181. številka. Ljubljana, v sredo II. avgusta. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejetnan za a v st r i j s ko-o g ur s ke dežele za vse leto 16 tfld., za pol leta 8 ffld., za četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 #id. 40 kr. — Zh L j u b i j a u 6 brez pošiljanja na dom za > se leto 13 gld., za četrt leta :> gld. 30 kr., za jeriVo mesec 1 gld. 10 dr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za uit-seu. po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kanor poštnina znaša. Za oznariiltt plačuje se o«i četiristupne petit-\rst»- po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 fcr. M ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. - Rokopisi s-a ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni Stv o je v Kudolfa KirbiSa hiši, .Gledališka stolb«". Upravu i št v n nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno atvari. Iz Kijeva 15. jul. st. st. [Izv. dop.] Volitve v Londonski parlament ostavile so Rusijo skoro v polnem ravnodušji: ali bode zanaprej Gladstone ali Salisbury na krmilu angleške vlade, za nas zdaj nema. takega značenja, ko poprej. Stvar ni težko razumeti. Gladstone, prijatelj Rusije, naredil je s svojo irsko predlogo konservativcem doma toliko dela, da jim bo težko delovati svobodno in osnovateljno v vnanjej politiki, in vprašanje je, ali je bil Gladstone konservativcem bolj opasen kot glava ministerstva, ali jim bo kot načelnik silne opozicij e: ki bode Salisburyju ali pa koalicijskemu ministerstvu Salisburvjevemu povsod pod-stavljala nogo, znaje, da ima za seboj lep del angleškega in ves irski narod. Londonski parlament bo tudi zanaprej „Pamellment" in vsako minister-stvo bo v težkem položaji. Irci so vsako minuto gotovi vzdigniti se in njih bratje onkraj oceana po-dado jim takoj roko pomoči, konservativci bodo imeli torej roke zvezane, dokler ne zadovoljijo Ircev; tega pa ne bo skoro, kakor so pokazale poslednje vo litve. Gladstone je torej Rusiji storil veliko uslugo, akoravno ni hotel uslužiti Rusiji, uo Irski. Ni torej napačno mnenje ruskih listov, da padec Gladstona nam ne more prinesti ni radosti ni žalosti. Ta trenutek vseobče zmešnjave je torej Rusija obrnila v svojo korist ter je snela z Batuma okove porto-franko. V Londonu so zašumeli, da je Rusija narušila Berolinski dogovor, zašumeli so tudi v Berolinu in seveda tudi na Dunaj r, a takoj smo se prepričali, da je v vsem tem šumu „molto fumo — poco arrosto" — Angliji so roke zvezane, torej tudi nje — prijateljicam. Ne ostaje druzega, ko šumeti in kričati o ruskem verolomstvu, a „severni medved" molči in počasi, no zato tvrdo stopa dalje. Na mestu Batumskega „porto-franko" videli bodemo kmalu nepristopno Batumsko trdnjavo; Turčija ve, kaj to pomeni in začela je utrjevati Sinope v Malej Aziji. Razen zmešnjav v Angliji ima mogočni Albijon še sitnosti s Francozi glede Hebridakih otokov in pa — v Birmi, kamor so Angleži tako lahko šli, kakor težko je vrniti se nazaj, kar bi radi storili, ko bi se dalo. Sploh, kdor je sledil za dogodki poslednjih mesecev, mogel se je prepričati, da rano ali pozno bode — velika vojna: delitev kalifovega carstva; mo^el je tudi videti, da je jedna država postopala podleje, ko druga in da so vse — unisono — valile krivdo na Rusijo, katera jim je ustopala korak za korakom. Jedva jm Rusija znjavila, da ni še tako opešala, ko mislijo Nemci v Germaniji in Avstriji in njih bratranci Angleži, že so z vseli stranij začeli kričati na njo, da ona grozi evropskemu miru. Tem plemenitim dušam ni bilo po godu, da je Rusija zajavila, da se ne misli odreči od svoje zgodovinske naloge, — kajti takoj so vsi pisači, plačani in neplačani, trobili vsemu svetu, da se Rusija pripravlja k vojni. Ona se ne pripravlja, — ona je — pripravljena. To vam lehko potrjujem iz najza-nesljivejega vira; ona vojne ne želi, a tudi ne boji se je ne; nehote se človek prigotavlja zaščiščati to, kar je njegovo, ako pred domom stoji oborožena šajka sovragov. Najiskreneje glede Rusije v bolgarskem in grškem vprašanji se je vela Francija. Treba je torej tudi tukaj pustiti intrigo v hod in to so za-granični časnikarski junaki i stvorili; izmislili so si, da je Rusija predložila Franciji zvezo, a Francija da jo je kategorično odklonila z drugimi bese dami, treba je v ofieh ruskega občinstva diskredi-tovati Francijo, Rusijo pa v očeh smrtnih vragov Francije: Nemcev. Rusija na tako ponudbo celo mislila ni nikoli, ko bi ona hotela, bilo bi jej najti zaveznikov jako lahko, posebno v sedanji čas. Res je, da nemško-madjarski časnikarji govore o osa-melosti Rusije; no ti gospodje so menda zabili, da je inicijativo h Gdanskemu in k Skierneviškemu se stanku storila — Nemčija, a no Rusija. Rusija se dozdaj ni še nikomur navezala in se tudi zanaprej ne bo. Do poslednjih balkanskih dogodkov je Rusija verovala v jedinodušje Evrope, zato je skrbela, v interesu mira, vzdržati to jedinodušje; a skoro potem je tako imenovana Evropa dokazala, da tako imenovanega evropskega koncerta ni več, in Rusija je bila jako zadovoljna, da so jej zdaj roke razvezane. Kar se tiče posebe Francije, to je ona v mno- gih točkah soglašala z Rusijo za poslednjih vzhod-njih zmešnjav; tako na pr. Francija popolnem odo-bruje mnenje Rusije, da „Evropa" nema pravice, dovoljati bolgarskemu knezu, gospodariti v Bolgariji po svojej volji, in Pariško časnikarstvo je ravno tako obsojalo prestolni govor kneza Battenberga, kakor Peterburško. Mogoče je, da se občnost interesov Francije in Rusije pri bodočih zmešnjavah na balkanskem poluostrovu pokaže še jasneje in da bosta obe državi postopali po občem načrtu; no kadar bode to, takrat bržkone spletke madjarsko nemških Časnikov že ne bodo imele nobenega upliva na vladi teh dveh držav Nemci srdijo se bržkone, da nj i m Rusija neče predložiti „schutz- und trutzbindniss", dokler je — Schonerer še v cvetu let; Madjari pa menda tudi težko čakajo, da jim bo ruska diplomacija dala znati, da pri Villagosu jih ni tepel ruski, vsaj ne sedanji ruski narod, no car Nikolaj, ki je hotel na Madjarih pokazati svojim puntarjem Poljakom, kaj jih čaka, ako bodo posnemali svoje hunske učitelje, da je pa zdaj car Nikolaj Pavlovič že zdav-nej pod zemljo in ž njim rusko sovraštvo k Mad-jarom. II koncu naj se omenim, da je Rusija čislo svojih voJBk v Priamurskem kraji znatno pomnožila, carski ukazi o tem bili so objavljeni 19. junija t. I. V slučajnej vojni s Kitajem porabi se torej zdaj lehko 15 batalijonov pehote, 10 stotnij kozakov in 32 topov, Kitaj pa ima v Mandžuriji 50 tisoč vojsk stare in nove (t. j. nemške) organizacijo; po številu je torej nasprotnik naš na Amuru še zmeraj raočneji; toda v vojnem delu ne odločuje število. K ru tor ogov. Nemški prestolonaslednik Nemcem. (Konte.) Prva lastnost učenjaštva, torej tudi naroda mislecev in pesnikov, bi pač morala biti resničnost ali resnicoljubje; ali tudi to pogreša nemški prestolonaslednik, in N. F. P, naravnost očita nemškemu učenjaštvu, da resnico prodaje, da se uklanja laži in da se vede še veliko gnusnejše, nego nekdanje bizantinstvo. Ta graja je najhujša že za navadnega poštenjaka, toliko bolj pa za onega, ki se je z za- LISTEK. Vilenski brodnik. Spisal Emile Souvestre. III. (Dalje.) — Legala si jej! ponavlja razdražen, ker danes z nogami teptaš obljubo, da greš za svojim zaljubljencem, ti uhajaš od tam, kamor te je postavila mati ... Le pojdi! leti po sramoto svojo! pojdi za mladičem Urbanom, naj se poveseli s toboj! Če nas umrlci vidijo, streso se materine kosti pod zemljo, a pomni, da jej bodeš ti sama dajala odgovor na sodnji dan! On postopi, da bi izšel, a Renata ga ustavi. Čim dlje je govoril, tembolj udaljevala se je ona počasi brodniku. Stoječ po konci, zaplakana, roki držeč križema na prsih, borila je vidoma krut boj. Na zadnje, pri poslednjih kumovih besedah, zatisne oči, raztegne lakti proti njemu in zamrmra: — Držala se bodem obljube, ničesar ne storim proti Vašej volji. Robert hoče ugovarjati. — Oh! ne recite ničesar, oče, zaprosi ona tak nežno, da se starček ves vzmočen ustavi; treba zadovoljiti v grobi ležečo . . . Obljubila sem, čakati kumove dozvolbe, in čakala je bodem. Samo povejte sinu svojemu, da če ne bodem soproga njemu, to ne bodem nikomur. In ne počakavši nikakega odgovora, zakiije si z rokama obraz, poleti skozi dveri ter izgine. Ko ona otide, nastane premolk. Robert potrt upira oči v dveri, skozi katero je izšla. Veliki lesotržec pristopi k mizi; mehanično napolni si kozarec, izprazni ga in pravi z zamolklim glasom brodniku : Razumel si; končano je . . . Sedaj povrneš se lehko domov. Robert povesi glavo, ter ostane nepremičen. — Nu, nu! gluh si li? veli podjetnik. Hu, na noge! Kdo te pridržuje V — Čakaš li še kake stvari ? Kar ugleda na mizi ležeči listek. — Zapiska svojega morebiti, reče. Zares najbolje, da se takoj uredi in završi . . Da vidimo, dekle trdi, da se s knjigo hitro proračuni. Gre in vzame staro računilo raz polico in prinese je na ogel mize, kder so že stali črnilnik, peresa in nekateri zapisniki. Ko brodnik opazi v ko-ženico ovito knjigo, zbližajo se mu osivele obrvi: jeden blisk problisne mu oči, in zdi se, da ga čuden nemir zelo vzburja; a strijc Rihard ne zapazi ničesar. Pripravi se, da bi proračuni! dolžno vsoto; a nekaj, ker je vzrujan, nekaj, ker ni vajen, zmoti se, prične večkrat z nova, a nazadnje kol nor vrže pero strani. — Vrag vzemi tvoje številke! vsklikne; i čemu mi pač nesi prinesel že zvršenih računov, da bi jih jaz le potrdil. Vzemi s soboj zapisnik in proračuni sam. — To je lehko, pravi brodnik, posebno, če mi hoče posoditi strijc Rihard knjigo. Veliki lesotržec mu jo potisne, vzdvigaje se. — In naglo naredi, reče. Nocoj pojdem v Laroche k bilježniku; ko se povrnem, donesi mi list. Jutri ti poplačam, a potem ne bode nikakega posla več mej nama; kupim si za svoje blago svoj brod in ne zmenim se več za tvoj plov. Brodnik vzame listek in staro računilo in molčeč otide. IV. Urban s tresočim se srcem čaka, da se mu povrne oča, a ta ovara sinovo nepotrpežljivost, rekši da ni mogel dobiti Iliharda samega, da treba raz-govoriti se prihodnji dan. Pravi mu tudi, da bode vestjo zavezal, iskati resnico in objavljati iti zagovarjati samo resnico. i Graja je pravična, če pomislimo, kako Nemci pačijo zgodovino, samo da bi se prikupili domačim i mogočnikom, in v tem podpirajo nemške učenjake pač preveč radi oni, od katerih prihaja ista graj«. Ako vidijo nemški učenjaki, da [uidejo do višjih stopinj najbolj oni, ki zgodovinska dejanja zavijajo kraljem In kraljićem v prid in drugim narodom in državam na škodo, se pat ui čuditi, če ostane le redko kdo trden značaj m zvest svojemu poklicu. Tu bi mi napisali lehko celo knjigo, samo da bi navedli, kako nemški učenjaki zatajujejo resnico, kako zatirajo one, ki kaj vel, a jo kot preiskovalci in kot značaji v svojem poklici. Opozarjamo samo, kako nemški znanstveni listi pospešujejo razvoj klik, v katerih drug drugemu kade, vse drugo, kar je zunaj teh klik, pa prezirajo popolnem ali pa celo preganjajo pojedince, da se morajo umikati z vseučiliščmh, jako zasluženih stolic. „Prostodušnost" se razodeva v sedanjih Nemcih s tem, da oholo okolu sebe mahajo; „miroljub-nosti", kakor jo zahteva nemški prestolonaslednik, da bi se združevala s prostodušuostjo, pa ne opažamo v sedanji dobi. Za odkritost, ki se združuje z okrutnostjo v besedi in v drugem vedenji, drugi narodi ne marajo; prostodušnost in miroljubnost zahteva nemški prestolonaslednik. Radovedni bi utegnili biti drugi narodi, koliko bo ta beseda zalegla Nemcem. Ali upanja ni, da se poboljšajo; kajti zgledi najvišje politike ne spodbujajo k poboljšanju. Tudi nemški kancelar je odkrit, prostodušen; ali prostodušnost, kakorino je on prošlo zimo razodeval nasproti Poljakom na Nemškem, pač ne vnemlje tudi za miroljubje. Tu so to slabi zgledi velike nemške politike, kar se tiče resnicoljubja. Stij se še v Avstriji sklicujejo Nemci na to, da Bismark ima „dvoje železo v o g n j iu; kako hoče potem mladina navdušiti se za resničnost, če ji pa kažejo od zgoraj ravno nasprotne poti! Nemška diplomacija ni pokazala doslej boljšega značaja, nego vsaka druga diplomatiška šola In ker se nemški politiki in diplomaciji pridružuje tudi »silovit značaj" v soglasji s silovitostjo nemškega sedanjega rodu, je samo posledica vsega tega, da so drugi narodi in druge države v dotiki z Nemci bolj s strahom, nego pa z ljubeznijo. N. F. P. pripoz-nava očitno to prikazen; ali njeno svarilo ostane ravno tako brezuspešno, kakor opomin nemškega prestolonaslednika, dokler ne začnejo od zgoraj dajati boljših zgledov nemškemu narodu na široko. Navedeni list ne taji žalostnega stanja, ki se razkriva v slabili lastnostih sedanjega nemškega rodu. N. F. P. obsojujo nestrpnost Nemcev, ali pozablja ob jedueni, da je ona sama največ pospeše vala nestrpnost Nemcev proti drugim narodom v Avstriji. N. F. P. toguje zarad nestrpnosti Nemcev, ker se boji antisemitske moči. katera se vedno bolj širi in okreplja, ali ista N. F. P. ima vsak dan nove članke, nove dopise, s katerimi ščuva proti avstrijskim Slovanom in proti Slovanom v obče. N. P. P. bi se ne bila pridružila graji nemškega prestolonaslednika, ko bi ne šlo tudi zidom za kožo; vedeti bi pa 1110- gotovo sam z njim, ker mu je obljubil priuesti razne že davno obetane prejemnice, po katere še treba iti v Marceau. Mladenič se ponudi, kakor ro je je brodnik nadejal, da gre takoj ponje in napoti se kljubu kasnemu času. Ko on otide, veli Robert Klavdiji, da straži plov, in gre v stan; zaklene se ter ostane dolgo v njem. Ko znova izide, oblečen je zopet delavno in v roki drži pred kratkim popravljeni harpon. Kdor bi bil pazljivo ogledal vzraz njegovih črt, opazil bi bil v njih nekaj nenavadno mrklega in odločnega; a že otemuela noč ukrivala je to Klavdiji. Ko vstopi oča v brod, dekle čepi kakor običajno z glavo na rokah in komolca na kolenih. Brodnik se sprva nič ne zmeni za njo. Po konci stoječ kraj plova, upre svoj pogled najprej v novo hišo, v katerej je gorela še jedna luč, potem po bregeh in po reki, ovitej v nočno meglo Umikajoča se povoden naplavila je s vseh stranij izkoreninjenih dreves, strešnih kosov, na pol utopljenih hloJOV; te in take stvari blodile so sem ter tja po temi. Redar žalosten zahoden veter zapiše močneje, začuje se kipenje valov ob Tiehigu-ierske čeri. Njegova sapa upira se v pritok, da zaganja nazaj narasle rečne vode, da se tužno hrumeč kopičijo. Zdi se, kakor bi brodnik vse to gi- rala, da orodje, katero je ona brusila proti drugim, reže in bo rezalo tudi proti Židom. Ako hoče pomagati, da jo krenejo Nemci na boljšo pot, mora ona lama prm z neti / dobrim zgledom; tak tgtaJ ne dopušča, da bi Nemci mahali po Slovanih, Žide pa da bi božkali, kakor doslej. Dokler bodo nemški profesorji, nemški parlamentniki in nemški in nem-ško-židovski listi rabili in ščuvali nemško mladino za svoje namere, ni se nadejati, da bi opomini kaj pomagali, tudi ko bi se ponavljali iz govorov nemškega prestolonaslednika in člankov a la N. F. P. Slovani pa imajo zdaj dokaze z nemške strani v rokah, da vedo, kako se ravnati in kako zavračati posledice nemške surovosti sedanjega veka. F. P o d g o r n i k. „Bolgarska in Vzhodna Rumelija." (Dalje.) A za vse to le črna nehvaležnost. Ne le, da se pri prihodu Rusov neso dvignili, kakor bi storil vsak po svobodi hrepeneč narod, in da izimši bolgarsko legijo, ki se je na Sipki v istini odlikovala, neso prav nič storili, delali so celo svojim osvoboditeljem vsakeršne zapreke. Ne glede na to, da so bili vsi vjeti turški ogle duh i Bolgari, slednji Rusom niti živeža in drugih predmetov neso hoteli dajati, akoravno so Rusi vse v gotovem plačevali. Brezsrčni so bili proti ruskim ranjencem, neuljudni in odurni pri ukvartiranji ruskih vojakov, in kadar so Rusom prodali kaj živeža ali kaj druzega, skušali so vselej svoje osvoboditelje kolikor mogoče oslepariti. To gotovo ni lepo, zlasti, ako pomislimo, kako so Francoze 1. 1859. v Italiji in Nemce 1. 18G4. v Šlezviku vsprejeinali, dasi niti avstrijsko niti dansko igo ni bilo ni približno tako trdo, kakor grozno igo turško, dasi je Avstrija Italijanom nasproti bila celo več, nego darežljiva. Tudi po osvoboditvi kazali so Bolgari vedno mržnjo in sovraštvo proti Rusiji. Stoprav tedaj, ko so se po Plovdivskem prevratu, po tem „skoku v negotovost", videli popolnem osamljene, obrnili so se zopet proseč proti Rusiji, proti carju. A ker Rusija ni takoj pomagala, psovali so rusko častnike po javnih prostorih, grdili Rusijo po časnikih. S!epa strast bila je tolika, da so bili trdno odločeni, rajši udati se na milost in nemilost Turčiji, nego zadovoljiti željam Rusije osvoboditeljice. A ne samo proti Rusiji, tudi Rumuncem nasproti bili so Bolgari zelo nehvaležni. Runnmska za Bolgare ni štedi la niti novcev niti krvi, a zahvalo je dobila v znanem prepiru zaradi trdnjavice „Arab-Tabia". Najnehvaležneji pa so bili Bolgari proti tujcem, katere so po osvoboditvi sami poklicali v deželo. Razen Rusov in Nemcev, katere je bil knez soboj pripeljal, bilo je zlasti veliko avstrijskih Slovanov, ki so ponudili svojo glavo in svoje roke. Vsem tem ljudem plačevalo se je z nehvaležnostjo in Bolgari so javno govorili, da bodo vse tujce iztirali, kadar se bodo od njih potrebnega naučili, da jih mogo pogrešati. Naravno je sicer, da je vsakemu kušulja bližja, nego-li suknja in da vsak rad stoji na svojih nogah, banje vpraševal za svet; uveri se, da so drog in vesla na svojem mesti; potem približa se Klavdiji in položi jej roko na rame. Gluhonemo dekle se burno dvigne, kakor bi se bil doteknol kakega vzmeta. Robert mu namigne, naj gre /a njim na drugi konec broda; tam se začneta razgovarjati se znaki, kakor smo že omenili. Če prav že temu nememu jeziku privajena; ven-der Klavdija, kakor se zdi, le s težavo razumeje. Robert jej mora po večkrat isto razjasnjevati; ona sprva osupne, potem se vznemiri; a on stvori z jednim odločnim znamenjem konec vsemu razmišljanju, velevši jej tiho in neizbežno pokorščino. Glu-honemka se poslušno prikloni, vzame orodje, skrije je dnu plova in počen« na svoje navadno mesto. Malo da ne v istem trenotji prikaže se na bregi senca, in jeden glas zakliče: — He! brodniki — Pridi sem ! oglasi se Robert. Senca gre doli na postajo. Veliki lesotržec je v potnej obleki. Naglo prekorakne ustopno desko, gre v čoln in ustavi se sredi njega zavit v kozjo kožo in roki na palici držeč. Brodnik tudi tih, vrže desko na suho in pripravlja se, da zaplove. Klavdija prime za jedno veslo, nje oča za drugo, in la-dijea začne, sama krog sebe obračaje se, na pošev rezati reko. a pri tem pa ni smeti prezirati najjednostavnijih pogojev omike in dostojnosti. Ljudi, ki so v službi bolgarski prebili najlepša leta, treba tudi primerno odškodovati. A to se ni zgodilo, temveč bolgarska in vzhodnorumelijska vlada nesta izpolnjevali svojih obvez in kar meni nič tebi nič ruši;i sta pisane pogodbe in tujce odganjali iz dežele. Kakor smo že omenili, tudi Srbom bili so Bolgari za osvobojevalno vojno 1. 187U hvaležnost dolžni, a kazali se neso hvaležne, marveč kar po sili začeli prepir glede Bregova, kjer so zaradi carine iu potnih listov take sitnosti uganjali, da so se Srbi morali razjeziti. V obče se sme trditi, da je bila krivda na obeh straneh, povsod veliko trmoglavosti i u sebičnosti, prav nič po toli potrebne bratovske ljubezni ali vsaj pravične prijenljivosti. (Daljo priti.) Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 11. avgusta. Ohcijozni „Fremdenblatt" je prinesel članek, v katerem iVhom priporoča, da bi še bolj gojili nemščino. V tem članku pa ni prav nič omenjeno, da bi se potem tudi Nemci na Češkem morali baviti s češčino. Ta izjava oficijoznega lista je hudo užalila Čehe, ker nasprotuje narodnej jednakoprav« nosti. „ Politik" pravi, da se bodo Čehi postavili proti vludi, ko bi hotela upeljati v čeških šolah nemščino za obvezni predmet, v nemških pa češčine ne. Ako bi se skušalo veljavo češkega naroda še bolj pomanjšati, celo bo!j kakor dopuščajo osnovni zakoni, bodo se Čehi resno postavili v bran. — Češki državni poslanec Veselv je te dni v Vyso-čanu poročal svojim volilcem Da so Čehi tako malo dosegli, rekel je, krive so razmere v državnem zboru. Trditev, da imajo Čehi moč, da vržejo vlado, ni resnična. Pomisliti pa tudi morajo Cehi, da za to vlado more priti še slabša. Vsaka vlada si bode pa že dobila večino po svojej volji. Na neko interpelacijo je pa odgovoril, da je prepričan, da bode prišlo do kronanja češkega kralja. Praški dopisnik „Dziennika Polskega" imel je pogovor o političnem položaji z vodjo Mla-dočehov dr. Trojanom. Ta pogovor je pomenljiv v več ozirih. Dr. Trojan omenil je pred vsem izjav čeških poslancev Jahua in Adameka, ki sta trdila svojim volilcem, da bi bila lahko desnica več dosegla, ko bi bila jedina ter bi zlasti Poljaki ne bili vedno bratili se z Nemci. On ni teh mislij, ker Poljaki vendar morajo vedeti, da brez drugih desničarjev ničesar ne morejo doseči. Očital je pa dr. Trojan Poljakom, di tako zatirajo Rusine. Poljaki mi-s ijo, da morajo vse zatreti, kar jih spominja na Rusijo. Njemu ni jasno, kaj hočejo doseči s tem, da tako sovražijo Rusijo. Kadar glasujejo za povišanje vojnega budgeta vselej mislijo „na boj na Ruse". Dopisnik je opravičeval Poljake, češ, da so Rusi že mnogo krivic naredili Poljakom. Dr. Trojan je na to omenil, da se Čehi na Beli gori se bili tudi zakleli, da se ne spravijo z Avstrijo, pozneje so se pa vendar le. Zakaj bi se Poljaki z Rusi ne? Kaj je ruski narod storil Poljakom? Ničesar. Trdite vedno, da ruska vladarska rodoviua ni slovanska, v resnici je pa vendar najbolj slovanska izmej vseh. Kje hočemo iskati pomoči proti pangermanizmu, če no v Rusiji. Ruska vlada proti Poljakom ni izdala nikdar podobnih naredb, kakor jih je sklenil pruski deželni zbor. Dopisnik je vprašal na to dr. Trojana, zakaj vselej češki listi za-ženo tak hrup, če avstrijska ali ogerska vlada kaj ukrene proti Slovanom, kadar pa ruska kaj tacega Sprva se čuje le redno plesketanje vesel in hlopotanje vode; a ko izgine breg v noči, zadroži brodnik počasneje, obrne se k velikemu lesotržcu in uagloma pravi: — Strijc Rihard pač ni odšel, mislim predno ni potolažil Renate s kako dobro besedo? Podjetnik se čude se vzgane. — Kaj tebi do tega? zavrne ga; bavi se s svojim veslom, in ne klepetajva. Nadejem se. reče Robert z istim glasom, da lesotržec, ko se mu slaba volja razkadi, ne zlorabi tega, kar je razodela deklica in ne unesreći nje in Urbana. — Nesreča tvojega sina? veli Rihard porog-livo se smejoč; hudič me vzemi, če se menim zanjo kaj bolj nego za vodno kipenje, peneče se tu le pod brodom! Kaj je meni do njegovega žalovanja ali zadovoljenja? J -li kaj vkupnega mej nama? — Kdo ve, deje Robert mirno iu krepko ; broduiki vidijo vsemu svetu malo v živovanje, strijc Rihard; ne sme se jim dregnoti pretvrdo s komolcem v srce, da se ne bi razjezili in v zlovolji šli pripovedovat jako neprijetnih vam stvarij. — Za vse vrage, kar govori, izzivam te, vsklikne podjetnik. (Konec prih.) stori proti Poljakom pa molče. Trojan mu je odgovoril, da v Avstriji imajo Cehi neka) upliva, pritožbe proti ruskej vladi bi pa nič ne pomagale. S tem bi Čehi razdrli samo moralično vez, ki jih veže z Rusi. Po tudi l avstrijskega stališča ne moremo sovražiti Rusije. Rusija še ni nikdar nič škodovala Avstriji, š»- nobene vasi jej ni vzela. Dopisnik je nadalje vprašal, kako je to, da Mladočehi simpati-zujejo baš z onimi Rusi, katere sovražijo Poljaki. Dr. Trojan mu je odgovoril, da ne ve, čemu so Poljaki Aksakova tako sovražili. On sam ve, da Rusi nemajo prav, da le pravoslavne zmatrajo za Slovane. Pa to se bode premenilo. Dr. Trojan sam je govoril z mnogimi ruskimi dostojanstveniki, ki so bili pripravljeni v tem oziru prijenjati. Poljaki bi nikdar ne smeli pozabiti, da jih Rusija ni nikdar tako zatirala kakor Nemčija. Potem se je pogovor zasukal na nemško-češke razmere. Nemci sovražijo Čehe, ker leta 1848 neso hoteli iti v Frankobrod. Narod se ne more razvijati, uko se ne razvija nje gov jezik. Od tod jezikovni boj. Sprava z Nemci ni mogoča, dokler bodo ovirali narodni razvoj. Vlada sama ovira spravo, ker ni odkritosrčna in neče Čehom dovoliti take jednakopravnosti, kakor je zajamčena v osnovnih zakonih. Oblastva ne podpirajo Če-hov. Čehi se pa tako dolgo ne bodo zadovoljili, dokler ne dosežejo popolne jednakopravnosti v šoli in uradu. Koncem je dr. Trojan zagotavljal, da Čehi odkritosrčno ljubijo Poljake. V n a n h* države. Od bolgarske vladne strani se oporeka vest, da se Bolgarija oborožuje. Milica se je res sklicala k vajam, pa še v tolikem obsegu ne, kakor prejšnja leta, kajti letos bodo vaje le dvakrat na teden. Komisija za revizijo vxho«liioi*iimeli j-Nkcgii upravilnika se je sešla v Sofiji, v palači ministerstva vnanjih zadev. Bolgarski minister vna-njih zadev je pozdravil turška odposlanca in izražal nado, da bode komisija, ker so želje sultanove in njegove vlade, bolgarskega kneza in njegove vlade znane, delo tako dovršila, da bode ustregla sultanu, knezu in vlastith. Domoljubje in skrb odposlancev za interese dotičnih vlad daje najboljše jamstvo, da bodo pogajanja uspešna. Turčija bode demobilizovala. Rediti in re-servisti se bodo odpustili domov. Bataljoni stalne vojske se bodo zmanjšali na 500 mož. V evropskoj Turčiji bode Turčija obdržala le še GO.000 mož stalne vojske, kolikor je treba za vzdrževanje reda. To kaže, da so v Carigradu prepričani, da se v kratkem ne bode motil mir na Balkanu. Kakor se iz Peterburga poroča, misli raska vlada drugo leto otvoriti sibirsko vseučilišče. Sprva se bodeta otvorili le dve fakulteti, medicinska in juridična. Za medicinsko fakulteto so že odbrani profesorji, za juridično pa še ne vsi. Razmere mej JtiiNijo in Anglijo neso baš prijateljske. Angleži nikakor ne žele boja z Rusijo, ker dobro vedo, da bi bili tepeni, ampak samo skušajo, kje bi kaj Rusom ponagajali. V Bolgariji so prouzročili prevrat v protiruskem zmislu, mej Armenci agitujejo proti Rusiji. Jednako pa tudi de lajo v Vzhodni Aziji. Ker so Angleži prilastili si port Hamilton, so Rusi poseli port Lazarev, ki je Rusom jako potreben, kajti do sedaj ob Tihem morji neso imeli nobenega pristanišča, ki bi bilo celo leto nezamrzneno. Ker Angleži temu ne morejo ugovarjati, šuntajo Kitaj, da bi protestoval. Kasprotje mej Rusi in Angleži je tako veliko, da bode prej ali slej prišlo do vojne. Ne bode se spolnila želja Gladstonova, da bi se Rusi in Angleži mirno sporazumeli in sklenili zvezo mej seboj. JKgipčaut nekda nameravajo zopet zasesti Dongolo. V septembru se bodo egiptovske čete začele pomikati proti Dongoli. — Drumoud Wolff bode mesto Baringa angleški zastopnik v Kajiri. Domače stvrari. — (G o s p. dr. Fran Rački,) predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti biva včeraj in danes v Ljubljani in se bode čez nekoliko dnij zopet semkaj povrnil, da si v arhivih nabere gradiva za svoje znanstvene študije. — (Na Ptuj!) To bi moralo biti gaslo vsakega zavednega rodoljuba, ki mu čas in okoliščine dopuščajo, da za jeden ali dva dni ostavi svoja vsakdanja opravila. Kolikokrat se je že poudarjalo, da je na periferiji slovenske zemlje najopasneje stanje, najhujši narodni boj, da moramo mi v sredini živeči podpirati svoje ondu bojujoče se brate. Sedaj je lepa prilika, da to moralično podporo dejanski pokažemo. „Slovensko pevsko društvo" priredi v nedeljo veliko slavnost, pri kateri bode nastopalo do 200 pevk in pevcev, pri kateri bodo zastopana vsa štajerska in nekatera hrvatska društva. Tudi bela Ljubljana odposlala bode svoj kontingent, želeti pa bi bilo, da se narodnjaki tudi iz drugih krajev udeleže pevske slavnosti na Ptuji. V tej zadevi učiti se nam je od Nemcev. Kjer koji je kaka pevska slavnost, podpirajo jo z Dunaja In Gradca in drugih mest, da se tako r>okaže vzajemnost in solidar- nost. Tudi mi moramo podpirati vrle Ptujske rodoljube, ki visoko drže narodni prapor in se bore v trdem naje lnakem boji za slovenske pravice, delati moramo vsak po svojej moči, da bode udeležna mnogobrojna, slavnost pa sijajna in da bodo naši nasprotniki se prepričali o sili in inilobi slovenske pesni. Zatorej, rodoljubi: Na Ptuj! — (Pisateljsko društ vo ) bodo pri pevski slavnosti v Ptuji zastopali predsednik dr. Vošnjak in odbornika prof. Raič in V r novec. Zraven teh pa se bode še več društvenikov odpeljalo k slavnosti. — (O g. Adolfu Obrezi) dobili smo na notico v 170. štev. našega lista dopis, v katerem se odločno ugovarja, „da bi bih nagibi, vsled katerih se misli g Adolf Obreza poslanstva odpovedati, iskati v prepričanji, da s kiuianjem dalje ne gie. Gosp. Obreza je hudo bolan in uzrok je le njegova bolezen, ako se bode poslanstvu odpovedal. Najbolj pa sorodniki njegovi silijo v to, priobčila je dne o. t. m. telegram i/. Ljubljane, da je gosp. dr. Tavčar na okrajno sodnijo v Buzetu v Istri poslal nemško ulogO, katera se je zavrnila, da je g. dr. Tavčar na to uložil priziv, v katerem je razpeljaval, da fina BOdnija dolžnost n e niš6 ino zma trati dr ža vn i m jezikom. To vest so z vidno slastjo prežvekovali tudi drugi listi in „Tagespost" sama je še v svoji včerajšnji številki razpravljala, zakaj da dr. Tavčar in njegovi somišljeniki nemščino kot državni jezik priznavajo v Istri, ne pa tudi na Kranjskem. V včerajšnjem večernem listu pa priobčuje Tugespost naslednje pismo: Častito uredništvo! Z oziroin na Vašo vest iz Ljubljane, da bil jaz v prizivu, ulože • nem pri okrajnem sodišči v Buzetu, nemščino državnim jezikom »menoval, prosim najuljudneje, da to vest tako popravite, da sem v omenjenem priziva le dokazoval, da se mora po sedaj še veljavnih zakonih nemščina tudi na Piimorskem smatrati s o linijski m jezikom, katerih je v Istri več. Dostavljajo, da je nadsodnija prizivu ustregla in da sem dotično ulogo le na izrecno z ah te van je stranke v nemškem jeziku predložil, znamovan s posebnim spoštovanjem dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani. Na Slatini 8. avgusta 188G. — Iz te dogodbe kaže se nam zopet, kako zlovoljni in hudobo* so „Tagesposteu Ljubljanski dopisniki iu kako malo se za resnico brigajo. „Tagespost* pa se jim kljubu nebrojiv mi blamažam in popravkom še veilno rada usede na limanice, ker jej vse ugaja, kar more uporabljali proti Slovencem. Kakor v pred sto ječe j zadevi z nemšk'in dižavnim jezikom, tako se je včeraj opekla z novostjo, daje bil nedavno v tržaški okolici tabor, na katerem se je govorilo za upeljavo nemščine na ljudskih šolah. Po najnavadniši pameti bi morala znati, da se sedaj, ko kolera žvtve pobira, taborovanje ne more dovoliti^ ipak je trdila, da je tabor že bil. S teiu je verodostojnost „Tagesposte" dovolj označena. — (Družba sv. Cirila in Metoda) vzela je pri poštno-hranilničnem uradu check-knjižico, da poddružnicam olajša dopošiljanje nabran'h doneskov. Knjižice s prejemnimi listi hod o se vsem poddiužnicam v kratkem izročile — (Uradno izvestje o koleri.) V zadnjih 24 urah od polunoči 9. do polunoči 10. t. ni. jih je v Trstu 10 za kolero zbolelo, v okolici nobeden. — Baron Mundv, sedaj v Trstu bivajoči tajnik Dunajske prostovoljne reševalne družbe brzo-javil je na Dunaj: Danes v t50. dan, odkar se je kolera pričela, so v zasobnih stanovanjih samo 3 za kolero bolni, v bolnici za kolerozno jih je 10, mej njimi 2 hudo bolna in jeden umirajoč, zdravstvene naredbe odlikujejo se po praktičnosti in izvirnosti v vsakem oziru. Priporočalo bi 86, da hi druga mesta odposlala sem zdravnike, da se tukaj pouče zdravstvene naredbe. — Vsega vkupe je v Trstu, ki šteje 150.000 prebivalcev, od katerih jih je kakih 15.000 odpotovalo, doslej 182 ljudij zbolelo od teh 46 ozdravelo, 114 umrlo. — Vročina nar zaradi tega je na Reki predvčeraj 5 osob za kolero zbolelo in vseh 5 preteklo noč umrlo — Najnovejše uradno izvestje o epidemiji po deželi ■16ve: V Ilicmanjih 4 slučaji, v Račići (pri Voloskem) 1 slučaj. — (Županstvo v Sežani) naznanja, da ondi še nobeden za kolero zbolel ni in da je zdravstveno stanje v Sežani najboljše. — (Kuga.) Iz Metlike se nam piše dne 10. avgusta: Zaradi živinske kuge na Zdihovem pri Severinu na Kolpi na Hrvatskem zaprla se je vsled brzojavnega ukaza danes naša meja, zarad kolere pa je prepovedano slavnoznano našim bratom Hrvatom milo in drago tritarško pro-ščenje, prepovedan je tudi velikomašni sejem v Metliki dne 17. t. m. Hudo leto! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 11. avgusta. Uradni list objavlja cesarjevo ročno pismo Tiszi, v katerem se izraža obžalovanje, da so se zadnje vojaške osobne premembe napačno tolmačile, kar bi utegnilo neosnovano vznemirjati, zapeljati javno mnenje in na obžalovanja vreden način motiti dobre razmere mej prebivalstvom in vojsko na Ogerskem. To je tembolj obžalovati, ker se osobne premembe opirajo jedino le na vojaške službene ozire, kakor je tudi obžalovanja vredno, da se zaradi posamičnih dogodkov o vsej vojski slabo sodi. Duh vkupne vojske je in mora biti isti, kakor najvišjega gospodarja. V tem je najgotovejše poroštvo, da bode tudi v bodoče tega duha vodilo tekmujoče prizadevanje, dolžnosti zvesto izpolnjevati : to je obramba države na zunaj in daleč proč od vsakega političnega stran-karstva, tudi obramba zakonov, torej tudi zakonito obstoječe ustave, zmernih institucij, da se ohrani mir in red tudi na znotraj. Le nameravana nevednost, ali pa nečisti nagibi bi torej hoteli vojsko s patrijotiz-nioni, z deželnimi zakoni in z ustavo spraviti v nasprotstvo. Cesar, izrekajoč popolno zaupanje v Tisze skušeni patri joti/em in Svoje soglasje z dotičnimi nazori Tisze, izraža željo, naj Tisza na to stvar posebno pozornost obrača, naj odred', da se bode prebivalstvo dovoljno poučilo, protizakonite zavrgljive agitacije in suinničenja pa z vso ostrostjo zakona zavrnile. Bad Grastein 11. avgusta. Cesar ob 4. uri zjutraj odpotoval. Berolin 10. avgusta. Giers obiskal danes vnauji urad in odpotoval popoludne ob 21/t, uri v Franzensbad. Tamopol 10. avgusta. V vasi Cho-daszkov Vielki zbolel dragonec 10. polka za boleznijo koleri podobno. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VIII. G. zbor. svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh krojače v za oproščenje od dokaza sposobnosti za nastop in samostojno zvrševanje obrta. Dasi dotična prosilca ne moreta predložiti učnih spričeval, dokazala sta vendar s spričevali, da sta delala kot pomočnika nad 5 let v svojem obrtu. C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnji in odsek preverjen o sposobnosti prosilcev za samostojni nastop in izvrševanje obrta se soglaša s tem pripo-roclloit! ter predlaga: Slavna zbornica naj izvoli prošnji c. kr. vladi priporočiti, Predlog se sprejme. Gr. zbor. svetnik A Klein poroča o prošnji nekega kovača za oprostitev od dokaza sposobnosti za nastop in samostojno zvrševanje kovaškega obrta za zdelovanje železni ne za vozove. Prosilec ne more predložiti vseh zakoidto zahtevanih dokazov sposobnosti, pač se izkaže s spričevali, da se je kova-štva učil tri leta ter pozneje delal dalj časa kot kovaški pomočnik. To prošnjo toplo priporoča občinsko predstojništvo in c. kr. okrajno glavarstvo, zatorej je odsek mnenja, da bi se prošnji ugodilo ter predlaga: Slavna zbornica naj izvoli prošnjo priporočiti. Predlog se sprejme. IX. G. zbor. s\etnik Karol Luekmann poroča, da so se pri železniški tarifni enketi 1. 1882 in 1883 stavljeni predlogi deloma že izveli. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je o tej zadevi z vhi. ukazom z dne 31. marca 188G, št. 1428 naslednje naznanilo : „V prilogi pošiljam slavni zbornici izvod odtisa od naredbe z dne 31. marca 1886, št. 1428, katera je obrnena do upravnega sveta avstr. oger. železniške družbe na Dunaji, tikajoče »e sklepov avstr. oger. železnice glede želj enkete za železniške tarife, z opomnjo, da se vsem avstr. železniškim upravi-teljstvom ob jednem dopošlje po jeden izvod tega odtisa. Ker se v tej naredbi, kakor so v resnici, na jedni strani ne navajajo predlogi, kateri se nanašajo na železnški poslovni pravilnik in na ravnanje s kartelami in večinoma niso mogli biti predmet pravemu sklepanju od strani železniških upraviteljstev in ker bi na drugi strani bilo za slavno zbornico tudi vredno, spoznati vsaj ob kratkem nagibe, s katerimi so železniška upravitelistva utrjevale to, da so odklonile ali niso podrobneje pretresovale posamičnih želja enketinih, se ob jednem vse te želje in predlogi sestavljeni z rešitvijo vred kot priloga v znanje pridenejo. Iz te sestave se razvidi, da je bistven del predlogov železniško-tarifne enkete že izveden, deloma pa se izvršitvi približal. Če so vendar marsikatere želje ostale neizpolnjene, je v prvi vrsti treba premisliti, da gre v premnogih slučajih za prostovoljne naredbe avstrijskih železniških podjetij, katerim so se ogrske železnice radostno pridružile in da nisem v stanu jih k složnemu postopanju v tej zadevi imperativno napotiti. K temu pridružijo se resni preudarki financi-jelne narave, kateri odločno zahtevajo, da se primerno ozir jemlje na vse davkoplačevalce in na železniški kredit ter se mi kaže, da treba z ozirom na promet in dohodke tudi tam, kjer nisem oviran ukreniti daleč segajoče naredbe, ne samo dati veljavo stališču večkrat le malemu delu neposredniih internsentov, ker ie važno in se treba na to ozirati v onih slučajih, v katerih se direktno ali nedirektno na obširne olajšave pri taritih za blago mereče želje niso mogle nič ali deloma izpolniti. Ker torej v tem razprave o uspehih železniško-tarifne enkete za leto 1882—1883 na sploh že z ozirom na pravice in dolžnosti od tedaj oživljenega c. kr. državnega železniškega sveta kot dokončane zmatram, mi je tudi ob tej priliki v veliko zadovoljstvo, slavni zbornici za uneto in uspešno sodelovanje tamošnjih delegirancev pri delovanji enkete izreči svojo največjo zahvalo in popolno priznanje. " Gosp. poročevalec, kateri je bil kot zastopnik zbornice tudi član tarifne enkete, opozarja posebno na naslednje točke iz ukaza vis. trgovinskega mi-nisterstva z dne 31. marca 1886, št. 1428 do uprav nega sveta avstr. oger. železniške družbe in iz sestave pri železniški tarifni enketi leta 1882—1883 stavljenih predlogov in njih rešitve: „Z ozirom na v skupini IX. pod F. stavljenih predlogih nameravana pravila za napravo zveznih tarifov, kateri se tako glasijo: „Pod tem pogojem, da se vsa železniška podjetja, kakor tudi parobrodna društva v Avstro-Ogerski k jednakemu postopanju zavežejo, ostanejo naslednja načelu merodajna: a) pri notranjem krajevnem pridružnem in zveznem prometu se ne smejo praviloma na jedni in isti prometni progi in pod jednakimi pogoji za blago jednake vrste za krajšo oddaljenost za-računjati višji vkupni transportni stroški kot oni, kateri se na podlagi tarifov ravnokar omenjenih prometov pokažejo ; b) pri prometu od inozemske postaje k postaji avstro-ogerskih železnic ne sme skupna vozarina za jedno transportno robo pod jednakimi pogoji nižja biti, nego vozarine k isti postaji od domače postaje, mimo katere se prepelje inozemsko blago k dotični postaji; c) pri napravi tarifov z znižanimi vozarinskimi nastavki za promet iz inozemstva v inozemstvo skozi naše dežele morajo se inozemske železnice držati načela, da se skupni vozarinski nastavek od inozemske postaje skozi naše dežele, katera je tukajšnji mejni postaji (uhodili postaji) najbližja ter v dotični taiif sprejeta, ne smo nižje vzračunati, kakor pod jednakimi pogoji vkupni vozarinski nastavek v direktnem prometu od prej omenjene domaČe mejne postaje (uhodne postaje) in ravno tako od vsake druge na transportni poti inozemskega blaga ležeče domače postaje proti isti inozemski postaji; d) zgoraj pod a) do c) postavljena pravila ne veljajo v prometu z morskimi pristanišči, z vodnimi skladišči, kakor tudi ne pri konkurenčnem prometu proti inozemskim transportnim potom; e) pri nastavi novih tarifov ravnati se je po gorenjih načelih; v kolikor se najdejo v obstoječih taritih razlike od teh načel, se mora to popraviti." Konečno poudarja gosp. poročevalec, da se je v državno-železniškem svotu vedno potezal za načelo pod a) omenjeno, naj bi se za manufakturno blago izdal nov tarif, kateri bi se oziral na naše želje; g. poročevalec izreka nadejo, da se za Ljubljano izda razmeram primeren nov tarif ter predlaga : Slavna zbornica naj izvoli to poročilo v znanje vzeti. Predlog se sprejme. (Daije prin.) Tujci: 10. avgusta. 1'ri - i mi: Konigsberger z Dunaja — Dr. Rački, dr. M.išič. ilr. Matko\ič iz Zagreba. — Kupke z Dunaja. — Ilinder, Romar iz Trsta. — Furlani iz Rudolfovega. — Dr. Banjavčič Iz Karlovca. Pri nalc-lt Lechner, TVerling, IIeiwfsch, VVagen-stiel z Dunaja. — Hage iz Trsta. — Gllrtler, Schneider, Jelineg z Dunaja. 1'ri ri-Hlirji nvNtrijNkem: Freimuth iz Grad. a. — Nunar iz Trebiža. — Adamer iz Celovca. Ukihrli ko v KJtilllJttMI: 7. avgusta: Fran Valenčič, leta, sin knjigoveza, Poljanski nasip št 48, za vnetjem možg-nov. — N. Ritenc, mrtvorojena hči kurjavea, Sv. Petra cesta št. 69, za oslab-Ijenjem. 8. avgusta: Leopold Jerin, 2 leti 8 mesecev, sin čevljarja, Sv. Flnrijana ulice št. 16, za božjnstjo. — Janez Mlakar. 8 mesecev, sin paznika, Opekarska cesta št. 3, za božjastjo. — Janez Pavšek, 2 leti 9 mes., siti delavca. Poljanska cesta št. 55, za škrlatico. — Janez Angeli, 08 let, delavec, sedaj prisiljenec, Poljanski nasip št. 50, za Hrigh-tovn bo'eznijo. — Maitin Luzar, 69 let, črevljar, vdovec, Karlovska cesta št. 7, za mr«\oudom. Arton Kralj, 80 let, gostnč, Kravja dolinu št. 11, za srarostja. 9. avgusta: Karol Radovič, tiskarski učenec, 17 let, Sv. Florijana št. 35, za leti ko — Lucija Kimovec, hišnega posestnika liči, l'/i leta, Trnovsko ulice St. 9, za božjastjo. 10. avgusta: Marija Zajec, uradnega slugo bči, 6l/t elta, Hrenove ulice št. 11, za P.righto.o boleznijo. Poštne sj-^rezie- Odhori \ t. Ljubljane. V NOVO mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, v sprejem a blago in popotnike. Prostora ju za pot ljudij. V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob 7. uri zjutraj. V Kočevje preko Včlikili Lašč vsak dan ob minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Tržne cera o * ILjM«>Jj.ifc '-' dne 11 avgusta t. 1. L-l. kr. kr Pšenica, hktl. . . . 6 34 Speh povojen, kgr. _ 70 Rež, 487 .Surovo maslo, „ 90 Ječmen, n ... 4 Jajce, jedno .... 2 Oves, 2 '.•■J Mleko. liter .... 8 Ajda, ... 4 3 Goveie meso, kgr. — 6' Proso, n • • • l 87 Telečje „ „ — 48 Koruza, » 4 87 Svinjsko „ „ — ;8 Krompir it • ■ - KoStrnnovo , n — 88 Leča, 12 — Pisanec..... — 3.) Grah, ... 10 — 17 Fižol, • • • 11 — Seno, 100 kilo . . ■j 41 Maslo, kgr. 1 — Slama, „ . . S 67 Mast, — 66 Drva trda, 4 □ metr. 6 50 Speh frišen, „ — 64 , mehka, „ ,, 4 10 Meleorologično poročilo. a Cas opa-C zevanja Stanje barometr i v mm. Temperaturi N eb. i trovi Mokrota v nun. 10 avg. J 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-86 mm. 734-06 mm. 788-10«*. 16 2 0 28 8 • 221 C brezv. megla si. szh. j jas. m. jz. i jas. 1 0-00 mm. Srednja temperatura 93*9*, za 2 3" nad normalmn. ZD-CLnsijsl^a, borza dne 11. avgusta t. 1 (Izvirno telegrarieno porodilo.) Papirna renta . 8ft gld. 80 kr. s-6 45 Zlata renta . . 121 20 5% marčna renta . ... toa 30 Akcije narodne banko . . .... 873 283 — London 126 20 | Srebro....... , — Napol. 10 rt OP/, C. kr. cekini 5 _ 94 N oinske marke «1 80 \"ln državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 p | Državne srečke iz 1. 1*64 100 Kld. 1 »9 50 Ogrtka zlata renta 4u/„ 109 25 Ogrska papirna renta 5°'„ H5 25 • 6" „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 50 Dunava reg. srečke 5"/„ 100 gld. 119 25 Zemlj. obč. avstr. 4Vt*/« z1»t.i zast. listi 1'rior. oblig. Elizabetine zapad, železnice 125 _ _ Prior, oblig. Ferdinandove acv. železnico 99 _ Kreditno srečke 100 c 17» 60 Rudolfove srečke 10 . 19 60 Zahvala. Za milo sočutje, dokazano o smrti našega preljubi j enega in nepozabljivega soproga, oziroma očeta, gospoda MIROSLAVA SAPOTNIG-A, vodja c. k r. brzojavne postaje v Metliki, za krasne poklonjeno vence in mnogobrojno spremstvo pri sprevodu, izrekajo vsem čč. gg. c. kr. uradnikom, meščanom Metliškim in njih spoštovanim rodbinam, kakor tudi prostovoljni požarni bramhi tukajšnji in blagodušnim sosedom iz drage nam Hrvatske, posebno pa dobrosrčnemu in zvestemu tovarišu pokojnikovemu, gospodu Janezu Tomi n c u, najtoplejšo zahvalo žalujoči: Marija Sapotnlg, roj. Bronegg, soproga. X*avoalav in Danijel Sapotnlk, sina Marija in Ana Sapotnlk, hčeri. Metlika, dno 7. avgusta 1886. (588) V na km založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigot) žilicah knjiga : Odkritje Amerike. Predelal H. Majar. Trije deli, 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani i gld. 60 kr., po pošti iokr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. Ta knjiga je Up dar slovenski mladim. Vsak prijatelj naJe mladine in knjUevnosti naše bode zategadelj kvaleien frančiškanskemu patru Hrizvgonu Majarju, da Je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr Čl Fed. Bamberg knjigotrlnUa v Ljubljani na Kongresnem trgu. m ----............ •4—:»;. Nepreaegftjivo »i« y.ol>o . ! Je I. Salicilna ustna voda, arom.«tična, upliva okrepčujore, ovira Bpridenj« zob in nristruMuje sinnlcio sapo. Vo ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen upih a okl"e|»<"ujofe iu u ureja zobe T h vitlu iu belo. a 60 kr Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo 1 zalival, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja S vsak dan po pošti (495—5) ' 1 »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v I j ubijani. £jftT~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkom nrigi- j ualno sulicilno ustno vodo in stilicilni zobni prah, 99 priilcne zastonj razprava o varovanji zob in ust. J a-_£i '.t^-— -^.-fr-.r^-----^ Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se Jurčičevi z 1 e po znižani ceni. 1. zvezek: Drseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski j a ni čar. Povest iz 15. stoletja Uomače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — lv. Spomini starega Slovenca ali črtice i/ mojega življenja. 3. zvezek: L Pomen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelju. — IV. Vrban Siniikova ženitev. Humoristična povest i/, narodnega življenja. — V. (Jolida. Povest po resnični dogodbi. — VI kozlovsku sodim v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotupee. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Grad Hoji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. I)yu brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. coietja. — iv. Line. Povest. — V. Pipa Povest. — VI. v vojni krajini. Povest. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo Be v (83—25) „NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. Izdatelj in odgovorni urednik : Ivan Želez nikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'