Posamezna številka stane !
v iwm, v nedelio io? 5$. decembra 1922.
L
Naročnin® irsrcnt
za državo SHS t
do preklica:
a)	jh> pošti meaaina Me 1«
b)	dostavljen > at dem
meaedao...... „ II
za inozemstvo:
wese6no.......Din n
35= Sobotna izdaja: sa <r Jugoslaviji . .... mn %o
w (DoaeffishiB.......4a
Cene iaSstraiom;ZE
tUuitUolpaa i.aUtna vrela uaU njima po Dla.T— Ir- Mb.1'50, »ellk! o«!ast tiad 45 m »I-lune po Din. 2 --, poilfcflz; -topo Din.'»! —.
nasorllii popatt.
Uhaja vsak dan Izvacia** one.ieliVaiu ane?R nn prazniku oi» i. ml zfntraj.
_ Uredništvo ja v Kopitarjevi aliui Stav. 6/IIL Kosoplsi se ne vračajo; EsfranUrana nisma se se sprejemajo. Dreda. te!ei. šiv. 50, »prava. 6t*. 3SS.
olitifsn ils! m slovenski narod.
Oprava ja v Kapltarja?! al. 6. — R&Cian postne bran, l}p.M|anaka st. 850 is titročr.Sao ta žit. 34H ra oglaee, sa^reb 33.011, s*ra|ev. 7553, pripisa ia dnnaj. 24.797
VESOLJNI CERKVEN) KONCIL LETA 1925?
Prva okožnica papeža Pija XI. ima za vodivni motiv obstoječe politično mirovno stanje med narodi svela, kateremu papež postavlja, nasproti oni resnični, na krščanstvu sloneči mir, ki more edino narodom prinesti časno blagostanje in najvišjo duhovno kulturo. Ker se je okrožnica vsled tega nujno morala dotakniti razmer, katere so nastale po miru, jc naravno, da tvori predmet raznovrstnim diskusijam od interesirane strani. Vsled tega jc potrebno, cia misli okrožnice »Ubi areano D c i« kolikor mogoče kratko, a točno posnamemo.
Potem ko sc papež spominja raznih izrednih dušnopastirskih akcij svojega pon-iifiketa, narekovanih mu od izrednega političnega položaja (Palestina, Društvo narodov, pomoč gladujoči Rusiji, pomirjeva-nje Italije) in se z veseljem ozre na nekatere velike pojave verskega navdušenja v tem času (26. mednarodni cvharističm kongres, 300letnica kongregacije De propaganda fide, lovretanske slavnosti) preide na sedanje stanje v svetu.
On opisuje to stanje v mnogih v&ri-jantah, katere se vse osredotočujejo okoli besed proroka: »Upali smo na mir, a ni prišlo nič dobrega, pričakovali smo časa odrešitve, in glej, prišle so strahote. Ve-•selil« i smo sc luči, in glej, prišlo je tema. Čakati tmo pravice in ona sc ne pojavi, hoteli smo ozdravljenja in ga nc dočakamo,«
Glavna tendenca tega tako resničnega opisovanja sedanjega svetovnega položaja je razvidna iz opeiovano z vso močjo podčrtane bojazni svetega očeta, da nc bi prišlo vsled tega nesigurnega, na jako šibkih podlagah sloncčega in cd idealnega, miru v krščanskem smislu želo oddaljenega stanja do nove svetovne vojne. Papeževo srcc se trese, pred strašno možnostjo novega svetovnega klanja; to ie tisti glavni psihološki vzrok, da krščanskim narodom živo predočuje nujno potrebo, da navidezni mir zamenjajo z resničnim, in v to svrho je bilo neobhodno, dr. poglavar katoliške cerkve z apostolsko odkritostjo in finim taktom obenem opozori na nedostatke obstoječega mirovnega stanja.
Papež pravi, da na vsem pozorišču nekdanje svetovne vojne trajajo dalje sovražnost, nezaupanje 8u žalitve, katerih različna politična lepotičenja ne morejo prikriti. Tako zmagovalci kakor premaganci, veiiki in mali narodi trpijo pod temi posledicami vojne in tudi nevtralni narodi so od nje prizadeti, ne da bi politiki mogli teh škod v skorajšnjem času ozdraviti. Zato narodi žive v neprestanem strahu pred novo vojno, zato »traja dalje stanje oboroženega miru«, ki je takorekoč vojno stanje, vsled katerega usihajo finance narodov in se kalijo najboljši viri fizičnega, umskega., verskega in moralnega življenja. K temu pridejo velika socialna zla, ki obstojajo na eni strani v materializmu voas-čih krogov, ua drugi v prizadevanju podrejenih krogov družbe, da sc prevratnem polom teh materialnih dobrin polastijo. Zlo jc torej v splošnem materializmu vseh. Treba pa je pripomniti, da papež nc misli tu samo na one stranke, katere sc imenujejo običajno »prevratne«, temveč se nedvoumno obrača ludi proti razne vrste reakcionarnim pojavom, ko govori o strankah, ki skušajo reševati državna vprašanja potom umorov, zarot in nasilja.
Po daljše n prehodu sc Fij XI. zopet vrača na temo o sedanjem miru. Podpisal se jc sicer mir, toda oslal je ž: g o 1 j zapisa n in sc n? sprejel v srcih, kateri, že vedno hlepijo po borbi; papež ta mir še enkrat imenuje navidezni mir, ki jc ino na papirju ler jc duše zagrenil in takorekoč duha maščevalnosti legitimiral.
Toliko o tej plati okrožnice, ki >'• zbudila neblagohotne komentarje od strani onih. ki so avktorji tega miru. Pij XI. preide nato na pozitivni del. Opisuje listi mir,
ki ni zgolj zunanji, ampak notranji, ki sc ne snuje samo na trdo in neupogljivo pravičnost, ampak predvsem na ljubezni ter čustvu notranje poravnave. To je »pax Christi*. Tukaj naglasa papež svojo de-vizo, katera je: mir Kristusov v Kristusovem kraljestvu. Papež utemeljuje pojem tega miru iz Kristusovih besed in delovanja in predvsem predočuje človeštvu tisto resnično zvezo ali družino krščanskih narodov, katera jc bila ideal srednjega veka in katera iraa svojo najvišjo nravstveno normo v nezmotljivi, katoliški, vesoljni cerkvi. Papež tu na prav časti primerni način opozarja na tisto oblast. cerkve, katera izvira iz njene naloge, da njen nauk služi kot norma ne samo za privatno, ampak tudi za' javno življenje, v kolikor spada v oblast ethosa; Pij XI. govori naravnost o zahtevkih kolektivne morale, ki sc mora tudi ravnati po božji postavi. Odločno poudarja dolžnost držav in narodov, da so za svoja kolektivna dejanja odgovorni nravstvenemu čutu celokupnega krščanstva, Tako
Beigrad, 30. dec. (Izv.) Danes ob (>. zvečer je poselil Nikolo Pašiča bivši muslimanski minister dr. Karamehmedovič. Pašič mu jc sporočil vladne sklepe, nakar jc dr, Karamehmedovič odšel v muslimanski klub, kjer se jc vršila daljša konferenca med dr. Karamehmedovičem, dr. Ome-rovičern in dr. Kurbegovičem. Pašič jc \z-javil dr. Karamehrae a o vi ču, d« vlada nikakor noče pristati na to, da bi muslimani smeli razviti kakršnokoli volivno agitacijo v Sandžaku, ako hočejo v vlado. Sandžak si prisvajajo namreč radikalci, dasi nimajo j tam pristašev, pa s srbsko volivno metodo j upajo dobiti vse, ako jim muslimani ne ! bodo mešali štren. Po daljšem posvetova-] nju so muslimanski zastopniki pozvali te-j Icfonično vse člane svojega kluba v Bei-
poudarja papež to, kar jc cerkev vedno učila: polestas indireeta ludi in tempoal-bus, v kolikor sc časne stvari odnašajo k Večnemu, V posvetne zadeve pa, ki nimajo k religiji in ethosu nobenega odnosa, se cerkev načeloma nc vmešava.
V tej zvezi sc Pij XI. vrača zopet k socialnemu vprašanju, poudarjajoč, da more le cerkev bili pravi bojevnik tako zoper m č:. t e r i a 1 i z e m kakor zoper 1 A ž i - s p i r i t u a 1 i z c m naše dobe in da le ona more človeštvo vzgajati k pravi demokraciji, ki utemeljuje bratstvo vseh ljudi v Bogu, neskončno vrednost človeške osebnosti in ponravstljenje vsega življenja, podrejajoč ga zahtevkom vesti.
Sledi neko zlasti za Italijo politično važno mesto, ki poudarja nujnost pravične končne ureditve odnosov med Italijo in sveto stolico. Najvažnejše pa je mesto, kjer Pij XI. izraža upanje in prosi Boga, naj bi se omogočilo, da se lela 1925. skliče vesoljni cerkveni zbor 5:ot nadaljevanje vatikanskega koncila, ki je bil leta 1870. prekinjen.
I
grad oziroma so jih vprašali, ali naj pristanejo na ta predlog, ki ga Pašič ni hotel dati pismeno. Po razpoloženju med muslimani izgleda, da bodo sprejeli Pašičev predlog. Kakor jc vaš dopisnik izvedel, nameravajo muslimani kandidirati za ministra trgovine dr. Omeroviča, za ministra brez portfelja Ahrneda šeriča, za velikega župana v Tuzli Ahmedbega Djeslerdaro-vic;s. dosedanjega okrožnega načelnika v Tuzli, za velikega župana v Travn.ku Hadžibega Kapetanoviča. V pokrajinski upravi bi ostal dosedanji poverjenik za trgovino Ahmed Borie. poverjenik za kmetijstvo bi bil dr. Mah mu i Mehmedovič, poverjenik za socialno politiko pa Meh« med Sidajič.
Dr. P
Glasovi o problemu SHS.
Pariz, 30. dec. (b.v.) Agence Havas j poroča iz Londona: Ministrski svet je I razpravljal o angleški politiki na pariški koferen.ei in je odobril, kakor se čuje, njene smernice. Nemške obveznosti naj ae znižajo za 40 do 50 miljard zlatih mark. A" slučaju, da Nemčija ne izvrši svojih plačil, sc smatrajo .strožji ukrepi kot upravičeni. Velika Britanija bi zavzela stališče proti vojaški zasedbi nemškega ozemlja, vendar pa pripustila gospodarsko sankcije, ki bi imelo za posledico resno nadzorstvo nad stvarnimi dobavami. Anglija je proti prilastitvi produkcijskih zastavam in se bo izrekla za moratorij 2 do i let, za znižana plačila tekom nadaljnje kratke dobe ter za pooblastilo Nemčije, da sme najeti zunanje posojilo. Anglija se bo pridružila stališču glede zagotovitve jamstev, vendar pa bo sprejela samo bone v svrho plačil zavezniških, dolgov in se bo celo izrekla, za delno črtanje zavezniških dolgov, pri čemer bi morala tudi Francija
Seja ministrskega sveta.
Beterad, .'<0. doc. (Izv.) Danes sc je vršila od 5. do S. zvečer ministrska seja, na kateri se je predvsem razpravljalo o vstopu muslimanov v vlado. Sklenilo se ie, da sc da muslimanom ministrstvo za trgovino, ministrstvo brez portfelja, velika župana v Tuzli in Travniku in tri mesta v pokrajinski upravi v Sarajevu in sicer pover-jeništva za socialno politiko, za kmetijstvo in za trgovino. Nato se je razpravljalo o raznih izpremembah v naši železniški wj-litiki. Minister za promet dr. Velizar .lan-kovič je v didjšem referatu poročal o stanju naših železnic. Sklenilo se ic. da se uvede sistem takozvanih letečih kontrol. V te kontrole bi se imenovali zanesljivi j uradniki, ki bi neprestano potovali po vseh < progah naše države in zasledovali vse ne-; pravilnosti, ki se na njih dogajajo. Nadalje j ic bilo sklenjeno, da se uvede po franco-i skem in angleškem sistemu poročevalna ' služba iako, da bi morala vsaka p<>foia
otov
e zavezniške d<;
deloma znižali gove.
Pariz, 30. dec. (Izv.) Po poročilu listu Peti!. Parisien se jc vršila na Quai d,0r-say poti predsedstvom Seydouxa konferenca strokovnjakov o izvedbi zasežen ja nemških zosflvnin. Namerava se uvesti pobiranje davka od nemškega premoga po zavezniških uradnikih, kakršnega je že Nemčija uvedla v ruhrskem ozemlju. Letni dohodki se cenijo na 408 milijonov zlatih mark. Nadalje se namerava izvesti zase-žsnie nemških carinskih dohodkov, obratov državnih gozdov in gotovih rudnikov, kakor tudi zapleni lev inozemskih deviz.
Rim, 30. dec. (Izv.) Po poročilu Giomale d'Kalin j<- prejel marchese Della Torretta nastopna, navodila za pariško konferenco: I. Italija vztraja na spomenici, ki jo je predložila londonski konferenci. 2. Italija se nikakor ne udeleži morebitno zasedbe nemškega ozemlja. 3. Italija podpira gospodarske sankcije.
vsak lian poročati ministrstvu za promet o prihodu in odhodu vsakega vlaka ter o vzrokih zakasnelosti. Ministrski svet je sklenil, da se odvzamejo vse brezplačne železniške karte, ki so jih prejšnji ministri za promet dovolili posameznim osebam. Končno je min istrski svet sklenil, da se podaljša pogofUIir z brodarskim sindikatom za eno letol &Is i ce v, da se soudeležba državo poveč* za-12 in pol odstotka in da se po enem leb^izvede definitivna likvidacija dosedanje pcfjpdbo ter najde nova podlaga za nov sporafeim. Seja ministrskega sveta je bila nato odgodena.
Mobilizacija na Grškem.
Pariz, 30. dec. (Izv.) Listi poročajo i;; Aten iz angleškega vira, du je grška vlada mobilizirala rezervno letnike 1920, 1021 in 1022 in da jc vsa grška vojska poslana v Tracijo.
Dejstvo, da se nahajajo v sedanji radikalni vladi tudi več ali manj Proti«-evi pristaši, ki imajo v rokah skoro najvažnejše resbre, povzroča med politiki domnevo, da sta sc Protič in Pašič pobotala, ali da se je vsaj Pašič približal Protičevemu stališču. Poročevalec Prager Tagblatta celo ve, da sc je Pašič spoprijaznil z mislijo federativne ureditve, kakor jo hočejo Hrvati, češ, da taka uredba, seveda ne povsem po zahtevi Radiča, odgovarja potrebam ter nikakor ne razdira jugoslovanske enotne države. Kakor zadnji dogodki kažejo, se t tem pač moli.
Tudi dopisnik tržaške Edinosti izvaja podobne sklepe iz dejstva, da je v Pa-šičevi vladi več Protičevcev. Zlasti pa si v avtonomističnem smislu razlaga pojav ministrov krajanov. Zato je, pravi, za presojanje sedanjega položaja predvsem važno, da se ta formula ministrov krajanov pravilno raztolmači. Znana .stvar je, da je Pašič prepričan contralist, medtem ko jc Stojan Protič, njegov tekmec za prvenstvo v stranki, pristaš avtonomij. Ker se nahajajo v vladi pristaši enega iu drugega, je jasno, da se jc moralo to zgoditi ie na podlagi sporazuma med obema strujama radi-kalsko stranke. (Tudi la domneva je zmotna, ker Protičevi pristaši v vladi niso izraziti njegovi strankarji, ampak le prijatelji, k s Protičem shnpatizirajo, ne da bi izvajali resne posledice. Op, ur.) Protič, ki je prepovedoval ustanovitev gotovega števila avtonomnih pokrajin, je pred Pašičevim centralizmom znatno popustil. Predvsem je moral popustiti v vprašanju, kjer ne dopušča Pašič nikakegu avtonomizma, namreč glede tistih dežel, Id se smatrajo za srbske ., t. j. Srbija, Vojvodina, Macedoniju, Bosna in črna gora. Tu ne sme biti uika-lcega avtonomizma, ker tvorijo te dežele nerazdeljivo Srbijo. V zameno za le opustitve pa je Pašič pristal na to, da se avtonomija prizna Nesrbom, t. j. Hrvatom in Slovencem. To jc izraženo v potezi z ministri krajani in to je obenem tudi ogrodje volivnega programa, s katerim bodo šli radikalci v volivno borbo in s katerim bodo tudi skušali stopiti v pogajanja s Hrvatskim blokom in z drugimi plemenskimi av-tonomisti, ki - to ji j o več ali manj na isti podlagi, na katero so se s svojimi minishi-kra-jani postavili radikalci.. Dopisniku ne pomeni sedanja vlada nič drugega nego potrditev in novo poveličanje formule ujedi-njenja v znaku SHS, češ, da .se politične razmere niso moglo razvijati drugače nego l,e v pravcu treh državnih patriotizmov: ve-lesrbskega, velehrvatskega in velesloven-skega. . lasno pa je za vsakogar, pravi dalje, da takšne razmere ne morejo dovesti nikdar do pravega ujedinjenja duhov v -lu-goslaviji. Kratka izkušnja par let je sijajno potrdila vsa tozadevna predvidevanja. Obenem pa je ta izkušnja tudi jasno in očito dokazala najtemeljuejšo državno potrebo v Jugoslaviji, t. j. potrebe, da sc krene po drugi poti. Treba jc dati Jugoslaviji tako uredbo, ki bo onemogočala ustvarjanje, razvoj in medsebojno borbo treh plemenskih imperiaiizmov. Izkušnja zadnjih le( je dokazala tudi lo. da se s centralistično uredbo ta cilj ne. da doseči. Centralizem, kakršnega se krčevito drži demokratska stranka in Pašičeva skupina radikalcev, ne vodi k dosegi tega cilja. Razdelitev države na oblasti in kosanje starodavnih dežel, kakršno so Bosna, Dalmacija, Hrvatska itd. je res do neke mere nasilna in ne more prispevati k ublažitvi plemenskih nasprotij. Še manj se ila ta cilj doseči z Radiče vim federalizmom, kajti v Hrvatski, ki bi se ustanovila na podlagi sporazuma med Hrvati in Srbi, bi gotovo ne pripadala Bos-ii3, ker bi v to Srbi nikdar ne privolili. Končno pa uvidimo, ako proučimo do dnu sedanji položaj v Jugoslaviji, da pri vsem jugoslovanskem vprašanju v prvi vrsli niti ne gre za to, da se onemogoči vsako nasprotje m ' kaloliki in prav* lavnimi, temveč za lo. i se prepreči, da bi na podi a tj i tega j}.asp: ustvarjali in ohranjevali dve
Stran 2.
SLOVENEC, due 3i. HecomKra 1022.
stev. m
sovražni si fronti, katerih bojišče jc vsa Jugoslavija od enega konca do drugega. Ta dualizem se ne tla odpraviti, pač pa sc da Ironla /.drobiii. To pa je mogoče doseči edino le na podlagi doželnih avtonomij. (Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Srbija, Macedo-nija itd.) Sedanja ogromna in enotna fronta bi se razdelila na 10 do 12 delnih front.
Klanje« bi se -po avtonomnih deželnih zborih morda nadaljevalo, toda v osrednjem parlamentu, ki bi imel razpravljati samo o skupnih in o najskupnejših vprašanjih, I »i nastale popolnoma drugačne prilike, ker bi res slonele na skupnih interesih vseh Jugoslovanov.*.
Ta dopisnikova izvajanja so za nas ie v toliko zanimiva, v kolikor nam potrjujejo, kako prav jc imela od vsega početka ravno SLS, ko je postavila zakonodajno avtonomijo dežel na prvo mesio svojega političnega programa in ostala z železno vztrajnostjo pri tej osnovni svoji zahtevi.
Kako globo o je že prodrlo spoznanje, da more le taka preureditev države dovesti do jorazuma zlasti med Srbi in Hrvati, priča tudi pravkar v Lipskem (Anzengru-ber-Verlag) izdana brošura Serben und Kroaten; jugoslovanskega publicista Otona Krasa, rodom iz Osjeka.
Za političnega motrilca, pravi pisec, je glavno vprašanje slika, ki mu jo nudi jugoslovanska politika v danem trenutku. Na eni strani vidimo, pravi, Hrvate, ki zahtevajo svojo samostojnost v obliki avtonomne uprave, na drugi strani pa Srbe, ki se
držo sedanje vladne oblike, ker jim zagotavlja v državi premoč, ki jim gro kot državotvornemu iu državoohranjujočemu plemenu. Vidimo, da imajo v rokah vsa odločilna mesta v diplomaciji in v armadi izključno le Srbi starega srbskega sistema.
Ako bi se zrušil zamotan centralistični aparat in bi imela vsaka pokrajina svojo lastno upravo, bi zadostvoval neprimerno manjši birokratski aparat. Mnogo napak bi se izognili in škoda prvih let bi bila kmalu popravljena. To bi se dalo vso prav dobro izvesti, ne da bi pri tem kaj trpelo načelo narodnega edinstva, da bi preostalo vrhovnemu vodstvu v Belgradu le najpotrebnejše zastopstvo skupnih notranjih in zunanjih potreb. Zdi .se tudi, da gre razvoj v to smer in da so napako prvih let rodile pravo spoznanje. Takozvaui Hrvatski blok, trdno sklenjeni nasprotnik režima, se pričenja krhati in bližati Belgradu in njegovemu sistemu; iti bodoče volitve bodo pokazale neko gotovo razlikovanje, ki bržkone prinese Hrvate na delo v parlamentu. Pravtako pa se pričenja rušiti na vseh koncih in krajih vladna večina in četudi ni dobro prerokovati o izidu volitev, more se vendarle s primerno gotovostjo napovedati, da se bo težko dobila v bodečem parlamentu večina, ki bo hotela obdržati sedanje razmere.«
Pašičeva vlada računa, da bo v bodočem parlamentu udejstvila državnopravno ideologija radikalne stranke v smeri Velike Srbije, razvoj pa kaže, da se to ne bo zgodilo.
POLOM BLEROVEGA POSOJILA.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) V komunikeju, ki ga je pred dnevi izdal radikalni klub, se nakratko govori o finančni politiki, ki jo namerava izvajati nova vlada. Komunike govori o tem vprašanju, ki je za vso državo in ljudstvo silno važno, zelo površno. Da bi se dobilo vsaj nekoliko pojma o tej zadevi, se je vaš dopisnik informiral na me-rodajnem mestu glede naše bodoče gospodarske in finančne politike. Vsekakor je glavno vprašanje valutno vprašanje in uporaba dinarja. Dokler je bil v radikalno-de-mokratski koaliciji finančni minister dr. Kumanudi, je bilo zadnje tri mesece izdanih toliko naredb, da je zavladala prava zmešnjava v finančni politiki tako, da se ni niti vedelo, v katerem slučaju se naj kaka naredba uporablja in v katerem nc. Vedelo se ni niti, kateri dinar je prost in kateri je vezan, t. j. kaj se sme uvoziti in kaj ne: Novi finančni minister dr. Stojadinovič namerava uvesti v tem pogledu red, da se pojmi razčistijo. Stoji na stališču, da je Ire-ba zakonodajstvo unificirati in predvsem ukiniti vse naredbe, ki kolidirajo. Glede devizne politike je novi finančni minister že izdal nekoliko naredb. Vesti o novitetah, ki bi se mogle uvesti v to vprašanje, niso točne. Dr. Stojadinovič noče opustiti stare prakse, da smejo samo poob'aščene banke voditi trgovino z devizami ter kon-cesijonirani trgovci preko bank. Zasebniki bodo morali tudi nadalje prositi za dovoljenje inšpektorat finančnega ministrstva, ki bo tudi nadalje izdajalo potrebne legitimacije, da se na ta način izogne izdajanju nepotrebnih naredb.
Po informacijah vašega dopisnika namerava finančno ministrstvo glede uvoza ukiniti brezštevilne nasprotujoče si naredbe, da se dobi jasen pregled. Zatem namerava uvesti režim, ki je vladal pred izvajanjem teh naredb. V izvozni politiki bo finančni minister, kakor izjavlja, sledil tendenci po ojačitvi izvoza, ker je ojačenje iz-
voza najboljše sredstvo za povečanje dohodkov. Na pravični podlagi urejen izvoz mora privesti v državo čimveč tujih deviz. S tem so v ozki zvezi tudi izvozne carine. Minister za finance je že porlvzel v tej smeri korake in ('al iniciativo za rešitev vprašanja o izvozu svinj. Sedaj se bavi finančni. minister z vprašanjem carine na moko in otrobe, pri čemer so največ interesirani veliki mlini v Bački, Banatu in Slavoniji. Bivši podtajnik v finančnem ministrstvu Po-povič je v tam pogledu storil sklep, ki je izzval zmešnjavo, novi finančni minister pa bo v sporazumu s prizadetimi činitelji izvršil v tozadevnem pravilniku gotove izpremembe.
Kakor vsak nov finančni minister, izjavlja tudi dr. Stojadinovič, da bo poizkušal doseči prihranke. S tem je v zvezi uki.nje-nje deviznih odborov, ki so "nli popolnoma nepotrebni, ker ni njihovo delo odgovarjalo stroškom, ki so se izdajali zanje, ' irutne-ni minister je mnenja, tla se sistem kontrole pravzaprav ne more uspešno izvesti, ker bo država vedno prevar jena. Po tem sistemu bi bilo treba k vsakemu trgovcu postaviti po dva orožnika. Z ukinjanjem deviznih odborov se je prihranilo več milijonov kron.
Glede prihrankov je zanimivo stališče finančnega ministra z ozirom na vprašanje dnevnic bivših poslancev. Dr. Stojadinovič stoji v tem pogledu na stališču, da se nadaljnje izplačevanje dnevnic bivšim poslancem ne more opravičiti z nobenim razlogom. Na izplačilo dnevnic ne bo pristal ter bo prihranjeni denar določil za invalide. Predsednik narodne skupščine je zahteval za dnevnice poslancem in ostale stroške osebja parlamenta samo za mesec januar milijon dinarjev.
Glede ameriškega posojila so krožile v javnosti vsakršne vesti. Do konca avgusta bi morala Blerova skupina izplačati naši državi 25 milijone v dolarjev, izplačala
pu jc "samo 15 milijonov, ki jih je g. Plav-šič večinoma porabil za zboljšanje dinarja. Blerova skupina torej ni izvršila pogojev pogodbo o posojilu. Ker jc ta pogodba precej elastična, jo uvedel dr. Kuminudi pogajanja o podaljšanju roka drugega izplačila. Sedanja vlada stoji mi stališču, da se to posojilo zanaprej ne sprejme in da sc pogodlia o posojilu odpove. (Če bi temu verjeli. Op. ured.) To se misli tem lažje doseči, ker se Blerova skupina ni držala pogodbe. One 1. novembra je izplačano na račun prvega obroka posojila 600.000 dolarjev, drugi obrok pa sc ima izplačati 1. maja na račun 8 odstot. obresti obveznic, ki so v rokah ameriških delavcev in uradnikov.
Novi finančni minister pripravlja že vsoto za izplačilo drugega obroka. Največ denarja se je dobilo pri prodaji svile, ki jo jc hotela bivša vlada prodati potom raznih prodajalcev, medtem ko je novi finančni minister odklonil posrednike in tako profitiral za državo 2 milijona frankov.
Zanimivo jc tudi stališče finančnega ministra napram finančnemu odboru, Kakor znano, ima v finančnem odboru se-
danja vlada veliko manjšino. Radi tega noče linančni odbor dovoliti vladi kreditov, ki jih zahteva. Kakor je zvedel vaš dopisnik, je pozval dr. Stojadinovič več-krat predsednika finančnega odbora dr. Veljkoviča, naj skliče sejo finančnega odbora, da bi se vsaj votiralc vsote za nekatere državne dobave, za nadaljevanje raznih zgradb, šol, bolnic in cest, ker pro. padajo v zastoju že izvršena dela. Dr. Velj. kovic se ni odzval pozivu. Radi tega stoji finančni minister na stališču, da se ne bo oziral na mnenje finančnega odbora in da si bo na lastno odgovornost votiral 6am sebi kredite ter predložil svoje ukrepe na odobritev novi narodni skupščini. Vpra. Sanje je le, ali bo nova skupščina odobrila te korake ali ne.
Vprašanje novih davkov se jc že več. krat razmotrivalo na sejah ministrskega sveta. Končno pa je bilo ukinjeno z dnevnega reda, ker se boje radikalci, da bi volivci ne glasovali pri volitvah zanje, ako bi uveljavili novi davčni zakon. Zato se ic novi davčni zakon vrnil finančnemu mini. siru, da ga izpopolni do volitev ter potem predloži novi narodni skupščini.
PAŠIČ — PROTIČ.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) Demokrati so
v zadnjem času razširili vesti o dovršenem razkolu radikalne stranke zlasti v Vojvodini. Vaš dopisnik sc jc informiral pri vodilnih radikalnih osebah, kjer je zvedel, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Vojvodinski radikalci bodo predvsem počakali na izid pogajanj med Pašičem in Protičem ter bodo določili svoje stališče na podlagi navodil, ki jih bodo dobili od Stojana Pro-tiča,
ZVEZE ŽUPAN 1Č A Z DEMOKRATI.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) Današnja »Epo-ha« poroča: Ko se je včeraj končala seja ministrskega sveta so šli novinarji in so-trudniki raznih listov k posameznim ministrom, da bi se informirali o poteku seje. Ko je pristopil nek novinar k ministru dr. Županiou, da bi ga vprašal za neke informacije, je neka gospodična Gusti Sopčič, dopisnica ljubljanskega »Jutra«, prišla k ministru Županiču, ter mu rekla, naj ne da nobenih vesti omenjenem . novinarju, češ, da je klerikalec. To je škandal, pravi ■Epoha«, ker se moraj-'1 dati vesti vsakemu novinarju, naj bo katerekoli stranke. — Ta vest je izzvala med radikalnimi miftistri nezadovoljstvo, ker vzdržuje dr. Županič zveze z demokratskimi novinarji.
SAMOSTOJEN NASTOP HHSS.
-Zagreb, 30. dec. (Izv.) Kakor se čuje,
bo Radičeva Hrvatska republikanska se-ljačka stranka nastopila povsod na Hrvatskem samostojno.
VOLIVNA A( TACIJA MAŽAR0V.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) Mažari v Vojvodini so pričeli z živahno agitacijo za volitve. V vsakem okraju so sestavljeni odbori, ki pozivajo vse Mažare, naj se do 1. januarja vpišejo v volivne imenike. Vsemu mažarskemu tisku v Vojvodini je naročeno, naj vsak dan opominjajo mažarske volivce, naj se vpišejo v volivne imenike.
bVEHLA TEŽKO BOLAN. — LEGI-J ON AR JI PIIOTI MINISTRU RAŠINU.
Praga, 30. dec. (Izv.) češkoslovaški ministrski predsednik S vehi a je vsled srčne hibe težko obolel.
Praga, 30. clec. (Izv.) Češkoslovaški logijonarji so sklenili ua posebnem pro-
testnem zborovanju, da bodo tožili fi. nančnega ministra dr. Rašina radi raz-žaljenja časti, ker je na nacionalno demokratskem zborovanju v Pardubicah obdolžil češkoslovaške legijonarje ko-ristolovstva. List »28. rijen« poroča, da je tožba že vložena.
Praga, 30. dec. (Izv.) Po poročilu trgovinskega ministrstva bo izvoz sladkorja iz češkoslovaške od 1. januarja dalje prost brez posebnih dovoljenj in pri stoj bi n.
Praga, 30. dec. t Izv.) Z današnjim rinem stopi v veljavo vladna odredba, po kateri je promet z tuzemskim in inozemskim premogom prost.
Praga, 30. dec. (Izv.) Radi ekspertne krize ne bodo letos češkoslovaške tekstilne industrijske družbe izplačale nobenih dividend.
Praga, 30. dec. (Izv.) Socialdemokratski tisk napoveduje boj proti ministru za narodno hrambo Udržalu, ker je izjavil, da se mora pri prihodnjem novačenju najti nadomestilo za vojake, poslane na dopust. Večerni list »Pravo lidu« vprašuje, zakaj ni minister za na rodno brambo že podal ostavke.
Praga, 30. dec. (Izv.) »Venkov« ugotavlja, tla ni mogoče kriti češkoslova-šk i m tovarnam za orožje potrebo na,
puSkab in da je potrebno, miročat? retiiS|
del pušk v inozemstvu, zlasti v Nemčiji
AMERIKA ZA OBNOVO EVROPE.
London, 30. dec. (Izv.) Listi poročajo iz \Vashingtona, da se je po včerajšnji seji ameriškega kabineta sporočilo, da je ameriška vlada pripravljena, poslati v Evropo posebno komisijo gospodarskih in finančnih strokovnjakov, da bi pomasrali pri obnovi dežel, ki trpe pomanjkanje. Izrazilo se je mnenje, da bi morala v to svrho dobiti ameriška vlada poziv, preden bi pod vzela tako akcijo.
AMERIŠKI KREDIT NEMČIJI.
Newyork, 30. dec. (izv.) Kakor po ročajo iz Washingtona, je predložil re publikanski senator Bursum v senatu zakonski predlog za dovolitev kredita Nemčiji v znesku ene m i ljarde dolarjev v svrho nakupa živil v Zedinjenih državah. Po omenjenem zakonskem predlogu naj bi Nemčija položila zakladnice, ki bi bile zavarovane z industrijskimi obligacijami. Posojilo bi se moralo vrniti v 10
.Tos. Lavtižar:
Na meji trefi držav.
Zadnji dan leta jc bilo. Hipoma me je obšla misel, da bi stopil na Karavanke in pregledal raz višino, kakšen da je Silvestrov dan.
Prinesi podkovane čevlje in kram-žarje, v nahrbtnik pa nekoliko provijan-ta: sem rekel postrežnici. »Tudi zavitek smodčic ne bo odveč.c
: Ob štirih popolne je zahvalna pesem v cerkvi,* je odvrnila in se obotavljala. ;.In čemu cigarete, ko niste kadilec? .:
Do štirih pridem nazaj. Menim, da ne bo kakšne nezgode.*
Vzel sem še okovano palico in se odpravil v goro. Decembrovi dnevi so kratki; treba je vsako uro vestno izkoristiti, da člov; ':;i ne zasači noč.
am v tem mrazu in snegu?« me je vprašal Spodnji Logar, ki je peljal na sa-m-li tri velike rjuhe sena s senožeti. Na Petelnjek!« sem mu odgovoril, lotel je še nekaj pripomniti, toda izza aka je pridrčalo več drugih vašča-nov, vsak s polnimi sanmi dišeče mrve. 'J\ /a lovora in uglajena snežena pot jih jc po;: ktia po strmini navzdol, da se niso r.i ii ustavljali brez potrebe. Vozili so na-pivj in krepko zavirali z nogami, da bi jih no \ rgl okam v stran.
Na Ravneh se jc sledila lisica, ki je imela svoje tačice tako iično uravnune, ka-
kor da bi bila hodila samo po eni nogi. Poznalo se je, da je stopala iz svojega bivališča proti hišam, kjer bi dobila kaj bolj tečnega pod zobe.
Kar vidim, da hitita za mano dva Vranglovca.
>Stojk: je zaklical eden še precej daleč od mene.
Ni treba dostavljati, da sem bil povelju pokoren. Ampak človek slabega sluha bi bil šel kar naprej ter dobil zato kroglo v hrbet.
Vranglovca sta me kmalu dohitela. Oba sta bila temnokožca in imela kakor oglje črne lase. Njuni mračni pogledi so me vznemirjali v gorski samoti, ker sta me smatrala za nepoštenjaka. Sin slovenske matere in prost jugoslovanski državljan stoji tu pred inozemcema, ki sta doma nekje doli ob Volginih stepah in spoznavata morebiti še Mohameda za svojega preroka.
»Obrni žepe in dvigni roki!, sta zavpita nad mano in začela ropotati s puškama.
Tudi to se je zgodilo.
Po otipavanju nahrbtnika in po mali svoti 60 kron v denarnici sta sklepala, da nista zasačila tihotapca ter me zato pustila naprej. Ob takem prizoru mora imeti človek precej močne živce.
Na koncu senožeti se je začel smrekov gozd, ki mu pravijo v Klinih. Tukaj je bilo nekoliko manj snega, ker so ga zadržavalu široke veje, da ui mogel padati na tla. Pot
je postajala vedno bolj strma. Tri plahe srne so skočile v svoji sivkasti zimski obleki ena za drugo čez stezo in izginile.
»Ne bojte se! sem klical za njimi. »Vidi vas človek, ki ima ie palico, ne pa merilnega orožja ter sploh ni zmožen, da bi tako ljubki stvarici storil kaj zalega. On sam rad živi, zakaj ne bi živele tudi vek
Goščava je izginjevala in kazati se je začela planina, nad katero se je razprostiralo jasno nebo. Petelinjek je bil sicer še precej oddaljen, pa tudi njegova višina se je vedno bolj zmanjšala, tako dolgo, da sem stal na njegovem vrhu (1547 m).
O kako si lep, ti ljubi svet,<: sem vzkliknil na vrhu, gledajoč na vse strani odprto stvarstvo božje. Pihal je sicer mrzel sever, ki me pa ni zmotil v premišljevanju.
Najprej sem se obrnil proti vzhodu, kjer so sc vrstilo naše gore: Kepa, Stol, Grintovci ter sc sukale potem na Spodnje Štajersko prav dol do Radovine in Koz-jeka. V dimni daljavi so se Izgbljale slovenske pokrajine očesu, toda pred dušo je stopila kar naenkrat vsa Jugoslavija.
Kako težko smo te pričakovali in s kakšnim veseljem pozdraviti tvoj prihod! Radovala so sc srca v zavesti, da smo sedaj zjedinjeni in da smo prišli do svojih pravic, ki smo jili poprej pogrešali. Ampak kakšno razočaranje! Mesto, da bi nam bila ti mali, ki bi objemala vse z enako ljubeznijo, kažeš se mačeho, ki dela razloček med otroci. Bog nam je dal kravico, toda kje ie pravica? Da, tudi travice je dovolj,
toda kosijo jo le nekateri. Nebroj je vzgo jenih milijonarjev, zajedno se pa množijo reveži. Imamo sicer može, ki se prištevajo učenim, žal, da jim nedostaje tiste notranje iskre, ki bi znala prilagoditi svojo učenost resničnim potrebam ljudstva. Preganjajo mušice, a ne zasujejo močvirja. Čemu mi je visoka služba, ako nimam nobene p metne misli? Kakor slepemu ne koristi, očala, tako je tudi nesposobnežu odveč mi nistrski fotelj in poslaniški sedož. Diplomat naj se odlikuje po delih, ki je izvršu v blagor države, ne po velikih dohodkih častnih naslovih. Seveda je lažje biti velik gospod, nego velik mož.
Tako težke misli so mi hodile po glavi na vrhu Petelinjeka. Ako si bistre glave, lahko še sam dostaviš, kar manjka meditaciji zadnji dan leta. Koliko prošenj in pritožb je že odšlo v Belgrad, pa v neizmerno škodo ljudstva ni nanje nikakega odgovora! Založene v velikih skladovnicah širijo že smrad okrog sebe, ker jih nesrečni centralizem ne inore rešiti.
Poglejmo sedaj proti severni strani, kjer širokopleči Dobrač izteguje svoje belo teme v zrak (2167 m). Ob njegovem vznožju teče reka Zilja, v njeni bližini pa se vidi trg Podklošter s staro podrtijo nekdanjega benediktinskega samostana. Globoko pod nama se razteguje Ziljska dolina, kjer prebiva pristen slovenski rod, ki bi moral po vsej pravici pripadati Jugoslaviji. Daleč za Dobračem 60 vspenja zid Visokih Tur, leske čih se v opoldanski razsvetljavi v
letih, obrestna mera pa bi znašala 5 odstotkov.
London, 30. dec. (Izv.) Kakor poročajo iz Wašhingtona, bi na podlagi predloga senatorja Bursuma ne presegal Nemčiji dovoljeni kredit v enem mesecu 50 milijonov ter v enem letu 350 milijonov dolarjev. Posojilo bi služilo za nakup ameriških poljedelskih pridelkov .
JAMSTVO ZA AVSTRIJSKO POSOJILO.
Praga, 80. dec. (Izv.) Predsednik Ma-saryk je danes podpisal zakon o jamstvu posojila za sanacijo Avstrije.
Pariz, 30. dec. (Izv.) Zbornica je sprejela jamstveni zakon za avstrijsko zunanje posojilo z vzdigom rok v obliki, kakor jo je predlagala vlada.
ZA NAFTO.
Amsterdam, 30. dec. (Izv.) Turki so izročili lordu Curzonu odgovor na angleške predloge glede Mosula. Turki vztrajajo na svoji zahtevi, naj se Mosul priklopi turški državi. Londonski listi poročajo, da pripravljajo turške vojaške oblasti v Mali Aziji vojaške ukrepe. Turki so umaknili demobi-lizacijski načrt ter poslali svoje čete proti Mosulu.
ORKAN V NEW-Y0RKU.
Pariz, 30. dec. (Izv.) . Chicago Tribune^. poroča iz Newyorka, da je povzročil močan orkan v Newyorku znatno škodo. Bilo je tudi več človeških žrtev. Vse zveze so pretrgane.
R. Mac Kenna, ravnatelj znane londonske London Joint City and Midland bank in bivši angleški finančni minister je imel pred nekaj tedni pred ameVikanskimi bankirji govor o nemških reparacijah. Bistvo njegove trditve je obstojalo v tem, da nobena država ne more piačevati tako dolgo svojih zunanjih dolgov, dokler nima nabranih dosti terjatev in dobroimetij v inozemstvu. To je po njegovem mnenju tudi vzrok, zakaj je Nemčija pri svojiti plačilih tako hitro opešala. Po njegovih informacijah ima Nemčija približno samo še 5 miljard zlatih mark naloženih v tujini. Ker je do sedaj plačala okroglo 10 milijonov zlatih mark in ker jc rezultat dosedanjih plačil polom nemškega denarnega sistema, je po njegovem mnenju zaenkrat Nemčija brez vsakih potov, kako bi nadaljevala repara-cijska plačila. Zato misli, da je neobhodno potrebna, da dobi Nemčija moratorij za nekaj let in da se šele takrat določi, koliko nai plačuje vsako leto.
Približno istega mnenja je tudi dosedanji angleški zastopnik pri reparacijski komisiji John Bradbury, ki istotako zahteva za Nemčijo moratorij za več let, da bi Nemčija mogla urediti svoje finance in stabilizirati marko.
Naravno je, da so ti nazori vzbudili pri Francozih silovit odpor in da se jc ta odpor izrazil v političnih debatah francoske zbornice, v izjavah francoskih narodnih gospodarjev, bankirjev itd. V bistvu se zgo-ščujejo francoski nazori glede reparacij v sledečih točkah: 1. Nemčija je bogata. Njeno premoženje so cenili pred vojsko na okroglo 350 do 400 milijard zlatih mark. Samo za vojaštvo in mornarico je izdala L 1913 okoli 3 milijarde zlatih mark. i/, tega sledi, po francoskih nazorih, da bi Nemčija Iudi sedaj lahko plačevala približno to, kar je pred vojsko žrtvovala vsako leto za vojaško obrambo.
2. Ako bi pa letni dohodki nemškega narodnega bogastva ne zadostovali za cbrestovanjs in amortizacijo reparacijskega dolga, v tem slučaju bi pa Nemčija lahko
mobilizirala del svojega bogastva na ta način, da bi ga prenesla v obliki akcij, obligacij in lupotek upniškim državam. Gospodarski tehniki so v tem pegledu sestavili že nebroj projektov; tako n. pr. predlaga Raphael-Georges Levy, naj bi se vzelo od delniških družb, ki tvorijo po njegovem mnenju okoli 1/4 nemškega narodnega premoženja, 25 odstot. v delnicah, kar bi po njegovem računu znašalo okoli 25 milijard zlatih mark, in bi se te delnice izročile zavezniškim upnikom.
Iz teh 2 nasprotnih mnenj povzamemo lahko sledeče:
Zavezniki imajo predvsem pred očmi nemško narodno bogastvo. Četudi so cenitve tega bogastva zelo dvomljive vrednosti, vendar- je gotovo, da znaša več 100 milijard zlatih mark. Kapitalizacija tega bogastva mora donašati letno temu primemo tudi precej milijard zlatih mark. To trditev krijejo zavezniki še s statističnimi podatki o nemški zunanji trgovini, ki se res precej nataidco ujemajo s kapituli-ziranimi obrestmi nemškega narodnega premoženja.
S praktičnega narodno gospodarskega stališča je pa tako naziranje, ki se opira na narodno bogastvo, oziroma na njegovo kapitalizacijo, popolnoma pogrsšno. Če vzamemo narod kot organizirano državo, potem moramo nujno postaviti, da narod plača samo toliko, kolikor država in cd njega država oziroma druge javnopravne organizacije. Z drugimi besedami: Narod plača samo toliko, koliko država in druge javnopravne organizacije lahko iz njega iztirjajo potom davkov vseh mogočili vrst. Kdor hoče torej oceniti plačilno moč posamezne države, mora predvsem ogledati njen dosedanji davčni sistem in razmišljati, kjo bi se dali davki izpopolniti in kje bi se dali razširiti.
Ako bi se plačilna sposobnost Nemčije presojala s tega stališča, bi bil seveda razvoj cele zgodovine o reparacijah popolnoma drugačen. Pokazalo bi se bilo že pred leti, da je osnovni kapital v Nemčiji ostal v precejšnji meri nedotal. lj ^n, čeprav hudo izrabljen, da pa je ob.atni kapital med vojsko silno trpel, da je dalje Nemčija izgubila veliko na zemlji in še več na delavni moči. Pokazalo bi se bilo takoj, da je vojska izpodkopala nemško narodno gospodarstvo ravno v njegovih osnovah: zmanjšanem človeškem delu, načetem kapitalu in izgubljeni zemlji. Logično bo sledilo iz tega, da mora Nemčija to izgubo vpoštevati tudi pri svojem proračunu oziroma davčni moči in da bi ista vsaj za prva leta po vojski zadostovala komaj za lastne državne potrebe, kaj šele za reparacijska plačila. Dalje bi sledilo, da številčna vsota reparacij sama po sebi ni tako važna, kot sanacija nemškega drž. proračuna in da bi morali zavezniki predvsem gledati na razvoj nemškega proračuna in si nanj zasigurati v mirovni pogodbi primeren vpliv. To bi prav za prav ne bilo v nasprotju s pojmovanjem državne suverenitete. Ker je po vojski že padel princip, da se ena država ne sme vtikati v vojaške zadeve druge države, bi bil takrat brez težave in z gotovo upravičenostjo prodrl tudi princip, da se eržava-upnica lahko vtika, v proračun države-dolžnicc.
Treba pa je bilo, da so pretekla cel?, štiri leta, dokler so se posamezne država, predvsem Angleška, približale temu stališču. Vendar to stališče še danes ne zavzema vodilnega mesta v reparacijski politiki zaveznikov. Vzrok temu je sledeč: Razmerje med upnikom in dolžnikom j« ! lahko zelo različno. Upnik v najboljšem j slučaju posodi dolžniku še nadaljnje vsote,
da mu tako pomaga na noge, potem pa t čaka, dokler mu dolžnik polagoma ne od-plačuje dolga. V najslabšem slučaju pa ! prevzame upnik celotno upravo dolžnikovega premoženja. Med tema dvema kraj-nima nazoroma pa leži še nebroj vseh mogočih drugih kombinacij in iz teh kombinacij so zavezniki do danes obravnavali samo sledečo:
a.) upniku naj se da moratorij, naj se mu da tudi nekaj denarja, da sc bo mogel spraviti na noge;
b) da dobi upnik vse le ugodnosti, mora dopustiti kontrolo nad svojim gospodarjenjem in dati primerne garancije, V vseh točkah so si zavezniki precej edini. Priznajo potrebo moratorija, podpirajo nemške težnje po zunanjem posojilu, zahtevajo kontrolo nad nemškim proračunom. Sporna je predvsem samo točka glede garancij, Dočim računajo Amgleži vsaj deloma z nemško lojalnostjo in smatrajo za naravnost škodljive take garancije, ki bi zadele nemško bogastvo kot tako in ne njegovih dohodkov, pravijo Francoz-je: Nemcem ne verjamemo, zato se nočemo vtikati v sanacijo njihovega proračuna, kajti potem bi bili mi odgovorni za vsako ponesrečeno proračunsko reformo; zato smatramo za umestneje, da Nemci sami spravijo svoj proračun v red in iz proračuna pripravijo amortizacijo in obre-stovanje reparacijskega dolga. Dokler se pa to ne zgodi, zahtevamo garancije.
Toda tudi o garancijah bi se zavezniki še sporazumeli, če ne bi jih sprav fli v zvezo s številčno določenim reparacii-skim dolgom, ki znaša kol znano 132 milijard zlatih mark. Ravno ta ogromna vsota, ki njeno obrestovanje in njena amortizacija presega nemško predvojno davčno moč za celih 100 odstotkov in ki ima za izvor cenitev nemškega predvojnega narodnega premoženja, ubija vsak pameten sporazum, razgreva strasti in temni sliko j o tem, kdaj in kako bi Nemčija sploh mo- , gla plačati.
Če pogledamo v širokih potezah dosedanji razvoj reparacijskega vprašanja, vidimo, kako življenski razvoj uničuje eno tezo za drugo, kar jih je v verzajski mirovni pogodbi in ki obravnavajo gospodarske probleme. Zavezniki so mislili, da bodo res mogli izsesati iz Nemčije vse izgube, kar so jih imeli v vojski. Pokazalo pa se je, da so v vojski obubožali vsi, premagani in zmagovalci, in da je gospodarska rekonstrukcija celega sveta mogoča le na temelju intenzivnega dela in skrajnega v.- -čevanja v privatnem in javnem življenju. Vsi drugi projeVti, naj si bodo navidezno še tako utemeljeni, bodo doživeli preje ali sleje polom. Takih projektov pa je žalibog še vedno tako veliko, da se še ne vidita jasno pot in smer, ki. peljeta k svetovni gospodarski sanaciji. Obravnavanje, razvoj in zgodovina reparacijskega vprašanja nam potrjujejo to vsak dan. Zato pa: kot bomo brez vsakih veselih občutkov rekli staremu letu: lahko noč, tako bomo tudi novemu letu vo-ščiii dobro jutro brez upa na skorajšnje zboljšanje gospodarskih razmer.
-•- Shod dr. Korošcu. Včeraj due 30. t. m. je inuda SLS dobro uspel shod pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Govoril je na njem dr. Korošec ter pozival tudi navzoče pristaše drugih strank, da tokrat volijo z našo stranko, kajti pri teh volitvah se bije odločilen boj za. Hi proti avtonomiji Slovenije. Kdor je za zako-! nodajno samoupravo slovenske zemlje,
1 bo volil pod avtonomističiiim prapor jem
nepopisni zimski krasoti. Visoki Klek, An-kogel, Ilochalpe itd. dvigajo svoje glave nad 3000 m morske višine. Na planoti ob bregovih Drave se vidi Beljak s svojimi zvoniki, še naprej se zrkalijo Blašlco, Osoj-sko in Vrbsko jezero.
Nemška A v s t r i j a ! Nekdaj so se vsipale v tvoje cvetoče pokrajine mnogo-brojne čete tujcev, sedaj pa je zaprta pot. skoro vsakemu prometu. In ti Dunaj, ki si se razvil v krasno prestolnico, kako globoko si padel sedaj! Postal si domovina papirja, kjer krožijo noč in dan tiskovni stroji in mečejo iz sebe bankovce.
Izza gošče so se prikazali štirje vojaki in se obrnil! naravnost proti vrhu Pe-telinjeka. Nemško-avstrijska straža je! Niti na misel mi ni prišlo, da bi bil ubežal pred njo, ker sem se zavedal, tla še nisem prekoračil jugoslovanskega ozemlja. Kljub temu sem se hotel nekaj opravičevati, ko so me pozdravili prišleci z vljudnostjo, ki je lastna omikanim ljudem.
»Nobenega opravičevanja ni treba« je odvrnil eden, vsaj stojimo vsi na prostoru, na katerem še ni določena natančno mejna črta. V bodoče bomo itak živeli mirno med sabo, ker smo kakor sosedje navezani drug na drugega.«
Poglej no, sem si mislil, poprej tako hudi nacionalci bodo začeli seda j že iz roke zobati. Ni še dolgo od tega, kar so imeli ti ljudje geslo: »Kjer Nemec zmaguje, tam Nemec kraljuje.«
Po kratkem seslauku so odšli s Peteli-
njeka proti Korenskemu sedlu, kjer se je videla cesta, ki pelje s Kranjskega na Koroško, jaz pa po nasprotni strani navzdol. Iznad koče, ki. so jo zgradili Italijani na cbmejni točki Peč, se je vzdigoval dim, kar je kazalo, da koča ni brez prebivalcev. Kmalu sem došel do žičnih ovir. Gorindol sta korakala, dobro zavita v zimske plašče, dva alpina in gledala človeka, ki se je bližal bodeči ograji. Toda nezaupnost je- kmalu minila. Z lepimi besedami se je dosegel sporazum in to tembolj, ker sem vojakoma ponudil zavitek smodčic, ki so vplivale naravnost presenetljivo. Kajpada! Kdor jo prvajen nikotinu, pa ga že dalj časa pogreša, ne more dovolj prehvaliti tistega, ki inu tobak podari. Hlijana sta pozabila na vse premisleke, odprla vhod skozi ograjo in me povabila v kočo, češ, naj se jx>gre-jem pri ognju. V koči sta bila še dva to variša, ki sta poklad.alu polena k loncem. Vsi so se pritoževali, da tako divjih krajev in tako hude zime niso vajeni, eden je bil namreč doma iz florentinske, trije pa iz ravenske provineije. Dalje jim ni bilo prav, da s«o že štirinajst dni na tej samotni gori, čeprav bi se morali menjavati vsak tedni. Slednjič so začeli kar naravnost zabavljati zoper državno upravo, ker se niso strinjali s tem, da Italija podjarinljuje tuje dežele in tuje narode. Na mojo pripomlx>, da morajo tudi slovenski fantje na albanski meji, torej v še bolj divjih krajih in poleg te-ira med nekulturnim ljudstvom služiti pri vojakih, oni pa bivajo vsaj med omikanimi
ljudmi, so ponovno zatrjevali, da Italija nima nič opraviti tukaj, v srcu so pa morebiti še kleli vse višj? državnike, naj se pišejo Orlando, Giolitti, Bcnomi ali kako drugače. Uvidel sem, kako da so vojaki čisto nedolžni pri teh zasedbah in kako da se italijansko ljudstvo sploh ne strinja s tem, da bi sc ugrabijule slovenske dežele. Vse to je le delo nekaterih državnikov, ki v svoji nadutosti priklopijujejo Italiji narode, ki nočejo imeti z njo nobeno zveze.
Mi se tolažimo s tem, da jc pot do pravice večkrat silno dolgu, a vemo tudi, da krivica nc traja večno. Skala leži sedaj sicer na sredi ceste, loda prišel bo čas, ko se bo zvalila s poti.
Popoldanska hoja proti domu je bila mnogo prej dovršena, kakor jutran ja. Solnce je že davno zašlo za Julijske alpe, vendar je njegov odsvit še dalj časa krasil vrhove Mangarta, Jalovca, Ponce, Mojstrovke in drugih prvakov naših gora. Vlekel je mrzel veter, da je bilo treba potegniti kosmati n ko čez ušesa in natakniti rokovice. Tuintam sc je oglasila kaka gorska seniči-ca, ki morebiti ni dobila zadostne hrane, v višini pa so se prepeljavale vrane, ki so dokončale dnevno delo iskale prenočišč i.
Deset mnut čer, štiri som stopil v cerkev, natlačeno z ljudstvom. Pesem sv. Ambroža se je dvigala proti nebu v zahvalo za vse v starem letu prejete dobrote, za-jedno pa tudi združena s prošnjo, da bi v novem letu učakali kaj boljšega.
SLS. Na štajerskem je razpoloženje, da tokrat podpirajo pristaši slovenske avtonomijo v drugih strankah našo SLS, ki ima računati pri volitvah na najboljše uspehe.
+ Demokratje in radikali. Srbijan-ska radikalna stranka, ki je sedaj na vladi, je imenovala, ako sinemo verjeti različnim poročilom, dva demokrata za velika župana. Ballič jc pokoren uslužbenec Žerjavov« politiene struje, dočim ,j<' P loj umerjen demokrat, bli/.u stoječ zagrebškim kongresistoin. Vsak se vpraša, kako to, da je srbijanska radikalna stranka tako nespametna, da ji jo v Sloveniji suknja bližje nego srajca, kajti če no mnogo več, vsaj toliko slovenskih' stremuliov pa vendar šteje v svojem, okrilju, da bi mogla iz njih kroga imenovali velike župane. Gospod Hribarjih je dobro speljal na led, ki kaže proti Belgradu radikalno, a Slovencem demokratsko lice.
-f Glavni cilj Hrvatskega bloka. »Pravda« poroča iz Zagreba, da jc iz-vrševalni odbor hrvatskega bloka sklenil podpirati vse kandidatne liste, ki so za revizijo ustave. Glavni cilj bloka, je, da demokratje na Hrvatskem ne dobe niti enega mandata.
-j- Radikalci in komunisti. Belgrajski demokratski listi trdijo, da so radikalci res poskušali stopiti v politične zveze s komunisti, da pa se je poskus izjalovil. Mlajši komunisti so ponudbo odbili, stari komunistični borci pa bodo glasovali v Srbiji za republikance.
+ Srbska stranka v Vojvodini, Po poročilu lista «Dcutsches Volksblatt« srbska stranka ne bo nastopila samostojno, ampak se bo pridružila radikalni stranki.
-f- »1 kmetijci se oblizuju.« »Epoha« poroča pod tem naslovom o poskusih sa-mostojnežev, da spravijo g. Puclja zopet na ministrski stolček.
-f- Trinajsta plačst. >Od triuaeste činovničke plate neče biti nista,< piše »Epoha«, jer vlada kaže, da nema nova-ea, pošto joj novac treba za izbornu agitaciji!. Činovnici neka se strpe do pro-leča, dok trava stigne (da bo trava zrast-la)«. — Uradniki, zapomnite si to za 18. marca!
t Pašicev sir — kandidat, <,Slobodna Tribuna« javlja iz Belgrada, da vlada med radikali velika nezadovoljnost zaradi Pa-šičeve namere, da kandidira svojega sina Rade Pašiča v enem izmed najsigurnejših radikalskih volivnih okrajev.
+ Vzhodna Prusija tudi zahteva avtonomijo. Baje agi tirajo za to samo junkerji, da napravijo iz tc dežele centrum monar-histične reakcije.
-f- Zastopnik angorske vlade v -Iti-»oslaviji. Kakor javlja -Neues \Yiener Tagblatt«, pričakujejo v Belgradu skorajšnji prihod Izinail-bega, Ivi ga je velika narodna skupščina v Angori imenovala za. svojega zastopnika v Jugoslaviji. Izmail-lieg je bil 1. 1916 policijski šef' v Carigradu in eden najuglednejših članov niladoturškega. komiteja.
(Iz govora narodnega posl. d r. 1 i o h n j c -c a na občnem zboru Slov. kršč.-socialno zveze v Celju 29. decembra.)
Šestdesetletnica Slomškove smrii (dne 24. sept.) je poživila v naši zavesti geslo, ki ga je ta veliki buditelj in učitelj slovenskega naroda proglasil med našim ljudstvom, geslo o zveličanski narodni omiki«, Narodna omika, za katero je prava vera luč, materni jezik pa ključ, je po Slomškovem mišljenju za narod zaklad, ki ga ne konča ne rja nc molj in ki ga tatovi ne izkopljejo in ne ukradejo. Cilj ji jc ne samo posmrtno zveličanje po-edinca, marveč tudi. zemeljska sreča naroda, urejenost njegovega življenja in vseh /ivljenskih razmer, njegova zadovoljnost in vsestranski napredek \ njegovih vrstah.
Ako je blaženost in sreča narod* utemeljena na pravi narodni omiki, je resničen rodoljub samo tisli, ki po sv ojih močeh in s svojim trudom in delom pri-pomaga k ostvarjanju in pomnozevanju duševnega zaklada med narodom. Kjer tega ni, tam jc rodoljub lc sama ba.havosl ali pa krinka, za. katero se skriva sebičnost in koristolovstvo.
Ker jc narod skupina družin in po-edinih njenih članov, jc narodova omika nekaka zbirka duševnega kapitala posameznih članov naroda. Kakor je nemogoče govorili o bogastvu naroda, ako z gmotnim premoženjem razpolaga samo peščica ljudi izmed naroda, dočim ogromna večina zdihuje v pavperizmu (ubošlvu), tako ni mogoče govoriti o omiki naroda, če je ta omika samo last in privilegij majhnega števila lakozvanih razumnikov in omikanccv, dočim narodova masa lava v duševnem pavperizmu.
Omika za vse! Tako sc jc že od nekdaj glasilo geslo pravih prijateljev naroda, prešinjenih s socialnim pojmovanjem narodnostnega principa (načela). Prava zveličanska narodna omika za jc vi-
Stran 4.
SLOVENEC, flne SI. cfecemb'ra l922:-.
588.
soki cilj, kateremu služi naša velika krščanska, socialna in narodna izobraževalna organizacija.
V čem je ta prava blagovita omika?
Učenjak Paulsen odgovarja na to vprašanje: »Ne mnoštvo tega, kar kdo sna, tvori izobrazbo in omiko, marveč moč in sposobnost za rešitev nalog, ki jih stavi življenje.« Okoli tega namena so osredotočene vse izobraževalne težnje in vsi prosvetni napori naših izobraževalnih društev: vsak član našega naroda naj ima telesno in duševno moč in sposobnost, da reši vse od življenja mu stavljene naloge.
Kaj je k temu potrebno?
1.	Zdravje. Sokrat, slavni grški modrijan, je skrbno pazil na zdravje duha in telesa. Če se je s hojo ali s kakšnim drugim telesnim naoorom razgrel, ni takoj pil, marveč če je prišel k vodajaku, je vedrico napolnili z vodo, pa vodo zopet izlil. S tem je dvojno dosegel: krotil je svoje poželenje in ni škodil svojemu zdravju.
Telo je stanovanje za dušo. V nezdravi hiši obeli stanovalec. Tako tudi d<ih v _ nezdravem telesu. Zato so že stari Rimljani imeli pregovor: »Mens sana in corpore sano« (zdrava duša v zdravem telesu).
Bolan človek ne more delati, vsaj trajno in naporno ne. Vsaka ozbiljnejša bolezen pušča za seboj slabe posledice v telesnem in duševnem oziru. Mnogoteri mladi človek je na prvi težki bolniški postelji pustil velik del svoje najpristnejše telesne moči in s tein tudi znaten del časne človeške sreče. Koliko neugodnost in celo nesrečo pomenjajo že samo slabi živci ne samo za poedinca, marveč za celo družino in za širše kroge.
Imajoč pred očmi besede sv, pisma: »Ni ga bogastva čez bogastvo telesnega zdravja« (Sir. 30, 161, bo naša izobraževalna organizacija se trudila, da ohrani to največje bogastvo našemu narodu. Po preračunu izvedencev oboli enkrat na leto povprečno vsak deseti človek v državi, Ako bi združeno ljudsko-izobraževalno delo moglo doseči, da bi to zlo zadelo vsakega enajstega človeka, kolik blagoslov bi bil že v tem.
Zategadel bo izobraževalna organizacija smatrala kot važen del svoje na'oge tolmačenje načel ljudske higijene (zdra-voslovjaj med narodom. Kar pospešuje zdravje in razvoj in okrepitev telesnih sil, temu bo naša organizacija posvečala posebno pažnjo. Zato bo pa tudi v bodoče
krščansko telovadno organizacijo _ ov-
lovstvo — na vso moč pospeševala ia skrbela, da se razširi do zadnjega kraja naše domovine. Kar pa izpedkopava in upropašča narodovo zdravje, to bo kakor angel varuh skušala odvrni'i cd našega ljudstva, V tem oziru mora naš boj biti naperjen proti razširjanju kužnih bolezni, zlasti spolnih bolezni, ki so sc kot žalostne posledice vojne naselile tudi v takih krajih, kjer so nekdaj bile docela neznane, in zoper alkoholizem (pijančevanje), ki ima po računu statistike na svojem rova-»u 30 odstotkov vseh umobolnih, 50 odstotkov vseh obubožanih in 70 odstotkov vseh zločincev.
2.	Strokovna zmožnost. Taka zmožnost je glavno orožje v življenski borbi. Kdor nima tega orožja, ta propade v borbi za obstanek. Strokovno sposobni poljedelec,_ delavec, obrtnik bo'lažje zaslužil kruh in boljši kruh, kakor pa človek brez strokovne sposobnosti in spretnosti. V tem oziru je naš narodni vzgojitelj škof Slomšek ljudstvu in zlasti mladini v trajen spomin zaklical le-le resne in pomenljive besede;
»Kdor sc v mladosti prav uči, za mizo lahko on sedi. Zanikarna prismoda kosti za vrati gloda.«
Strokovna izobrazba je hrbtenica vse izobrazbe. Čim temeljitejša je, čim širša in globlja, tem bolj jači samozavest, delo-ljubje in čast človeka. V njej je vir vse delovne, pozitivne, življenje vzdržujoče in vrednote ustvarjajoče siie. Na tem polju nipra naša izobraževalna organizacija našemu ljudstvu nuditi to, k čemur so poklicane strokovne in nadaljevalne šole. katerih pa ni.
3.	Odpor; jsI zoper nadloge, težave, stiske, prevare in katastrofe življenja. Simon Gregorčič nas opominja:
»Ni praznik, predragi mi, naSe živ'jcnjc, življenje naj bode ti delaven dan! Od zore do mraka rosan in potan ti lajiaj in slajšaj človeško trpljenjcl Nc plaši sc znoja, nc straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža.«
Življenje je bojno polje, na katerem jih veliko obleži, in sicer radi tega, ker so življenski udarci padali na neoborožene. Zmag ?Ii bi bili v težkem živijenskem boju, ako bi se bile v njih počivajoče sile pravočasno vzbudile, vzgojile in pripravile za delo in bo:' c. To jc ena izmed najvažnejših, pa tudi najtežavnejših nalog Ijud-sko-izobraževalnega dela. Ta nalogi sc nc da pc voljno in popolno rešiti drugače, kakor na tem-rlju krščanskega svetovrega •—>:!nja, ki kaže v pravi luči svet in življenje, njegove vrednote in njegov pomen, njegov končni cilj in pot do cilja. Hkrati
pa krščanstvo poleg naravnih sredstev nudi tudi nadnaravno moč in pomoč, ki človeka osvežuje in ojačuje v borbi zoper težave in prevare, nadloge in nesreče življenja. Energizirati človeka, zlasti člane delovnih slojev, jačiti jim voljo in značaj, vzbujati sile, ki počivajo in dremajo v njih, opremljati jih s krepkim orožjem za življenski boj, lo je naloga, ki jc prosvetno delo med narodom ne sme puščati v ne-mar zlasti v sedanjih težkih časih.
4. Notranja neodvisnost v mišljenju in delovanju. Znani nemški pesnik Grillpai-zer (umrl leta 1872 na Dunaju) je bil v svoji mladosti ne samo veren, marveč ceio pobožen. Naenkrat pa se je pri njem izvršil preobrat. Ko je bil Grillparzer še gimnazijec, je njegov oče, po poklicu advokat, nekoč povabil na večerjo nekaj prijateljev. Ker v sobi ni bilo za vse dovolj prostora pri mizi, je oče z nekaterimi najboljšimi prijatelji šel v sosedno sobo, v kateri je stanoval mladi Grillparzer. Mladenič je sedel v kotu pri knjigi, gostje pa ' ga niso opazili. Stari Grillparzer dvigne j svojo čašo na zdravje prijateljev ter reče- | «Veselimo se, dokler živimo! Kdo zna, ali ] bomo na drugem svetu tako veseli?« Nato eden izmed prijateljev dostavi: «Kdo ve, ali je sploh še drugo življenje?« Pri teh besedah so opazili mladega Grillparzerja. Da bi ublažili učinek izgovorjenih besed, so se začeli razgovarjati o drugih rečeh. Pa je bi;o prepozno. Mladi Grillparzer je v iem hipu izgubil svojo notranjo svobodo in neodvisnost. Kakor sirela so te besede vplivale na njega, tako je pozneje sam izjavil, Z usodno sugestivno močjo so ga pograbile ter ga niso več izpustile. Grillparzer je postal suženj dvoma in pozneje nevere, ki ga je v svojih trdih sponah obdržala do smrti. «Od tega časa,« je sam izpovedal, «računam najžalostnejše dneve svojega življenja.«
Preprost človek iz naroda pa je še bolj 'pristopen sugestiji, ki prihaja iz njegove okolice, zlasti sugestiji široke ljudske mase. Mnoštvena sredstva, s katerimi deluje ia sugestija, so ogromna zborovanja, manifestacije, časniki in obliije ljudi istega mišljenja. Vse to deluje na preprostega človeka z neustavljivo silo. Neuk človek se niti ne vpraša, ali je mišljenje ljudi, ki ga obdajajo, prav ilno ali krivo. Pred njim je velika mara, ki jc navidezno prešinjena s trdnim prepričanj: n, in on se nili ne upa razmišljati o tem, da bi pocdinec mogel imeti pravilno mišljenje, sklenjena masa pa sc molili. Preprost človek ima v stva-; rch, ki jih ne ralume 'ako dobro,. ktikor j svoje stanovsko delo, sam do sebe nczii-[ upanje. Spričo velike mase bi smatral
drznost imeti ksino mišljenje. Veruje dru-1 • • t i
dela za mladino v duhu svete Cerkve in v smislu obnove domovine ter se zahvalil vsem nesebičnim in požrtvovalnim sodelavcem na polju mladinske vzgoje, zLasti duhovnikom in učiteljem.
Papež Pij XI, je ob priliki letošnjega občnega zbora ital. katoliških mladeniških društev sprejel njihovo odposlanstvo ter je izjavil v svojem nagovoru, da smatra mladinska društva kot prednjo stražo v veliki skupni vojski vernikov. Mladeniči naj marširajo na čelu z velikodušno izpovedjo vere, s čednostnim življenjem in z večjo blagodušnostjo v izpolnjevanju vseh dolžnosti, ki jih zahteva disciplina. Pri sprejemu odposlanstva zveze društev katoliških žena ia mladenk — Unione femi-nile s preko 400.000 članic — pa je poudaril, da mora ta organizacija na čelo vseh svojih nalog postaviti obrambo družine. Družina je prva korenina človeške družbe, jamstvo, pa tudi nevarnost za vse dobro in slabo, ki more priti nad narod. Zato je družina pravo bojno polje za žen-stvo, za žene in dekleta.
Lepo prospevajoče katoliške mladinske organizacije poedinih narodov so se združile v mednarodno zvezo. Na prvem mednarodnem katol. mladinskem kongresu v Rimu 9. in 10. septembra 1921 jc pristopilo 25 narodnosti, med njimi tudi Hrvati in Slovenci. Tekom leta jc prijavilo svoj pristop še 5 narodov. Letos je bil od 30. julija do 2. avgusta drugi kongres v Haagu na Nizozemskem, kjer se je ugotovilo napredovanje katoliške mladinske organizacije po poedinih državah ter se zaključilo, da bo prihodnji kongres nudii pregled religiozne in moralne zakonodaje po raznih državah,
Š¥gHBna&B!B!BBBQBBaBg9BHHSH£ŠB
»Ljubljane« v Unionu.
jaBBBBBBaBBBBBflBHB
pošto-
Prejeli smo vprašanje: V naši občini ni občinskega odbora ne župana. Kam naj vlagamo reklamacije? Kdo odloča o njih. A a to vprašanje nam zakon o volivnih imenikih takole odgovarja: C ion 7 pravi: Popravek volivnega imenika sc zahteva neposredno pismeno ali uf-tno od občinskega urada ali od prvostopnega (kolegijalnega) sodišča, liuua od tega samo pismeno.
( len 19., tretji odstavek pa določa:
i ..eic^nui klešč mora človeka ! osvoboditi prava ljudska izobrazba. Ona I i mora človeka ix!goji;i k samostojnemu ! mišijeniu ia dclr;vajiiu ter ga Luko notranje ! osvoboditi. V to svrho pa je potrebno, da 1 j ima človek v svoji duši notranji svet vi- j šokih, plemeni:ih, n?venijiv;h vrednot. Tc- | j-a sveta nc mere ustvariti nikdo drug, kakor on, ki jc počeinik vsega svete, Bog. •/ ustvarjanju ia ohranjevanju tega sveta so mora udejiivovaii religija. Brez nje je nemogoča ona notranja urejenost in enotnost, j.: katere izvira samozavest, moč ia pegumnest, :.i co potrebne za zmagoviti odpor proti s'abcmu in njegovi razkroje-valr.i iii razdiralni sili. Ta notranji sve1 v poedinem človeku učiti ia utrjevati, vse sile človeškega duha in srca stavijati v službo visokih krščanskih idealov, io je nujna n&ioga izobraževalnega dela. V tca jc jedro prave ljudske izobrazbe.
5. Domovinska ideja. Znani geograf Ritlcr je zapisal te-le besede: «Notranja vez z onim kosom zemlje, kjer smo rojeni, spada k duševnemu zdravju.« V domovini počivajo trdne korenine naše moči. Tukaj se moremo razvijati, uspevati in napredovati k sreči in zadoveljnosti. Domovina ni samo del zemlje: njive, travniki, gore, doline, reke, jezera, mesta, vasi, rastline, živali, ljudje. Stvari nc tvorijo domovino, marveč odločilno je stališče človekovo do teh stvari, njegova notranja zveza znjimi. To je domovinska ljubezen, ki jc višje duševno čuvstvo. Čuvstva niso samo namen, marveč se morajo voditi k stremljenju in hotenju. Tako se iz ljubezni do domovine razvije smisel za tiste, ki prebivajo na' isti zemlji in delijo z nami isto usodo, duh skupnosti, delo za domo-| vino, socialno delo.
Po teh glavnih smernicah se je ravnala ter bo v bodočnosti s podvojeno vnemo delovala naša velika ljudsko-izo-braževalna organizacija. Kot glavni in naj-hvaležnejši predmet svojega prosvetnega dela bo smatrala mladino, kateri bo s pravo izobrazbo dajala moč in sposobnost za rešitev nalog, ki jih stavi življenje. Veliki pomen prosvetnega dela med mladino je tudi naglasi! letošnji nemški katoliški shod v Monakovem (27.—30, avgusta), ki jc v posebni resoluciji izrazil veselje nad svežim življenjem med katoliško mladino, znova povdaril potrebo organizatoričnega
i.iju o popri odloča pristojno okrajno so-
pr
imenikov dišče.
Iz teli dveh določil jc jasno, da tam,
kjer iinalo gerente, vlagate svoje priložite in /ihteve za popravo volivnih imenikov istotssko pri županstvu, naloga gerentova pa je, da pritožbo takoj izroči ykr»,jneji!u sodišču v odločitev.
Somi, ijeniki! Izrabite dva praznika, j ht glej te volivne imenike iu opozorile svoje sosede in prijatelje da io store in se vreklanurajo! Tajništvo SLS.

1Vsem cenjenim naročnikom m čirakijem našega lisia
srečno novo ielo 1923!
Uredništvo Vlprava
m Firase.
Pašič državnega denarja dovolj, da ga sip-lje za agitacijo in propagando v popolnoma brezplodne, otročje namene. Kaj je Pašiču, če se univerzitetnim profesorjem, kate-hetom in učiteljstvu ustavijo plače oziroma doklade, kaj mu mar, če v bogoslovnih semeniščih vsi bogoalovci pomrjejo lakote, duhovščina hodi okoli raztrgana, samo da more uganjati strankarsko korupcijo, na državne stroške seveda.
—	Pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani bodo od 1. januarja 1923 dalje ura d ne ure od osmih zjutraj clo ene popoldan.
—	Zborovanje zaupnikov SLS sa sodni okraj Trebnje se vrši na Novo leto po pri-hedu vlaka iz Novega mesta, t. j. ob 8. ur? dopoldne v starem gradu. — Zborovanje zaupnikov sa sodni okraj Žužemberk bo isti dan po pozni sv. maši v Žužemberku. Naši zaupniki naj poskrbe, da bodo ta zbo. rovanja dobro obiskana. Vsaka občina mora poslati zastopnike.
—	Politični odbor SLS sa novomeško okolico poziva vse zaupnike in somišljenike, da se zanesljivo udeležijo zborovanja, ki bo v torek 2. januarja 1923. ob 10. dop. v Rokodelskem domu v Novem mestu. Občine: šmihel-Stopiče, Precina, Šempeter, Bela cerkev, Šmarjeta, Brusnice, Orehovica, Toplice, Poljane, Gorenje polje, Mirna peč in ČraJGŠnjice naj pošljejo po par zastop-nikov. Na dnevnem redu je med drugim organizacija volivnega boja. Častna udeležba naj priča, da se zavedamo važnosti bodočih volitev.
—	Ustanovitev Kmetske zveze v Pod* semlju pri Črnomlju bo v nedeljo 31. t m. po sv. maši. Vsi naši možje in fantje, ki ste dovršili 21 let in Vam je korist kmet-skega stanu na srcu, pridite in pristopite h Kmetski zvezi.
—	Vpogled v novi državotvorni evangelij, katerega utegnemo v Slov eniji kmalu slišati, nam nuja v zadnji številki gornje-radgonske :;Samouprave« gospod dr. Le-nard. Prvi in glavni nauk tega programa je ne federacija, pa tudi ne lastna zakonodajna avtonomija Slovenije, marveč »širo* ka samouprava« v okviru vidovdanske ustave, z drugimi besedami od velikih županov kot eksekutorjev centralne vlade odvisne oblastne skupščine kot goli pomožni organ centralne uprave. To da je potrebno zaradi naše industrije, ki bi ])od federacijo ali avtonomijo baje propadla. Kakšen duh pa veje v tem državotvornem programu v socialnem oziru, nam njegov Janez Krstnik, gospod dr. Lenard odkriva v isti številki, kjer z velikimi črkami zagovarja 5 idejo desničarskega bloka po zgledu poljske žlahte, raznih knezov Sapieh, Radzi-\villov, Zamojskih in drugih velemožnih vitezov, ki potekajo še iz one dobe, ko je /Jahta kmete in »klope« brez kazni obešala na vrbe, oziroma je za tak veledušni čin biia obsojena na globo 20 fenigov stare veljave. Ampak Slovenija ni Poljska in Slovenci ne »hlopk.
—	Vsem državnim nameščencem želi veselo ia srečno novo leto — finančni minister.
—	Cel svet. »Ni bolj nemoralne družbe od klerikalne. Cel svet jo tako presoja,« piše »Jutro«. — Ta »cel svet« nas spominja na znani izrek srbskega kneza Miloša ob priliki njegovega bivanja na Dunaju. Na Ringu je vprašal knez Miloš nekega človeka, kje se pride na dvor. Odgovora knez Miloš ni razumel, tudi odgovorov drugega in tretjega človeka ne. Nazadnje so knezu pojasnili, da ljudje odgovarjajo v nemškem jeziku. »Pa zašto ne govori srbski, da ga razume ceo svet!« — se je odrezal Miloš. »Jutrov« »cel svet« je zelo podoben Miloševemu.
—	»Jugoslavija« preneha z novim letom izhajali, kakor se je govorilo včeraj po Ljubljani. Baje bo mesto nje izhajal — pod drugim lastništvom — radikalni list z ve-lesrbsko tendenco po 1 slovensko firmo. —; Beležimo te vesti zgolj kot kronisti, ne da bi zanje prevzemali odgovornost. Finance
—	»Der groBte Scbuft in ganzen Land...« »Slovenec« se prav nič ne po-mišlja ironizirati dinastijo in monarhijo ...« Tako grdo denuncirati znajo samo slovenski demokratski gentlemani in to zavestno-zlobno, ker vedo, da velja ironija le petoliznikom in hinavcem. Ali se mogoče poteguje g. Dolfe Ribnikar za mesto šefa tajne državne policije v Ljubljani?
—	»Klerikalna duhovščina je nosilec absolutizma,« kakor trdi »Jutro«. Dr. Žerjavovo glasilo gotovo smatra demokratske prvake za »klerikalne duhovnike«.
—	Nazaj v leto 1914. so padli naši klerikalci. — »Jutrovci« pa v leto 4000 pred Kristusovim rojstvom. Pravijo, da je takrat vladala egiptovska tema.
—	Dobro upanje. V svojem novoletnem članku pravi »Naprej«: »...tak je bil položaj našega delavnega ljudstva, ko smo prevzeli pred letom dni »Naprej« v roke mi zidarji.» Potem pa zaključuje: >Toda zidarji vedo, da brez težav no bo postavljena nikdar nobena
— Velesrbska podpora iz državnih fondov. Glasilo Ivana Hribarja in njegovega najnovejšega intimusa cJr. šusteršiča poroča iz Belgrada z dne 30. decembra: »Dr. šusteršič se je baje zavezal, da nastopi že pri volitvah v narodno skupščino s. svojimi kandidati ter povzroči s tem razkol v klerikalni stranki.« To vest objavljamo le, da zadostimo radovednežem, krr nas ne zanima politično pustolovstvo človeka, ki je že davno izstopil iz SLS in sedaj po Belgradu velesrbe farba, kakor da bi on razpolagal s SLS in njenimi člani, ki jih je v zloglasni brošuri opljuval. Zanima nas pa trditev ./Slov. Naroda«, da je dal Pašič v svrho »razkola v klerikalni stranki« denarna sredstva na razpolago. Isto je poročala včeraj iz Belgrada tudi ^Jugoslavija . Ta vest je zanimiva, ker kakor baklja v temni noči osvetljuje velesrbski režim. Za uradnike ni denarja, za stradajoče invalide ludi ne, sploh za ničesar, niti borih 250.000 dinarjev za ljubljansko univerzo, ki jo ho- . Če velesrbski režim udušiti, pač pa ima g. stavba in ce bo postavljena nc bo trdna,
bo samo iz papirja, da jo bo vsak vetrič lahko odpilml.«
—	Geuilemen Ivumanudi. Pred svojim odhodom iz vlade je bivši finančni minister Kumanudi naročil, da so izplačajo njegovim posebnim prijateljem med uradništvom speoielne nagrade. Dobili so: načelnik generalne direkcije državnih dolgov Jovanoviu 6360 dinarjev, Dragoslav Štefanovi« 18.000 dinarjev, Mijodrag Borisavl.jevič, pisar v njegovem kabinetu, 400 dinarjev, »poslužitelj« Jovan Pesi'.: 500 dinarjev, inšpektor Sto-jičeviu 3000 dinarjev, Božidar Matose-vič 5000 dinarjev, Svetozar Obradovič 5000 dinarjev i. t. d. Milan Stojičevič je dobil za svoj pot v Ženevo poleg obligat-nih doklad šc 190 dinarjev, 1081 francoskih frankov iu 800 švicarskih frankov. — Ima para.
—	Hugo Stinnes demontira vse vesti o svojem potovanju v Belgrad in Bukarešto.
—	">o!enja va;» p:-i Ribntei. V petek zjutraj jc umrlu gospa Marija M e r h a r, občo-spoštovana po.-estnica ia trgovka. Težko prizadeti družini iskreno sožalje.
—	V Sleyru je 26. decembra umrl dvorni svetnik dr. Anion Pilshofer, bivši okrajni glavar v Postojni.
—	Žena ubila lastnega moža. Neža Vr-linšek ia Šmartna v Tuhinjski dolini je bila sprta s vojim možem Tonetom Vrlinškom. Med prepirom je Neža pričela to 16! svojega moža po grlavi. Bila ga je toliko časa, da je umrl. Zadala mu je smrtne rane na desnem sencu in na desni strani glave. Morilko so zaprli.
—	Kavarna «SperIiclis Diele- Berlin W.,
Nikolsburgerplatz 1, se priporoča Slovencem, ki prihajajo v Berlin. Tu se dobijo slovenski časopisi — tudi se govori slovensko. Dvakrat na dau veliki koncert. — Ravnateljstvo.	5656
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina k Co. z znamko 5>P e k o« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, L j u b 1 j a n a, B r e g 20. 5322
—	Varstvena znamka »Budba« Vam je porok in garancija, da so čajne mešanice, bodisi kitajske ali indijske, najboljše kvalitete z ncprekošljivo aromo in izdatnostjo.	5600
Primorce novice.
p »Goriška Straža bo v novem letu izhajala po dvakrat na teden: ob ponedeljkih in četrtkih.
_ p Nov politični sporazum v Istri. ;>Puč-ki Prijatelj,: poroča, da se je v zadnjem času med pristaši : Istrskega,pododbora pol. društva Edinost v Trstu : in pristaši : Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri dosegel nov sporazum na temelju popolne enakopravnosti obeh skupin. Sklenili so, da se namesto dosedanjih političnih društev in listov ustanovi za Istro nova politična organizacija in novo skupno politično glasilo. »Pucki Prijatelj« in »Stara Naša Slogao prenehata izhajati, namesto tega bo skupni konzorcij štirih članov izdajal nov politični tednik. »Tiskovno društvo v Pazinu« pa bo namesto »Pučkega Prijatelja.- izdajalo nov nepolitični kulturno-go-spodarski list pod naslovom »Istra«.
p Redek jubilej. Bivši šturijski župnik in tovariš dekana Grabrijana, Simona Gregorčiča in dr. Lavriča — g. Karel K 1 i -n a r obhaja prihodnje leto svojo demant-no sv. mašo. V dobi narodnih laborov se je z vso vnemo udeleževal narodnega dela in ustanovil mnogo pevskih in drugih društev, Sedaj je oslepel in živi ob borni pokojnini 4.0 lir v Ribnici. Primorci se pripravljajo, da njegov redki jubilej primerno proslave.
š Novo zvišanje najemnine. Društvo mariborskih hišnih posestnikov je naznanilo, da se zvišajo najemnine za 300 odstotkov! Stvar je vzelo v roke društvo stanovanjskih najemnikov, ki se sedaj pogaja s hišnimi posestniki.
Snep je 29. dec. prvič pobelil Maribor in pokrajino. Nekateri se boje, da bo zima tem dalje ostala čim kasneje je prišla.
š Tatvine. Posestniku Janezu Deželaku v Kurotnem, občino Sv. Krištof, je bilo ukradenih 20.000 K iu 2 cekina. — Kolo ,in bilo ukradeno posestniku Francu Santlu v Sp. Hočah. Vredno jo 8000 K.
g Ljubljanski trg. Meso je na ljubljanskem trgu ostalo na prejšnji ceni, istotako še slrVdna. Cene živim prašičem so se dvignile na 80 do 85 K kg žive leže, Amerikanska mast 118-120 K, domača 130—140 K. Perutnine .'i na trgu malo, povpraševanje slabo rudi zelo slabe kvalitete blaga. Divjačine na i run ri, kor se izvozi. Ribji trg se jo začel počasi 'a^v' jati. Povpraševanje jo veliko, vsled tega je nujna potreba za stalno preskrbo z ribami po zimi in po leti. Mleko 14 kron liter, jajc.o 7—8 K, bel krnh 28 K, črn
24 K. — Špecerijsko blago so z poslabšanjem vrednosti našega, donnrja podražil,je. Kava: Portoriko 230 K, Santos 192 K, Rio 180 K. Kristalni sladkor 74 K, v kockah 88 K; riž 46 kron T. vrste, 36 Iv II. vrste; namizno olje 120 K, jedilno 96 K, moka št. 0 29 K, bela krušna moka 25 K, črna 22 K, kaša 25 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 18 K, oves 14.50 K, proso 14 K, koruza 14 K, fižol ribuičau 16 K, propeliear 17 K, čebula 20—22 K, krompir 6—7 K, premog trboveljski 150 K, kub. meter drv 600 K, sladko ssno 1000 K q, slama 700 K.
g Živinski semenj v Mariboru. Dno 27. decembra so prignali 2 bika, 38 volov, 186 krav in 4 teleta. Povprečne ceno so zopet narast-)e. Debeli voli 28—33 K, pol debeli voli 25 do 28 K, plemenski voli 23—28 K, biki za klanje 20—24 K, klavne krave 20—21 K, plemenske krave 16—20 K, krave za klobasa rje 12—14 K, molzne in breje krave 17—23 K, mlada živina 21—26 K. — Podraženjo ima vzrok deloma v malem številu prignane živine, deloma, ker so prišli na sejem zopet vnanji iz-vozničarji, ki so nakupili nekaj živine za izvoz v Italijo.
g Žitni trg Na belgrajski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 16.60 do 17. 60 K, koruza 9—9.20, ječmen 9.80 K.
g Cene petroleju. Na podlagi odredbe odbora monopolske uprave od 8. decembra t. I. objavlja uprava državnih monopolov, da se bo prodajal od 1. januarja .1923 petrolej po ceni 550 Din za 100 kg.
g Za zasebnike velja stara uaredba pravilnika z devizami iu valutami. Medtem ko je za trgovce pravilnik z devizami in valutami znatno premen jen in olajšan, velja za zasebnike še stara odredba, tako da mora vsak zasebnik prositi za dovoljenje generalni inšpektorat ministrstva financ v Belgradu, cla sme kupiti devize, odnosno valute. To velja tudi za dijake, ki študirajo v inozemstvu.
—- Tovarna Arko se nahaja v Zagrebu, Vinska ulica 116, ter obstoja i;: tovarno in rafinerije za žganje, tovarne za peneča vina, tovarne likerjev, tovarne za eter, tovarne za kemične produkte, veležganjarnc, vinskih in sadnih desti-latov ter veletrgovine vinom in žganjem. Tvrdka se jo ustanovila 1. 1867. po očetu današnjega lastnika, pokojnem Miju Arko. Od 1. 1910. jo vodi sc. .'anji lastnik .ara. Od tega časa se tudi začenja veličasten procvit tvrdke. V teku malega števila let, so te vse gori navedene tovarne zgradile po najmodernejših zahtevah tozadevne stroke ter postavile v obratovanje. Tudi tovarna špirita in rafinerija, ter tovarna penečih vin se radi svoje moderne ureditve tor z ozirom na svojo kapaciteto smatrajo za največje iri najpomembnejše svoje vrste v Jugoslaviji. Ta tovarna proizvaja a- državi največ alkohola in najboljše kakovosti, ker ji najmodernejša strojna ureditev omogoča proizvajanje najčistejšega alkohola, ki odgovarja t. zv. švicarskim uzancam t. j., da je brez vsake primesi oljnatih odpadkov. Ta prvovrstna kvaliteta alko' ola in žganjarna konjaku, omogoča tovarni Arko proizvajanje prvorazrednih. likerjev, ki so priznani in priljubljeni ne samo pri nas v domovini, temveč tudi daleč preko naših mej, celo v prekoinorskih krajih tako, cla so likerji Arko znani danes že na angleških iu južnoameriških krajih. — V zadnjem času je tovarna dala v promet prvovrsten kvas, ki je po kakovost? enak svetovnim znamkam, posebno pa dunajskemu kvasu, katerega se pri nas veliko hleva, ter si je zato tudi hitro osvojil naše trge. Tvrdka Arko si prizadeva, da proizvajam špirit sama dalje predeluje, razen tega pa posveča veliko pozornost tudi izdela vanju postranskih proizvodov ter se bo njen popolni program šele v dogk.lncn: času izvršil popolnoma. — Vsa tovarna je urejena na pogon s paro in elektriko, katero proizvaja sama. Tovarna potrebuje na leto okoli 4500 vagonov sirovih sirovin ter zaposluje okoli 500 delavcev v vseh svojih oddelkih. — Tvrdka vodi še vedno po utemeljitelju ustanovljeno trgovino z vinom ter ima veliko moderno urejeno klet. — Razen v Beogradu, kjer ima podružnico v Kosovski ulici št. 53, ima tvrdka zastopnike v vseh večjih mestih Jugoslavije, rav-notako pa tudi v inozemstvu, posebno v južni Ameriki, svoje reflektante. 5596 g Ustanovitev podružnice v Belgradu. Znana domača auončna in reklamna družba A loma Company jo ustanovila v Belgradu, Sremskn nI. 9 svojo podružnico, potom katere namerava propagirati v Srbiji slovenske časopise ter ko< zastopnica Ljubljanskega velikega sejma tudi industrijo iz Slovenije. Z ustanovitvijo tega podjetja je napravljena nova za vso trgovino izredno važna vez med Slovenijo in nam trgovsko, kljub enotni državi šo tako malo poznato Srbijo. — Pri pivih posetih srbskih trgovcev se je cula več-jidel pritožbo, da slovenski trgovci z malimi izjemami svojega blaga v Srbiji ne propagirajo ter čakajo, da kupci sami pridejo. Agllnejsi Avstrijci in Nemci izpodrivajo slovensko blago tor je pričakovati, da so bel-grnjskega trga popolnoma polaste, ako se Slovenija ne bo bolj gibala, — Aloma Coia-
pany bo zastavila vse svoje moči, da tu ne-dostatek s primerno propagando popravi, pričakuje pa seveda primerne podpore v naročilih domačih podjetij.	.'«692
BORZA.
Curih, 80. dec. (Izv.) Tako na pred borzi, kakor ua sklepni borzi notira naša krona 1.40 fr. — S 1. januarjem 1923 bo notiral na curi-ški borzi le dinar.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljiuiski volivci SLS! Pridite nemudoma pogledat v tajništvo SLS za Ljubljano, Jug. tiskarna, če ste vpisani v volivni imenik.
lj Silvestrov večer »Ljubljane«. Slov. glasb, društvo »Ljubljana« priredi letos v Unionu zopet svoj »Silvestrov večer« z običajnim sporedom. Igral bo prvovrsten popoln orkester, cene vsem potrebščinam dnevne. Vabimo vse prijatelje poštene zabave.
lj Raeglas. Glasom odloka ministrstva za notranje zadeve z dne 21. decembra 1922' štev. 38235, je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. ua predlog ministra za notranje zadeve in po zaslišanju ministrskega sveta odredil, da. se narodna skupščina, izvoljena dne 28. novembra 1920 kot ustavotvorna in 7. ukazom z dne 29. junije 1921 pretvor-iena v zakonodajno, razpusti. Temeljem člena 69 ustave sc imajo izvršiti nove volitve narodnih poslancev v nedeljo dne 18. marca 1923 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in. Slovencev. Dne 18. marca 1923 izvoljena narodna skupščina bo sklicana k izvanredni seji na dan 16. aprila 1923. Stalni volilni imeniki volileev za narodno skupščino za mesto Ljubljano so razgrnjeni pri mestnem magistratu v mestni posvetovalnici vsak dan od 8. do 12. uro dopoludne ter od 2. d.o 6. po-poludne vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter ua zahteva bodisi zase, bodisi za druzega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popravili. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pis-meno ter se morajo v saki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Ukaz o volitvah v narodno skupščino bil je razglašen v »Službenih Novhialv; dne 22. decembra 1922. Po določilu člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. majnika 1922 se morejo popravki volilnega imenika zahtevali še .15 fini po razglasitvi volitev, to jo dn všteviega 6. januarja 192J. Pri volilvi poslancev v narodno skupščino, dne 18. marca 1.923, smejo glasovati samo one osebe, ki. so vpisane v volilnem imeniku. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 28. ce-cembra 1922. Vladni komisar: dr. Seiu-kcvič 1. r.
lj »Orjumi«. Ljubljanski orjnnaši so pričeli izdajati svoj tednik >Orjuna«, ki se tiska v Učiteljski tiskarni pod odgovornim uredništvom inž. R. Kranjca. Stari Jura,j Biankini je v prvi številki napisal tudi nekak pozdrav, pa bi se prej bržkone premislil, ako hi poznal ljubljanske orjunaše. Novi lisi ne bo nikogar vznemirjal, kakor kaže njegova prva številka, ki prinaša tudi :-fndo.v. listov, ki jih »mora v-ak nacionalist pobijali z vsemi silami«. Poroča tudi, da se je v Mariboru osnoval pripravljalni odbor za osnovanje orjunaške organizacije, h kateri se je že priglasilo 150 članov. To je vse!
I j Kololiško cvruštvo rokodelskih pomočnikov priredi dne I. januarja 1923 novoletno slavnost v Rokodelskem domu. Na sporedu jc več moških zborov in božična igra «Mir ljudem na zemlji«. Vstopnina za sedeže jc po 5, 4 in 3 Din, za stojišče 2 Din, Vstopnice se dobe danes in jutri od 10.—12. ure v Rokodelskem domu in pred prirediivijo pri blagajni. Pričetek je točno oh pol 8. uri. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
l.i Stolna Prosveta v Ljubljani naznanja svojim članom iu prijateljem, da zaradi praznika odpade predavanje v tekočem tednu in bo prihodnjo predavanje šele v ponedeljek, dne 8. januarja ob 8. uri v dvorani v Križankah. Člani se vabijo, d>' peagllirajo za prav številno udcV.žbo.
lj Frančiškanska prosveta priredi v torek, 2. januarja predavanje Marija v umetnosti: s skioptičnimi slikami. Pridite!
lj Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, t. j. 2. januarja 1923 ob štirih popoldne (Jugoslovanska tiskarna).
lj Promenadni koncert muzike Dravske div. oblasti v Zvezdi dnnes ob 11. uri pod vodstvom knpelniku dr. Jos. čeriuo. Spored: 1. Pokorny: Iz Bfcosradn i okolice. 2. Thomas: Zbor iz opere Hamlet . 3. Taki: (,'ehoslovnk in Jugoslovan. 4. n) Adamič: Molitev; b) Ilaj-drih: Jadransko morje.
!j Vloge na lekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor sc n.im poroča, j? ministrstvo trgovine in industrije dovolilo iMeslni hranilnici ljubljanski, da smo poleg hranilnih vlog sprejemali tudi vloge na tekoči račun. Glej in-scral v današnji številki listat
lj V kavarni »Evropi« koncert vojaške godbe na Silvestrov večer. Začetek ob pol 10. uri. Vstop prost.	5691
lj Naznanilo. Danes 31. decembra — ue-deljo — posluje dopoldne cPrvu dunajska bipijenična pralnica in sv^tlolikalnica« — Pirš & Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8.	5675 Ij Koncert v hotelu Tivoli v ponedeljek dne 1. januarja 1923 od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Veko,slav Dolničar. 5688
Mladika.
Izhaja prvega dne vsakega mesca, izdaja jo Družba sv. Mohorja na Prevaljah. — .Tiska jo tiskarna Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. — Stane za celo leto 70 Din, za pol letu 35 Din, za četrt leta 17 Din 50 p. Uprav a ; Mladike je na PrevaljaJi. — Uredništvo je v Ljubljani, koiizejska ulica 1. — Urejujeta jo F. S. Finžgar in Francc Bevk.
Velika je bila misel, dati slovenski dru« žini tostran in onostran vseh meja list-mesoč-nik. Velika misel, ustvariti z njim kulturno vez med osnovnimi celicami organizma, ki nosi ime slovenski narod. Mladika, ki je tako krepko pognala pod južnim solnccm in že (ri leta zelenela, brstela in rodila našim primorskim bratom, se je sedaj presadila in s četrtim letnikom dobila nov smoter; oviti s svojo mlado, živo močjo vse Slovence.
Družba sv. Mohorja, naša stara institucija, ki so drugorcdci znali bolj ceniti in vpoštevati njen pomen za naše ljudstvo kakor različni domači kulturniki, je vzela »Mladiko« v svojo oskrbo in s tem omogočila, da je sledilo vc~ liki misli veliko dejanje. Ni treba biti prerok", če idim v tem dejstvu nov dokaz za lo, da bo družba sv. Mohorja, ki jc v zadnjih letih iz zunanjih iu notranjih vzrokov nekako hirala, z izdajanjem »Mladike« oživela ln pole« vsakoletnih knjižnih izdaj dobila v leni družinskem listu upravičenost za svoj obstoj.
Pred menoj leži prva številka mohorske Mladike ki je izšla o božiču. Tone Kralj ji je dal na ovitek velike oblike pomenljivo naslovno sliko: Sejalca, »ki se s težko in tido nogo giblje po brazdah, naš narod-trpin. Ob njegovi strani pa klije klasje, da rodi kleno zrno. . Isti umetnik jc narisal značilna, živa umetniška zaglavja nad oddelki za leposlovni iu poljudno-znanstveni del, Po okrogli zemlji, Gospodar in gospodinja, Zanke, uganke — meh' za smeh. Razen tega krasi prvo številko polog zanimivih slik aktualnih dogodkov, krajev in oseb iz domovine in tujine božična slika Fra Filipa Lippija »Marija moli Jezuščka«.
V	leposlovnem delu bo uvodna zgodovinarka povest grofa Alekscja K. Tolstega K ne* Serebrjani v Al, Benkovičevem prevodu že iz vsega početka s svojo romantično vsebino vzbudila zanimanje vseh bralcev, zlasti onih, ki so med vojno spoznali lepoto in čar daijnjc široke Rusije, ki nam jo slika pisatelj v viharnih bojih 16. stoletja med Rusi in Lit-vinci. Za tem romanom sledi v okvirju P i -sume prva Finžgarjeva sličica M u r č k i izmed dvanajstih črtic, ki jih bo objavil v »Mladiki-. Usoda od rojstva pohabljenega bogataševega sina, ki ga je njegova telesna napaka in slepost bahavega očeta vrgly, z doma v svet in revščino. A še je moč v njem: spomin na babico, njene murčke, je rešil in ohranil do časa, ko sc vrne kot gospod ali pa umrje.
Zatem prinaša list prvo dejanje A. R^m-čeve kmečke žaioigre U ž i t k a r j i- , dramo gorja in bolesti v starosti našega kmetu. Igra je kakor ustvarjena za male odre in izide po natisu v.-eh treh dejanj v posebni knjižni izdaji.
Ivan Pregelj jc v svojem sočnem živem slogu postavil spomenik svojemu profesorju ;n Simon Gregorčičevemu prijatelju Andr. Krag-gljit niz Modrejce v črtici To je m o j c e t -s t c p e s e m . . .
France Btvk se je v Božični Ii z v o -novi h spomnil vseh onih, ki spe. v tujini v grobovih, v katere jih je pokopala velika vojna.
iPoleg nekaj pesmi Črtomirova, M, Flizu-bele in Srečka Kosovela je v tem zvezku Jej) [ zanimiv, poučen članek dr. Breclja O p r c -j h 1 a d u , V. Stcske Pregled naše u m e t -nos i i in L. Podlogarjev sestavek Roparji na slovenski zemlji.
V	oddelku Po okrogli zemlji so in-teresanlne črtice sodobnih dogodkov. Gospodar in gospodinja bosta dobila pod svojo rubriko nešteto praktičnih člankov in navodil' za gospodarstvo, gospodinjstvo in kuhinjo.
V	pisanem polju sc prijetno bero zlasti t. Dolenčeve Sličicc iz B e J g r a d a.
Če omenim še smeSnice in uganko iui koncu lista, lahko rečem, da bo težko v katerem listu najti na 40 straneh toliko lepega in koristnega, kakor v Mladiki .
Že s to številko je Mladika poka/ali, da bo dobrodošel list vsaki naši družini. Doslej so sc vsi poskusi družinskih listov izjalovili ( Plamen !); Mladiki pa bo zagotoi ';cn obstoj, ker jc zamišljena in zasnovana na najširšem temelju in hoče biti list vsem družinam, vsem slojem, /.a vsako dobo. Takega listu doslej nismo šc imeli, dari smo ga dolgo pogrešali, odkar se je - Dom in Svet« boril med ae-viznma: družinski lisi ali izldiučno litararno-umctniSka revija. Z ^Mladiko: jc tudi "/a Dom in Svet problem resen.
Vsem družinam, vsem našim društvom in kulturnim inslitucijnm ic treba 'Mladiko« n.->j
topleje priporočali kot glasilo, ki bo v veščih rokah obeh urednikov Finžgarja in Bevka nudilo dovolj dobrega čtiva in pouka, odpiralo bralcem pogled v svet, gradilo ob stavbi slovenske narodne kulture, vezalo vse naše družine v celoto in se od številke do številke razvijalo in rastlo, čim večji bo krog, ki sc bo zbiral krog njega.	Dr. A. R.
Socialna misel
Mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. I. Jetnik. 1922. — Uredila A. Gosar in Fr. Terseglav. Naročnina 40 Din letno (pri upravništvu Soc. misli, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Ljubljana).
Ljubljana, 24. decembra.
Zopet vabijo zvonovi v božični noči: »Mir ljudem...U Kako bi sc naše srcc rado vsaj nocoj, vsaj ua sv. božič, veselilo, sc odpočilo! Semtcrtja ga je res šc nekaj tega božičnega veselja, vendar le v premnogih družinah tudi nocoj skrb, žalost... Kakor božje Dete ni na-, šlo prostora v mestu, ampak je moralo ležati v hlevu, v jaslih, med živino, lako — žal! — , obhajajo božič premnoge rodbine v vagonih ali pa v človeka nevrednih luknjah, stisnjeni, da se ganiti ne morejo, kakor čeda ovac, ali kakor sužnji v starih časih, izpostavljeni šika-nam ali — še hujše — moralnim nevarnostim. In če od rodbin dvignemo pogled na ves naš narod: kako obhajamo Slovenci že petič sveti božič? Ah, kaj je naredil iz nas brezbožni :>sveti.< egoizem, poganski nacionalizem, imperializem! In po svetu: celi narodi na tleh, zasužnjeni, s stisnjenimi pestmi... cele armade brezposelnih . .. Kako malo je še božjega miru! O, da, po pravici vprašujemo tudi mi s pesnikom:
Kje si debela misli uiojili in želja, kjer vedno je jasno nebo razpeto, kjer mir in pokoj, sreča jc doma?
Ta dežela jc nekje, to je gotovo; imenuje sc: kraljestvo socialnega miru, socialne pravičnosti. V dveh velikih, ogromnih armadah koraka človeštvo proti tej deželi, proti sreči svoji, proti solncu: armada »rdečih« socialistov ki ima oči uprte v tla, ne priznavajoč ničesar nad seboj, ne Boga, ne večnosti, zahtevajoč in pričakujoč raj samo na zemlji, na j podlagi golega, surovega materializma, ! in to bodisi z nasilno revolucijo (komunisti, j boljševiki, marksisti), ali potom reform (revi-zionisti, reformisti), in druga armada »črnih« i — čc hočete krščanskih socialcev —, ki hoče isto, vso dosegljivo srečo že na zemlji za vse ljudi brez razločka, toda ta armada ima oči uprte tudi kvišku, veruje v Boga, v večnost duše, v večne zakone pravičnosti. in se po njih ravna, in tisto deželo vidi — ne v ni-.. žavi, v močvirju, v blatu strasti — na gori, kjer stoji Kristus s križem in kjer vlada bratska ljubezen zaradi Boga, zaradi Kristusa . ..
-Socialna misel« spremlja obe ti armadi: o oni, prvi, točno poroča, kakšne uspehe ima, i kakšne nade, da pride v svoj zemski raj, in ah je la raj možen brez etičnih načel, brez vere j v Boga. Da ni možen, dokazujejo članki: »Vera j — životvoren činitelj socialnega življenja« j (str. 6 nsl., sp. F. Terseglav), »Mi in marksistični komunizem« (str. 60—63, sp. Fr. Terseglav, posebno važen članek!). V tem vprašanju je -Socialna misel« pokazala res raz- ; veseljivo širokogrudnost, ki je doslej v našem časopisju nismo našli: naprosila je marksista (neomarksista!) Ivana Bukovnika, naj bi povedal, kaj ima neomarksizem proti katoliški Cerkvi. In tako čilamo ta zanimivi članek: »Nasprotslvo med krščanstvom in marksizmom (str. 105—1J0), in takoj nato odgovor urednika Terscglava: s Odgovor« (str. 110— 115). Oba članka sta porojena iz srčne želje, kako in pod katerimi pogoji bi mogli ti dve ' armadi skupaj delovati; vidi se, da je prepad šc globok (najhujša ovira je materialistično svetovno naziranje marksistov, komunistov, tudi med Slovenci, kakor kaže tržaški list »Delo«; glej »Soc. misel«, str. 197!), vidijo pa , sc tudi skupne vezi (v gospodarskem oziru!). Na podlagi teh skupnih vezi je bila mogoča »Zveza delovnega ljudstva« (str. 294—299, sp. A. Gosar. Nazore neomarksizina študiramo lahko še v istega Iv. Bukovnika člankih: »O štrajkih« (144—152), »Odnos dela in kapitala (181—185), »Mednarodna zakonodaja glede 8-urnega delavnika« (257—262). Marx je proglasil razredni boj do uničenja; ali vprašanje nastane: Kaj je »razred«? S tem sc bavi članek: »Razred, stan, stroka« (121—123, sp. dr. Ant. Korošec). Marksizem je — za enkrat — popolnoma zmagal v Rusiji. Kaj čuda torej, čc nas posebno Rusija zdaj zanima z vsemi svojimi problemi, socialnimi in verskimi! In tu imamo obširni, res informativni članek: »Ceza- I ropapizein, boljševizem in vera; (276—281). Pa i JJKMSBBBBBSBBBBBBBBBBHaiiaSSfKIB
tudi sicer nam jc »Soc. inisek skušala podati ločnih informacij o sedanji Rusiji: »Ruski sovjetski splošni zakon o mezdah« (155—177, sp. dr. Janko Golias), Ruska cerkev po revoluciji« (35), »Vprašanje gospodarske obnovitve Rusije« (65. 66., sp. j. k.), <(Prcorier.tacija v Rusiji« (68. 69., sp. Z., dober pregled!), »Rusija po genovski konferenci« (151—155). — Kaj hoče zmenliša struja socialistov, t. zv. re-formisti, nam pripoveduje Janko Kralj: »Re-formistični socializem in kršč. socializem«, str. 285—287, kjer nam analizira delo Italijana Tu-ratija, končna sodba o njem se glasi: »Plitko svobodoumje, popoln prezir nadtvarnih. sil, meglena vera v zmago človečanstva, to je mo-droslovjc tega gibanja.«)
»Socialna misel« se junaško, neustrašeno bori sredi druge Armade, krščanskega socializma. Trdno veruje, da človeštvo končno dospe v tisto deželo socialne pravičnosti, kjer bodo vladala načela etike Kristusove; merda jc tista dežela šc daleč , .. ali pogled »Socialne misli« »gre v neskončnost< in socialnočutečega kristjana stremljenje se nc bo umirilo, dokler Dobro (t. j. kršč. etika) ne zmaga popolnoma«. (Str. 68.) Končni cilj kršč. socializma je najbolje razložen v že prej omenjenem članku: »Mi in marksisti. Komunizem«; »Naš vzor je univerzalna cerkev kot mistično telo Kristusovo, kot vzor-organizem, v katerem je v najpopolnejši obliki vtelešeno ljubezensko občestvo, drug za drugega nravstveno odgovornih poedincev kol olrok božjih« (str. 63). V lo svetlo solnce torej so uprtp oči kršč. socialca; zato pa je v vsem drugem popolnoma svoboden: je odločno zoper sedanji bogomrzki družabni red, ki je na mesto Boga postavil materijo« (63), ni torej nikak »social-utopist«. Čisto mirno razmotriva vprašanje o zasebni lasti; čisto mir->o lahko reče: »Ako bi sc privatna lastnina izkazala za korenino nepravičnega družabnega reda, nam noben etični princip ne brani, jo zameniti s kolektivno lasljo...« (str. 63). Seveda se doslej to še ni — dokazalo. Čisto mirno se razvijata v tem okviru straji bar. Vogelsanga in p. H. Pescha. S. J., kakor tako lepo pripovedujeta članka str. 214—217 ter 299—303, sp. dr. Ernst K. Winter (Dunai): Vogelsang je bil bolj romantik, Pesch je bolj realist, V. bolj revolucionaren, P. bolj miren evolucionist. — Katoliška Cerkev se je vedno trudila ludi za gmotno ljudsko dobrobit: dokaz življenje svetnikov, u. pr. sv. Frančišek Asiški, ustanovitev prvih posojilnic po frančiškanih (štirje članki dr. p. Angelika Tominca O. F. M. (v št. 1, 3, 5, 7'8, dokaz iz naših dni: pontifikat Benedikta XV. (50—52, sp. V. Korošec), dokaz delovanje slovenske duhovščine {^Dušni pastir — prolela-rec >, 45—48, sp. Fr. Finžgar).
Politične stranke, vzrastle iz krščahskega svetovnega nazora, imajo povsod v prpgrajpijf socialno pravičnost, bratstvo vseh narodov, Univerzalnost krščanske misli: v Italiji (blanek v šl. 2, sp. dr. Italo Mario Sacco), pri Nemcih centrum (»Nemški centrum in njegov novi program«, str. 52—56, sp. A. Gosar). Sličen program kakor jc centrumov predlaga dr. Gosar (»Cilji in pota kršč. socializma«, št. 1) za nas v naši državi; ta članek zasluži posebno pozornost. Čimdalje bolj se vidi, kako prav bi bilo, da bi se država omejila na čisto politično pelje (str. 4); v Italiji je Mussolini prišel na to v naših dneh (gl. izborni BesednjaKov članek -Fašizem«, str. 293); isto zahteva članek -Centralizem in politika« (303—305, sp. Fr. Erjavec). Posamezne točke celokupnega programa obravnavajo: dr. A. Brecelj (»Soc. vprašanje z družinskega vidika , 115—118, čigar jedro je: ohranitev družine bodi jedro našega kršč.-soc. prizadevanja, ali krajše: naš socializem bodi —. familiarizcm), o socialni vzgoji pišejo univ. prof. dr. Ozvald (41—44), dr. J. Jeraj (269—273), dr. I. Sarasa (178—181, »Naša srednja šola in soc. misel«); o ženskem vprašanju -Žena in njeni cilji« (73—76, sp. Iv. Klemenčič). Da molčim o celi vrsti čisto gospodarskih člankov (n. pr. o Završnici, sp. dr. Brejc, o moderni davčni politiki, sp. H. Vodo-pivec, o valuti in varčevanju, sp. A. Gosar) n.ij končno le šc omenim, da sem s posebnim zanimanjem čital: »Misli o vcrsko-kulturneiti zbližanju s srbskim narodom •, sp. B. Šedivy (str. 241—247).
Bodi suhoparnega naštevanja dovolj: lo pač vsakdo že iz teh vrstic uvidi, da se je uredništvo pošteno trudilo, da zdaj z veselo zavestjo lahko gleda na storjeno delo. V začetku se je zdelo, da bosta urednika morala voz sama vleči in bosta doživela fiasco; toda, če pregledujemo letnik, vidimo razveseljivo dejstvo, kako jc krog prijateljev in sotrudni-kov rastel in rasteh Vidimo tudi, cla uredui-šlvo res ni bilo ozkosrčno in noče enostransko prisegali na kakšno določeno strujo; glavno mu je: resnična pomoč bližnjikom, ne da bi pri tem Irpela večna načela F.tbosa.
BIHMiSSBBnD&HNBKiSIBUMH&aSigBB
Ko v teh dneh bolj ko kdaj v letu naše srcc hrepeni po sreči vseli, po bratstvu vseh ljudi, ker otrok enega Očeta, uaredimo »Socialni misliv lo veselje: pridružimo sc ji kot sotrudniki ali vsaj kol zvesti naročniki.
Dr. J. D.
Cerkveni vestnik.
c Redni mesečni shod moške ln mladeni-ške Marijine družbo v Križankah ho jutri, v ponedeljek zvečer ob ti. uri. Udeležba strogo obvezna.
Pevski vsstnikT!
Iz seje artističnega odseka Pevske zveze. Odsek jo polnošlevihio zbran sklepal v svoji seji 1,"». decembru o nagradah za poslane pesmi. Poslalo jo 18 skladateljev 32 pesmi. Prvo nagrado (2000 K) .ie dobila St. Pre-nirlova «V Korotan!*, drugo (150Q K) Emil Adamičeva Domovini«, tretjo (1000 K) E. Hochrciterjeva «Nočui psa I in«. Med poslanimi pesmimi jc; š« veliko dobrih iu odličuili, pa ker so pretežke, torej ne odgovarjajo pogojem razpisa, zato jih bomo porabili za Pevca« iti dobe posebno nagrade. Čo kdo iz med skladateljev zahteva rokopis nazaj, prosimo, naj nam to naznani.
Za ari. odsek: M. Bajuk, predsednik.
Za «Pevea<: Dr. Fr. K i tu ovce, uredn.
Prosveta.
m polni mre-isljflflb se
baretiB^^^
•lifikotra uisa-
pr Vrtec iu Angelček šl. 1.-2. lota 1923.
Vsebina, zanimiva; oprema lepa kot v lotu 1922. Dvojna številka na 24 straneh izide vsak drugi mesec. Vrtec s prilogo Angelček stane 10 Din, Angelček sam 3 Din na leto. Vsled drage poštnine se tisk ne more pošiljati na ogled. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Sv. Petra cesta SO. Naročnino sc plača po položnici. Uprava ima šo nevezan Vrtec 1916, .19211 i u 1922 (po ti Din); uevezan Angelček J910. 1921 in 1922 (po 3 Din); vezano izvode prodaja ludi Jugoslovanska knjigarna.
Narodno gledišče.
OPERA.
Nedelja, 31. decembra:-GORENJSKI SLAV-ČEK. Začetek oh Ireh popoldne. Izven. Ponedeljek, t. .januarja 1923: PRODANA NEVESTA. Začetek oh pol osmih zvečer. Izven.
Torek, 2. januarja: Zaprlo. Sreda, 3. januarja: CARMEN. Rod B. Četrtek, 4. januarja: SEVILSKI BRIVEC. Red C.
Petek, 5. januarju: MEF1STOF(OLES. Red E. Sobota, 0. januarja: CARMEN. Izven. Nedelja, 7. januarja: MEFISTOFELES. — IzVen.
Ponedeljek. H.• januarju: Zaprto.
DRAMA.
_.. ...Ja', 31'. dbeembra: Zaprto. ■.Ponedeljek, 1.'januarja 1923: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ob treh popoldne. Izven.
LILIOM. Ob osmih zvečer. Izven. Torek, 2. januarju: Zaprto. Sreda, 3. januarju: ID1JOT. Začetek oh pol
osmih. Red E. Četrtek, 4. ja. umirja: KRALJ NA BETA J-
NOVI. Red A. Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota. 6. januarja: PETERO KOV E. POSLEDNJE SANJE. Ob treh popoldne. Izven.
IDIJOT. Ob pol osmih zvečer. Izvou. Nedelja, 7. januarja: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ob treh popoldne. Izven.
ŽIVI MRTVEC. Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek, 8. januarja: LILIOM. Red B.
gledišče
V LJUBLJANI (Mestni dom)
Nedelja, 31. decembru 1922 ob 15. in 18. uri: -OBUTI MACEKc in - GAŠPERCEK -SLIKAR,.
Ponedeljek, I. januarja 1923 ob 15. iu 18. uri: «ROZENCV ET LN LILIJ AN A. in ZAČARANI DEŽNlKc.
SHV SiU
v Pravila dostojnosti pri teiefouiranju.
Znani angleški fiuančni strokovnjak J. M. Keynes se jo nedavno javno pritožil proti zlorabi telefona napram ljudem, ki imajo dovolj posla s svojimi študijami in ne moro jo vedno skakati k aparatu, kadar zazvoni. Na podlagi svojih izkustev je postavil Kevnes sledeča pravila: 1. Brezobzirnost jo, če kdo telefonira stvari, ki jih Inhko opravi tudi z dopisnico. 2. Tujci naj se ne poslužujejo telefona, ker so tudi ue spodobi brez dovoljenju odpirali hišnih vrat. 3. Nedostojno je povabiti koga telefouično na kako prireditev.
r Zvijače ljubiteljev alkohola v Ameriki. V San Francisou so je policija začela zanimali za knjigarno Mickely, ki je imela v izložbi polno knjig v najlepših ovojih. Tu Bfil^IBSIlSS^vl^lSIHEISSRiBMRIinBSI
je stala med drugim cela vrsta dola pod naslovom cPomladne pesmi, štiri lastavice*. Policija se jo hotela prepričati o duhu, ki veje v pesmih in je posegla v izložbo. Ia-plačalo sc ji je: za vsakim ovojem je stala stoklonlca žganja ali likerja. Policija se je na to seveda zanimala tudi za druge naprave v knjigarni. Pri tem se jc lopo zelono zastrta omara za knjige izkazala kot žgalni aparat, ki je proizvajal vso mogoče «pesmi«, >*romane«, vspomlnec več ali manj močnega (duha«. Seveda jo moral mož, ki je preskrboval prebivalstvo s tako «duševno hrano«, v zapor.
r Smrtna vožuja v ukradenem avtomobilu. V Gori ua Nemškem je bil pouoči izpred nekega hotelo ukraden dragocen avtomobil. Voz?'- so drugo jutro našli razbito na deželni cesti; nedaleč piv; pa mrtvo truplo nekega moškega. Tat jo v temi zadel v obcestno drevo in našel smrt.
Milo vreme v Dalmaciji. Po nenavadnem mrazu in snegu v prvih dneh decembra so je vreme v Dalmaciji zopol tako temeljito izpremenilo, da se ljudje o posebno lepih dnevih kopljejo v morju. — Tudi za ribiče je toplo vreme zelo ugodno, ker jim polni mrežo. Na ribjih trgih je vodno dos^ prodajajo po 40—60 Iv kg, male 12—20 K kg.
Ruški aristokratje v kabarcLu. Mihael Tolstoj, sin slavnega ruskega pisatelja, knez Obolenski in gospa. Spiridovioevu žena bivšega poveljnika osebne straže carjeve, so nastopili zadnje dni v kabaretih kot pevci ruskih narodnih pesmi. Predstavo so naslednji dan ponovili v navzočnosti velikega kneza Aleksandra Mihajloviea. Navedeni ruski aristokratje so ob prevratu prišli ob vse imetje in tako so danes primoraui, da si služijo kruh po kabaretnih odrih. Grof Tolstoj, ki itna, sedmero otrok, je |)ripomnil nekemu časniškomu poročevalcu: Spoštovanje in čast do mojega očeta mi no dopušča, cla bi se bavi! s pisateljevanjem. Kor imam nekaj glasu in igram precej dobro klavir, se živim takole.
Velikanska sveča. Prihodnje dni bo odposlana iz Newyorka velikanska sveča na Laško. Sveča tehta eno tono in je namenjena cerkvi. Matere božje v Pompe-jih v spomin slavnega pevca Carusa. Dolga je 16 čevljev, v obsegu pa meri 5 čevljev. Na predlog kardinala Vannutellija bo gorela vsako leto le 24 ur in sicer na Vseh svetnikov dan. Ker je izdelana iz kemično čistega voska, bo gorela na čast vsem svetnikom 1800 let. Stala pa je 750 funtov sterlingov.
Prosta vožnja po železnici za brezposelne. Češko železniško ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom za socialno skrbstvo dovolilo, da nezaposleni delavci, kateri iščejo dela, ter jih posredovalnica za delo pošlje določenim podjetnikom, dobijo brezplačno vozovnico 3. razreda na osebnih vlakih na račun ministrstva za so-sialno skrbstvo. Ta ugodnost velja le, ako sc brezposelni delavec pelje k podjetniku ter tam nastopi delo, ali pa nazaj, čc ga podjetnik ne sprejme in sc vrne delavec v svoje bivališče.
nnaria
zanesljivega, sprejme
Koilnska tov., Ljubljana.
3 lcla staro, popolnoma 'za svojo? Naslov v iipravništvu lista pod štev. 5668.
P« ¥ i Mšskošoiskiii predmetih, tervnemščmi
(ludi začetnikom) daje izprašana učiteljica. — Poizve se v trgovini T. EGER, Ljubljana, Sv. Petra ccsta št. 2. 5670
~ 30.000 kron nagrade
dom onemu, kateri mi preskrbi primerna
slano vci rs|e
obstoječe iz najmanj treh sob in pritikli-nami v sredi mesta ali najbližji okolici, naj si bo v stari aLi novi hiši, proti zameni z mojim. Moje stanovanje ae nahaja v sredini mosta in obstoja Iz dveh sob, predsobe in kuhinje, vodovod in elektr. razsvetljava v stanovanju. Tozadevne ponudbe naj sc naslove na upravo lista pod šitro »Dobra nagrada 5648k.
Naprodaj je
za večjo osebo, in lino blago za zimsko suknjo. - Ulica od Grad 6, priti., desno.
■iibhrhibsbbbrubpbhbbbbbbb
K
Zatst®¥B^ pOVSOCf
Glavna zaloga: R. BUNC IN DRUG
Celje — Ljubljana -
Maribor
tBPitiimBaanNBaRaiKiBBBmffBNtiBfli
: ■
i
LJUBLJANA
Srečno novo leto!
O. ŽilŽEK
Telefon 461
Auto * tvrdka
Tetolon 461
SODIVA ULICA 11
■BHBii;nQffiX!c:aaMa!aRRgiB3BHHi
Imaš bolečine v obrazu V V celem telesu?
UporaBtigal Bza-Flnid$
Potrebuješ dobrodejno in okrepčujoče mazilo ?
mzz-ftnm
Zobobol? —
llpora&lSal
Ali te muči glavobol? Trganje?
Uporaislfaj EIssi-FSgmas
Ali želiš najboljše za negovanje zob kože, glavo?
Uporabila! Ifza-FžHidl
Ali si preveč občutljiv glode mrzlega zruka?
Uporabni E^a-FInid!
Ali želiš dobro domačo in kosmetsko sredstvo ?
Uporablja* Stea-FSnidS
Fellerjev pravi Elza-fluid je mnogo močnejši, izdatnejši in lioliaega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš
To je najboljše kar sem kedaj okušal!
Zahtevaj Elzafluid v vseh tozadevnih poslovalnicah, vendar pa zahtevat samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane z omotom in poštnino, če se denar pošlje naprej ali po povzetju-.
3 dvojn. ali 1 žpecijalu. stekl. 24 Din )) >, ^ )> . » 84 n 24 „ „ 8 „	„ 146 .,
3G
12
208
Različno: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-inenlolni Crtniki 4 Din; Elza-Svedske kapljice za žetodec 10 Din; Eba-zagorski prsni sok proti kašlju 9 Din; Eiza-rtbjo otje £0 Diu; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolouska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysol'orm 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje, velika steklenica 13 Din; Eiza-mrčesni pražek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za razno se omot iu pošluina računata posebej. Na te ceno so računu sedaj 5% doplačila.
Pisma je natančno nasloviti na: EUGEN V. FELLER. lekarnar, STUBICA OONJA. Elzatrg 134, Hrvatsko.
Spretno
r
Srečne novo leio
želita vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
josip in Roži Prime
^jnesar ln prekajevalec^^

ic i RODerm
pleskarja in ličarja, LJUBLJANA, Karol Kotnikova ulica,
vsem cenjenim naročnikom, prija-:-: teljem in znancem :-:
srečno novo leto!
•^rvniviivitvirvnrviiviivii^iiNrifviiVf
Srečno novo leto I
želi
Gra^d hotel
„UNION"
JCavarna
Restavracija
Vinska klet
ziiiriiizniriii^iitrtnr
Veselo novo leto
želi
IVAN SLOKAN,
mestni zidarski mojster, Ljubljana, Študentovska ulica št. 7,
in se priporoča nadaljnji naklonjenosti.

izurjeno v vsem delu, sprejmem proti dobri plači. — Ponudbe pod TILKAn na upravo lista.
takoj
:PLE-
Srečen zakon i
Dobrega, značajnega, inteligentnega moža (akademika ali trgovca), išče 37lclna vdova po akadejniku, simpatične zunanjosti, z nekaj premoženja, pohištvom etc., z malima fantičkoma. Resne ponudbo pod >,SREČNO LETO 1923/5654« na upravo »Slovenca*«. Diskrecija zajamčena.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Alfonz Oblak
Novomesto


Srečno novo leto cenj. odjemalcem, prijateljem, znancem!
Fran ftotle
mesar Dev. Mar. v Polju t
želi svojim naročnikom
VIKTOR TRAPEČAR,
zavod za snaženje oken, stano-vanj in lokalov	:
Gradišče štev. 10.
| c=r®=i! □
Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem - želi
Seriica
trgov., Domžale
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem tor se nadalje priporoča tvrdka
Leopold Bogel & sin
stavbeni klapursfvu I« vodovodna Inštalacija Ljubljana, Gosposvetska cesta 18
OKLIC.
Prostovoljna javna dražba
treh lesenih, popolnoma
prvovrstno moč, sprejmem. - Ponudbe. na upravo »Slovenca pod šifro »Zobozdravnik 5679«.
dr. med.
| E. Senho - Bpoyerjsua [
bode redno ordinirala od
i Z. januarja 19Z3. MiHIosičcva 5 1!. i
r ora •
Po vsej Sloveniji dobro vpeljan trgovski potnik, ki potuje z motornim kolesom in obišče med večjimi tudi manjše krajo, trge in vasi, vzame z januarjem 1023 proti primerni proviziji vse vrste predmete v razprodajo. Kakor: Žganje, vermut, različne likerje, špecerijsko, galanterijsko in razne druge posamezne predmete v razprodajo.	5622
Vajenca
ZA ELEKTROTEHNIČNO OBRT
takoj sprejmemo. Pogoj, d;j stanuje v mestu. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »A. B. 23 .	5659
Z dežele na deželo iščem za neko gostilno starejšo
ki jc žc dolgo časa služila pri eni hiši. Plača dobra. Ravnotam - sprejmem kot
natakarico-začetnico mlati« DEKLE
iz poštene hiše, vajeno šivalnemu stroju. Ponudbe pod: s^Dobra služba« štev. 5646
na upravništvo j-Slovenca«,
Sprejme
so k večji družini
vsakega hišnega dela vajena, vsesi ansko zanesljiva, energična, reda vajena, dobra KUHARICA. - Pismene ponudbe z navedbo spričeval ali dosedanjega opra' ila pod: ^TRAJNOST< na upravništvo lista.
Služba
v KOPRIVNICI se odda s 1. majem 1923
pripravnih za vsako uporabo, bo' 1'.rcdnos.l31 i'na'° °,ni- ki 80	ta'"
' ,. . ■ 'i • niitv;:. Plača po dogovoru. —	Cerkveno
na licu mesta prt »Zmajevem mo- predstojniStvo.	5698
stu« v četrtek, 4. jan., ob 9. dop. j--
Pozor!	Pozor!
Nedavno vrnivši se iz ruskega ujelnisK i
bivši J8T- PEKOVSKI MOJSTER
bivči pekovrki mojster iščem dobro idočo
pekarijo v najem
ali PROSTOR ZA PEKARIJO. Ponudbe sprejema L. KACIN, Vrhnika.
m! -
Zajamčeno popravljene
Lokomobile
inmiii———»■ m
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana Woif-hanz
vsake velikosti. Stabilne in vozeče
lokomobilc Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
Brata Flscher
ZAGREB
Pantovčak 5
Vzgojltelfico
k dvema dečkoma v starosii 7 do 8 let, sprejmem. Prednost ima učiteljica, vendar sprejmem tudi vrtnarico. — Ponudbe na Antonijo ČUCEK, Ptuj. 5677
Sprejmem službo
za vsa gospodinjska dela pri star. gospodu ali gospodični ali pri mali pošteni družini. Naslov pri upravi pod it. 5655.
Biagajničarko
izurjeno, sprejmem za večje podjetje. — Pismene ponudbe pod «BLA-GAJN1ČARKA 5657 na upravo lista.
SPRETNO DEKLE, ki jc vajena gosiil-ne in zna nekoliko kuhati in šivati, dobi takoj mesto
UM gOSPOCttlifa
na majhno gostilno. — Naslov v upravi .Slovenca« pod številko 565S.
Kdorkoli d;i komurkoli na moj račun blago ali denar brez mojega dovoljenja, nisem plačnik. Izlake, dne 30. decembra 1922,
Werbole.
Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da jc Vsemogočni našo iskreno ljubljeno in nepozabno mamo, staro mamo, taščo in teto, gospo
Nerliar, ro). MMl
pcsestnico in trgovko v Dolenji vasi št. 28
po kratki in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti, v 64. letu starosti, danes ob pel 3. uri popoldne nenadoma poklical k sebi.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dne 31. dcccmbra 1922 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Prigorici.
Sv. maše zadušnicc sc bodo brale v tukajšnji iarni cerkvi.
Dolenja vas pri Ribnici, dne 29. decembra 1922.
ADOLF, OLGA IN VINKO, otroci. -- OLGICA ZUPANČIČ, nečakinja. - IVA MERHAR roj. ULE, snaha. — DR. IVAN ZOBEC, zet. — VLADO, ADA in VLASTA, vnuk in
vnukinji,
novoletno darilo
»Gospodinjski koledar«
Jugoslov. Matice. Vezan 10 Din. Člani ga dobijo v Matični pisarni, Pred škofijo 21, I. nadstr., za 8 Din
—o-
Oton Župančič:
Ciciban*
Trdo vezan 9 Din. G a s p a r i - K o š i r :
čez izare.
Zbirka koroških pravljic z;i mladino. Ilustr. M. Gaspari. Cena 9 Din.
Knjige sc dobivajo v MATIČNI KNJIGARNI na Kongresnem trgu, poslopje Filharmonične družbe.
jVteblovano sobo
za 2 osebi, iu opremljeno kuhinjo dam v
najem eventualno ludi prodam. Ponudbe na upravo lista pod r NAGRADA« 5662.
Radi stanovanjskih razmer jc nuprodaj
šestmesečni PSIČEK
I lep, rjav, čistokrvni DAKEL. — Naslov pove upravništvo Slovenca« pod šl. 5687.
KnsaKKsaaisiaiisiAiBBCBBaiiiflUBisia
Sšfieni gospodično
k dvema otrokoma (2 in .'> lota). — Ponudbe pod ^Vzgojiteljica 5641«. nu upravo lisia. »'••'iraaanmaBBMaaaaMiflEaiiaaiaaiag
Večje lesno podjetje v bližini Ljubljane na Dolenjskem sprejme takoj zanesljivega, poltenega, samskega
prcjeiMca les«
ki bo obenem tudi nadzoroval delavcc.
Plača po dogovoru. Ponudbe jc staviti do 15. januarja 1923 pod šiiro Zanesljiv 5633 na upravništvo "Slovenca«-.
dobro izurjenega, ki je obenem zmožen slo\., nemške in e\. tudi laške korespondence, sprejmem takoj. — Naslov pri upravi Slovenca«, pod številko 5627.
Računovodia iii ftlapoli
v vseh rudokopnih obračunavanjih in v vodstvu blagajne popolno izurjenega, s primerno prakso, iščemo za t:>koj za premogovnik RADOBOJ — KRAPINA. -Rellelctiinti naj pošljejo svoje s prcpi«i spričeval opremljene prošnje z zahtevo plače na -MIRNA«, ugljenokopno d. d. Zagreb, llica 31, II. nadstr.	St>32
Prodajalko In vajenca
za speccrijsko trgovino v mt-lu sprejmemo lakoj. — Oicrti naj sc pošiljajo na upravo ■ Slovenca* pod SPECER'J* .
Sprejme m o v boljšo trgovsko hi: > zvesto in pošteno, priletno
dobro kuharico
ki jc sposobna tudi v vseh gospodinjskih delih. — Ponudbe jc vposlali tako) na upravništvo • Slovenca- pod štev. 5526.
i tm,
trezni in zSnesliivi, dobro izvežbani (tudi z dežele), dobijo za stalno proli kavciji razno konlckcijsko delo na dom. — Vprašati jc v Ljubljani, Emonska ccila štev, 8, I. nadstr., v pisarni.
Stran 8.
SLOVBfTEC, Sne 31. HecemKra 1022.
Štev. 288.
I
H
i I
I
I
iSKA TISKARNA
U LJUBLJANI v
TISKARHfl LITOSRSFUA KllSflRM
želi svojim cenjenim odjemalcem
i i
i ■
■
G
I SREČNO IN VISELO H9V0 LETO j
I
i
i ■
L
ter se ofesnem priporoma za vsa v tiskarsko, Sito-grafsko in Moke^srafsko stroko spadajoča dela
Mlad trgovec
žeti znanja v svrho cenitve z 19—23 let staro inteligentno Gospodično s primernim premoženjem. Samo resno ponudbe, če mogoča s sliko, pod »SREČA 5667« na upravo »Slovenca« do 8. januarja.
Razno perilo
za gospode, dame in deco priporoča tvrdka
il. S E. Slsaberne Ll
estnl lrg tO
Voščeni papir
za vse razmnoževalne aparate
THE REX CO., LJUBLJANA.
i!
Družba .Ilirija' Ljubljana, Kralja Petra trs 8
bukova drva
na drobno in debelo. Žaganje drv. Dostava na dom. Telefon stev. 220.
f
36$
gj Cigaretni papir

Eg M KS SE!"	g?! "TTjr:	biJi. I f) gA'.' -^sgEaa—a
yjllli!IUm.i!ll(!l!Mimil!llllI«it< (HIIIIMIIIIIISIIIIIIU
| Srečno novo leto |
š vsem cenienim naročnikom 'š
K. Pučnik
f- modni atelje za gospode in dame | Ljubljane, Sodna ulica 3 p
Srečno in veselo novo leto
vsem cent naročnikom in prijateljem
stavbeno podjetje	I
Ivan "VlažIntEEi |
{Ljubljana, Vodmatskl trg 7 *
i

t
Veselo in srečno novo leto želi
Ivan Križnar
krovski mojster LJubljana, Hrenova nI. 9
□	.zaczca^ca anaaaaco
n Veselo, srečno novo p g	leSo 1923
□	želi	o
0 Ivan Garaš |
D	lesni trgovec	P
Movomesio	^
D	0
oanpnaaaaagnja
c u asa a samtEasanassicaE«
s rHio in vmb mm led :
s '	D
b želi vsem cenjenim odjemalcem c
a D B
Antonija Pibernik S Vrhniški pavilfon «
na Vodnikovem trga
amio?!*""'"!'«'«''""'1
<Ill<ini;i!!l!!!!!!H:ll1lillllllllilill>lllt!l!!ll!lllllll1IIMIt!lll!llll!l
SHS SHS


li Ucsslo nouo kfo
SKS
SHS vsem cenjenim odjemalcem, ..... fija snanccm :it prijateljem
|| GIn-ion Srcbohtjal^
trgerina z 3rsir.i
Ljubljana Koloaoorska ulica st. 31
lit as
s&e
M ČHB
S?«!
ass
SHŽ
^HHSfcSafS&eHMSKtfSi
,tRJl
sat.-; sns
gaaaaDinaacraac^aa^ascaoacaf!
| TvrdKa l s j. SoleiSek v Kamniku §
3 želi vsem svojim cenjcnim odje- ti
□ malcem, znancem in prijateljem
| veselo ia srečno novo !e!o 1923! §
»Riz Albina 100/60 v knjigah, fine kakovosti po 280 K za karton priporoča O. DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
GOSPOSVETSKA C. 2. - LJUBLJANA
Sivainl stroji in stroji sa pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Došlo i« ravnokar več-■ — ie število strojev za vs^ko ubrl. Vezenje pončuje brezplačno. Pisalni stiojl ADIiER Ceniki zastonj ln. Jranko. Ko-lena i z prvih tovarn: Dtirkopp, Styria. Wufte!i-rad.
ŠIVALNI STROJI
najboljši nemški fabrikat, z 10 letnim jamstvom, v večji izberi, vedno na zalogi, kakor tudi: Klobuki, gotova obleka, gamaSc in razno manuiakturno blago. — Cene primerno nizke. — Se vljudno priporočam.
L. REBOLJ v Kranju.
i
Tovarna
Jos. Beich
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ulica 4. Barva vsakovrstno blago. :: Ke-| mično čisti obleke. :: Svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica 331. NOVO MESTO (Glavni :: trg), KOCEVjt: štev. 39.
" t
Predam 25 do 30 vagonov
franko vagon nakladalne postaje na Dolenjskem. — Istotam je naprodaj večja
m^na iiuRovepa cr?ijav -
Pismene ponudbe na upravnišivo »Slovenca« pod številko 5684.
topr
nova, enodružinska, z vrtom, v Ljubjani, obstoječa iz 6 sob, kopalne sobe in kuhinje. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. — Pismene ponudbe pod «Vila« štev. 5635 na upravo »Slovenca«.
se sprejme za NOVO MESTO. Predstaviti se je pri d. d. CROATIA, Ljubljana, Gosposv. cesta 2.
Naprodaj Je

šminke, puder, vazelino, nosni klej, inastiks ter krep za brade, priporoča
Parfumerija »Strmoli«,
LJUBLJANA, FGD TRANČO t.
Ročni VOZIČEK
na štirih kolesih, z diro, naprodaj v ROŽNI DOLINI štev. 145J 5585
Iščemo proti dobri odškodnini št. 21 in 23
»Jugoslovana«, 1910.
— Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »JUGOSLOVAN«.	5655
Vi Srečno in veselo novo teto (/ ,
Mefoluvana ali nemelbSovana soba
Srečno in veselo novo leto (/ ,T mcstUi s STKOgo separatnim vho-
žcli	, dom se išče. Cena postranska stvar. Po-
herezija Marinko, trgovina z . ^^'^Jg?0- Ponudbe
mcš. blagom, Ljubljana, prisojna ul. 1
8 atm. izdelek Škodawerke, zelo malo rabljen, stoječ enocilind. z ekspauzijskim parovodom (Expansionsschiebersteuerung), z regulatorjem na glavni osi, zamašnjak (Schwungrad) z jermenico, transmisijo in 2 jermenicama, parovodi itd., z generatorjem za krožni tok, 230 voltov, 35 KVA. — Ogleda se lahko v obratu:
pmgoiiop M Mil, Mj.Doienj., post. Šentjanž
................ ...........11
^f 1 e
s« |
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenj. prijateljem in znancem po širni Sloveniji
IVAN KRAKER,
; r«ž2Pe	oprave,
\ SieSal, m čevljem
s bo dcc 3. januaria 1923 ob 9. un dop, 'GOSPODAR. ZADRUGA ČEVLJARJEV r. z. z o. z., Ljubljana, Hrenova ulica 4.

Ljubljana, Kolodvorska ul, 41.
Zastonnik Cre. Gle.
T ... . , j iJče.a dva GOSPODA. — Ponudbe na '	upravništvo >.Slovcnca« pod š!ev. 5672.
francosko Unija

ji.h.i L

KUPIM, dobro ohranjen, kompleten
motor i mm plin
j (Sauggasmotor) na leseno oglje, 15—20 S i UP, v rabljivcm stanju. Ponudbe spre-" t jema Anton SuStcršič, Breznik 2, pošta Dragatuš pri Črnomlju. 5678
s 600—700 m'3 pokritih tovarniških prostorov, po možnosti z električnim pogonom,
se vzame v zakup, oziroma se kupi.
Ponudbe na upravništvo lista pod «Tovarna 19».
oslovans
zavod v Li
H	■
reg. zadr. z om. z?,\'ezo
naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestoval s 1. januarjem 1923
hranilne vloge
po 51/o°/o brez odpovedi po 6°I o proti trimesečni odpovedi po 6112°jo proti šestmesečni odpovedi v tekočem računu po dogovoru.
--------"nmMUKnguT.v-rtfi1 m, i > •
Seli vsem cenjenim naročnikom
knjigoveznico
_ 9i. <5. <D. _
JELENE, SRNE, ZAJCE, JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD.
kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
ČAKOVEC: MEDJIMURJE ,
Izvoz divjačine in perutnine.
Brzojavi: VAJDA CAKOVEC. Telefon interurban štev. 59.
V< 11» 1»
1
Arhiiekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposvetska cesta iO,
Telet, inter. št. 103. Ustanov, leto 1850 se priporoča /a zgradbe vseh vrsl ler izvršuje načrte in proračune.
H večjo množino kolarskega in kovaškega blaga ter	p 4 izdelanih in polizdelanih vozov. V zalogi so:
oljnate osi, navadne osi, vzmeti (peresa),	||
^ pašno in og<ato železo, tapetniško blago,	j®
H zapravljenčki, luksuzni vozovi.	p
m	■
m Prodaja se vrši vsaki dan v tovarni	B
m	h
g ' Keršič, Ljubljana,	g
S
1 Spodnja ŠiSka Spodnja Šiška.	|jj
■	■
»■■■■■■■■MHMiinHMReMSSSSaS
Štev. 288.

SLOVENEC, dne 31. He<s«AKra 1022.
Stran 9
ml
U
Stavbno podjetje
JAKOB ACCETTO
Ljubljana, Tabor 2
Telefon interurban St. 555 S Ljubljana,'^oliova ulica 3 Poštni ček. r. 10.77o. 1
VRVARNA ADAMIČ MARIJA CERNE na si
. .	gostilna
Domžale	.. ,,.	„ ; 0„
Ljubljana, Sv. Petra c. 8»
vmw -uuc.-K.TW•.-umna*'
»ADRIJA«
drogerlja, fotomanufaktura, parfu.merija
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5 Ljubljana, Kolodvorska ul.
ANGELA ČE5NOVAR
trgovina in gostilna
TONČKA BAJT
cvetličarna Ljubljana, Šelenburgoia ul.
BERNEŽ & RAHNE
K. JI RMAN
špecialist-optik Ljubljana, Šelenburgova ul

Veletrgovina z vinom, žgan jem
LUDOVIK DEKLEVA
Ljubljana - Spodnja Šiška Celovška cesta 76
FRAN in MARIJA JL V AN I. MARCHIOTTI
'■fjoroBUSjrKruta
DRAGOTIN DINTER
trgovina ^mešanim blagom j	mojs[Rr
Moste p. Ljubljani Selo 33
- Ljubljana, Hrvatski trg 1


♦fEat


JANKO BERNIK
trgovina z mešanim blagom Spodnja Šiška
gT BESEDNI K in Drug"
industrija protez, tovarna kirurg, inštrumentov, ortop.
aparatov in bandaž Ljubljana, Prešernova ul. 5
VELICAN BEŠTER
Alelje >IIelios« Ljubljana, Aleksandrova cesta
OSVALD DOBEIC
veletrgovina Ljubljana, Sv. .lakoba trg 1
RUDOLF BISCHOF
slaščičarna Rožna dolina št. 233

TOMAŽ B1ZILJ
gostilna pri Kolovratarju-: Ljubljana, Pred škofijo

I. BLAS
trgovina s čevlji Ljubljana, Pod Tranto št. 1
►-tiajt-iair
KAROL BLATNIK
čevljarski mojster Ljubljanu, Vrlioveeva ul. 3
GOSTILNA »PRI BOBENCKTk
Ljubljana, Sv. Petra c. 15
a
u

i "HI

IVAN BOGATAJ
konces. elektrotelin. podjetje Ljubljana, Sv. Petra c. 30
BOLAFFIO IN SINOVA
veletrgovina z vinom, žgaujem Spodnja Šiška
IVAN BONAC
knjigoveznica in trgovina papirja Ljubljana
ALOJZIJ in EELENA BRECELNIK
mesar Spodnja Šiška 25
Tvrdka
BREZNIK & FRITSCH
trgovina z železnino Ljubljana
IVAN BUZZOLINI
trgovina z delikatesami Ljubljana, Llngarjeva ulir^
T. EGER
modna U-govina Ljubljana, Sv. Petra cesta
gostilničar Ljubljana, Sv. Martina c. 26
ANTON KANC
drogerija, foiomariufaktura Ljubljana, Židovska ul. 1
F. K. KAISER
puškar
Ljubljana, Šelenbargova ul.
FRAN in FRANJA KAVČIČ
gostilna Ljubljana, Pri voz (Prule) st. 4
ERJAVEC & TURK ANTON in ALOJZIJA
trgov, z žele-/,, iu cementom pri £	KEBER
■ Zlati lopatic, Ljubljana, Val- 5	mesar
vazorjev trg 7, nasp. Križank ? Ljubljana, Bohoričeva ul. 4
^.^fgjM.-p-r ''J'"-'' T-«- ■ti-..t!TMruag!»-i -
F. FAJDIGA SIN
zaloga puhišlva
-raurr. rtr.-.nif.:
STANKO KELŠ1N
brivski salon
Ljubljana, Sv. Petra r. 1< [ Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
•afre^mr,—n-m:-.-	ini.«1 rsmat-K. -
IVAN GAJŠEK
trgovina s papirjem Ljubljana, Sv. Petra cesta
: ■ -i
JLLIUS KLEMENU
mesnica Jager Ljubljana

'--.I"	I mu tzii . lfl9a(
: v
FRANČIŠKA GODEC t GOSTILNA PRI KMETU
pekarija	|
Ljubljana, Dunajska r. 58 j Ljubljana, Gosposvelska e. 8
r • .-.T -rt r J	. -ftir-.ri. ■i-.r-.rr."
IVAN GORENC
hotel >Soča . Ljubljana, Sv. Petra e. 3
— —'.n—KSC^H .it ntr-rrar
IVANA GORŠE
restavracija : Novi svet: Ljubljana, Gosposvetska cesta
ALEKSANDER GOTZL
podobar in pozlatar Ljubljana, Sv. Petra c. 7
F ANI GOTZL
trgovina s čevlji Ljubljana, Sv. Jakoba uabr. 1
FRANJO GRABJEC
fotograf Ljubljana, Miklošičeva cesta
GRICAR & MEJAC
konfekcijska trgovina Ljubljana, šelenburgova ul. 8
TINCA GROŠEL
Restavracija, veletrgovina vina
IVAN KOCEVAR
Ljubljana. Gosposka ul. 3
I. fiOSTBVC
manufaliturna trgovina Ljubljana, Sv Petra c. 4
■v -T -'—• -----go —it/"-J.---r - —-tz-
trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.
ANDREJ MARČAN
mesarija Ljubljani, Prešernova ul. IG in Rimska cesta 21.
ANTON MARKUN
trgovina z usnjeni, čevlji in
čevljarskim i potrebščinam i Ljubljana, Kolodvorska ul. 41
—	viai. .■ <v-■—rrv r rjt rrj -um ' -i-aj^rr^mr.-v.-: v.-:-
ANTON MENCINGER
špecerijska U-govina Ljubljana, Sv. Petra, cesta 12.
ty-i -tre -. --.•-. tr.*au.-.W' - » • ra,vijm*wa»T-,~-
ŠTEFAN MENCINGER
špecerijska in delikatesna
trgovina Ljubljana, Sv. Martina c. 10
.-»w*n :mjc : -a vrt v i .t.—.-ju^tc.-
T. MENCINGER
špecerijska in delikatesna
irgovina Ljubljana, lfosljeva cesta
e:."V.: v -i» *' ri«i . t.-^.tn i fi.-r, <ctvag.4W.r w.T
ANTON MERHAR plelarska delavnica Ljubljana, Sv. Petra cesta 22
taatvr -1 - ;f ti-	jth rr rsrr.\'M« t —-r/v-
FRANC MIKLIC
hotel in restavracija :.Južni kolodvor« Ljubljana. Kolodvorska ul. 43
ALOJZ 1'RACEK
mehanična delavnica Ljubljana, Sv. Petra cesta -13
ANTON PRESKER
krojač in trgovec Ljubljana. Sv. Petra cesla 14
IVAN in ANTONIJA
ŠTOR	ijg
gostilničar in trgovec Ljubljana, Vodmat 16 -j 0!

PRODAJALNA K. T. D. -SCHMEIDER & VEliONžEKgp
(prej H. Ničmau)	j trgovina z železnino
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 I Ljubljana. Dnti;'iska cesta
'jrt.ji r-~ -.j.j, J	r-\rj—.'-*T r m.- -.t,i-"t. urai.Ttv- T r^ntur r.: rx	-<M^.rvr, i r •	vnrm ^ ®
»«•	j	M. TICAR	|
VINKO PROCHAZKA f iigovina papirja in razglednic t!H lekarna pri >Zlatem orlu J Ljubljana, Sv. Petra t estu 26 p 3 Ljubljana. Jurčičev trg ij in šelenburgova ulica I ijB
,-iu.Miii.ni.i.. .....n. in. i- r-mi -.....m'	J 83
JOSIP REBEK ! ANTON in TEREZIJA ||
stiivb. iu umetni ključavničar s	,	^	A13
! kavarna-Evropa •	^
IS
In
„	r	hUVUlim -cviup
Ljubljana, Cankarjevo uabr. !) • Ljubljana. Dunajska cesta
I
M. ROGELJ
manufaliturna trgov Lna
MATIJA TREBAR 3ffl
Ugovina s čevlji

IVAN 3I0H0RIC
krojaški mojster Ljubljana, Sv. Petra cesta 3
Ljubljana, Sv. Petra cesta	38 \ Ljubljana. Sv. Petra cesta 6
__!	«
II.....I.......... IIIIMIII ■!■■ II .........................i ^ II |	i m
DAVORIN ROVŠEK | AL. TRINK & BERNIK	||
fotograf	| mizarsh o	p J
Ljubljana. Kolodvorska ul. 31 ; i,iMbljann, Linhartova ulica 8	t<H
ADOLF SATTLER	j L BALI) TRNKOCZY
čevl-arski mojster	' lekaa-nar	|a
Ljubljana, Novi Vodmat	II j Ljubljana. M«->{ni trt	i!9
EMIL MORE
sodavičar Ljubljana, Sv. Martina c. 11
RODBINA KOŠ EN IN A
T. NO VOJN V

Ljubljana. Mtiiini trg {j!
| jgl
' •xw::ianuu :.*n »c- - -	- . .t ■- -r.vBrrs.-w. 3
ROTEL »SLON«	I A. VERBAJS
...	, ,.	i	elektrotvrdka	»S
restavracija, kavarna, kopel j	;,.,,. „	, ...K 8
, . ... .. . , .	j Ljubljana, Gosuosvelska c. l.j K
Ljubljana. Dunajska cesta	j	(Kolizej)
31
izdelovanje vsakovrsl nega mesarija	j peciva, medic, keksov, kandit
Ljubljana, Kolodvorska ulica ; Ljubljana, Opekarska testa 20
1. C. KOT AR
Irogerija, paifumerija, foto- «
nifiniifnlftlli.n
I ALEKSANDER OBLAT
mauufaktura	j	trgovina čevljev
Ljubljana, Wolfova ul. 3 J Ljubljana, Sv. Petra c. 18 a
IVAN OGRIN
stavbeno podjetje Ljubljana. Gruberjevo nabr. 8
IVAN KREGAR
pasar
Ljubljana, Zrinjskera c. 3
rlTv. „DT	F. ORAŽEM&B.JANČAR
GOSTILNA PRI ,Ki»0FL' stavbena in pohigtvena
I
Ljubljana, S-. Petra c. 46
IVAN KUNOVAR
trgovina 7. (lelikaiesami in : zaloga klobukov, srajc, kravat zajtrkovalnica	i i. dr. modn. blaga, telov. potreb.
Ljubljana, Poljanska cesta j; Ljubljana, Stari trg 10
mir.Titauur.TrrTgBiKit ll.i." ima^raur-Tfgiagrtv -'•«. -,. -.-.-• - v-n-iv
F. UEUFFEL nasl. ŽUNIC
tovarna peči Vič - Gliuce p. Ljubljani
'J XI aR KTTA-"!
— ?x :■ - st». - t——,r ;r".-J
M. CASERMAN
krojaški mojster Ljubljana, Sv. Martina c. 0 J
Specialna trgovina za mlinske potrebščine
CA DEŽ & BRCAR
Ljubljana, Kolodvorska ul. 35
^ ---- - ' T.l - v I ' .1 17""..'
FRANC HITTI
trgovina s poljedelskimi stroji
: Jadran keni. tov.
IVAN LAPAJNE
Ljubljana - Moste
IVANA LAUTER
gostilna Činkole
plnskari ja Ljubljana, Breg 6.
ir— r*rrr-. m -«>—'. t •:-',-tu.t —i•
MATEJ OREHEK
trgovec
B. S EV AR
trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4
BRATA SEVER
zaloga pohištva Ljubljana, Gosposretska cesta
i. SLANO VIC
stavbni m umetni ključavnic,ir Ljubljana, Šelenburgova ui. 6
I. SOMNITZ
urar iu trgovina z zlatnino,
srebnijno in urami Ljubljana, Šv. Petra cesta 16

JOSIP MDMAR	^
dežnikar	|5 Ljubljana. Pred skelijo lit
L WANEK	^
krznar iu trgovina	jši
s kožuhovino	[-'a Ljubljana, Sv. 1'elra cesta 21
KM
■cri fff J»
FRANJO ZAJC
brivec
ANTON STACUL
Irgovina delikates
Ljubljana.- Kolodvorska ul. 26 J Ljubljana, Šelenburgova ulica
KAT1 OVSEC-DRŽAJ j	JULIJ ANA STOR
Ugovina z vinom, zganjeni m p
mešanim blagom d	cevljarna
Ljubljana. Florjanska ul. 25 ij	Ljubljana, Prešernova ul. 5
,,,, .	. . - - .... t r ■ -	""-' -— ■ ■ . iT- .. 1
Ljubljana, Sv. Martina resta } Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Ljubljana, Dunajska ccsta
GABRIJEL PICCOLI f FAN( IN IVAN STRITAR
lekarnar,	»
papežev dvorni založnik k kavama Stritar«

PETER IIUDOBlVNIK
krojač Sp. Šiška 22
nrnvBsamr
LES KOVIC i MEDEN
špecerijska trgovina Ljubljana. Jurčičev trg
PETEK PIRC
pekarija • Ljubljana, Sv. Petra ccsta d
-•».v ••r/~i' v-at'—rr»- -»-■r.-L -.v ••■»•••
MARIJA IZLAKAR LEKARNA »LEUSTEK-. i
JOSIPI NA PODKON
i n in'o JOSIP
Ljubljana, Radcckega cesta 1
v TrTJC. r~ • -r. ti
STLCHL1-MASCHKE
modni salon Ljubljanu, Židovska ulita 3
Modna krojačuica
1. SUŠNIK
9 \ Ljubljana, Sv. 1'ctra ccsta 16
Ljubljana. Dunajska rc?t(i 12 g H
191
a
JAKOB ZALAZNIK
kavarna in slaščičarna j. H Ljubljana, Stari trg 21
MAKS ZALOKER
tvornicu drož in špirita Ljubljana


IVAN ZAMLJEN
čevljar Ljubljana, Gradišče I
EMERIK ZELI N K A
veletrgovina žganja Ljubljana-šišku
ALOJZIJ ZORMAN
trgovina t. moko in. deželnimi pridelki Ljubljana, Stari trg 32
IGN. ŽARG1
pri nizki ceni , modna trgovina Ljubljana. Sv. Petra custa 3

ANTON CEBULJ	IVAN KOŠA K
gitetilrauar in posestnik
trgovec /. deželnimi pridelki
Jesenice na Gorenjskem
IVAN KERLIC
mesar Novoniesto
T. FON
trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Ljubljana, Stari trg ti
IVAN JAK1N
pekarna Ljubljana, Dunajska cesta fl
Novoniesto
ODON KOUTNV
orodje in telili. potrebščine Ljubljana, Kolodvor, »d. 28
ILIJA GOLEŠ
mamifaklurna in galanter. trgovina, pekarija N'o>omeslo
FRANC JAKŠE
restavracija iu gostilna Novomeški
FRAN KOROŠEC
strokovni urar Ljubljana, Flori.ianska ul. SI
JOŽEF KRAJ CAR
mesar No* oinestu
A. LENČEK
slav beno iu galanterijsko
kleparstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Srečno
in veselo
IVAN OGRIN
vinska veletrgovinu Luverra ]i. Ljubljani
FRANC 1'tLKO
krojač Novoniesto
Aiioiični in reklamni zavod »APOLO«
K. GOLEBiOW8Ki & CO.
Ljubljuua, Stari trg 19/11.
ŠOŠTERK', PETAN & EItKER
trgovina z železuino Ljubljana, Itcsljeva c. 20
JOSIP PRETNAR
pekama Spodnja šiška
*
FRAN SMOLE
stavbeno in umetno ključavničarstvo Spod. šiška, Planin, c. 167
JOSIP VILAR
pekama Spodnja šiška
MIllAEL VINTAR
trgovina s špecerijo iu delikatesami Novoniesto
IVAN VOVK
pok Novoniesto
LUDVIK ŽELEZNIK
šjiee. mehan. delavnica Ljubljana 7, Sp. Šiška
/ALTA iu ŽILIC
trgovina železniue Ljubljana, Dunajska c. 11
m.
Ivan -Vrbi pekarija, Ljubljana Zvezdarska ul. 4
Kajo Deiir
draguljar-zlatar Ljubljana, llilšerjeva -I
, ... -, • ;... f A. Kassig. krznarnica j Franc Igl o, krojaški i izdel*;anje fepic S
atelje Ljubljana	Ljubljana, Židovska
ulica 7
Kolodvorska ulica 2č>
.losiji Maček
gostilničar, Ljubljana Krojaška ulica 8
P
K*
Ignac iu Helena Banko '
gostilna. Ljubljana j Sv. iMartina cesta 3 1
aliroslav Bivie knjigoveznica iu karto-naža, Ljubljana Sv. Petra cesta 29
Peter Bizjak
sl rojilo mizarstvo Spodnja šiška
Trafika Ulaž-Iiribar-Zlatie
Ljubljana. Dunajska cesta 12
i:
F. < iiden
trgovina ur in zlatnine i Ljubljana, Prešernova 1
Andrej Dolinar
pekarna. Ljubljana Rožna dolina 24-1
Antonija Drobtina
pekarna Ljubljana, Glince 101
Josipina Eržen slaščičarna, Ljubljana Kongresni trg 0
Alojz Fnelis juvelir. Ljubljana Šelenburgova ulica 0
t!omar & Strititi
slaščičarna, Ljubljana Pred škofijo
Miuka Inkret j L KorenJan,. trgovina
gostilničarka, Ljubljana Karuuova ulica 10
Kavarna ' Jadrane Ljubljana Turjaški trg ti
Franc Jenko, pleskar
iiu ličar, Ljubljana-šiška, Celovška c. Si)
»•Titi1 ur "v*'?"" .v** .",r*7j
7. galanter. blagom in pleteninami, Ljubljana Mestni trg 20
i"_ut narti.' a-.. a:
Anton iu Josipina Krapfi kavarna, Ljubljana Škofja ulica 12
■ kb	-
Marija Kaline
gostilna »Mali Triglav Sp. šiška
Bogoslav Kalas |	slaščičarna
l Ljubljana, Židovska ul.
Franc Kune fotografski atelje Ljubljana, \Volfova U
Ivan Lavrič
trgovina Cerknica, Notr.
Franc Lavtižar mesar, Ljubljana Sv. Petra cesta 88
Frane Marki? V>ekalija, Ljubljana Cerkvena ulica 10
Ivan Marzidovšek pekarna Ljubljana, Gluice 78
Ivana Miklavcic
gostilna pri >Mostičku : Pol v Kožno dolino 14
Franc Pajk
knjigovez, Ljubljana Cankarjevo nabr. 25
K. Pečenko, trgovina ■i. usnjem, Ljubljana Sv. Petra cesla 3 it
Ivan Peugov
podoliar, Ljubljana Kolodvorska ul. 20
Franc Pirš, kolarski mojster, Ljubljana Trnovska ul. 23
I. Pogačnik loto-atelje, Ljubljana Aleksandrova c. 3
Pristou & llricelj
špec. artistični atelje za
črkoslikarstvo Ljubljana, Hotel Malič.
Ivan Havuihar
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino. Ljubljana Sv. Petra c. 44
F.
Ciril Sitar
graver, Ljubljana Sv. Petra c. 13
Ivan Srcbot
Čevljarski mojster
Ljubljana, Ravnikarjeva ul. 15.
Josip Starič pekarna, Ljubljana Florijanska ul. 25
Franc Šetinc, trgovina z mešanim blagoui Ljubljana, Selo 20
Edvard Škopek
urar, Ljubljana Mestni trg 8
iSEiS^i
m,mm
& E. Renižgar g Re8tavracija pri Roži« slika stvo m pleskarstvo AmalJija '.šmid
6 vir&o^zrt
Štefan Špoljar pekama, Ljubljana Poljanska cesta 41
Karel Vidmar
pekarua. Ljubljana Rimska cesta 5
Marija Volk-Kosmerl
1. jugoslov. tvorniea d rož, Ljubljana
Ivan Vrecek, trgovina z niešaniin blagom iu moko, Ljubljana Karunova ul. 7
Matija Zalar pekarna Ljubljana, Stari trg 3
Franc Živec gostilna, Ljubljana Rimska cesla 17
želi
kavama „EVROPA" | - v Pluju -j
Srečno io veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
■L ^ * -v
tele
Vsem cenjenim odjemalcem .j ^fe si ečno novo ieto !
mmm1:
iSHr~
TVRDKA
trgovina sadja lijubljana, Pogaearjev trg
Vsem cenjenim obiskovalcctn
kavarne „Zvezda" restavracije in vinske kleti
želiva
S • «
vrtnar, Mengeš 132.
i Podporno društvo slepih)
v Ljubljani, Wo!fova ulica 12
se iskreno zahvaljuje vsem p. n. du j rovalcom leta 1922, ki so se sporn- j uili izmed bednih najbcdnejših, to \ je slepih, ter želi vsem
srečno in veselo novo leto ;
in prosi nadaljnje naklonjenosti. :
Za odbor:	:
G. F. Jurasek, predsednik.
3LJMBE.JAI¥A, SV. PETRA NASIP 7
zeli -vsem svojim cenjenim odjemalcem I« prijateljem
SREČNO IN VESELO NGVO LETO A
• IIIMIIIIIfll
ter se priporočava ze naklonjenost cenj. gostov tudi v bodoče. — Priporočava posebno novo ustanovljeno vinsko klet kegljišče
Z vsem spoštovanjem Fran in Roza Krapež, Ljubljana :: Kongresni trg.
Lovro
kleparski moj&ter in vodovodni inštalater
Ljubljana, Streliška ulica 29
vsem cenjenim naročnikom
srečno novo
SREČNO m VESELO NOVO LETO
ŽELI TVRDKfl
> s<iai
a ■
n ■
a
(I ■
a ' m
M ■
■ a
H ■
S ■
8 ■
■ ■ ■
a
is^-iiiinaRiifisiBivriaiinBitiiaiiiatiiiiri^iiisKoiiiigiiiKaPD
TGV/iRriR GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNiKOV LJUBLJANA
DUNRJSKR CESTA 14
■ n
B
■
■ ■
H
■
■
n ■
b
m ■
■
n
MI|IIIIIIMI!linlllllli;nl!UIIIIU[!:fMi]al!IMIIM!IIUI|IIIIIIIIIUI»
Srečno in veselo bovo ielo 1
žoli vsem cenjenim naročuikom š iu pri ateljeni
RUDOLF MOHAR 1
tapetuik
| Gosposvetska c. 6, Martinova c 10 =
Hiiii i:mi!iiiiiiHmiiiiiiiiiiHHiiiiitiiiiiiMi:iiiiii!!'iiiM-:<i-


Ljubljana, Kongresni trg 3.
Beograd, Sremska ulica 9.
SREČNO (40V0 LETO žen
ppva ounajska higijenična pralnica in svetlolikalniea
PIRŠ & ŠIME^G
LtJOBLjtJANS
KObODVORS^fl UUICR 8
oskrbuje
inseriranje, plakatiranje in vso drugo reklamo
v tu- in inozemstvu po originalnih tarifnih cenah
časopisnih uprav in založništev. Proračuni in strokovni nasveti brezplačno.
©eselo, srečno riODO Ido 1923
želi vsem svojim odjemalcem
Matko Pimgartar
trgovina - Višnja gora
priporoča
trgovina s papirjem,
vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, salda-konti, štrace, amerikanske journale, kontrokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage,
regisfratorfe. vloZnc mape.
koverie vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, Indigo in
Karbonpapir,
šapirograirole. HeHtograficne MM, laMilb tu-in inozemskih tvrdh.
Sprejme se v tisk vse tiskovine in knjižice.
Srečno, blagoslovljeno novo leto 1923
želita svojim ccnj. gostom in prijateljem
Rossalija In Josip Cotic, gostilna
Ljubljana, Sv. Martina cesta
Srečno novo leto
želi
FflNi scHiflVft
gostilno pri „Stot<em T151et«ju" v Kolodvorski uliel.
Srečno novo leto 1923
želi
vsem svojim naročnikom in odjemalcem zahvaljujoč se za dosedanje zairanje ter se za naaaljna naročila najlopleje priporoča
3osip prešeren
čevljarstvo Šiška iljabljana. Celovška cesla 82.
Iuan in Frančiška 3anež
mesarija, Ljubljana, Šolski dreuoved
želita usern cenjenim odjemalcem, 2tiancem in jrljateljem
srečna in ueselo naua leta.
iiiiiuiiuimiiimiiimnmiiiui .'!i::!iii!;iii;iniiiiiiii!iii.!!imiiiiiiiiiiiiuiii>ui£
Srečno noi?o leto
želi
čtnion Kušlan
irgooiitc x mešanim blagom, Cjubljatta, Karlorsl^a cos. 34«
suMiiinmi;iiiiiiiiiiniiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiniiniiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
Uesela m srečna naua leto
želi
Delniška družba piuo-uarne Union
Ljubljana, Spodnja Šiška.
Qf	OJ
Veselo novo leto |
i	mi	1
| ma nmt i
| strojno mizarstvo 3 | Ljubljana, drenova ul. 8. |
Fr. P. Stare
slikarstvo, Ljubljana, Flori-janska ulica štev. 16. Vsem cenjenim naročnikom
sre?no novo leto!
UeseId iuhjo leto S
fin
3osip 3ug |
pleskar in ličar za staube in | pohištua
Isjubljana, Rimska cesta 16. x
9sem cenjenim odjsmalc&m, znanesm in prijatellem želim
srečno in veselo novo leto.
3. MENART, trgovec, DDM2BLE.
1923!
»Jadran"
izvozna in uvozna družba z o. z.
v Ljubljani
Dunajska cesta 9 Telefon interurban 115
j\nton jMullcr, star.
. veletrgovina v Yinom
j)on\žale
M y;om cenjenim odjimalcem
Y2sslo novo leto!
annwaawBBWiii»8BgawB
Svečama.
I. Kopač & Co.
Ljubljana
teli v.%em ccnjtnim odjemalcem In pic. Costltlm cerkvenim
OfkrlmKivorn prnv
srečno ■ novo leto I S
(■■■■■■■■■■■Banamiin
«v--------— » - -•O-I.TVV	~	OtUZHri>
|	"Oeselo novo leto	§
§	žoli	o
i	Tr. P. Sajec	$
I'	optik in »rar, trgovina	3
^	z slalnino iu srebrnino
■o1)	iijubljana, Slari trg st. c).	M
AJ	S
Srečno novo leto
leti
Franc Bar
plsilnl ttroli Ljubljana, Cankarje« nabrefcjo St J, Telefon itev. 407.

NSfKev;
Srečno in veselo novo leto
želi L^POLD ŠEGR, jermenar
Ljubljana, Poljanska cesta št. 18
i
Veselo in srečno noVo leto 1923 i
želi vsem cenjenim odjemalcem Iieo Štrukelj, pekarna, Ljubljana, Poljanska eesta j
Špedicija in carinsko posredništvo
£ud. Ševa*? vd. v Rakeku
želi vsem svojim cenjenim klijeutom
srečno, veselo novo leto 192S!
Veselo novo leto
želita vsem 'oeleeenjemm gostom, prijateljem in znanesm
3'osipitia in Jfeter J<ošak
rrstfvracija „Evezda"
£jubljar a, ^Ccckov trg.
^•iiii!ini.i>irniiiiiiiiiiii>iiiniiiitiiiiiiiiMiMi!iiiiiiiiiiiii:riiH:i:uiinuiiiifHi;iiiiiiiiiiiiiii(iiiMiiiitiiiii(iiiiiMiiiiniiiiitiiiiHiiiu
r
frsne Retrnlker.
mestni Jessrshl mojster. BJ^^SIoeb^. !Lii>fjerf©vM ulica. iti i vsem svojim velecenjenim inarocnlhom fer pisateljem in
znancem
obilo sreče v novem leto 1923.
9	a
mimmillimillllllll ■,>iii'liiiiiiHlllii<l«»int!lillilllllHliii<i'iriHHil!iiHllliniilt!''tmii<iM"ii»,»iiiii>i?'ii'"i,n" ;iiiiiiifh~
T
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter vsem prijateljem
in znancem	\_
FRANC DOLINAH, pekarija, Pred Škofijo 11
■ aaa.issHtaa.iutiUN
!xxx!
SREČNO NOVO LETO
Š V Š že'« vsem cenj. odjemalcem, prijateljem iit znancem SV«
•	H S	tcr se priporoča za nadaljna naročila	® J™ J
I K : ANTON BOKAL, pokladalec parketov jj " s »	*	Ljubljana, Slomškova ulica	«	5
•	u	a	• aaaaaaaaa«aaaaaaaa«r>aaiaBaaaaaaaaHaMiict(aaaiiaaaoaBt)iJBa • r »occana« aaoaaaaau iiaiim«
lil!
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem žeii tvrdka
TMhml ®mtih®n -
ILjpca
Svetno in ljeseIg nauo leto
želim usern cenj. gostom in obisKoualcem
BBIEbFl ti h 13 y D
Ujubljana, 5u. Petra c, 7 mfiRian IRU5E5, lastnica hotela lsloya

Srečno in veselo novo leto
želita svojim cenjenim gostom
JERNEJ in FANKA ČERNE, hotel »ŠTRUKELJ«
Ljubljana, Kolodvorska ulica
v.«_:____
MrM«!**	t
Veselo in srečno oovo leto 1925
m*
Zeli
R. ROJ1NR & KOMP.
stavbeno in umetno mizarstvo, tovarna
gtJBLjRriR
SlomSkova ulica 16 Kolodvorska ulica 6
Veselo, srečno
konfekt. tovarna

novo leto 102:] p,tAX	4 €IE-
Ljubljana
želi svojim ceujenim odjemulcom Emonska c. 8	lirjavčeta c. 2
, ,—	'a
Srečno in veselo NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
/. SANDRIN,
trgovina z usnjem na debelo, Ljubljana, Mestni trg št. 6.
Veselo in srečna novo leto 1923
želi M. Bolničar resiavraier na glavnem kolodvoru v LJubljani

Srečno in veselo novo leto
n i
m	žeii vsem svojim t!enom in odjemalcem
1	Gospodarska zveza

rsrrmjjsaisBa

SREČKO NOVO LETO 1923
ieli vsem svojim gostom
Lkjubljana l^aVa^na Central Sv. Pe«i<o nasip
J
»fflWRara»aHW»BBnaasfisas«r«M!nwwBJB3aBii
ae a
s Srečno in veselo novo leto :
m a
B B
n
m
a a
želi vsem svojim cenjenim naročnikom ter sc zahvaljuje za njih zaupanje in naklonjenost. — Naročila za vsa stavbena dela sprejema na Sv. Petra cesti 23 in v Linhartovi ulibi štev. 9. —
| Stavbeno podjetje Andr. Čeme Ljubljana S
ifflMaaBaaBsaBSfficsssKKKa^aSuiaaiaaf
VESEIiO IH SREČKO JSiOVO LETO
ŽEUt VSEfff CEUJENIM ODo'UMHIjCtfa TVRDKA
LiOŽflR & BIZJAK udUaiidflNA, sv. pet«a cesta
Veselo in srečno novo leto 1923
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Jakob Kavčič, nasl. Jean Schrey-a,
parna pekarna, Ljubljana, Gradiide 5
®
"""TlBiBrriiiii" n iiiinmnr n iiii— mi n mimMr'*"*niawimiMiwniinTiiiiiii T"i'WMi|itiiwiiMiii'i"WM"T""niiiin«niiiwi
Obilo uspeha v novem leiu želi vsem svojim poslovnim prijateljem In abonentom
ovo aiionoio In reklaurnrio podjetje
juno«lovari)>Hlh sloinKih načilo-')
Telefon 231	LjM^S.JfAKA, Gledališka ulica Stev. 7. Telefon 231
1
9. Dolenc, ffltam
in podružnice, 'Bicč, Kranj, Gorite, Šenčur
veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem.
5rečno novo leto 1923
želi svojim odjemalcem in prijateljem
Prane Cerar
tonama slamnikov in klobukov v Stobu pošta Domžale,
1
1

Srečno novo leto
želi
}ai<ob Terček
pekarija Ljubljana, 8reg.
I i
i
m
Srečno novo leto
želita
1 \tRli in pt^lOR THlPLtAT
gostilničar pri Starem Tisler]u, lijubljanes, Kolodvorska ul.
VESELO NOVO LETO želi
delikatesna trgovina Ljubljana, Miklošičeva cesta.
M, Ph. Hnton Ustar
lekarnar pri Sv. Petru želi vsem csnj. o^emskem, prijateljem in znanesm
veselo novo Isto Srečno ncuo leto
šnU ossa susjim cgnjenin n&rnctr.kon
nibma Bapataj-Sitar
^ izdeloualnicu perila tijubijans, Židcuska ulica lil.
RrttrrtJh'.?« ttohi t TuiDF lilli,lian pfidjttjs uluUI d I dlCb Sestj87a cesta
te priporoča zn aadalnje zaupanje in želi vsem cecj. odjemalcem ter prijateljem
srečno novo leto.
Srečno novo leto
želi
Franja Flegar
«ostilničarka Ljubljana, Zaloška cesta.
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO vsem cenjen, odjemalcem želi
£eop. "Flerjctnčič
mesar
Moste (občinska stojnica).
Veselo in srečno NOVO LETO želita
/rane in Jtfargareia Scagnetti

gostilna Ljubljana, Metelkova ulica 19.
Ye$e!o novo leto
želi
VoSnovie § Qomp.
elektrotehnični zavod JCjubljana, JJtanafska cesta
m: QZ3BnBHcaxm Amrn* t nam
Veselo m srečno raovo le Jo
xeli
MvA^C PARKELJ
Tvrdka
f. i i. mm j ur
Liiii, st. Peira m\i štev. 28
Vsem cenjenim odjcmalcem
in nu!o nova leto
funifta
[)]uftl|2si3, Mh v JVfBStfil log 1115.
Veselo novo leto 1923
želi
Kolinska tovarna
kavnih primesi
Ljubljana.
Srečno novo leto
žeti
Jeodor JConi
klepar
£jubljana, Sfolfrittska cesta 8.
f ®S?!i
VESELO, SREČNO NOVO LETO Selita cenj. odjemalcem
* r* i i -
fiP^HA m SLavama I j
i«
Srečno novo leto vsem cenj. naročnikom
Cariiisko-pospedniški in spedicijski biro
\ S &IVIIV m
stavbna in galanterijska kleparja
plakatiranje, čiščenje perkefov,	I
novanj i u gfeen	V
LJUBLJANA, ŠBleiiiJUi^ota ul. 6 3
meamraerm amm&ts*r.-z:. Bmumzjditomiiartm&mnmisaiKSiKaismmf
l
Zupančič Ivan
LJUBLJANA, MlitJE 2.
Ljubljana Kolodvorska ulica 41

Srečno novo leto
žel!
Piva kranjska vrvama
Ivan h. Adamrc
Centrala; Ljubljana, Sv. Petra cesta St 31.
podružnici' Martbor< VeMnJsUa cesta 20. poaru.nici. Kamni|<j $utna 3tev_ 4.
■■M« fc
Veselo novo leto 1923!
S
Franc Szantnei;
«
Ljubljana. i
aaaaaaaaaaaaBisaftattaBaBaaBa
Vsem veleč. gostom, prijateljem, znancem srečno novo leto!
^rtečll
Hotel Meran MARIBOR
Aleksandrova cesta. ■jamsanufji'
voscx vsem svojim cenjenim odjemalcem
j BieSfil LjSiilljaiia, MfrnM L S srečno, veselo novo leto!
I VESELO IN SREČNO NOVO LETO želim svojim cenje | nim naročnikom in prijateljem
stavbni in pohlStv. pleskar in ličar, iS | LJUBLJANA, Kolodvorska ulica žtev. 6. t	v

j Srečno in veselo novo leto!
trgovina v. usnjem

| Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 71
Sili
i
t

5rečno in veselo novo leto
?eli vsem sojini cenj. odjsmalcem
Ivan Pakiž
trgovina z urami zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari irg st. 20,
Srečno in veselo novo leto
želi svojim ccnjar.im odjemalcem }\aii Jitecuš
trgovina 2 mešanim blagom ijubljana, Kadeta cesla 2.
Srečno novo leto
želita vsem cenj. odjemalcem
L M. ECKER sinova
umetno kleparstvo in vodov, instalacija, Ljubljana, Dunajska c.
tarna Evropa in Kolodvora restavracija Zidanimost
ANTOlf in TEREZI3H TD«S3C vidin cenj. goitom in prijateljem
srečno novo leto!
Srečno novo Ido?
VElfOSLAV DOLNlCiHd
iMl.
Hofel Tivoli
Srečno novo leto!
Kino „TIV0LI**
L|iiblfagia, Fod Tarnom štev. 8
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto
| pctifiimerija Šumeli, Cjubljana j
Pod Trančo štev. 1.
lllllilUintl>MIIIUIII|IIIU|tlll(MI<li
iMiiimitniiiiiiiiiitrii
>if(ittiMti:iiii<ir«i)it(i><wi(i(f liiit nim. oimimiiiiiiii

Srečno i« veselo novo leto vošči svojim cenjenim odjemalcem in se za nadaljna naročila priporoča
'S.
£
jniL
mizarstvo : IColezijska ulica (Trnovo), j/ naloga pohištva: Komenskega ulica štev. 28,

» ■
S VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1923 i
X	H
e želi vsem velecenjenim gostom, prijateljem in znancem a
H —	.. ......	~	.S)
s Restavracija Južni kolodvor, Zagreb š
Zofija vti. Krvarič.
VESELO NOVO LETO!!
JU
strojnogradbena delavnica LJUBLJANA S Slomškova uiica štev. 3.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1923
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
Aleš Zalaznik
restavracija pri - SIiON-u« v Ljubljani
.1
______
| Nadvse srečno NOVO LETO žjeli svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
gostita „pri Tičku", Vinko Magister
Ljubljana, Strmi pot 8, na hribčku.

Srečno NOVO LETO želi
xn se pnporoca:
A, Sušnik, trgovina z železnino
Ljubljana, Zaloška cesta.
ra ii
i M Mm
isti f
9	^


€€
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno novo leto!
J
i
družba z o. z., LJUBLJANA.
■iiJftifi
f ■
m m VRH « (3 «15915 ^iBSK^rSBaB)« 5«!» IH
Srečno, uspešno
novo telo
vsem vclccenjenim odjemalcem

Tvrdka
. Bunc & drug
Celje Ljubljana Maribor
■ ■
a ■
«
R *
W ■
■ ■ ■ ■ ■
Štev; .288.
SLOVENEC, 'due 31. 'decembra 1922.
Stran 13
Sporočamo gg. trgovcem, da sc je ustanovila v interesni skupnosti z uaso trancosko-jugoslovcnsko trgovsko družbo nova tvrdka
Ja LUMStiC & Ci@, trgovska družba z o* z., MARIBOR
Krekova ulica štev. 14, ki sc bo bavila samostojno ali v zvezi z našo družbo z vsemi mednarodnimi trgovskimi po^li.
v
J. LAVKIC & Cic, S. a r. S, STRASSBOURG 1, me cls la pierre large.
m
Popolnoma varno nalollfa svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBIMI
r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti pole«-hotela „UNION".
Hranilne Vloge se R 31 ©I brez odbitka rentnega in obrestujejo po 12 [3 invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 c|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 0|
Speciaiitsts: Poročne opremo,	Opreme za novorojenčke,
Perilo zi dame in gospoi'
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica i. Mlišovec,
Ljubliana, Cankarjevo nabrežje 1.
Raznovrstno perilo vedno v zalogi. — Prilično za novoletna darila.
& i m m Jožef šenica, Ljubljana :
Dunajska cesta, Za Bežigradom 6, ae priporoča za vsa v to stroko 501 spadajoča dela.	•
I
prve vrste
novo blago
popolno zrela
■J"

naznanja svojim vlagate! -jm, da bo obrestovala izza 1. januarja 1023
O/
f
J--TIJ
%J§ 'O

S^iKaHKHBHHttM!
ssssi
CesaSni salon za dame
liliji
Ljubljana, Kongresni trg 19. Elektr. masaža lic — Manikura
Barvanje z LOreal Henne Izvršujejo se vsa lasna dela.
Parfurneriia.
lafflscssBffiHtfsaasBacraifSB
VEI.IKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
lil«

tovarnar v Siobu, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIČ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šlev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
mMMmtiimmmmAm*
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
I. hrv. tvornica salame, suhega masa in masti (. x
-t rhi.t\
' \ A ^ sinovi d. d. I
PelrSnla.
< M.u.^jBtmA^.vvr.r.vr.c^ &«nrr.-, v.-, rr.
Maprodaj lepo posestvo ^
eno uro od Celja v okolici Vojuika v Arclinu štev, 51, na ravnini blizu hiralnice. Posestvo obstoji iz liije, hlt;va in inarofa, ima vrt, njive in travnike, v bližini tudi hosto. Vse zemlje skupaj jc okoli šest oralov in po!. Zemlja je rodovitna. Ceni se na 320.000 IC; Več pove lastnik IVAN FURLANI, Aruiu štev. 51, p. Vojnik.	5619
MillOTIM ^ %
i
'i
5 "M ift a»® ffst -.vt juri ?sa

Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni slavbari in., n -ci k slatbtnik
UUBUANft,	Vi2 'i3. }
btarbeno podjetje iii tehniška pisarna za' betonske, zelezobe-
tenske in vodno zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoko stavbe.
IzvriitM! ■ Proje^iraiiie! If/l
tif
UI misi
mm

Največje in najmodernejše podjetje te vrste v Jugoslaviji, priporoča prvovrstne
ksker šunke, kare, vse vrste klobas in salam ter pristne kranjske klobase,
if konzerve in paštete
kakor vse vrste golaža, prekajeno meso z zeljem,
8

i
kranjske klobase z zeljem, šunke v aspiku in druge konzerve. Jetrne, šunkove, srnakove i. dr. paštete.
NA ZALOGI VEDNO ZAJAMČENO
cista
v sodih in sterilizirana »SANATORIUM« mast v dozah razne velikosti.
Zahtevajte cenike!
Zahievcjtc cenike!
>>bLUDUd<<
D. Z O. Z„ VRHNIKA PRI LJUBLJANI.
r.^-NMMT.ssniw arxBBDlMsamamimmammsam assta
O,
IO
tudi vloge v tekočem računu,
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi
višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubliana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog 320 milijonov kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica štev. 3.
sssaeiaeBcnRueeeecz.' v.: grigMMuraMiMMiffariBiiiiK-MiiMjnB^M,!^^
b m m mmm®><mmm&m & m®

iMtllllcilitMVMIMMMiUtUliitrf filllllsMs
KoBesa
.■!iiiitiiii!!i;ii:>iiiiii!i»uuiii!|iitni<i!
r.::'IMii'iiii!<iiH<MililliMiiiilliiii!iili
. "itflt'M'n •)" e-m-n/.,r ) .-•■ ;..
&je jdJP x
■MRiuian
tU
.sfflHBKiiraiisr,
liolociMi
lllllllMlliIlIllIlliilllllillllltlllllllllllll!
®eii in oprema
liillKlIlliililllllllllililllJlIllljllllllll
Garaža
HHI'llliH'lli')"''»iiii!'imii:iimn>iii
OTVORI
v fsfcFM-ariu poleg svojih cosedanlih prostorov
sw CENTRALA	w Podružnice:
v Ljubljani v lastni palaži, Stritarjeva ulica štev. 9,	Hovi Sad, Dolnja lendav<?, Lutomer, Maribor, ekspozitura: Vrhnika,
i	PiaCiije najviija obrasli na vloina !<n;ISica šn ra vloge na tekcišh raCur.lh.
I---—ii__■■■■■■i.ii mir......... n—■ i ....... ...........- .. .
mm KLAVNICA: K 30.000.000-REZERVN1 ZllKLUl) Nfli) K E,Qfil!.caO'—
Se priporoča za iaurSite<i vseh baninih postov pod rtajkulant-
neilmi pogoji.
Nosile zakadi n) ihovih veliki!* r ednosii
Ki	^ « ^ "»» *
m	nad 30 let starosti, iz-vežbanega v vseh ko-
gj	vinskih strokah, in pri
gg	parnih strojih stabilnih
fg	ter lokomotivah, sesal-
gj	kah in šahtnih napravah
s pristno večlet. prakso za vse elektrotehnične struje pri krožnem toku nizke in visoke napetosti. Starost 30 do 50 let. Nastop event. takoj.
S
g} Ponudbe s spričevali in natančnimi zahtevami na:
| Fremogohop Mi Mil taelj,
m
■■■»■■■■■■BiiiiBflSBas^OB^^BsaaBBaaBasBH^nBsiisasiiaisaBBiiB«
Iraife i mm
■■■■BH»BB«HBBBfflB«5BBBBHB!SJBBk(&aBKB!EESaEBEa;SBaHBRBBBaBII
Na mariborski obrtni razstavi 1. 1922 odlikovana z zlato kolajno (osnovana od Joh. DENZEL okoli 1. 1800) — je:
LES
f
inž. i. & n. mm
Različna sestava glasov vsake velikosti. Mogočen, lep in cist glasi Jamči se za mu-zikalično vjemanje novih zvonov z ostalimi starimi zvonovi. Največji v Jugosl. dosedaj > vliti zvon z 2700 kg za ž. cerkev v Konjicah. ; Mnogo priznanj. Nizke eene. Jamstvo! Na zalitevo proračun in vsako nadaljnje pojasnilo brezplačno. Sova zgradba v Mariboru, Mothericva ulica, z najmo-dern. pripravami in pečmi;: novimi sistemi, iaborutortj za drobnovid (mikros .op) in kan. razkrojcvan/c kovin.
pianlne, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. —
Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikaltj na debelo tn drobno. —
Alfonz Breznik, U. nt. Glasb. Mol., Ljubljana, Kongresni irg 15
Redna zveza
iz Bremena preko Southamp-tona, Chorbourga v New York potom prekrasnih ameril.au-skili vladnih parobrodov United States Lines.
PRIHODNJI ODHODI:
Amorika......3. jan. 7. fcbc.
lJi'esidet Booaevelt (i. jap. 14. to bi", fresidenfc Hardttit- 17. jim. 38. feb.-. Oeoruo VVashmgton Si.iebr. IS.muro.
Zahlcvaite prospekte in plovne listine štev. 145.

UNITED STATES LINES
i i i
i i
BENCIN	PNEUMATIKA
OLjE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNIIi
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JllGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Q .^ocsaraaeaca v
• v i
X
caa^aaa
a
» a
P |
tirsasto^ve ^
v vseh dimenzijah kupi □ tvrdka Tavčar & Svetina Q ^ Ljubljana, Gosposvetska c. št. 6 H
\upimo z dokazom leniiiniacije stara, tudi pokvarjena
it« igv aa
motorje, šiv. fn razne stroje.
JATjEL, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
Zaloga pohiitva - lastna tapetniške! MmM
Od noviirinc do najfineje opreme. - - Gsne dnevne.
»ril	Wujjgj3||jl
GosposuelsliB E3Si9 štev. 13 (H il L IZ 6 3).
pozor!
Liiiis iiiiitfst
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
irsCherbourga u ta?-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
Sirnom Kmetec
zastopnik za Slovenijo Llublfana, Kolodvorska ulica št. 26.
elektrotehnična tovarna d. z. o. z Ljubljana, Dunajska cesta 75, izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. — Zaloga motorjev, Bergmanovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. — Oprema elektrotehničnih central. — Instalacije
XXXXOXK^XKXXKKKX
X X X X X X X X X X X X X X X
Hranilmca kmečkih občin v Ljublfaui.
jrestuj dalje
O £
naznanja svojim vlagateljem, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1023 dalje
Od 1. januarja 1923 vodimo vse račune in knjige vsled določbe ministerstva za trgovino in industrijo v
v kateri naj izvolijo stranke izključno dajati svojo naloge in
naročila.
R A.VN ATEEJST VO.
V
It:it
K
■TO
X X
Bjelovar. Brod n. S.. Celle, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. S • Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Aiexander.
ka glavnica io rezerve 2oo.ooo.ooo
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
♦
t ♦
aa«; Mara
mesini Isturski mo.ster LJubljana, Išnlhsariova u3č«a št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tUdi cele gozdne parcele.
z znaite Alka-modpi križec in najfinejše krem likerje!
m
HI	wAIko" jLjukljar^a-Koli^ej.
ra
G3R
LsuhliaRa, Prešernova MSIca Stev. 50 (v častnem poslopju).
Brzojavke: Ktr&dit Ljubljana.	—=— ■ ■----—----- Telefon št. 40, 457 in št. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
Stev. 289.
SLOVENEC, dno 31. iTeooinKra 1M2.
Stran 15

Underwood
pisalni stroii so najboljši
Zahtevajte ponudbe!
Tel. 268 - Gradišče št. IO - Tel. 268
Opaograph
razmnoževalni aparati* so svetovno znani
Zahtevajte ponudbe 1


Mi si Deliš glavo!
kaj bi kupil svojim dragim za novo leto; prazna skrb. pojdi k
JOSIP PETELINC-U
1JUDLJANA, Sv. Pefra nasip stev. T.
Tam dobiš vse. kar jo koristuega za dom iu obrt. Priljubljene in povsod zahtevane SSv^lne »troja „GRITZNER" v veliki iz. beri za domačo in obrtno rabo. Vse potrebščine za krojače, šivilje, Ccvijar.e tn se.llarje. galanterijsko, modno ln toaletno blago, po zmerni ceni na veliko ?n malo.
Naprodaj je
kompletna naprava z vsemi pritiklinami za izdelovanje cementnih izdelkov ug&Fsz? po-
Podrobna pofasnila dafe
Josip Proš, podjetnik, Brod s?. S.
Sfoibeoo podjettc
m i !
UoBljana Orubartevo siaHr. $
Prevzemalo se vsakovrstne tlradsife. Naprava načrtov, stroškovnikov. - TchniCna ninenga in ocenitve.
Pelo solidno m hifro. cene nizke.
Teleion Malim 42S.
E.
m m
Prodaja po
znatno znižanih cenah:
zimsko perilo, pletene jopic« rokavice, nogavice itd.
A. SKnkovlc nasl. H. $oss
LJUBLJANA, Mos t trq 1 .
Tudi Vi se boste prepričali.
da jc v Vašo korist, ako naročile najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke
H. SUTTNER
(tmeti-iilc HenrIMaIrc) V tj Uit j,p AM «cv. 2 preden se odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke „IKO" iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, vcrižice, prstane, zapestnice, uhane, uamiz. orodje. Dalje: Krstna in birraan. darila in vso zlatnino In srebrnino pa tudi porabne predmete, kakor Škarje, nože, br.tve, lase-strlZnc- in brivske stroje, doze za tobak, svalCicc in smodue stckiorczce, orižiaalnikc, denarnice ku-'Kr dobro In ceno TBH on tvrdk
tescČHSHEsniTsšm^
lastnik llenri Mairc
f Liabtjani 2
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.) KLEPANJI:	| STAVB. IN G ALAN t. KLEPARSTVOt
Remžfjar & Smerkol, Florijausku ul. 13. terenu & Pudra, Ljubljano, Mirje štev. 2
Produktivna zadruga kleparjev, inšlala-lerjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulicu štev. 28 Kom T., Poljanska cesla Stev. u.
KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINI:: Kuuovar Ivan, Siari ira štev. 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo.
/MEHANIČNA DELAVNICA,
Pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga. Šelenburgova ul, 6/1
PARNA PEKARNA: Jean Sclire\a nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
šPEDICIJSKA PODJETJA: Orienl« d. d., Sodna ulica 3, Tel 463. Runzinger R., Cesta na juž. železn. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINO: Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKf: Mikuš L, Mestni Ira 13-TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlnli lopati*, Valvn-zorjev irg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA:
i'. Eajdiga sin, Sv. Petra cesla .šlev. 17.
Poravnajte naročnino!
Najboljši so pravi AMEKJKANSKI In angleiki
v«
ini stroji
Slnsor-lg!e in
nadomestni doli.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Izdelava vseh vrst BLAZIN, ŽIMNIC, KRESNIC, DIVANOV. OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-lejšib cenah. V zalogi tudi morska trava, - PETER KOBAL, zaloga pohištva in apetniška delavnica, KRANJ. 5308
S!nqer-olje sukanec svila itd.
PRODAJA NA
OBROKE
— Singer«livalni stroji Bourne & Co New York —
CENTRALA r.a kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — 1'odružmee:
LJUBLJANA, S&UKSUMOVA yi 3,
Zagreb, Karlovac, Vataždin, Osijek. Vinkovci. Bjelovar, Brod n/S, Su botica, Novi Sad, Maribor, Saraicvo, Mostar, BanjaluUa, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Be grad, Kruževac, Niš, Skopljo, Veles. Bltol), Kragu-jevac. Zaje Car i Stip. — Zastopstva so v vseli večjih krajih.
■HMMBMBHMM
Vara prenovi iu strokovno shrani «
zim©
ob malenkostni pristojbini tvrdka
MUC. SosposvetsHa c.
Čašica iega delikainega LIKERA je nepopisen užitek! Priporočamo: COONAC DALMATIA MEDIC1NAL in druge iz-:-:	brane likerje, žganja, eksirakie in sirupe.
PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA
V. M0RPUR00, Split.
Zastopnik: Adolf Kordiii, Ljubljana, 5eeihovenova ulicd Si. 0.
Generalna
0 B
B
B B
m o o
Predelovanje in izdelovanje novih karoserij, lakiranje in poniklanje.
Prasšaja ip@c3jaSitet;
STEYR automobili, angleški B. S. A. uiotorji in b cikli, naualje francosko MICHELIN „QA8LE" pneumatike, amerik. VACUUK olje, masi, benciu in garažiranje automobilov. Strokovno solidno dolu in zmsrns cono.
JUGd-AUTO sS. z «j. z., UUBU...Mi«, Dunajska cesta st, 36.
GRAŠČINA BOŠTANJ bode oddala v ZAKUP lastni ribolov reke Save, desno obrežje, od Trbovelj do mosta v Radečaii potom javne dražbo — Dražba se vrši v nedeljo, dne 14. januarja 1923 ob 2 uri popoldne v restavraciji tiosp. FR. IVANC1Č v Zidanem mostu.	5463
JETIKAS
Dr. Pečnik ordinira za jetiene izven torka in petku vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju.1 Čitajle njegove 3 knjige o
Telefon: 3—67 Brzojavke:
proizvaja in nudi s svojega skladišča v vsaki množini in kakovosti
Vili A. D. D.
za industrijo in trgovino z lesom
Zagreb, Savska eesfca 89
a'jai§5, padaane, stosžss., ssaimS
iu vaa erolazon mor« populiti, ako purubliato moja naibolia prci^kajtica iu splošno hvaiienu ircdstvn, kot proii potiskim in hišnim mišim
li D8, '.n poduauo 1. ss zanCurk« li 2U ea ato-ulo» K iS uničovalac iroljov K SO in 20; proti mrfieaom K. 10 iu !0 i. ru.Uo proti r.icrn pri u^rteli ii. tO-—•. 111 živini K to—; r.a tiii v obtoki m ottrUu K 10 iu C0 proti uirčeaa na mulju ia iseleujaflt proti mravljam 10 m !0 R. foail po povzetiu Žavon ^u okBport
M. Jiin er, Petriojgka al 3. Ztjjreb 3D.
Trgov oom pri večjem odlomu popast.

Trdno zidana In donro oitrtitiiemt enonadsfropna
r

hi tma siB«jsa| za trgovino ali obrf primeren loKui. sKUidisre in praSnlto. v nadstropju pa 3 sope in 'i fviiSiineta s prlflhainan!:!!. se proda. Pojasnila dale nofer AHOiSi	v lašKem - siovenipi.
■ •v.vjikavjtff w k «t-/*-v


Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 10
(v lastni palači vis a vis hotela DlJuion").	Telefon it. 37.
Podružnice: OJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
interosna skupnost s: Sveopeo Zanatlijsko buuko d. d. v Zagrebu in njeno podrukuico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Noveio Sadu.
KapššaS ir, rezerve skupno m«d C©z K	.
Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložite knjižice ter jireskr-buje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.



iMiMinjraoRiNr;
Odgovorni v.rctiniMihael Mwkwc v Liubijani.
Ingosiov-anska tiskarna v Ljubljana