J O S I o Poštnina plačana v gotovini
Leto XI.. št. 117
DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI
Do,šlo, 2 2/V. 1930
DtO
krat,.
prilc-g.
Ljubljana, četrtek 22. maja 1939
Cena t Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Haribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 1 — TelefoD št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241.
Razprava o nemškem vojnem proračunu
Nemška vojska ima samo obrambni značaj - Neresnične vesti o tajnem oboroževanju Nemčije
Berlin, 21. maja, s. Državni Zbor se je danes bavil s proračunom državnega obrambnega ministrstva. Obrambni minister general Groner se je v svojem ekspozeju dotaknil tudi vedno znova razširjenih trditev, da se Nemčija pripravlja na napadalno vojno rn je zaradi toga vojaško močno oborožena. Minister je poudaril, da je Nemčija popolnoma razorožena in da njena obrambna sila ne predstavlja ofenzivnega orožja, j kar najbolj dokazuje primerjanje šte- ! vik, po katerih ima Nemčija 100.000 j mož, dočim imajo Francija rn njeni zavezniki v mirni dobi nad 1 milijon, v vojni pa 9,650.000 mož.
Dalje se govori, da se Nemčija oborožili e tajno, dasi vsak strokovnjak ve,
da je tajno oboroževanje v sedanjih razmerah nemogoče. Napadi, ki padajo zaradi tega na račun Nemčije, so brez vsake podlage. Izdatki za obrambno silo znašajo v Nemčiji 4 odist., v Franciji 27 odst., ma Poljskem pa celo 29 odst. celokupnega proračuna.
Minister je končno naglašal, da se mora kljub temu, da je Nemčija raz-, orožena, storiti vse, da bi lahko Nemčija sama preprečila vsako kršenje nevtralnosti ali vpada na njena ozemlja. Ker bi v tem primeru ne moglo pomagati miti Društvo narodov, mora Nemčija docela izrabiti pravico do tiste oborožitve, kot ji je priznana v mirovnih pogodbah.
Bethlen obeta reformo volilnega reda
Izdatno povečanje volilnih okrajev s tajno volilno pravico - Poživljeno gibanje madžarskih legitimistov
Budimpešta, 21. maja, g. V kuloarjih Zbornice se je danes mnogo govorilo o izjavi grofa Apponyja, da namerava vlada izdatno povečati število volilnih okrajev, v katerih ie uvedena tajna volilna pravica.
V opozicijonalnih krogih je napravila ta napoved deloma dober vtis, ker bo imela opozicija pri volitvah več izgledov. Pri tem pa opozicija naglasa, da ima še mnogo drugih ugovorov proti sedanjemu volilnemu sistemu. V zadnjem govoru je razpravljal o volilnem redu tudi minister Vas, ki je izjavil, da bo najkasneje tekom enega leta spremenjen. Mogoče je, da se bodo že letos
vršile nove volitve.
Budimpešta, 21. maja. s. Govorice o pri* pravah za restavracijo Habsburžanov so še vedno živahne. Konkretno zatrjujejo, da se bo najstarejši sin zadnjega cesarja princ Oto, ko bo postal polnoleten, zaro* čil z najmlajšo hčerko italijanske kraljev* ske dvojice, nakar bo istega dne madžar* ski parlament svečano razveljavil zakon o izgubi prestola. V političnih krogih sku* šajo te govorice razpršiti, vendar se ugo* tavlja, da se širijo predvsem zaradi tega, ker Iegitimisti o nameravanih akcijah no* čejo podati točne izjave. Zadnja izjava grofa Apponyja ,da se je razpoloženje gle* de habsburškega vprašanja v inozemstvu bistveno omililo, je zopet poživilo te go* vorice.
Policija razganja indijske nacijonalisie
Krvavi spopadi med Gandijevci in policijo v Darasani Ponovna aretacija Gandijeve naslednice
Bombay, 21. maia AA. Davi so aretirali v Darasani nacijonalistično voditeljico so. Sarojini Naidu in drugega Gandhijevega sina. Gospa Naidu je vodila naskok 2000 prostovoljcev na skladišče soli. V borbi s policijo je bilo ranjenih sto ljudi.
V Bombayu je policija obkolila glavni stan kongresa in aretirala vse uradnike, vštevši predsednika Narimana. Nadalje je bilo aretiranih 95 prostovoljcev, ki so hoteli napasti skladišče soli v Vadaju.
Nacijonalisti napovedujejo, da bodo zaradi tega nastopa policije posegli po ostrih merah in da se nikakor ne bodo dali opla-
šiti po izdaji onih dobro plačanih indijskih policijskih stražnikov, ki streljajo v tuji službi na svoje rojake. Za jutri je sklican velik protestni shod v Bombayu pri katerem bo gotovo prišlo do novih krvoprelitij, ker je policija trdno odločena preprečiti vsako zbiranje indijskih naciionalistov.
Pariz, 21. maja AA. »Havas« poroča iz Dake, da je prišlo povodom aretacije nekih političnih osebnosti do spopada med množico in policijo. Dve osebi sta bili hudo ranjeni, več njifh pa lahko. Dva policijska oficirja sta dobila poškodbe.
Dodatni ekspoze Beneša v čsl. zbornici
Obrazložitev vsebine raznih spremnih listin haaških in pariških dogovorov. — Rešitev spora med agrarci in socialisti.
Praga, 21. maia h. Spori med agrarno in socialno demokratsko stranko zaradi uvedbe povišane cairine na uvoz mesa. ki
Praga. 21. maia h. V zunanjem političnem odboru poslanske zbornice ie zunanji minister dr. Beneš danes ponovno povzel besedo o haaških in pariških pogodbah in točneje obrazložil nekatera mesta svojega včerajšnjega ekspozeia. Predvsem ie dopolni! obrazložitev Taznih spremnih listin, ki so bile predložene poslanski zbornici. O pogodbah se danes ni glasovalo, temveč se bo vršilo glasovanje šele tekom prihodnjega tedna. Tudi v zunanjem obdoru senata se ie govorilo o včerajšnjem ekspoze.iu dr. Beneša. k; je bil že na tej seji odobren.
so dali povod za govorice o morebitni krizi v vladi, odnosno novih volitvah, so bili danes zopet poravnani. Na današnji konferenc; gospodarskih ministrov ie bila sklenjena nova formula za carine na uvoz živine, o kateri se zdi, da bo spreiemliiva za obe stranki. Razen tega so socialni demokrati popustili tudi ?lede zvišanja davka na pivo.
židovska protestna stavka v Palestini
Ogorčenje Židov zaradi prepovedi nadalnjega naseljevanja židovskih kolonistov. — Zaupniki Vatikana podpirajo Arabce.
Jeruzr'jem. 21. maja d. Židovski narodni
svet je sklenil na svoji nočni seji progla sit; enodnevno protestno stavko v četrtek zaradi angleškega sklepa o prepovedi nadaljnjega naseljevanja Židov v Palestini. Ker ie razburjenje židovskega prebivalstva zelo veliko, se je bilo bati. da bi radikalni krogi vdrlii v poslopje narodnega sveta ter s silo skušali prisiliti voditelje Židov, da bi s-preieli radikalnejše sklepe.
Zaradi tega je bilo poslopje policijsko zastraženo.
V pomirjen je Židov ie sklenila angleška vlada zahtevati od Vatikama. naj odpokliče k Jeruzalema -rimskega patriiarha Luigi Barselina in njegovega sodelavca, pomožnega škofa Follingeria. ker sta podpirala Arabce v njihovih nastopih proti Židom. Baje sta rzposlovala tudi za Arabce velika posojila v eni izmed evropskih držav. Posebno aktivno je podpiral Arabce uri zadnjih nemirih pomožni škof Follinger, ki <=e ie udeležil večih skupščin Arabcev ter jih scuval v boju proti Židom.
Sirija dobila ustavo
Pariz, 21. maja. g. Francoski vrhovni komisar v Siriji je danes razglasil novo ustavo za mandatsko ozemlje v Siriji. S tem bodo zaključeni od konca vojne tra* jajoči spori, ki so v letu 1926. in 1927. po* vzročili krvave upore Druzov in obstre* ljevanje Damaska. Ustavo je v preteklem letu izdelal sirski parlament.
Obsodba čeških komunistov
Praga. 21. maja. h. Danes so se morali pred sodiščem zagovarjati komutnisti, ki so na velikonočno nedeljo izzvali izgrede v Radotinu pri Pragi. Dva izmed obtožencev eta bila obsojena na 5 mesecev težke ječe, nminik lista «Rude Pravo« na 10 dni in neka ženska na 6 tednov zapora. Razen tega so vsi obsojenci izgubili volilno pravico.
I
Mussolini v Milanu
Mila". 21. maia A A. Predsednik vlade Mussolini ie včeraj popoldne posetil hranilnico za Lombardijo. Predsednik hranilnice senator Decapitan; ie poročal predsedniku vlade o stanju hranilnice in o rastočih poslih ter omenil, da so zlasti narasle hranilne vloge. Mu s soli ni ju je množica povsod, kjer se ie pojavil, priredila viharne ova-cije. Zvečer se i eMu s solini napotil v prostore lista »Popolo d' Italia«. Moral se je opetovano pokazat; na balkonu, da se odzove klicom in pozdravom navdušene množice.
Milan. 21. maia AA. Upravni odbor družbe »Edison« je izročil predsedniku vlade MussoKnjhi 100.000 lir, ki naj se porabijo za podpiranje italijanskih šol v inozeanstvu.
PREOKRET V AVSTRIJI
Začasen sporazum med Heimwehrom In kancelarjem dr. Schobrom - Bojnih pohodov ne bo več - Vlada dr. Schobra ostane
Dunaj, 21. maja, d. Po včerajšnjem sestanku med avstrijskim zveznim kancelar jem dr. Schobrom in predstavniki Heimwehra so se razširile v javnosti naravnost alarmantne vesti. Z vso gotovostjo so že napovedovali skorajšnjo demisijo zveznega kancelarja dr. Schobra in prihod heimwehrovSke vlade pod vodstvom dr. Seipla ali sedanjega vojnega ministra Vaugoina. Tekom večera pa je nastopi! razveseljiv preokret, ki bo vsaj začasno prihranil Avstriji krizo, v katero bi jo brez dvoma pahnil nastop heimwehrovs'kega režima. Iz krogov v bližini zveznega kancelarja slikajo potek sinočnrih dogodkov takole: Pri zveznem kancelarju so se zglasili sinoči vodoitelji Heinrvvebra. Konferenca je končala z razveseljivim rezultatom, da je Helmwehr pristala na kancelarje-ve zahteve, naj opusti svoje pohode v letoviška mesta in sploh do nadaljnjega ne prireja v<eč oboroženih zletov, da se na ta način prepreči neprestano vzne-
mirjanje javnosti in inozemstva.
Za voditelji Heimwebra so se oglasili pri zveznem kancelarju dr. Soliobru predsednik krščansko socialne stranke podkancelar Vaugoin, voditelj kmečke zveze minister Schumy in voditelj Ve-lenemcev dr. Schurff, ki so izrekli kancelarju popolno zaupanje ter mu za«o-tovifli. da bodo njihove stranke tudi v bodoče podpirale njegovo delo za politično in gospodarsko sanacijo Avstrije. Na podlagi teh zagotovil je jasno, da razpolaga zvezni kancelar dr. Schober še vedno z ravno tako zanesljivo vladno večino, -kakor pri svojem nastopu.
Po sestanikiu z dr. Schobrom so imeli voditelji Heknweliira zaupno konferenco. na kateri so poročali o poteku razgovorov s kancelarjem in sporočili, da so pristali na prostovoljno omejitev nadaljnih bojnSfr pohodov v dunajski okolici in v avstrijskih letoviških krajih. Pofleg tega so tudi z ozirom na posledice, kli jih zapuščajo neprestani voj-
ni pohodi, sklenili, za enkrat prekiniti svoje vojaške pohode, strelske vaje in vojaške vaje.
Na nekem dunajskem shodu ie govoril sinoči med drugimi tudi podkancelar Vaugoin in se dotaknil vprašanja razmerja med Hemrvvehrom in krščansko socialno stranko. Posebno obširno se je pečal z izjavo dr. Steidla, da se heim-vvehrovsko usmerjeni poslanci pri glasovanju o novem zakonu o nošnji orožja ne bodo čutili vezane po strankarski disciplini ter da bodo najodločneje nastopili proti temu predlogu, četudi bi vodstvo stranke nanj pristalo ter zahtevalo od svojih poslancev, da zanj glasujejo. Podkancelar Vaugoin je izjavil, da mora še točno ugotoviti, v kaki zvezi je 'bila podana ta izjava, da pa Iafrko že sedaj izjavi, da bo kot voditelj stranke krščanskih sooialcev storil vse za očuvanje strankine discipline. Od te discipline ne bo nikogar odveza!
Sokol kraljevine Jugoslavije sprejet v mednarodno federacijo
Sporočilo predsednika mednarodne telovadne unije podstarešini Gan-
glu — Prvi poskusi na zletišču. Beograd, 21. maja, d. Predsednik Mednarodne telovadne unije g. C h. Ca-zalet |e danes obvestil prvega namest-
nika staroste SKJ g. Engelberta Gang-la, da je bil Sokol kraljevine Jugoslavije z velikimi simpatijami sprejet v Mednarodno telovadno unijo. Sprejem bo slovesno proglašen na mednarodni telovadni tekmi v Luxemburgu dne 11. julija 1.1
Beograd, 21. maja AA. Velike simpatije, s katerimi spremtjata vojska ki mornarica
delovanje Sokola kraljevine Jugoslavije, kakor tudi težnja, da se vojska čim bolje seznani s sokolsko ideologijo, je napotilo zletni odbor, da priredi jutri, v četrtek, na novem zletišču predavanje za vojake beograjske garnizije. Pri tej priliki bodo preizkusili tudi novi godb eni paviljon, ki bo v njem svirala vojaška godba pod vodstvom toapeltfika Pokorna. Beograjska radijska postaja pa bo oddajala prvič in za poskus s tega zlettšča.
Francoski vojaški letalci v Jugoslaviji
V dveh urah so prileteli na 9 letalih iz Benetk v Zagreb, kjer so bili prisrčno sprejeti — Zvečer so poleteli v Beograd
Zagp*eb, 21. maja, č. Danes dopoldne oto 11 . je konično priletela na zagrebško letališče doftgo pričakovana ,eska-drila francoskih avijatikov iz D&ona. Francoski letaOci so se rmsdffi več drvi v Benetkah m bili v stalnem stflku po radiofoniji z zagrebškim aerodromom. Ko je bilo davi na vse zgodaj javdjeno iz Zagreba v Benetke, kakšno je v na-sh krajSh, so se francoski avijatiki dvignili ob 8.40 v Benetkah ter dospeli v dveh urah v Zagreb. Prvi se je spustil na aerodrom komandant eskadrile Louis Beajune, za njim pa ostalih osem avi(jonov. Naša vojaška godba je za-svirala marše!jezo. Gostom je bila pri-
rejena zakuska, pri kateri je bilo izrečenih več prisrčnih pozdravnih nagovorov. Gostje so si ogledali Zagreb, zvečer ob 18.10 pa so se s svojimi letali dvigni® in odleteli proti Beogradtu. Pri njihovem odhodu je ponovno igrala naša godba marseljezo in jugosdovensko državno himno. Iz Beograda bodo leteli francoski avijattiki v Atene, Sofijo in Bukarešto, odkoder se vrnejo preko Beograda in Zagreba v domovino.
Beograd, 21. maja. p. Noooj je došlo v Beograd 6 francoskih vojaških letal, s katerimi eo prispali oficirji 32. polka iz Dijo-na. V Beogradu 6o bili zelo svečano sprejeti ter jim je bil nocoj prirejen banket.
Izenačenje zakonov o zemljiških knjigah
Podpis dveh izredno važnih novih zakonov - Uvedba zemljiških knjig po vsej državi
Beograd. 21. maia "AX. Nj. Vel. kralj Je
PodRisa! zakon o notranji ureditvi, o ustanavljanju in o popravljanju zemljiških knjig in zakon o zemljiških knjigah. S tem ie zadoščeno potreb; izenačenja zakonov o zemljiških knjigah. Zemljiških krnite doslei ni bilo na področju apelaciiskih sodišč v Beogradu in Skopliu m apelacijskega sodišča v Podgorioi. dočim so že bile v ostalih krairh kraljevine Jugoslavije. Čeprav vodijo zemljiške knjige v teh kraiih v glavnem po enakih načelih, je mnogo podrobnosti. ki se v sedanjih raznovrstnih zemljekniižnih zakonih med seboi razlikujem in k; iih ie treba izenačiti s predpisi novih zakonov. V kraiih, kieT še ni zemljiških knjig, stopi iroovi zakon o notranji ureditvi, ustanavljanju in popravljanju zemljiških kn.iig v veljavo že 15. dni po njegovi razglasitvi v »Službenih novšnah«. Potrebno ie namreč, da se čim oren osnujejo zemljiške knjige tam. kier ie že določen katastrski povprečnik. S tem poslom bo poverjeno osobje. ki bo imelo samo to delo in k; bo zato razpolagalo s Potrebnim časom, da ga izvrši. Tam oa, kier zemljiške kniige že imajo, stopi novi zakon v veliavo šele 6 mesecev po razglasitvi. Tu ie osobie preobremenjeno z drugimi rednim; posli in mora imeti čas, da zakon prouči in da raz-mišlia o iniegovi izvedbi.
Obstoječih zemljiških kniiV re bo mogoče prilagoditi novim predpisom takoi. nego postopno. Dosje? ie lahko en vložek obsegal več zemljiških teles (celot). Po novem zakonu sme en vložek praviloma obsesrati samo eno zem!jekm,jižno telo. eno zerrrHe-fciižno telo Pa lahko obsega samo zemljišča ki se nahaiajo v isti katastrski občim. V teh primerih se ne bo posegalo v obstoječe vložke, toda za prilagoditev teh bniig novim predpisom so Posebne določbe zakona. tako da ne bo zastoja v rednem po-slovaniu.
Podobno se bo postopalo glede na predpise o vnisovaniu površin, ki na nodmriu višjih deželnih sodišč v Liubljani in SnKtu oiso 'bile predmet vpisovanja v zemljiške
knjige, ki pa so to po novem zakonu. Na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu ostanejo v veljavi nekateri predpisi tamkaj veljavnega zemljiškega zakona, kier jih ni mogoče menjati, dokler so na tem Področju v veljavi posebn; predpisa o nepremičninah.
Predpisi o popravljanju zemljiških knjig bodo pospešili postopek toliko potrebnega popravljanja in obnavljania zemljiških kniig tam, kier so te knjige tekom časa postale nezanesljive in meporabne. Ta posel bodo opravljala sreska sodišča. Oba zakorta se naslanjata na načela modernega zakono-dajstva na polju zemlieknjižnega prava. S tem bosta Postala osnova imobiliiarnega stvarnega prava in na podlagi predvidenega vzajemnega sodelovanja sodišč in finančnih oblastev bosta ta dva zakona postala izhodišče pravilnega im (pravičnega obdavčevanja.
Kongres za strokovno izobrazbo
Beograd, 21. maja. AA. Od I. do 5. avgusta bo v Lifgen med-narodmi kongres za strokov*«« in polije de b ko izobrazbo. Razen našiti zastopnikov ministrstva trgovine m industrije se kongresa udeleže tudi zastopniki gospodarskih zbornic.
Nov! uradi »Putnika«
Beograd, 21. maja. AA. Ministrstvo za promet je dovolilo društvu »Putnik« otvoritev toiri-stičmh uradov v Makarski in na Hvaru provizo-rično, stalno pa v Mostarju. Uradi bodo v prvi vrsti dajali pojasnila o nastanjenju potnikov v hotelih, pensijonili in zasebni'h hišah. Prirejali bodo izlete in daj a K pojasnila o tokalmi+i sezonskih vprašanjih in twistiki. Razen tega bodo prodajali vozne listke za železnice, parobrode in avtobuse.
Rumunija ratificirala Youngov načrt
Bukarešta. 21. maja. AA. Romunski parlament 1« na današnji seji ratificiral Youn®ov načrt m pariške sporazume.
Karlo Kovačevic čestita predsedniku vlade
Beograd, 21. maja. AA. Predsednik mi« nistrskega sveta in minister notranjih za< dev general Peter Živkovič je sprejel sle« deči pozdravni brzojav:
Imenovanje dr. Stanka Šibenika in Ni« kole Preke kraljevskim ministrom vašega kabineta toplo pozdravljam in želim mno» go sreče na dobro naroda in kralja. Karlo Kovačevič.
Odhod nemške mornarice iz Splita
SpBt, 21. maia č. Danes dopoldne ob 10. je nemška vojna mornarica, ki je bila sedem dni zasidrana v splitski luki, odplula iz naših vod. Pred odhodom nemških gostov se je zbralo na obali mnogo domačega občinstva, ki je Nemce prisrčno pozdravljalo. V čast gostom so krožili nad splitsko luko naši hidroavijoni, izvajajoč smele akrobacije. Drugi hidroavijoni ter nekatere edrnice naše mornarice so nekaj časa spremljali nemške vojne ladje, ki so od-plule proti Španiji
Posojila PAB
Beograd, 21. maja. AA. Upravna odbor Privilegirane agrarne banke je imel včeraj svojo 13. redno sejo, na kateri je razpravljal o tekočih poslih. Poročilo o delu izvršnega odbora navaja, da je bilo doslej odobrenih 5366 dolgoročnih hfilpotekamih kreditov v iznosu 194 milijonov 697.000 Din, 142 meničnih posojal v iznosu 2,854.600 Din, 932 zadrugam posojil za 27.634 zadružnikov v iznosu 100,407.436.50 Din, 4 zadružna iposojia za produktivne zadruge v iznosu 4 milijone Din, 2 za vodne zadruge v iznosu 4,150.000 Din. 700 posojfl agrarnim interesentom v iznosu 7 in pol milijona Din, sfkmpno odobrenih posojil v iznosu 313,619.036.50 Din.
Na tej seji upravnega odbora ie bilo odobreno oblastnim zadrugam v Beogradu, Oupniji in Sarajevu naknadnih okvirnih kreditov v iznosu 45 milijonov dinarjev, tako da je doslej zadružnim zvezam in oblastnim zadrugam odobrenih okvirnih kreditov v iznosu 229 milijonov Din. kii ga .ie bilo že izkoriščenega nad 100 milijonov Din. Razen tega je banka od bivše direkcije za poljedelske kredite prevzela zadružnih 'Posojil v znesku 112.340.000 Din m je potemtakem banka dala doslej zadružnim zvezam na razpolago posojil nad 340 milijonov Din.
Minister Demetrovič v Niški banji
Beosrad, 21. maja. AA. Davi ob 9-35 je odpotoval v Niško banjo minister trgovine in industrije Juraj Deimetrovič, da poroča kralju o tekočih poslih svojega resora.
Odličen angleški gost v Banjaluki
Banjaluka, 21. maja. č. Danes je došel semkaj angleški vojaški ataše v Beogradu Walter Oxky s svojo soprogo. Posetil ie komandanta divizije generala Jovanoviča in predstavnike civilnih oblasti, nakar je popoldne odpotoval v Jajce, kjer ostane dva dni. Iz Jajca odpotuje preko Sarajeva na morje.
Čsl. vojaški ataše v Novem Sadu
Novi Sad, 21. maja. č. Včeraj je dopotova! semkaj češkoslovaški vojni ataše v Beogradu polkovnik Vščital. Imel je konferenco s poveljnikom celokupnega našega zrakoplovstva, divl-zijskim generalo-m Stanojtovičem .nakar si je ogledal vse strokovne naprave na aerodromu ter se seznanil s stanjem nase vojne avijatrke.
Naraščanje tujskega prometa v Primorju
Sušak, 21. maja. č. Po izjavi direktorja zvese za pospeševanje ttrrizma na gornjem Jadranu, je tušski promet v prvih letošnjih štirih mesecih mnogo boljši kakor lani. V tem času imamo namreč letos že 5169 gostov, dočim jih je bilo last le 3757.
Beograjski proces
Nervozen dan v sodni dvorani — Disciplinarno kaznovani zagovorniki in obtoženci — Konflikt med odvetniki in novinarjem — Razprava o razširjeni obtožbi proti
Gašparcu
Beograd, 21.» maja. p. Današnji, 22. dan razprave, je bil dokaj viharen. Predsednik je moral uporabiti vso svojo avtoriteto, da je vzdržal red. Kaznovanih je bilo več
obtožencev, pa tudi več odvetnikov, ki so s svojim ponašanjem motili miren po* tek razprave.
Uvodoma jc predsednik sodišča dr. Su* botič sporočil nekatere sklepe sodišča gle* de včerajšnjih predlogov zagovornikov. Tako je med drugim sodišče ugodilo za* htevi, da se zaslišijo novi strokovnjaki glede učinka in sestave peklenskih stru* jcv. odklonilo pa je predlog, naj bi se po* laganje peklenskega stroja in eksplozija na Zrinjevcu v Zagrebu na licu mesta re* konstruirala. Prav tako bodo ponovno po* zvani strokovnjaki, ki so pregledaii pis* m:i, ki so jih našli pri obtožencih v zapo* rih. Predlog zagovornika obtoženega go* stilničarja Kuntiča, naj bi se njegov kii* jent izpustil iz zapora, da bi se mogel braniti na svobodi, je bil odklonjen.
Predsednik je nato odredil razpravo proti obtoženemu Albinu Gašparcu o do* datni tožbi državnega tožilca zaradi razi žaljenja Veličanstva.
Oašparac odločno zanika, da bi bil kdaj rabil dotične inkriminirane izraze. Kot priča zaslišani žandarmerijski poročnik lo-vanovič izpove, da so obtožcnci 13. t. piko so .iim bili zabranjeni listi, vprizariab v zaporu bučne proteste, ori čemer se ie Ga-šparac posluževal izrazov, ki so po zakonu nedopustni. .Med zasliševanjem ie prišlo do ostrega prerekanja med pričo ter obtoženci in zagovorniki, zaradi česar ie predsednik zagrozil, da bo proti vsem uporabil disciplinarne predpise. Ko nit= to ni zaleglo, ie predsednik izjavil, da bo kaznoval odvetnika dr. Grguriča in dr. Žarnica ter obtožence Bana. Prpiča in Bernardiča. Sodni dvor se ie takoj nato umaknil k posvetovanju. Po zopetni otvoritvi razprave ie predsednik sporočil, da se kaznuie Bernardič s tem. da se za dobo treh dni odstrani od razprave. Odlok so navzoči žan-dar.i; takoj izvršili. Ko so obtoženci proti temu protestirali, je predsednik razpravo znova prekinil.
.Med odmorom pa ie nastal nov incident. Odvetnik dr. Markotič ie ostro nastopil proti dopisniku zagrebških »Novosti« Branku Stražičiču. češ. da se ie ta v svoiili poročilih nepovol.ino izražal o odvetnikih in jih označil za neresne. V spor so se vme-Sali še nekateri drugi odvetniki in novinarji, tako da ie nastal v dvorani hud prepir. Po zopetni otvoritv; razprave ie dr. Markotič zahteval od predsednika, nai kaznuie Stražičiča. ra odstrani iz dvorane m da žaljenim odvetnikom na ta način za" doščen.ie. Ko ie predsednik izjavil, da tega Po obstoječih predpisih ne more storiti, ker se ie incident odigral med odmorom, so se odvetnik; zelo razburili. Končno pa ie sodišče sprejelo predlog dr. Markotiča. da bo o njegovi zahtevi sklepalo. Bernardičeve-mu zagovorniku je predsednik dovolil, da se lahko razgovar.ia s svojim kliientom. ki ie bil po odstranitvi od razprave v drugi sobi.
V nadaljevanju razprave so bile zasliša-
ne še nekatere priče glede naknadne obtožbe proti Gašparcu. Žandarmerijski kaplar Pavle Jeftič in žandar Petar Obradovič sta izpovedala, da sta slišala inkriminirane izraze. Priča Dimitrije Vlaiič. ki ie v zaporu zaradi nekega pretepa, pravi, da ie sicer slišal vzklikanje in protestiranje, ni pa slišal. da bi bil obtoženec izrekel inkriminirane besede. Kričalo se ie v več celicah. Tudi niegov brat Marko Vla.iič. k: "ie istotako v zaporu, ne more potrditi, da bi bil Gašparac kriv. Zaslišan ie bil tudi inž. Dra-gotin Gustinčič. ki ic bil zaprt skupno z Gašparcem. Izoovedal je. da Gašnarac ni izrekel besed, kakor, iih navaia obtožnica.
Ob U. ie predsednik odredil četrturni odmor. nakar je objavil sklep sodišča, da se zaslišita v razprav; proti Gašparcu kot priči še dr. Maček in Hadžiia. Predsednik ie oba pozval, da pod častno besedo povesta, kaj vesta o tei stvari. Dr. Maček ie izoovedal. da so bili obtoženci zelo razburjeni, ko so iim zabranili Stanje listov. Zaradi tega so v svojih celicah protestirali, vzklikali in peli razne hrvatske pesmi. Slišal ie vse natanko, vendar pa pri vseh teh protestih in vzklikih ni bilo ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot razžalienie Veličanstva. Isto ie izmovedal tudi Hadžiia. S tem ie bilo zasliševanie o tei stvari zaključeno.
Sbdilo je Pitanje izjav v glavnem procesu tekom preiskave zaslišanih prič. ki niso bile pozvane h glavni razpravi. Med temi jr> bilo tudi pričevanje šefa zagrebške policije dr. Bedekoviča, ki je naknadno podal izjavo o zasliševanju Jelašiča. Dr. Bedeko-vič ugotavlja v svoji izjavi, da je Jelašič pri zaslišanju sam narekoval zapisnik in docela prostovoljno priznal, da je prejpl od dr. Mačka 6000 Din za podnoro omladincev in niihov^ teroristične akcije. Prav tako je Jelašič izpovedal, da je dr. Maček vedel za revolverje, ki eo bili shranient pri gostilničarju Kuntiču. Končno je Jelašič takrat izjavil, da je moral vstopiti v teroristično organizacijo, ker eo mu grozili. O tej izjavi dr. Bedekoviča se je razvila dolga polemika med zagovorniki in državntm tožilcem, zagovorniki so zahtevali, naj se dr. B vleko-vič na razpravi zasliši kot priča, da bi mu mogli staviti še razna druga vprašanja, ki jih smatrajo za zelo važna. Državni tožilec se je temu protivil, češ da je dokazni materija] dovolj jasen in precizen. Na zahtevo zagovornikov se je sodni dvor umaknil, da o tem sklepa.
Po zopetni otvoritvi razprave Je predsednik sodišča najprej sporočil. <la se kaznujejo odvetniki dr. Markotič in dr. Grgurič zaradi nedostojnega vedenja vsak z globo 800 Din, dr. Zanič pa z globo 500 Din. plačljivo do jutri popoldne ob 6. Obtoženca Prpič in Ban se kaznujeta s tridnevnim postom in odvzemom listov. Bernardič pa že po prejšnjem sklepu z odstranitvijo od razprave za dobo treh dni. Glede spora med zagovorniki in novinarjem Stražičem je sodišče odredilo nadomestnega sodnika dr. Bajiča, da uvede preiskavo, zasliši vse prizadete in mroča sodnemu dvoru. O zahtevi glede zaslišanja dr. Bfflekoviča kot priče bo sodišče sklepalo jutri. S tem jc bila današnia razorava zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 8.
Razprava proti Josipu Predavcu
Predavec o svojih kreditih pri Selobanki - Po njegovih zatrdilih dolgovi niso presegli njegovih plačilnih zmožnosti
Zagreb, 21. maja. n. Danes je bil četrti dan razprave proti Josipu Predavcu. Pred* sednik senata je najprej opozoril publiko, naj se ne vmešava v razpravo, ker bo si* cer prisiljen izprazniti dvorano. Obravna* vala sc je danes ona točka obtožnice, ki trdi, da je vzel Predavec posojilo pri Selo* banki, čeprav je vedel, da jc banka pasiv* na ter si jc vzel eno teh posojil brez odo* britve ravnateljstva banke. Predavec iz* 'avlja, da se ne čuti krivega ter da priča* kuje, da bo državni tožilec sploh odsto* pil od tega dela obtožbe. Pravi, da si jc izposodil denar z IS odst. obrestmi, to* rej z visokimi obrestmi, kar je značilo za banko dober posel. Na očitek, da je bila takrat banka pasivna, ponavlja, kar je žc večkrat izpovedal, da dejansko sploh ni bilo nobene pasivnosti. Predavec je šele kasneje izvedel, da mu je ravnateljstvo znižalo obrestno mero od 18 na 12 odst. Priznava, da je vzel posojilo brez posebne odobritve ravnateljstva, ni pa niti vedel, da je prekoračen njegov prvi kredit, ker ie imel v banki odprt račun. Prizadeti bančni uradnik pa ga o tem ni obvestil.
Dobil bi bil tudi nadaljne kredite, če bi .iih zahteval, ker so člani ravnateljstva poznali njegov imovinski položaj in ga ves čas ni nikao pri banki opozarjal ali mu očital, da je vzel posojilo brez dovoljenja ravnateljstva. Ker pa je vedel, da ravna-
teljstvo pregleduje vsakega pol leta bilance in ni bilo nikdar o tem njegovem posojilu govora, je smatral, da je stvar v redu tudi s formalne strani. Kar se tiče njegove takozvane prezadol-ženosti, opozarja Predavec na to, da se je 1. 192S pogajal z Drž. hipotekarno banko za posojilo. Ko je takrat izročil svoj imovinski izkaz, mu ie Drž. hipotekama banka izjavila, da je pripravljena mu dati pol milijona posojiia. kar znači. da ga je smatrala za sposobnega, da se mu kreditira ta vsota. Med tem je prišel nesrečni junij 1928. in ni smatral več za oportuno, da jemlje pri Drž. hipotekami banki posojilo. Sicer bi bil pa že davno uredil svojo obveznost do Selobanke. ako bi bil na svobodi.
Popoldne je bil prvj zaslišan bančni izvedenec Glavan. ki pravi, da odklanja vsako aluzijo, kakor da bi bili izvedenci všili svoj posel po 'gotovih direktivah. Dokazuje. da je vse točno, kar so izvedenci ugotovil- in poročali.
Sledila so razna podrobna vprašanja sodišča in državnega t oži t olja izvedencem. Pred zaključkom današnje obravnave je predsednik senata odredil, da bo pripuščen v sodno dvorano jutri le oni, ki se bo mogel legitimirati.
Promenadni koncert
»Sloge« danes od 19. v paviljonu »Zvezde«. Kapelnik g. Heri Svetel.
Novi predsednik Sobranja
Sofija, 21. maja. AA. Na današnji seji Sobranja je bil izvoljen za predsednika Sobranja bivši minister prosvete prof. Naj* danov, ki je dobil 136 glasov od 253. Iz vrst opozicije je dobil Malinov 62 glasov, socijalist Sokazov 10, praznih listkov pa
bilo oddanih 24. Sodijo, da so te prazne listke oddali prijatelji bivšega ministra Slavka Vasiljeva, ker niso noteli glasovati za Najdanova.
Zasedanje poljskega Sejma
Varšava. 21. maja. g. Že prihodnji dne* vi ali celo ure bodo prinesli odločitev gls* de nadaljnjega razvoja notranje politič* nih razmer na Poljskem. Državni predsed* nik Mosicki je sklical za 23. t. m. izred* no zasedanje Sejma Namere Slavekove vlade so zaenkrat še popolnoma neznane. Govori pa se o dveh kombinacijah in si* ccr, da bo Sejni takoj po sklicanju zopet odgoden, ali pa da bo Sejmu stavljen pred* log, naj izvoli stalen odbor za sodclova* nje s Slavekovo vlado za omiljen ie go* spodarske krize.
Podpisovanje delnic reoaraciiske banke
Pariz, 21. maja. AA. Javno podpisova* nje 16.000 delnic, ki tvorijo francoski de* lež na osnovni glavnici banke za medna* rodna plačila, je bilo prekoračeno v treh urah 158 krat.
Po poročilu iz Bruslja so prijave za na* kup belgijske kvote dosegle 12kratni iz* nos razpisane v vsote.
Slabo vreme v Dalmaciji
Split, 21. maja. Č. Od včeraj je tempe* ratura v Primorju znatno padla. Nasto* pilo jc slabo vreme ter je v okolici Sinja zapadlo ponekod v pretekli noči do 20 cm snega. Mnogo potov proti bosanski meji je nesposobnih za promet. Na mor* ju divjajo ponekod velike nevihte, ki so na splitskem polju lomile tudi drevie. Prw zadeti so zlasti vinogradi.
Sarajevo, 21. maja. č. Zaradi nepresta* nega deževja je včeraj temperatura v Sa» rajevu in okolici znatno padla. Na Trebc* viču je padel sneg. Prav tako poročajo o zapadlem snegu iz fočanskega sreza. Iz ^ostarskega sreza javljajo, da je padlo ponekod do 15 cm snega.
Tragična smrt štirimesečnega otroka
Split. 21. maja. č. V selu Kijevu ic zgorelo v hiši seljaka Ani« Maleviča štirimesečno <icte, ko je spaio v zibelki, ki se ie vnela od iskre z ognjišča. Zgorela je, preden so mogli rešiti otroka.
Sreča v avtomobilski nesreči
Cačak, 21. maija. č. Na cesti iz Guče v Cačak se ;e pripetila včera-j težja avtomobilska nesreča. ki je ostala k sreči brez človeških žrtev. Žarko Kuntič j« vozi! s svojim avtomobilom »Fiat« iz Guče vCažaktri potnike: Do'planine Jelice je bila vožnja v redu. Pri selu Gredi pa se je avto prevrnil v osem metrov globok prepad. Ker je bila na dnu prepada mehka zemlja, se je avto zaril vanjo .in precej polomil, doč'm sta dobila lahke poškodbe le Miha^lo MitovanoviC rn VcKtnir Damianovič.
Silna neurja in poplave v Texasu
Številne reke so prestopile bregove in poplavile več sto štirijaških
kilometrov zemlje.
Dallas, 21. maja. d. Kakor smo že poročali, so povzročile v Texasu in v južnih predelih Zedinjenih držav poplave veliko škodo. Po dosedanjih poročilih
ie prestopilo bregove 15 rek. Posebno huda jc bila poplava v mestu Lousiana, kier je voda izpodkopala in porušila cclo vrsto stanovanjskih hiš. tako da so si prebivalci iedva rešili gola življenja. Do.sedai so potegnili iz valov 19 trupel. Splošno mnenje pa je. da je treba računati z daleko večjim številom žrtev.
Ker so vse telefonske in brzojavne zveze pretrgane, so oblasti navezane samo na poročila letal, ki so bila odposlana nad poplavljene kraje. Po njihovih poročilih so porušene tudi številne železniške proge in avtomobilske ceste. Na več sto kvadratnih kilometrov so poplavljena tudi vsa rodovitna polja,
k.ier je setev opolnoma uničena. Voda pa še vedno narašča.
O velikih nalivih poročajo tudi iz mesta Elaine. k.ier ie skozi mesto tekoča Rdeča reka prestopila bregove, ter poplavila nižje ležeče dele mesta. Pri tem ie izgubilo 17 oseb svoja življenja, med n.iiini so večinoma zamorci. Škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
Bukarešta. 21. maja AA. Iz vseh krajev poročaio. da so poplave »onehale. Škodo se ceni na okoli 100 milijonov levov. V Bukarešt; se ie včeraj utrgal oblak ter ie padal dež nekoliko ur. V mnogih ulicah predmestja je stala voda zelo visoko. Škoda ie ogromna.
Ancona, 21. maja AA. Po zadnjih vesteh ie neurje, ki je divjalo po italijanski ob"li Jadranskega morja zahtevala 5 človešk h •žrtev. 20 oseb je bilo ranjenih.
Zeppelin pleve nad Atlantikom
Rio de Janeiro, 21. maja s. Kakor poročajo iz Pernambuca, je brezžična postaja :ia otoku Fernando Noronho stopila v zvezo z brezžično postajo na krovu »Grofa Zcppelina«. ki je bil ob 12. uri na točki 21 stopinj 5 minut zapadne dolžine in 11 stopinj 32 minut severne širine. Zrakopiov je do tedaj prevozil nekako polovico poti.
Pernambuco. 21. maja g. Ob brazilski obali ie vreme ugodno in se bo najbrže držalo do prihoda »Grofa Zcppelina«. Strokovnjaki računa;o. da zrakoplov na poti preko oceana sploh ne bo imel ovir z vremenom.
Zagoneten umor v Sofiji
Sofija, 21. maja, d. Pred nekaj dnevi so našli na stanovanju ubito Gelo Lul-čevo, ž-eno rezervnega kapetana Lul-čeva. Umorjemka je bila znana kot ena voditeljic bolgarske verske sekte »da-novistov«. Truiplo umorjene žene je bilo strašno razmesarjeno On stanovanje popolnoma oplenjeno. Ker šumijo, da je umor izvršil Liričev sam, je bil ta aretiran in pr&pdian v policijske zapore. Umorjemka je bila hči generala Radoj-kova. ki ie bil ubjt pred petimi; leti ob priliki atentata v certkvi sv. Nedelje. Mogoče pa je tudi. da je bil umor izvršen !jx> naročilu gotovih ljudi, k! so nedav.no ponujali umorjertki 200.000 'ejev, če se bi odrekla veliki dedsemi, ki jo je imeta podedovat-: za svoirn očetom.
,,Kraljica zraka" je utru iena
London, 21. maja. AA. Miss Johnson bo dovršila ostali del poleta v Avstralijo v manjših etapah, ker je trudna od dose* danjega sijajnega poleta.
Letalka ie prekoračila čas. ki ga je po* treboval Hinkler za polet iz Anglije v Avstralijo. Upa pa, da bo lahko nadalie* > ala polet preko Atambuc v Port Darwin. Pogumno Ictalko so prisrčno sprejele ni* zozemske oblasti in ji prožile vso pomoč. Na poti v Surabajo je vodilo nično letalo nizozemsko poštno letalo. Do Surabaje ie preletela miss Johnson 455 milj in je od* daljena še 1430 mili od Avstralije.
Samomor uglednega Dunajčana
Dunaj. 21. maja. g. Znana spedicijska tvrdAa Schenker & Co. ie prejela danes brzojavno obvestilo. da so našli svaka šefa tvrdke In proktt-rista dr. Maksa Borovega v Ottohaoisu na plarKm Rax zastrupljenega z veron-alom Samomorilca so nezavestnega spravili v bolnico, kjer se Se vedno n« zavedel. Njegovo stanje le zelo resno.
Obtoženci v zadevi zagorske železniške nesreče oproščeni
Zagorje, 21. maja.
Čitateljem »Jutra« je še gotovo v spo« minu železniška nesreča, ki se je zgodila na zagorskem kolodvoru v noči od 4. na
5. oktobra lanskega leta. V prvih jutranjih urah je tedaj zadel tovorni vlak, ki je bas vozil v postajo, v drugi tovorni vlak, ki je imel postanek na našem kolodvoru. Razbitih je bilo več železniških voz, eden jc padel celo preko obzidja v savsko strugo, skrivljene so bile tračnice in jc znašala vsa škoda v višino več sto tisoč dinarjev.
Državni tožitelj je tožil vlakospremno osobje v postajo prihajajočega vlaka za* radi malomarnosti v službi na povrnitev vseh stroškov, ki so nastali zaradi te ne* sreče.
Dne 13. maja t. I. se jc vršila pred li* tijskim sodnikom poedincem g. Novakom razprava. Obtoženci, železniški uslužben* ci iz Maribora, so sc zagovarjali, da so bi* ■'gnali pred postajo dani na »prosto-*, dočim so zatrjevali uslužbcnci zagorske postaje, da so bili uvozni signali na »stoj«. Pri litijski obravnavi je bilo prečitanih Več poročil železniških komisij, ki so po zagorski nesreči izvedle na licu mesta več preiskav in kontrolnih voženj. Nekaj re* vizijskih voženj se je izvršilo tudi po no* ci, prav ob istem času, ko se je zgodila znana nesreča.
Izpovedbe obtožencev in prič so si bile često v diametralnem nasprotju, posebno značilne pa so- bile navedbe glede signal* nih naprav. Sodnik Novak je izrekel gle« na izpovedi, da so morda v kritičnem trenutku odpovedale signalne naprave, nad vsemi obtoženci oprostilno razsodbo.
Državni pravdnik se je pritožil proti razsodbi litijskega sodnika g. Novaka in je deželno sodišče v Ljubljani kot priziv* no sodišče razpravljalo ponovno o zagor* ski železniški nesreči ter je te dni izdalo razsodbo, s katero oprošča vse obtožence. S tem je potrdilo oprostilno sodbo, ki jo je izreklo litijsko sodišče.
Kakor čujemo se bo razpravljala zagor* fcka železniška nesreča še pred maribor* 6kim tiskovnim sodiščem. Eden maribor* skih listov jc v svojem poročilu kmalu po preiskavi napisal besede, zaradi kate* rih je bila vložena tiskovna tožba, ki pa je počivala, dokler ni bila izrečena raz* sodba.
Avtomobilska nesreča pri Grosupljem
Grosuplje, 21. maja. Iz Zagreba sta se danes z avtom vozila proti Ljubljani zastopnik zagrebškega agrikulturnokemičnega urada za kalijevo gnojenje Konrad Pučnik in tvrdkin šofer Mato Štampania. stanujoč v Zag-rcbu na Branimirovi cest; 15. Avto ie vodil Pučnik sam. dočim ie šofer sedel ob njegovi strani. Pri vasi Blato krai Grosuplja se je okrog pol 19. nenadoma zgodila nesreča. Na tamošntieni ostrem ovinku Pučnik n; mogel obvladati volana in avto ie v naglem poletu zavil na njivo, kjer se ie prevrnil. Štampania ie ood avtom obležal nezavesten z zlomljenima nogama. dočim se ie Pučniku samo roka iz-pahnila v ramenu. Na krai nesreče .ie kmalu Pribite! grosupelisk; zdravnik, ki ie ponesrečencema nudi! orvo pomoč, nakar ie bila pozvana ljubljanska rešilna postaia.
Rešilni avto je močno prizadetega šoferja Stampanjo prepeljal v ljubljansko bolnico. kier so ugotovili zelo komplicirane prelome kosti na obeh nogah. Ima pa tudi notranje poškodbe. Po Pučnika ie bil odposlan iz Liubl.iane neki privatni avto
Zopet junak z nožem iz ptujske okolice
Maribor. 21. maja.
Pred senatom trojice se je zagovarjal pri okrožnem sodišču 25-letni zidar Alojz Liubec iz Grajene pri Ptuju, ker je lani dne 15. decembra sunil Frana Krepka z nožem v desni nadlehtnik tako, da je Krepek izkrvavel jn umrl. Navedenega dne je Liubec z nekimi pivskimi tovariši pijan prišel $ Krčevino pri Vurberku, kjer ie imel ljubico. Vsi so po cesti imeli v rokah odprte nože in krilili z njim okrog ter ogražali pasante. Za njimi so prišli Črnko in Kolarič ter Roza Kranjčeva, mati Ljirb-čevega dekleta. Vnel se je kratek prepir in pretep, a Črnko in Kolarič sta takoj zbežala. Ljubeč in tovariši so iu nekaj časa
zasledovali, nato pa se vrnili na cesto, kjer so od domače hčerke zahtevali, naj jim pove, kje sta Črnko in Kolarič. Ko iim je rekla, da sta odbežala protj sosedu, so ju šli iskat tja, pa ju tudi tam niso našli m so se vrnili
Med tem pa se je nabralo pri Kodelovi hiši več ljudi, med njimi tudi Janez in Josip Breg, Josip Jelenik in končno sta se zopet prikazala tudi Črnko in Kolarič. Ti so s koli napadli Ljubca in njegove tovariše, ki so po kratkem pretepu zbežali in se skrili v nekem jarku. Ko je bil že mir, je prišel mimo Franc Krepek proti Ro.isko-vi hiši, kjer je poročena .njegova sestra. Liubec je prišel za njim. se mu pridružil, med potjo pa ga ncnadc-ma z nožem vrezal na desnem nadlehtniku. Krepka in še enega poškodovanca iz prejšnjega pretepa so odpeljali v bolnico v Ptui, kier je Krepek pol ure po prevozu umrl. Ljubeč mu ie prereza! poleg več manjših žil in živcev tudi veliko žilo odvodnico in dovodnico. Dasi je Krepek močno krvavel, ga vendar ni nihče obvezal, vsled česar je izgubil toliko krvi, da ie bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Ljubeč je bil danes zaradi zločina zoper življenje obsojen na dve leti težke ieče.
Koncert pevskega društva »Cankar" v Ljubljani
S:nočj se jc vršil v dvorani Filhartnonične družbe v Ljubljani koncert moškega zbora delavskega pevskega društva »Cankar«. To društvo je, dasi še mlado, vendar že s svojimi dosedanjimi nastopi dokazalo mnogo dobre volje, vztrajnosti in napredka. Čeprav glasovno krog 20 mož broječi zbor ni popolnoma izglajen, vendar je moči od koncerta do koncerta zasledovati veliko izpopolnitev v prednašanru skladb.
Duša zbora je gotovo njegov pevovodja Kri-s:o Perko, ki z redkim navdušenjem vodi svcf> malo peščico. Na njegov račun gre gotovo tudi interpretacija del, ki jo lahko brez oklevala imenujem dobro; ne bi pričakoval, da jc mogoče s tako majhnim in glasovno-tehnično še i»5z-vežbanim aparatom doseči .tako lepe uspehe. Navadna napaka manjših zbo-rov je preglasno petje. Tej pogreškj se je pevovodia tu ognil s prav poudarjeno dinamično diskretnostjo, k-i je napravila vsako pesem zanimivo in užitno.
Spored je v prvem delu obsegal slovenske zborovske pesmi (deloma narodne), v sredi dva solospeva Alberta Zupana, k; je bil delež-en jaJs« bogatega aplavza, in k sklepu nekai pes-ml srbohrvaiske literature. Konccrt je poseiilo mnogo občinstva, ki ie nastopajoče toplo aklantira-lo. Pevovodj.j je bi! poklonjen šopek cvetja. Koncert ■pomeni Za mladj zbor in njega vodjo prav tc-P uspeh 'in zadoščenje za dosedanji trud, oiienem pa raj mu da tudi pobude za nadaljnje smotrer« delo. '	L. M. Š.
Dan nesreč v Zagrebu
Zagreb, 21. maja č. Danes se ie pripetilo
v	Zagrebu več težjih nesreč. V Palmoti-čevi ulici je padla iz drugega nadstropja 21 letna služkinja zdravnika dr. Crvenjaka Jožefa Kenda. ko ie umivala okna. Zlomila si ie levo nogo ter dobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so v bolnico.
Dijak pharm. Izidor L5wi iz Sarajeva ie pomotoma kakor sam izjavlja, izavžil strup v svojem stanovanju v Preradoviče-
vi	ulici. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer so mu izčistili želodec. Ko se je zavedel, jc izpovedal, da je imel kot dijak pharmacije pri sebi poleg praškov, ki so mu jih predpisali zdravniki, tudi strup ve-ratin, ki ga je pomotoma zavžil mesto drugega praška. Akoravno je študent že izven nevarnosti, so ga morali pridržati v bolnici.
19 letnemu delavcu Stjupanu Pečku. k* .ie žagal drva. je odtrgala cirkularna žaga prste na desni roki.
Na Barutanskem bregu je pohodil konj nekega vozila poldrugo leto staro Lojziko Kleslin. delavčevega otroka, ki se ie igral na cesti. Deteta so z zdrobljenim kolkom pripeljali v težkem položaju v bolnico.
Hmeljski trg
Žatec, 21. maja. h. Povpraševanje mnogo živahnejše. Cene so sc ustalile in dvignile na 600 do 700 Kč.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska Tremenska napoTed za četrtek:
Seni in fja oblačno in nekoliko toplejše; mestoma tudi morda nevihte.
žrebanje v drž. raz. loteriji
Dne 19. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— 1.890, 98.122.
Diq 500.-
27.771. 27.786,
.36.654. 42.996. 49.412, 59.529. 68.779. 72.070. 75.078. 77.205. S4.197, S7.865. 91.312.
36.660. 44.122. 49.415. 59.554. 68.782. 72.074, 75.089. 77.245, 86.934. 87.869, 96.626.
1.896 29.225. 36.664. 44.136. 49.441. 66.436. 69.169. 73.792. 75.151. 77.337. 86.983. 87.936. 96.627,
8.002. 33.778. 36.688. 46.615. 49.477. 66.470. 69.188. 73.958. 75.165. 77.349. 87.241. 87.951. 96.647.
8.031, 33.784. 37.734. 47.406, 49.483, 67.541, 69.445, 76.980. 75.200. 78.037. S7.266. S9.127. 96.672,
9.724, 34.189, 37.750. 47.478. 57.309, 67.559, 69.461. 75.007, 76.625. 78.087. 87.803. 89.128. 96.680.
16.026. 35.372, 38.169, 48.332, 57.383. 67.579, 69.468. 75.029, 76.670. 78.089, 87.833. 89.162, 96.826.
16.058,
35.385,
38.174,
48.360,
58.827,
67.591,
69.476,
75.038.
76.684,
84.1S3,
87.S52,
91.301,
96.876,
17.960,
36.630,
42.985,
48.387,
58.865,
68.729.
69.490,
75.049,
77 202,
84.186.
87.864,
91.311,
96.884.
Do 2. junija bodo izžrebani še naslednji večji dobitki:
2 Premije po Din	1,200.000.—
2 » » »	500.000.—
2 » » »	400.000.—
» » »	300.000.—
» » »	40.000.—
16 ' » » »	30.000.—
2 i
20 premii po Din 20.000.— 48 » » » 10.000.— IJ0 » » » 4.000.— 776 » » » 2.000.— 39.026 » » » 500.—
Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zame-ljali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le oliko Časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogu Izžrebane srečke nam je takoj vposlati.
T*<lru2«ia hranilnica Liubliana Sv. Petra cesta 10.
Naši kraji in ljudje
Francosko predavanje v Ljubljani
Pred običajnim občinstvom je včeraj ria vseučilišču govoril g. Desfontaines, k; nam ga je g. prof. Vey predstavi! kot sina francoskega generala, padlega med prvimi žrtvam; v svetovni vojni. Sam predavatelj je moral v tem pokolju dati levo zapestje, navzlic svoji mladosti se odlično udejstvuie v Hanotau.Kovi zbirki zgodovinskih in zemljepisnih spisov, to pa v prvi vrsti kot an-tropogeograf. Razen tega ie objavil delce >Youneovo potovanje po Francoskem pred veliko revolucijo«.
Predavatelj se je uvodoma hvaležno spomnil sprejema, ki ga ie bil deležen ob shodu slovanskih geografov po naših krajih. Kot profesor v LLllu je omenil nastop Glasbene Matice v tem mestu: Lillci, sicer hladni, so se razvneli ob slovenski pesmi in njemu samemu je naša prireditev »največji glasbeni spomin«.
Kot zastopnik človeške geogrrfiie nam ie govornik z ognjevito besedo prikazal nekaj značilnih potez iz Francije. Ta lena dežela ima skoro toliko obale kolikor kopnih meja. Vodne meje vodijo v tri morske sestave. Vsako teli »oken« ie prineslo Franciji svojevrsten prispevek. Skozi iužno okno je proniknrla prosveta in antika, sredozemska (ne latinska). Severno okno ima ravzlic nečlenovitosti obrežja 24 prvovrstnih pristanov, ki pospešujejo trgovstvo. Za-padno okno pomeni: odkritia. daljne plovbe. kolonije, pustolovščine. Zanimivo je vedeti. da se naizapadneiša luka zove M)ri-ent, po vzhodnoindijski trgovski družbi »L* Orient« iz 1. 1664. Torej vzhod spoien z zaoadom.
Francija ie celinska država. Naizapad-nejša nje pokrajina se zove Finistere. t. i. konec ozemlja. hkrati konec evropskega ozemlia. sai Pireneii so domala neprehodni. Inozemca zbode v oči. da na Francoskem ne najde »francoske rase«: Desfontaines ie plavolas severu; tip. otvoriteli večera pa izrazit črn južnjak. Skratka. Francija združuje v svojih mejah silno mnogo-ličnost. Ako naoraviš izlet iz Pariza proti jugu dobrih 120 km, se zaveš te mnogovrstnosti: pariška okolica ie vsa v rariiaz-ncm gozdnem oklepu. Vrli krali Dagobert ie ustanovil baje Pariz kot lovsko postojanko in še danes stoji v okolici vas La France, kier je grobnica dinastije Kaoeto-vičev . . . Malo še zdrdramo. pa dobi pokrajina povsem drugačno lice. Vasi so na tesnem nakopičene, njive četverooglate (v Sloveniji podolgovate): to ie pokrajina Be-auce, pravcati okrasni motiv za preproge. Švignemo še nekoliko dalje, pa smo v grdi zelenkasti sivini, z neprijazno šumo slabili smrek, brez lazov in ias. brez hiš. A kmalu smo v Orleanski dolini: njivice so razsejane kakor konfeti po tleh. hiše so hišice, polica skrbno negovana, vse ie mirno, lepo organizirano.
Različnost se kaže tudi v fizični geografiji: reke na pr. poplavljajo ob Taznih dobah. v podneb'u se borijo nakrižni vplivi itd. Kakor v Jugoslaviji, je tudi na Francoskem opaziti mnogoterost človeških bivališč. Učeniaki zbirajo danes take tipe kakor filatelisti znamke. Govornik sam ie izdelal zemlievid za obliko streh. Gre za krov: opeka, kosci itd. Na severu dobiš ostre strehe (deževje!). Vrste kuhinj so štiri, ki se bojujejo med sebo.i: sredozemska a!i oljnata (paprika . , .): večino ima maščobna. kier se jedi beliio s svinjsko tol-ščo: ni čuda. če pravijo ljudem. k; so si že prislužili svoj dosmrtni preživitek »gens de !' omelette au lard« (liudie s šoehovo omleto): gosja mast pa vlada boli v iugoza-r>adu: zase tvori skupino zapad s presnim maslom: najšibkejša pa .ie skupina, koder služi smetana za obelo. ponekod do Normandiji. Tukaj se ie skuhal pojem: mi.ioter — počasi vasiti.
Glede pijač ima n. pr. Italija zgo!i vina. Belgija zgolj piva. Francija pa se ponaša zopet z veliko spremembami: prevladuje sicer Vinko Loz.ič, vendar krepko besedo govori marsikod g. Pivko, celo Jabolčnik (ci-d:re) in neznan gost. a Hruševec (poire) se omejuje boli na zahod.
Kai oa ie enotnost kakega ozemlja? Enoličnost? Ne. Raznoterost boli druži in spaja posamezne dele. k; se vzajemno izpopolnjujejo. zato bolj vkup drže. Variatio delectat — razlika mika. Značilna poteza pri Francozu je. da se še ni otresel kmet-stva. t. j. da se krčevito drži svoie domačije. Vsem Francozom je iz srca govoril pesnik Du Bellay. k; ie v 16. stoletju peval: s Blagor mu, kdor ie kot Odisei napravil lepo potovanje in se vrnil pod rodni krov bogat z izkustvi.« Vrniti se na očeov dom' Koliko ie v Parizu izobražencev, ki še čvrsto nosijo v sebi kal pokraiinstva.
Ob sklepu se je ponovno ozrl na Jugoslavijo. ki ie še bolj raznotera od njegove domovine. Zadivljen je gledal naše pomor-
ske predele, pogorske kraje, ravnote. krš-ni svet Toliko mnogoličnost; ie v tem za-padnjaškem. evropskem ozemlju, da nas zavida zanje . . . Kako ie Amerika in še kaka druga krajina enolična v primeri s to blaženo zemljo! . . . Jugoslaviji pripada sijajna vloga '. . . Govornik nam je obljubil, da nas poseti v kratkem, a s skiop-tičnimi slikami iz svoje očetniave. Prof. Vev se ie toplo zahvalil predavatelju ter opozoril na Brunhasovi kniig; o Franciji, ki jih je dobiti v Francoskem institutu.
(D)
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva uL 26
Velik razvoj gornjeradgonske občinske hranilnice
Gor. Radgona. 19. maja
Občinska hranilnica v Gornji Radgon; je imela 15. maja sejo upravnega odbora, na kateri ie bilo podano poročilo o petem poslovnem letu. Ustanovljena je bila od trške občine gornjeradgonske kot regulativna hranilnica ter ie pričela poslovati dne 27. marca 1925. Ta zavod, ki ie postal v kratkem času važen gospodarski in kulturni čini teli. .ie bil ustanovljen na pobudo župana odvetnika g. dr. Lenarta Boezia in naprednega občinskega odbora. Kljub liutemu nasprotovanju nekaterih zagrizenih zaslep-l.iencev si je zavod v kratkem času pridobil splošno zaupanje pri izposoj evalcih kakor pri vlagateljih. Nagli razvoj ie najlepši dokaz, kako potreben ie bil tak zavod za kmečko in ostalo prebivalstvo ob naš; severni državni meii.
Že računski izvleček prvega poslovnega leta ie pokazal uspešen razvoj vseh panog hranilničnega poslovanja ter otvoril lepe izglede v bodočnost. Bilanca za leto 1929. Pa izkazuje posebno razveseljiv napredek zavoda. Lanski denarni promet ie iznašal 188 milijonov 203.013 Din 24 p, stanje hranilnih vi o? koncem leta 5 milijonov 140.367 Din 5 p. hipotekarnih posojil 3 milijone 721.3^4 Din. stanie naložb pri Poštni hranilnici 67.498.57 Din. stanje tekočega računa 1.118.590 Din. stanie blaga je 241.313.08 Din. stanje inventarja 20.970 Din. stanie rezervnega zaklada 138.666.37 Din. čisti dobiček 18.427.27 Din, ki je z delnim zneskom 8.427.27 Din prenešen v rezervni zaklad hranilnice, z delnim zneskom 10.000 Din pa ie bi! ustanovljen pokojninski zaklad za uslužbence hranilnice.
Po ugodnem poročilu ravnateljstva in obeh revizorjev, ki sta našla vse v nailepšem redu. ie povzel besedo sreski načelnik iz Ljutomera g. Dr. Trsteniak ter poročal, da .ie tudi sam pregledal računske zakliuč-ke za prošlo poslovno leto in se prepričal, da je vse pravilno. Ugotovil je tudi, da vsi člani ravnateljstva -požrtvovalno delujejo za hranilnico ter izrazil iskrene čestitke na ne-verietno nag!em podvigu zavoda.
Namesto odstopivšega člana g. Iv. Pav-ca ie bi! izvoliem v upravn; odbor ter za člana ravnateljstva g. Franio Lobnik, veterinarski svetnik. Sedanja hranilnična uprava ie naslednja: predsednik g. Franc Ko-
rošec st.. trgovec im posestnik, podpredsednik g. Clotar Bouvier. tovarnar in veleposestnik: odborniki gg.: dr. Lenart Boezio (kot predsednik ravnateljstva). Hiako Po-žur. notar in posestnik (pisarniški ravnatelj). Kari Mavric, šolski upravitelj in posestnik, Anton Kovačec. učitelj in posestnik. Ivan Borovič. posestnik. Namesto umrlega g. Janka Karbaša doslej novi ni imenovan. Občinska hranilnica se nahaia Pod stalno kontrolo sreskpga načelstva. Poslovanje se vrši skrbno ter se pt; podeljevanju kreditov posebno previdno postopa. Posebno lepo socialno de!o le sedanja uprava izvršila s tem. da je odobrila službeno pragmatiko in pokoininski pravilnik za uslužbence Občinske hranilnice.
Za vloge jamči tlška občina Gornja Radgona z vso svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, ki obstoji iz 4 hiš v trgu. dveh najmodernejših opekarn z elektrarno vred v Črešnievcih in Borecih ter iz občinskih posestev v izmeri nad 150 oralov. Razen tega ima hranilnica tudi lasten rezervni fond in vrednost inventarja. Naloženi denar je popolnoma varen in ravno to ie vzrok, da so hranilne vloge v kratki dobi tako ogromno naTasle. Pr; občinski hranilnici nalagajo tudi sodišča denar za mladoletnike. Orna daje posoiila na dolgoletno odplačevanje ali amortizacijo tako da se dolg odplača v 20 do 25 letih, kar ie za kmečko prebivalstvo gotovo pravi blagoslov. Posojila se dajeio pod najugodnejšimi pogoji in da se vloge ugodno obrestujejo, je razvidno iz niih ogromnega porasta. Ta važn; gospodarski zavod zna-či krepek branik na severni meji države, kjer se stikata slovenski in nemški element. Občinski hranilnici čestitamo na nie-ne mlepem razvoju!
Vabilo materam
Prejeli smo: Prihajamo k vam materam, da posvetimo v kotiček vaše tihe sreče, vaših najlepših misli, vašega upa. vaše in naše nade. v kotiček bodočnosti našega naroda. Nagraditi hočemo vašo dnevno skrb in brigo, ki io posvečate našim najmlajšim, svojemu ljubljenčku, svojemu otroku. Zato vas vabimo, da se udeležite konkurenčne tekme za najbolje negovanega, hranjenega in razvitega otroka, ki se bo vršila v nedeljo 1. junija dopoldne na igrišču TKD Atene v Tivoliju. Razdeljene bedo visoke denarne nagrade in razne priznanice po glasovanju strokovnega razsodišča in občinstva samega.
Z glasite se, prosimo, najkasneje do 26. t. m. v Dečjem domu kraljice Marije., vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. ure pri šef-zdravniku dr. Dra-gašu, kjer dobite vsa pojasnila. S seboi prinesite točne podatke o rojstvu m razvoju otroka. Tekme se lahko udeleže otroci do drugega leta. Za razstavo dobi vsaka mati na razpolago vse. Ne potrebuje ne posteljice, ne oblekce. Vsi otroc; brez razlike stanu bodo enako oblečeni. Ime matere ostane tajnost zdravnika. Vsak otrok dobi za razstavo svojo posebno tabelo, označeno s posebno številko.
Nadzorstvo naid otrokom prevzamem za časa razstave sestrre Deojega doma kraljice Marije. Matere se onozairjaiio le, da nakrmilo na dan razstave otroka pred odhodom in Prineso s seboj nekaj svetlega čaia.
Zdrava rdeča lička, lasna svetla očka zbranih priglašenih otrok nai ta dan živo pričajo javnosti o požrtvovalnosti, vestnosti in sknbnosti slovenske matere.
0, nesrečna šmarnica!
Slovaška Bi*tr?ca. 19. maia
V nedeli o so opazili potniki med Slovensko Bistrico in postalo ob glavni progi obžalovanja vreden prizor, ki je drastično pokazal pogubni vpliv šmarnice. 2e na mestni postaii ie neki opiti delavec v spremstvu svoie trezne žene ogovarjal občinstvo in pasante z neokusnimi izrazi in z »ocvirki« vseh mogočih jezikov. Med vožnjo do postaje ob glavni progi ga ie toplota še boli omamila im zmedla. Ko ie izstopil, ie ogovoril in ozmerjal vsakogar, nato oa je odšel v postajno restvracijo, kjer jc nadaljeval z razgrajanjem. Kričal in ošteval ie vse vprek. naibolj pa svojo objokano ženo.
ki 'fi je prisodil par krepkih zaušnic in brc. Tudi s tujimi gosti je poskusil pričeti pretep. Dobrohotni krčmarjev »tuš« je siccr trenutno vplival, vendar pa je moral re-stavrater kmalu sam pobegniti pred nasilnežem. Da bi nesrečnež vzbudil še večjo pozornost, se ie napol slekel in strup šmarnice ie nadaljeval svoje pogubno delo. Med tem se je odpeljala niegova žena. ro-govilež na ie prodala! svojo nadlego postajnim nameščencem, ki so ga vliudio zavrnili. Zategadelj se ie hotel maščevati in se ie v pijani kai vrgel na tir. kjer ie mirno čakal na prihajajoči tovorni vlak. Le z naporom in precejšnjim potrpljenjem se ie železničarjem posrečilo, da so ga spravili s tračnic. Ker pa ie te nevarne poskuse trdovratno oonavlial. so ga morali končno odnesti v skladišče.
V naši leni okolici, osobito v nižinah oro-t; Draviniski dolini, so kmetje Po vojni zasadili mnogo samorodnega trsja — šmarnice. Vsi znaki so kazali, da se je nesrečnež nekie napil tega strupa, ki ga no nekod naše ljudstvo zgrešeno hvali. Omenjeni delavec ie sicer miren človek, ki baie še nikdar ni na ta način razgrajal. Tudi zmernim ljudem se torej lahko pripeti kal takega, če šmarnice po okusu ne poznajo in niso še občutil; njenih posledic. Proč torej s škodljivo pilačo. ki ie sicer zelo cenena, toda strupena! Najboljšo statistiko njenih kvarnih posledic nam daieio umobolnice, ki imajo večino bolnikov iz krajev, koder raste šmarnica. Banska uprava ie umestno obdavčila samorodno fcrsje. ki nai bi čim prej izginilo tz naših goric. Opisan, n členi dogodek pa naj naših izletnikov nikar ne plaši, ker se v slovenjebistriških gostilnah točijo večinoma le domača, pristna pohor-ska vina, katerih sloves je dovolj utrjen tudi izven našega okoliša.
| Damske toalete
zadnje velemestne kreacije ter obleke 2a vse .prilike od preprostih do elitnih modelov v velikii izberi pri tvrdki
F. LUKIC v Stritarjevi a 11 c i.
I
Pozor pred sleparskimi prodajalci srečk
Ljublima. 21. maja
Po Sloveniji, v vaseh in manjših mestih, pa tudi v Ljubljani sami se kaj radi pojavljajo razni sleparski prodajalci srečk. ki zamamljajo svoje žtrve z vsemogočimi obljubam; in jih skubijo na goljufiv način.
Te dni so se pojavili v Ljubljani spet trije mladi, hrvatski govoreči moški, ki hodijo od hiše do hiše ter ponujajo državne obveznice na obroke. Mladiči so neverjetno vsiljivi, tako da se iih človek koma.i odkri-ža. Izkažejo se s papirji neke beograjske banke, o kateri se niti ne ve. če res obstoji. Eden izmed njih se predstavlja kot poštni uradnik, dočim drugi tovariš opozarja nanj, češ. nai se vsak kupec oglasi kar pri njem na poštnem uradu, da bo vrnil denar, ako bi srečka že v nekaj dneh ne zadela.
Neizkušeni ljudje, zlasti služkinje, ki so si jih predvsem izbrali za žrtve, jim kai radi nasedajo. Listine, na katere vzamejo prvi obrok, nihče od trojice ne podpiše, ker se pač vsak posamezen zaveda, da opravlja nedovoljen posel.
Ker je pričetkom tekočega meseca stopii v veljavo novi zakon o prodaji srečk in državnih papirjev na obroke ter ie se dai obročna prodaja teh papirjev oo agentih prepovedana. ie najbolje za vsakogar, da ob prilik; obiska triperesne deteljice pokliče najbližjega stražnika in spravi tako ptičke na varno. Papirji, ki jih prodaiaio za ceno 930 Din. so vredni po uradnem tsčaiu le okrog 500 Din. Škoda, ki so jo napravili razni taki škodljivci našim ljudem, ie tolika, da se mora enkrat to sle pa rje ni e nehati. Novi zakon nam nudi možnost, da se tako zlorabljanje ljudske lahkovernosti energično zatre.
Kako ie bil zadeven zakon potreben, nai izpriča gorostasna kupčija neke bančne nekdanje družbe, ki ima svoj sedež v nekem kraiu v Sloveniji. Pri neki ženski se ie nedavno zglasil agent, od katerega ie kupila imenovana 2 tobačni srečki, katerih cena se giblie okrog 40 Din. za 400 Din torej za nič več in nič manj kakor desetkratno ceno vrednosti.
&utri velite a premiera / Elitni Šeittc Matica t

tftichard TSauber
v prvem »večnem filmu
iVc verujem vec nobeni iens/ei
I
Kot najboljše ma-
sažno in domače zdravilno sredstvo proti
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev ln krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko iganje)
DoWvm t originalnih plombiranih etek!«iicab r prirtni predvojni ka.kovo.ti v ts«& drogeri-jali ia trgovinah t mešan-im blagom.	38-a
Primorske novice
Nekai novih prevedb priimkov v Trstu: Anžlovar Angiolari, Brezovšček Bersoni, Brezovec Brezzi, Celigoj Celio, Kogoj Cog-gi, Dvorak Cortigiani, Glažar Gazzeri, Gruden Gordeni in Cordelli, Krkoč Cerchi. Kraje Carsi, Lozej Losetti, Merlak Mer-latti, Nabergoj Naverri, Sciivvefelbeng Strl-fina. Zadnik Zadini, Zaje Satti, Zelen Gelli, Žgitr Sicuri, Žolgar Solgari.
Trg Senožeče je imel v dobi, ko še ni bilo železnic med severom in jugom, svoj pomen kot postajišče v vsem prometu. Nekoč je bilo v Senožečah glavno sejmišče za sol, po katero so prihajali celo iz štajerske dežele. Pivovarna ie v Senožečah delovala dobro precei časa in senožeško pivo »Adrija« so poznali celo v Indiji in na Kitajskem. V Senožečah ie bila sodniia in davkarija. Povojni časi so hudo zadeli Senožeče. Tri trgovine so v Senožečah in štiri krčme. Mnogo ljudi se ie izselilo. Prometa ni nobenega. Senožečam, ki j«Qi je okoli 840 v 190 hišah, se baviio danes s poljedelstvom, živinorejo in prodajo drv.
Na Reki je bil nedavno zatvor.ien največji hotel »Europa«. Hotelir je prodal na dražbi pohištvo 130 sob za 58.000 lir. da je mogel plačati zaostalo dolžno stanarino. Leta 1920. je imela Reka 15 hotelov, od teh šest prvovrstnih. Danes .ie na Reki le še en hotel, ki zasluži to ime, to je Royal. Vodi ga hišni lasrtnik sam, ker ne more dobiti najemnika.
»Banca Nazionale del Lavoro< je postala znana v Julijski Krajini po pre vzet.šu tržaške in goriške podružnice Ljubljanske kreditne banke. Poročilo upravnega odbora za preteklo leto pravi: »Izvršujoči vladna navodila smo pridobili mnogo klijentov med d-rngorodnim prebivalstvom. Da se zaiamoi uspešno delovanje v vseh kreditnih zadevah. posebno v kmetijstvu, srno prevzeli najprej podružnico Ljubljanske kreditne banke v Gorici in potem podružnico v Trstu.« Banki je določena glavna vloga pri notranji kolonizaciji v obmejnem pasu.
Maček
Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »Franz Josefo-
ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljan.ie ter omili dražljivost živcev. »Franz .Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Iz ljubljanske opere
»Dolarska princcsa«.
Menda bo že 25 do 30 let, kar Je član berlinske operetne skupine Leo FaU z >Do1»r-sko princeso-?, z »Veselim kmetom«, z »Ločeno ženo« itd. prišel do evojega imena. Da-nos je od nekdanjega hrupa in trušča ostalo, — kakor od vsake modne senzacije — nekaj melodičnih fraz, valček, bežen spomin. Ne vem, ali je »svetinji našega naroda <■, ,prvi instituciji našega naroda« (gloj Danilo, Spomini) bilo treba poleg cele ogromne serije dosedanjih operet še »Dolarske princese«, ki niti po dejanju, niti po muziki ne odgovarja več operetnemu duhu in okusu našega časa. Ako je že morala biti opereta, pa naj bi ga. Poličeva, na katere ramenih leži prav za prav ves uepeh in neuspeh naše operete, posegla za izpre-membo enkrat n. pr. po kakšnem domačem delu te vnste, recimo po Tijardovičevib stvareh, ki imajo celo v Zagrebu senzacionalne uspehe in doživljajo ne§tete predstave. Preverjen sem, da bi tudi pri ljubljanski publiki dosegle svoj smoter, saj očivid-no Dri tem ne gre za umetnost, za vzgoj-nost, za kdovekai še visokega In plemenitega, ampak samo za zabavo in za mkaso.
Dolarska princesa pa ni v tej meri užga-la kakor je naša opereta pričakovala, če prav ni moči reči. da bi se naši izvajalci ne bili na veo moč potrudili. V tej, ne baš du-
hoviti borbi nadute plutokracije in skrahi-rane aristokracije manjka zunanjega bleska, velikomestnega kretanja; vse ima pri nas presneto provincijalno noto. nad katero se je pač težko dvigniti. Sreča še, da sodeluje v »Dolarski princesi« vendar nekaj pevcev, n. pr. Poličeva. Gostič, Ribičeva, Mohorič, ker bi bik) sicer res silno dolg čas. Nekako inako se mi je vsaki krat storilo, ko so naši igralei po tako zivanih šla-gerskih dalkapo številkah izginjali za kulisami, dajajoč s tem znak za ploskanje, a se ni odzval vabilu noben par rok, ali le prav sramežljivo. Sodelujočim zadeva tudi ni šla baš zielo od srca; pogrešal sem živahnosti, prožnosti, tempa. Sicer pa vse skopaj ni važno.
Predstavo sta vodila dirigent H. Svetel in režiser J. Povhe, sodeloval pa je tudi baletni zbor.	—i.
Rastava slovanskih eslibris v Lvov«. Prejeli ©mo: Z razstavo v Lvovu so se zaklju čile vseslovanske razstave exlibriea, ki so se jih udeležili Rusi, Bolgari, Cehi, Poljaki in Jugosloveni. Zelo lepo so pisali o tej razstavi Ivovski dnevniki: »Slovo Polskie«, »Wiek Nowy«, r,Chwila« itd., naglašujoč velike zasluge, ki si jih je pridobilo za razvoj jugoslovenekega ex librisa Udniženja grafičkih umjetnika v Zagrebu. Pohvalno so omenjali dela Šantla, Smrekarja, Gjuri-ča, gubica, Justina, Renariča m Koea. Raz-
stava se bo kasneje prenesla tudi v Anglijo in Ameriko.
Nova knjiga Grigorija Boioviea. Plodo-viti arbdfi pripovednik Grigorije Božovič. čigar spisi nudijo najzanimivejšo sliko ljudskega življenja in pejsaža Južne Srbije, je v kratkem presledku po knjigi »Roblje zarobljeno« objavil novo knjigo »Sa sedla i samara«. Izdala jo je knjigama S. B. Cvija-noviča v Beogradu in stane izvoid 20 Din. Knjiga »Sa sodla i samara« je tretja v ciklu, ki vanj spadata dve ie prej izišli knjigi »Uzgredni zapisi« in »Črte i reee«. Tudi ta vsebuje Božovi6eve vtiske s potovanja po Južni Srbiji, ©tiroma Sandžaku, opise posameznih krajev in ljudi. Razdeljena je na tri dele: »Kroz bespuče«. >Fo Bihoru« In »Preko Črnih brda«. Knjiga obsega deset tiskovnih pol in je natisnjena na dobrem papirju. Priporočamo jo našim ljudem, ki imajo stike z jugozapdnimi kraji, zlasti pa mladini, da bo bolje spoznala te interesant-ne kraje z njihovim dobrim, patrijarbalnim prebivalstvom.
Nadaljevanje »Našega gospoda inpnika«. Tudi pri nas je Vautelova komedija »Naš gospod župnik« dosegla izredno popularnost. Kakor poročajo iz Pariza, se ondi igra drugi del te igre, ki je pri nas 5e popolnoma neznan, saj je bil šele nedavno izročen pariškemu gledališču. V drugem delu nastopa »naš gospod župnik« pri revežih. Župnik je prodal lokavemu trgovcu e starinami neki sta/, po njegovem mnenju docela odvišen kip iz domače cerkve, da bi bil dobil denarja za popravo zvonika. Ta kip pa je bil velika zgodovinska znamenitost,
zato so župnika poklicali na odgovornost in ga naposled suspendirali. ZaTadi ljubega kruha je postal korektor v neki komunistični tiskarni. Boljševiki. ministri, ljubezenski zapletljaj župnikove rejenke z mladim komunističnim vohunom, intrigantska pot gospoda župnika v Rim. prizor s pravim papežem — vse to ima obilo pravega vaute-lovskega humorja, ki se je širokemu občinstvu tolikanj prikupil. Pariško gledališče Sare Bernhardove si obeta od novega gospoda župnika vsaj polno leto predstav. Bree dvoma bo drugi del »Našega gospoda župnika« prodrl tudi k nam, kakor je prvi.
Jngoslovenska prireditev v Pragi. Dne 20. t. m. se je vršila v Mestnem komornem gledališču v Pragi prireditev na čast jugo-slovenskemu pesniku in pisatelju Boži Lo-vriču. ki je slavil letos 251etnico literarnega delovanja. Uprizorili so v češčini njegovo igro: »Čudodelen mag in žena«. Predstavo je priredila praška Jugoslovensko - oeško-slovenska liga.
Narodne pesmi evropskih narodov. Največjo zbirko evropskih narodnih pesmi pripravlja v novi celotni izdaji založništvo B. Schott'6 Sohne v Mainzu. Zbirka, ki jo je uredil Heinriclj Moller, bo obsegala tri debele zvezke in bo prinesla na 1000 straneh kakih 526 tujih narodnih pesmi v izvirniku in nemškem prevodu, z zgodovinskimi in etnografskimi pojasnil, s podatki o niih mu-zikalni uoprabi itd.
Nenavaden knjiini aspeh Msnamaje na Češkem prevod romana nemškega pisatelja Leonharda Franka »Brat in sestra«. Prva izdaja je izšla zadnje dni marca ln je bila
v enem tednu razprodana. Druga izdaja je bila razprodana v štirih tednih. Tretja ie pravkar izšla. Frankov roman opisuje tragiko življenskega naključja, da se zaljubita brat in sestra, ki se kot taka ne poznata m?d seboj. Ta roman po zanimanju občinstva tekmuje z uspehom vojnih romanov, ki so sedaj na višku konjunkture. Za psihologijo sodobnega čitatelja, ki išče v erotiki novih, svežih problemov, dovolj značilno dejstvo.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Zarefek ob 20 Četrtek, 22.: Sveti plamen. Premljera. C. Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Sveti plamen. D.
LJUBMANSRA OPERA. Začetek ob 20 Četrtek, 22.: Pohujšanje v dolini šentlorjan-
ski. B. Petek, 23.: Zaprlo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 22. ob 15.: Grudica. Šoteka predstava za okoliške šole po najnižjih cenah. Ob 20. Na fronti sestre Žive. C. Kupmi. Petek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: Herman Celjski. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Četrtek, 22.: Grožnja. Sobota, 24.: Grožnja.
Domače vesti
* Spremembe v železniški službi. Nameščeni so v 2. kategoriji 3. skupini: za tovor •nega sprevodnika: Sever Jožef, Ljubljana, glav. kol.; Zrimšek Janez, Ljubljana gor. kol.; Rumpr Frančišek, Maribor glav. kol.; Perovšek Anton, Celje; Klenovšek Vin-cenc, Ljubljana gor. kol.,; Zupančiče Jožef, Ljubljana gor. kol.; Jiržnik Franc, Ljubljana gor. kol.; Groznik Karol, Ljubljana gor. kol.; Ogrizek Jakob. Maribor glav. kol.; Kosič Ivan, Maribor glav. kol.; Trobentar Anton, Maribor glav. kol.; Bizjak Alojz, Ljubljana glav. kol.; Medved Martin, Ljubljana glav. kol.; Batistič Jožef. Rakek: Stopar Anton, Ljubljana glav. kol.; Štetančič Alojzij, Ljubljana glav. kol.; Novak Alojzij, Kočevje: Kaiser Anton, Pra-gersko; Jerina Alojzij, Rakek; Šoba Štefan. Pragersko; Zidan Albin, Ljubljana glav. kol.; Lisec Anton, Maribor glav. kol.; Vodelšek Martin. Maribor glav. kol.; Ce-bular Janez. Maribor glav. kol.; Cvilak Riliard, Maribor glav. kol.; za skladiščnega desetaria: Janžekovič Franc, Maribor glav. kol.; Steger Franc, Maribor glav. kol.; Ferk Alojzij, Trbovlje; Kostevc Jožef, Trbovlje; Premzl Martin, Maribor glav. kol.; Pečolar Anton. Maribor glav. kol.; Forstnerič Konrad. Maribor glav. 'kol.; za slu žit el j a v 2. skupini svetilničar: Steržaj Janez, Rakek; Krois Alojz, Maribor glav. koi. Sprejeti so kot dnavničarji: inž. Peteršič Franc, kurilnica Ljubljana. I. glav. kol.; Gregorc Miroslav. St. Vid-Viž-mar.ic; Prosen Boris, Raiiienburg; P.eša Jožef, Črnomelj.
® Diplomirali so na pravni fakulteti liubljanske univerze naslednji gg. pravniki: Aliinovič Srečko iz Splita, NedeTkovič Radomir Surduka in Petrovič iz Jakov z Hvara, vsi z odličnim uspehom, nadalje Simon Petrovič iz Nove vasi pri Ptuju in N. Podboj iz Ljubljane.
*	Poroka. Vzela sta se v nedeljo v Mokronogu političnoupravni uradtnik prve kategorije pri sreski izpostavi v Škofij Lok; g. Vinko Vidmar in gdč. Draga Koželjeva iz gledne mokronoške rodbine. — Poročil se je na Brezjah g. Franc Grenko, pekovski mojster in posestnik v Trbovljah, z gdč. Olgo Bezenškovo. ličerko ugledne rodbine Bezenškove iz Frankolovega. — Obema paroma obilo sreče!
*	Dan ruskega invalida. Prejeli smo: Danes na praznik sv. Nikolaja, pokrovitelja ujetnikov, ranjencev, mornarjev, popotnikov obhaja Zveza ruskih vojnih invalidov v inozemstvu svojo vsakoletno spominsko slavnost. Nad 6000 po vseh delih sveta raztresenih ruskih vojnih pohabljencev se bori daleč od izgubljene domovine za svoj vsakdanji kruh. Izmed vseh vojnih žrtev so ruski invalidi najbolj nesrečni in zapuščeni. Pomagati jim, piše francoski maršal Joffre, je sveta dolžnost njihovih nekdanjih zaveznikov in vseh držav, ki jim zdaj nudijo skromno zavetišče. Ce ne bi tvegala svoječasno Rusija svoje zapadne fronte in ne bi vrgla svoje čete v Vzhodno Prusiio, bi morda doživela svetovna vojna predčasen in drugačen zaključek. Poteki ruske krvi so rešili pred Nemci Pariz in francosko fronto. Pomagati ruskim invalidom je moralna in nacionalna dolžnost vse slovanske javnosti, ki se spominja ruskih žrtev za slovansko svobodo. Prepričani smo, da ne bomo zaman klicali na pomoč tudi belo Ljubljano in vso bratsko slovensko javnost. Saj je vedno usli-šala naš poziv in ni zaostala za drugima žarišči slovanske misli. Letošnji 5. dan ruskega invalida se obhaja pod pokroviteljstvom Njegove Visokosti princa Pavla. Prosimo vse posameznike in društva, ki nam bodo naklonil: svoie prispevke, naj se poslužijo našega poštnega tekočega računa štev. 14092.
4 Zračni koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V Beogradu se mudi direktor češkoslovaških državnih letalskih linij inž. Stočes. Prisostvoval ie konferenci Društva za letalski promet zaradi ugotovitve podrobnosti na osnovi načelnega sporazuma, ki je bil lani v decembru dosežen glede uspostavitve letalskih zvez med Češkoslovaško in našim Primorjem. Na osnovi tega sporazuma se bo letos vršil letalski promet v dveh mesecili glavne letoviščar-ske sezone. Pričel se bo s 15. junijem ali 1. julijem. Cehcslovaki bodo vršili promet med Bratislavo in Zagrebom, naš »Aero-puU- pa med Zagrebom in Sušakom.
4 Razpis zdravniškega službenega mesta. Higijenski zavod v Ljubljan; razpisuie mesto zdravnika-pripravnika I. kategorije IX. skupine pri Zdravstvenem domu v Mariboru. Za razpisano mesto se zahteva enoletna praksa v interni medicini in polletna praksa v bakterijologiii. Lastnoročno spisane, pravilno koikovano ter z listinami po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih opremljene prošnje naj se vlože pri Higiienskem zavodu v Ljubljani maidalje do 5. iuniia t. 1. Ce je prosilec že v državni službi, je pri-
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(Stevitke za označbo kraja pomenijo- 1. £a» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5 smer ki brzino vetra. 6 oblačnost I—10, 7. padavine v mm. S. vrsta padavin
21. maja 1930.
Ljubljana: 7. 766, 9, 85, E2, 10, —, —. Maribor: 7, 764, 13, 85, —, 10, —, —. Mo* star: 7, 763, 12, 85, —, 10, dež, 1. Zagreb: 7. 764.8. 13. 75. —, 10, —, —. Beograd: 7, 763.7. 11, 98, \V2, 10, dež, 1. Sarajevo: ni poročila. Skoplje: 7, 763.3. 13, 85. —, 10, dež, 8.5. Kumbor: 7. 761.2, 15, 85. —, 10, dež. 18. Split: 7, 762.6. 14, 65, NE2, 8. —, —. Rab: 7, 762.6. 16, 75, —, 5, —. Vis: 7, 761.8, 10. 85. N8, 4. —, —.
Solnce vzhaja ob 4.27, zahaja ob 19.29, luna vzhaja ob 1.58, zahaja ob 113. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 79, najnižja 7.7. Najnižja temperatura: v Mariboru 10, v Mostaru 8, v Zagrebu 10, v Beogradu 10. v Skopi ju 11, v Kumbor a 14, v Splitu 12, na Rabu 14, na Visu 9.
lož iti prošnji odobrenje za prestop in potrdilo glede dosedanjega službovanja.
* Ekskurzija zdravnikov in medicincev v Nemčijo. Udružereje jugoslovenskih medicincev priredi s profesorskim odborom, ki mu načeluie prof. dr. Rihard Burjan, v pričetku julija velik izlet v Nemčijo. Izlet se je snoval že za življenja pokojnega poslanika dr. Ktisterja in so priprave v glavnem dovršene. Značaj izleta je zgolj in formativen, da se naši zdravniki im medi cinci osvedočijo o velikem napredku zdravniške vede v Nemčiji. Predvsem bodo obiskali Dresden in njegovo mednarodno higiiensko razstavo, v Berlinu bodo ostali štiri dni. takisto v Hamburgu, kjer bodo obiskali znameniti tropski institut, največji v Evropi. V Lipskem bodo tekom dveh dni oglcdalj naimoderneje urejeno medicinsko fakulteto. Cene za pot so nizke. Medicinci plačajo za vso oskrbo 2500 Din, zdravniki 3400 Din, a v drugem razredu 4200 Din. Prijave sprejema do 31. t. m. Udruženje jugoslov. ■medicinara, Šuma-dijska 18, Beograd.
Samo še danes nepreklicno
zadnjikrat ob 4«? 7* in 9* uri
Izvrstna dunajska filmska opereta
Dvoje src v % taktu
Smeh! Zabava! Krasno petje, lepa muzika! Sijajni dovt.ipi
Zadnja prilika, da si ogledate to krasno opereto, katero je doslej posetilo nad 10.000 Ljubljančanov
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
*	Dom na Urški gori odprt in oskrbovan.
Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgrad-cu javlja, da bo dom na Urški gori odprt in prvovrstno oskrbovan od 23. t. "m. naprej.
*	Aljažev dom v Vratih pod Triglavom
bo s 24. t. m. odprt in nadalje popolno oskrbovan.
*	V Zagrebu ne bo avijatične razstave.
Kakor javljajo iz Zagreba, letos ni mogoče v Zagrebu prirediti nikake avijatične razstave, nego se samo više priprave za tako razstavo v prihodnjem letu. Akcijo za to prireditev vodi v Zagrebu Udruženje rezervnih avijatikov.
*	Velika ekskurzija angleških turistov na Jadran. Iz Šibenika poročajo, da je najavljena velika ekskurzija 400 angleških turistov, k; prispejo tjakaj s posebnim parni-kom.
*	Gortanov brat obsojen v odsotnosti.
»Corriere della Sera« poroča iz Ferrarc. Lansko leto je bil 44-letnj Ivan Gortan iz Pazina, kj je bil nameščen v Gorici pri sodišču, dodeljen sodišču v Ferrari. Bil ie odstranjen iz Gorice zaradi razumljivih političnih razlogov, ker se je tedai vršila preiskava protj njegovemu bratu Vladi-mirju in tovarišem. V Ferrari se je Ivan Gortan zadržal mirno; bil je marljiv uslužbenec in ni nikomur odgovoril o svojih rodbinskih vezeh z Vladimirjem. Ko je bila izvršena smrtna kazen nad njegovim bratom Vladimirjem, je Ivan onim, ki so ga spraševali, zanikal, da bi bil v sorodstvu z Vladimirjem. Potem ie bil Ivan premeščen v Milan, kasneje v Potenzo in končno v Alessandrio. Med tem je Ivan Gortan prosil za kratek dopust in ob koncu januarja odšel v Trst, od koder je pobegnil preko meje v Jugoslavijo. Cim se je to ugotovilo, je mestna kvestura vložila proti njemu prijavo na sodna oblastva zaradi prestopka zakona o javni varnosti. Gortan je bil te dni obsojen na tri leta zapora in 20.000 lir denarne kazni. Kakor se doznava, je Gortan sedaj pisarniški uradnik v Zagrebu.
Samo še danes: ob 4., pol 8. in 9. zvečer
CONRAD NAGEL
v filmu veselih 'pustolovščin
EKSOTIČNI KLUB
Znižane cene: 4, 6, 8 in 10 Din.
KINO IDEAL
*	Strašna toča v Hrvatskem Zagorju. V
Začretju je minuli petek okrog 13. ure padala celih sedem minut izredno debela toča, ki je po-krila zemljo dva do tri centimetre visoko. Po tleh je bilo vse 'belo, kakor da je padel sneg. Pol ure nato .ie zasijalo solnce. a ne za dolgo časa. Nastala je nova nevihta s ponovno točo. Toča je napravila škodo po vsem polju, zlasti pa je oklestila vinograde. Tudi najstarejši ta-rnošnji ljudje ne pcvmniio tako strašne toče.
*	Sreča v nesreči. Na poti od Cačka do Guče se je v torek zjutraj primerila čudna avtomobilska nesreča. V avtomobilu znamke »Fiat« je šofer Zdravko Niketič vozil v Cačak tri potnike. Na opasnem mestu, imenovanem Grab, se je avto prevrnil v prepad, globok kakih-8 m. Avto se je sicer razbil, a potniki s šoferjem vred so po srečnem naključju odnesli kolikor toliko zdravo kožo.
*	Tatvina bakra v Domžalah. V električno centralo, ki jo poleg svoje tovarne gradi Ivan Bonač, so v nedeljo ponoči vdrli tatovi in odnesli za 5000 Din raznega bakrenega in medeninastega materijala Orož-ništvo, ki je bilo o tatvini takoj v ponedeljek zjutraj obveščeno, je hitro izsledilo
Prepričajte se,
da so naše pomladanske obleket pomladanski plašči in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri
<Z>ragc> Ser up & «>. LJUBLJANA. Miklošičeva ld.
vlomilce: Lovra Dragarja, Antona Novaka. Franca Zabreta in njegovo ženo Marjeto. To jc znana tatinska družba, saj so vsi razen Novaka bili že večkrat kaznovani in je Zabret sam že 36-krat sedel zaradi tatvine. Tatinsko družbo so orožniki odpravili v zapore na brdskem sodišču.
*	Krvavo kvartopirstvo. Iz vasi Ljubica so prepeljali v bolnico v Gor. Milanovcu kmetovalca Petra Mitroviča vsega krvavega in pretepenega. Mož ie v ponedeljek zvečer hazardiral v vaški gostilni. Mitro-vič je precej spretno skubil svojega znanca Pavloviča, ki pa je bil toliko pogumen, da je vztrajal pr; igri do poslednjega sto-taka. Ko je končno izgubil še tega, je naskočil Mitroviča, ga vrgel iz gostilne in ga tu neusmiljeno prelomastil s kolom. Mitrovič je ves krvav in že skoro nezavesten izvlekei nož ter ga zaril nasprotniku pod srce. Oba sta se nato zgrudila, na pomoč je prihitel zdravnik, nakar so Mitroviča prepeljali v Milancvac, Pavloviča pa v Cačak. Mitrovič ima razbito glavo. Pav-loviču pa se je nož približal srcu in bo nesrečnik bržčas podlegel.
*	Velika pošiljka za tovarno Pekatete je žc dospela in bo jutri ocarinjena.
*	Gorska dirka Dvur Kralove - Jilem-liice (CSR) dne 11. t. m. Pri tej dirkalni prireditvi, ki je bila ena najvažnejših v Evropi, se je zopet izredno izkazala svetovna pnevmatika Continental. Voz znamke Au-stro-Daimler z vozačem Stuckom pl. Vil-liezcm je bil najhitrejši vseh vozov in je imenovani vozač dosegel nov daljinski rekord. Ta voz kakor tudi vozilo vozača Ca-racciole, ki je bilo najhitrejše vseh športnih vozil in ki je obenem doseglo nov razredni rekord, sta bila opremljena s pnevmatiko Continental. Razen tega je Continental dosege! še celo vrsto uspehov.
709
CENJENO OBČINSTVO vljudno vabimo na brezplačno poskušnjo kuhane čokolade danes 22. in kave dne 23. t. m., katera se vrši v naši podružnici Šelenburgova ulica 3. Vsak gost dobrodošel!	.JULIO MEINL, 7335 uvoz kave.
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Lud. Čeme, Ljubljana. Wolfova ulica 3, priporoča za birmance prvovrstne ure, zlatnino in srebrnitio po najnižjih cenah
*	Gospodinje, restavraterji. zlatarji, pa-sarjn, župni uradi, čitajte oglas FURMOTO ALL-METAL.
*	Ne vrzite svoje prazne Maggijeve steklenice proč! Le-to lahko date pri svojem trgovcu zopet napolniti z Maggi.ievo zabelo. Če se dopolnjuje, je potem Maggijeva zabela dosti cenejša. Toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike Maggijeve steklenice! Le-ta ima ime »Maggi« na ru-meno-rdečih etiketah.
ITO — zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
u— Nov filmski dogodek za Ljubljano bo nedvomno nemški film »Nc verujem več nobeni ženski« s slovitim tenoristom Tauberjem. Pri včerajšnji novinarski predstavi so se povabljeni lahko prepričali, da je sloves tega krasnega filma upravičen. Vsebina, zajeta iz mornarskega in ham-burškega pristaniškega življenja, je enostavna. a presunljiva, gluma silno izrazita, krona vsega pa ie prekrasno petje nemškega Carusa, ki se mu nudi dovolj prilik, da zablesti njegov glas v mehkih, zdaj že po vsej Evropi znanih napevih. Seveda, s »polno paro« :ie poje, saj bi drugače po-tresel ves kino. Po dunajski opereti v tri-četrtinskem taktu, ki je celih 14 dni tako vedro zaba.vala ljubljansko občinstvo, bo novi zvočni film gotovo učinkoval posebno močno.
u— Tovariši umetniki! Od Udruženja grafičnih umetnikov, sekcija Ljubljana, smo prejeli: V svrho razčiščenja razmer po londonski razstavi vabimo vse prizadete na tozdevni razgovor, ki :iaj se tiče posebno načina postopka, kako naj se prepreči v bodoče v takih primerih samovolja posameznikov in umetniških skupin. Sestanek bo v soboto 24. t. m. v restavraciji »Mrak-*, Rimska cesta, ob 18.
u— Iz kinematografov. Danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer bo tredvajala ZKD v kinu »Ljubljanski Dvor« lep film, ki je glasen memento staršem glede vzgoje ženske mladine. Film nam predočuje žalostno usodo dekleta, ki je zaradi slabe vzgoje, popustljivosti in brezbrižnosti svojih starišev zašlo na slaba pota. Vsaka mati in vsak oče naij si ogledata ta film. Film jc mladini izpod 16 let neprimeren. Uvodno besedo bo govoril prof. Pavlič. Cene pri vseh
Tvrdka
A. Kune
Ljubljana, Gosposka ulica
priporoča svoje ieborne izdelke moških oblačil, n Cene kar mogoče nizke!
predstavah ljudske, to je 2, 4, 6 in 8 Din. — Fimska opereta »Dvoje src v tričetrtin-skem taktu« se predvaja danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Opozarjamo vse
one, ki tega filma šc niso videli, da je torej danes zadnja prilika, da s; ga ogledajo. Jutri nov spored, in sicer prvi Tauberjev zvočni film »Ne verujem več nobeni ženski«.
u— Iz gledališča. Drevi bodo peli v operi Bravničarjevo opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« za red B. V drami bo drevi premijera drame »Sveti plamen«. Nastopijo: Marija Vera, Šaričeva, Mira Danilova, Slavčeva, Kralj. Levar, Cesar in Jerman. V nedeljo se bo v operi pela »Aida« s Šimencem kot gostom.
u— Šentjakobski oder. Danes repriza krasne drame »Grožnja« na Šentjakobskem gledališkem odru. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karničnika, Stari trg.
u— JAD »Triglav« Danes ob 20. bo v društvenem lokalu članski sestanek. Predaval bo g. dr. Stojan Baiič o csnovah mednarodnega življenja; predavanje se bo vršilo s skioptičnimi slikami. Udeležba za člane obvezna. Vabljeni nečlani akademiki!
Solnce daje vsem bitjem življenje. še rastline obračajo svoje liste k solncu — tudd človeku jc .potrebno solnčcnje. Najbolj koristno vplivajo soinč-ni žarki na človekovo telo. k: je namazano z originalnim Niggerol oljem ali kremo (Patent št. 59221 za solnčenje in masažo.
Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerUah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova b.
»s-1
u— Prvi nastop orkestra »Grafike«.
Pevskemu odseku »Grafike« se ie pridružil tudi orkester, ki se vežba pod vodstvom prof. Grobmitiga. V ponedeljek 26. t. m. bo ta orkester nastopil prvikrat na jav nem koncertu obenem s pevskim zlborom »Grafike«. Orkester »Grafike« je pomno žen z godbeniki godbe tukajšnjega 40: pehotnega polka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-inannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo ve-Iesejimskih raviljonov prrtti tpivovarA »Unionu«, bo v času od 24. t. m. do vključ-:iega 14. junija zaradi prireditve velesejma zaprt.
u— Kosja gnezda pod streho stanovanjske hiše. Pišejo nam: »Jutro« od 5. t. m. je prineslo novico iz Maribora, da imajo v Maistrovi ulici 11 kosi gnezdo. Tudi v Ljubljani imamo tak primer. Že lansko pomlad si je skrbni kosji par napravil gnezdo na Poljanskem nasipu pod streho hiše št. 50b ter tam vzgojil 4 mladiče. Enako tudi letos na istem mestu. Po tem vzgledu si je letos na drugi strani iste hiše delal še drugi kosji par gnezdo, kar pa vrabcem ni bilo po volji. Kar sta kosa nanosila za gnezdo svojih mladičev, so jima vrabci sprotj razmetali in del nanešenega materijala porabili za lastno gnezdo na komaj 2 metra oddaljeni gredi iste strehe. Tako so drzni vrabci prepodili kose izpod strehe stanovanjske hiše.
u— Nezgoda na .Miklošičevi cesti. Na križiščih razni",] ulic ob Miklošičevi cesti so prometne nezgode kaj pogoste. Predvčerajšnjimi dopoldne ie vozil avtotaksi Milana J. po omenjeni cesti v zelo počasnem tempu v smeri proti Marijinem trgu. Ko pa je privozil do frančiškanske cerkve, je 'baš tisti trenutek stopil na cesto 74!et-ni vpoko.ieni železničar Anton Očakar, ho-teč prekoračiti cesto. Šofer mu je dal znamenje s kinpo, bilo pa je že prepozno. Hip nato ga je voz podrl po tleh, pri čemer je dobil Očakar več poškodb po glavi in si raztrgal pri padcu tudi obleko. Nezgoda je nastala prav slučajno in jo je prej pripisovati pasantovi kakor pa šeferjevi neprevidnosti.
ZOBNI ATELJE
dentist P. Vrankar
zobar
Gledališka ulica 7, se je preselil v nove, moderno urejene prostore na DUNAJSKO CESTO št. 20, poleg Kmetske posojilnice, nasproti kavarni »Evropa«, vhod iz Tavčarjeve ulice 2, 1. nadstropje. — Ordinira od 15. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5.	7064
u— Nesreča zaradi splašenih konj. Posestnik Anton Šušteršič iz Zgornje Šiške je vozil včeraj z dvovprežnim vozom po Celovški cesti proti domu. Ko je pripeljal blizu Keršičcve gostilne, sta se mu iz neznanega vzroka nenadoma splašila konia in zdirjala po cesti. Šušteršič ie skušal živali ukrotiti, kar pa se mu ni obneslo. Hdp nato je izpustil vajeti in odletel z voza. Padel jc na tla z vso težo in obležal na mestu nezavesten in veso krvavijen.. Konja sta s praznim vozom dirjala naprej po cc-stu nezavesten in ves okrvavljen. Konja kraju ceste. Istočasno je nekdo tudi pozval telefonično reševalni avto. ki je poškodovanca prepeljal v splošno bolnico. Šušteršič je pri padcu dobil notranje poškodbe in bo moral ostati na zdravljenju v bolnici dalje časa.
u— Prepir, tepež in posledice. V Pajko-
vi gostilni v Linhartovi ulic; je sedela večja družiba gostov, ki se jc nekaj časa lepo zabavala. Ko pa ie bilo pijače preveč, se je oglasil delavec Janko Majcen in zabrusil mizarskemu pomočniku Antonu Glavaču j- cbraz nekai psovk. Sledilo je metanje kozarcev, ki so deloma zadevali, deloma pa padali na tla. Na ulici se je komedija nadaljevala. Nazadnje sta se oba. Majcen in Glavač sesedla po tleh. oba z ranami po glavi, vratu in životu. Tovariši so oba odvedli do policijske stražnice, kjer so ju obvezali. Nato so stražnik: popisali vso zadevo, ugotovili dejanski stan in jim ob-jasnili, da bo sledil epilog pred sodiščem. Enak pretep se je vršil predvčerajšnjim t-u-di v Petrjčevi gostilni na Dunajski cesti Tam se je nekdo upiral plačati nekaj pi-
V*si ko soboto 7334
wROMAlT"/a 2 m«
največji romani, novele, .humor v trafikah 21. štev. žc danes.
jače, kar je soseda tako pograbilo, da se je naenkrat dvignil izza mize in pričel deliti zaušnice. Drugi se\ eda tega n: mirno prenesel in se je postavil v bran. Zadevo je skušal izravnati brusae France Pchclc, ki je imel poleg sebe tud; ženo. V tem trenutku pa so prihruli v gostilniški loka! tudi trite dalmatinski krošniarji in vnel se je splošen boi. Opraskani in ;,rt".-peni so bili skoroda vsi udeležniki brczsiiiiselnega pretepa, prav po nepotrebnem pa ie bila osuvana tudi P holčeva žena. Mir in red so napravili šele trije stražniki, ki so prihiteli na bojišče iz bližnje stražnice.
u— Okraden delavec. Delavec Stanič Simon iz Rožne doline, ki je zaposlen v Tonniesovi tovarni, je prijavil, da mu je nekdo ukrade! iz žepa vso tedensko plačo v znesku 210 Din. Tatvina ie bila izvršena medtem, ko je Stanič stal pred tovarniško pisarno in čakal na prihod drugih tovarišev.
u— Mlad nepridiprav. V manufakturni trgovini Siegel in drug na Dunajski cesti so že dalie časa opažali, da zmanjkujejo večji kosi blaga. Sprva nikakor niso mogli ugotoviti tatu. slednjič se ie pa izkazalo. da krade tekač, komaj 15-letni Vilko A., ki jc odnašal blago ter ga spravljal v zastavljalnico. Pokvarjeni dečko, ki je oškodoval tvrdko skupno za okrog 10.000 Din, je bil včeraj aretiran.
u— Stavbne nasvete, načrte za nove gradbe in adaptacije. Tehnični biro Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25-1. tel. 25-80.
u— Za spomin na birmo je ura z veri* žico."" F. Čuden'. Prešernova 1.	690
Iz Celja
e— Majhen požar v Gaberju. V ponedeljek ponoči ie prišel nekoliko vinjen domov v Gaberje Anton Gorjanc. S seboj je prinesel tudi harmoniko, ki jo je odloži! na stol poleg postelje. Nato pa je odšel na prosto in ie spremil nekega svojega znanca. delavca v cinkarni, na delo. Ko se je zjutraj vrnil domov, ie prestrašen opazil, da je vsa soba v dimu in ognju. S pomočjo bratov in sester je požar kmalu pogasil. vendar pa je škoda znatna.
e— Zoper poskusen samomor v Gaberjti. Predsinočnjem ie skočil za VVestnovo tovarno v strugo Voglajne 33-!etni vojni' invalid in nočni čuvaj Karel D. Iz neznanega vzroka si ie naibrže skušal končati življenje. Pasanti so njegovo namero opazili in so ga izvlekli iz vode. Toda D. se ni dal pomiriti in ie hotel ponovno v mrzlo kopel. Bil ie prepeljan z vozom na stanovanje, kjer se je končno sprijaznil s mislijo, da je pač boljše bedno življenje na svetu kakor pft smrt v mrzlih valovih. Pri zaslišanju na policiji je izavil. da je slučajno padel v vodo.
TI. Jut a n
Aufotaksi
Kucenova ul. 5. Telefon
2821
e— Dva zastonikarja. Lastniku vrtiljaka Francu Tomasu v Gaberju je odnesel delavec Alojiz Kačičnlk na stanovanju in lira-ni ter na moški obleki, ki mu jo ie dal To-mas v prodajo. 5<J0 Din. Neki Anton Ve-zovnik ie istočasno odnesel Tomasu na hrani in stanovanju 165 Din. Tomas je stvar prijavil policiji, ki pa obeh zastonj-karjev ni mogla izslediti.
e— Tatvina. Iz veže hiše trgovca Antona Fazarinca na Kralja Petra cesti je ukradel neznan tat 17. t. m. zeleno vozno plahto, vredno 1500 do 2000 Din.
e— Izguba. V torek dopoldne se je zgubilo na cesti Celje—Konjice rezervno kolo motornega kolesa. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi pri celjski mestni policiji.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Danes ob 15. bo vpri-zorieua pravljična igra s petiem. godfao in plesom »Grudica« po nairižjih cenah za okoliške šole. Zvečer se bo ponovila Kraigherjeva nova drama Na fronti sestre Žive« za ab. C. im kupone. V soboto bo No-vačamova silna drama iz celjske preteklosti Herman Celjski«, v nedeljo Pa bo po dolgem času Leharieva zelo zabavna opereta -Piskrove?«, k: je v začetku letošnje sezone izredno ugajala. Znižane cene m kupoma.
a— Knjige Slovenske Matice so pravkar
d-ošie. Novi. oziroma stari čiami. ki iih nujmo žele. jih dobe v Slovenski ulici 12. (prodajalna). Tam lahko izbero peto knjigo.
a— Srebrno n^r^ko sta proslavila te dni delovodja državne železnice Franc Kocijančič in njegova soproga Ama. Še na mnosra leta!
WEGE odpravi hitro in brez sledu
.,CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochcmia, Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 49—99
I I
a— Gojenke drž. žen. učiteliišča v Mariboru prirede v soboto 24. t. m. ob 5. popoldne v šolski telovadiiiioi akademijo, združeno s proslavo Ciril-Metodovega praznika. Na sporedu so glasbene in druge točke. Vstopnina ie prostovoljna. Občinstvo je vabljeno. da se polnoštevilno udeleži predstave.
a— Slike madžarskega slikarja Evgena Csapa so razstavljene v poslopju Trgov« skega gremija v I. nadstropju, na kar opo« zarjamo vse prijatelje slikarske umetno« sti. Razstava je odprta dnevno od 14. do 19. ure in je vstop prost.
a— Koncert ruske cerkvene glasbe pris redi pevski zbor mariborske Glasbene Mas tiče dne 4. junija. Na programu je slo« vita Liturgija op. 79, eno izmed najno« vejših in na jefektnejših del skladatelja Aleksandra T. Grečaninova. Delo je spi« sano v ruskem narodnem stilu in med
drugim zanimivo zaradi bogate glasovne barvitosti, pri kateri igrajo veliko vlogo globoki, tudi v pevskem zboru Glasbene Matice izdatno zastopani basi. O delu sa* mi-ra spregovorimo obširneje v doglednem času.
a— Za javni nastop Sokola Maribor— matica v nedeljo 25. t. m. vlada splošno zanimanje, ker so prireditve mariborske* ga Sokola v zadnjem času znane po svoji dovršenosti, zlasti pa še, ker nastopi pose* bej vrsta telovadcev, ki se pripravlja na mednarodno tekmo v Luksemburgu. Jav* nt telovadba se bo vršila ob 16. uri na ktnem telovadišču v Ljudskem vrtu.
a— Krajevna protituberkul°zna l'«a Dr' Sv. Lovre"cu "a PohoHu. V nedeiio 18. t. m. .ie bi! pod vodstvom upravitelja ekspoziture OliZD v .Mariboru ustanovljen pripravljalni odbor kraievne protituberkuloz-ne lige ori Sv. Lovrencu na Pohorju. G. dr. Pirnat ie v svojem govoru obrazložil važnost rn nomen te ustanove, nakar ie bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor- za predsednika g. Anton Kasiak, posestnik. Odborniki gg.: industrijalec Avgust Losch-niger. šolski upravitelj Stanko Lavrič. župa u Maks Lamoreht. posestnik in trgove. Alforaz Pernat, dr. Pirnat. dr. Fasching. ga. Kasiak in učiteljica gdč. Jevšenjak, župnik Ivan Oblak, župnik v M. Puščavi g. Ignacij Nadrah. žunan Andrej Hauotman. veleposestnik Jakob Urbane, trgovec Heinschko. posestnika Franc in Juri i Peitler ter drugi.
a— Smrtna kosa. Umrl jc v torek na Aleksandrovi cesti 35 g. Fran Fischer. nadsprevodnik drž. žel. v p. v starosti 60 let. Igral ie veliko vlogo v raznih delavskih strokovnih in gospodarskih organizacijah: bil je predsednik Zadružnega doma in že* lezničarske godbe, podpredsednik Ljud* ske tiskarne in Štajerske hranilnice, član komisarijata železniškega podpornega dru* štva itd. X. v m. p.!
a— Ukinitev avt0busne PrOge Maribor -Radenci. Od petka 23. t. m. se na progi Maribor-Radenci opusti avtobusna vožnja. Prvi voz odbpia iz Maribora rb 7.. h Ra-dencev pa ob 16.30 Vozni red nai si vsak potnik na podla*gi tega sam popravi.
a— Iz policijske kronike. Ker je od raznih strank prevzemal naročila in denar za neko milo. naročil pa ni izvršil, jc bil aretiran brcznoselni Feliks K. — Zaradi vlačuganja ie bila v noči na torek aretirana 27-letna Ana G. — Na policijo je prišlo več prijav od strank, da iih je osleparil neki hrvatski govoreči agent, ki iim je prodaja! srečke Vojne škode in jemal denar za obročna plačila, srečk pa ni dal. ampak ničvredne napirie. češ. da srečke pridejo naknadno. Ker pa srečk od nikoder ni, stranke pa tud; nc vedo. kdo jim je srečke ponujal, bo sedaj policija zadevo razčistila.
Iz Kranja
r— Odlikovanje. Te dni jc inšpektor g. dr. Vagaja iz Ljubljane na slovesen na* čin v prisotnost celokupnega uradništva in ostalega uslužbenstva izročil upravniku g. Ivanu Slavcu red sv. Save 5. stopnje in zvailičniku g. Alojziju Svcglju srebrno medaljo.
r— Lesne trgovce in gozdne posestnike
opozarja sresko na&clništvo, naj ne puste ležati v gozdih, ob cestah in na skladiščih Dcolupljenih iglastih hlodov, drogov in ■rrhačev. ker je s tem združena nevarnost. ia se zaredi v njih lubadar. Ti nedostatki »c imajo odstraniti do 15. junija, ker bodo siecr lastniki takega lesa strogo kazno« vani.
avtomobila na dvorišču hotela »Trst«. Po natančnih vprašanjih so tički priznali, da so oni pokradli označene predmete. Radi neporsbnosti so vrgli nato vse skupaj v hotelsko stranišče.
Iz Trbovelj
t— Kino »Sokol« bo predvajal 24. in 25. t. m. najrazkošnejši zvočni film sve* ta »Holly\vood Revue«, ki ima 20 dejanj. Nastopijo sami slavni zvezdniki. To delo označujejo za triumf kino*teatra. Okoli* čanc prosimo, da dvignejo rezervirane karte pol ure pred predstavo
Iz Zagorja
z— Delovanje SPD. Odkar se jc usta* novil v Zagorju pododbor litijske podruž* niče SPD, je opažati velik razmah delo* vanja podružnice. Tudi obiski na Sv. Go* ro in zadnje čase na Sv Planino so ved* no dobro obiskani. V nedeljo je poleg do= mačega občinstva obiskalo Sv. Planino 60 članov društva Prijateljev prirode iz Za* greba. Dne 29. t. m. priredi SPD skupen izlet na Golico. Vsi. ki se ga nameravajo udelžiti, naj se v Zagorju prijavijo podod* boru, v Litji pa tajnici gdč. Mici Kcpovi. Vožnia polovična in stane sem in tja 42 Din.
Iz Slov, Bistrice
sb— Sokolski koncert. V soboto 24. te* ga meseca priredi Sokolsko društvo kon* ccrt, na katerem bodo sodelovali poleg domačega orkestra še ga. Vošnjakova, violinist g. Dežela iz Šmarja in poljčanski tercct pod vodstvom g. dr. Hronovskega. Izvajal se bo prav peste program: Po kon* certu bo v dvorani Okrajne hranilnice družabni večer, na katerem naj vsaj nih* če od članov Sokola ne manjka
sb— Goseničja nadloga. Letošnja mila zima je povzročila prekomerni razvoj raz« nih škodljivcev in zajcdavcev, ki resno ogražajo kulturne rastline. V tukajšnjem okolišu se jc pojavila zlasti na sadnem drevju izredna množina gosenic, ki so po* nekod izžrle drevesa do golega. Vsi priza* deti naj bi sc resno lotili zatiranja te opasne nadloge, ki utegne sicer oškodo* vati sadonosnike za več let v naprej. Za* tiranje škodljivcev nadzira v smislu za* kona občinski kmetijski odbor.
sb— Preselitev pošte. Poštna direkcija ic sklenila pogodbo, po kateri se bo tu* kajšnji poštni urad v prvi polovici junija preselil v novo hišo gc. Vczjakove. Pro* stori so v ta namen primerno adaptirani.
iko da bo uradovanjc v novih lokalih znatno olajšano.
državo zviša od 2 na 6 zl. kron, pri če* mer se istočasno uvede gibljiva dodatna carina do največ 4 zl. kron. Dodatna ca* rina na moko se zviša od 2.34 na 3.50 zl. kron, pri čemer se bo osnovna carina na moko računala na podlagi 150 kg žita za 100 kg moke. Z novelo se uvede carina na krompir v izmeri 2 zl. kron in nova ca* rina na hmelj. Vrhu tega se zvišajo cari* nc na vino, jajca, perutnino in nekatere druge kmetijske proizvode. Povišanje in* dustrijskih carin sc nanaša na tekstilije. cement, nafto, kemikalije, čevlje in izdel* kc iz usnja, umetno svilo, na nekatere ko* vinske izdelke, stroje in elektrotehniške
edmete.
= Nepričakovano velik uspeh emisije ilelnic reparacijske banke t Franciji, 'j o
Ruše 270 — 280. Stavbna 40 den. f ZaKreb. Državne vrednote: Vojna škoda
aranžma 430 — 431, kasa 429.50 — 430. za
junij 430 — 431. za december 431 — 435, investicijsko 8/.5 den., agrarne 54.25 54.5. 8% Blair 90 — 97. 7% Blair 84.75, 7% Drž. hipotekama banka 84.12 d°en.; bančna vrednote: Praštediona 900 — 910. LTnion 196 — 196.5, Jugo 78 — 80.5. Srpeka 179 do 182. Zemaljska 145 — 149. Ljubljanska kreditna 120 deri., Poljo 58 — 59: industrijske vrednote: Narodna šumska 22 den., Na-šička 1350 bl„ Gutmann IGO — 170, Slaveks
71 _ 73. Slavonija 200 den.. Sečerana 365
den.. Broi vagon 110 den, Vevče (ex cou-pon) 117 den.. Isis 33 den.. Dubrovačka 400 — 450, Trbovlje 437.5 — 442.5.
Beograd. Vojna škoda 435 — 437 za kij..
GOSPODAM
Z Jesenic
s— Smrt kosi mladino v najlepših letih.
Od novega leta do srede maja smo imeli v veliki jeseniški občini le par smrtnih primerov, kar je za 7000 prebivalcev prav malo. V teku zadnjih o dni pa so umrle kar štiri osebe, vse v najlepši mladosti, in sicer Lojzka Globočnikova, stara 24 let, Rozika Šlibarjev.a, stara 17 let, Lado Kočar, star 2o let, in včeraj zjutraj 23* letni Ludovik Vilman, sin ugledne jese* niške obitelji. Mladi Ludovik je bil ne* koč marljiv sokolski naraščajnik ter eden najzastavnejših fantov na Jesenicah. Kot čvrst fant jc služil pri kraljevi gardi. To zimo jc prišel od vojakov in si poiskal eksistenco, toda zbolel je za vnetjem sle« piča in umrl. Xaj mu bo ohranjen lep spomin, preostalim pa naše iskreno so^ zaljcl
Iz Kamnika
ka— Proslava Materinskega dne v Kamniku. V soboto in v nedeljo je uprizorilo Kolo jugoslovenskih sesiter v Kamniku v -proslavo Materinskega dne pravljično igro v 4 slikah »Sirota Jeri-. ca«. Igrale so deklice in dečki, torej' mladina za mladino. Nada Hajkova je kot Jerica pokazala mnogo daru, prav tako Metka ŽargJ.jeva kot izvrstna pisana mati. Obisk je b;! povprečen. Pri-. čakovati je bilo mnogo več zanimanja za igro, katere izikuipičelk gre v plemenit namen. Koto nas vsako leto preseneti s kako miladlnsiko igrico ter je trud z učenjem petja, 'igranja in deloma tuUi rajanja zelo velik.
ka— Konkurenca avtobusnih podjetij. Kakor smo že poročali, je eno podjetje znižalo ceno za prevoz v Ljubljano in nazaj za celih 10 Dm. Podjetje Rode je sedaj moralo ceno znižati prav tako kakoT_ konkurent Kresrar-Fa?:l>iga-Ho-.iaik. Želeli bi. da se odihod avtobusov izpred Figovca ne preminja iz dneva v dan. vsaj ne brez obvestila potnikov. Ffojakov aVtoibus ie vozil ob nedeliah četrt ure po Rodetovim. sedaj pa vozi neka i pred četrt na 12. uro.
11 Kočevja
kč— Na sledu za kolesarskimi tatovi.
Orožniki so začeli zaradi predrznih tat* vin koles vestno zasledovati tatove in so prišli obema tatovoma n aslcd. Kolo čev* ljarskega pomočnika Vebra so našli skri* tega v bližini nekega gozda. Kolo so vr« nili lastniku, tatu pa zatrli.
kč— Pobalinstvo. Lastnfš znanega re* klamnega avtomobila Graf*juha, ki se je mudil pred par dnevi v Kočevju, je pri* javil tukajšnji orožniški postaji, da so mu neznani pobalini ukradli iz avtomobila še skoraj nov magnet in nekaj drugih meha* niških potrebščin. Orožnikom se je po* srečilo prijeti kmalu nato tri mlade tičke. ki so se smukali dolgo okrog reklamnega
Stabilizacijski tečaj dinarja
Že nekaj tednov se širijo po Jugoslaviji govorice, tla sc napovedana zakonska sta* bilizacija dinarja nc bo izvršila na sedanji višini 9.12 in pol švicarskega franka za 100 Din temveč pri nižji relaciji, to je 7 ali 8 švic. frankov za 100 Din. Tem govoricam v početku nismo pripisovali večje važnosti, saj je finančni minister dr. Švrljuga v svo» jem ekspozeju k državnemu proračunu pred poldrugim mesecem izrecno izjavil, da more biti ta stabilizacija izvršena edino na bazi sedanje vrednosti dinarja in je tu* di minister dr. Anton Korošec na nedav* nem občnem zboru Zadružne zveze odloč« no demantiral vesti o nižjem stabilizacijskem tečaju.
Kakor pa je sedaj videti, obstoja v naši državi gotova skupina ljudi, ki dalje pro* pagira stabilizacijo pri nižjem tečaju, češ da bi se na ta način lahko znatno pripo* moglo k razdolžitvi kmetov. Nominalna višina njihovih dolgov bi sicer ostala nc« spremenjena: ker bi se pa pri nižjem sta* bilizacijskem tečaju naglo dvignile vse ce* ne v izmeri znižanja stabilizacijskega te* "f ia. hi kmetje lažje plačevali obresti in odplačali dolgove, ki bi se v zlati valuti preračunao dejansko znižali.
Kakor jc podoba, pa oziri na težki polo* žaj naših kmetov niso pravi vzrok za pro* pagando stabilizacije pri nižjem tečaju. V ozadju morajo biti predvsem spekulativni motivi, kajti stabilizacija dinarja pri niž* jem tečaju bi bila za poučene ljudi dobro* došla možnost za velike spekulativne do* hičke. To nepotrebno in neodgovorno be* ganjc javnosti od zakulisnih strani pa tudi ni ostalo brez posledic. Iz izkaza Narodne banke od 15. t. m., ki smo ga objavili "že včeraj, je namreč razvidno, da je morala Narodna banka v drugi četrtini ma* ia, to je od 8. — 15. t. m., oddati iz svojih deviznih rezerv za okrog 165 milijonov Din deviz, kar priča, da S9 se zbegani ljud* je že pričeli kriti z devizami, da se obva* ru jejo eventuelno izgube, ki bi nastala v zvezi s stabilizacijo pri nižjem tečaju. Ta odtok pri sedanjih milijardnih deviznih rezervah Narodne banke sicer ne pomeni nikake nevarnosti za dinar, vendar smatra* nio za potrebno navesti nekaj momentov, ki govorijo proti taki stabilizaciji.
Zgodovina denarstva sploh ne pozna primera. da bi kaka država brez potrebe v valutnem pogledu in pri tako čvrsto utrie-ni valutni edinici. kakor je naš dinar, izvedla zakonsko stabilizacijo pri nižjem stabilizacijskem tečaju in s tem dovedla gospodarstvo v katastrofalen kaos. Naše gospodarstvo je več let potrebovalo, da 6e je prilagodilo sedanjemu stanju dinarja, sedaj pa nai se vsi ti sadovi uničijo, predvsem na ljubo nekaterim liudem, ki bi radi v kalnem ribarili. Zniža.nie inbeirvalutne vrednosti dinarja za 20—30%, hi pri sedanjih razširjenih kreditnih odnošajih odvzelo številnim unnikom (vlagateljem) znaten del nnetka. dolžnikom pa bi se v istii meri in brez. potrebe dejansko zmanišal dol« Dvigu cen bi sledilo obsežno mezdno gibanje, kajti realne mezde in plače bi bile čim bi se niv.o een prilagodil novemu stanju di nn-rja, v enaki meri znižane, kakor bi bila znižana vrednost dinarja. Najtežje bi to občutili privatne in javni nameščenci, dočim bi organizirano delavstvo hitreje doseglo primemo povišanje mezd. Vrhu tega pa je freba še upoštevati, da bi taka valutna reforma hudo škodovala našemu kreditu v inozemstvu, ki je pri nas investiralo svoj denar v prepričanju, da bo sedanja vrednost dinarja 'ostala nespremenjena. Našemu seljaku pa s lako rešitvijo valutnega vprašanja tudi ne bi bilo mnogo pomaga-no. fca.pli njegove težkoče ne izvirajo iz pre-zadolžitve, temveč so le posledic visokih zelennških obresti. Če se kmetu obresti znižajo na polovico, mu je e tem več pomaga-no. kakor če njemu na korist Izvršimo stabilizacijo pri nižji vrednosti dinarja.
Vprašanje stabilizacijskega tečaja dinarja ni in ne more biti /a nas nika.k problem '	.'inaiični minister dr. Šverljuga
. uiiačil v sojeni el-epozeju k državnemu proračun. Zanimivo je v tem pogledu nazi-ranje inozemstva. Nedeljska Frankfurter Zoitung objavlja 11. pr. depis iz Beograda. kjer poroča o prizadevanju neke skupine ljudi za stabilizacijo dinarja pri nižjem tečaju ter dostavlja, da je nerazumljivo, kako sf sploh more misliti na tako rešitev valutnega vprašanja, ki bi bila kala-strofa za vse vhgalHje, banke, industrijo, najbolj pa za vse one, !ki imajo inozemske kredite.
Uspešno vrtanje za nafto v Bosni
Glede na rastočo važnost mineralnih olj, kot pogonskega sredstva, je bilo tudi v naši državi v zadnjem desetletju žrtvovano mnogo denarja za poskusna vrtanja in geološko proučevanje ležišč nafte, vendar doslej uspehi niso bili nič kaj ugodni. V najstarejšem terenu v Medmurju so se že pred petdesetimi leti vršila prva poskusna vrtanja. Tekom let so bile navrtane številne sonde do 1000 m globoko, ki so sicer dale dokaj slo vagonov mineralnega olja, vendar v splošnem rezultati doslej niso bili baš ugodni. Tudi interesenti, ki so vrtali za nafto v ozemlju med Dravo in Savo od Va-reždina do Nove Gradiške, niso imeli več sreče.
Spričo velike narodno - gospodarske važnosti petrolejske produkcije moramo sfrlaj z veseljem pozdraviti vesti o uspehih pooku-snih vrtanj v Majevici v Rosni. Po zaslugi direktorja rudarskih podjetij inž. Vrl j k e Veljkoviea in direktorja drž. rudnika v Kreki inž. Budimira, kakor tudi šefa sarajevskega geološkega zaveda g. Tihomira Jakšiča in beograjskega prof. .Milutina Lut-
dni se je vršila v Franciji emisija fraivo- ! za maj 43*. — 438 zaklj.. za junij 440 do
ske tranše delnic Banke za izravnavo mednarodnih plačil. Dočim so v večini drugi:; držav prevzele te delnice novčanične banke, je Francija svojo Iranšo od 16.000 delnic predložila javnosti na vpis. Zaradi ogromne likvidnosti denarnega in kapitalskega trga. kakršne ne pomnijo niti v predvojnem času. je bilo zanimanje za emisijo ogromno. Točni podal ki o usj>eliu emisije še niso znani, vendar s>e sodi, da so bile te delnice 300 krat prevpisane. Čeprav je bil vpis leh delnic omejen snmo na tuzenica. Tudi za emisijo velikega Youngov'pa posojila za mobilizacijo nemških reparacij, ki se bo vršila v nekaj dneh. vlada veliko zanimanje, lako da so po nalogih, ki «) jih dobile banke, tudi le obligacije že sedaj 10 do 20 krat prevpisani in se publika že živo zanima za emisijo inozemskih tranš tega posojila. Zaradi velike likvidnosti denarnega Irga «e v Franciji ludi razpravlja o mo?-nosii znižanja d i-konta na 2 ?S.
Poseben lck-<ilni oddelek bo nameščen na letošnjem jubilejnem vzorčnem ve-les^jmu v eni novozgrajenih raz?'avnih stavb, ki stoji ob levi strani ceste, ki vodi od glavnega vhoda proti češikcslov. paviljonu. Tekstilne razstave se bodo udeležile skoro vse večje in najuglednejše domače tekstilne tvornice. Razstavljena bo bomba-žcvina (različna barvano in tiskano bombažno blago, b«lo blago, kmetsko platno. Sifon, batist, hlačevinn, kloti, serž, exford. barhent, odeje itd.), plaln«. laneno blago (vsakovrstno platno za perilo, obleke in šotore, jadrjvina, platno za rolele, mat rac.;, damastno blego, gradi ild.). -raznovrstno rolnenn lilajro. črtasti in tiskani žameti, pliš. pletenine (puloverji, jopice, damsk; obleke, kopalne obleke, nogavice, razne rute, šali, kravate itd.), čipke, vezalke, elastika. Trvarski izdelki, konjske odeje in pe rilo. Velesejem nudi vsem manufakluri-stom možnosl podrobnega ogleda in primerjave vzorcev ter solidno blago.
448 zaklj., investicijsko 88.5 zaklj..
Blair
BOHZE
koviča so nedavno v tati za petrolejem. V
1 lerenu pričeli vr-
uni l globi
obini 34 m so kon-
cem pret. meseca v peščenem terenu našli prve sledove nafte. Pri nadaljnjem vrtanju je tekom Ireh dni prišlo na površje že 2000 litrov nafte, ki je pri analizi pokazaLi, dn je prvovrstne kakovosti in vsebuje poleg drugih derivalov 22 % bencina.
Po tem prvem uspehu so bila dela okrog vrtanja pospešena v pričakovanju, da bodo izvori iz nižjih ležišč izdatnejši, čeprav se že iz prvega horiconta do 66 m dobiva dnevno okrog 600 litrov. Strokovnjaki trdijo, da bo v večjih globinah mogoče dobiti prav izdatne vrelce. Njihova geolo-
ška raziskovanja so pokazala, da bi se na j rib 1004 4 — 1097.4.
21. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab kr je bilo le v devizah Herlin in Praga nekaj več povpraševanja. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le nekatere devize so za malenkost popustilo
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes pri čvrsti tendenci obdržala višje včerajšnje lečaje, vendar ni prišlo <!o prometa, dočim je bil včerajšnji promet v tem papirju izredno velik (znašal je 15 milijonov Din nominala). Zasebne vrednote so bile ]K>vsem zanemarjene in ni prišlo do zaključkov niti v bančnih nfti v industrijskih papirjih.
Deviie in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.785. Berlin 13.515 — 13535 (13.52). — Bruscli 7.9085.
—	Budimpešta 9.8987. — Curih 1095.9. — Dunaj 798.91 — London 275 — 275.S0 (275.40). — Newyork 56.56. — Pariz 222.20. — Praga 167.55 — 168.35 (167.95).
—	Trst 297.
Zagreli. Amsterdam 22.785 — 22.845, Dunaj 797.41 — 800.41. Berlin 13.505—13.535, Bruselj 790.85, Budimpešla 988.37—091.37, Milan 295.948 — 297.984, London 275 do 275.8, Nevvvork ček 56.46 — 56.66. Pariz 221.20 — 223.20. Praga 167.55 168.35. Cu-
terenu okrog Ma-.ievice dalo zgraditi več sto sond. Seveda s tako obrežno eks-ploataci.io za enkrat še ni računati, tudi če se pričakovanja strokovnjakov glede izdatnosti vrelcev kolikortoliko uresničijo. Tj namreč računajo, da bo v dveh letih mogoče zgraditi kakih 15 sond, ki bi dale pri ugodnih rezultatih okrog 70 vagonov nafte dnevno. Morda so ti računi preopti-mistični, kajti ta količina bi tudi pri povečanem konsumu zadostovala za skupno potrebo naše države, saj smo lani uvozili le 13.950 vagonov nafte in njenih derivatov, za kar smo morali inozemstvu plačati 208 milijonbv .Din. Vendar pa bi tudi manjša izdatnost vrelcev pomenila velik uspeli v našem prizadevanju za pridobivanje nafte.
=~Avstri.iska carinska novela. Kakor po«
ročajo z Dunaja, bo avstrijska vlada po končanih pogajanjih z Madžarsko in Ju« goslavijo predložila parlamentu carinsko novelo, ki bo poleg agrarnih pozicij vse« bovala tudi spremembe industrijskih ca« rin. Interna pogajanja glede obsega te no« vele so že zaključena. Avtonomna cari* na na žito se na podlagi pogajanj z našo
Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.27, London 25.12625. Nevvvork 516.96, Bruselj 72.1750, Milan 27.0950. Madrid 63.10. Amsterdam 207-90. Berlin 123 35. Dunaj 72.90. Sofija 3 7450, Praga 15.33. Varšava 58, Budimpe-*!a 903250, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 96.75 bi., 7% Blair 85 bi.. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče (ax ooupon) 118 den.,
85.625 zaklj., Narodna banka 8270 zaklj.
Blagovna tržišča
Les
-^ Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za les mlačna. Prometa ni bilo. Povpraševanje je za dele zabojev za dateljnc (ca. 10(1.000 komadov, v določenih dimenzijah), dalje za hrastove boules in plohe (najmanj eno leto stare), za jelove in smrekove antene (za 300 komadov, —12 m dolžine, s 5 do 6 cm premera na vrhu in 15—17 cm na spodnjem koncu), za boraonale (40 komadov. dolž. 10 m. debelina 27 — 29 cm in 70 komadov 6 m dolžine in 24—29 cm debeline). za bukove hlode (3 vagone, od 2 m dolžine navzgor, od 30 cm srednjega premera navzgor). Nudita se 2 vagona poparjene in nežamane bukovine (33 in 3S mm, I., II.. III.. dolž. 2.25 — 5 m) ter 2 vagona smrekovih desk (25 in 30 mm. L. II.). Nudijo se tudi trami v raznih dimenzijah in bukovi plohi.
Žito.
+ Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zakliučkov ni bilo. Nudi se pšcnica (slov. post., nilevska tarifa, olač-Ijivo 30 dni): baška, 80 kg težka p-> 252.50—255). 78 kg po 245.50—247, 77 kg po 237.50-240: rž: baška. 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137.50, za junij po 140—142.50: ječmen: baški 62-63 kg po 162.5—165: oves: baški, navad, tarifa po 180 _ 185: moka: t-0g< fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405.
+ Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice, 2 vagona moke. 14 vagonov otrobov. 59 vagonov koruze ln 2 vagona ječmena. Pšenica: baška. 77 kg 105—197.5; 78 kg 197.5 — 202.5; gornjebaška. 78 kg 200 — 205; baška. Tisa. šlep, 78 kg 200 do 205; gornjebanaška, 78 kg težka .195 do 200; sremeka, 77 kg težka 175 do 177.5. _ Oves: baški in sremski 125 — 130. — Ječmen: baški, 68—64 kg 107.50—112.59. Koruza: baška in sremska 92.50—95; ladja Di-nav 92.50—100: za junij 92.50—100; ' baš/a Som bor 95—97.50. Moka: baška *Ogg« 332 50 do 342.50; »Og- 330-340; ?2c 295-305; >5t 235—245: -.6 165—175; >7« 115—125; »8c 80—90. Otrobi: 65—75.
-r Budimpcštanska termiuska borza (21. t. m.) Tendenca prijazna; promet živahen. Pšenica: zri rti a j 20.80 _ 20.84. za iunij 20 86 — 20.89, za oktober 19 73 — 19.74; rž: za junij 10.86 — 10.88. za oktober 12.30 do 12.32; koruza: za maj 11.45 — 11.48. za julij 11.75 — 11.80, tranzitna za maj 11.20 do 11.25. za julij 11.25 — 11.30.
Živina
-f Živinski sejem t Ljubljani (21. I. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 20S konj, 47 volov, 45 krav, 19 telet in 4SS prašičkov za rejo: prodanih pa je bilo 24 konj, 15 volov, 24 krav, 10 telet in 370 prašičkov. Sejem je bil precej živahen, zla-sli veliko povpraševanje je bilo po prašičkih za rejo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli L 10 — 10.25 Din (na zadnjem sejmu 10), II. 9.50 Din (9 _ 9.50), ITI. 8 Din (8—8.50), krave debele 5—7 Din (5—7), krave kloba-sarice 4—5 Din (4—5), teleta 14.50—15.50 Din (14.50 — 15.50). Prašički, 4—10 tednov stari, so se prodajali po 250 — 400 Din za komad.
+ Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem. ki se je vršil v ponedeljek, je bilo prignanih 2453 komadov, od tega 69 iz Jugoslavije, 825 iz Rumunije in 798 iz Madžarske Pri mlačnem prometu so se prvovrstni voli pocenili za 5 grošev, slaba živina pa se je podražila za 5 grošev pri kg. — Na svinjski sejem v torek je bilo prignanih 12.766 komadov, od tega 184*2 iz Jugoslavije in 5393 iz Poljska. Pri slabem prometu so cene popustile za o—10 grošev.
L&!$g?a vožnja in lahno upravljanje
v glavnem od pnevmatik. Z natančno vestnostjo izdelane Continentai-gitme obvladajo z lahkoto vse zapreke in ©la.jšajo s tem motorju delo.
i
^ittineiit^
Iz življenja In sveta
K dogodkom na Španskem
Kraljevska dvojica na potu v cerkev. Kraljica Je pri tej priliki nadela špansko narodno pokrivalo, da s tem da Izraza svoji ljubezni do ljudstva.
Golob - selec
Kako kruto človek zatira živalski svet. je dokaz žalostna usoda goloba-selca, ki so ga v Ameriki iztrebili do zadnjega eksemplara. Še v sedemdesetih letih minulega stoletja so nad nekaterimi pokrajinami Zedinjenih držav v dobi seljenja letale neštevilne jate teh lepih ptic. da so med svojim poletom doslovno zatemnjevale solnce. Pri enem izmed takih poletov so ptice letele tri dni in tri noči v vedno enako gosti množici in ameriški prirodopisci so cenili množino golobov na milijardo. Šum, ki so ga ptice povzročale s svojimi krili, je bil enak šumu silnega vetra. Kmetovalcem naravno ti obiski niso bili prijetni, zato se je vse vzdignilo na boj zoper goloba-selca. ki so ga v teku šestdesetih let zatrli tako temeljito, da je morala vlada izdati zakon za očuvanie zadnjih golobjih jat. Zakon pa je prišel prepozno, kajti leta 1915 je v ujetništvu poginilo zadnjih osem zastopnikov ptičjega rodu, ki so ga včasih šteli na tisoč milijonov. Od omenjenega leta Amerika ni videla več goloba-selca. Zdaj pa poroča list »Science«, da so na srednjm zapadu zopet opazili seleče se jate te zanimive ptice. Ako se poročilo izkaže kot resnično, bodo prirodopisci stali pred zagonetko. kako pojasniti začasno petnajst let trajajoče izginutje te ptičje vrste.
Novi predsednik bolgarske vlade
Prot Cankov. ki je bil že od I. 1923. uvedel vojaško diktaturo, Je sedaj po nenadnem odstopa Ljapčeva sestavil novo vlado.
Nov način zaslužka
Človek bi mislil, da ni več najti no* vih možnosti zaslužka, vendar podjet« ne in iznajdljive glavice tudi na tem polju odkrijejo še vedno kako novost. Tako je prišel v Parizu neki mož na izvirno misel, izrabljati človeško sla* bost in konvencionalnost družabnih šeg v svojo korist. Iz naslovne knjige si je izpisal nekoliko tisoč naslovov odličnih in bogatih ljudi, pa je sedel in odposlal vsem tem naslovnikom pisma tele vsebine: »Gotovo vam je često silno težko odkloniti povabilo na obed ali večerjo pri ljudeh, kjer veste, da vam bo dolg čas, ali da vas vabijo sa« mo zato, da bi si dali z vašim imenom in vašo prisotnostjo družabnega sijaja, ki ga sami nimajo. Ne veste, kako bi odklonili povabilo, kajti človek se ven« dar ne more vedno izgovarjati, da je bolan ali zadržan in podobno. Za slič« ne primere vam ponujamo svoje uslu« ge. Treba je le, da nam pošljete pismo, naslovljeno na dotičnega, ki vas je vabil. V pismu napišite, da vas laskavo povabilo silno veseli, da vas je pa do« hitelo šele sedaj izven Pariza in da se pri najboljši volji ne morete odzvati vabilu. V pismu lahko navedete vsak poljubni kraj v Franciji ali v tujini. To pismo bomo mi točno in vestno oddali na pošto v kraju, ki ga določite in bo ob prihodu v Pariz nosilo pravi poštni pečat dotičnega kraja. Vam je vseeno ali navedete kot kraj svojega bivanja Berlin, Moskvo, Vladivostok, Tokio, Honolulu ali Buenos Aires. Za vsako tako posvetovanje računamo zelo skromno pristojbino in homo srečni, ako vam čim češče lahko po» magamo iz družabnih zadreg.« Lastnik nove pisarne pozna dobro človeške
slabosti, ne pove pa kako bi izvlekel iz zadrege svojega klienta, ako bi povab« Ijenec srečal na cesti, v kasarni ali v gledališču svojega gostitelja. Za take primere bo treba še ene nove pisarne, ki bo umela urediti take nerodnosti.
Če medvedje ljubijo...
Med prevozom Hagenbeckovega cirkusa iz Knittelfelda v Celovec se je odigrala krvava medvedja ljubezenska tragedija. Med svojimi živalmi je imel cirkus dva bela medveda, samca in samico, ter velikega rjavega kosmatinca. Ta se je zaljubil v lepotico iz severnih krajev in jo je začel snubiti. Zavoljo tega sta se z njenim možem večkrat spopadla. Da bi preprečili ne--srečo, so rjavca oddelili z železno steno od belega para — a niso računali s tem. da je ljubezen močnejša od vseh zapi^k. Ko so odprli kletko v Celovcu, so nagli vmesno steno razbito, bela medvedka ie ležala mrtva v svoji krvi. oba samca pa sta bila smrtno poškodovana. V noči se je bil primeril spopad, katerega žrtev je postala nesrečna samica.
Kako je umrl „Krempelj"
Te dni so izvršili v Parizu novo smrtno obsodbo. Pod giljotino je pustil svojo glavo 28 letni Korzičan Guiffaut, eden med najtežjimi eksemplarji mar-seillskega dna, ki se ga je vse balo in ki so ga poznali le pod imenom »Krem-pelj«. Obtožili so ga, da je v družbi z nekaterimi drugimi zločinci ob belem dnevu ustrelil 66 letnega bančnega uradnika in mu oropal 280.000 fr. Pravega pobudnika za ta zločin prav za prav niso mogli najti in več Guiffauto-vih pajdašev so tudi oprostili, njega samega, ki je imel še več drugih zločinov na vesti, pa so obsodili na smrt. Do zadnjega trenutka je kazal nenavaden mir. Ko se je oblačil za zadnjo pot. se je šalil z jetniškimi čuvaji. Ponudili so mu običajni kozarec ruma in ga je izpil na zdravje sodnega dvora. Poslednje besede so bile pozdrav nie-govi ljubici in pa žaljivka na račun policije. Ker so se oblasti bale, da bodo njegovi prijatelji uprizorili kakšno demonstracijo. so organizirali močno varnostno službo, a 60 oseb so začasno vtaknile v zapor.
Kubelikova dediščina
Znani češki violinist je zaigral v Londonu dve pesmi za zvočni film. To je zelo presenetilo njegove znance, ker je Kubeljk načelni sovražnik kinematografa. A izkazalo se je, da je nastopil za svoje dediče, katerim je sklenil zapustiti razen denarja in nepremičnin tudi dokaze svoje umetnosti. Kubelik je dobro spravil edini izvod svojega zvočnega filma in v oporoki določil, da ga bodo lahko predvajali šele po njegovi smrti.
poletne obleke
za gospode, platnene in lister suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA
Največja duša sodobne Evrope
Domovina Ibsena. Bjornsona in Ham-suna je zopet revnejša za eno slavno ime. In ne samo za slavno ime, tudi za veliko srce in veliko dušo. Ko ie neki rimski list pred leti imenoval francoskega pisatelja Romaina RoIIanda največjo dušo sodobne Evrope, je veliki romanopisec skromno odgovoril: »Ta naziv ne pritiče meni. marveč občudovanja vrednemu Nanšenu. ki je živ primer, kako je lahko človek v eni osebi velika idealistična duša in mož dejanja. Kar .ie on storil za človeštvo, je junaštvo. ki je rešilo milijone ljudi. In ta veliki človek, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti in človekoljubnosti, kakršne skoro ne pozna moderni svet, ie mrtev. Skromno in preprosto; kakor ie živel, so ga pokopali brez vsakih ceremonij — ni mu pel na zadnji poti noben boben in tudi mu ni svetila nobena luč. ker ni pripadal ne državni cerkvi in ne drugim veroizoovedaniem. Več lahko čitaš v članku »Smrt velikega raziskovalca in človeka«, ako kupi-š za 2 Din pravkar izišlo številko ilu-strovane tedenske revije »Življenje m svet«, ki se dobi po vseh trafikah.
»Slepi potnik"
Kdo se še spominja mladega Arturja Schreiberja, »slepega potnika«, ki je z »Rumeno ptiro«. letalom francoskih prekooceanskih letalcev Assolanta. Lo>t-tija in Lefevre.ia, lansko leto na skrivaj priromal v Evropo? In vendar so ga tedaj slavili po vsem svetu nič mani nego letalce same! Seveda so ga že tri dni po prihodu odpravili s francoskih tal, ker se ni bil za to potovanje opremil — pomislite vendar! — niti s potnim lisitom. Sedai pa poročajo iz Amerike, da ga ie doletela pri neki avtomobilski vožnji žalostna smrt. Z letalom čez ocean je šlo, z avtomobilom po cesti pa ne — kakšni življenjski ne-zmisli!
Tragedija filmske zvezde
Slovita poljska filmska igralka Marija Orska, ki je te dni zaključila svoje bujno življenje s
samomorom.
Kaj je najlepše na svetu?
Popolni zobje, pravi ameriški bankir Elwyn Bentley, ki ga je to naziranje spravilo končno v ječo. Bentlev ima namreč svojo zbiralno prismojenost kakor mnogi ljudje in ta prismojenost se omejuje izključno na zobe. zlasti na ženske sobe. Ta rnanija ga je zavedla tako daleč, da se je izdajal napram ženskam za zobozdravnika. Lepi Mil-dredi Rankinovi sp je prilizoval, da še ni videl tako krasnih zobkov, kakršni so njeni, in da bi se počutil naravnost srečnega, če bi jih smel kot zobozdravnik očistiti. Lepa Mildred mu je šla na lim, »prebrisani« Bentley pa je pograbil priliko in je tri — zdrave! — zobe kratkomalo izdrl. da jih uvrsti v svojo zbirko. Ampak Mildred ie stekla h kadiju in kadi je ekspediral Bentleya kot goljufa in nasilneža v ječo. Doma so mu priredili hišno preiskavo, ki je spravila na dan dve skrinji z zobo-zdravniškim orodjem in raznimi zobmi. »Orodje lahko vzamete«, je dejal hudodelec. »zobe pa mi pustite, kajti nič ni lepšega na svetu, nego so popolni zobje*.
SOKOL
Sokolstvo v Amerik'. Razen jugosloven-skega ameriškega Sokolstva. ki do sedaj ni bilo enotno organizirano, imamo v Ameriki tudi »Ceskoslovensko Obec Sokolsko v Americe« ter »Slovaško zvezo«, ki tvorita skupno aSvaz československeho Sokolstva v Americe«, nadalje »Zwiazak Sokolov Pol-skich u Americe« ter »Rusko Sokolstvo v Ameriki«. Pred nedavnim se ie pričela akcija za združitev vseh Sokolov v Ameriki v Savez vseh ameriških slovanskih sokolskih organizacij. V februarju t. 1. so se sestali zastopniki vseh sokolskih organizacij v Ameriki v Chicagu. Sestanka se ie udeležilo 32 delegatov iz vseh večjih mest. da se združijo vse organizacije od Atlantika do Pacilica.
Slovenski Sokol v Clevelandu. Po sporočilu brata staroste Vinka Levstka (bivšega člana Sokola Sodražica) izvemo razveseljivo vest o lepem razvitku društva, ki šteje sedaj 250 telovadcev in telovadk. Telovadba se vrši redno 4krat na teden in sicer v ponedeljek v liudskem kopališču od 7.—8. žen. naraščaj od 8.—9. članice. V torek v slovenskem Narodnem domu (v so-kolski telovadnici) od 6.—7. žen. deca, 7.—8. moška deca. 8.—9. moški naraščaj, od 9.—U. zv. pa člani. V četrtek in petek je isti red kot v ponedeljek in torek. Poleg teza se goji drug šport, tako »basketball«, katerega vadijo članice ter so pravkar dosegle prvenstvo nad ostalimi klubi. Imaio pogostokrat izlete po mestnih parkih pod pokroviteljstvom mestne uprave, nadalje izlete na dežflo. Z brati f"ehi imajo tesn» zveze, to je z društvi Sokol »Havliček« in Sokol »Tvrš«. Društvo ie osnovalo slovensko mladinsko šolo. Nauredek društva je splošen ter kaže letos razveseljiv razvoj. Ude.istvu.ie se na kulturnem in prosvetnem polju, prireja dramatske predstave itd. Ameriška javnost gire v vsakem oziru po reku: »Ako nisi dober Slovenec, ne moreš biti dober Američan«. Vsa mladima ie bila rojena v Americi, med telovadci ie samo 8 članov naših državljanov, ki so roieni v stari domovini. Podporni člani, ki jih ima društvo, so vsi roieni v Sloveniji; med njimi ie več uglednih trgovcev, strokovnjakov. največ pa delavcev, ki so vsi zavedni Sokoli.Na bratske pozdrave naših, sokolskih bratov Američanov tudi >mi iugoslo-venski Sokoli kličemo iskreni bratski Zdravo! — Jos. Ivane.
Dopisi
Nemško dijaštvo pri vajah z brezmotornim letalom
Visoka šola za telesne vaje Je priredila o priliki desetletnice svojega obstoja slavnostne telo-va*» Igre. Obenem ie praznovala krst brezmotomega letala in ga predala dijaštvu.
SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo, 25. tega meseca bo priedil naš sokolski pev« ski zbor v Sokolskem domu velik koncert. Na sporedu so moški in mešani zbori ter ženski zbori s spremljevanjem klavirja. Izvajale se bodo kompozicije skladateljev Ocvirka, Bajuka, Deua, Ipavica, Jos. Ipa« vica, Adamiča, Prelovca, Pavčiča in dru« gih. Sestra Ela Šinkova bo nastopila s kla« virskimi solo točkami in izvajala skladbe Haydna in Schuberta. Vabimo k temu koncertu, ki bo nudil brezdvomno lep umetniški užitek, prijatelje lepe pesmi od blizu in daleč. Pokažimo z lepim obiskom te prireditve, da znamo ceniti kulturno delo našega pevskega zbora in njegovega pevovodje br. Jože Čuleka. V nedeljo, 25. t. m. v Sokolski dom!
SEVNICA. Impoznatna stavba Sokol« skega doma bo v nekaj dneh popolnoma dovršena. Da smo Sokolski dom, ki bo v ponos vsemu Posavju, dovršili v tako kratkem času, se imamo zahvaliti števili nim dobrotnikom, ki so priskočili na po* moč z darili v denarju kakor z materija* lom in vožnjami. Razen že do sedaj v dnevniku »Jutru« objavljenih dobrotnikov so še prispevali v denarju, materijalu in z vožnjami mnogi drugi. Predvsem si šte« jemo v dolžnost, da se posebno zahva limo največjemu dobrotniku, znanemu naprednjaku in vrlemu Sokolu bratu Trep pu, tovarnarju v Brežicah, ki nam je do« bavil zidno opeko za celo stavbo po iz« redno ugodnimi plačilnimi pogoji, vrhu tega pa še daroval strešno opeko za celo stavbo. Darovali so nadalje: J. Bon (Kr* ško) 100. Edvard Livio (Sevnica) 50. no* tar L"šlaker iz kazenske poravnave 100. dr. Dobovišek (Krško) nabral v veseli družbi 70. Alfonz Kastelic ob priliki svo« jega rojstnega dne 200, notar Ušlaker iz kazenske poravnave 200. Fran Gorše (hiv« ši postajenačelnik v Sevnici) 280, doktor Borštnik (Krško) 50. Viktor Maloprov na« bral 532, notar Ušlaker iz kazenske po« ravnave 200, učiteljica Maurinova nabra« Ia 71.50, tvrdka »Jugotanin« v Sevnici 5000, Viktor Fric (Celje) nabral 937. Ka* rel' Cimperšek .namesto venca na krsto Štefana Lamperja 100, na odhodnici Fra« na Goršeta nabrano 217, ravnatelj »Jugo« tanina« brat Fišer 500, Franc Valand 75, Ivan Božič (Pokojni vrh) 50, notar Ušla« ker iz kazenske poravnave 200, Banka »Slavija«, zavarovalna družba, 1000, Mak« sim Sribar (živinozdravnik v Kočevju) 100, Mici Reichova (Kočevje) 100, dr. Do« bovišek (Krško) 900, Rudolf Kreutz (bri« vec, ob priliki svojega rojstnega dne) 100. Ivan Ivačič (Svnica) 50, I. Kreuh, dobiček od partije taroka 20, Tone Vrbič nabral za stole 750, I. Dobovišek (Boštanj) 30, notar Ušlaker iz kazenske poravnave 400 dinarjev v m.-tferijalu in z vožnjami so pa še nadalje prispevali: Josfpina Kladniko« va (Sevnica), Anton Kragl (Sevnica), Ka« rel Cimperšek (Sevnica), Rudolf Cimper« šek, Franc Cimperšek (Sevnica), Franc Valand (Sevnica), Franc Trupej (SevnU ca), I. Cvelbar (Konjsko), kopitarna Winkle (Sevnica), Alfonz Kastelic (Sev« nia). Vsem darovalcem prisrčna hvala in prosimo še nadaljnje naklonjenosti. Dne 1. junija bo otvoritev tega doma v zvezi z okrožnim zletom posavskih društev. Opozorimo vsa nesokolska društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirede svojih pri« reditev. Vsi na ta dan k narodnemu slav« ju v Sevnico!
FRAM. Čitalniški diletantje so nam za nedeljo popoldne zopet pripravili lepo za« bavo. Uprizorili so Petrovičevo tridejan« ko »Vozel«, čudili smo se spretnosti igralcev ter se jim nasmejali iz srca. Vsi, -rav vsi so svoie vloge rešili odlično. Čestitamo jim, zlasti pa še režiserju go« spodu Cvahteju. ki nam tudi pri scenaciji vedno pokaže kaj novega. Pa še na svi« denie!
GRIBLJE V BELI KRAJINI. Pred eratkim je bil pri nas akad. sbkar Gaspa« ri z našim rojakom ravnateljem etnogr. muzeja dr. Zupaničem in je slikal več na« ših zanimivosti. V našem selu ni poseb« nih novic, pač pa sedaj pogrešamo lepe«
ga cvetja, ki smo ga bili vajeni videti prej na šolskem vrtu. Saj je bil znan naš šolski vrt kot eden najlepših v Beli Kra« jini, obdelovala pa ga je učiteljica Ljubi« ca Uršičeva. Dvanajst let jc preživela v Beli Krajini in nihče se ni poslovil od nje v javnosti. Bila je izvrstna učiteljica, kar so pokazali lepi uspehi v šoli. Koliko le« pih reči so napravili naše devojčice v šoli! Stare belokranjske šare so zopet zažarcle na domačem platnu pod njenimi rokami. Krojilo in šivalo se je mnogo in veziv dan za dnevom. Odrasla dekleta so se učiia gospodinjstva in kuhe v gospodinj« skih tečajih, ki jih je priredila g. Uršičeva pri nas. Ustanovila je tamburaški zbor in sama vežbala tamburaše. Lepa knjižnica jc tudi delo njene pridnosti. Jeseni so krasile vrt stotine najlepših cvetov dalij, georgin in aster. Lani je padla slana na njeno cvctje in kar čez noč so nam jo vzeli in prestavili tja v litijske hribe. Kdor je poznal njeno nesebično in po« žrtvovalno prosvetno delo med nami, je pričakoval drugega plačila. Njen odhod obžalujemo danes vsi pošteni, odkriti in za napredek vneti Belokranjci. To priča« jo tudi številna pisma, ki jih pošta odnaša sedaj od nas na njeno sedanje službeno mesto. Naj jo tolaži zavest, da je nare« dila za nas mnogo in zato ne bomo nje« nega dela pozabili nikoli.
zavedaš,
da ima že malenkostni prehlad lahko resna obolenja za posledico? Telo ne more vedno sam po sebi premagali provzročitelje bolezni, ki so vstopili v telo. Ravnaj se po tem
in vzemi pravočasno
Aspirin«
tablete.
, Pazi pa na to: vsak 2avoJ in ' vsaka tableta nosi Bayer-jev križ.
SPOIT
Športni drobiž
Listi objavljajo termine prireditev ju« goslovenskcga plavalnega saveza. Ker se napovedane evropske mednarodne plaval« ne tekme v času od 24. do 31. avgusta ne budo vršile, je jugoslov. plavalni savez deloma spremenil program sezone, na ka« terem so sedaj:
27. julija: Meddržavna tekma Jugoslovi« ja—ČSR v vaterpolu in 4 krat 200 m sta« feti na seniorje prosto v Pragi;
1. do 3. avgusta: Prvenstvo Jugoslavije za juniorje in juniorke v plavanju, sko« kih in waterpolu v kopališču »Ilirije« v Ljubljani;
1. do 10. avgusta: Mednarodne akadem« ske plavalne tekme v Darmstadtu, kjer bodo sodelovali naši plavači«visokošolci v waterpoIu in štafeti 4 krat 100 m.
16. in 17. avgusta: Prvenstvo Jugoslavi« je v skokih z deske in stolpa za seniorje in seniorke. (Kraj tekem še ni določen in so zaenkrat v kombinaciji Ljubljana, Maribor, Sušžk in Karlovac.)
22. do 24. avgusta: Prvenstvo Jugosla« vije v plavanju in vaterpolu za seniorje in seniorke v Dubrovniku.
6. in 7. septembra: Medržavna plavalna tekma Jugoslavija—ČSR v damskih disci« plinah svobodnega sloga v Splitu.
Razen tega je na vrsti vrsta izbirnih plavalnih tekem za vse reprezentance, podsaveznih in medpodsaveznih tekem in sezija lepih klubskih prireditev, tako da bo letošnja plavalna sezona zelo bogata.
Službene objave LNP
(Iz seje kazenskega odbora 19. t. m.)
Kaznujejo se naslednji igralci: Mar« chiotti Viktor (Slovan) po paragrafu 45. k. p. s 3 mesečno zabrano igranja od 19. maja do 19. avgusta 1930 zaradi pre« stopka pri tekmi Jadran : Slovan 2. III. 30; Volkar Franc, Grobelnik Žane (Slovan), Uršič (Primorje), \Vohlfart, Jelnikar (Na« takar), Pelicon (Grafika) imajo po 34. k. p. do prcklica zabrano igranja, ker se po« zivu K. O. niso odzvali; Malic Mirko (Ili« rija) po paragrafu 15. k. p. s 2 mesečno zabrano igranja od 19. maja do 19. juli« ja 1930 zaradi prestopka pri tekmi Ilirija rez. Hermes rez. 13. aprila 1930; Zupančič Boris (Hermes), Srebotnjak (Grafika), Be« nedetič (Jadran) se izreka strog ukor po paragrafu 35. s uporabo paragrafa 9. k. p. zaradi prestopka v tekmi Ilirija rez. : Hermes rez. 13. aprila 1930, prvi, drugi v tekmi Primorje : Jadran 13. aprila 1930 in tretji^ v tekmi Grafika : Natakar 11. maja 1930; Jug I. (Primorje) po paragrafu
15.	k. p. s 14 dnevno zabrano igranja od 19. maja do 1. junija 1930 zaradi prestop« ka pri tekmi Primorje : Jadran 13. aprila 1930 in Januš (Jadran) po paragrafu 15. s 4 tedni zabrane igranja od 19. maja do
16.	junija 1930 zaradi prestopka pri tek« mi Primorje : Jadran 13. aprila 1930. — Tajnik II.
SK Krakovo. Danes ob 20. seja ožjega odbora v gostilni Usenik.
ASK Primorje (centralni odbor). Ju« tri v petek ob 20. bo v zeleni dvorani ho« tela Uniona redni občni zbor kluba z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeleže.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes obvezen trening za I. in II. skupi« no od 18. dalje na igrišču.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja na« čelstva danes ob 18. v damskem salonu kavarne »Emone«.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaUvglasi
tfCdcr hoče
da me mu pomije po posti naslov ali GaGo druge informacije ticece me malih oglasov naj priloni v mnamGah a •
t KUt\
sicer ne ho prejel odgovora
III
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsako beseda j Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
1
ftla&Covi maCift o$Ca&ov
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v
flovem mestu
in na
Ljubljanska cesta št. 42	pri kolodvoru št. 100 .
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
3eMfiicafi


Hotelskega slugo
amjžnega nemščine, c prejme hi>tp! štrukelj.	18787
Poslovodja (inja)
za podružnico dobi takoj m-c-to. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pol šifro »Kavcija od 20—30 000 Din« 1S785
Brivskega
pomočnika
prvovrstno moč — dobrega trn h: stucerja sprejme stalno Mihael Godnov Trž:ču.	18770
Mlinarja
starejšega, za mletje na štule (kmetski mlin) iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18851
Kroj. pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.
18S47
Mlajšega tekača
sprejme takoj tovarna Pelikan. Ljubljana VII. Lepo-dvorska ulica.	18855
Velik zaslužek
stalni ah postranski liud mo agilnim osebam, ki bi posečale privatne strank Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Zavarovanje 1885S
Trg. pomočnica
vešča trgovine mešan. bla-pa in nekoliko gospodinjstva. z dveletno pomočniško prakso, neoporečne preteklosti, doM mesto na de-' s 1. julijem 1980. Po jasnila daje A. Pavrnik. Ccije-Zavodna 35. 1S731
Žensko moč
prvovrstno iščem za manu faktu-no in modno trgovino. — Ponudbe na naslov: B''!a Kelemen, Čakovec.
18719
Več mizarskih pomočnikov
za stavbna dela sprejme Fran« Zav -lnik. mizarstvo. Sr. Vid nad Ljubljano.
18669
Bivšo trg.
pomocmco
poroSeno. ki bi včasih pomagala v manufakturni trgovini, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba stan in bivališče 18668
Va.ienko
tamburaško glasbo, fci ima dober glas. sprejmem proti mesečni plači 800 Din V m i in stanovanju v hi S-arost 16—18 let, — Ponudbe s sliko na naslov: Kap"ln:k. Bjeicvar. Turška kavana	. 18651
Mlinarja in Žagarja
lahko z družino Itn razume tu i; vsa popravila pri m'i-nu n žagi. sprejrn« Matija 4 'rajcar, stari) žaira. pošta C rnomošnjice 1-1 Plača dogovoru	1817-1
Dekle
o in pripravno sprej-
n -m. Prednost imajo šivilje. Našlo* pove oglasni Jutra--. '18817
Soboslikarske
pomočnike
»prejme J-.ško Majhenič — I. u:ia Rožna ulica 8.
18833
Trg. učenko
•j i»r e hiše sprejmem v r!j-ko-ga!anterljsbo trii" > dogovoru. Cenj. idbe na. Slavo Gosti. Vk.-i. Pregrada. 18841
Prodajalko
n .a.
Na-:<.
' '.r/.umno m po»'e-: se je izučila na de-ii ki ;■■ zmožna šiva-, re:meni v trgovino . blaga z vso oskrbo in p'ačo p~ dogovoru > takoj. Pismene i«>-nii lbe. če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra i-'id značko »Zanesljiva in šiiretna moč«	18816
Učenca
z najmani dvemi razredi m-^čansfce šole sprejmem v trgovine mešanega blaga Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe na oglasni o 1'de-l"k -Jutra« pod »A. B 36 18814
Zobotehnika
f n m i-toj-nega v operativnem d" u in tehniki, iščem za l.:iH a:io Naslov v orlas. o ldelku »Jutra« 18868
Izurjeno stenografi-njo in strojepisko
za slovenski in nemški jezik. j. znanjem italijanskega jezika, sprejme odvetniška pisarna Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna moč«. 18S64
Mašinskj inženjer
mladji, sposoban. perfektan termotehničai za ispitiva-nje goriva, i-paravanja, pozna-vaiac sviju sistema parnih kotlova postrojenja pogonskih. u isto vreme elek-tričar, sa odgovarajučom ipraksom u in-ostranstvu, tra-ži «B za jedan ugledan rudnik u Srbiji, za vodjenje električne centrale i raznih postrojenja. — Ponudbe na Jusro^i. Rudolf Mosse a d. Beograd, pod »119«. 18S74
Za obisk
boljših privatnih strank iščemo gospoda s finim na stopo-m in darom govora Ponudbe pod »Fiksna ir>lača na oglasni oddelek »Jutra 18S08
2
I. oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
Čamemk, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 36
(Jugoavto). Tel. 2236. Fouk in praktične vožnje. 251
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
1.	Gaberščik. bivši komisa za šoferski izpite, Ljurtvlja na. BIeiweisova cesta št 5: Prihodnji redni tečaj prične
2.	junija.	I8861I
Kroj. pomočnika
sprejme takoj Josip Novak Ljubljana, Breg 2. 18S76
Perfektno kuharico
z osebno točilno pravico sprejmem takoj v ljubljanski okolici. Oferte na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Restavracija«.	18898
Postrežnica
dobi zaposlen je- Naslov oglasnem oddelku »Jutra
1SS77
Potnike
inanufakturne stroke — za Ljubljano it bližnjo okolico. za obisk eriv strank -preimem takoj Naslov ' o-lasnem oddelku »Jutra« 18201
Trgovski potnik
zastopnik v parfumeri. ski stroki dobro uveden lovenij1. debi takoj mesto - Ponudbo na Parfumerijo Cvklame. Zagreb. Kačičeva ulica 1.	18805
* ^ i-

Zastopnika pisalnih strojev
tščejo svetovne tovarne. Ponu«lbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Spreten«
17175
Šivanje pletenin
oddam spretnim šiviljam. Večna pot 3 (Podrcžnik).
18824
Zastopstvo
amo za dobro idoč predmet vzamem takoj v večjem kraju na Dolenjskem. Event. lokal na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Glavni trg«.
18839
Za velesejem
sprejmem 2 mlajši prodajalki za male predmete. Naslov pove oglasni oddelek »■Jntra«. "	18832
Osebe
res zmožne organiziranja prodaje leposlovnega časo-i isa ln event. knjig, iščemo za Trbovlje, Hrastnik, Litijo, Tržič, Domžale, Kamnik Državni vpokojenci imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »1001 s 18850
(i Th Rotmnn:
Potovanja in čudovite
nri^ode Tomiia Pookinsa
»Svijet«
I.	celotno knjigo in od
II.	knjige št. 26 kuipi knji garna Tiskovne zadruge Ljubljani, Prešernova 54
18835
Za 2 Din
vsako soboto »Roman«. Največji romani, novele humor.	18849
Skladiščnik
ki je vajen ekspedicije. išče kakršnokoli nameščenje. Je zvest in pošten v vsakem oziru Cenjene ponudbe pod »Dobra moč« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 18743
Prodajalka
dobro izurjena, pridna in poštena, ki ima veselje tudi do drusrih del. želi kjerkoli službo. Cenjene ponudbe na oglasni odde-lek »Jutra« pod značko »Dobra računarica«.	18735
Dober prodajalec
špecerijske in mešane stroke. išče nameščenje. Gre tudi kot skladiščnik. Ceni. ponudbe na. oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec«.	18734
Absolvent
drž. gozd. in lov. trimeseč nega tečaja, star 29 let. samski, zmožen kub. in slič nega dela, vešč slov. in nemškega jezika, trezen in pošten v vsakem oziru. želi proti majhni plači službo gezdnega ali lovskega čuivu-ja — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Zanesljiv gozdno-lovski čuvaj«.	18682
Trgovski pomočnik
mlad, agilen in izobražen, zmožen tudi voditi manišo podružnice, želi v svrho nadaljne izobrazbe preme-niti mesto. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah (Gorenjsko) t>jd šifro »Izobražen« 18662
Gospodična
z meščansko šolo. z neko-iko znanjem nemščine ter vseh gospodinjskih del išče službo vzgojiteljice oz. kot pomoč gospodinji. Ponudbe pod »Pridna 11« na oglasni oddelek »Jutra« 1S458
70.
Pravilno je mislil in sodil. Polarna li-fita nni pridrvi naravnost pred noge. Prevrne se stric štefic, nato pa se preobraču-joč kozolce kobali dalje, trešči na streho neke eskiniovske hiše in ndre skozi strop na velikansko presenečenje Eskimovke, ki je bivala r tej hiši.
Vrtnarski pomočnik
mlad in priden, išče od-govariajoee mesto Naslov oglasnem oddelku Jutra.
18173
Mizar
svojim orodjem išče delo tovarni, ali popravi1« hiše. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18831
Pisarniški uradnik
vpokojen. dober računar, vešč sflovftiiščine. srbehrv.. nemščine in italijanščine, išče mesto blagajnika, skla. diščmka ali kaj sličn^ea. Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »M. D.«	18837
Mlad šofer
išče službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
18816

Puhasto perje
kg pu 3a Din razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg [X> 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vič. Zagreb. Ilica 82. Ke-miska cistilnica perja 242
Mesarsko stojnico
prodam na Dunajski cesti pri artiljerijski vojašnici. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	18759
Železne postel)niake
bele emajlirane, z mrežami, po izredno nizki ceni proda Fr. Stuipica, želez-nina. Ljubljana' 18499
Najboljšo koso
za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica. želez-nina. Ljubljana. 18198
70.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na popolnoma varno prvo mesto kmetskega posestva. Po nudbe na ogiasni oddele »Jutra« pod šifro »Popoln sigurnost«.	1SSOO
15.000 Din posojila
Iščem za pol leta. v svrho rednega opravljanja pod jetja. ki je dobičkanosno lo vredno 150.000 Din — Pisma pod »Takoj 15.000 Din« na podružnice »Jutra v Mariboru.	18890
Kapitalisti in bančni zavodi, pozor!
Večletne «talne dohodke po leg visokih obresti dobi tisti, kdor mi posodi naj manj 70<i.OOO Din do največ 1.500.000 Din na dobi; nosno večmiliionsko posest vo. Ponudbe pod »Rentabil na naložba« na oglasni od delek »Ju-tra«.	18»71
Vrbovih šib
približno 50 met ce-ntov in 700 kg olupljene plemenite vrbe ima naprodaj uprava posestva »Lindenhof« — Zgornja sv Kungota. 1S411
10 panjev čebel
krajničev proda Alojzi Janežič. Pclioa 23. pošta Višnja gora.	18834
Žične vrvi
ca 4000 m pocinkane, jeklo ne. razne debeline od 7—12 mm po ugodni ceni proda »Novobor«. d. d.. Ljublja na. Kra-lia Petra 2. 18851
Vse vrste mletja paprike
ke-mi.čno čiste, izbrane kvalitete. Zahtevajte ponudbe. Cene brez konkurence. Štefan Crnjanski, Beograd — Sarajevska br. 7. 18870
Blagajno
namizno »National« poceni pro-dam. Naslov peve oglas, oddelek »Jutra« 1S884
Tovorni avto
enotonski. dobre znamke, prav dobrem stanju takoj prodam za 15.000 Din. Na-ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18784
Motorno kolo
s prikolico, A. J. S.. 500 ccm. O. II. V. mode! 1929. malo vožen — skoro nov, zajamčeno brezhiben, pc zelo ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16660
Motorno kolo
D. K. V., 6 konjskih sil. dobro ohranjeno proda Sebenik, Knezova ulica.
Otroško kolo
popolnoma- novo naprodaj v Tavčarjevi ulici 5. podjPTi-tl-ič-je.	18854
Žensko kolo
naprodaj v garderobi pri Figovcu.	18872
Kmečko dekle
vajeno kuhe. pranja in vseh hišnih del. išče s '1. junijem službe pri boljši manjši družini. Naslov po-ve ogl. oddelek »Jutra«. 18806
Prvovrstna sobarica
z dolgoletnimi spričevali išče kjerkoli stal.vo službo. Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« ipod »Sobarica«.
18886
Uradnik
mlad. absolvent trg. šole. knjigovodja in kore=r-on-dent v slov., italijanščini in nemiščini, p fritetno prakso, želi mesita pri trgovskem podietjii. četudi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelvk »Jutra« pod šifro »Uradaik«.	1665«
Zdravo deklico
lepo. 14 mesecev staro oddam za svojo. Ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod Dobra oskrba«. 1S823

Pohištvo
za samske sobo. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garantirano čisto«.
18860
Stavbna parcela
z novo beton?ko ograjo. 1000 m2 velika, ugodno na •prodaj v Trnovskem pred mestju. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov, Salen drova 0.	18776
Enodružinsko hišo
proda Jernej Lamnret. Vič Dolgi most." ' 18838
Posestvo
arendirano. velika gospodarska poslopja, tik glavne ceste ir. kolodvora proda Dolinar. Svetje-Medvod^.
18781
Hišo ali vilo
v Ljubljani ali na periferiji fcwi>im. Naslon v ogla oddelku »Jutra«. 18780
Hišo v Ptuju
pritlične, prodam na zeio prometni eefti. v kateri je trgovina z branjarijo z živili, drobnarijami in prodajo vina. pri hiši je velik vrt. Kupec lahko takoj prevzame in st vseli. Poizve se pri Lizi Murko, Ptuj. Zrinjsko Frankopanska ce. sta 10.	18697
Hišo v Mariboru
1 minuto cd parka prodam za 140.000 Din. Pojasnila v vili Pa-u'». Srnčeva u1. 134.
1SS94
Enodružinska hiša
neva. z vrtom naprodaj 1 Mariboru. Ogledati med 9. in 12. ter 14. in 18. uro v Dušanovi ulici 2.
Parcelo
do 900 m' velike, v ob-močjn mesta Ljoibljane kupim. Ponudbe z navedbo le ge in zmerne ce-ne na ogl. Oddelek »Jutra« pod šifro »Peščen sveti.	18880
IUMJLMLii
Vsakovrstno zlato
tuprnje so najvišjih eercab
Cerne — iuvelir
Ljubljana. Wolfova alica 3.
Vogalni lokal
trgovske pisarniški oddam na Miklošičevi cesti. Poizve se v pisarni advokata dr. Frlana. Miklošičeva cesta 4.
18705
Brivnico
dobro vpe-ljano, v večjem rgu radi bolezni predani. Ponudbe na og!a». oddelek Jutra« pod značko »Lepa bodočnost|.	1S6S7
Pohištvo
2 postelji, omaro za obleko omaro s predali in stekleno omaro po ze'o nizki ceni prodam Poizve se v trgovini mri Samcu. Sv. Petra cesta	-18869
15.000 Din posojila
za takoj i š č č e m proti popolni varnosti in največji garanciji. Plačam nagrado -Jtioo Din in 14 % obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro 100«.	is®44
10—15.000 Din položim kot kavcijo
pro4t garanciji za mesto in-kasan-ta. skladiščnika ali kaj »ličnega. Sem trgovski pomočnik, atar 34 let. Ponudbe na ogla-ni oddelek »jTitra« pod »Laihko takoj«.
18865
Več lokalov
pripravnih za obrt. trgovino itd. oddam v industrijskem kraju na Gorenjskem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Več lokalov«.
18830
Trg. mešan, blaga
na prometnem kraju kjerkoli v Sloveniji vzamem v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18810
Delavnico
primerno za mizarstvo vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«.	18848
Gostilno
vzamem takoj ali po/.ueje v najem v Mariboru. Celju ali Ljubljani. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Gostilna«. 18S97
Kino
vzamem v najem, ali grem kot o,i>erater. Ponudbe pod »Kinoopera-ter« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
18391
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla. Dostava tudi na stavbo. — Fran Šuštar, parna žaga. Dolenjska cesta Telefon št. 2424. 18715
Drva in odpadki
od žag® dobiip v v«aki količini pn tvrdkt [van Sišk«. tovarna parket. Metelkova ulic» štev. 4 — 1'ftlefnn 8244	.17361
Solnčno sobo
elegantno opremljeno, posebnim vhodom in porabo klavirja, v sredini mesta takoj o<ldam stalnemu spodu. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«	1881:
Opremljeno sobo
solnčno. event. v centru mesta išče gospod. — Pc nudbe na zalogo tobaka Breg št. 20.	18862
Opremljeno sobo
na Karlovski cesti š*. 32 odda Strniša.	189W5
Sostanovalca
sprejmem v leipo in č sobo i. elektr. razsvetljavo hrano in vso oskrbo za 650 Din mesečno. Restavracija »Seča«. Sv. Petra cesta 5 1886'
Gospoda
sprejmem kot sostanova 7. vso oskrbo \ škofji ulic št. 13.	18S73
Opremljeno sobo
z elfktr. razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ul. 10/1 18827
Tesan les
popolnoma suh. za takoj 5njo uporabo pri stavbah ima »talno » zalogi Ilirija dr z o - a.. Ljubljana. Du najeta cesta štev. 40. telefon 2820.	16681
17 stanovanjskih prostorov
svetlih, zračnih in suhi Sa pisarn; ali » stanovanj ske svrhe se cdda takoj al s 1. junijem — skupno al po skupinah — Dunajska c.eMa St. 25/1, vhod Dvora kova ulica ?t. 3 Več se poizve istotam v pisarni Elektrika, plin, centralna kurjava in telefon v hiši 18706
Sobo in kuhinjo
iščeta mati in «n za tako; ali pozneje Naslov poslat" na oglasni old-elek »Jutra« pod šifro »SCi-rna stranka« 16306
Stanovanje
eo**« in kuhinje išče šivilja za 2 osebi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »§t, 2711«.	18818
Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin. swho in solmčno oddam s 1 junijem v D M. v Pclju. 10 minut od žel. postaje. Priklalno za vtpokojenca. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 18845
Stanovanje
2 sob, kuhinje in vseh pritiklin cddam takoj ali 1. junijem. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra«. 18836
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	18878

Lepo sobo
elektr. razsvetljavo separiranim vbodom oddam 1. junijem. Naslov pove glasni oddelek »Jutra«.
18793
Trgovski lokal
s shrambo in kletjo oddam na zelo iprometni cesti na periferiji Ljubljane. — Najemnina zmerna. Na=lov v oglasnem oddelku Jutra.
1867il
Brivnico
brez konkurence, v večjem trgu Slovenije prodam. Dopise na o-glasni oddelek »Jutra« pod »Brivnica 25«.
18813
Mala spec. trgovina
r, opremo takej naprodaj. Maribor, Dravska ulica 8.
18895
Restavracijo
s kavarno, barom in tujskimi sobami, dobro idočo, v velikem letovišču takoj cddam v najem. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 38. 18796
Solnčno sobo
lepo opremljene, z balkonom, nanovo preslikano parket in elektrika, poseben vhod, takoj oddam 2—3 boljšim osebam z vse oskrbo ali brez, blizu gorenjskega kolodvora. Avtobusna postaja pred hišo. Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«.
18782
Prazno sobo
veliko, v bližini Zvezde oddam za pisarno aH samski osebi. — Poizve se pri društvu posestnikev. Salen-dtova ulica 6. , 18775
Sobo
z 2 posteljama (Kidam v vili. Na Kodeljevo 13 na-spreti Leonišču	18703
Lepo, svetlo sobo
za 2 osebi opremljeno takoj oddam na Poljanski cesti 13.91. levo. 18677
Sobo
v sredini mes<ta odam takoj. Naslon pove oglasni oddelek »Jutrac	18598
Opremljeno sobo
-blizu kolodvora oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra«.	18R29
Solnčno sobo
• posebnim vhodom	in elek-tr'6no razsvetljavo oddam.
NTas-'ov pore oglas,	oddelek
»Jufcrac.	18887
Sobo
prazno ali opremljeno od dam enemu ali dvema spodoma. ozir. gospodična ma. Poizve se v- re»tavra ciji VaJjavc. P>p. ši&ka Aleševčeva cesta »tev. 14 18881
Opremljeno sobo
lepo. s kr.-, nim razgledom v erntru mesta oddam. Na slov pove oglasni od'dele.k »Jutra«.	18883
Dve lepi sobi
v I. nadstropj<u moderne hiše. v bližini frančiškanske cerkve oddam za pisarno. ordinacijo ali slično. — Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov. Salendrova 6.
18246
m
Izletnikom
naznanjam. <ia se otveri pri Sv. Trojici nad Vrhniko toGi-Inica z ' alkoholnimi in nealkoholnim; pijačami "ter mrzlimi jedili. Lep razgled, hladna senca in dobra po strežba. Se priporoča go-stilna Cene	18755
Ihptfi
2 mlada Primorca
želita znanja z dvema
mlajšima gospodičnama, i starosti 19—32 let. Za želje n« resne ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod značko »Kamnosek-«.	18640
Samostojen trgovec
25 let star, inteligentnega nastopa, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti t svrho ženitve s trgovsko izobraženo gospodično, dobrega in plemenitega značaja ter z neomadežeivano preteklostjo, v starosti od 18—24 let, s premoženjem. Resne dopise s sliko, katera se takoj vrne in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Plemenito srce«. Tajnost strogo zajamčena.	18728

Prvovrsten gramofon
kot nov, kupljen, za 15 tisoč dinarjev, prodam za polovično ceno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18691
Pianino
male rabljen, črn. poceni proda Kaučič. Rožna dolina cesta X/4.	18630
Psa volčje pasme
2 leti starega dobrega ču-vaja prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
18879
Šivalni stroj
predla ali zamenja za kolo Lindič, Ulica na grad št. 9 18828
Novo turbino
kompletno z regulatorjem, ki daje 10 m padca in 97 1 min. vode. 10 H P. pri pad cu 13 m Pa 14 HP. ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18811
Dinamo
znamk«- Siemens-Seliuckert. na enaki tok. trajna zmožnost 3.2 K\V, 1400 obratov v minuti, napetost 230 voltov, potrebna obrat, zmožnost 5.5 HP. naprodaj "v tovarni testenin 1'ekatete. Glince pri Ljubljani. 188Ž2
Elektromotor
6 k. s., za vrtilni tok. 320/380 voltov, v zelo do brem stanju odda M. Gre gorin. št. Vid nad Ljubljano.	18853
Pletilni stroj
št. 10,^7 Ideal naprodaj Zg. Šiški 164. Kosovo pojje 18863
Pokrajinske
razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 30.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc, Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik!	242
Potrebujete
nujno odpomoč?
V gospodarskih, družinskih, osebnih (zakon itd.) zadevah, ziravitu. prehrani, isikanjiu posojila, rešitvi dolgov, zidanju, nakuipu. prodaji posestev, trgovin, mlinov, gostita itd. Nasvete daje: »Marstan«. Maribor, Koroška 10. Priložite Din 10.—, tri »namke. — Prijave posestev brezplačno.	18430
Ravno pod nosom
sežigajo mnogi denar, po-kašijujejo in se jeze če«
slabo zdravje, zapravljajo denar in se je«e če« slabe čase . . .! Nikoprost stajic enkrat za vselej, s poštnino vred samo 76 Din. pa boste postali takoj nekadilec! če ne verjamete, se pridite prepričat! Kdor naroči 5 stklenic. p'ača samo 280 Din. — Josip Lindič, Ljubiiana, Komenskega ul. št. 17/a.	72
Svarilo
Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica za dolgove mojega moža Ivana Fider-šek. — Elizabeta Fideršek. Breg pri Ptuju.	18831
Prostovoljna javna dražba
v zapuščino Urišule Pravgjrk v Ljubljani »padajočih premičnin in dragocenosti, se bo vrSila dne 27. maja t. 1. »b 9. uri dopoldne v Ljubljani. Švabičeva ulica St. 7 Hudovernik, notar kot sodni komisar.	18403
ZA PREVZEM od junija naprej se kupijo in plačajo proti akreditivu: Hrastove podnice 3/43, 285 43, 265/43, 285 53, 290/63
Hrastovi nežamani plohi, Jesenov! Brstov! Orehovi Jelše vi Lipovi
I. in II. vrsta dolgost od m 2.50 naprej, ši-rokost od cm 20 naprej, debelost od cm 5 naprej.
Bukovina, parjena in neparjena, žamana in nežamana, različne debeline.
Ponudbe z navedbo množine in cene franko meja Rakek na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rezani les Milano«.	7272
»»	M
M	n
»*	»1
M	n
»»	ti
TRGOVEC
tekstilne stroke, ki je imel še pred kratkim samostojno trgovino v Beogradu, išče zastopstvo domačih tvornic.
Potoval je osebno, ima poznanstva in je zelo dobro vpeljan po vsej Srbiji in Makedoniji. Prvovrstne reference. Ponudbe na: Jugosl. Rudolf Mosse dd. družba Beograd, pod šifro »P. 111«.	7120
Radio
Preklic
Podpisana izjavljam. da em pomotoma osumila dne 15. maja nastavljenke tovarne Krlsper za izginuli znesek 470 Din i-z garderobe. T-ilka Pepelnak. Kodeljevo 310.	18865
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Četrtek, 22. maja
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. —13.30: P-o-ročila iz -dnevnikov. — 17.30: Kon-ccrt radio-orkestra. — 18.30: Ii f»ančnega gospodarstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Predavanj« v Vei>rovi filozofiji. — 20: Koncertni večer (orkestralno društvo Glasbene Matice in frančiškanski cerkveni z-bor). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radiio-orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Jazz-band. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Poročila.
—	22.15: Koncert komorne glasbe. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 17: Koncert komorne glasbe. — 19.35: Koncert orkestra. — 20: Lutkovno g!edai:šče. — 21.30: Reproducirana glasba. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert.
—	18.30: Glasba za mladino. — 19.30: Prenos iz Prage. — 21.30: Godba za ples. — VARŠAVA 17.15: Klavirski koncert. — 20.30: Koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Reproducirana glasba. — 12: Opoldanska koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.15: Pevski koncert. — 20: Operni večer. — BERLIN 19.05: Lahka godba orkestra. — 20.30: \Vagnerjev večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Večerni koncert. — 21.10: Klavirski koncert. — 22.30: Jaz-band.
—	LANGENBERG 17.30: Večerni -koncert. — 20: Koncert komornega orkestra. — 21: Sluhoigra.
—	Lahka godba — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Madžarske pesmi. — 20: Odlomki iz starih operet. —21.20: Klavirski koncert. — Lahka godba. — RIM 17.30: PoTX>Idansk.i koncert. — 21.02: Vokalen in instrumentalen -koncert.
I
Klavirji
Strokovnjaško popre vilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglašenje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev Wa-rbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2.	18629
0 avti a zahvala.

L
Dolžnost mi vcW-» zahvaliti se -gospodu dr. Gregorju Fedranu, zdravniku na Hudem pri Stfčni, k j mi je s svoio požrtvovalnostjo in strokovnim znanjem rešil ženo in otroka v zelo kompliciranem slučaju in se z brezprimerno skrbnostjo zavzel za njiju.
Vfšnja gora, dne 21. maia 1930.	733®
ALOJZ TURK, trgovec.
J
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, katero nam je bilo osebno ter pismeno izraženo ob smrt« naše nadvse ljubljene soproge, mamice, hčerke in sestre, gospe
MERICE TESELOVE
soproge trgovca,
se tem potom naiiskrenejše zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo babici ge. Skalarjev,i, gg. dr. Pintar.iu, dr. Krajcu in dr. Volavšku ter za dušno tolažbo g. prof. dr. Jakob Kotniku, kakor tudi za ljubeznivo postrežbo sestram v Leonišču in sestram iz Vjncencijeve drnžt«:. darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so io spremil« v tako častnem številu na njeni zadnji -poti.
Sv. maša zadušmc« se bode darovala v petek, 23. maja ob 7. uri v frančiškanski cerkvi.
V LJubljani, 31. maja 1930.
Žalujoči soprog s hčerko in rodbina Skulj.
Frederic Boutet:
Oče in hči
Bilo je že okolu enajstih, ko je Oliver lAttier zapustil slavnostno dvorano, kjer je bil imel predavanje, ki ie bilo. kakor vsa njegova predavanja, polno obiskano šri ki je. kakor vsi njegovi dotedanji javni nastopi, vzbudilo nepopisno pozornost. Sprejema! je več ali manj navdušene čestitke odličnih poslušalcev in prijateljev s presrčnim nasmehom, v katerem je bilo tudi nekai ponosa. Pri tem so bile poteze njegovega obraza ■ostre in gospodovalne; stiskal je roke pomembnih mož in ko je š tem končal, se ie odstranil s čudovito mladostnimi koraki. Njegovi prožni hoji se je videlo, da navzlic vsestranskemu delu. ki ga opravlja kotodvetnik in politik, ne zanemarja zdravja in mu posveča primeren delec dnevnega časa v obliki gimnastike.
*fiaravrtosi uomov!« .ic zaklical šoferju. ko ie planil v avtomobil.
Kmalu nato se je vozilo ustavilo pred njegovo vilo v Neuiliyiu. Pri vstopu je odda! plašč ;n klobuk služabniku, sam na ie šel v svoj delavni kabinet, kjer so ležali na mizi velikanski kupi spisov, ki so mu .iili bili pripravili tajniki in ki so čakali zadnjega njegovega 'vpogleda jn odobritve. Oiivier Attier je stekel jopič in ga zamenjal z domačo jopico. Njegovo naslednje vprašanje je veljalo ženi in hčerki.
»Gospodične še ni doma. milostljiva pa se ie že vrnila in je v budoarju,« je sporočil iakej.
»Prosite io, naj vstopi.« ie dejal. La-kej se ie odstranil in kmalu so se odprla stranska vrata. V sobo .ie stopila še mladostno vitka dama s pičlimi sledovi nekdanje ljubkosti. »Tedaj si že doma, dragi... Ali motim?«
»Nikakor ne ... Prosim, izvoli... Louis. lahko greste.« se je Attier obrnil
1 k služabnikn.
»Vrnila sem se tako zgodaj zaradi te nesrečne migrene!« pravi gospa čez čas, ko sta z možem ostala sama v sobi. »Evelina pa je ostala pri Deschampso-vih." Obljubili so, da jo po večerji pripeljejo domov.«
»Dobro, vse v redu... A propos: Evelina. Prinašam važno novico. Pavel Brevannes jo je zasnubil pri meni. Sodim, da bi bila ta zveza čisto prikladna. Brevannes je inteligenten, energičen in mlad. Cel mož. Smatram ga za dovolj pomembnega .da mu lahko izročim hčer Ime! sem že nekajkrat priliko spoznati njegove vrline. Zdaj je dodeljen mojemu kabinetu. V osebnem občevanju z njim sem se prepričal, da ima lepo bodočnost. Karijera se mu odpira na vse strani. — v justični stroki in v politiki.«
Attier ie za trenutek pretrgal besedo. Govoril je z ženo o stvari kakor je bil navajen — avtoritativno. Njegovi lepi, jasni glas je klesal besedo za besedo, misel za mislijo. Bilo je. kakor da ne govore usta. ampak volja. Zato ni žene niti vprašal, kaj meni o stvari; zadoščalo mu ie. da ji je povedal, kaj misli sam o tem.
Milostljiva pa se je kljub temu smatrala za poklicano, da vpraša; »Ali je Evelina o tem že poučena?«
»Še ne. Brevannes je o zadevi govoril najprej z menoj, da izve, če sem jaz naklonjen njegovi snubitvi... Dobro. Pravim, da si Evelina ne more želeti nič boljšega.« -
»Torej želiš, da govorim jaz z njo?«
»Hvala. Jaz sam ostanem nocoj še dolgo pokonci. Ko se Evelina vrne domov. io pokličem in ji vse sporočim sam. Zdaj pa moram na delo. Lahko noč!«
»Lahko noč. Oiivier, in ne delaj preveč!«
Ponudila mu je svoje lice, ki se ga je
Attier mimogrede in površno dotaknil z ustnicami. Potem je tiho odšla. Attier si je nažgal cigareto, sedel k mizi in se zatopil v spise.
Čas je mineval. Ob pol treh ponoči je pozorno dvignil glavo. Pred vilo se je ustavil avtomobil. Attier je vstal od mize. šel v predsobo in čakal, da je Evelina prišla po stopnicah navzgor.
»Tako. ti si papa?« ... ga je ogovorila hči. »Saj sem si mislila, da boš ob tej uri še vedno pokonci. Hvala za pozornost. Ali mama že spi?«
»Menda že.«
»Revica! Migrena io je bila odgnala domov. Hotela sem z njo. pa je vztrajala pri tem. da moram ostati. Nu. ker je bilo precej zabavno, sem se res dala prepričati, da je prav. če ostanem in sem ostala.«
»Prav tako. draga Evelina. Zdaj pa prosim, da greš z menoj v kabinet. Rad bi govoril s teboj.
»Hvala. papa. Prav nič nisem trudna. Nu. kaj takega?«
Šla sta v kabinet, kjer je Evelina vrgla svoj kep na stol in dejala:
»Prosim! Kai bi mi rad povedal?«
Ko si je z nežno kretnjo prižgala cigareto. je imel Attier dovolj časa, da si jo ie še enkrat ogledal, premeril od nog do glave. Bila je visoka in vitka, pravcata hči svoje matere. A bila je tudi lepa. sveža, in v njenem obrazu je ležalo še nekaj več kakor v obrazu njegove žene. Nekakšna odločnost, gotovost. ki ie njena mati niti oddaleč ni kazala. Mahoma je očeta prevzelo veselje .da ima takšno hčer, navdal ga je ponos.
»Tak. draga Evelinica. prinašam ti ženitno ponudbo.«
»Hm. Zelo laskavo zame. Od oktobra ie to že peta, kolikor vem. Prvič so me snubili pri tebi, dvakrat so bili pri meni. eno oonudbo mi ie sporočila mama.«
»Prosim te, zadeva je resna. Ta po-ponudba je takšna, da jo brez nadaljne-ga lahko sprejmeš. Ne pozabi, da sem tej snubitvi naklonjen. Kakor sem bil pri dosedanjih poskusih tvojih nazorov, da jih ne velja sprejeti, tako sem zdaj za to, da tega snubca ne zavrneš. Evelina! Glej. ti si čedna, dražestna. pametna in nadarjena. Tega ti ne priznavam zaradi tvojih uspehov v šoli. ne, ampak zategadelj, ker resnično vem, koliko si vredna. Cenim te, čeprav si moja hči. In tudi vem. da mora biti tvoja pribodniost vredna tebe. Mož. ki ti ga priporočam, je v stanu, da ti zasi-gura najboljšo bodočnost.«
»Kako se piše?«
»Paul Brevannes.«
Evelina ,ki je do tega trenutka gledala v tla, je dvignila oči k očetu, rekoč:
»Papa. tega gospoda ne morem vzeti za moža.«
»Razlogi ?*.
»Več jih je. Ne bi mogla trditi, da mi ne ugaja. Nasprotno ... Saj ima nedvomno precej zapeljivih lastnosti. In tudi tega ne pravim, da ga ne bi mogla ljubiti. Seveda — pod pogojem, da ne bi bil ta, ki je.«
»Evelina. jaz ne razumem —«
»Poslušaj, papa! Baš tiste sijajne lastnosti, ki ga v tvojih očeh usposabljajo za moža tvoje hčere ,ga v mojih očeh zavračajo. Ne dvomim, da je gospod Brevannes mož uspehov, mož bodočnosti. Ampak jaz nočem moškega, ki se posveča samo svojemu delu, svojim dolžnostim, svoji slavi... Jaz nočem slave, marveč moža. Meni ni dovolj postati žena slavnega jurista in politika! Ne! Hvala! Nočem prodati svojega življenja za slavo v javnosti, za samoto! Z eno besedo, nočem vzeti nikogar, ki se šteje med pomembne ljudi! Želim si čisto navadnega umrljivega zakonske-ga soproga, ki ne bo vse svoje življenje
na potovanjih, po komisijah in reprezentancah. Želim si moža, ki bo več nego pet minut svojega dnevnega časa posvečal meni in zavračam misel, da bi s poroko postala napol vdova, ki se mora ozirati po drugih, ker ji je dolgčas ob živem možu. Glej! Nič ne bi imela proti temu gospodu Pavlu Brevannesu. ki mi ga priporočaš — pod pogojem seveda, da ne bi imel nobene izmed teh lastnosti. ki ga v tvojih očeh dvigajo tako visoko nad ostale občane...«
Nastal ie odmor. Oiivier Attier je pogledal hčeri globoko v oči in vprašal:
»Tedaj meniš, da je tvoja mati nesrečna v zakonu?«
»Papa, nikoli nisem govorila o tem z njo. Ona je zelo ponosna nate in prenaša v tej misli vse. kar pride. Mislim, da se ne počuti nesrečno, nekaj pa ji vendar manjka. Po mojem le ni tako srečna, kakor si želi. k?.kor bi lahko bila. Jaz pa hočem biti srečna po svoje, meni ni dovolj viseti na zakonski verižici in se senčiti v moževi slavi.«
Attier je malo pomolčal, potem pa spregovoril:
»Prav imaš. Evelina. Sporočil bom g. Brevannesu, da odbijaš njegovo ponudbo. Saj vidim, da ne sodita skupaj. Ti si sama na sebi preveč pomembna ženska. da bi mogla stati njegovemu življenju ob strani. Ti si moja hči in razumeš, da spadaš tja, kjer se vlada, vodi, torej na prvo mesto. Jaz in ti sva asa, ne pa manjvredni karti. Dobro! Skupno pojdeva na delo. da najdeva moža, ki bo vreden tebe! «
Evelina je sicer dvomila, da bi se očetu posrečilo to. kar je pravkar obljubil. vendar pa ni zinila besedice. Rekla je samo narahlo in s tihim, zastrtim glasom:
»Lahko noč!«
Dražbeni oklic
Uprava konk. mase Josip Doltar. Črnomelj, bode proda'a 25. maia t. 1. buk. drv 1101 pr. m. ležeča na pare. št. 270U11 k. o. Ceplie za izklicno ceno Din 11.010.— ter na pare. št. 4790 14 k. o. Maverlen buk. drv 446 pr. m za izkl. ceno Din 6690.—. Dalje se odda v posek od 15 cm naprej buk. gozd (de! pare. št. 4790 15 k. o. Maverlen) za izkl. ceno Din 3000.—.
Pričetek dražbe ob 15. uri pri »Logarski hiši« na Mikiar-jih. Kavcija 10%. ostali pogoji se razglasijo pred dražbo. Za zdražitelja cena obvezna, uprava konk. mase si pridrži osem dne vni pomislek.
Pod istimi pogoji bo prodano 26. maja t. 1. ob 9. uri na skladiščih prezadolženca v Črnomlju cca 2500 kom. buk. pragov 2.6 m 14X24 za izkl. ceno Din 30.— po kom. ter cca 300 hrast, pragov raznih dimenzij in manjše partije raznega lesa najvišjemu ponudniku.	7330
Črnomelj, dne 20. rnaja 1930.
MARTIN BITENC
upravnik konk. mase.
V komisijsko
prodajo
7277
proti kavciji daje veletrgovina manufakturo vsake vrste. Vprašati pri oglas, oddelku »Jutra"
CONCO
amerfkanski ieola čilski prodnk tf
»o zoper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju slični, traH no prozni, kožno trdni in v desetletja trajni. Uporabljaj se jih v dobavnem mrzlem stanju.	'
Prop-uščajoče strehe iz betona, iz pokvarjene lepem
ke' 12 brzocementa ali iz deloma pretrohnele pločevin«' se Drenovim c (TlKTn __i______	,, j
—, —	iz aeioma pretroimele ptočevi
-ffifisstKr.r* iSS^sSI^ssj^" -
»fcShP	50 cene,a ^ ""»Si1-	materijalov ta v 1S& „ ~
Zahtevajte prospekte!!
SAMUHKOUAJA
ZA JUGOSLAVIJO.
m_. . __	Zahtevajte prospekte!
Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26
NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE!
TOVARNA PELIKAN Q
KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EN DETAJL § LAKIRANJE — PONIKLANJE	^^ g
«BOS	Otroški vozički
MARIJIN TRG ST. 8	T £
TOVARNA Ljubljana VII.
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV!
Vinogradniki |fcnstna domača vina
širjenje raznih bolezni in škodljivcev preti z vedno večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za pokon-čavanje OIDIUMA, TRTNIH MOLOV in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev.
AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM.
ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM.
MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte ne sme škropiti.
SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU.
AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z raztopino modre galice za istočasno škropljenje zaradi prihranka časa in delovnih moči.
Zahtevajte naša strokovna navodila in cenike na naslov:
BILJAN1 A. BEOGRAD
Telefon 3—80	Dušanovac.
prvovrstni doma prešani JABOLČNIK, kakor zajamčeno pristno, domačo žgano SLI-VOVKO si nabavite po najugodnejši ceni Pri
Florjan Gajšeku v Loki pri Zusmu
Zahtevajte brezplačne vzorce in cenik!
Stroje za pripravljanje
571!
sladoleda
silo.
Konzervatorji za led
v vsaki velikosti.
BRACA GOLDNER,
tvornica omar za led, lesenih oprem in kovinske robe.
Subotica, Jugovičeva 20. Telefon 134.
dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki
B. MOTOM. Ljubljana.
Vodnikov trg št. 5.
Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno.
6396
trgovski loka!
v Mariboru v sredini mesta oddam v najem. Pojasnila daje Albert Vicel, Maribor. Gosposka ul. 5.	7312
kontoristinjo
sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo kompetemtdnje, fci so zmožne slovenske in nemške stenografije in strojepisja. V lastnoročno pisani ponudbi je navesti zahtevana mesečna plača m mogoči nastop službe na naslov: Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Dalmatinova ulica.	7336
D VOKOLESA — teža od 7 k p naore*
aajlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franka
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles io otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Furmoto Ali-Metal
najpopolnejši angleški čistilni preparat
za čiščenje žlahtnih in ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpaka- in kma-srebra, predmetov iz meda in bakra, cerkvene posode, tastrov itd.
Ne vsebuje nikakih kislin ali strupov, ne izje površine in ne pušča aikakih risov, daje predmetom krasen sijaj ter preprečuje za dalje časa oksidiran je.
S«: M. GREGOVIC & Co., LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 1. telefon 2971. Dobi se v trgovinah z barvami tn drogerijah.
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh f
^iL Zahtevajte poštnine ZOU	prost
brezplačni cenik!
______Din
Srebro	150
Jamstvo pet let.
Elegantna nloščnata
nikelj cilinder ara U i QQ
« kamni, kot slika ",B *
!*♦» T gladki skat- (lin f Q
ljici »Eookopf« IIIII DO
Najceaeige kakovo- ni« A A s ti »R 0 S K O P F« Din
Za neo*1 govarjajoie »e vrne deuai.
Anton Kiffmann
Maribor 136/b
Specialist sarao za boljše Švicarske nre
Kulturna vrba
v večji množini na prodaj. Pismene ponudbe Dod »Vrba« na oglasni zavod Reklam Rozman, Ljubljana, Miklošičeva 6.	7314
Sprejme se
trgovski pomočnik
(manufakturist), starejša, popolnoma izvežbana moč, z dobrimi priporočili, v manufakturno veletrgovino v Ljubljani. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Manufakturist«.	7333
Kdor je pameten, uporablja
„0LLA"
dokaza.no
nedosegljiva
.Jutro vsi*
knjižnica
Prigode gospoda Kozam urnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokiea in druge po Din 1*2 se dobijo v podruž-
Na Jesenicah
nicah ..Jutra"
in v NOVCI
11 ■ 11
lestn
Istotam se dobil« tndi vsi iiiili ..Jntrovi" romani
Momtl Novosti Železna služinska Brozovi£< pat«nt postelja dot' jjiva, s tapeciranim nu-dracom. telo praktična za vsako hita hotele, prenoči iča, nočne Wui-bo Iti za potu|o£o ose> bo stane Din. 450.— Ras pošiljam po po it nem »ovzethfc
Lesena patent posuli* dožliiva. s Upeciranim madracom. telo prak* c<čna stane Din. 280,—
Lefatfcs ir»nf««i»- fUe-gc»t»b')|B»inoiriie vrati (U-
»t Din- ISC—
ZAHVALA
Vsem, ki so ob nenadni ljenega sina in brata
smrti našega ljub-
Lado Kočarja
izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in vdanost ter neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalia, izrekamo po tem potu našo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma dr. Schvvabu in dr. Kogoju, nadalje g. Kleinu, SokoJ-skemu društvu Jesenice, požrtvovalnemu društvu in članom SK Bratstva, pevskemu društvu »Sava«, Sokolski godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Jesenice - Sava, dne 21. maia 1930. Žalujoča rodbina KOČAR in sorodniki
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizaj Novak. Vsa v UuMaani,