Izhaja vsak Ž«trt«k UREDNIŠTVO IN LTRAVA: Trst, Ulica Martin deJla Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Viltoria 18/11. Pošt. pnd. (casella post.) Trsi 431. Poodo, obveščamo, da lah ko do sobote, 25. t m., dvignejo na Kmetij skem nadzorništvu ali pri ostalih kmetijskih organizacijah obrazce, na katerih bodo sestavili prošnjo za pomoč, ki jo je za oško dovance določil generalni vladni komisariat v Tl stu. 1 Do pomoči imajo pravico kmetovavci, ka terih zemljišča se nahajajo na področji:. Barkovelj, Opčin, Trebč, škorklje, Sv. Ivana, se pravi v vseh tistih predelih, kodej je toča klestila pridelke. Za odškodnino je skupno določenih 6 milijonov lir pomoči. VLAK )>MIRAMAR« BO UKINJEN? Kot vse kaže, bo vlak »Miramar«, ki preko Ljubljane in Maribora povezuje naše mesto z Dunajem, ukinjen. To vožnjo so vpeljali šele pred nekaj meseci, zlasti na predlog tržaških gospodarskih in turističnih krogov, ker je to najkrajša pot med Trstom in avstrijsko prestolnico. Vlak bo baje ukinjen, ker ni dovolj pot nikov. Izračunali so namreč, da na italijanski strani potuje dnevno povprečno devet oseb, na jugoslovanski pa 18. Uprava jugoslovanskih železnic ima zato dnevno 200 tisoč din zgube. Vlak »Miramar« bo verjetno prenehal voziti 29. septembra, ko se navadno zamenjajo vozni redi. Zgonik: POSLEDICE HUDE SUŠE Na prošnjo občinske uprave je generalni komisariat pred kratkim nakazal občini n milijone in 200 tisoč lir posebnega prispevka za ureditev in asfaltiranje raznih stranskih poti v občini. Izvedba del je poverjena ustanovi Selad, občinski tehnični urad pa je s sodelovanjem občinskega odbora že sestavil načrt cest, ki jih bodo s tem de narjem uredili. Kmetovavci so hudo zaskrbljeni, ker jim je suša že doslej povzročila ogromno škodo. Letošnja košnja je že tako bila pičla !’n vrh tega ni nobenega upanja, da bodo lahko kosili otavo. Pomanjkanje vode ne občutijo samo pridelki, temveč tudi drevje in zadnje dni celo trte. Drevesa zgubljajo liste in se zdi, da je že jesen. Če ne bo v nt^kaj dneh dežja, bodo vinogradniki ob pridelek. Prizadeta pa ie tudi živinoreja, saj živina nima nobene paše. Kaj bo šele pozimi? MAVHINJE V sredo zjutraj je veter premetaval po naših gmajnah zelenkaste plakate, ki govorijo o neki »izvedbi dvoježičnosti«. Letaki go res pravi vzor, kako naj se dvojezičnost izvede po vseh slovničnih pravilih. Besedilo, pod katerim je podpisana »Azione Comuni sta — Casella Postale 890 — Milano« opozarja : Ne smet pa pozaviti sledeče!! 1) »Tovariš« Vidali tržašiki »Komunistični« eksponent je večkrat pozval prihod italijanske vojske za se izogniti »da bi Trst posta! pokopališče italianov ...« V krasni slovenščini nadaljuje: Tovariši Naše gibanje v imenu najbolj zdravega mednarodnega nacionalizma se bori: b) za izvedbo dvoježičnosti; cf v obrambo manjšinskih etničnih pra vic. To so glavne točke komunistov, za katen: se ne bodemo nikdar odpovedali. Tovariši delavci slovenskega jezika Razkrinkaite izdajalce proletariata!« Prav zanimivo bi bilo razkrinkati tistega, ki zna v imenu »izvedbe dvoježičnosti« tako nesramno pačiti naš jezik. Pripominjamo, da je bil letak tiskan v Trstu. NEVARNOST POŽAROV Zaradi hude suše in predvsem zaradi neprevidnosti ter nepremišljenosti izletnikov nastajajo v zadnjem času po vsem tržaškem Krasu številni požari. Skoraj vsak dan be remo v listih, kako so morali gasivci in policisti v istem dnevu hiteti tudi v več krajev, da pogasijo plamene. Ogenj nastaja povečini vzdolž cest, kar pomeni, da kaka neprevidna in morda celo neodgovorna ose ba vrže cigaretni ogorek med suho travo, ki se seveda vname in tako se plameni rSirijo po vsej okolici. Ti požari so doslej povzročili že velrko škodo. Zato oblastva opozarjajo, naj izlet ni ki in kadivci pazi jo zlasti na svoje ciga retne ogorke. Nevarnost požarov bo še ob stajala, zlasli ker nič ne kaže, da se bo nas nebo v kratkem usmililo in nam poslalo zares prepotrebnega dežja. ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da prično vsi popravni izpiti — sprejemni za licej — vstopni in razredni — v jesenskem roku 1961-1962 cine 3. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slov.enŠčine. I Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s j slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da sc l prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku i šolskega leta 1961-62 dne 14. septembra 1962 ob 8.30 I s pismenim izpitom iz italijanščine. ZGORNJA MJERSA V torek popoldne se je zopet zgodila pri nas smrtna nesreča po neprevidnost: mladega motociklista. 41-letna Marija Bor don je prišla na obisk k sosedi. Ko sta se porazgovorili, se je soseda odpravila peš domov. Nenadoma ji je za hrbtom pridirjal na motornem kolesu 18-letni Darijo Dur javič iz Strenj. Ni še jasen vzrok, kako sc je mogel motociklist zaleteti z vso silo v Bordonovo in jo zagnati par metrov daleč na cestišče. Padla je tako nesrečno, da s» je na mestu prebila lobanjo in je izdihnila. Durjavič si je zlomil ključnico in se bo moral več tednov zdraviti v bolnišnici. Njegov prijatelj Siban, ki je sedel za njim, je pa cr.tal nepoškodovan. NABORJET Prav za počitniške praznike je mirno vasico Sv. Katarine pri Naborjetu pretresal plat zvona. V torek zvečer je začel goreti gozd za vasjo. Kak neprevidnež je odvrgel ogorek in plamen je zajel več kot tri hek-tare pogozdenega sveta. Vso noč in še naslednji dan so se gasivci in vojaki iz okolice in cele doline trudili, da so ogenj omejili škoda pa je zelo velika. KOKOVO Obmejni prehod pri Kokovem bo kmalu prvačil po številu prehodov zlasti z avtomobili. Na veliki šmaren je šlo čez la blok enajst tisoč oseb; to je za 20 odstotkov več kot lani ob istem času. Promet se je odvijal prav hitro, saj ga je uravnavalo 83 letečih palrol. Vsi letoviščarski kraji, š‘‘ najbolj skrivni, so bili polni tujcev. OBLETNICA PREHODOV Ta mesec je minilo sedem let, odlkar je bil podpisan videmski sporazum med Italijo in Jugoslavijo o malem obmejnem prometu Dogovor se je izkazal kot zelo potreben in koristen za vse obmejno prebivavstvo. Že v prvih mesecih sporazuma je prišlo preko meje na prehodih v Gorico nad dvajset tisoč Jugoslovanov. Nato so prehodi z obeh strani stalno naraščali. V sedmih letih, to je od leta 1955 do.polovice letošnjega leta je šlo s prepustnicami preko meje štiri milijone in pol Jugoslovanov in en milijon in pol italijanskih državljanov. Glede izboljšanja malega obmejnega prometa naslavljajo meščani obeh Goric na mešano ikomisijo že večkrat ponovljeno željo, da bi se odprl prehod med ulicama sv. Gabrijela in Erjavčevo. OB OBČINSKI SEJI Pred šmarnim dnem so se goriški mestni svetovavci spotili zadnjikrat pred počitnicami. Seja je bila bolj kratka, zato pa tem bolj vroča. Občinski možje so si kar jopiče slekli, kar je bilo menda prvič v zgodovini mestnih sej, kjer so po starem sejal' tudi v pasjih dneh v trdih ovratnikih in ugledno zapetih črnih salonskih suknjah. Razpravljali so pa še najbolj dolgo o mestnih stražnikih. Padlo je tudi ndkaj pa metnih besed", in sicer da bi morali mestni stražniki poznati poleg italijanščine vsaj še en jezik. Zato bodo morali imeti novi kandidati za policaje vsaj nižjo srednjo šolo in ne več končan samo peti osnovni razred, kot je 'bilo doslej. - Hattftlhlin elftlina V nasprotni smeri proti Trbižu je venomer drdrala vrsta avtomoibilov. V dopoldanskih urah je bila nepretrgana od Vidma do Kami je. Seveda tudi nekaj neizogibnih ne sreč so zabeležili prometniki. Najhujša se je pripetila v četrtek na križišču od glavne ceste proti čenti, ki je terjala kar dve smrtni žrtvi. Podobna nesreča se je pripetila na ovinka nad Trbižem. Dvaintridesetletni Lino Fadm iz Venzona se je z avtom zaletel v avstrijsko cisterno in je ostal na mestu mrtev. TRBIŽ V okviru poletnih prireditev »trbiškega tedna« moramo zabeležiti tudi prav posrečene skupne nastope slovenskih in italijanskih pevskih zborov. Na veliki šmaren je priredil na trgu pred cerkvijo jeseniški zbor svoj pevski koncert pod vodstvom Poldeta Ulage. Jeseničani so nastopili tudi z različnimi pevskimi točkami folklornega značaja. Zvečer so se prireditve nadaljevale ob prisotnosti več kot štiritisoč poslušavcev. Pel je tudi dobro izvežbani zbor iz Pontebe pod taktirko zborovodje Piemontija. Ta nastop je dosegel svoj višek, ko sta istočasno zapela jeseniški in zbor iz Pontebe arijo i? opere »Nabucco«. Vsak je pel v svojem jeziku, a petje je bilo tako točno sinhronizi rano, da se je slišalo kot en sam zbor. Vodil je oba zbora dirigent iz Pontebe. Ko so morali pevci na burno željo navzočih arijo ponoviti, je dirigiral pa g. Ulaga. V skupni pesmi, iki je izvabila marsikomu solze i? oči, se je pokazalo, kako pesem druži srca, misli in duha različnih narodov, kar je tako 'epo poudaril italijanski pevovodja. K tej zadevi — o mestnih stražnikih bi tudi mi radi nekaj pripomnili, in sicer to, da bi se njih znanje drugega jezika tikalo slovenščine in ne morda kakšne angleščine, katero bo goriški stražnik rabil morda enkrat na leto. Slovencev je pa vsak dan vse polno po goriških ulicah in trgovinah. Pa še nekaj. Vse stražnike in policaje je treba vedno učiti, naj bodo prijazni in u-služni do občinstva. Včasih je koračil po Gorici z dolgo sabljo in še daljšimi brki stari policaj Tic, ki je bil globoko uverjen, da so vsi meščani na svetu samo zaradi njegove cesarsko-kraljeve osebe in ne on zaradi občinstva. Danes pa seveda ne more več biti tako. PREZGODNJE VESELJE Prebivavci Livade in sploh vsega okra i a med Katarinijevim trgom in Sočo so se pre zgodaj veselili, da bodo imeli urejene svoje prašne in razrite ceste. Gre predvsem za ulico Campi-Buffolini in za tisto dolgo Pa • ladio pod -žgočim uršulinskim zidbm. Sam podžupan se je nekaterim prebivavcem z ulice Buffolini pohvalil, češ, smo vam že začeli popravljati cesto. Podjetje je res začelo razrivati cestišče pri odcepu na Orzo-nijevo ulico, a vsa dela so se na mah ustavila. Kriva je menda stavka delavcev ali bogznalkaj, res je samo to, da je za pešce in vozila že par tednov slabše kot prej. Po ulici Palladio je najeto podjetje res v naglici polilo katramiran pesek po cestišču. Pred tem so delavci postrgali s ceste ves prah in ga lepo zložili v nepretrgano vrsto kupčkov na oba kraja ceste. Občina se menda ni pogodila s podjetjem, da je treba tiste kupe kam odpeljati. In tam so še danes ter se veselo zavrtinčijo, ko dirjajo mimo avti in prašijo nesrečne Livadarje kot že deset let prej. Poleg tega pa zloženi kupi prahu uničujejo še tista borna dre-vesca, ki jih je občina zasadila za malo sence vzdolž tistega dolgega zidu. Tako je res srečno poskrbljeno za vročino in prah prebivavcem tega mestnega okraja. POPRAVNI IZPITI Didaktični ravnateljstvi slovenskih osnovnih šol v igoriškem in doberdobskem okrožju obveščata vse učitelje, da se bodo začeli popravni izpiti čez 2. in 5. razred v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30. Komisije so neizipremenjene. Prizadeti učitelji naj dvignejo vpisnice na ravnateljstvih do 1. septembra. RAZSTAVA NA PROSTEM Na Battistijevem trgu poleg Ljudskega vrta se je ustavila potujoča razstava »Euro pa«. Na treh za razstavišče prirejenih tovor njakih so razstavljene slike, grafikoni, številke in podobno, ki kažejo doprinos Italije in Nemčije k Evropski skupnosti. Predvajajo tudi filme o tem vprašanju in izprašujejo obiskovavce o njih mnenju v obliki referenduma. Za utrditev zavesti o evropski skupnosti je pobudnik edinstvene razstave, poseben italijansko-nemški odbor, razpisal tudi žrebanje nagrad ves čas, 'ko se potujoča razstava mudi v enem mestu. Razstava, ki je začela svojo pot v Veroni, bo obiskala 170 italijanskih mest. Svoje delo bo opra vila v poldrugem letu. PEVMA , Dva dni pred Velikim šmarnom smo imeli prav žalosten pogreb. Pokopali smo mladega družinskega očeta Darka Prinčiča. Uča kal je komaj 37 let in je zadnji dve leti veliko trpel telesno in moralno. Dokler ni obolel, je opravljal stražniško službo v Trstu. Hudo mu je bilo, ko je moral zapustiti ljubljeno družino, štiri otroke, med njimi osemletne trojčke. Udeležba pri pogrebu je bila zelo velika. V sprevodu so nosili dosti vencev, domači pevci so zapeli ganljive ža lostinke, g. župnik pa se je v toplih besedah poslovil od pokojnika. Posebno je poudaril veliko pokojnikovo ljubezen in skrb do o-trok. Hudo prizadeti družini izražamo svoje globoko sožalje. Bog ji daj tolažbe in moči! V tem mesecu je obiskalo svoje rodne kraje tudi nekaj domačinov z Oslavja in Pevme, ki žive že več časa v Kanadi in drugod. Porazgovorili so se z domačini in tud: povedali, da če bi doma tako krepko delali, kot je treba v tujini, bi imeli Ameriko kar tu. Rojakom, ki se vračajo v tujino, želimo skorajšnje nasvidenje. DOBERDOB Eden največjih poletnih požarov je bil v soboto popoldne na našem zapadnem kra škem robu. Od suše ali po zaslugi kakega neprevidneža se je vnel gozd po vsej vzpetini, znani pod imenom »Sei Busi«, nad vojaškim pokopališčem. Ogenj se je razširil po površini 300 hektarov. Uničil ni samo 50 tisoč borovcev in smrekic pogozdenega sveta, ampak tudi 15 ha oranice in pet ha pašnika. Lotil se je že tudi velikih cipres, ki rastejo ob monumentalnem stopnišču kostišča. Gasivci in vojaki so le s težavo ukrotili plamene, ki so povzročili nad 20 milijonov lir škode. SMRT Prejšnji teden je umrl v visoki starosti 93 let znani arhitekt Maksimilijan Fabijani. Po rodu in domu je iz Kobdilja pri Stanje lu. Mati, Tržačanka je imela nekaj nemške krvi. Fabijani je po končanih študijah zaslovel kot velik arhitekt. Postal je celo predstojnik dunajske politehnike, kjer so mu odkrili tudi kip. Fabijani je pustil krasna dela v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani, Benetkah, Gorici in Rimu. Ozko prijateljstvo ga je vezalo z mojstrom Plečnikom. Naš rojak je bil deležen različnih odlikovanj ; v Ljubljani so imenovali celo ulico po njem. Krepek in delaven je bil do zadnjih let. KRMIN Na goriški prefekturi so se zbrali v torek zjutraj člani pokrajinskega odbora za praz-nik grozdja. Določili so, da bo proslava v Krminu dne 23. septembra in sicer za vso goriško pokrajino. Krmin so izbrali za pro slavo, ker se nahaja v središču vinorodne pokrajine. Poleg prodaje grozdja in pokiiš-nje vina so na sporedu tudi različne druge točke, ki bodo gotovo privabile dosti gostov. V nedeljo, 30. septembra, bodo obhajali praznik sladkega jesenskega sadeža — če ga ne bo preveč uničila suša — tudi Goričani, a bolj v skromni meri. Na posebn:ii stojnicah na pokritem trgu bodo prodajali samo grozdje. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kaj Norvežani berejo in prevajajo Narod, ki največ bere v Evropi, in ki tudi najrajši prebira časnike, so gotovo Norvežani. Po uradnih statističnih podatkih pride na Norveškem na približno 3 in pol milijona prebivavcev 174 listov in revij. Od teh jih izhaja 82 vsak dan, 51 po trikrat na teden, 39 po dvakrat na teden in dva lista enkrat tedensko. Na deset gospodinjstev pride po 16 izvodov dnevnega in tedenskega tiska, oziroma na vsako samostojno gospodinjstvo pride 475 izvodov na leto. Največji norveški dnevnik je konservativni «Ahten Posten® v Oslu, ki ima redno naklado 174 tisoč izvodov. Lani je izšlo na Norveškem 60 romanov in novel-skih zbirk norveških pisateljev, to je približno petkrat več kot v Sloveniji, čeprav je Norvežanov le dvakrat več kot Slovencev. Pesniških zbirk in dramskih del je izšlo skupno nad 50, poleg tega pa še nad tisoč drugih knjig, memoarov, potopisov, umetnostno zgodovinskih del, literarnih esejev, političnih del, knjig o glasbi, filozofiji, teologiji in drugem. Posebno bogato je zastopana mladinska književnost. Izšlo je okrog 170 mladinskih povesti norveških in tujih pisateljev, po večini v zelo lepi opremi in z ilustracijami. V vsej množici tujih pisateljev, ki so jih Norvežani lani prevedli, ni nobenega slovenskega. Izmed ostalih jugoslovanskih pisateljev pa je zastopan sa- Jezni mož postaja dolgočasen Angleški dramatik John Osborne, ki je zaslovel s svojo dramo «Ozri se nazaj v jezi» in katerega od takrat imenujejo «mladi jezni mož Anglije«, je doživel te dni precejšen neuspeh s svojima dvema enodejankama pod skupnim naslovom «Plays for England« (Igri za Anglijo). Neki kritik je zapisal, da sta napisani s toliko žolča, s tako slabim okusom in tako dolgovezno, da občinstvo ves čas gu-banči čelo in zeha. Igrajo ju v londonskem Royal Court Theatre. Ena izmed teh enodejank ima naslov «Kri Bam-bergov« ter je naperjena proti monarhiji, kar je sploh Osbornov konjiček. Igra naj bi bila satirična in fantastična. V njej prikazuje Osborne kraljevsko poroko, pri kateri poroči lepa princesinja meščanskega fotografa. Poročiti bi morala sicer princa Wil-helma, prestolonaslednika, ki se pa ravno na predvečer poroke ubije, ko se zaleti s svojim avtomobilom z 200 kilometrov na uro v cestno zaporo. Na srečo pa se dogodi, da se neki avstralski časni-kar-fotograf skrije na prižnico v katedrali, da bi med poroko posnel prepovedane fotografije. Ta fotograf je na las podoben ponesrečenemu ženinu, in kot se pozneje ugotovi, je tudi njegov nezakonski polbrat. Prisilijo ga, da zavzame mesto ponesrečenega, da bi vendarle prišlo do poroke, s katero bi hoteli rešiti monarhijo. Mrtvega seveda skrijejo. Ta vsebina da Osbornu priložnost, da lahko po mili volji udriha po monarhiji in dvoru, po cerkveni hierarhiji in še po marsičem drugem. Režiral je John Dexter, glavni vlogi pa sta igrala Vivian Pic-kels kot princesinja in John Meillon kot fotograf, ki mora igrati prestolonaslednika. Po mnenju kritike je bila režija odlična, hkrati pa kritiki obžalujejo, da avtor ni pustil režiserju, da bi nekaj mest črtal. Druga enodejanka ima naslov «Under Plain Co-ver» (Pod golo pretvezo), in v njej si privošči Osborne tisk, ki je vedno na lovu za senzacijami in hoče izbijati kapital iz tragičnih človeških dogodkov. Osborne zastopa mnenja, da ima vsak pravico do zasebnega življenja, pa naj bo še tako čudaško in predrzno. To ilustrira na primeru mladega para, brata in sestre, ki mu časnikarji ne dajo, da bi lahko v miru izživljal svoja čudaštva. Toda igra je tako slabo in dolgočasno napisana, da gledavci sploh niso razumeli za kaj gre — pravijo kritiki. Marija Schell nastopa zdaj v filmu «Sem samo ženska«, ki ga snema režiser Alfred Weidemann v Berlinu. Film bo prikazoval zgodbo mlade zdravnice, ki v teoriji popolnoma pozna psihologijo in skrivnost ljubezni, v praksi pa ima z ljubeznijo velike težave. Oktobra pa se bo Marija Schell vrnila v Pariz, kjer bo nastopila v filmu «Brez o-brambe v paradižu«. mo Dobriča Cosič z romanom «Do zadnjega naboja«. -Norvežani prevajajo največ moderne ameriške, angleške in nemške pisatelje, pa tudi italijanske in francoske. Zastopanih je tudi nekaj modemih španskih pisateljev. Iz ruske literature prevajajo samo Tolstoja in druge klasike, iz drugih slovanskih jezikov pa ne prevajajo skoraj nič. Filmi po romanih Karla Maya V Nemčiji razpravljajo, če naj bi posneli kak film po romanih Karla Maya ali ne. Filmska družba «Constantin Film« v Muenchenu namreč namerava posneti nekaj filmov, v katerih bi nastopal slavni Winnetou s svojim prijateljem, močnim Old Shat-terhandom. Tega naj bi igral ameriški igravec Lex Barker, ki je znan po svojih Tarzanovih vlogah. Najprej namerava posneti omenjena družba film po povesti «Zaklad v srebrnem jezeru«, nato pa Se celotno Winetoujevo trilogijo in še več drugih filmov z Winnetoujem. Ideja za filme po povestih Karla Maya je oživela v zvezi s praznovanjem 50-letnice pisateljeve smrti. V preteklosti so posneli samo tri filme po povestih Karla Maya. Vendar pa zdaj niso vsi navdušeni za to idejo, zlasti tudi zato ne, ker je čudovito pisateljevo fantazijo težko prevesti v vidno stvarnost filmskega jezika. Film največkrat iluzijo bravca samo razdre. Seminar v Rovinju Dne 20. avgusta se je začel v Rovinju v Istri seminar za šolnike italijanskih šol v Jugoslaviji. Pobuda, ki sta jo pokrenila šolski odsek Zveze Istri-janov in prosvetno ministrstvo Hrvatske republike, ima namen, da izpopolni učitelje in profesorje v italijanski književnosti, slovnici, zgodovini in na splošno o italijanski kulturi. Predavajo univerzitetni docenti italijanskih univerz in tržaški profesorji. Italijanski generalni konzul dr. Zecchin je ob odprtju seminarja poklonil udeležencem nekaj knjig o italijanski zgodovini in književnosti in pa publikacijo «Trent’anni di storia politica italiana«, katero je izdala italijanska radiotelevizija. Kdo ga ne pozna na Goriškem in v Brdih? Večnega popotnika, nemirnega in vedrega, pesnika, turista, pevovodjo, zbiratelja narodnega blaga, pisca reportaž in nadvse živahnih člankov o vseh mogočih slovenskih pokrajinah, veselega dovtipne-ža, šegavega improvizatorja, nadvse prikupnega družabnika? Dne 24. avgusta bo preteklo 70 let, odkar so ga rojenice prinesle v Medano nadučitelju Antonu Zor-zutu, velikemu rodoljubu, ki je ob pomoči medanskega kateheta Franceta Smrekarja spravil v goriške šole Alojza Gradnika in se s tem za vedno zapisal med zaslužne može v slovensko kulturo. Po osnovni šoli v domači vasi, enoletni vadnici in nemški gimnaziji v Gorici, kjer je maturiral leta 1913, je še nekaj časa, deloma v Gorici, deloma v Italiji, kamor sta morala z očetom v begunstvo, obiskoval visoko šolo, vendar je potem, ko se je leta 1919 vrnil v Medano in se še leto zatem preselil v Maribor, moral šolanje opustiti in si iskati kruha. Delal je v Mariboru na magistratu do leta 1941, ko so ga od tam pregnali Nemci in se je moral umakniti j v Ljubljano, kjer je ostal do jeseni 1944, ko ga naj-i demo spet v Gorici. Tu je ostal do leta 1949, ko se je vrnil v domači kraj — v Medano in Kanal, kjer še danes prebiva, potem ko je do leta 1955, ko je stopil v pokoj, vodil muzej v Novi Gorici. Prve stike z literaturo je našel v Naših vajah, listu, ki so ga pred prvo svetovno vojno izdajali dijaki na goriški gimnaziji. Tu sta sodelovala Jože Povšič in Jože Krapež. Zorzut je takrat pisal prve pesmi, pa tudi s prozo se je poskušal. Kasneje je bil redni sodelavec pri celi vrsti časopisov na Primorskem. Po zadnji vojni je sodeloval pri goriškem časopisju in tudi pri drugih slovenskih listih. Predvsem je ostal zvest: Planinskemu vestniku in Koledarju Visconti in Fellini snemata Lucchino Visconti snema v kraju Boscogrande, 20 kilometrov od Palerma, film «11 gattopardo«, po romanu Giuseppa Tomasija di Lampedusa. Dejanje se odigrava v 19. stoletju. Lucchino Visconti je dal popraviti za snemanje filma palačo grofov Di San Martino, ki je bila zgrajena v 18. stoletju. Glavne vloge v filmu igrajo Burt Lancaster kot Don Fa-brizio, Alain Delon kot njegov sin Tancredo in Claudia Cardinale kot Angelica. Lucchino Visconti je pri snemanju silno natančen. Scenarij mora biti pripravljen do zadnje podrobnosti in za vsak prizor je natančno določeno, kdaj ga bodo snemali. Vsak prizor tudi toliko časa vadijo, da ga znajo igravci na pamet kot v gledališču. Visconti je pripravljal ta film dve leti. Drugačno tehniko snemanja ima režiser Enrico Fellini, ki snema zdaj pri Rimu svoj novi film pod začasnim naslovom «Fellini III«. Naslov filma bo namreč določil pozneje. Glavno moško vlogo v filmu igra spet Marcello Mastroianni, ki pa se je moral za ta film postarati. Igrati mora namreč sivolasega 50-letnega moškega, ki je hudo bolan in v duhu še enkrat doživlja svojo preteklost. Fellini pri snemanju veliko improvizira. Med snemanjem posluša lahko glasbo. Prizore snema brez točne snemalne knjige in včasih tudi brez točno 'določenega dialoga. Zvok namreč šele naknadno vkopirajo v film. Javnost že z radovednostjo pričakuje ta novi Fellinijev film, ki bo predstavljal nekako nadaljevanje njegovih senzacionalno uspelih filmov «1 vi-telloni« in «La dolce vita«. —0— General Dvvight Eisenhovver, ki je zdaj na obisku v Londonu, je izjavil ob koncu banketa, ki ga je priredilo njemu na čast angleško-arrteriško društvo, da bi morali ustanoviti skupno mednarodno univerzo in to v interesu miru. «Priznam sicer, da znanje in medsebojno razumevanje še ne more samo zase omogočiti miru, vendar pa brez znanja in medsebojnega razumevanja nikoli ne bo miru« — je rekel Eisenhower. Dejal je tudi, da je za to, da bi povabili tudi komunistične države, naj pošiljajo svoje študente na kako svetovno univerzo. V Goeteborgu na Švedskem je umrla v svoji hotelski sobi zelo znana ameriška pevka jazza in re-vialna igravka June Richmond. Stara je bila 47 let. Potem ko si je pridobila že lep sloves v Ameriki, je prispela leta 1952 v Pariz, kjer je od tedaj nastopala v radioteleviziji in v raznih znanih lokalih. Mohorjeve družbe v Celju. Sodeloval je tudi pri raznih zbornikih. Vsega, kar je Zorzut v skoraj pol stoletju napisal, ni mogoče zajeti v tako kratek zapis. Dalo bi se pa vsaj razdeliti nekako na: pesniško ustvarjanje in kak drobec literarne proze; reportaže ali daljše zapise o ljudeh, posebej še o pokrajinah, v čemer je postal pravi mojster, in pa na čisto priložnostno časopisno poročanje o posameznih dogodkih. V poežiji je Zorzut svojevrsten pojav. Ton vsem njegovim pesmim daje razpoloženje, zato njegove pesmi lahko imenujemo razpoloženjske. Pesmi so vesele, poskočne, velikokrat spominjajo na narodno pesem (prim. skoraj ponarodelo pesem «Brda, Brda«), Zanj je tudi značilno, da je pesem včasih umetno grajena, bolj za zunanji videz, kakor pa z resnično notranjo logiko. Od tod izhaja, da je zvočna in svetla, ni pa toliko miselno globoka. Kot posebno zvrst njegove poezije velja omeniti pesmi, napisane v briškem narečju. Te so posebno lepe (prim. Ptička brieharca; Mej, mej, i.dr.). Po tematiki obravnava predvsem Pohorje (zato ga imenujejo «pohorski pesnik«), seveda svoja rodna Brda v še večji meri, čeprav se tu spomni zdaj Trente, zdaj Kanala ali še kakega kraja naše Primorske. Posebno veljavo pa so mu prinesli različni opisi pokrajin. Zorzut, ki je slovenske dežele prehodil podolg in počez, je znal značilnosti krajev in ljudi podati tako pristno in domače, da so nekateri opisi več kot samo posrečeni. Potem preostaja še vse ostalo delovanje, ki ga ni bilo malo. Veliko je delal v planinskem in turističnem društvu, dolga leta se trudi z briškimi peVci kot pevovodja in prenekateri slovesnosti, cerkveni in posvetni, je botrovala njegova priložnostna pesem. Naj bi mu pesem bila še mnoga leta zvesta spremjevavka! M. B. GOSPODARSTVO MEDICINSKA VEDA PRAVI: VINO JE ZDRAVILNO Zdravila koristijo, če jih uživamo v pred- zakaj nekatera vina ne ustrezajo nekaterim pisanih količinah. V velikih količinah pa so organizmom, medtem ko jim druga zelo smrtonosna, kot je nedavno pokazala smrt prijajo. V tem oziru je zdravniška kazuistika filmske zvezdnice Monroe. Isto velja za vi ^ ali seznam primerov zelo zanimiv. Zato no. Zdravilno je, če ga je rodila trta in jc mnogi zdravniki svetujejo, nekateri pa ce'o zato pristno, mora pa biti tudi zdravo in ga ne smemo piti v velikih količinah, ker se v tem primeru spremeni v strup. Komaj v zadnjih letih se je medicinska veda dokopala do prepričanja, da je vino zdravilno. To so mnogi — tudi zdravniki — trdili že pred tisočletji, a manjkali so pravi dokazi, oziroma znanstvena podlaga za to trditev. Še le »mednarodnemu odboru za znanstveno proučevanje vina in trte« se je | posrečilo nekoliko razsvetliti učinek vina na človekovo zdravje. V zadnjih dneh letošnjega julija so bili v Florenci in v Sieni pod pokroviteljstvom italijanske »akademije za trto in vino« sestanki članov omenjene akademije, organi zacije »zc ravnikov prijateljev vina« in čla nov odbora za znanstveno proučevanje vina in trte. Najvažnejše je gotovo bilo predavanje francoskega znanstvenika Masque-liera, profesorja medicine na univerzi v Bor-deauxu, ki je o svojih dognanjih povedal tole. Moti se, kdor misli, da je vino navadna mešanica alkohola in vode. Pravo vino vsebuje vse polno snovi, katerih pomen še m popolnoma razjasnjen, a trenutno so najbolj zanimive tiste snovi, ki so vezane na tanin - čreslovino. To so predvsem kemične snovi, ki se imenujejo »polifenoli«. Današnja raziskovalna tehnika v laboratorijih že odkriva zgradbo molekul v po lifenolih in njihove lastnosti. Prof. Masquc-lier deli polifenole v tri skupine: Prva vpliva razkuževalno, ker uničuje bakterije (raz-kuževalna lastnost vina!). Druga skupina ima preč.vsem vitaminski pomen in vsebuje neki činitelj P, ki ugodno vpliva na žilice kapilarke. Te so najtanjše žilice, ki razdeljujejo kri po vsem telesu, činitelj P jim krepi stene in tako podpira njih ne propustnost. Eden izmed polifenolov P je icucocyanidol, ki se nahaja predvsem v rdečem, oziroma črnem vinu in ki je zelo učinkovit, čeprav bi ga bilo samo par miligramov. Tretja Masquelierova skupina polifeno'ov vpliva na presnavljanje" mastnih snovi v hrani. Po mastnem obedu je človeška kri nasičena s tolščo in v žilah se tvori cole sterol, ki je glavni vzrok poapnenja žil ali arterioskleroze. Zato je zelo važno, da se kri prečisti in izloči iz nje vse tolšče. To prevažno opravilo pomagajo izvršiti polife noli, ki jih zato imenujemo protikolestero-lični. Iz tega izhaja, da je po mastnem .obedu kozarec vina skoraj nujno potreben, da se predpišejo v določenih primerih, naj bolnik pije vino. Izkustvo pravi, da so pri nas za bolnike bolj priporočljiva rdeča oziroma črna vina. Zgornji odstavki bi nas morali . . _ , v,- , ? ■ , i, -> .7 . v . - ,1 ostane drugo, kot da ga posekamo in sežge poučiti, zakai je tako? Zato pac, ker e v ■ , , • • T,m- F J J • , . mo na istem mestu, kjer ]e rastlo. Jasm j.nino _ itpc ntnn/a no kH. ’ ■' ' Posebno hudo prizadeta drevesa morajo po lem od spodaj pognati nove mladike, tako da izgubijo vsako privzgojeno krono in se zdijo kot zelena šuma, iz katere štrli mnogo suhih mladik in v kateri je prav malo plodov. To bolezen imenujemo rak breskovega drevesa, povzročen pa je po gljivi »Fusicoc-cum amygdali«. Ta je že več časa znana v Franciji in v Ameriki. Za uničenje povzro čitel ja raka ne učinkuje modra galica, pač pa škropiva na podlagi »ziram«, kot je n. pr. mezone. Zato je dobro in prav, da redno škropimo svoja breskova drevesa proti ko-eri in smoliki z mczenc, ker istočasno ščitimo drevesa tudi pred rakom, če pa je drevo hudo napadeno od raka, potem n«. črnih vinih več tanina - čreslovine, na tero so vezani polifenoli. Rak na breskovih drevesih asno je,-da ne smemo kupovati ne mladih dreves ne cepičev v krajih, kjer je razširjen rak. 150 milijard za les V nekaterih italijanskih pokrajinah — po- , _ ... , .... • . , sebno v Toskani - je mnogo več raka kot morf Ila"a leln° 'zdatl V m<“tv"’ ker pri nas, a žal tudi pri nas opazimo progo- I Jc domača proizvodnja premajhna. Upajo, stokrat, da se marca - aprila meseca, to da bodo s časom lahko zmanjšal, uvoz, ker je tudi med cvetenjem, sušijo nekateri ml a- bodo dozorevali nasadi topolov, i sc vedi poganjki, predvsem listi iz prejšnjega | dno bolj širijo na najrodbvitnejs.h parce- . ' . , , . . • lah Padske ravnine.1 Za vzgajanje topolov leta. Če mladike skrbneje opazujemo, naj-' prej ugotovimo neko črno pego okoli enega stranskih oči. Ta pega se širi in ko s,, sklene okoli in okoli mladike, zgornji del iste najprej ovene, potem pa posuši. To pa ne nastaja samo v marcu - aprilu, marveč tudi v poznejših mesecih, tako da bolezen i velja ko kot ne uniči samo erjega dela cvet ja, marveč j ne sach tope tudi večji del mladih letošnjih poganjkov, ti' neuspchti. Padske ravnine.' Za posebna kmetijska tehnika, ravno ta-za gojenje trte a.li sadnega drevja: oranje, gnojenje, obrezovanje, zaščita pred škodljivci, posebno pred lubadarjem itd. Kdor nima namena ali možnosti opravljati vsega, kar kmetijska tehnika zahteva, naj ne sadi topolov, ker bo šel drugače napro- Pomen cvetličarstva obratov s zovršino od i/, do 1 ha in 230 -kri čimprej očisti. Vino istočasno pospešuje 1 obratov s površino več kot ha. Kot vidimo, pretakanje krvi po vsem telesu. Če pa se | so obrati za pridelovanje cvetlic zelo majh-kri pravilno pretaka po telesu, je to znak | ni, a zahtevajo precejšnjo ročno delovno si-zdravja. Zdravje pa -dela dobro voljo. Zdravi lo, in sicer: Za gojenje nageljnov na povr- človek je lep, vesel in delaven. Polifenoli pa niso edine snovi vina, ki podpirajo človekovo zdravje. Obstajajo še druge snovi, katerih lastnosti pa še ne poznamo dovolj. Za sedaj tudi še ne vemo šini enega ha na prostem je potrebnih let no 2.380 delovnih dni, kar da celodnevno zaposlitev' osmim delavcem. Za ha vrtnic na prostem je potrebnih 789 delovnih dni, v mrzlih rastlinjakih pa 1.149 dni. En ha me- zahteva letno 690 moških, 776 ženskih in 160 otroških delovnih dni, v celoti 1.626. Ta obilica potrebnih delovnih dni je glavni vzrok, da imajo o-bra ti tako majhno površino, A čeprav majhna površina, nudi dovolj dela in jela cvetličarjevi družini, posebno v bližini večjih mest, kot je n. pr. Trst. Izvež-ban cevtličar pa ne postaneš čez noč, mar več sc je potrebno šolati in imeti veliko prakso. Cvetlice so bile vedno priljubljene, a jih j šare cvetlične kulture niso nikdar gojili v takih količinah kot danes. To tudi ni čudno, saj naši -predniki niso imeli prometnih -sredstev, s katerimi bi spravili cvetlice na oddaljena tržišča in zato so jih gojili le zase ali kvečjemu še za bližnjo okolico. Ker so naši predniki živeli v tesnejšem stiku z naravo, niso niti čutin tiste potrebe po cvetlicah, kot jo čuti danes vsak meščan zdravega duha. Zato se je trgovanje s cvetlicami v zadnjih letih zelo pomnožilo in se še vedno bolj. Statistika skuša tudi govoriti, koliko izda posamezni državljan za cvetice. V tem oziru so številke zanimive. Največ izda za cvetlice Danec, ki povprečno potroši na leto po 5.183 lir. Na drugem mestu so Švicarji s 3.087 lirami, na tretjem ZDA z 2.650. Holandec in Nemec izdata letno po 1.860 lir, Belgijec 1.500, Italijan pa 930 lir. Izdatek Italijana je tudi zato tako nizek, kei so v Italiji cvetlice najcenejše. Središče italijanskega cvetličarstva je T i guria, kjer je 4.407 cvetličarskih obratov z manj kot po 2.000 m- zemljišča, 1.807 obra tov s površino od 2.000 do 5.000 m-, 556 Anglija in EST Anglija je priglasila svoj; pristop k ES'J (Evropsko skupno tržišče) in v ta namen so bila pogajanja v Bruslju. Pogajanja so naletela na težave in so jih odložili na jesen Težave pa so naslednje: Anglija je največji uvoznik raznih predmetov za prehrano in tako uvaža iz Kanade žita, iz Nove Zelandije meso in mlečne izdelke, iz Avstralije, žita, meso, maslo, sladkor. Te 3 dežele so z Anglijo tesno povezane v takoimenovani britanski skupnosti (Commomvealth) in Anglija bi s svojim pristopom v EST rada dobila jamstvo, da bo EST nudila dovolj tržišč za tržne presežke omenjenih treh dežel. Zastopniki EST niso mogli sprejeti tega predloga, ker stoje na stališču, da morajo države EST potrošiti najprej doma pridelane pridelke in šele potem misliti na uvoz V praksi bi to pomenilo, da bi Anglija kot članica EST morala kupiti najprej francoski presežek žita in šele potem misliti na uvoz od drugod. Težave so težko premostljive. K. lt. Peta usede 23. »Da, sem,« je Dragica vsa zmedena ocl govarjala. »Včeraj še, da... toda med včerajšnjim in današnjim dnem se je marsikaj pripetilo ...« Odkimala je z glavico. Ne, nihče ne sme zvedeti za njeno tajnost. Ne, ne more več delati pod isto streho s človekom, ki jo je tako osleparil... »Ne morem več,« se je izvilo iz nje, » .. in tudi nočem več ... proč od tu, proč ...!« Odhitela je v svojo sobo. Zaželela si je mi ru, biti sama s svojo žalostjo. Potrebna ji je pa bila tucli moč, da izvede sklep in odide iz mesta. —0— Gospa Prašnikova je sedela pri oknu in gledala na cesto. Mimoidoči sosedje so io pozdravljali, ona je pa komaj odkimala, ker so bile njene misli daleč proč. Od časn do časa je prebirala sinovo pismo. Posebno eno mesto jo je zelo zanimalo. Bržkone si ni Rajko prav nič posebnega mislil, ko ji je pisal o svojem poznanstvu z Ani Lipiče vo. Mati je pa o tem marsikaj razmišljala, čeprav ji ni sin vsega natanko raztolmaiil. Bridek občutek je prešinil dobro srce stare ženice. Ah, kako bi bila vesela, če bi postala Dragica in njen Rajko srečen par. Deklica pa ni hotela... Nenadoma je izgi-nila. Kdo bi zameril Rajku, če si je izbrnl drugo? Tovarnarjeva pastorka je torej ta Ani. Kakšna je neki? Sin je gotovo vse dob^o premislil, 'saj se ni nikoli kar na slepo odločil. Naj mu piše svoje pomisleke, zlasti da ju loči velika družbena razlika? O tem je razmišljala. Kar nič všeč ji ni ibilo, ko je prišel mimo stari Jakob Vornik. Gozdarja je cenila in se ga je vselej razveselila, kadar je prihajal na pomenek. Zdaj ji pa ni prav prišel. Imela je svoje ski^bi, ki mu jih bo le stežka prikrivala. Vornik sam je pa bil tako raz-buijen, da ni niti opazil njene zadrege. »Saj se ne bom dolgo zamudil... hvala lepa,« se je branil, ko mu je soseda ponudila kavo. »Hotel sem vam samo reči, da ne zdržim več,« si je potegnil s prsti skoz; sive lase. »Ne, ta negotovost je neznosna. V mesto pojdem, da si bom na jasnem. Dragico moram na ta ali drugi način poiskati. Na tiho, da ne bo nihče zvedel, kaj se je zgodilo,« »Da, poiskati jo je treba,« je rekla stara gospa bolj sama sebi kot pa obiskovavcu ki je strmel v tla. V dobrih očeh se je zalesketal smehljaj, ki je pa brž ugasnil Pravzaprav se ni čemu veseliti, če bi se Dragica vrnila. Rajku bi prizadela samo žalost, če bi jo spet srečal. »Moram iti,« se je oglasil gozdar. »Nič več ne bom odlašal.« »Seveda ne, gospod Vornik. Vso srečo vam želim. Vem, kako vas ta zadeva tare,« je vzdihnila in je povesila pogled. Kako do ber je ta človek, je razmišljala, za Dragico skrbi, kot da bi bila njegova prava hč:. Prišla je k Vornikovim še kot dete. »Prav težko mi je pri srcu,« je vstaja! stari gozdar izza mize. »Sultan, kje si? Poidiva,« je poklical psa, ki je ždel pred vraH. »Dolpa je še najina pot, a treba jo bo prehoditi.« Žival se je stisnila k njegovim nogam, ko je vrgel puško na ramo. Stari Vornik je potrepljal zvesto žival, kot da se edino ona dva še razumeta. Za hip je prevzela gozdarja ginjenost, potem pa je z dolgimi koraki odšel po vasi navzdol. Znanci so ga pozdravljali, on je pa brez misli odzdrav-Ijal. V njegovem srcu je vedno bolj naraščala gnev. »Ne morem več prenesti,« je skoraj glas no vzdihnil. »Niti videti ne smem več te hiše.« I | Kljub tem besedam se je njegov pogled plazil po lepi stavbi, katero si je postavil tovarnar Lipič za poletno bivališče. S silo se je moral obrniti. Roka je krepkeje stisnila jermen pri puški; gozdarjevi koraki so še bolj votlo odmevali. »Morava jo najti, sultan,« je spet zinil. »Je že neznosno — negotovost me bo spravila v obup 1« Vas je imel že davno za seboj. Zavil je na levo na ozko stezo skozi gozd, koder ie peljala bližnjica v mesto. Premeril je že par sto korakov, ko je postal pes nemiren. »Kaj je, sultan?« je vprašal žival, ko ie nenadoma ugledal človeka in mu je kri zle-denela v žilah. Obstal je kot zakopan v tla, po vsem telesu se je tresel. Samo prsti desne roke so se gibali. Z naglim sunkom je strgal puško z ramen. Mrzel je bil njegov pogled. Ves svet okoli njega se je pogreznil. Samo moža je videl, ki je prihajal proti njemu. »Nisi vreden, da hodiš po tej zemlji, Vilko Lipič,« je zavpil z nečloveškim glasom. Klic po maščevanju je odmeval skozi gozd.. —0— Rajko Prašnik ie bil bled v obrazu. Roke so se mu tresle. Opazilo se je, da se komaj obvlada. »Torej vi resnično mislite, da sem ukradel načrte, da bi izdal tajnost, gospod in ženir Mirt?« Precej časa je trajalo, preden je glavni inženir odgovoril. Očitno je bilo, da je tudi njemu težko. »Kaj jaz mislim, nima pri stvari opravka, gospod Prašnik. Računal-’ moram le z golimi dejstvi in ta dejstva govore proti vam. V vašem žepu ...« »Toda nisem bil jaz! Verjemite mi,« je Rajko vzkliknil ves obupan. V inženirjevem srcu se je porajalo usmiljenje z mladim tovarišem. Vsa zadeva mu je bila že tako zelo neprijetna, a vendar je nadaljeval: »Moram tako ravnati, gospod Prašnik. Moram, tudi zato, ker ni gospodar navzoč in ga zastopam. Morda bo gospori Lipič drugače odločil...« (Dalje 1 ^ootatak i% oesotja Ni se mogel zanašat; na to, da mu bo slučaj privedel naproti žensko, ki bi hotela deliti z njim usodo samotarja, ali tovariša, ki bi se mu bil pripravljen pridružiti v njegovem uporu. Mora! je sam nekaj storiti, in tu ni bilo druge izbire, kakor da se sam ponovno približa ljudem in si poišče med njimi žensko, ki bi bila pripravljena iti z njim, ali tovariše, ki bi hoteli enako kot on obrniti hrbet Srečnemu svetu in zaživeti novo, primitivno življenje brez pogubne tehnične civilizacije. Dolgo je premišljeval, kaj naj stori. Pozimi, ko je divjal zunaj snežni metež, in se je drevje lomilo pod težo snega ter ni mogel na lov in na svoje navadne pohode po gorovju, je prebil cele dneve ob ognju v votlini in premišljeval te stvari. Ko pa je spet prišla pomlad in so ozeleneli gozdovi ter bili polni novega življenja, se je odločil in se spet odpravil na pot. Pravzaprav sam ni vedel, kam naj gre. Prepustil se je nagonu, kakor že večkrat na svojih lovskih pohodih po gorovju. Življenje v naravi ga je naučilo, da je znal spet zaupati svojim čutom m nagonom. Usmeril se je proti zahodni morski obali, ne da bi sam vedel, kam točno je namenjen. Zaupal je v slučaj. Znanost je sicer zreducirala verjetnost golega slučaja na minimum, ven dar pa je ni mogla popolnoma odpraviti. In v tem je on videl voljo Boga, ki se razodeva v človešikem dogajanju. Zaupal je to rej, da bo Bog, ki se mu je edinemu spet razodel iz zgodovine, uslišal njegovo željo. To njegovo zaupanje je bilo otroško trdno. In ni se zmolil. Po 'ednih potovanja skozi gozdove in preko visokih gora, kjer je ležal še sneg, je prispel do fjordaste zahodne obale. Nastanil se je v skriti votlini nad morjem in mirno čakal na slu čaj, v katerega je zaupal. Nekaj dni se ni nič zgodilo. Potem k. a. 72. pa je nekega dne zagledal r.a morju majhno ladjo, ki se je počasi bližala obali. Skril se je in prežal, kaj se bo zgodilo. Neki trden notranji glas mu je pravil, da je to tisti slučaj, na katerega je čakal. Iz ladjice se je izkrcalo enajst ljudi, trije mladi pari, vsak z majhnim otrokom, in mlada ženska tucli z majhnim otrokom. Bill so videti izmučeni in sestradani. Prav nič niso bili podobni kakim izletnikom, ki bi hoteli za zabavo odkrivati naravo. Zdelo se je, da so zadovoljni, da so se srečno izkrcali na težavr.i obali, polni čeri in nevarnih tokov; vendar pa so se hkrati plaho ozirali okrog sebe in prisluškovali, kakor da se boje zasledovanja. Napravljali so vtis, kot da so pripravljeni pri prvem šumu planiti v gozd in se skriti. Matere so zatiskale otrokom usta, kadar so začeli glasneje čebljati, veseleč se trate, skal in dreves. Vse je kazalo, kot da ti ljudje pred nekom beže in se skrivajo. Skušal je prisluškovati njihovim razgovorom, toda Ker so se pogovarjali le malo in še to šepetaje, ni mogel ničesar zvedeti. Zato je čakal, kaj bo. Videl je, da so se moški razkropili, da bi našli kaj hrane. Eden . * ■ * v*> v • *• , *, i> V « d >• # P S rj ! U liiini;! C3 d) >CJ c/) >i ini.(/) C3 it 1!!!!!!" """1'Vn!!!!!! !!!!!'* iiiiitifc«K n n I'niniii d) "“‘G „ O oj 1/5 S ’«? >N 2 i—i d) S3 ■a o 2! ^ • fl> V) flj H ‘'”'01 . /T< O Jo 23 ju W '53 K o G - o. ^5 O —» d) ! tl) > d) d) ' S,!* T3 ' ^ 2Ž 3 i •* ra G 1 n» ut v-i 2 C o o G C ■a.r T5 O G< ^1 ^ g C •§ SSB •E, « -"m id *|S d) .rH "O G 5° c ^ 3 G rt £ n G-r> >U P2 rt 03 TJ a T3 > P 43 P3 Ih TJ Ih p, s p. > C 3 ,d> F-H . .fcag. , ca n o> 0 1« c/3 —» ■8_-.a rt M o c ti di w >u tu -• rt £ "Z? d) ---H ■iS° ca *g > N £ V) rt TJ C G rt > ti ° E d) _< >00 2 rt C G c .2 N ri4 o“ ja o . > rt X) U. T3 dl N rt O E g >u •- G oj to ca •—> d> n G3 Od rt c v* C U . ca J§ .G ca An* - G ±: C "rt ? d) -Tl (11 o 2 G O a3 ’y Z > eo 6 ‘a? 2 M U C (X »C/3 <8 £ .. 00 d) r-H d) *J=1 rt G 3 G >c^ > IhG P ■% c Ih CU C n ^d ■a P5 oj ra E ‘ „ _ i £ •S 13 OJ O X rt bu Tj C d) ^ 0 ,lPD (U 1/5.21 o •-* a G 1 S .H 1 o o‘S >2 Dh— • —. G rt TJ P h >c£ ,2 'C d> „ s P c m .s N« >(/) .2»'E rt rt Is •E « O G > rt O TJ M 'S > O O Ofl rt d) T3 '=» O C H d) ftoS« *G r> N ca .2, c s « m «{ TJ -g ro CJ «8? d »IS .2 2 6 —j rt ^ rt N W) F—• >o "rt aES