St. 5. V Ljubljani, 2. februarji a 1907. Leto III. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za % strani 25 K, za 2 ls strani 18 K, za % strani 9 K, za r/u strani 5 K, 1/20 strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- ===== pust. ===== Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Potreba ustanovitve kmetske stranke na Notranjskem. (Dopis iz postojnskega okraja.) Z Notranjskega se pojavljajo vesele vesti, da se namreč osnuje agrarna ali kmetska stranka za Notranjsko. Skrajni čas je že, da se kmet postavi enkrat na lastne noge. Dolgo časa so se kmetje pustili izlorabljati zdaj od ene zdaj od druge struje, toda konečno ne morejo nič kaj posebnega pokazati, kar bi si bili pridobili s pomočjo voditeljev, -ki so stali dosedaj kmetom na čelu. Sebičnost je dičila večinoma vse, saj so izrabljali kmetovo dobro srce in njegovo neizobraženost do skraj¬ nosti samo v ta namen. Stranke niso imele nikoli pra¬ vega srca zanj, niso skrbele nikdar, da bi se zadostno izobrazil, da bi bilo v njegovi moči pojmovati politični položaj; politični pregled je bila kmetom zvečina tuja stvar. Ali je kmet tega sam kriv, če je zaostal? Konečno je namreč tudi kmet jel z bistrejšim očesom svet opazovati. Pred seboj ima razne stanovske organizacije. Kar imajo in kar so si te organizacije priborile, priborile so si samo vsled svojega energičnega nastopa svoje lastne stanovske, oziroma razredne orga¬ nizacije. Kmet je sprevidel, da posameznik ne doseže ničesar. Na misel mu je prišla pravljica o zlomljenih palicah. Ako se ima več posameznih palic, je lahkota posamezno vse prelomiti, ako se pa te palice zvežejo v eno butaro, potem pa se jih ne more zlomiti. Kmet opazujoč velike uspehe vseli strank v skupnosti, je sprevidel, da i tudi on lahko svoj položaj zboljša stem, da se kmetje organizirajo v eno agrarno in neodvisno stranko. Večkrat se čuje kmeta, ko govori: Zakaj pa ni¬ mamo mi tiste pravice, katere nam gredo ? Zakaj mora biti kmet pokoren vsem, namesto, da bi se kmeta vpo- števalo, ker le kmet druge vzdržuje? Tako se čuje tožiti marsikaterega kmeta. To je istina. Toda kmet si lahko pomaga s tem, da započne samozavestno lastno organizacijo. No, kakor se vidi, je čas za kmetsko organizacijo tu. Ali naj kmet pri tem išče pomočnikov kot drugod? Naše mnenje je, da kmet si lahko ustvari velikansko organizacijo iz kmetov samih. Drugih stanov so interesi povsem drugačni od kmeta. Najpripravnejši del Kranjske za agrarno stranko bi bil teritorij na Notranjskem. Notranjska ima dovelj povsem zavednih in razumnih kmetov. Ti kmetje niso pripadali k strankam, bodisi k liberalni ali klerikalni iz principa, ampak sam zbog tega, ker niso imeli še lastne organizacije. V slučaju organiziranja bi postali kmetje neodvisni od drugih strank. Kmetski interesi bi postali bolj vidni, poprej pa jih je zakrival kolikortoliko plašč liberalizma ali klerikalizma. Dolenjska se je sicer v tem oziru že lansko leto prebudila, bila je menda preveč jednostransko zasno¬ vana, njen obseg je bil minimalen. Klerikalci so hiteli z vsemi sredstvi ugonobiti. Lahko se pa trdi, ako se ozira na njeno hitro ustanovitvijo, da najde taka kmetska stranka hitro zaslombo pri kmetu. Predno se pokliče v svet kako organizacijo ozi¬ roma stranko, je treba poprej vse prevdariti in pre¬ soditi okolščine, katere bi mogoče govorile za stranko ali pa bi ji nasprotovale. Klerikalni voditelji se bodo ob novi struji lahko pokazali kot resnični ljudski prijatelji. Če imajo kaj srca za kmeta, ne bodo organizaciji delali nasprotstev. Če pa ji bodo metali polena, bode pač jasno kmetu, da so hinavci in da hočejo kmeta le zlorabljati. Liberalna stranka, ki vedno povdarja, da ima v praporu napisano svobodno razvijanje, se mora pač napram nam povsem držati na reserviranem stališču. Stran 34. NOTRjANJEC Letnik III. Glede socijalno-demokratiške stranke ni omeniti. Socijalni demokrati temu niso nasprotni, sicer pa ni¬ majo nobenih socijalistov med agrarci. Važnejše pa je, kako stališče naj zavzame kmet proti kmetu. Obadva imata jednake skrbi, jednake težave, jednake interese, isto delo. Glej pa človeško zaslep¬ ljenost. Ob času volitev pa si skočita v lase in posta¬ neta najhujša sovražnika, namesto da bi se ravno v tem času najbolj podpirala in si stala rama ob rami. Kdo se mu pri tem pa na ves glas smeje? Tisti, ki ga vodijo in se mu hlinijo za najboljše prijatelje. Tudi kmet je prišel do zaključka: Ako si sam ne boš po¬ magal, ti nobeden ne bode pomagal, zato je započel z lastno organizacijo. Ko se enkrat strnejo kmetje v eno močno vrsto, mora biti vseh teh sovražnosti konec in zavladati mora prava vzajemnost. Vsi za enega, eden za vse, mora biti geslo vsakega kmeta. Sedaj, ko stojimo pred pragom kmetske organiza¬ cije, nas navdaja upanje, da bode tudi kmetu polagoma jelo sijati milejše solnce kakor ga imajo drugi stanovi. Kdo pač ima žalostnejšo preteklost kakor kmet? Naj bode prihodnost holjša! Svrač je prinesel poročilo, da se ni bati napada. Tedaj je ukazal Ilija Gubec: „Jutri za rano gremo preko Save. Ti Kupinič boš vodil, s tabo pojdejo Turkovič, Fratrič, Bartolič in Drvodelič. Tisoč ljudi gre z vami, vzemite si pet velikih pušk in dva topa. Jaz pa grem v Sevnico, nato v Pilštajn, kjer nas čaka Šterc. Vi greste preko Krškega in Drenove na uskoške gore. Z druge strani pridejo Jastrebarčani in udarite skupno na Metliko." Od zunaj se začuje glasen jok. V sobo pa prileti Štajerka. „Dobri možje, evo v mojo siromašno kočo prid ere vaš človek. Razbil mi je s sekiro skrinjo in vzel vse.“ „Kdo je bil?" plane Gubec. Takoj so ga privedli. „Kdo si?" „Štefan Šafarič", zajeclja preplašeni kmetič. „Ali smo Turki, ti ničvrednež? Ali smo se uprli, da krademo ? Na drevo ga obesite, da vsaka razbojniška duša vidi, kaj jo čaka." In v par hipih se je že zibalo obsojenčevo truplo na suhi jablani. Ta čas se Svrač zgubi iz hiše. „Kje je Svrač", vpraša malo pozneje Gušetič, „v Brežicah je županovi ženi vzel deset ce¬ kinov." „Tudi ta?" razjari se vojvoda Gubec, „sem ž njim ! Tudi zanj velja, kar velja drugim." A Svrač je bil že pobegnil. Nožina je dobil nalogo nesti pismo med Uskoke, da naj se kmetom pridružijo. Brez ugovora se je pokoril. Pozno v noč sta se na samem razgovarjala dva človeka ob Savi — Drmačič in Doročič iz Metlike. Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) Od Stare vasi do Vidma se glasi boben. Hrvati gredo nad gospodo. Mnogo jih je, ni konca ne kraja. Eni gazijo sneg peš, drugi jašejo. Čudni možaki so, brkati svatje. Eni imajo široke klobuke, drugi kučme, kape, eni opanke, drugi čižme. Vsi gledajo veselo predse. Ej, svobodni so. Ta nese puško, ta kopje, sabljo, koso, ta sekiro, oni cepec ali bat. Vsak ima na prsih bel križ, za klobukom pa pero. Pred njimi jaše — Ilija Gregorič. Tudi štiri tope in deset železnih dvocevk imajo. Bobnajo kot da idejo na proščenje, streljajo kot da grejo v svate' in pevajo — čudno vlečejo glasove, kot da pevajo vigilije. V Vidmu čakajo. Preko Save sevajo luči s Krškega. „Koga vraga tu čakamo", vpraša pred vratmi hiše vaškega župana, kjer so se zbirali poglavarji in je bila zastava, Pavel Fratrič, „kakšno kašo piha Ilija zopet?" Tačas prihiti kmet Svrač ves izmučen. „Kje je Ilija Guhec?" „V Krškem", odgovori Gušetič, ,,dogovarja se z meščani, da se predajo in bodo naši zavezniki." Ilija je bil kmalu tu. Ž njim sta prišla čevljar Juri Planinec in krojač Osvald, meščana iz Krškega. „Z meščani smo se že dogovorili. Naši so. Drug drugemu smo se zaobljubili in evo pošiljajo nam poštena moža kot poroka." Politične vesti. „Domoljub“ oklica notranjske kmetske stranke ni vsprejel, ampak ustanovitelje v družbi s „Slovencem‘- sumničil in obrekoval. Proti programu samemu ni vedel ugovora, tako mu je zaprlo sapo. Kmetje pa, ki so se čisto iz lastnega nagiba zbrali v „prestranski mlekarni so mu „krivi preroki". — Na delo za veliki kmetski shod. Snujte okrajne organizacije! Državni zbor je zaključen in razpuščen. Cesar je volilno reformo podpisal in je stem postala zakon. Državnozborske volitve bodo 7. maja, event. potrebne ožje volitve pa 14. maja. Deželni zbor češki se skliče meseca svečana k partedenskemu zasedanju. Na Štajerskem namerava poseči v volilno gi¬ banje tudi takozvana štajercijanska stranka nemšku¬ tarjev, ki jim slede iz lahkovernosti tudi nekateri slovenski kmetje. „Narodna stranka" se krepko širi. V hrvatskem „saboru“ vlada obstrukcija. Tako¬ zvana „čista“ stranka dr. Franka je začela z obstrukcijo, ker je v adresi (t. j. dopis hrvatskega državnega zbora na kralja) rečeno, da adreso upošiljajo Hrvati in Srbi. Brezumna Frankova stranka pa taji, da bi bil na Hr¬ vatskem sploh kak Srbin, češ „Srba nema". In zaradi Letnik III. NOTRANJEC Stran 35. tega nepriznanja srbskega naroda, ki šteje samo v Hrvatski in Slavoniji 700.000 glav in živi s pametnimi Hrvati v najlepšem bratstvu, zaraditega oviiajo Fran¬ kovci — sicer prijatelji naše klerikalne stranke — de¬ lovanje sabora v času, ko bi lahko silno koristil narodu. Frankovi kričači so nizkotna poulična svojat, ki jo naj bi brvatski narod iztrebil do korenine. Ogrski minister Polonji, ki ga dolže raznih nečastnih dejanj, je primoran odstopiti. Vložil je tožbo proti obrekovalcem. Politične stranke vse proglašajo, da smatrajo Polonja nedolžnim. Možno je, da je Polonji le žrtev spletk. Na Bolgarskem imajo krvave nemire. Ker je imela neka slavnost le dvorski značaj in ni imela nič narodnega, je že dolgo vstajajoča nezadovoljnost z vla¬ darjem knezom Ferdinandom, ki je nemškega rodu Koburžanov, stopila na dan. Vseučilišče so zaprli, ne¬ šteto dijakov pahnili v ječe. Vojaštvo in policija stra¬ žijo kneza. No, knez Ferdinand bo tako dolgo dražil svoj narod, dokler ga Bolgari ne bodo popolnoma siti in ga ne poženejo, od koder je prišel. Zdravim naro¬ dom, ki ne trpe na klečeplaziva, je vladar visok uradni kr če je dober, dobro, če pa je slab, mora v — penzijon. Volitve na Nemškem. Pretekli teden so se vršile na Nemškem državnozborske volitve. Zmagala je vlada v toliko, da so se mandati liberalnih strank precej pomnožili na račun socijalnih demokratov. Klerikalci so ostali močni kot prej. Končni izid pokažejo ožje volitve. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Občni zbor gasilnega društva preteklo nedeljo je lepo uspel. Načelnikom je bil izvoljen zopet g. Anton Lampe, in tudi druga častna mesta so zavzeli vsi prejšnji odborniki. Sklenili so, da bodo imeli odslej več vaj in — tudi zanimanja za društvo. V nedeljo po Svečnici prirede plesno veselico. Na. pomoč ! C. kr. višji zemljemerec pride v Idrijo in sicer 21., 2 2. in 2 3. februarja. Sprejemal bode na¬ znanila o nastalih spremembah zemljiškega posestva in izvrševal druga razpregledna uradna opravila. Občinski račun za 1906 je na razpolago v občinski pisarnici in sicer od 27. januarja do 11. fe¬ bruarja. Dolžnost zavednega Občinarja ih davkopla¬ čevalca je, da si račune oglede in tako izve, odkod izvirajo — visoke občinske doklade. Sicer pa prinese „Notranjec" itak prihodnjič o računu — natančno poročilo. „To noro kmetsko glavo že imamo v torbi. Gospoda jo nam drago plača“, pravi Drmačič. „Da res, lepo bi bilo, a naša prisega?" vpraša Doročič. „Ali treba razbojniku držati prisego? Po zakonu so oni razbojniki! Razumeš. Napišem ti pismo, pa ga poneseš Alapiču v Jastrebarsko, kjer je tvoj brat. Ti ne pojdeš v Metliko. Jaz grem en čas s tabo, češ, da ti pokažem pot.“ Doročič je bil zadovoljen. * * * Krasen dan je napočil, ko je zbrano vojsko na¬ govoril Ilija: „Bratje! Dom smo zapustili za svobodo. Dosti smo že močni. Tukaj se delimo v dve poti, a jeden nam ostane smoter. Morda vi ali mi prej zade¬ nemo na gosposko vojsko. Pokažite, da ste možje." In vojvoda sname kapo in pogleda proti nebu: „Bog, Ti nas vidiš v tujini na mrazu. Ti veš, da le dobro hočemo. Blagoslovi nas, Bog. Zbogom, bratje, na svidenje pod Susjedom. „Ilija“, pristopi Kupinič in položi tri prste na sabljo, „prisegam ti, da živ te sablje ne zapustim, zbogom!" In poglavarja se poljubita. Od Krškega sta ta čas hitela proti Drenovi v leskovškem polju dva konjika, prvi je Metličan Doročič, drugi pa pisar Drmačič. Ko sta se ločila, je jahal Drmačič v Kostanjevico naravnost k baronu Turnu, da izda vstaše. Baron je najprej nezaupno opazoval Drmačiča. „Si ti tudi puntar? „Prosim vas, milostivi, poglejte moje kosti, jaz pa upornik! Domovini bi rad bil uslužen." „Pa govori", se nasmehne Turn. „Da, a revež sem in roka roko umiva. Najprej mi obljubite na svojo čast, da se mi ne zgodi nič zlega." „Naj bo, in tu imaš, da si roko umiješ", in Turn mu vrže mošnjiček denarja. Drmačič brž spravi in veli: „Tu sem napisal vse natanko, vodje, čete, pot, kam gredo, le berite pa jim zlahka zavijete vrat." Turn prečita. Nato zakliče v nemškem jeziku svojemu tovarišu : „Čitajte gospodin Lassere ! Tu treba zasukati rokave. To ni več malenkost. Še danes mora glasnik v Ljubljano in Celje. Jaz grem takoj v Žum- berk, da mi Nožina ne premoti uskokov. Jutri se vrnem. Zberite konjike. Nato udarimo na Krško. A kam pojdeš ti?" vpraša Drmačiča. „Povrnem se h kmetom. To je dobro, če imate v zmajevem brlogu svojega človeka. Bi-li vam bila Gre¬ goričeva glava mila?" ,.Bi.“ „Kaj mi date zanjo?" „Petsto tolarjev." „Trdna vera?" „ Trdna." „Lahko noč, gospod. Moram nazaj, da ne slutijo izdaje. Pa zaslužil sem več kot oni mošnjiček." „Evo ti 50 tolarjev." „Hvala. Pomnite, da kmetje upajo, da se jim Uskoki pridružijo." Judež se odstrani, a malo za njim že krene baron Joško Turn v žumberške gore. (Dalje prih.) Stran 36. NOTRANJEC Letnik III. Dne 6. februarja t. 1. ob 9. uri dopoludne vršilo se bode pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu žrebanje 1. 1886. rojenih in letos v prvem nabornem letu stoječih mladeničev. Žrebanja se sme udeležiti vsak v prvem nabornem letu stoječi sam ali pa po svojem pooblaščencu. Vsled ukaza c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu letos ne bode klasifikacije konj Pač pa bi morali iste zglasiti posestniki pri našem županstvu od 20.—31. januarja. Ob enem s popisovanjem konj naznaniti bi bilo tudi vozila s priprego. Pozor, kdor je prizadet, da ne bo kazni! Krajni šolski nadzornik, župan in c. kr. poštar, g. Dominik Rudolf, prisostvoval je pouku in sicer pretekli torek od 10. do 11. ure dopoludne. — Po drugih šolah krajni šolski nadzorniki, med katerimi je tudi mnogo duhovnikov, navadno ne špijonirajo po šolskih sobah in sicer z ozirom na učiteljstvo, kateremu jemlje nesrečna lokalna nadzorovalna oblast obilo ugleda in spoštovanja pri otrocih. Ako je imel g. Rudolf izključno namen, povzdigniti s svojim posetom ugled in napredek šole — mu odpustimo. Ako pa sije izbral učilnico v svoje mašče¬ valne namene, potem se bode prav kmalu prepričal, da je ugriznil v zelo — kislo jabolko. Pa — brez zamere! Domače vesti. Iz politične službe. C. kr. okrajni komisar, g. Leon Grasselli je premeščen iz Postojne v Kočevje. Gosp. Hubert Završnik, notarski kandidat v Po¬ stojni, je postal c. kr. notar v Žužemberku. Občinske volitve v Postojni. V II. volilnem razredu so bili skoraj soglasno voljeni gg.: Arko Frančišek, Dekleva Josip, Ditrich Anton, Ditrich Lu- dovik, pl. Garzarolli Emil, Krainer Fran, v I. razredu pa poleg dosedanjih odbornikov gospodov Balanč Lovro, Mladič Anton, Gerstenmeyer Fran, Vodopivec Anton in Thuma Ivan tudi še ravnatelj gosp. Brinar Josip. .V katastralnih občinah so bili izvoljeni: za Hrašče Morel Jakob, za Postojno Pikel Gregor, za Starovas Likon Ivan, za Stranico Vidrih Anton, za Studeno Bizjak Tomaž, za Zagon Vadnjal Ivan, za Zalog Jakob Gorup. Izmed 25 izvoljenih odbornikov jih je 8, ki niso bili do sedaj v občinskem odboru. V novi odbor vstopi tudi več virilistov. Vodnikov ples Narodne Čitalnice v Postojni bo 2. svečana v gornjih prostorih hotela „Pri kroni“. Za¬ četek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K za obitelj. Telovadno društvo „Sokol“ v Postojni opo¬ zarja na svojo, dne 9. svečana 1.1. v prostorih Na¬ rodnega hotela“ se vršečo maškarado. S pripravami se prične že prihodnje dni. Kakor je znano vdeležnikom sokolske maskerade izza prejšnjih let, je to ena naj¬ bolj animiranih prireditev v Postojni. Sodeč po pripravah tudi letos noče zaostati za svojimi prednicami, ampak jih hoče v marsičem še prekašati. Vabila se razpošljejo v nekaj dneh. Ako bi ga kdo slučajno ne prejel — kar se kaj rado in nehote prigodi — naj oprosti ter se javi odboru, da mu vabilo dopošlje. Kdor se hoče tedaj ta predpust še enkrat prav pošteno in neprisiljeno zabavati, naj pride dne 9. svečana na sokolsko maškarado v Postojno, kjer bode zabave in razvedrila v izobilju. Torej nasvidenje prijatelji Sokoli dne 9. svečana v Postojni! Na zdar! Zunanjim članom se javlja, da je toaleta sokolska ali kostumna. Šolske vesti. (Iz seje okrajnega šolskega sveta v Postojni): Na novo ustanovljeno enorazrednico v Lo¬ žah pri Vipavi je prišla kot začasna učiteljica izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Jo sipin a Vončina. Za¬ časna učiteljica gdč. Ana Fajdiga v Vrhpolju je dobila tritedenski dopust. Dekan g. J. Gornik je do¬ ločen od knezoškofijskega ordinarijata za člana okrajnega šolskega sveta za prihodnjih šest let. Učitelj g. Ivan Božič na Ubeljskem je zaradi bolezni dobil dopust do 16. julija. Za krajne šolske nadzornike so bili ime¬ novani gg.: za Lože graščak Karel Mayer, za Juršče posestnik Anton Šajn in za Sturje trgovec Anton Šap la. Umrl je 30. t. m. g. Anton Berne, kleparski moj¬ ster v Postojni v 76. letu svoje starosti. N. v m. p. „Domoljuba“ izdajajo in pošiljajo med svet šen- klavški kapelanje. Pošten kristjan bi mislil, da so to res božji namestniki, katerim ni druzega mar, kakor blagor ljudstva in delo za čast božjo. Če pa vzamemo njihovo glasilo „Domoljuba“ v roke in ga prebiramo, vidimo kakšni poštenjaki so to, ki hočejo biti božji namestniki. Cel list ni nič druzega, kakor kopica laži, zavijanje resnice, zbadanje poštenih ljudi in hujskanje drug na druzega. Tak list je skrajno pohujšljiv in po¬ šteni mladini nevaren. Zato bi se ga v poštenih hišah ne smelo imeti. „Domoljub“ je podoben tercijalki, ki nikdar nič koristnega ne dela, vedno v cerkvi tiči in hinavsko proti nebu svoje oči obrača in moli, izven cerkve pa mladino pohujšuje, poštene ljudi opravlja in njim čast, ali če mogoče tudi še kaj druzega krade in konečno misli, da jo res Bog ljubi. Notranjci varujte se slabega časopisja! „Domoljubu“ je „Notranjee“ silno napoti. Po vsej sili bi ga rad umoril. Sedaj si je zmislil, da ga je napadel legar in da je pričakovati v kratkem smrti. Poznamo gospode, ki pišejo in ponujajo „Domo- ljubu“, da se vesele smrti, ako pogreb kaj nese, a glede „Notranjca“ naj bodo potolaženi. On je popolnoma zdrav, čil in čvrst. Prezgodaj ste se veselili pogreb- ščine. Iz Št. Petra. Plesni venček s petjem in tombolo priredijo železničarji v tukajšni narodni gostilni gosp. Cvetnica dne 3. lebruvarja t. 1. v korist železničarskim vdovam in sirotam. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz Ajdovščine - Šturij se nam glede hudega mraza pretečeni teden še poroča, da sta zamrznila Letnik III. NOTRANJEC Stran 37. ponekod Vipava in Hubelj. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo takega mraza. Burja je metala opeko s streli. Celo odrasli ljudje so se ji s težavo protivili. V Ajdov¬ ščini pravkar nastavljen uradnik, nevajen burji, si je pri padcu spahnil roko. V štirih hišah se je v dimnikih vnelo in da ni bilo nagle pomoči, bi lahko bila burja zanesla ogenj po vsem trgu. Nekatere občine na Pivki so vložile že pred časom prošnjo za velik vodovod; pa je menda tudi že vse zaspalo. To se niti oporekati ne more, kako so nekatere vasi nujno potrebne vode, kakor n. pr. Matenja- vas, Rakitnik, Grobišče, Orehek, Št. Peter, Trnje in kako še le vasi okrog Zagorja in Knežaka. Vode bi se dalo zadosti dobiti, a tudi denarja ne manjka. Koliko se ga za veliko manj potrebne reči proč vrže nego je vodovod, življenju toli potrebna naprava. Le gotovi krogi, ki imajo stvar v rokah, bi morali malo bolj „migati“, pa bi se resnično potrebni vodovod kmalu dosegel. Klerikalni manever na Vrabčah. Vas Griže, ki spada pod občino Vrabče, je glede vode zelo na slabem. Ko so se pred šestimi leti bližale zadnje državno¬ zborske in deželnozborske volitve, so letali klerikalni agitatorji v črnih suknjah okrog grižkih volilcev ter jim obetali, da če bodo volili klerikalno, jim bodo ka¬ toliški poslanci izposlovali državno in deželno podporo za velik nov vodnjak, koji bo dobival vodo s pomočjo sesalke iz raškega potoka. Seveda so radoverne Grišce s takimi obljubami kmalu zase pridobili. Minile so volitve in črni gospodje se niso več brigali za griški vodnjak. Sosedna vas Sela se je ob volitvah oklenila naprednega kandidata Ivana Božiča. Le-ta gospod jim je izposloval deželno podporo, s kojo so si napravili krasen vodnjak, ki njihovim potrebam popolnoma za¬ došča. Za to so Selčani poslancu iz srca hvaležni. Vrnimo se v Griže. Grišci tolikokrat obečanega novega vodnjaka po blizu preteklih šestih letih sicer še nimajo, a jim ga v zadnjem času vsaj zopet gospodje kleri¬ kalci prav pridno obečajo ter jim ga bodo do volitve seveda še prav mnogokrat obljubili. Grišci pa bodo v sladki nadi na imeniten nov vodnjak lažje žejo prenašali. Iz zamrznjene zemlje je pričela pretečeni teden na sredi vasi Slavine voda vreti. Ljudje so se čudili, kaj neki to pomenja, se je li zgodil čudež ali kaj. Pa kmalu se je pokazalo, da si je vodovod dovolil ta dovtip. Utrgal se je namreč hidrant od glavne cevi in voda si je našla krajšo pot skozi zemljo. Pokvarjeno mesto se je sedaj le za silo popravilo, da ne ostanejo prebi¬ valci v tej zimi brez vode. Škarpa ob slavinskem potoku še sedaj ni popravljena, dasiravno se že cesta tako ruši, da se kmalu dva voza niti srečati ne bodeta več mogla. Da ni popravljena, je vzrok denar in zopet denar. Prosila se je podpora na razne strani, pa še odgovora ni na tiste prošnje. Kaj se hoče, je že križ, kadar se gre davkoplačevalcem pomagati. Novo šolsko poslopje v Begunjah nad Cerknico so slovesno otvorili 19. t. m. Poslopje je krasno in prostorno in dela čast ondotnemu kraju. Načrte za stavbo je napravil c. kr. okr. inžener v Postojni gospod Iv. Jakše. Zagorsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 3. svečana ob pol 8. uri zvečer predpustno veselico v prostorih g. M. Fatur-ja v društvene namene, posebno v prid knjižnici. Na vzporedu je: petje moškega zbora in moškega kvarteta, komičen prizor, igra in prosta zabava s plesom. Narodno gospodarstvo. Meiioračna zveza*, t. j. društvo, ki ima buditi in po enotnem načrtu voditi zanimanje in delovanje za izboljšanje sveta, ki naj se potem izrabi bolj plodonosno — se je osnovala o priliki shoda agrarne stranke na Češkem. Državna osrednja zadružna blagajna. Koncem minolega leta je predložil finančni minister državnemu zboru osnovo zakona o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne. V tej osrednji zadružni zvezi naj bi bile končno združene vse niti avstrijskega zadružnega gi¬ banja in kmetskih ter obrtniških strokovnih organizacij. Vlada namerava v osrednji blagajni nložiti 6,