49. številka.
Ljubljana, v sredo 1. marca 1905.
XXXVIII. leto
I
Iihaja Tsak dan zvečer, izimŠi nedelje in praznike, ter veUa po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec  2 K 30 h.   Za Ljubljeno a poSuJanjem na dom za vee tto 24 K, za pol leta £12£ K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poStnina. — Ka naroeoe brez istodobne vposi^jatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačnje od peterostopne petit-vrste po 12 h, ce se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če bo  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadatropjn, npravništvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj ae blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. J. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Nujna duhovska potreba.
i.
Opozorili smo pretečem teden javnost, dt% je bil v državnem zboru sprejet nujni predlog, da se duhovnikom v Avstriji urede njih plače. Duhovniki so ta predlog vtihotapili v zbornico, ne da bi prej v Časopisju kaj omenili. »Slovenec«, ki vsako stvar razobeša na dolgo in široko, je potuhnjeno molčal, ker je vedel, da bi se napredno časopisje gotovo b to zadevo pečalo. Tu so pač ravnali svojemu programu zvesti: Sveta nebesa so naš cilj.
Mi pa hočemo nekoliko podrobneje pregledati duhovske telesne potrebe in dognati, ali je res duhovnikom tako zelo nujno treba pomagati is izboljšanje plač.
Kdor hoče plačilo, mora delati. Kakšno je duhovsko delo, vidi vsak Dajbolj preprost kmetic. Ni mučno in tudi ne dolgotrajno. Dopoldne odma-šuje in glavno delo je v pol ure končano. Župniki imajo urad, katerega opravijo vsak dsn lahko v pol ure. Največ dni pa niti te pol ne potrebujejo. Potem ima obhajilo in par ur veronauka v šoli. To je vse delo večine naših duhovnikov. Nekoliko več dela imajo tisti duhovniki, ki so kateheti na veČraz-rednih šolah. Spovedovanje je le periodično po vseh krajih. Lahko rečemo, da je dve tretjini duhovnikov, ki imajo na dan 23 prostih ur. Pa vzemimo, da je ta njih služba tako silno težavna in da se nahajajo »težke« župnije, priznati mora vendar vsak, da so pa zato dovoljno plačani. Župniki imajo stalne plače iz blagajne in kaplani ravno tako. Glavni dohodki so jim pa: bera., plačane maše, pogrebi, poroke, krsti, cčenaši, razna blagoslovljenja itd., fupniki imajo še poleg tega zemljišča in živino, katere tudi daje dohodke, nekatere fare (to jih je komaj 10 na Kranjskem) so nekoliko
slabejše, vendar pa še iste toliko ne so, da ni treba duhovniku »pečenke« stradati. Tako so plačani duhovniki, to lahko potrdi vsak kmet. Duhovniki sami s svojim življenjem nam dokazujejo, da se ne motimo, ako trdimo, da imajo dovoljne plače. Ljudstvo jim je povsod sezidalo lepe palače, v katerih kraljujejo sami s svojimi kuharicami.
Stanovanja imajo trikrat prevelika kot samci, in še posebej kot božji namestniki, katerih kraljestvo ni od tega sveta. V kateri hiši po vaseh se boljše je in pije, kakor v župnišču? Kake hrupne pojedine in popivanja napravljajo vsak mesec! Kje se pase več kuretine in rao okrcg hiše, kakor okrog župnišča? Ljudje toliko nanosilo denarja za maše duhovnikom, da isti ne morejo (!!) izmaševati vseh maš.
Vzadnjem »škofijskem listu« pozivlje škof duhovnike, naj njemu pošljejo denar, ki jim ostaja od maš. Večina duhovnikov imajo toliko denarja odveč, da iz svojega plačujejo ljudem »Slovenca« in »Domoljuba«. To kaže, da duhovniki niso tako v denarni potrebi, če Bi lahko privoščijo tako plačevanja drugim ljudem. Kadar huhov-nik umrje, navadno vsak zapusti tisočake. Ako se tako težko izhaja z đuhovsko plačo, kako pa je mogoče prihraniti tisočake? Tako v celem svojem življenju dokazujejo duhovniki sami, da njih plače niso tako siromašne, kakor vpijejo. Ia vendar se je v državnem zboru dobila velika večina, ki je potrdila, danaj se nujno zvišajo dohodki duhovnikom. Roka roko umije, tako pravi pregovor. Tudi v državnem zboru je bilo tako. Za duhovnike so glasovali dr. Šu steršič, dr. Žitnik, Povše, Pfaj-far, Pogačnik, Suklje in drugi
klerikalni poslanci. Ali sedaj izpre-vidi vsak, zakaj so se duhovniki pehali in agitirali za te »požlindrane« poslance? Dr. Šusteršič ima že svoje plačilo v podobi dveh graščin v vrednosti en milijon in 160.000 kron. Duhovni bodo pa sedaj dobili od svojih poslancev plačilo. Kmet je še do danes mislil pri volitvah, da se gre za vero. Ali je še kje kakšen tak tepček, ki to verjame. Duhovniki so hoteli spraviti v večini take poslance v drž. zbor, ki bodo glasovali za zvišanje duhovskih plač. Sedaj se jim ie posrečila ta želja, zato bodo pa davkoplačevalci lepo plačevali za svoje zaupanje do duhovnikov. Zakaj se dr. Čusteršiču ne smili ljudstvo, kadar je treba duhovnikom kaj denarja primakniti? Ako so res nekateri duhovniki tako slabo plačani, (mi jih ne poznamo mnogo) naj razni bogati škofje razdele nekoliko svojih velikih dohodkov med svoje duhovne brate. Lubljanski škof ima 23 tisoč. Namesto, da iz-žema za nepotrebne zavode v Št. Vidu, naj rajši plača duhGvnike, katerim gre slabo. Nekateri škofje imajo dchodkov na stotsoče. Čemu je treba toliko enemu človeku? Razdele naj med slabo plačane duhovnike! Višji duhovniti se vrljajo v zlatu, nižji pa beračijo v državnem zboru za zvišanje plač. Krščanske pravičnosti ni med duhovni! In če je ne poznajo mtd seboj, 'koliko mar,j ju ufa\i, da bi bili krščansko pravični drugim ljudem. Ljudstvo, le plačuj dalje, ako še sedaj ne spoznaš, potem ti ni pomsgtti več!
Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva.
Spisal ing. chem. J. Turk.
IV.
Da bodemo boljše umeli pomen in namen umetnih gnojil, ozreti se moramo
na občne rastlinske potrebe glede rastlinskih hranilnih snovi.
Rastlinske hranilne snovi, ki jih neobhodno rabi vsaka rastlina so : voda, ogljikova kislina, fosforova kislina, kalij, d^šit. apno, magnezija, žveplena kislina, že lezoinklor. — Ogljikove kisli n e je vedne dovolj v zraku in zemlji, in radi tega ni potrebno gnojiti ž njo posebej. Tudi vode je navadno dosti v zraku in zemlji, in le redkokdaj je potrebno namakati polja in travnike ž njo. Često pa je vode še preveč v zemlji, tako da se jo mora z drenažami odvajati iz nje. Istotako je tudi magnezije, žveplene kisline in železa dovolj v zemlji in zato ni potrebno gnojiti s temi snovmi. In kar se klora tiče, je pripomniti, da se ga s hlevskim gnojem in s kalijevimi umetnimi gnojili trosi več, kakor je dejanske potrebe na njem. Apna pa ni vselej zadosti v tleh in zato je često potrebno gnojiti ž njim. Kot samostojno gnojilo pa se dosedaj apno ni moglo udomačiti v kupčiji niti pri nas niti drugod. Snovi pa, ki jih je jako malo v zemlji in jih rastline potrebujejo največ, so f o s f o -rova kislina, kalij in dušik. Množina poslednje omenjenih snovi je v zemlji tako mala in rastlinske potrebe na njih tako velike, da v racijo-nJnem gospodarstvu ne zadostuje gnojenje z domaČim ali hlevskim gnojem, ak( ravno bi se ravnalo z njim pravil-nejše in previdnejše, kakor se pri nas ravna; raditega je neobhodno potrebno dovajati jih v zemljo z umetnimi (pomožnimi) gnojili. Po zadnje omenjenih snoveh imenujejo se tudi vsa sedaj v kupčiji se nahajajoča umetna gnojila, in ko torej govorimo o umetnih gnojilih, mislimo vedno le na fosforova, kalijeva in dušikova umetna (pomožna) gnojila.
Ogjejnro si zdaj nekoliko posamezne skupine umetnih gnojil, ki bi se imela rabiti pri nas, in sicer začni,r o s fosforcvimi gnojili.
S  fosforovo   kislino   gnojimo v
obliki iosforovokislega apna, ki ae nahaja v rudninskih fosfatih, kostni moki, Tomasovi žlindri in v superfosfatih. —V naprednih deželah gnoje dandanes tudi že s foBforovokislim kalijem in amonijakom. Za nas pa ste poslednji gnojili še brezpomembni.
Rudninski fosfati niso nič drugega, kakor okameneii živalski ostanki in odpadki, ki ae nahajajo v jako velikih množinah na raznih krajih sveta. Posebno veliko rudninskih fosfatov se nahaja v Afriki (Alžir), ¥ Ameriki (Florida) in na Ruskem (Po-dolija). V manjših množinah pa se nahajajo tudi na Nemškem, v Belgiji, na Francoskem, v Španiji itd. Rudninski fosfati se po gorniškem načinu kopljejo, potem v krogljičnih mlinih meljejo in prodajajo največ v kemične tvornice za superfoafate. Naravnost kot gnojila se ne porabljajo dosti, ker so jako težko topljivi in vsled tega prepočasi delujejo v zemlji. Za naše razmere ne pridejo veliko v poštev, ker s pridem bi se dali porabiti le tam, kjer je v zemlji velik nedostatek na fosforovi kislini, in je torej potrebno založiti zemljo z zadostno množino fosforcve kisline. Pa tudi v takih slučajih bi se moralo gnojiti tudi b superfosf&ti, ker bi sioer gnojenje ne zaleglo veliko. Rudninski fosfati zadržujejo do 30 iu več odstotkov f^fif:rove kisline in so torej jako bogati na njej.
Kostno moko, ki se je tudi nekoliko rabi pri nas, dobivajo t tvernicah za klej in kosti, ki se raz-mastijo in razklejijo (odvzame se jim mast in klej), potem posuše in končno zmeljejo v krcgjljičnih mlinih v droben rrab, ki ga zovemo razkle-jeno kostne moko. — Fcsforovo kislo apno, ki je glavna sestavina kostne moke, se ne topi v vodi, pač pa v zadostni množini oitronove kisline, ki je po svojih lastsostih in učinkih slična kislemu soku, katerega izločujejo rastlinske koreninice, in je
LISTEK.
Mirina poroka.
Spisal Oskar KamenBek. (Konec.)
Prekrižala je mati Miro ter ji popravila pajčolan na obrazu. Žalostno ji je postalo v srou, ko je pomislila, da nima Mira mirte v laseh, kaker je bila ona želela — ni je bila hotela, dejala je, da je ne mara in da je mnogo lepše in modernejše, iti v navadni promenadni obleki pred altar. Zajokala je tedaj Mirina mati in sla s hčerko v salon, kjer so bili *b?ani svatje.
Janez Marela je stal pri svojem cčetu in tastu in nič ni govoril. Zakaj zaspal je bil šele pozno v jutro in stari Marela ga je moral vzbuditi, d* bU se napravila ter odpeljala. Janezovega papana pa je žalostila da-đ*b misel, da mu je popil sin za z&jutrek dve Čašici konjaka — za taj ni maral in kavo je prelil, kakor Po nerodnosti z mize.
Tako so se odpeljali v cerkev *labe volje vsi trije: Janez, njegov °Če in Mirina mati. Nevesta pa se 1* izborno zabavala s svojim sprem-
ljevalcem - tovarišem, ki se je zval Vid Senca in bil brat Borisa Sence žalostnega spomina. Drdrale so kočije proti cerkvi, voz za vozom, zakaj mnogo je bilo svatov, skoro vsi sorodniki do 10. kolena.
V cerkvi so se drezali zaljubljeni parčki, stari so si prikimavali in samci so si šepetali dovtipe, mati Mirina si je obrisala solze z batistno ruto ter zrla z veseljem na poročeno dvojico, kaplan pa si je snažil v zakristiji nos, zakaj že ves teden ga je nadlegoval nahod.
Ko so se vračali, se je potisnila Mira v ozadje kočije in jezno vihala nosek, ker se ji je zdelo, da diši Janez Marela po žganju. »Caki, ti že pokažem!« se je domislila in niti ozrla se ni nanj, ki je čepel na drugi strani in ki ga je motil spanec. V črni obleki je sedel, cilinder je imel na glavi in rdeče glastf-rokavice na rokah, glava se mu je stresla, kadar je poskočila kočija preko kamna in zazibal se mu je cilinder . . . Zavijal se je v kožuh in tresel se mrazu.
— V hotelu je b la pojedina. Janez Marela je sedel poleg Mire, na njeni strani stari Marela, na njegovi Mirina mati. Vid Senca pa je sedel baŠ nasproti  Miri. Janezu je bil po-
šel spanec, ko so zapokali zamaški šampanjca, in tedaj je bil začutil veliko žejo. Pil je in popil kozarec, nato pa je pogumno stegnil roko tja k Mirini.
Zasmejala se je Mira in mu jo puBtila, njen oče pa je potrkal ob kupico ter govoril .. .
Razveselil se je Janez in pil z veseljem ter gladil Mirino roko.
»Ne bo tako hudo ne, kakor sem si mislil! . . .«
Nato pa je poskusil objeti Miro, zakaj bil je že malo pijan, in zdelo se mu je, da se to spodobi zdaj, ko je njegov tast ravno končal govor.
»Miruj, Janez!« so šepnila, siknila
usta.
Odmaknil se je, roka mu je izpustila roko, prestrašil se je — vse kakor vsakikrat poprej.
». .. Hudo bo življenje in brez sreče . . .«
Od zdaj pa je opustil vbo — napol v obupu, napol iz jeze. Ni ji dejal ne besedice, še ozrl se ni več nanjo. Samo pil je ter pil .. .
Zasvetile to se luči v dvorani, Janez Marela je še zmeraj pil. Vpili so okrog njega, govorili, kričali ao glasovi, petje se je zibalo započeto in obenem vnehano po vzduhu, za-
duhlem, prepojenem dimu, ki je pla val in se tresel kakor megla. Nekdo mu je pravil nekaj na uho, on pa je   zagrabil kup:oo  ter jo vrgel v ono stran.
»Pusti me pri miru! — Jaz pijem . . .«
Ozrl se je tedaj na drugo stran ter zapazil Miro. Sedela je in bled je bil njen obrazek, roka se ji je igrala s prtom in oči so ji zrle na pol pritajeno baš nasproti Čez mizo. Bogve morda še sama ni vedela ni slutila, ali greh je bil že v njenem s/ou.
Pojenjalo je vse, izgubil se je ves trušč nekam v dajavo — Janez Marela je zadremal.
Ko se je vzbudil, sta ga podpirala njegov oče in Vid Sanca ter ga spravljala v kočijo. V nji je slonela Mira in bilo je, kakor da spi; tako mirno, nepremično je slonela v kotu. Zajeoal je nekaj Janez, zbral svoje moči ter šel v voz. Tu se je stra-homa odmaknil od Mire, kolikor je mogel, zakaj zazdelo se mu je, da je bila rekla njegova žena:
»Miruj, Janez!«
Stekla je Mira navzgor po stopnicah Ur zbežala v svojo spalnico, Janez pa je kolovratil za njo.
Prihitela je hišna ter ga odpe Ijala s slugo v njegovo sobo. Mlada je bila in smejala se je, ko je videla svojega gospoda pijanega.
»A16, Mici . . .« je mrmral gospod in cilinder mu je pal z glave.
Čudno: tedaj se je spomnil, da je danes njegova poroka, vzravnal se je pokonoi in čisto trezne so bile njegove misli. Mici mu je slekla kožuh in odšla, on pa je Šel na zofo.
»Da, danes je njegova poroka . .. Kaj dela tu? Sam? Kje je Mira?« — Spomnil se je, da je stekla pred njim iz voza. — »Kaj je to? Saj ga vendar ljubi! Pustila mu je svojo roko, ko jo je prijel v hotelu! Celo zasmejala se je veselo. Kaj zato, če se ni pustila objeti! Saj se ni spodobilo . ..«
Vstal je. Zanašali ao ga koraki in ni stopal ravno. V temi je došel do spalnice. Pritisnil je kljuko, ali vrata so bila zaklenjena.
»Odpri 1«
Nihče ni odgovoril, nihče ni odprl.
Udaril je po vratih: ko je bil mislil in hodil do tu, so se mu bile utrudile misli in opešale moči — pijanost se mu je povrnila.
»Mira, Mira!«
vsled tega kot rastlinska hranilna snov dokaj dostopna rastlinam. Kostna moka pa deluje jako počasi in se da vsled tega s pridom vporabiti le na kislih močvirskih in vobče mokrih tleh ter na foBforovi kislini revnih zemljah kot podlaga la topljivejša fosforova gnojila. V kostni moki je približno 30 odstotkov f osforove kisline in okoli 2 odstotka dušika. Kostna moka je torej fosforovo in obenem dušikovo umetno gnojilo.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Boji v Mandžuriji.
General Kuropatkin je poslal 27. 1 m. tole poročilo: Dva sovražna bataljona s konjenico sta prodirala zapadno od vasi Jansintung in navalila na naše pozicije desetkrat. Vsi napadi so bili odbiti. Včeraj zjutraj je sovražnik obnovil napad, a je bil zopet potisnen proti jugu. Sto japonskih mrtvecev je obležalo v bližini naših pozicij. Mi smo izgubili šest mož.
»Daiiy Telegraphu« pa se javlja iz Sanghaja, pa znašajo japonske izgube pri operacijah na skrajnem desnem krilu, kjer se jim je posrečilo potisniti Ruse proti severu, 70 mož.
Iz Toki ja je došla tale brzojavka: Govori se, da so Japonci napadli Ruse na skrajnem svoje «■ desnem krilu pri Tingašengu, 25 milj severno od Sinahija, in jih porazili. Z napadom 80 pričeli 23. februarja. Ruska armada, ki je bila zapletena v ta boj, se ceni na 17 000 mož Ruske izgube znašajo baje 200 mož, dočim so japonske zelo neznatne. Japonske pozicije se razprostirajo, kakor se poroča iz Kurokijevega glavnega taborišča, od reke Hun dd točke nekaj milj vzhodno od reke Tajci.
Iz teh poročil je razvidno, da o veliki bitki v Mandžuriji ne more biti govora. Naravnost smešna pa je brzojavka iz Tokija, ki govori o ruskem porazu, na koncu pa pove, da je 17 000 Rusov pri tem »porazu« baje izgubilo 200 mož!
Kurokijeve operacije.
Kakor se poroča iz Londona, pričakujejo japonski listi, da se v kratkem prično v Mandžuriji odločilni boji. Na skrajnem vzhodnem krilu se je vnel med ruskimi in japonskimi voji ljut boj. Izid tega boja ni znan, ker japonska cenzura pridrži vsa važnejša in natančnejša poročila. Toliko pa se čuje, da so Japonci izvedli vse nameravane operacije in dobili v roke pozicije, ki so jih preje nameravali osvojiti.
Kitajske vesti zatrjujejo, da se je vnel na celi Črti splošen boj. Najlju-tejši pa je boj na desnem japonskem krilu, kjer se trudi Kuroki obiti ruske pozicije in Ruse prijeti za hrbtom s severa. Na severovzhodu operira baje močan oddelek Kurokijeve vojske, ki ima nalogo razdejati železniško progo proti Vladivo-toku.
Spet je udarii, zakaj jezen je postal in pijan je bil. In potem je začel biti po vratih, tolči in razbijati
»Ziukažem ji: bodi moja! — in ubcga .. .«
Tedaj se se odprla vrata, luč se je izlila iz sobe in v luči je stala Mira. Bledica in nemir sta ji spre-letavala obličje, v nočni toaleti je etala med vrati, razpuščeni laBJe so se ji usipali po ramah.
V Janezu M&reli pa se je vzdignila zver.
Skočil je proti ženi, opctekel se je, skočil v drugič — Mira je vzdignila roko, ustnice bo se ji zmaknile, da bi govorile. Ali ni bila roka, ki se je je ustrašil Janez Marela.
Opotekel se je bil in od strani zagledal svetlobo in v nji Miro, svojo ženo. In bila je tako lepa, tako bleda, da se je vdal njeni volji.
Korak pred njo je obstal ter sklenil reke.
»Pijanec!« je dejala in zaprla vrata za seboj. Luč je izginila, in* znotraj se je zavrtel v drugič ključ...
V temi je pal Janez M&rela na tla in zaspal pred Mirino spalnico, prav tik vrat.
Kuropatkin se umiče? *
Poroča se iz Petrograda: Siri ae vest, da so ž d vse ruake civilne osebe iz Makdena odšle v Harbin, kamor so se že tudi preselili vsi uradi in vse banke.
General Kaulbars zapušča polagoma svoje pozicije ob reki Hun in se umiče na pozicije srednje armade, ki ae že nahaja na potu proti severu. Dognana stvar je baje, da ae Kuropatkin umakne iz Mukdena proti Tielingu.
Iz Tokija pa se poroča preko Londona, da je bil general Kuropatkin po tridnevni ljuti bitki premagan in se sedaj umiče iz Mukdena proti severu.
Te vesti so malo verjetne! Zadnja vest ia Tokija, ki poroča o ruskem dozdevnem porazu, je datirana z dne 27. svečans.
Istega dne je odposlal tudi Kuropatkin svoje poročilo, ki ga navajamo sgoraj, katero pa nasprotno zatrjuje, da so bili od takrat vsi japonski napadi odbiti in ne ve ničesar o veliki bitki in o ruskem porazu. Jasno je torej, da brzojavka iz Tok i; ni resnična!
Iz Port Arturja.
»Dailv Telegraph« poroča iz To kija, da so Japonel že skoro popolnoma popravili ladjedelnico v Port Arturju, da bo v doglednem času zopet rabljiva. Zaloge premoga so v Port Arturju tako velike, da zadostujejo do poletja. Čim nastopi ugodno vreme, bodo Japonci skušali dvigniti iz vede potopljene oklepnice in kri-žarke.
Neresnično Japonsko poročilo.
»Novoje Vremja« priobčuje tole brzojavko iz Vladivostoka: Poročilo iz Tokija, da je vladivostoška eskadra odplula iz pristana, a se jadrno zopet vrnila, čim je zagledala blokirajoče japonsko brodovje, je od kraja do konca izmišljeno.
To zimo se Še niti ena japonska ladja ni pokazala v zalivu Petra Velikega. Vsa blokada Viadivcstoka obstoji v tem, da se nahaja nekaj japonskih ladij v Ko« rejski in Sungarski morski cžmi.
Eskadra admirala Roždestven-skega.
Iz Pariza se brzojavlja »Novemu Vremenu«: Semkaj so dešle vznemirjajoče vesti iz Madagaskarja. Japonci se pripravljajo, da bi rusko brodovje zapleli v novo hullsko afero. Francoska vlada je dobila od guvernerja poročilo, da se je pojavilo v vodah v bližini Madagaskarja 8 do 10 sumljivih malih ladij, ki so jih Japonci poslali s Filipinskih otokov. Te ladje so bogato preskrbljene z denarjem in vohunijo za ruskim brodovjem. Nevarnost je velika, da bi ne polagale min in napadle rusko ladjevje s torpedi.
Kakor se poroča iz D urbana, je jelo na parobrodu »St. V*nccnt«, ki spremlja baltiško brodovje, goreti, ko je bil usidran ? zunanjem pristanišču. Ko je dal signal, da se je vnel na njem premog, mu je bilo ukazano, naj ae odpravi v notranjo luko. Tu je bil ogenj b pomočjo velike pristaniške brizgalnice v dveh urah pogašen. Požar je napravil precej škode.
Ruska torpedovka , Rjezvij".
Nedavno se je poročalo, da je ruska torpedovka »Rjezvij« pri Port Saidu obtičala na skali.
Kakor se pa poroča sedaj »No vemu Vremenu« iz Port Saida, je torpedovka res tičala 8 ur na skali, nato se je pa osvobodila in odplula, ne da bi bila le količkaj poškodovana.
zRjezvij« počaka v Suezu na tretje rusko brodovje.
Državni zbor.
Dunaj, 28. februarja. Poslanec fillenbog^n je interpeliral bram-bovskega ministra zaradi postopanja kontreadmirala viteza Maulerja napram svojemu slugi, rekrutu Melosu. Admiral je vojaka tako pretepel, da leži bolan. — Potem je odgovarjal bramboveki minister na zoauo iiiUrpeJacijo zar&di smrti ne-
kega dragonoa v graiki garnizijaki bolniščnioi. Razburjenje, ki je zavladalo v zbornici pri glasovanju o mi nistrovem odgovoru, ae je takoj poleglo, ko se je pričela razor a va o obrtni noveli. Trgovinski minister baron G ali je predlogo vsestransko razložil. Rekel je. da obrtna novela ne bo v ikodo ne industriji ne delavstvu. Za delavstvo pomenijo celo veliko zboljšanje določbe v zakonu o ureditvi zasebnih pusredovainie in o izkazovanju obrtnih delavcev. Nadalje je povedal minister, da se je ministrstvo vsestransko bavilo z zahtevo o iskazilu usposobljenosti v trgovini, toda našli ao se proti temu načelni pomisleki. Nadalje je zakon v interesu krojačev in čevljarjev, ker trgovcem zabranjuje jemati naročila in mero. Dimnikarjem ae odkažejo okraji ter se jim določijo tarifi itd.
— Posl. Gldckner je kritikova! predlog, ki ne odgovarja pričako vanjem malih obrtnikov, posebno se niso vpoštevale zahteve gostilničarjev. — Posl. L. Hofer je zahteval razne odredbe v prid obrtništvu, ustanovitev državne zadružne banke, «*varr»«r*»njr za starost in onemoglost, ustanovitev rokodelskih zbornio, uvedbo izpitov za mojstre itd. — V podobnem smislu je govoril še posl. Wei8skirohner. — Potem ae je razprava prekinila. Prihodnja eeja bo v petek.
Iz odsekov.
Dunaj, 23. februarja. Proračunski odsek je začel v današnji seji razpravljati o subvenciji avstrijskemu Llovdu. Poročal je posl. vitez V u kovic, ki je predlagal končno resolucije: 1. za ustanovitev strokovnih konzulatov v Adenu in Džibutiju; 2. ker poteče leta 1906 pogodba z Llovdom, skrbeti je pravočasno, da ae mu zagotovi parobrodna vožnja po sedanjih progah, in 3. skrbeti, da bodo ladje redno obstajale na vožnji v vzhodnjo Afriko v abesinskem pristanišču DŽi-buti. — V prilog podpiranju Llovda je govoril trgovinski minister baron G aH. Govorili so še posl. Ry bar, Gorski, baron D' E Iver t in Barnreiiher. Zadnji je predlagal, naj si odsek izvoli pododsek petih članov, ki naj preiščejo pogoje, pod katerimi bi bilo priporočati pogodbo z Llovdom s stališča avstrijskih interesov. — Sooialnopolitični odsek je sklenil, nadaljevati posve-tovanjm o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov ter sporazumno z vlado dognati, kake spremembe bodo potrebne vsled vladnega programa o splošnem zavarovanju za starost in onemoglost.
— Imunitetni odsek bo imel v petek sejo o izročitvi grofa Stern-berga. Večina v odseku je za izročitev.
35letno službovanje.
Dunaj, 28 februarja. Finančni minister je izjavil nekemu uglednemu parlamentarcu o nameravani spremembi penzijskih razmer za državne uradnike, da dotična vest ni izmišljen*. V finančnem ministrstvu se že davno bavijo s tem vpra šanjero. Predlaga bp, da se zniža za vse uradniške kategorije službena doba na 35 let ter da se aktivitetna doklada zadnje stopnje všteje v pokojnino. Stvarnih zaprek ni. da bi se kaj takega ne moglo izvršiti, najbrže bo mogoče v ta namen narasle izdatke pokriti zgolj iz državnih financ. Penzija bi po novem zakonu znašala po desetih letih 40%, z vsakim na-daljnim letom pa bi naraščala za 2 4° # Pač pa za sedaj ni nrsliti da bi se tudi aktivitetna doklada vŠtela v pokojnino, ker bi pomenilo to preveliko obremenitev državnih financ, pa tudi uradniki bi težko zmagovali tako zvišanje penzijskih prispevkov. Znižanje službene dobe ne bo prišlo le v prid penziionistom, temuč po s» bno aktivnim uradnikom pri hitrejšem evanziranju. Vsekakor se predloži še v tekočem zasedanju tozadevna vladna predlogi državnemu zboru.
Kriza na Ogrskem.
Bud a pest a, 28 februarja. Položaj j   nespremenjen. Danes pezno
zvečer se je vršil ministrski avet. Združena opozicija namerava, ako se dne 8 maroa državni zbor odgodi, še pred prečitanjem kraljevega pisma predlagati, da ae bivše ministrstvo grofa Tisze obtoži.
Dogodki v Macedoniji
Sofija, 27. februarja. Maoedon-aki odbori vedo povedati, da civilni agentje izdeljujejo načrt za svobodo kriatjanske vere v Macedoniji, da se prepreči narodnostni in oerkveni prepir, kar smatra Turčija za svojo rešitev.
Sofija, 26. februarja. (»Jugosl. Koresp •) Med maoedonskimi revolucionarnimi organizacijami se ni dosegel sporazum in zato bo vsaka na svojo roko delala, in sicer takoj spo mladi, Gončev ima v Pirin planini 5 do 600 pripravljenih in oboroženih ljudi, a Sartfov namerava oditi v okolico bkoplja, kjer zbere vse bolgarske Čete, s katerimi misli potem udariti na jugoiztok Maoedonije, a obenem pozove tudi srbske čete, da se stavijo pod njegovo vodstvo. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Skoplja, srbske Čete se ne bodo hotele staviti pod Sarafovljevo vodstvo, ker delujejo vse bolgarske organizacije v tej smeri, da se Macedonija pripoji Bolgarski, a brbi se, naravno, ne morejo boriti za to, ali so voljni delati z Bolgari skupno na tem, da se i z vojuje za Macedon jo avtonomija, da bi se tamošnji narod oslobodil turških nasilij. Srbi hočejo sporazum z Bolgari, ker je sporazum potreben enim in drugim, ali sporazum je mogoč edino na ta način, da se Srbom ne stavljajo zapreke za kulturen razvoj, nego da se jim osigura svobodno kulturno tekmovanje z Bolgari. Tega dosedaj ni bilo, ker so bolgarske čete ubijale srbske duhovnike in učitelje po Stari Srbiji in Macedoniji in kakor vsa znamenja kažejo, aktivnost bolgarskih čet bo tudi letos naperjena proti Srbom, a v tem slučaju se or-ganizujejo tudi srbske čete, ali ne zato, da bi napadale Bolgare, nego samo zato, da branijo srbske vasi bolgarskih čet.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 28. februarja. Maksima Gorkega sta dva policijska uradnika Bpremljala iz zapora na kolodvor in potem po železnioi v Rigo. Na kolodvoru je smel na kratko pozdraviti svojo ženo in otroka.
Petrograd, 28. februarja. Za dan 4. marca kot obletnico odprave robstva pripravlja vlada jako obsežne varnostne odredbe.
Petrograd, 28. februarja. Za predsednika specialne ministrske komisije, ki naj revidira zakone o varnosti in državnem redu, je izvoljen grof Ignatiev. Gar je odobril, da sme ta komisija svoje zakonske načrte predlagati naravnost drž. svetu.
L o n d o n, 28. februarja. Po celem Kavkazu vladajo pravcate anarhistične razmere. Vojaštvo je brez moči napram upornikom, ki so v Baku in drugod že razstrelili več javnih po slopij.
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 1. marca.
— Osebne vesti. Deželni predsednik baron H e i n se je danes odpeljal na Dunaj. — Računski praktikant v poljedelskem ministrstvu g. Rudolf Tomšič je imenovan računskim asistentom.
— Odlikovanje. Orožniški pc-stajevodja v Ljubljani gospod Ivan Hutter je dobil za rešitev dveh ljudi srebrni zaslužni križec.
— Ljubljanski obe- svet ima v Četrtek, due 2. marca, ob petih pop. sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o letošnjih dopoinilnih volitvah v občinski svet; o pomnožitvi uradnega csobja pri mestnem knjigovodstvu; o volitvi odbora za gospodarsko nad zorstvo meščanske imovine; o prošnji o. kr mestnega šolskega sveta, da so pretvori II. mestna deška ljudska osemrizrednica v meščansko šolo; o nakupu tr kota med Staro potjo in Zaloško cesto pred »Leoninom«; o
prošnji hišnega posestnika Alojzija Pogačnika za podelitev občinskega meščanstva; o neki disciplinarni zadevi.
— Davčne   olajSave. Po
dolgem prizadevanju poklicanih faktorjev ae je končno vendar posrečilo pridobiti vlado za podaljšanje davčnih olajšav, dovoljenih z zakonom z dne 23. junija 1895 za stavbe v L,ubijani in v drugih, po potresu prizadetih krajih na Kranj, skem in na Spodnjem Štajerskem Vladna, včeraj državnemu zboru iz ročena predloga določa, da se podaljša davčna oprostitev po potresu poškodovanim stavbam do 2. julija 1910, in da se dovoli 18 letna davčna oprostitev za vse nove stavbe, zgra jene do 2 julija 1908.
— Odbor „Slovenije1* nam poroča, da sta dobila dva odbornika nalogo, povabiti k veselici tudi narodno - napredna državna pos'anc* Omenjena dta gospoda Bta naša poslanca dvakrat iskala, a ju nista dobila v zbornici. Ta popravek jemljemo v vednost z dostavkom, di se naši trije državni poslanci prete-čeci teden bih navzoči pri vsaki seji državnega zbora. Zategadelj ao imeli priliko opaziti, da ao se vabili slovenski katoliki in Hrvatje. S tem bodi ta zadeva zaključena.
— Občinske volitve v Te« barjih bo za štajerske nacijena! hud udarec. »Grazer Tagblatt« si je na kaj preprost način pomagal is za drege. Kar na kratko izjavlja, da niso bili poraženi Nemci marvd »deutschfreundliohe SLvenen«. Na vadno ne delajo Nemci nikakegj razločka med pravimi Nemci in me« nemškutarji.
— Kako ljudstvo poučujejo. Neki župnik v ljubljansk okolici je povedal na leci polet drugega tudi tole: Naj pridejo on< ženske, ki imajo mleko, popoldne i farovž, da povedo po koliko litroi ga bode vsaka lahko dajala. Nare dili bomo mlekarno. Ravno ta žup nik je nekoč pridigoval o zakonu Svetoval je mladeničem poleg dru gega tuđi to: Povem vam ljubi mla deniči, ne ženite se kar tja v en dan izberite Bi gospodinjo, ki vam, bod primerna. Zato, ljubi mladeniči, predn se ženite: poskusite svojo neveste — V cerkvi je nastal tak nemir, d je župnik moral prid go skleniti.
— O obsojenem kaplani Schlambergerju se nam piše Lovro Sčhlamberger je bil že stai »Fridolin« in vse iztve med nedoii nimi deklioami vpijejo po mašče vanju tudi zoper škofa, oziroma višji cerkveno oblast sploh. Menda j ravno deset let, ko so se z?edeli njem prvi zločini te vrste. Kapianc val je tedaj v Ribnici na Pohorju te onečaščal v kaplaniji svoje učenk: Gerkvena oblast je končno zvedel za njegovo početje ter ga naglo -premestila k S v. Štefanu pri Šmar Kako in odkod se je vplivalo na pc b^žne starše ouečaŠčenih deklis, -niso tožili, to bo pač menda vedi najbolje mariborski kapitelj. In o tedaj je kaplanov&l svinjar Sohlarr berger po rt/.aih farah, in brei dvomno je ostavljat povsod nešte vilne žrtve svoje pohetnosti, doki« ga je sedaj po desetih letih venda zalotila roka pravice. — Obsoje; Schlamberger je bil kaj elegante prikazen ter je slovel za Adonsa i ker je očitno preziral 9. božjo zapi ved, bil je strah zakonskim možen ki so imeli Še kuličkaj sveže Ženic« a kakor smo videli, mu Še to ni zi
dostovalo.
— Repertoar slovenskeg
gledališča.    Raznovrstne bole vsled letošnjega abnormalnega vremec se med opernim osobjem letošnjo zono tako pogosto ponavljajo, kakor nikdar, odkar obstoji slovenska oper Vsled tega nastajajo velike neprijetno-v določitvi repertoarja in primerni ra delitvi opernih in dramskih predstav i razne dneve. K temu pride še jako p gostoma, da, če bi slednjič bilo mogo> priti z opero na oder, pa vojaški c kester ni na razpolago. Poslednjo u deljo rešil je gost, gosp. vitez C a m rotta, odbor iz neprijetnega položa ter omogočil operno predstavo. Za t
koči teden pa ni mogoče vprizoriti glasbenega dela, ker na eni strani operni oersonal marodira, na dragi strani pa orkester ni na razpolago. Gospa Po lak ova za tekoči teden tudi ne dobi dopusta od vodstva zagrebškega frledališČa; k\ ima letos tudi podobne neprilike, kot naše gledališče vsled teh zaprek le jutri, na debeli četrtek, dne 2. t m. predstavlja na „nepar- drugič v tej sezoni drastično komična burka „Oharleveva tetk a", ki je doslej še vselej izborno zabavala občinstvo. Glavno vlogo igra g. B o 1 e š k a, ki je že pred par leti v tej vlogi dosegel največji uspeh. — Pustno soboto, dne 4. t. m. pride p r v i Č na naš oder nova izvirna slovenska burka .Brat Sokol". V enem dejanju spisal Franc MilČinski. Poleg te novitete igrala se bode Ogrinčeva starejša izvirna slovenska veseloigra: „V Ljubljano jo dajmo!" — Pustni : rek, dne 7. t. m., slovenska predstava ob 5. uri popoldne, in sicer prcdpustna burka: „Slovenec j n Nemec 1", ki se že več let ni predstavljala na ljubljanskem odru. — Za temi predstavami, ki so se določile z osobitim ezirom na predpustni čas in pa začetkoma navedene ovire, pride pa takoj na vrsto nova opera „B o b b m ea in grofa Leva Tolstega znamenita drama .M o Č teme".
— Slovensko gledališče.
Sinočna predstava »Toske« je prav lepo uspela, le žal, da ni bilo gledališče tako obiskano. fcakor bi užiU igra. Gospodu Nučiču je bi! pri včerajšnji predstavi izročen krasen venec
Umrl je v starosti 63 let gospod Fran 'i a u s e s , c. kr. pomožni uradnik v pokoju, odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. N v m. p.!
— Pevski zbor „Glasbeue Matice11 priredil je v pondeijtk zve-čtr v Aurovem salonu odhodnico svojemu zvestemu in dolgoletnemu članu gosD. V. Crniku, kateri se preseli v Gorico.   Koliko simpatij je
?al g. Črn ko med člani pevskega zbora, kazalo mu je veliko število pevcev, kateri so se prišli poBlovit cd njega. G:sp. prof. Stritof, kot načelnik pevskega zbora, se je v imenu istega v iakrenih besedah poslovil cd pevskega tovariši, nagla-šijoč lijegovc velike zasluge za pevski zbor »Glasbene Matice«, kateremu je bil eden glavnih stebrov. G^sp. koncertni vodja Hub&d mu je iz'tk-'l za njegovo marljivost in požrtvovalnost svojo zahvalo in poudarjal, da je psvskcmu in slaeba-nemu društru v Gorici le čestitaj da dobi tsko odličnega pevca v svojo sr^do. S-.ino ob sebi se ume, da se je čula pri sestanku marsikoka na-vduŠFiValra. krepka pesem, katera je Vtčer pov^l žala.
— Slavec" priredi v nede-one   5  marca t. 1.  v areni
»N ar od n ega doma« plesni v e c-ček. Sodeluje Društvena g=:dba. Vstopnin?;, za o^bo 1 krono, ob.t-.lj 3 oseb 2 kroni. OoleZa promenadne; vetcp imajo tudi koftuuirani, n. pr. v   narodni   nosi,   le   maske nimajo
pa. Začttek ob 8. uri. Posebna vabila se ch razpošiljajo.
— Zaključni venček plašne šole trgovskih sotrudnikov v Ljubljani s« vrši dne 4. marca t. 1 v ma»i cltalniški dvorani io£no cb polu 9 uri zvečer, na k*ttrem se bede plesalo mtd drugim tudi več modernih plesov, kikor: »Češka Be-sada«. »BDheaaienetr, »B .stou«. »Pas ces patsneura«.' Sod - luie godba slav. o. kr. pešpcika št. 27 Leopold II, kralj Belgijcev. Vabljene osebe in obitelji istih — dobro doše!
— Slovensko delavsko pevsko društvo »Zvon11 priredi prti kmetski ples v soboto, dne 4 Bušca t. 1. v salonu g. Iv. Pavška, po domače pri »Tonitu«, Martinova ceasa št. 36 Pri plesu sodeluje slavni tam-
šai kiub »Triglav«. — Vstopnina 20 kr. za ossbo. Zičetek ob 8. uri »veder Poidrsvlj»! bede novi »Uirout-
£upnn«.
— Občni zbor zadruge krojaćev itd. v Ljubljani seje vršil dne 26. februarja t. 1. po določenem dnevnem redu. Vlado je zastopal roagistratni svetnik g. I. Šešek. Zadruga je imela v pr. 1. 6 odborovih sej, pri katerih se je naznanje vzelo 45 u«ad-&ih vlog mestnega magistrata, trgovske
"brtniške zbornice in c. kr. deželne vlade Med drugim je trgovska in obrtna zbornica dovolila 50 K subvencije in c- kr. ministrstvo 100 za knjigovodni lečaj za krojače, ki se je vršil meseca decembra pret. leta, in katerega se je udeležilo 18 članov. Zadruga ima sedaj "4 članov. Na novo je pristopilo 8 tlunov, izstopilo oziroma opustilo svoj obrt pa je 10 Članov. Dohodkov je »mela zadruga v pr. L 574 K 92 h, iz-
datkov 553  K  33  h,  prebitka torej 221 K 59 h.  Skupno  imetje zadruge 31. decembra 1904. 1079 K 41 h. Letni račun se je odobril. Pri volitvi, ki se vršila, so bili izvoljeni gg. I. Globel-nik, podnačelnik; I. L o ž a r, odbornik in Fr. E r e č, namestnik. V razsodišče se je določilo 6 odbornikov. Izvoljeni so bili gg.: A. P res ker, A. KrejČi in I. Globelnik kot odborniki in Fr. Je loč ni k in I. P o r e n t a kot namestnika. Računska preglednika sta gg. A. Leutgeb in A. Bari e. Soglasno se je sprejelo, da ostane zadruga nadalje Član zveze na Dunaju in zveze obrt. zadruge na Kranjskem in v pokritje teh stroškov pobirala se bode tudi za 1. 1905. doklada po 1 K od vsakega člana, iz prebitka pa se bode dajala podpora potrebnim potujočim pomočnikom. Načelnik g. J e 1 o č n i k poroča, da je sklical pred kratkim vse v Ljub liani samostojne Šivilje, na skupen shod, pri katerem se je naprosilo načelstvo, da bi se tudi pri Ženskem obrtu strogo postopalo glede sprejemnine in oprostitve vajenk. posebno pa proti onim, ki neopravičeno izvršujejo krojastvo in škodujejo drugim. Na željo pri shodu navzočih  dam-šivilj  stavi g. načelnik sledeče predloge: 1.) da se obvesti vse Člane na primeren način, da se mora pri sprejemu   vajencev in vajenk napraviti pismena učna pogodba, pri kateri se zavežete obe stranki, mojster in vajenec (oziroma njegov varuh), da se bode vajenec po določbah dobro in do konca pravilno učil; 2.) da je mojster dolžan že pri sprejemu vajenca oziroma njegovega varuha opozoriti, da, ko preteče   učna    doba,    mu  mojster izda učno spričevalo in da mu izda zadruga učno pismo; 3.) da se vpelje kakor pri moških tudi pri ženskah preizkušnja, da se je vajenec dobro izučil; 4.) da se razglasi po Časopisih in s tem opozori vse tiste zakotne šivilje, ki delajo doma in po hišah in imajo   učenke in delavke in delajo na škodo pravih šivilj pa brez obrtne pravice; pozove naj se jih, da se nemudoma zglasijo  pri za drugi, oziroma pri obrtni ablasti in dokažejo svojo sposobnost, da so se učile, sicer se bode proti njim postopalo, kakor določuje zakon. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Gosp. svetnik Šešek stvar pojasni in omeni, da zato ni potreba  nobenih posebnih sklepov, ker zakon jasno dokazuje po       132, 133, 144. obrt. reda, da se vsak tak prestopek strogo kaznuje. Treba je samo, da zadruga resno in odločno postopa, in gotovo se bode napravil red. Od strani odposlancev pomočniškega odbora se je naglaŠalo, da se zabranjuje delavcem njih knjižice oziroma spričevala potrditi, ako dotični pomočnik ni bil pri zadrugi zglašen. Ker mora delavec imeti knjigo potrjeno, naj  načelništvo dotiČ-nega mojstra, ki se ne drži teh določb, strogo  kaznuje,  sicer  načelništvo ne postopa odločno in postavno. Načelnik poroča, da je /.veza obrtnih zadrug sestavila  enakopravno   knjigo  za pošlo vanje zadrug, ki so bile ed c. kr. ministrstva potrjene in katere je založila Blasnikova tiskarna; poroča,  da bodo zadružne knjige tekom tega leta polne, naj  se  dovoli,  da  se  vpeljejo nove knjige. Načelniku g. Jeločniku se je izrekla zahvala za njegov trud  in požrtvovalnost, in ker bode stala vpeljava novih knjig in gori omenjene določbe mno£o posla, priznalo se je načelniku za tekoče leto enoglasno remuneracije 80 K. Načelnik Je ločni k  se zahvali zboru v toplih besedah za naklonjenost, omeni, da je veliko  posla, želi, da bi se gg. člani in članice bolj zanimale za svoje koristi in spolnovali  dolžnosti, ki jih določa zakon. Končno se načelnik zahvali vsem gospodom in gospem za obisk in vladnemu zastopniku gospodu svetniku Šešeku in zaključi zbor.
— Javna vinska poku« snja * tukajlnii rfeftelni vinski kleti je n^oj od 7—9 ur**. Do*pdlo je v*č novih vinskih vzorcev z vi pavskega, krškega, novomeškega in tudi  z   i t'iskrg« okraja.   Pikolit se
obi v v   i turskih steklenicah.
— Maakarado priredi telovadno društvo »Gorenjski Sokol" v Kranju pod naslovom „Martinov sejem" v Kranju v soboto dne 4. marca Kakor se nam poroča, vlada med občinstvom veliko zanimanje za to maskarado. Prijavil se je Girkus Fumagali s svojimi najboljšimi umetniki, dresiranimi opicami in kamelo. Skupine sejmarjev v pestrih narodnih nošah, „Janez", brhke Gorenjke, mešetarji, hrvatski tamburaši, slavni a malo poznani pevec zgodovine kranjskega mesta, cigani itd. Vse to bode gotovo pripomoglo, da povzdigne pravo pustno veselje do viška. — Z dekoracijskimi deli se jc že pričelo in bode predstavljal en del dvorane pogled na glavni trg ob času sejma, kjer bodo na pravih „štantih" obiskovalcem na razpolago razna okrepČihi za vse, drugi del pa pogled iz glavnega trga na Karavanke, v sredini pa se bode nahajal zgodovinski kranjski „rotovžu. — Ker je pri množici razposlanih vabil lahko mogoče, da se je kdo prezrl, naj mu velja to kot vabilo in ako se mu od zove, lahko je prepričan, da mu ne bode žal, kajti zabave in smehu bo dosti.
— Akademija. Mnogoštevilnemu občinstvu je predaval preteklo nedeljo v telovadnici mestne realke v Idriji gosp. ravnatelj dr. St. B ea k „o svatbah v rastlinstvu." Interesantno predavanje je tolmačil govornik s pojasnujočimi podobami. — Prihodnjo nedeljo ne bo predavanja, pač pa se nadaljuje v nedeljo, dne 12. t. m. na istem mestu in ob navadnem času.
— Telovadno društvo .Sokol1 v Postojni priredi v soboto, dne 4. sušca 1905 v veliko dvorani »Narodnega hotela" veliki sokolski ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K za rodbino. Svira postojnska godba na lok. Maske so dobro došle. Koriandoli, konfeti. Toaleta sokolska ali promenadna.
— „Pivalti rodoljubi" pri rede v soboto, dne 4. t. m. v prostorih »Narodne gostilne« v Št Petra na Krasu veselico na korist družbe sv. Girila in Metoda in pogorelcev na Tabru. Zadetek točno ob 8. uri zvečer.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. 1.) Jožef Juntež, delavec v glažuti v Radečah, se je ustavljal ondotni Žandarmerijski in občinski redarstveni oblasti in jo s priimki obkladal. Tudi v zaporu se je vedel skrajno nedostojno. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico. 2.) Novak Štefan, bivši trgovec na Dvoru pri Žužemberku, je bil radi napovedane in neopravičeno zamolčane kride obsojen radi hudodelstva goljufije na 3 mesece ječe. 3.) Peter PeliČ, gostilničar v Gorenjih Lazih, je bil obtožen, da je posestniku Juroviču v pijanosti, ko sta se spopadla, zlomil rebro. Ker je bil pa tudi Jurovič pijan, daje padel po tleh, je bil Pelič oproščen.
— Drzna tatvina. V nedeljo zvečer ao neznani lopovi v Gorici pr«£egaN vrata stanovanja nek* ga K r ia Roudeaux*. Ko je ta prišel cicoti polneči domov, našel je vsi razmetano po sobi in se t-m tlu prepričal, da so mu tatovi ukradli vrednostnih reči zi več nego tisoč* kron. Tatov še niso prijeli.
— Pomanjkanje vode v Gorici. Afcoravno je Gorica obdana od raznih studencev in rek, so tam v nedeljo in ponedeljek vozili vodo ca vozeb, s katerimi škrope uitce, in jo delili med prebivalce kakor kje na Krasu ali v Istri, kjer ni ne rek ne studencev. Mestni očetje goriški imajo seveda drugega dela preveč da bi se mogli vsaj nekoliko brigati za potrebe goriškega prebivalstva.
— Pustni korzo v Trstu. Letos so ]e ustanovil v Trstu posebni komite za prireditev vsako vrstnih pustnih veselic z namenom, d* se zopet oživi nekdanje tržašao rajanje. V to svrho prispevajo blago in denarne zneske razne trgovine, podjetniki in udi m*gistrat. Posebne priprave se pa delajo ?a korzo na pustno nedeljo in pustni torek. Na nekaterih mestih bodo postavljene posebne tribune za gledalca in razsodišče, ker iepše skupine in po«a mezne maske se bodo nagradile. Ob tej priiiki bode bije igralo več godb in iz blistaj h krajev se ba)e prirede posebni v • / j Jjžaa železnica bo znižala na goriški progi rožno oeno za 50"r
— Nabite granate med starim železom. Tvrdka Kramar
in Sohw*rz v Trstu je kupila od topničarsk-j zaloga v Pulju večjo > množino starega železa in razstre-Ijenih granat. Ko so nedavno topili to železo, razpočila se je granta ter nevarno ranila nekega uradnika. Prišla je vojaška komisija ter našla med ostalim starim železjem še 20 nabitih trranat.
— Samomor. V Puhu *e je ustrelil vojak 87. polka Jtkrb Zeroe.
— Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Zaradi hudodelstva tatvine sta btla tožena itali janska zidarja in sicer: 20 let stari V,l| m Rogini in 35 let stari Lucijan Pentericoi. Ker obdolženca razumeta le svoj materinski jezik, posredoval je med njima in sodiščem tolmač R)gini in Pentericoi vtihotapila sta se v noči 3. listopada 1904 v Franceta Koširja hlev, v Gnizdu pri Kranj sei gori, odvezala 700 K vredno brejo kobilo, ter jo odoeljala preko proge Kranjska gora, Trbiž in Beljak v 1'int b';j, kjer sta hotela prekoračiti avstrijsko mejo. France Košir jima je vedno sledil, in v Feld-rauLU mu je »Kr6uzw rt« France NeuT&an povedal, da sta se obdolženca isto jutro kratek čas pri n|em mudita, potttm pa odšla proti B dijaku. Krtuiw*rtovi krčmarici sta prodal* eno kokoš za 1 K, katero sta med potjo izmaknila. Tu je Košir telegra-firat orožnikom v Pontabelj in tam se je posrečilo oba tata da pravočasno aretovati. Oba obdolženca trdovratno dejanje tajit«; Rozini trd', da je prinesui iz doma 475 K, ter s tem denarjem v mestu n|e:£U neznanega imena od nekega tujca kupil tega konjs. Porotniki so bili o nju krivdi popolnoma prepričani, te, je sodišče
obsodilo Roginija na 8 mesecev, Pen tericoija pa ua 6 mesecev težke ječe. — Janez Belčič p. d. »M hov«, 23 let star, rudar is Sneberjev, in Valentin Kukal', 29 let stari delavec, iz P4Ue, prišla sta 27. vinotoka 1904 s*ečer mimo Koaovega kozolca, sto jeaega v obližii TonZatove gostilne v Sneberjah. V mrvi je ležal Gregor R^ms, kajžar in zidar iz Krtine. B-J-ČČ pripomni tovarišu: »Tale ima fin far; mu ga moram vzeti.« — Ia res etopi k Remsu pod kozolec in ga vpraša: »Kdo spi pod mojim kozolcem?« Na Remsov odgovor, kateri BelčiČa od mladih nog pozna, da to ni njegov kozolec, zaupije BelčiČ tovarišu, ki je bil precej v ozadju: »Primi gaza roke« Dotični fant tega ni hotel storiti, na to je Belčič sam »kočil na Remsa. Z eno roko mu je tiščal usta, a z drugo segel v žep, obenem mu pa zagrozil, da ga za duši, če ne bo t h. Belčič je pobral avoji žrtvi denarnioo i 1 K 20 h, robec, pibec in p šet ter odšel. Ko-kalj ga je opominjal, da naj da vzete reči nazaj, a Belčič ni hot 1 o tem ničesar vedeti, misleč, da ga oropani ne pozna Pripomnil je še KokaljU, da, če bi bita zaradi tega kaka sit nost pri sodišču, da naj izpove, da sta bila v kritičnem Času onkraj Save in da ga ne sme izdati. In res se je Kokalj Be!Č Čeveg* nasveta trdno držal, največ zato, ker se ga je bal, da ga ne pretepe, če bi ga izdal. Pred sodiščem ni hotel Kokalj o dogodku ničesar izpovedati, zlasti o Belčtču ne, šeie orožniku se je posrečilo Kokaija napeljati na to, da mu |e priznal, da je res BelčiČ storilec. Sadaj tudi Belčiču ni tajenje pomagalo m je vse priznal, zlasti ko se mu prečitala izpovedba Valentina Kokaija. Porotniki so BelčiČa hudodelstva ropa in goljufije krivim spoznali, pri Kokalju pa vprašanje na hudodelstvo goljufije po krivem pričevanju zanikaii, Belčič je bil obsojen na 6 let težke ječe, Kokalj pa oproščen
— „Po veselju mora žalost priti11. Urarski pomočnik Štefan Draguštin iz Zagreba si je izbral, ko je bil v delu pri nekem tukajšnjem urarju, za nevesto neko blagajničarioo, s katero se je hotel v kratkem poročiti. Da se ji je bolj prikupil, podaril je svoji nevesti 200 K vredne uhane za zaročno darilo. Ni jima bilo pa usojeno, da bi bila uživala »sladke medene tedne«, kajti ko se je ženin poslovil od svojega gospodarja, mu je ta sicer s.isnil roko v znak zadovoljstva, po odhodu pa je pregleda), ako je z denarjem vse v redu, česar pa ni bilo. Takoj je naznanil zadevo policiji, ki je Draguština aretovala in našla pri njem 214 K denarja, kate rega je ukradel svojemu gospodarju pred izstopom iz služba. Aretovanec je preie zatrjeval, da nima pri sebi čez 2 K. Nevesti je bil izročil tudi za 400 K vrednostnih papirjev, češ, naj dobro spravi. Imela sta že v s ■ pripravljeno za odhod, ia le Še par dni, pa bi bila sirota brez moža. Njegov gospodar ga s.cer sumi, da mu je ukradel sin: 140 K, katera vsota se bode pa najbrže podvojila. Blaga)-n'čarioa je žalostna ostala sama, kar ji je gotovo prav, ko je izvedela, kakega finega ženina ima, Draguština so pa izročili v preiskovalni zapor, kjer bede mesto ženitvanakega veselja »jok in škripanje z zobmi«.
— Voza obdrgnila sta se bila sinoči okoli 9. ure pri premenja vanju voz blizu skladišča na iužnam kolodvoru Zadela sta se bila tako močno, da ae je vos, v katerem je b lo 20 konj, zvrnil. Ker voza niso mogli postaviti, so ga morali razbiti, da so spravili iz njega konje. Tudi pod pri vozu se je vdrl, iz katerega so konji molili noge. Kakor stene, tako so morali tudi pod raisekati, da so rešili konje. Ker se je mislilo, da se je žival morala hulo poškodovati, je takoj prišel na lice mesta ces. kr. višji živinozdravnik g. Paulin in tudi konjski mesar ni izostal, a iti je momi domov brez konjske pečenke, kajti le nekaj konj se je bilo poško dovalo m de ti prav neznatno.
— Iz preiskovalnega zapora sta biia včeraj izpuščena hišnik Valentin Škerjanc in njegov sin Mi haei. O^tal je v zaporu tedaj le še Metod Škerjanc, ki je najbolj sumljiv zločina nad poaojnim Antonom Pua-gerčarjem.
— Saje so se vnele sinoči v dimniku centralne kurjave v jubi-lejski ubožn^c«. Ogenj so domači po gasili in ni bilo nobene nevarnosti, da bi se bil mogel dalje razširiti
— Delavsko gibanje. Včeraj
ae je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 98 Slovencev, 12 Hrvatov in 44 Maoedoncev. — 16 Hrvatov je šlo v Beljak, 13 pa v Hrušico. — 68 tesačev je pršlo iz ogrskih Šum, 20 KoČevarjćv pa z Dunaja.
— Izgubljene in najdene reči. Gospa Mar ja Rovškova je izgubila zeleno denarnico, v kateri je imela 20 K denarja. — Na južnem kolodvoru je bil ugubljon, oziroma-
najden zavitek kave, kodeks, par rokavic in i ioni nož.
— Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v restavracijskih orostorih sr Friedelaa (preje Fantini), Gradišče. Začetek ob 8 uri.
* Najnovejše novice. Mesto štrajka obstrukcija. Italijanski železničarji ohstruirajo na ta način, da se strogo ravnajo po zasta relem službovniku, ki n. pr. določa, da se morajo na vseh postajah skrbno preiskati stroji in kolesa, da se mora vsak odhod oismeno naznaniti prvemu premikaČu itd. Na ta način napravijo vlakom do 10 ur zamude. Vsled ob-atrukoije je ministrska kriza neizogibna.
— V Ameriko ubegli dunajski arhitekt baron Mor-pur g o je zapustil 1,200000 K dolgov in skoraj nič premoieoja.
— Morilka Klein je izpovedala, da je njen mož sam Sikoro zadavil in razsekal.
— Umrl je predsednik praškega dtželnega sodišča dr. A v g. Pallj.
— Snežni plaz je odnesel blizu Inomcsta kmetsko htšo, pri Či-mur je b lo ubitih še*t otrok.
— Poštnopismoz 10 000 r u b 1 j i, ki ga je na Dunaju oddala unijska banka za gališko hipotečno banko, je m d potom izfflnilo.
Telefonska ia brzojavna poročila.
Dunaj 1. marca. Demisija domobranskega ministra grofa \Vel-sersheimba in imenovanje fcm. Schonaicha domobranskim ministrom se razglasi že jutri.
Dunaj 1. marca. Proračunski odsek je danes po živahni razpravi in navzlic vsemu prigovarjanju trgovinskega ministra barona Calla sklenil znižati subvencijo „Lloydua od 1,440000 krcn na 1,080000 K. Vsled tega ne poj de več 12, nego samo 9 ,Lloydovihtt ladij vsako leto v vzhodno Afriko.
Dunaj 1. marca Tisza je prišel danes sem. Poklican je na posvetovanje k cesarju Cesar slej ko prej neče sprejeti programa koali-rane opozicije.
Pa ri z 1. marca. Tukajšnje glasilo ruskih revolucijonarcev „La Tribune Kusse" prijavlja dve pismi popa Gapona. Prvo je naslovljeno na carja. Gapon očita carju, da je on osebno odgovoren za prelito kri in da čakajo njega in njegov rod le bombe in dinamit. Drugo pismo je poziv na proletarce, naj se oborože, naj začno revolucijo in naj pokončajo vse tiste, ki so krivi, da je tekla delavska kri.
Rusko-Japonska vojna,
London 1. marca. Reuterjev biro javlja, da je bil general R e n-nenkampf 30 do 45 km zapadno od Jentaja in severo-vzvodno od Činhengena poražen. Rennenkampf je imel na razpolaganje poldrugo divizijo Kozakov, eno divizijo pešcev in en oddelek strelcev.
London l. marca. Reuterjev poročevalec v Kurokijevem taboru naznanja, da so Rusi v bitki pri Činhengčenu izgubili kakih 2000 mož. Na bojišču so pustili 203 mrliče. Rusi so izgubili tudi več strojnih pušk.
London 1. marca. Iz Njuč-vanga se poroča: Most pri Tie-lingu so Japonci razdrli. Velike čete Tunguzov se pripravljajo, da bi vznemirjale Ruse, če bi ti utekli Kurokiju.
Zahvala.
Povodom za slovenske Teharčane srečnega izida občinskih volitev dne 25. svečana t. 1. dobil sem od toliko strani od raznih prijateljev, znancev in celo od več narodnih žen in gospodičen krasna presrčna Čestitanja in priznanja, da mi vsled velikega dela sedaj še ni mogoče, zahvaliti se vsakomur posamezno ! Slovenske zmage pa nikakor ni pripisati meni samemu, ampak mojim vrlim pomočnikom in zaupnikom iz vseh naših vasi! Bog nam jih naj ohrani!
Storili smo samo svojo dolžnost! Želimo pa, da bi nas tudi drugi posnemali !
Še enkrat Vam vsem srčna hvala! Obiščite nas na starodavnih plemenitih Tekarjih. Bog z Vami!
Na zdar!       Dr. Fr. Stor/iJ
Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo-lehajočim ljudem priporočati je porabo'prist« nega „Moll-ovega Seidlita-praika", ki je pre-skuSeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljiea 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 7—8
f ,£e GrijJon'
1 najboljši cigaretni papir.
fij 62      lloblvn se povsod." 671
Darila.
OpravniStvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila Metoda. Vesel železničar pri „ognju" K 110. — Na fantovščini g. dr. pl. Fodransperga nabranih 17 K 78 vin. — Gosp. Štefan Kmn, posestnik in zasebnik v Ljubljani 8 K. — Gosp. Jesih, trgovski potnik pri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani 46 K, darovali trgovski potniki. — S*upai 71 K 88 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik: Gosp Štefan Klun, posestnik in zasebnik v Ljubljani 4 K.
Za učiteljski konvikt: Gosp Štefan Klun, posestnik in zasebnik v Ljubljani 6 K.
Za visokošolce na Dunaju : Gosp. Šte fan Klun, posestnik io zasebnik v Ljubljani, 8 K;
Za visokošolce v Gradcu: Gospod Štefan Klun, posestnik in zasebnik v Ljubljani, 8 K.
Za visokošolce v Prsgi: Gosp. Štefan Klun, posestnik in zasebnik v Ljubljani, 6 K. Rodoljubu, ki se spominja vsako leto raznih narodnih društev, srCna hvala!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
I Uradni kurzi dun. borze 23. februarja 1905.
Kaloibenl p« pir J i
o
majeva renta.....
srebrna renta.....
avstr. kronska renta    . .
.   zlata       .       • • ogrska kronska „   .   . .
ff zlata „ . . . posojilo dežele Kranl-.ke . 41 j° 0 posojilo mesta Sp'.tet . **/»'/• » ■ Zadar . *7s* o bos.-berc. žel. pos. 1902 4: češka dež. banka k. o. 4°/o h « » ^' °* 4!/80/o zst- P48111* S*L d< niP- D-4V»°/o Pe^-   kom« °"
4°/o
4°/e
4Vt°/o
10«/. Pf.. • • • • -rast. pisma Innerst. nr.
ogrske cen.
dež. hr.
4!/i°/o «• P"* °&' hip* ban' 1 41/«0/« odL lokalaul *e"
leznic d. dr.....
4» 8° 0 obl. češke ind. banke . 4°/9 prior. Trst-Porec" lok. žel. 4°/, prior, dol žeL .... 3«/0 , juž. žel. knp. »/iVi • 4\'i°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke. Srečke od 1. 1860"» ....
.   , 1864 .....
tizske ......
zem. kred. I. emisije .
* „ II „ -ogr. hip. banke . . . srbske a frs. 100'— .
turške......
Basilika srečke ....
Kreditne •        •   • •
Inomoške •   •  •  • •
Krakovske „   .   ,   • •
Ljubljanske „ . . . . AvBt. rud. križa „ . . . • Ogr. „ n ■ • • • • Bndolfove »    •   •   • ■
SalcburŠke »   ♦  •  • •
Dunajske kom.    n    .   .   . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . ■ . Ogrske „ . ... Zivnostenake „ ... Premogokop ▼ Mostu (Brfbc) .
Alpinake montan.....j 618 75
Praške žel. indr. dr. .   . .
Btma-Muranyi.....
Trbo vijake prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
V alate.
C. kr. cekin......
SO franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 1. marca 1905. Termin.
Den*r	Blago
100-30	100*50
100 25	10045
100*25	100*45
120*—	120-20
98*15	9833
119-—	119-20
99-60	101-—
100-—	101'—
100--	100 —
101-30	102*30
10015	100*50
10015	100-50
101*40	102-20
10750	108-60
100*10	101 —
100*60	10120
100-—	101—
100 —	101 —
100-75	101*76
99-—	
99*50	100—
318 90	32090
101-25	102—
186 —	190-50
277 —	283—
171-—	173—
307 —	317*—
303-—	313—
276 —	281-—
101-—	105 —
140 30	141-30
22-60	24 60
476 —	487—
79--	83'-
88-	92—
67 —	71—
54 75	66 76
34—	36—
65'—	69—
76'—	81—
636 —	546- —
93 —	94-—
655 -	656-
1639-—	1648 —
677-25	678 25
79025	791 75
250--	250-75
668 —	674—
618 75	619 75
2645 —	2556 —
630 50	631-60
808 —	312-—
578 —	679 80
173 —	177—
11-31	11-35
1907	1909
2347	2363
23-90	23 98
117-12	117-32
95-30	95-50
253 25	253-60
4-84	6—
Pšenica za april .   . .	. za 100 kg. K	1986
Pšenica „ maj   .   . .	•   „   100   „ n	1962
Pšenica „ oktober . .	. »  100 „ ,	17-40
Bž        „ april .   . .	. . ioo „ „	16-62
Koruza   „ maj   .   . .	. . ioo „ „	1518
Oves     n &prll   *   t *	•   ff    lOO   ff „	14*34
Efektiv.
Vzdržno.""^
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.   Srednji zračni tlak 786 0 mm
Februar ||	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
28	Đ. zv.	7264	26	ur. zahod	dez
1.	7. 7j.	726 5	l-i	si. jzahod	de2
n	2 pop.	727 0	61	si. vzh.	oblačno
Srednja včeraj&nja temperatura: 3 3( normale:       — Padavina 2 7 mm
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostao vest o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma oCeta, starega očeta in tasta, gospoda
Jrana 7auzes
c. kr. pomož. uradnika v p. in imetnika srebrnega zaslužnega križca 8 krono
ki je danes, 1. t. m., ob dveh ponoči po dolgem težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 2. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiSe žalosti, Nove ulice št. 6.
Sv. zadusne mase se bodo služile v farni cerkvi Mar. Oznanenja.
Dragega pokojnika priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani 1. marca 1905.
Neža Tauies, soproga. — Fran Tauzes, c. kr. fin. rac", oficial; Minka Langof, roj. Tauzes; Lu-dovik Tauzes, pomož. uradnik; Julija Tauzes, c. kr. učiteljica, otroci. — Adolf Langof, •. kr. fln. raS. revident, zet. — Vera Tauzes roj. Pfeifer, saeha. — Vanda, Vladimir, Ivo, Olga, Adolf, Hugon, vnuki in vnukioje.
vMesto vsacega posebnega
obvestila) 658
-Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je njega večletni član, gospod
Vekoslav Premk
strojnik
po dolgotrajni, mučni bolezni, danes dne 1. marca ob V^. uri zjutraj umrl.
Pogreb se bode vrfiil v čatrtek, dne 2. marca t. 1. ob 6 uri popoldne iz hiSe žalosti, Sodnijske ulice Štev. 9, na pokopališče k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, 1. marca 1905.
Bodi mu blag spomin! 659
Lepo stanovanje
s   štirimi   sobami   v II. nadstr. hiše štev. 20 Pred škofijo, se ceno odda za 1. maj mirni stranki. i
Suknja B
je bila dne 20. svečana t. 1. med vožnjo Rakek—Logatec pomotoma zamenjana.
Lastnik iste naj se obrne na naslov „Suknja", poste restante Gor. LogaUo na kar se mn bo njegova vrnila.
f
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—1«
trgovina zelrznln ln koiin v JLiflu1»l|3ual9 lrahazor|ev  **~gr dtev«
Velita zaloga Indijskega orodja ia hite oprave.
Prva ljubljanska mlekarna
Slavnemu občinstvu si nsojam vljudno naznaniti, da sem otvoril
3MT danes, dne 1. marca t. 1.
t Ljubljani na Turjaškem trp štev. 1
(I *.; U o 1 i   ". i dom)
prodajalno mlekarske zadruge
Ker sem si nabavil za moderno mlekarstvo vse potrebne stroje, ker se bode od strani mlekarske zadruge na Brezovici strogo pazilo na vsestransko pravilno ravnanje z mlekom in ker imam v slnžbi v mlekarstvu dobro izurjenega mlekarja (Švicarja), zamorem slavno občinstvo zagotoviti, da se bo v moji mlekarni dobilo vsak dan in ob vsakem Času :
1. ) sveže, snažno, nepopačeno in zdravo mleko, za katero jamčim, da bode imelo vedno najmanj S*5°/, tolšče;
2. ) svežo in fino sladko In kislo smetano;
3. fino okusno surovo maslo (čajno maslo), maslo za kuhanje in kuhano maslo ;
4. ) posneto in pinjeno mleko, ki je, dasiravnona 1%—0*5% posneto, vendar za uživanje še vedno dobro, zdravo in redilno;
5. ) ementalski sir, domači sir in izdelke raznih vrst mehkih sirčkov.
Cene mleka in drugih mlečnih izdelkov ostanejo kaKor dosedai.
Stalnim odjemalcem se bode denadalo na dom.
Ker bode moje resno prizadevanje, cenjene odjemalce postreci predvsem s svežim, snažnim, nepopačenim in z zdravim mlekom, s fino okusno, vedno svežo smetano in z raznimi drugimi mlečnimi izdelki najboljše vrste, prosim slavno občinstvo, da bi moje zapričeto, za mesto iz zdravstvenih ozirov zelo potrebno podjetje blagohotno podpirali, za kar se najtopleje priporočam.
% ^poštovanjem uda.«    Dragotui Seliškar.
Zenitna ponudba.
NaduČitelj, star 27 let, se želi seznaniti z mladenko primerne izobrazbe v starosti od 17—24 let, ki bi imela tndi nekaj premoženja.
Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, aaj se pošljejo tub „Sreča" do 10. marca na apravništvo „81ov. Naroda". 6-3 -1
T t T
Šelenburgove nlice.
630-2
S
in vso postrežbo 647-1
se sprejme gospod takoj ali s 15. t. m.
Nunske ulice št. 3, druga veža.
Bančni uradnik
vešč vseh trgovskih poslov 648 f
išče postranskega zaslužka.
Naslov v upravništvu ..Slov. Nar.",
0 Četrtek, dne 2. in na pustni torek dne 7. marca
se vrši zopet
domača zabava
s plesnim venčkom y restavraciji „No?i s?ef1
na Marije Terezije cesti št. 14
h katerima se najvljudneje vabijo vsi prijatelji zabave in plosa. 652
Začete'< vsakokrat ob 8. uri.
Za obisk in naklonjenost se topi zahvaljuje že vnaprej z odliČiim spo štovanjem
Fran Remic, restavrater.
Prevzetje restavracije.
Podpisani vljudno javlja slav. občinstvu, da je prevzel znano
restavracijo FANTINI
v Gradišču štev. 2
ki jo bo otvoril dne 2. marca t. I. ob 8. url zvečer
s KONCERTOM „Društvene godbe"
pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Poula s prosto vstopnino.
Ob tej priliki zagotavlja, da se bo resno potr idil, častitim obiskovalcem postreči z izvrstnim plzeoskim t,prazdroJem ter gbsskim marčnim pivom iz sodCka. Nadalje bo točil najboljša dolenjska in štajerska vina, ter postregel tudi z izvrstno kuhinjo. Dinerje, svatovščine in razne pojedine bo servirat v restavraciji, kakor tudi zunaj restavracije kar najbolje in po nizkih cenah. Sprejema naročila na obed, daje na razpolago sobe za družbe in klube.
Prlporočujoč" se za prav obilni obisk, beležim z velespostovanjem
IVAN FRIEDL
609—3 poprej hotelir v Kamniku na Kranjskem.
Vabilo
f--'
i I. lovskemu zabavnemu S     plesnemu večeru
L   lovskega društva 9Krim( v Ljubljani
« v soboto, dne 4. marca 1905
II     v vseh restavracijskih in kavarniških prostorih
pri Zajcu".
(na vogalu Rimske, Bleivveisove in Tržaške ceste)
s sodelovanjem.
-slavne ljubljanske društvene godbe. ^——
Ker se veselica vrfii v društvenem lovišču na goratem Krimu, bodu prostori gozdno in lovsko okraSeri. — S tem ste vabljeni, Vase velerodje, kakor vsi prijatelji lova in nelovci z obiteljo.
8 P O R E D :
Točno ob 8. url zvečer pričetek koncerta.
Otvoritev plesa po 9. uri, ki bo trajal do ranega jutra.
V podzemskem brlogu bode svirala „Sraml"-godba, kjer se bode postreglo naravnost iz sodov z izborno vinsko kapljico.
V nadaljno zabavo bode loterijski bazar z bogato zalogo, licitacija divjačine, lovska pošta itd., po polnoči pa se vrsi klobasni lov.
Ker je polovica čistega dobička namenjena društvu za varstvo živali, se preplačila kakor bazama darila hvaležno sprejemajo.
Vstopnina I krono za osebo,  obitelj 3 oseb 2 kroni.
Obleka lovska, narodna aH promenadna.
Restavrater g. Avg. Zajec obljubuje, da bode postregel, ker ima bogato izbiro, z najboljšimi vini, 8 priljubljenim marčnim in monakovskim pivom, kakor z nnjokusnejSimi gorkimi in mrzlimi jedili. Pripravljena bo tudi razna divjačina, med tem tudi divji prešiček pečen na ražnu
Ker nI mogoče vsakemu doposlati vabila, se vsakdo, ki se zanima za to veselico najvljudneje vabi tem potom In Je dobro došel.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Iran Ta 7 i ar.
LaiUiina in tisk „Narodne bakarne"