LOYENEC.
Političen list za slovenski narod.
»O poBtl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ra četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila Cinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. č« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
s&tev. 2&2.
V Ljubljani, v petek 4. novembra 1892.
Letnili XX.
Kje treba popravka?
Hudo se brani; a red in nravnost braniti pa je ovirano ali celo za-branjeno.
Leon XIII. Inscrutabili.
Dne 29. septembra 1.1. so se člani ljubljanskih krčmarjev in kavarnarjev na zadružnem zboru pritoževali, da je dobila dovoljenje za vinotoč v Ljubljani neka slabo znana ženska, ki hoče pod krinko gostilničarskega obrta izvrševati najbolj sramotni obrt, ter so sklenili, da take ženske ne vsprejmö v zadrugo.
„Slovenec" je o tej stvari poročal svojim čita-teljem ter pohvalil pošteni čut krčmarjev in kavar-narjev. Pristavili pa smo, da se čudimo, kako se dä. dovoljenje za vinotoč osebi, ki se je v Celovcu in Gradcu pečala, kakor se govori, z zloglasnim obrtom, a so jo od tam iztiraii, in ki je iz istega namena prišla v Ljubljano, za to prosila in — dobila dovoljenje za gostilno."
Na ta naš članek, objavljen 29. septembra, nam je gospod župan Grasselli poslal 13. oktobra popravek, ki po našem mnenju ni bil ne po svojem obsegu in ne po svoji obliki stvaren popravek, zato smo se branili, vsprejeti ga. Sodišče je odločilo, da popravek „Slovenec" vsprejmi, in ker ga je prvič prinesel na svoji drugi strani, moral ga je drugič prinesti na svoji prvi strani.
Mi bi proti temu popravku ničesar ne imeli, ko bi res kaj popravil. Toda kdor je čital naš članek in g. župana popravek, vidi, da se nič stvarnega ne popravlja. Kaj hočete popravljati z obrtnim zakonom, o katerem ni v našem članku nobene besede. Ali ni to le pesek v oči?
Mi se takrat nismo ozirali na obrtni zakon, a ker se sedaj n4nj sklicuje popravek, zato navedemo tudi mi iz obrtnega zakonika določilo, katero naj našim čitateljem pojasni, ali so se izvršile vse poizvedbe, predpisane v obrtnem zakonu, in kako so se v tem slučaju rabili izključevalni uzroki, določeni v obrtnem zakonu, Kot pogoj za vodstvo samostojnega obrta treba, kakor zakon pravi, poleg druzega: „ Verlasslichkeit und Unbescholtenheit des Bewerbers". Potem pravi zakon: „Die Concession ist jedenfalls zu verweigern, wenn gegen den Bewerber oder gegen die im Fa-milienverbande des Bewerbers lebenden Familienmitglieder Thatsachen vorliegen, welche die Annahme rechtfertigen, dass das Gewerbe zur Förderung des verbotenen Spieles, der Hehlerei, der Un-sittlichkeit oder Trunksucht missbraucht werden würde." — To določilo je pač jasno in mestni magistrat ljubljanski bi ga v tem slučaju lahko porabil, ko bi ga hotel. Moral bi poizvedovati, ali ima prosilka lastnosti, katere zakon zahteva.
In kaj se je storilo? — Pri domačih prosilcih se strogo izvršujejo določila obrtnega zakona, tukaj pri tujem se niso tako izvrševala; pri domačih se je do sedaj vselej zahtevalo nrav-nostno spričevalo, pri tuji osebi pa, zoper katero se je zadruga tako določno izrazila se ni strogo preiskovalo, da bi se dognalo, ali je oseba zanesljiva in poštena, ali ne.
Torej brez ozira na naravni, božji in n r a v n i zakon, ki brezpogojno obsojajo tako postopanje, moramo reči tudi v smislu obrtnega zakona, da oseba, kakor smo jo opisali v člauku „Sramota", gotovo nima onih lastnostij, katere
obrtni zakon zahteva, in da taka oseba spada brez dvoma v vrsto onih, katerim ni dati dovoljenja za vinotoč.
Zato moramo zopet poudariti, da odgovornost za vse nasledke ima magistratni odsek, oziroma mestni odbor ljubljanski, in zato vse naše očitanje mora meriti na ta dva.
Ves ta dogodek pa ima globeja tla; korenini namreč v brezbožnih n ač e 1 i h , vladujočih dandanes mogočno na svetu. Brezvestnemu kapitalizmu, ki je zgradil svojo prevlado na temelju liberalnepi, ni dovolj, da stiska iz reveža zadnji vinar, on zahteva tudi njegovo — poštenje! O tem modernem suženjstvu, ki je je vsplodil, napisati bi se mogle hujše reči, kakor jih je „Narod" razkladal nedavno o zloglasnem (!) srednjem veku, pišoč o „natezalnicah in sežiganju čarovnic". — Kje je pač ložje najti „življenje psa", o katerem „Narod" govori, ali v srednjem veku, ali sedaj, ko je liberalizem privedel človeštvo zopet nazaj v pa-ganski hetairizem in poligamijo, če ne javnopravno, pa vsaj dejanjsko?
Prišli smo tako daleč, da sme Hügel pisati: „Die Prostitution ist für das Weib ebensowenig schimpflich, als es für dasselbe schmachvoll ist durch Gesang, das ist durch den Klang ihrer Kehle, Geld zu erwerben. — Denn in beiden Fällen liegt nichts anderes ais die wirtschaftliche Verwertung körperlicher Fähigkeiten vor."
Obžalovati nam je vnovič, da se je ta izvržek zlegel tudi v Ljubljani. Mestni magistrat pa namesto da odklanja sedaj za to vsako odgovornost od sebe, naj bi raje prirejal popravke tam, kjer so bolj potrebni, nego v „Slovencu".
Toda če tudi dobimo še sto popravkov, vsikdar bomo odločno in glasno obsojali ta dogodek, ki je pritisnil sramotilni pečat našemu mestu in ki je do sedaj belo Ljubljano spremenil v črno. Prepiri in žalost v družinah, razuzdanost mladine, ki hiti v svoj nravni in telesni propad, velika nevolja, ki se vedno glasneje vzbuja po Ljubljani, vse to odločno poživlja vplivne kroge, naj popravijo storjeno napako ter zanesejo Jtrestolnemu mestu pobožnega in nravnega naroda slovenskega z gnjusom, ki le-gitimuje to, kar zakon božji odločno prepoveduje ! Zatorej: S popravki tje, kjer so neobhodno potrebni!
Liga + 22.
O važnosti katoliškega tiska.
Z Goriškega, meseca oktobra.
3. Na delo!
Sv. oče pravi v navedenih besedah, da se ni storilo v Italiji zadosti za katoliško časnikarstvo. In mi pristavimo: pri nas storilo se je dosti, ali zadosti še ne. — Skrbeti moramo, da se katoliško časnikarstvo vedno bolj razširi, nasprotno, liberalno pa omeji; katoličani bi ne smeli liberalnih listov niti ne čitati. Kdor hoče poslušati sv. očeta, naj se odpove vsem listom, kateri le količkaj dišijo po li-beralstvu. Ni se treba dati oslepiti po nekaterih katoliških stavkih, ker to je pesek v oči! Ako nam dohaja tak nasproten list, vrnimo ga, vračajmo ga, dokler se nam vsiljuje. Pravi katoličani ne morejo vzdržavati listov, kateri psujejo in obrekujejo papeža, škofe, duhovnike, vero, ljudstvo. Posebno bodimo oprezni pred polovičarskimi listi.
Da pripomorerao katoliškemu časnikarstvu ma-terijeino, ni treba, da smo bogataši. Kdor premore.
naj poleg naročnine doda par desetič; kdor ne more toliko, naj naroči list v družbi s svojimi sosedi.
Ako bi dalo v vsaki vasi deset oseb po dva krajcarja vsak teden, bilo bi dosti pomagano; iist bi imel na stotine čitateljev in sodelovalcev. In to bi se zgodilo z nabiranjem vsak teden. — Ali za vse je treba ljubezni; ljubezen stori veliko tudi z malimi pripomočki.
Pokazali 6mo nekaj pripomočkov; vsak za-se najde pa še druge. Tedaj na delo I Ne čakajmo boljših časov. Sedaj delajmo s temi sredstvi, ako hočemo boljšo bodočnost. Pred vsem pa pomnimo: Katoliški listi ne bodo imeli nikdar pravega vspeha, dokler niso v rokah ljudstva. Za ljudstvo morajo biti pisani, med ljudstvom razširjeni in zato treba v ta namen ljudstvo v tej zadevi podučiti.
Da bode pa katoliški časnik res priljubljen ljudstvu, mora se ozirati na krajevne, deželne razmere. Skrbeti moramo, da dobi vsaka dežela svoj katoliški list, zraven pa skrbimo za splošno skupno glasilo. Kjer so že v deželi čisto katoliški listi, pod-pirajmo jih, kjer jih ni, vstanovimo nove. Ako se sedanji liberalno-katoliški prevstrojijo v čisto katoliške, bodo naj naši, drugače jih niti ne čitajmo. Vsaka dežela imej svoj list, kateri ustreza željam deželanov-katoličanov, kateri nas opozarja na nevarnosti v deželi, kateri nas brani pred obreko-valcem, lažnjivcem, kateri nam kaže, kako delovati, da pridemo do skupnega smotra. Kadar bomo vsi po svojih močeh delovali pri listu, bode gotovo tudi zadoščal vsem potrebam.
Tak list prinaša naj dopise in novice, katere zanimajo samo našo deželo, kar pa zanima vse, prinaša naj skupen dnevnik, glasilo.
Poznamo tudi mi važnost onih časnikov, kateri s posebno duhovitostjo in umnostjo razpravljajo višja vprašanja in potrebe in priporočamo še posebno, naj se vsi izobraženci na nje naročajo — in zato si vsojamo reči: V vsaki vasi, fari bode naj po en ali več iztisov skupnega glavnega glasila za izobražence, po sto ali še več iztisov pa domačega lista za ljudstvo. Kadar bode čitalo v vsaki vasi, župniji precejšnje število ljudi „naš katoliški list" kadar bodo i ti pri svojih priporočali, kar so dobrega čitali, tedaj borm> glede časopisja dosegli svoj smoter.
Da bodo imeli pa naročniki po deželi, v vaseh, furah še večje veselje do lista, treba je, da prinaša list vsaj nekaj, kar zanima čitatelje. Zato je treba, da ima list v vsaki fari dopisnike; dopisnike trezne, zanesljive, razumne, največ pa dopisnike, kateri vedo iz raznih novic in dogodkov izbrati ono, kar vzbuja v ljudstvu zanimanje. Čeravno ni radovednost lepa, je vendar vsem prirojena, in tej radovednosti Čitateljev moramo ustrezati, da se ne obrnejo do nasprotnih listov. Poleg vsega pa pazimo, da ne na-polnujemo katoliškega lista s kakim katoliškim koledarjem, pridigo ali pa s politiko, katera zanima samo diplomate. Večkrat opazimo v nekaterih katoliških listih, da se pečajo z visoko politiko, pišejo cele strani o Bismarcku, Crispiju, vse mogoče fra-mazonske pojave, zanemarjajo pa domače potrebe in koristi.
Delajmo, žrtvujmo in skrbimo, da bodo katoliški časniki razširjeni povsod.
Posebno pa naj se trudi za to sveto stvar naša častita duhovščina. Ona naj razširja katoliško list^me^narod^n^na^odpir^^motn^^du-
ševno. Ne dajmo si očitati, d» duhovnik prime zadnji za pero v roko z» časnik, da so duhovniki T tem oziru na/bolj brezbrižni. Glejmo naše nasprotnike ! Njim dopisuje vsak šušmar. In pri nas9 V novejšem času vidimo velik napredek in navdušenje na naši strani; naša „Liga" naj se razširja, utrjuje in nosi naj navdušenje a» našo katoliško slovensko stvar v naj zadnjo slovensko družino!
Liga + 81.
Politični preg-ied.
V Ljubljani, 4. novembra. Notranje dežele.
Novi člani gospodske zbornice. V liberalnem taboru je veliko veselje zaradi imenovanja novih članov gospodske zbormee. „N. Fr. Pr." vidi v tem imenovanju veliko pridobitev za liberalno stranko, gospodsko zbornico, pa tudi za Avstrijo. Ker dobro včmo, kaj pomenjajo pridobitve, katerih se veseli ta list, bodemo pač znali po pravi vrednosti oceniti to imenovanje novih članov gospodske zbornice. Grof Taaffe je bil našel po večini liberalno gospodsko zbornieo. S težavo jo je toliko preosno-val, da je vsaj neka srednja stranka odločevala, konservativne večine pa v gospodski zbornici še sedaj ni bilo. Do konca lanskega leta je pod Taaffejevo vlado bilo poklicanih v gospodsko zbornico 68 konservativcev, 29 pristašev srednje stranke in 26 liberalcev. Vlada se je torej vselej pred vsem ozirala na desničarje. Letos se je pa to premenilo. V letošnjem letu je v gospodsko zbornico poklicanih 22 članov in mej temi je 11 liberalcev, 3 člani srednje stranke in 8 desničarjev. Vidi se torej, da se je Taaffe poprijel vse druge politike. Po tem potu bi polagoma zopet gospodsko zbornico naredil liberalno. Taaffe gotovo tega ne dela brez posebnega namena. Soditi mora, da bode potreboval liberalnejšo gospodsko zbornico. Po tem soditi, je pričakovati, da bode vlada z vedno bolj liberalnimi predlogami prihajala pred parlament, posebno če v državnem zboru se jej ne bode z vso odločnostjo jela upirati desnica.
Gospodska zbornica in Poljaki. Poljaki neso zadovoljni, da se je pri imenovanju članov gospodske zbornice tako malo na nje oziralo. Glede na važnost poljskega kluba pri sedanjem razmerju strank bi se ne bili smeli samo trije Poljaki poklicati v gospodsko zbornico. Poljski listi so tudi nezadovoljni s tem, da v predsedstvu gospodske zbornice ni nobenega Poljaka. Kakor se vidi, Poljaki že čutijo, da jih začenjajo nekako odrivati levici na ljubo.
Zjedinjena desnica. Poljak Kozlovski se je na shodu volilcev izrekel, da se bodeta morala Hohenwartov in poljski klub bolj zbližati in gls* dati, da bolj k sebi pritegneta Mladočehe, da ¿e tako obnovi prejšnja desnica državnega zbora. Kozlovski misli, da je jedino tako mogoče preprečiti rastoči vpliv zjedinjene levice. Nasvetu Kozlov-skega se v nekem oziru ne dä dosti ugovarjati, toda mi dvomimo, da bi se Mladočehi hoteli poprijeti take politike, da bi konservativci ž njimi mogli skupno delovati. Vsaj sedaj je za to še jako malo upanja.
Ogersko. Položaj je še vedno nejasen. Liberalna stranka je te dni imela posvetovanje. Pričakovalo se je, da bode pri tem posvetovanju mini-sterski predsednik se kaj izrekel o političnem položaju, zlasti, kako je s cerkveno - političnimi vprašanji. Szanary pa je molčal o tej Stvari. Kmalu po omenjenem posvetovanju je pa bil ministerski svet, pri katerem so se posvetvvali o važnih stvareh. Mi-nisterski predsednik pojde v kratkem na Dunaj, da bode o več stvareh poročal vladarju. Tedaj se bode bode najbrž tudi odločilo, če še ostane sedanja vlada.
Vnanje države.
Rusija in Turčija. Kakor znano se ori-jeatalno vprašanje suče najbolj okrog morskih ožiu ob Carigradu. Rusija hoče imeti za vse svoje ladije svoboden prehod; dočim bi se za druge ladije te ožine zaprle. Da to doseže, je bila velike vojne. Na vojnem polju pa Rusija ni mogla doseči svojega namena. Nesrečna krimska vojska jej je mnogo škodovala. Kar pa Rusi neso mogli pridobiti na bojiščih, to sedaj skušaio doseči po diplomatičnem potu. Tako je letos že Rusija dosegla, da sedaj smejo ruske ladije voziti neoborožene vojake brez posebnega dovoljenja skozi Bospor in Dardanele. Sedaj bo Rusija zahtevala, da bi se jej dovolilo še voziti orožje in strelivo. Ce se jej to dovoli, potem Rusija lahko vsak čas celo vojsko spravi pred Carigrad in utrjenje Bospora zgubi mnogo veljave. Turčija se še vstavlja in evropske velevlasti zlasti Anglija v to ne bodo morale privoliti.
Srbija. Sodišče je sklenilo, da se belgrajski župan in podžupana izpuste iz preiskovalnega zapora. Kakor znano, bili so jih zaprli zaradi zlorabe uradne oblasti. Vladi ni prav, da so jih iz zapora izpustili, ali se pomagati ne more, ker pri sodiščih odločujejo radikalci. Preiskava proti omenjenim se pa še nadaljuje.
Italija. V Soglianu pri Bologni je na volilnem shodu bilo prišlo do krvavega boja mej repub-
likanci in socijalisti. Streljali so z revolverji. Jed na oseba je mrtva, uA pa težko ranjenih. Vojski so napravili red.
Anglija. Dne 13. novembra kode v Londonu velik tabor delavcev, ki so brez dela. Pri tem se bode sklepalo, da se zahteva od vlad«, da jim preskrbi delo ali pa za nje skrbi. Delavvi bodo vlado opozorili, da je treba povsod mnogo poprav pri cestah in javnih napravah, kjer bi mnogo ljudij našlo delo.
Belgija. Zbornični odsek za revizijo ustave se je s 16 proti 4 glasom izrekel proti občni volilni pravici. Zaradi tega je seveda velika nevolja mej radikalci in socijalnimi demokrati. O tem, kako naj se razširi volilna pravica se v odseka Se ni doseglo nobeno sporazumljenje. Konservativci hočejo, da mora imeti nekoliko stalno stanovanje, kdor bi smel voliti, liberalci pa, da bi moral znati brati in pisati.
Nemčija. Katoliški poslanei hočejo v državnem zboru predlagati, da se razveljavi zakon, ki prepoveduje jezujitom aivanje v Nemčiji. — Cesar Viljem je bil te dni v Wittenbergu pri blagoslov-ljenju cerkve, na katere vrata je pred reformacijo Luter bil nabil svoje teze. Ta cerkev se je letos prenovila. Da so pri tej slavnosti proslavljali Lntra in druge reformatorje, je umljivo. (Cesar je pa pri tej priliki naglašal, da ee hoče vedno držati resnic svetega evangelija, v katerem je naše upanje v življenju in ob smrti. Potem je naglašal, da v verskih stvareh ne odločuje sila, temveč le svobodno prepričanje in spoznanje. Koncem se je vladar izrekel, da se hoče držati Lutra. Veselo pri tej slavnosti je bilo to, da se ni posebno proti katolikom zabavljalo, kakor je pri protestantskih slavnostih navada.
Afrika. Dahomejci baje dobivalo orožje in strelivo od Nemcev. Pa ne samo to, Francozi celo hočejo vedeti, da dahomejske čete vodijo Evropci in sicer 3 Belgijci in 6 Nemcev.
Izvirni dopisi.
S Koroškega, dne 30. oktobra. (Glasovi nasprotnikov.) Nemško-liberalni koroški deželni in državni poslanci se gibljejo. V zadnjih tednih sklicali so nenavadno mnogo volilskih shodov, da poročajo o „svojem" delovanju. „Nenavadno mnogo", pravim, kajti inače je o naših gg. poslancih prav malo čuti, in le kedar treba udrihati po Slovencih, se navadno oglase.
Prvi se je v tem smislu oglasil državni poslanec dr. Steinwender dne 13. oktobra v Beljaku. „Slovenec" je že dne 20. oktobra označil prazno besedičenje vodje nemških nacijonalcev. Vrlo dobro veli zadnji „Mir" o Steinvveinderjevem govoru:
„Steinwender je prežvekaval stare prazne in neresnične marne, ki smo jih že stokrat prej v časnikih brali. Njega vznemirjuje vsaka drobtinica pravice in ravnopravnosti, ki se Slovencem dovoli, kakor bi bili mi Slovenci kakor uboga živina samo za trpljenje in prenašanje krivice rojeni. Posebno pa ga v oči bode imenovanje prošta Mariniča in pa slovenske šole v Žabnicah, Kotmari vesi, Globasnici in Smihelu, ki jih do zdaj pa še nemarno. Omeniti je treba, da je Steinwender tudi pri društvu „Siidmark", ki hoče od slovenskih kmetov posestva pokupiti in jih Nemcem izročiti, Slovence pa potem, ko bi bili brez zemlje, iz dežele pregnati. Zdaj pa vprašamo vse tiste, ki imajo odprte oči: Kako pa to pride, da Steinvven-der po eni strani Slovence iz ^ežele preganja, po drugi strani pa preliva nad slovenskimi otroci hinavske solze, da se tisti v slovenskih šolah ne bodo dovolj nemščine naučili in da potem ne bodo mogli živeti? Ce bi Slovenec res brez nemščine ne mogel živeti, potem bi 6e moral Steinwender sam najhuje poganjati za čisto slovenske šole, kajti če bi Slovenci vsled tega od lakote poginili, spolnila bi se ja vroča želja društva „Siidmark", katerega odbornik je Steinvvender, in Nemci bi podedovali vso slovensko zemljo ter bi jim še denarja ne bilo treba nabirati za ta namen. Iz tega se pač jasno vidi, da Steinvvender sam ne verjame, da bi Slovenec brez nemščine ne mogel živeti."
Tri dni pozneje, dne 16. oktobra, zboroval je v St. Paternionu zloglasni koroški „bauernbund". Pokazalo se je o tej priliki z nova, da ima naš „bauernbund" le namen, biti matadorjem nemšku-tarskega liberalizma poslužno orodje, ki jim je ob vsakem času na razpolago zoper Slovence! Kumo-vali so temu shodu „bauernbunda", kojega proslavljajo nasprotniki kot „feste Burg des nationalen Friedens und treuer Hilter der freiheitlichen Rechte", državna in deželna poslanca Ghon in Kiršner ter deželni poslanci Oraš, Unterkotler in Huber.
Prvi je zadel ob nežno občutljivo struno o „zatiranem nemštvu" državni poslanec K. Ghon,
ki se tudi v državnem sborn prerad zaletava v Slo-venee in ob razgovora o slovenskih razmerah da.
«vetiti «No ne baš presvetlo lud fcmške Modrosti! Kaj izvirnega pa svojim poslušalcem ni povedal; kajti premleval je „vom Standpunkte eines deutschen Kärntners" ravno isto, kar je bil tri dni preje slišal kvasiti dr. Steinwenderja pred Beljačani. — Ugovarjal je Ghtn mej drugim imenovanja gospoda Abram*, če}, take naredbe provzroöujejo, „da naše dežele 'sinovi v lastni deželi ne bodo več dobili služeb (1!) ter se bode velik del dežele čisto — poslovenil"!
Tedaj, koroški Slovenci, učite se pridno nemščine, da bodo Nemci, ki so preleni, da bi se učili našega jezika, dobili mastne službe med nami! To je v istini „klasičen" dokaz, kako neobhodno potrebna je koroškim Slovencem — nemščina! — Da g. Ghon ni zabil na primerne „šlagerje" v svojem govoru, je itak umevno.
Za Ghon-om se je oglasil deželni poslanec in župan v Dolu pri Podravljah, Mat. Oraš, ki je spoznal za glavni nalog svojega zemeljskega bitja: delati nepogojno tlako nemčurskim matadorjem in kateremu je nemška šola tista ladija, ki pelje našo mladež v obljubljeno deželo, kjer zor6 zlate nemške fige! — V uvodu svojega govora povdarja Oraš, da mu ni bilo dano, govoriti v deželnem zboru „velikih in krepkih govorov". No, verjamemo ter niti dokazov ne zahtevamo! Ostalo bode tudi v bo» doče tako, kaj ne?
Nadalje povdarja govornik, da je glasoval vedno, „ne da bi kdo na njega vplival (unbeeinflusst) in čisto po lastnem prepričanju" (nach meiner freien Ueberzeugung). Po naših „abotnih" mislih je vsakega poslanca dolžnost, glasovati „unbeeinflus&t" itd. Cemu tedaj, gospodine Oraš, ravno to posebno povdarjati? Morajo biti za to pač posebni vzroki;, tudi vemo, odkod in kakšne je tisto „lastno in prosto prepričanje".
Zlate besede govoril je Oraš, kakor pravijo „Fr. St.", o „omiki". Da je dostojno proslavljal nemško, recte nemčursko šolo, in se pri tem do dobra zaganjal v slovenske poslance in slovenske rodoljabe v obče, to vse godilo se je kajpak po „lastnem prepričanju". Ta je prišel z resnico nekoliko navskriž, komu bi to v 19. stoletju šteli v zlo? Jadikoval je g. Oraš, da hočeta slovenska poslanca (gg. Emspieler in Muri) za Slovence slovensko šolo, „dasi povsod (I?) prebivajo Nemci (nemšku-tarji) ter tudi Slovenci zahtevajo nemško šolo (?); tako pa se odteguje kmetu, ki se itak le težko bori za svoj obstanek, jedino sredstvo, da priskrbi svoji deci znanje nemškega jezika. Koliko pa zahtevajo, kažejo njih vspehi; kajti ravno v našem volilnem okraju (beljaška okolica) je velika štirirazredna šola
v St. Jakobu postala žrtev Slovencev.*).....
Upajmo, da bodo državni poslanci vse storili, da nas ne bodo več obremenovali s takimi šolami. . . . Mi pa se moramo prizadevati, da vse storimo („alle Hebel in Bewegung setzen"), da se možem, ki imajo oznanjevati besedo božjo ter evangelij in pro-povedovati pokoj ter mir, vzame moč, da ne trosijo razdora med mirno (!) prebivalstvo koroško."
Jedino nemški jezik je tedaj gosp. Orašu ono sredstvo, ki osrečuje koroškega kmeta, ki je prvi in glavni pogoj vsega njegovega „blagostanja". Ce smemo verjeti g. Orašu, ki je Slovenec, pa nemški zna, tedaj zemlja ni več solzna dolina, marveč pravcati raj, kjer mu ne manjka prav ničesar, marveč mu pečeni golobje lete v usta!
Toda, roko na srce, gospodine Oraš.' Ali pač sami verjamete takim — čenčam ? Po naših „abotnih" mislih nemščina sama ne osrečuje, ne bogati, ne izveliča ! Kajti čemu Slovenci vedno bolj lezejo v dolgove, če ravno so se v sedanjih — po gospodu Orašu „vzornih" — šolah učili nemški? Za kmeta je prva stvar, da ima lepo obdelano polje, žlahtno sadje, lepo rejeno živino in da mu ni treba iskati pri oderuhih denarja na posodo. To je prva, glavna stvar, nemščina le postranska!
Kaj pomaga kmetu, da še tako sladko nemški govori, a zato ne dobi niti počenega groša! Koliko kmetov pride na boben, dasi jim nemška govorica teče, kakor mdd 1 In tudi g. Oraš, ko hodi v Veli-kovec in Pliberk kupovat vole, ne vpraša kmeta, ali zna nemški, marveč gleda, da dobi po ceni lepo živino in se zänjo pobota prav po domače — slovenski !
♦) Tem besedam dostavlja „Beljaška Urša": „So spricht •in geborener Slovim* H WanVor tu	D«p.
Kar je g. Oraš besedičil o hujskanju, je pač stara pesen, katero na Koroškem sedaj žvižgajo že vrabci po strehah! Pa vprašamo: kdo hujska in dela nemir? Ali tisti, ki se poteguje za pravice, katere mu jamčijo božje in cesarske postave, ali tisti, ki sloveuskemu ljudstvu te pravice jemlje in krati!? Zatö je sumničenje, da slovenska duhovšč na „hujska", pač po ceni ali grdo natolcevanje. H koncu pa pravi g. Oraš:
„Kar se tiče mojega političnega stališča, omenjam, da kot r o j e n S1 o v e n e c svoje materinščine nikoli ne bom zatajil, a da sem po svojem
prepričanju primoran, okleniti se Nemcev!.....
VeČina Slovencev je ta to, da ostane dosedanja uredba naših šol nespremenjena (?), ker je le tako mogoče, da se Slovenei priuči nemščini v besedi
in pismu......Živo moramo obžalovati, da so
volilci ix slovenskih krajev ob vsaki priložnosti za nazadek in za premembo šolskih odnošajev t«r se dadö voditi po drugih na svojo škodo („sich an einem ihnen Schaden bringenden Gängelbande führen lassen"), ne da bi pomislili, kako škodujejo svojim otrokom, in da mora vsak Korošec zapisati nemščino in napredek na svoj grb. Pa ni ljudstvo samo tega krivo, ampak moramo ta greh napisati na rovaš narodnih hujskačev, katerih je dosti v teh krajih, — ljudij, ki za vsem tež6 prej, nego za svojim svetim ciljem!!!......"
Tako je tedaj besedoval pred trdimi Nemci „Slovenec, ki nikoli ne zataji svoje materinščine". Toda, žalostna nam majka, da bi res štela med svoje sinove take odpadnike, ki ne poznajo boljšega posla, nego drviti za našimi nasprotniki čez drn in 8trn ter sramotiti ob vsaki priliki našo lepo govorico slovensko. Taki ljudje — narodni izdajice — naj nikar ne zlorabilo poštenega imena „Slovenec".
Gospod Oraš je besedičil, da se slovenska deca le v s e d a n j i šoli more priučiti nemščini; proti temu je neovržna istina, ila se v naših šolah otroci ne naučš niti nemščine, uiti slovenščine.
Tako se je tedaj tarnalo o zatiranju Nemcev dn6 16. oktobra v Št. Paternionu (Ghon-Oraš); tako tri dnij prej v Beljaku (dr. Steinwender); tako dn£ 15. oktobra v Volšberku (V. Prettner); tako slednjič osem dnij pozneje v Celovcu (pl. Dumreicher).
Naša stvar je pravična; — zato slovenski Korotan tudi preko združene falange: Steinwender-Ghon-Oraš-Prettner-Dumre'cher — stopaj na dan!
|W	' * §.|
Iz goriških Brd, 29. oktobra. Kanonična vizita-cija je končana. V St. Lorencu je bila birma 16. oktobra, v Kožbani 17., v Biljani 18., 19. pa v Šmartnem in 20. v Kviškem. Prvi dve župniji sta že prav na meji italijanski. Biljana je nekako središče spodnjih Brd. Ima poštni urad in obsega še šest vikarijatov.
O priliki kanonične vizitacije v Šmartnem so sklenili, da razširijo tamošnjo pretesno župnijsko cerkev. Ker imajo že potrebnega denarja dovolj, lotili se bodo dela že prihodnjo spomlad.
Z birmo v Kviškem 20. t. m. se je kanonična vizitacija v ločniškem dekanatu zaključila. Popoldne je knezo-nadškof proti Gorici odrinil. Mimogrede je v Pevmi s svojim pohodom osrečil ondotnega vikarja čast. g. Stef. Pahorja, 82letnega starčka, zlato-mašnika, ki pri vsej svoji starosti še vedno sam oskrbuje težavni pevmski vikarijat.
Kako je bil prevzvišeni s krščanskim življenjem ljudij in z delovanjem duhovščine zadovoljen, to vd on sam. Ali delovanje in napori duhovščine morali bi obroditi še mnogo več sadu krščanskega življenja, ko bi ne bilo nekaterih ovir.
Mnogi Brici hodijo s sadjem po svetu in pri-nesö potem domov marsikaj, kar je občini v iz-podtiko.
Naša mladina smatra se že za samostojno, ko komaj ljudski šoli odraste in v bližnje tvornice na delo zahaja. Mnogo slučajev je, ko tak fantalin pri trinajstih, štirinajstih ali petnajstih letih že začne se pogajati s stariši, koliko da jim bo vsak teden dal za jed in pranje; drugo, kar zasluži, pa zil-se shrani iu potrosi za igro in popivanje, kateremu se «ačne že pri tej starosti privajati..
Zalibog, da niso redki taki stariši, ki jednake pogodbe s svojimi Še nedoraslimi otroci sklepajo. Tako puščajo potem ostali denar, katerega v tovarnah dob4, svojim neisknšenim otrokom, da ga po krčmah z igro in popivanjem zapravijo, ob jeduem pa tudi vero in strah božji zgube.
In te nesrečne krčme! Ali mi boste verjeli, da jih je tri četrtine preveč? Vasi s 1000—1800 prebivalci imajo jih po 10, 15 in še več. Vsak teh krčmarjev hoče od krčme živeti. Zato pa se prav velikokrat za vrata postavi bužja in cerkvena zapoved. Tudi krčmarskega reda, ki na steni visi, se ne držd. Saj se, žalibog, v muogih vaséb le premalo pazi, da bi se tudi izvrševal. Pri takih razmerah, kako bi bilo mogoče, da bi mnogo izmed ljudstva, ki je tako že k vživanju nagnjeno, ne zabredlo?
Zlo, ki jih mnogo v pogubo tira, so pa tudi naši plesi. Ne samo mladina, ampak ljudstvo sploh je po nekaterih vaseh na ples zaslepljeno. Stariši sami večkrat deklé na ples silijo. Krčmarji in celó občinski zastopniki večkrat ples zagovarjajo, celó od plesa občinske dohodke zahtevajo.
Tako še po nekaterih občinah in vaseh vsak mesec, da, vsako nedeljo, pleše. Ce pa ni javnih plesov dovolj, pomagajo jim škripači s harmonikami, katere slišiš v nedeljo po dve ali tri v eni in isti vasi. Naši župani bi v tej zadevi mnogo lahko storili, če bi bili bolj odločni iu resolutni. Zalibog pa, da so nekateri preboječi, drugi ne izprevidijo, kako po takih veselicah ljudstvo v gmotnem in nravnem ozirn propada.
Le nekoji to izprevidijo in tudi duhovščini res na roko gredó pri zatiranju razvad in posebno plesa. Bog jih živi take župane in občinske zastopnike, ki se z duhovščino v zvezi trudijo za lepo krščansko življenje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. novembra.
(Vdanostne izjave.) Občinski odbor za občino britof-vremensko je poslal to-le izjavo: Z vso iskrenostjo Vam vdani podpisani obč. odbor opazuje z žalostjo, kako že dlje časa, osobito pa od sijajne zvršitve I. slov. kat. shoda nepoklicano in predrzno napadajo Vašo prevzvišenost „napred-njaški" listi s tem, da sumničijo Vaše preblage namene, da bi tako ovirali Vaše plemenito delovanje za sv. vero in za naš ljubi narod. — Mi in naši po nas zastopani verni občani, ki iz srca želimo mir med slovenskim narodom, imamo popolno zaupanje v Vas, kakor od Boga nam poslanega duh. pastirja. Vsemogočni ohrani nam Vas zdravega in čileira še mnoga, mnoga leta! — Andrej Magojna, župan, Jak. Novak, And. Dekleva, svetovalca, Maks Dekleva, Jož. Kovačič, Janez Dekleva, Jak. Prink, Jož. Tominc, Janko Dekleva, odborniki.
Velika občina Dobrunje priLjub-1 j a n i je izročila po svojem županu nastopno izjavo: Podpisani odborniki občine dobrunjske pod Ljubljano zvedeli smo z zadoščenjem iz ljubljanskih katoliških listov, da je že mnogo občinskih zastopov naše dežele Vaši prevzvišenosti poslalo krepkih pro-tiodmevov zoper zlobno pisarenje slov. liberalnih časnikov, kakoršno se je z novo surovostjo vnelo po I. slov. kat. shodu. Vernemu katoliku je umevno, zakaj po tako sijajno dovršenem katoliškem shodu toliko besni pekel po svojih služečih mu liberalcih; tudi ni težko uvideti, zakaj toliko obrekljivih in na-tolcljivih napadov meri ravno na Vašo prevzvišeno osebo — saj je bilo le po Vaši ter drugih pre-vzvišenih škofov višji pastirski naklonjenosti mogoče, da se je katoliški shod v Ljubljani, kakor smo sami videli, tako krasno izvršil.
Badi bi mi poznali deželo kakeršnihkoli drugo-vercev, kjer bi se smel nekaznovano ter z enako predrznostjo žaliti verski čut l|udstva, kakor se sme grditi pri nas, in menimo, da tudi na Turškem na tak način ne ščuvajo ter ne podpihujejo proti svoji višji duhovni oblasti, kakor na vsej črti delajo to liberalni naši listi. V takih okoliščinah molčati, bilo bi od katoliških mož zanemarjenje dolžnosti. Pridružimo se torej tudi podpisani z vso odkritosrčnostjo vsem Vam že doposlanim udanostnim izjavam, slovesno ugovarjamo proti vsakojakim napadom na Vašo osebo, v kateri vidimo naslednika apo-steljnov, vzlasti proti onim treh liberalnih poslancev v zadnji seji letošnjega deželnega zbora kranjskega. Izrekamo, da to niso poslanci katoliško • vernih »o-lilcev ter iskreno obžalujemo, da so kranjska mesta poslala v deželno zbornico poslance tako zmedenih verskih nazorov in vse drugačnega verskega mišljenja in življenja, kakor je ogromna večina našega naroda. Občina Dobruuje, dne 10. oktobra 1892. — J. Korbar, župan; Jak. Levičuik, Jak. Cerne, svetovalca; Fr. Ferkol, Fr. Rabnik, Jan. Boučar, Anton Žigar, Autou Novak, Tomaž Dimnik, Mat. Seiau,
Mat. Židan, Fr. Trtnik, Jož. Matos, Štefan Keber, Jož. Škrjanee, Jan. Lampič, Mih. Škrjanec, A. Jamar, Anton Povše, Fr. Cuiak, Jan. Jeršin, Jože Štrukelj, Jan. Habijan, Fr. Novak, Jak. Keber, M. Remec, Jan. Čeme, Jož. Kočevar, Jan. Frkol, Jan. Zupančič, Fr. Verbič. — Notranjski občini britof-vremski in dobrunski občini pri Ljubljani zaslužite za prelepi izjavi najiskrenejšo zahvalo vseh verno-mislečih Slovencev. Živeli!
(Snmljiv slučaj boleini na Dolenjskem ) Da6 31. oktobra je zbolel 501etni Jože Paj k na Vrhu, občine Leskovec pri Višnji Gori za boleznijo, podobno koleri, ter drugi dan umrl. Zdravniška preiskava ni ovrgla suma, zato je okrajni zdravnik g. dr. Pavlič v vasi Vrh ukazal vse naredbe proti koleri. Ker pa Pajk ni prišel v dotiko s tujci in obdukcija ni dokazala kolere, skoraj gotovo ni kolera vzrok njegove smrti. Sicer pa je hiša razkužena in vaščani pod nadzorstvom.
(Bitva pri Knstoci.) Včeraj okoli poldne so bili prevzvišeni gosp. knezoškof nad jedno uro v redutni dvorani, kjer so si ogledali podobo bitve pri Kustoci. Popoldne so si podobo ogledali gg. bogoslovci. Mej drugimi je bil tudi vpokojeni stotnik g. vitez Z i 11 e r e r , ki si je na tem bojišču priboril venec slave. Jutri od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne je razstava odprta le za vojake, ki si v posameznih oddelkih ogledajo podobo kraja, kjer je avstrijska armada tako slavno zmagala mnogo močnejšega sovražnika. V nedeljo je razstava zopet za občinstvo odprta.
(K preskuinji ca učiteljsko nsposobljenje.) V pondeljek 7. t. m. se je oglasilo 13 učiteljev in 13 učiteljic, izmed teh 4 uršulinke in 1 šolska sestra za meščanske šole in 1 za ljudske šole.
(Ogenj.) V torek zvečer je začel goreti kozolec posestnika Komatarja v Smledniku. Pogorela sta tudi hiša in svinjak. Govori se, da je zanetil nepreviden tobakar. — V ponedeljek popoldne so v Skrlovici v velikolaškem okraju pogorela vsa poslopja Jerneju in Matiji Petriču, Janezu Maroltu pa vezan kozolec. Škode je nad 4400 gld.. zavarovani pa so bili le za 700 gld.
(Konservativno ebrtno društvo v Ljubljani) ima v nedeljo dne 6. t. m. v prostorih katoliškega rokodelskega doma zabavni in poučni večer. Začetek ob 5. uri. Odbor vabi vse č. člane z rodbinami vred.
(Komu je „Edinost" zagovornica?) Od Svete Gore se nam piše: Znano je, da je nekdo čast. g. dr. Mahniča obrekel, da je on v svojem latinskem perijodičnem listu pisal proti slovenskim stavkom, ki se rabijo mej krstom. Bilo je pa ravno nasprotno res. Dr. Mahnič je sam odločno one slovenske stavke zagovarjal. Dr. Mahnič je zalo dotičnega že dvakrat javno pozval, naj svoje obrekovanje, koje je širil v neki knjižici po svetu, — prekliče, ako ima le kaj vesti, časti, čuta za pošteno ime svojega
bližnjega. Dotični ni tega storil......A glejte,
„Edinost" ne brani nedolžno obrekovanega dr. Mahniča, ampak dotičnega, ki ga je obrekel in ne preklical: „Gospod, — pravi „Edinost", — bodi uver-jen, da ga tu spoštujemo (!) in ljubimo vsi, vzlic napadom t neke poznane strani. Naša ljubezen bodi mu v povračilo za vse napade." — „Edinost" brani one, ki ne preklicujejo obrekovanja! Lepa kultura! Ako pa njena „ljubezen" dotičnega gospoda odveže od dolžnosti, da prekliče, to vi najbolje sam.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 778 strank 158.878 gld. 79 kr., vzdignilo pa 288 strank 162.820 gld. 76 kr. Meseca julija do vštetega meseca oktobra bilo je 370 prosilcem za posojila na zemljišča dovoljeno posojila 269.676 gld.
(Ubežnik J V torek zvečer je vojak Št. Verne ubežal iz brambovske vojašnice v Mariboru ter se skril v gozdu blizu domače vasi Dežna pri Makolah. Tu ga zasači žandar iz Poličan. Ko ga vojak zagleda, zakliče: „Živega me ne bote dobili", ter si z britvijo prereže vrat, da je bil v trenotku mrtev.
(Narodna ravnopravnost pri c. kr. poštah.)
Iz Podjunske doline na Koroškem se nam poroča: Člen 19. osnovnih zakonov veli: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in svoj jezik. Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenj u . ..." Da se ta člen prezira, priča zopet sledeče: V Šmihelu nad Pliberkom oddalo se je dvoje pisem z naslovom: „Siavni......v Doberii
Tasi." V Smihelu y6 pač vsak otrok, kje je slovenska „Doberla ves", a premnogim je nemški „Ebemdorf" — v deveti deželi. Ne tako tamošnjemu poštnemu uradu. Kajti omenjeni pismi vrnili sta se odpošilja-telju z mnogimi „??" in opazkami: „Pott?", ter: „zurück zur Angabe der Post". Dodan je bil še zavitek z opombo: „Es wolle stets die Poststation in deutschen Worte (sie!) Angegeben (sie!) werden damit die Corespondenzen (sie!) von der k. k. Arnb. nicht rückgeleitet werden". Tedaj dotični poštar zahteva „deutsche Worte", — kako pa je zmožen nemščine, kažejo gorenje, doslovno navedene besede! Da more tedaj pismo iz Smiheta v Doberlovas, je treba — nemščine!! Tako mrzi poštarjem na slovenskih tleh slovenska beseda! Le čudimo se, da se ne brauijo še tudi slovenskega — peneza! Gotovo se bode oglasil kmalu zopet kak Steinwender ali Ghon ter trobil „urbi et orbi" na ušesa, — da se Koroška — slovenizuje!
(Volitev olomnškega nadškofa) bode dne 8. t. m. vpričo naučnega ministra barona Gautscha kot cesarskega komisarja. Nekateri listi trdijo, da bode nadškofom izvoljen grof Belrupt Tissac.
(Vabilo) k veselici, kojo priredi „Bralno društvo" na St. Viškigori v proslavo sedemstoletnice ustanovljenja tukajšnje tare, dne 13. novembra 1892. Spored: 1. „Sedemstoletnica", moški zbor, sopran-alt-solo. 2. Pozdrav predsednikov. 3. „Pogovor z domom", mešani zbor, H. Volarič. 4. Govor. 5. „Cesarska himna", petje z godbo. 6. „Dva gospoda pa jeden sluga", igra. 7. „Slovan na dan", moški zbor, I. Laharnar. 8. „V pepelnični noči", deklamacija. 9. „Nazaj v planinski raj", mešani zbor, Anton Nedved. 10. „Bob iz Kranja", igra.
11.	„Jadransko morje", moški zbor, A. Hajdrib.
12.	srečkanje. Med posameznimi točkami svira domača godba. Po veselici prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina 10 kr. K udeležbi uljudno vabi	odbor.
Pozora vredno za cerkvena predstoj-niitva. Poštnim izvodom današnje številke pridejan je prospekt s podobami dobroznane tvrdke J. B. Purger v Grödnu (na Tirolskem), katera se priporoča velečastiti duhovščini in častitim gospodom cerkvenim predstojništvom za napravo cerkvenih in domačih altarjev in tabemakeljev v vsakem slogu. Ta tvrdka ima veliko izbero narisov in f tografii na ogled in izbero tistim, ki mislijo kaj naročiti. Razpošilja tudi križeva pota z okvirji (v kakeršnem koli slogu), potem jaslica po vsaki meri in predlogu, katere se lahko postavijo na altarje, iu božje grobove i. t. d. Mnogobrojna spričevala cerkvenih pred-stojništev iu cerkvenih višjih oblastev izrekavajo se jako priznalno o podobarskih delih Purgerjeve tvrdke. Zato si oglejte cenik, ki je pridejan našemu listu in ga shranite, da ga bodete imeli pri rokah, kadar bodete morda potrebovali lesenih podob ali Kristusovih teles.
Telegrami.
Praga, 3. novembra. V dinamitni tovarni v Rostoku pri Pragi razletela se je gelatinska izdelovalnica. Dva delavca sta bila ubita. Pok je bil tako silen, da se je slišal več ur daleč.
Peterburg, 4. novembra. Od 18. do 30. oktobra jih je v mestu Kijevu 157 zbo-
lelo za kolero, 46 pa umrlo; v kijevski gu-berniji jih je pa zbolelo 2171, umrlo pa 786; v tambovski guberniji jih je pa 647 zbolelo in 275 umrlo.
Madrid, 4. novembra. Govorice o mini-sterski krizi niso osnovane.
Stuttgart, 4. novembra. Nemški cesar prišel je včeraj zvečer in bil oficijelno vspre-jet. Vladarja sta se presrčno pozdravila in I mej burnimi „hoch"-klici odpeljala se skupno v grad.
Kairo, 3. novembra. Eskadron egiptske : konjiče je odšel v Suakim, kjer so se stvari jako nevarno zasukale.
Listnica vredništva:
Mnoge gg. dopisnike prosimo, naj potrpč, ker se nam je nakopičilo gradiva.
Yremennko sporočilo.
tlmrli «o:
1.	novembra. Doroteja Rozman, kajžarjeva vdova, 64 let, Kravja dolina 11, ostarelost.
2.	novembra. Klara Kobler, ključavničarjeva vdova, 67 let, Karlovska cesta 7, srčna hiba. — Ana Mirt, gostija, 78 let, sv. Petra eesta 79, earcinoina.
V bolnišn ici:
31. oktobra. Marija Juvan, gostija, 50 let, griža.
1. novembra. Janez Sever, gostač, 78 let, marasmus et eatarrh. intestin — Jernej Arhar, delavec, 55 let, fraetura columnae vertebrarum.
Tujci.
2. novembra.
Pri Maliču: Gyory, Skodlar, Goldman, Braselmayer, trgovci, z Dunaja — Terpotic, ravnatelj, iz Trbovelj. — Makeseh, trgovec; Kallin; Hanak, inžener, iz Gradca. — Kaucky, zasebnica, in Ranbisehek, iz Prage. — Nosan iz Ribnice. — Pribil, trgovec, trgovec, iz Linca. — Duimitsch s soprogo z Reke. Casper, trgovec, iz Kočevja.
Pri Slonu: Fleischmann Gellis, Pitsuhinann, trgovca, z Dunaja. — Hartman, Trojan, trgovca, iz Gradca. — Dolar iz Kranja. — Siegfried, trgovec, iz Frankobroda. — Homan, trgovec, in Rupnik, iz Radovljice. — Lapajne, okrajni komisar, iz Postojine. — Lapajne in Šinkovec iz Idrije. — Kugel, trgovec, iz Lvova — Jankovič, potovalee, s Hrvaškega. — Bois de Letur iz Trsta. — Sonnenberg, trgovec, z Ogerskega. — Pfeiffer, oskrbnik, iz Tupaliča. — Hauer, trgovec, iz Vel. Kani/.e.
Pri Juinem kolodvoru: Kosjek, uradnik, in Šuchy, jurist, z Dunaja. — Kosmel iz Idrije. — OhristI, trgovac, z Reke. — Repnik, trgovec s sadjem, iz Spielfelda.
Pri bavarskem dvom: Černi, posestnik z Notranj-
Pri avstrijskem ea.ru: Smolnikar iz Dragomfra. — Luiano iz Trsta. — Zupan iz Log.tca. — Seyfe't s sinom iz Beljaka.
'• «. ivee. i3t> ts iu O	„ oo lačno
Srednja temperatura 10'8°, za 4'4" nad normalom.
Lepa in dobro ohranjena
sobna garnitura
namreč: zofa, miza in 6 fauteuil-ov je
po prav nizki ceni na prodaj.
Kje — se poizve pri upravništvu „Slovenca".	522 2-1
Malinčev sirup.
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 3'/» klg. maličnega sirupa poštne teže, po 10 klg., 20 klg. in 40 klg. Steklenica za poskušnjo zastonj in franko.
Gosp. lekarnarju O. Picooliju v LJubljani.
Kemična preiskava je dokazala, da je Vaš malinčev sirup posebno izvrsten.
C. kr. kemiško-lizijologična postaja za preskuševanje v Kloster-neuburgu pri Dunaju.
Ravnatelj: prof. dr. L. Roesler.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (265) 12
Velika 5Dkrajcarska loterija. Glavni dobitek
75.000
Žrebanje
nepreklicno
1. dec. 1892.
ev
467 1 • priporoča:
Srečke k »i
J. C. M A YER v Ljubljani.
V tukajšnji redntnl dvorani je razstavljena
plastična podoba
pri Kustocl n
z dne 24. JaniJa 1866. — Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. nre popoldne.
Vstopnina ob delavnikih 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr.	509 9—5
I> vi ti a j 8 k a, l> o
r z a.
Dni 4. novembra.
Dne 3. novembra.
Operska zlata renta 4 ft.......112
100 140 152 186
Ogerska papirna renta 5 % 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/» *
Kreditne srečke, 100 »id....... 191
8t. Genois srečke. 40 «ld.......63
gld. -
„ 45
- Ž n «0
n 25 100 „ -
kr.
30
Ljubljanske srečke, 20 gld.......—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16
Rudolfove srečka, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........62
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	J 50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2790
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Papirni rubelj .................1
Laških lir 100.............—
gld. - kr.
„ 70	. »
m	»♦
. 50	„
•	»
. 25	.
16'/,
.MERCUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in dovlz«.
M* Razna naročila i»vrS6 se najtočneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4 % bolzansko-meranske prioritete.
gallikega zemljiikega kreditnega drnitva zastavna pisma.
4% dnbovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovainej pisarni ustno in pismeno.
izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janaiii.
Tis< .Ka'oii*»» ii»*»rn-- > 1. ur., »n,