xxm., st« 270 Upravništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 51-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ali- ci 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekov-nem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Ljubljana, torek 30. novembra 1943 Preis — Cena L Izhaja vsak dan razen ponedeljke Naročnina znala - mesečno Lir 18.—, ca iatmtiMtro vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredniitvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Tclefoa Jtev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Hehe Kamp£le3stiingen unserer Truppen 107 Sowjetpanzer abgeschossen — 72 Sowjetfhigzeuge in zwei Tagsn vermebtet — Hohe feindliche Verluste an der sud- ifalienischen Front )r. Gobbels o angleškem letalskem teros Nikoli ne bo anglosaško barbarstvo uklonilo nemškega naroda Aus dem Fiihrerhauptquartier, 29. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannt: Aiif der Landenge von Perekop schei-terten mehrere mit starker Artillerieain-tersriif zung vorgetragene felndiiehe Angriffe. A m Jirit-k' nkopf Nikopol und im gros-sr>R Dnjrprbfisren griff der Feind an den b:sher;gen Pehv. erpunkten mit starken Kraften vfii"r an, konnte jedoch nur einige rirtiiohe Einbriirhe erzielen, die abge-rieov.it wiirdm. 107 Sovvjetpanzer wurden abgeschossen. Ecsondt-rs heftig tvaren die Kamofe im Einbrue* -srnum siidlioh Krementschug. Itier schlugen tmserc- Tmpp<>n d'te Angrif-de lrte.brerer feindllcher Schiitzendivisionen ob und traten an ešnigen Stellen zur.i Ge-genangrlf/ an. Auch aus deti Absehnitten voti Tscher-kassy. Kievv tinti Korosten werden erbit-terte Ktimpfe gemeldet, dabei hatte ein eigenes Angriff «unternehmen vvestlieh Ki-ICrfolg. Am 27. und 28. November wurden im Siidabsohnitt der Ostfront 72 Sovvjetflug- zeuge abgescho^srn. 6 eigene Flugzeuge vverden vermisst. vmMm Im gesamten Kampfraum von Gomel flammten wieder schvvere Kampfe auf. Das verschlammte Gelande und der starke Druck des angreifenden Feindes for-dem von unseren Truppen, die zahen Widerstand leisten nnd inimer wieder uu Gegenanstossen antreten, hohe Kampflei-stungen. Wahrend siidwestlich Smolensk ortliche Angriffe des Feindes zum Teil im Nah-kampf abtrevvehrt vvurden, brachten eigene Angriffe siidwestlich Newel trotz sehvvieriger Wetter- und Gelandeverhii.1t-nisse und hartnaekigen feindliehen Wi-standes \veitere ortliche Erfolge. An der siiditalienischen Front sehiebt sich der Feind im Ostabschnltt mit starken Kraften an unsere Stellungen am Nord-Westrand des Sangrotales heran. An Vortage eingebroehene britisehe Kampf-gruppen v/urden im Gegenstoss unter ho-ben feTndlichen Verlusten vvieder gewor-fen. Gefangene blieben in unserer Hand. Feindliche Stiirflngzeuge iiberflogen in der vergangenen- Nacht das vvestliehe Reichsgebiet. Einige deutsche Flngzeuge unternah-men In der Nacht zum 29. November Storangriffe gegen Ziele jn Siklostengland. naših čet lr»7 sovietskih c&Iogmlksv sestreli enih — *jz sovjetskih letal u^ilcjiih v dveh dneh — Velike sovražnikove izgube na J&žtsaitalijanskem bojišču Fiihrerjev glavni stan, 29. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih si! objavlja: Na Perekopski ožini se je izjalovilo več sovražnikovih napadov z močno topniško podporo. Pri nikopoljskem mostišču in v velikem Dnjeprovem Iftku je sovražnik na dosedanjih težiščih znova napadel z močnimi silami, uspeli pa so mu le nekateri krajevni vdori, ki so bili zajezeni. Sestreljenih je bilo 107 sovjetskih oklopnikov. Posebno siloviti so bili boji na vdor-nem prostoru južno od Kremenčuga. Tu so cdbi'e naše čete napade več sovražnih strelskih divizij in so na nekaterih mest;h prešle v protinapad. Tudi iz odsekov pri Čerkasih. Kijevu in pri Koroslenu javljajo o srditih bojih. Tlspeh je imelo lastno napadalno podjetje zapadno od Kijeva Dne 27. in 28. novembra je bilo v južnem odseku vzhodnega bojišča sestreljenih 72 sovjetskih letal. Pogrešamo 6 lastnih letal. Na celotnem bojišču pri C-omiu so znova vzplamteli težki boji. Ozemlje, ki se j« .spremenilo v blato in močan pritisk nanadaječega sovrržnika, zahtevata cd naših čet. ki se žilavo vpirajo in vedno znova prehajajo v protinapade, velikih vojaških dejanj. Dočim so bili južnozapadno od Smolenska krajevni sovražnikovi napadi delno v bojih iz bližine zavrnjeni, so dovecili lastni napadi južnozapadno od Nevela kljub težavnim vremenskim in ozemeljskim razmeram in kljub trdovratnemu sovražniko- vemu odporu do nadaljnjih krajevnih uspehov. Na južnoitalijanskem bojišču rine sovražnik v vzhcdnem odseku z močnimi silami k našim postojankam na scvemoza-padnem robu doline Sangro. Britanske čete ki so prejšnjega dne vdrle, so bile s pretisunkom in z visokimi sovra žnikovimi izgubami znova vržene nazaj. Zajeli smo ujetnike. Sovražna mctilna letala s*» v pretekli noči preletela zapadno državno področje. Nekaj nemških let*! je v noči na 29. novembra izvedlo molilne polete nad cilji v južni Angliji. Uspešni nessrški napadi pri Kcrcsteisu Berlin, 29. nov. DNB. Na bojišču pri Kijevu je sovražnik soveino cd ccste Kijev— žitomir znova napa lel nemške, pri zadniih napadalnih bojih dosežene črte. številni ! sunki so se izjalovili v obrambnem ^gnju. j uspel pa jp nemški nai>"d pri Korosfenu. Berlin, 29. nov. DNB. V" ^užnem rdseku ' vzhodnega boj.:šča je izkoristilo .crrško le-" tal sivo 27. novembra zboljšanje vremona : za močne napade na sovražne poljske po-? stoj?nke in na zveze z zaledjem. Psts^ljjena angleška jssSnaomllea Berlin, 27. nov. DNB. Angleška pedmor- j i niča »Trooter« se ni vrnila s s\cje z?.d- 1 nje vožnje in io smatra britanska admira- j j liteta za izgubijneo. Ladja je pripadala no- | i vejšim tipom britanskega podmorniškega i ladjevja. : Peta ofeletnfca imen^anja dr. H »th za češkega državnega Praga. 29. nov. DNB Ob pet: obletnici izvolitve dr. i lache za državnega predsednika so bile v raznib večjih mestih Češke in Moravske proslave, na katerh so govorili člani protekto-ratske vlade. V Prasi je poudaril finančn mi nister dr. Kalfus, da je bilo dr. Hachi že od vso tja početka jasno, da je možen nadaljnji po!itičn: razvoj češkega naroda !e z naslonitvijo na nemški Reich M nister je dejal, da je vključenje v Reich prineslo češkemu narodu bistveno zboljšanje posebno v gospodarskem in socialno-nolitičnem pogledu. Predsedn ic vlade in min1ster za pravosodje dr K reje je dejal v Brnu, d3 skušnje štirih let tega ogromnega boja privedle do tega. da danes ni več nobenega pošteno mislečega Čeha-kj bi ne hotel ali ne mogel prav'lno ceniti državniškega dejanja dr. Hache in njegove deset lan ie poVrike. V Plznu je izjav"! notranji minister Bienert. da je dr. Hacha ustvaril novo in trajno sožitje češkega in nemškega naroda v okviru velikonemškega Reicha Minister za šole in ljudsko prosveto Mora-vec je izjavil v Kraljevem Gradcu, da se je državni pred?edn'k dr Hacha vrnil k zdravi tradiciji če:ke pol;tike S1.'. Vaclava Minister za poljedelstvo Hrubv jc pondar i v Budjevicah. da je delo državnega predsednika in vlade popolnoma v skladu s stališčem vsega naroda Ta velika fvmna dela izraža lojalnost do nemškega Reicha 'n stališče k njegovemu boju za vso Evropo Minister za promet in tehniko dr Kamc nickv je opozoril v Moravski Ostravi na koncepcijo dr Hache. ki ustreza češkemu zdravemu narodnemu snoznanju resn čnosti in prednosti širokega in ue nkovitega sodelovanja pri gradnji novega socialnega reda. Berlin, 29. nov. DNB. Ob otvoritvi filmskih ur Hitlerjeve mladine v zimskem pollletju 1943/44 je imel minister za propagando dr. Gobbels naslednji govor: Nemški mladeniči in mladenke! Ce govorim danes v peti vojni zimi 1943-44 ob otvoritvi filmskih ur Hitlerjeve mladine, delam to predvsem zaradi tega. da bi zavzel pred lastnim narodom in pred svetom stališče k trenutno najbolj perečemu problemu, namreč k vprašanju letalskega terorja in njegovih posledic za nemško domovino. To je tem bolj potrebno, ker se očividno nasprotniki udajajo napačnim in varljivim upom glede izgledov tega podlega, cinično surovega načina bojevanja, ki je obenem tako tipično angleški. Mislijo, da bodo s tem štrli vojno moralo nemške domovine in odnesli nad nami lahko in poceni popolnoma nevojaško zmago, lci jim doslej na bojišču ni uspela in jim tudi nikdar ne bo uspela. Kakor v prvi svetovni vojni z blokado, ki naj bi povzročila lakoto, tako se bori v drugi svetovni vojni Anglija s fosforjem in požigi proti ženam in otrokom, ki so vsled tega, ker se ne morejo braniti, za britanske gentlemane vsekakor boljši cilji, kakor pa' oboroženi nemški vojaki, katerim se. kakor .znova dokazuje naše bojišče v južni Italiji, približajo le neradi in z obotavljanjem. Sedaj je poleg ostalih velemest, prišla na vrsto tudi državna prestolnica Sovražnik jo zasipa z rušilnimi in zažigalnimi bombami, nalaga sloje fosforjevih bomb na kulturne spomenike, bolnišnice, cerkve in delavske okraje in triumfirajoče izraža svoje upanje, da njihovo prebivalstvo tega stalno ne bo moglo vzdržati, temveč . se bo zrušilo in bo s tem povzročilo tak konec vojne, kakor si ga sovražnik lako želi: namreč konec z brezpogojno kapitulacijo, s katero bi bilo naše življenje zastavljeno, naše prebivalstvo prodano, n?.ši možje izrečeni kot sužnji boljševizmu in vsako nemško upanje v bodočnost za vedno pokopano. V imenu prestolnice in njenega prebivalstva ter v imenu vsega nemškega naroda lahko odgovorim na vse to le z odločnim: Nikoli! Niti zamisliti si ni mogoče položaja, v katerem bi sa odločili na tak obupen korak. Tem podlim uničevalnim nameram sovražnika se bomo umii z voljo odpern. ki je sploh ne bo mogoče zlomiti. Te dni je pisal londonrki lisk. da ima berlinsko prebiva L./o sedaj v svoji roki odločitev o koncu vojne, mi pa vemo, knj to za nas pomeni in kakšni morajo bii.i naši zaključki. Če jo sovražni!: prepr'čp.n. da je v tem trenutku izid vojne odvisen cd našega obnašanja, pet; m ,:e naš sklep že storjen. Angleški t:tr:.»icpctci slave svoje pilote kot »razbijalce stanovanjskih blokov«, pri čemer-je značilno, da so vzeli ta izraz iz besednega, zaklada zločincev. S tem javno priznavajo, da britansko le-talstvo nima naloge, kakor so prej vedno irdili. naj poškoduje nemška vojno industrijo. temveč, da iznrcnioni v prah in pepel naše stanovanj: ke okraje, da krvavo muči naše prebival-tvo in da na najbolj barbarski -način umori naše žene in otroke. To vemo in to si bomo tudi zapomnili. Ves svet je že izpregovoril svojo sodbo o tem podlem in ciničnem načinu boja. Nemški narod odgovarja nanj v Londonu. Oni. ki kličejo Boga za pričo, medtem, ko more žene in otroke, in ki upajo, da bodo pri nas za to dob'!i še kje kakega skrivnesa zaveznika, nnč slabo poznajo nemški narod. Kjer je bilo mogoče pr-j še nekaj razumevanja ali sp-štovanja, tam vladajo danes samo š£? zgražanje jeza in narodni bes. V Nemčiji ni nobene moč- zahtev." tror 7".' ! ■ nn i « zločincem s Temze enkrat z obrestn:mi obrestmi povrne v-e to. kar so nam prizadeli in kar nam še povzročajo. Tozadevno je nemški narod lahko pomirjen. Don in neč se z vr čič-T. Idnr.etjo delaio pripravo za maščevanje čs bo nelreša dne izbruhnilo n-.d Aru; I i jo. roto:n :-e naj britanski narod zahvali zlt oir.ski drhali. ki (»noči in v megli napada naJta mirna mesta in izpušča nn nas požare in uničenja ter s tem trpljenje in :-mrt naših ž: na in otrok Nekdč smo bili sentimentalen r.arod, čigar znača j i . hi I p:ed >brosrče n. da bi maščevali ir. dn bi k.ga sovražili, leda taki smo bili. Anglež; pa so na- nauč'!*. kako je treba nekoga -o vraži ti! Vsakršno čustvo do njih je v nas izumrlo. Ko bo nekr-č prišli povračilo ler vrst^ tnpHonja Potresna katasfraSa v Turčiji ln bolečin za britanski narod, tedaj ne bomo pri nas potočili niti solze, zakaj, bil bi zgodovinski nesmisel, če nam prizadeta nesreča ne bi bila maščevana. Usoda je vedno pravična in bo tudi to pot Nemški narod si je zmago zaslužil in jo bo vsled tega tudi izvojcval. Njegovi možje in žene so junaki in njegova mladina stremi, da bi jih posnemala s svojim junaštvom in s svojim pogumom. Minister je nato pozval mladeniče in mladenke, naj se izkažejo vredni tega časa, ki je sicer najbolj boleča, pa tudi največja doba v nemški zgodovini. Diplomatski sotrudnik DNB o terorističnih napadih na Berlin Berlin, 29. nov. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Šiegfried Horn piše: Istočasno s svojimi terorističnimi napadi na državno prestolnico so Angleži razvili propagandno kampanjo, ki naj dokaže verjetnost »omajan j a nemške volje do odpora in pripravljenost nemškega naroda za kapitulacijo«. V ta namen tolmačijo kot poizkusne balone za mir celo inozemska potovanja nemških osebnosti, ki nimajo z državno politiko prav nikake zveze, da popolnoma molčimo o posebni vlogi, ki jo znova pripisujejo Vatikanu. Trditev, da se za temi govoricami ne skriva Anglija, temveč Nemčija, ki tiplje na političnem polju, tako zelo spominja na besede »držite tatu«, da zasluži, da jo omenimo. Vsa Nemčija je. kakor je dokazal tudi zadnji članek ministra dr. Gob-belsa v tedniku »Das Reich«, popolnoma prepričana, da zahteva spor med Evropo in njenimi smrtnimi sovražniki, pa naj pridejo ti od koderkoli že. jasne odločitve in da bodo slednjo vkljub vsem terorističnim napadom in propagandnim lažera Nemčija in njeni zavezniki tudi ostvarili. Sovražni tabor ima le eno skupno stvar: namreč voljo vse uničiti. Zakaj o njegovi zmožnosti, izgraditi v slučaju zmage res i ravičen in trajen mir, dvomijo celo v lastnem taboru, kar odkrito priznava britanski tednik »Weekly Revievv«. »Besedo demokracijo«, tako pr-.si:, c.a v Berlinu v četrtek ni n hče več delal in da je mesto napravilo vtis gigmtrk; zločinske kolonije. > Vo'ki:cher Beobachtev poudarja ob koncu, da ra VS3 to lahko gledamo le z ledeno mrzlim prezrcmi in du slične opazke zbude lahko v ncrrušk' zavesti Ie enaka čustva, kakor jih zbujajo v Nemčiji teroristični napa.li sami. To si naj zapomni narod, ki d pušča t:!ko obrekovanji svoje poročevalske službe. Br, Ley o treBiner^kih j&mafciii &jm&vme Napdeburg. 29. nov. DNB. Na zborovanju političn h vod teljev pokrajine Magdcburg-Anhalt v nedeljo jc n.!iva!i! d rib. nt or^am-zacij;»k; vodja dr Lev raznovrstno jumsko vedenje m^ž in žena. k' sto;c v borbi domovine in ki n niijc shvn h imen. ki pa so sc v teh dneh izk-zali kot odlični voditelji. »Vzgoja ctrtir.kc«. jc d: ja' dr Le^-. »se sedaj odločilno kaže n predrt:'vlja nem kt narod v skupnosti. Carigrad, 29. nov. DNB. O potresni ka- j tastrofi v T .čiji javjajo naskdrrjs podrobnosti : Kraj Vezirkceprue je popolnoma porušen. V Ladiku stojita samo še dve hiši. V njegovi okolici je v daljavi treh kilometrov porušena železniška proga Enako so nespodobne za vožnjo tudi asfallne ceste, ki so dobile razooke. luknje nli pa so bile zasute. V nedeljo ob 14.30 so javili, da je mrtvih žrtev v okraju Deše Bogan 537 in v Tokatu 151. V Tokatu se je porušilo 12 mošej. 12 hiš ter dve javni zgradbi. Velika škoda ie nastala tudi v kraju Ksstomani. De-lei so tamkaj našteli 338 mrtvecev. O nadsln ih 60 mrt- vecih javljajo iz Taškoprun in iz Tesija. Reševalna dela se nadaljujejo. Trije potresni sunki Carigrad. 29. ncv. DNB. V soboto so čutili v Ankari med 12.23 in med 1.25 tri močne potresne sunke. Prebivalstvo je bežalo na ulice, verdar ni b:lo nikake po~eb. j ne škode. Mas! tiso« šrt«v ^stresa " i v Turčiji < j Sofija, 29 nov. DNB Po ve.-ti radijske po- I staje v Ankari ic zahteva! nr.trcs v Turčiji nad tisoč smrtnih žrtev Vlada je rt.sMa v razdejane pokrajine postben vlak. kr naj nud prvo pomoč. Težke izgube angleškega letalstva nad Nemčijo Nova ureditev italijanske vojske Rim, 29. nov. DNB. »Nova republikanska vojska nima ničesar skupnega z bivšo kraljevo armado«, je dejal govornik rimskega radija v nekem tolmačenju sedaj uvedene ureditve republikanske vojske. Dejansko je bila bivša vojska z dekretom z dne 27. oktobra tega leta raz-puščena. jasna ločitev pa je bila izvršena ie z dogodki 8. septembra Pripadniki biv- _ je vojske, ki se niso prostovoljno javili na razpolago novi vojski, so bili brez izjemo upokojeni ali pa oluščeni Ča:-tniki in podčastniki nove vojske so vsi brez izjeme vstopili v armado prostovoljno, častniški naraščaj pa mora služiti od najnižje stopnje naprej. V miru je vojska podrejena ministru zet narodno obrambo, v vojni pa šefu generalnega štaba. Rim, 29. nov. DNB. Z naredbo ministra za narodno obrambo maršala Grazianija je bil za vso italijansko vojsko kot edini vojaški pozdrav uveden rimski Doedrav. Berlin, 2S. nov. DNE. Nemška vr til:t-.t-ska ob.tunba je za da; a. britansko-severno ameriškim terorističnim bombnik,,!.i pri napadu 26. novembra na Breme.i, Stutigait in Berlin ter na zasedena zapadla, oeemlja z uničenjem skoraj sto. p j vr.iuiri šti.•'motornih bombn k v v 24 ur.:h zelo težke izgube. Tako iz izgubili Brit n.t: in Am:ri čan nad Nemškim zalivom '41, nal zasedenimi zapadnimi ozemlji 13, ntic Stuttgar-toin in Berlinom pa 39 ietal. Te številke so najn'ž> in j. h j- tie"i;a v resaioi št p.vcaj zviša;.. ifi.iafi onJli letal, ki in oh poviatku strmogUvvita v u o..,r. Dnevne us, j-j-v^Ia se .ie pri Platonu in se vleče rdeča nit skozi filozofsko 'n sociološko zgodovino preko Rousse^vsfa, Babevfa. Mnnca tja do Lenina in Sta'irfi. Koueseau n. pr. je rekel, da je tisti, Id je nrvi ogra-dal svooj zemljo s plotom, začetnik gorja, nesnoraTOmov ln izkoriščanj, k; vladajo nvl človeško družbo, čeprav pa so komti-nist'čn; doktrinarji v svo?Pi snlsfh prikazov*'- odpravo za.sebne lastnine kot nujno potrebno, pa je prakm v Sovjetski Rusiji pokarala, da je ravno Marvov in Tvenmov absolutni marks5rem nr> »večH zmota v«»h časov. KI hib milijonskim žrtvam, ki so morale pa^ti, da hI se v posamemlko 'n v celoti zatrl prirodnl naeon po i*st-/ia.rj®n.hi m ohranitvi zasebne lasten««, kljub nepo-plsnemn krvavemu terorju GPU smo doživeli. da je že Lenin moral dovodu skemu človeku velike koncesi;e "-lede zasebne lastnine. Kasneje so sledile še nn-dal5nfe konce«ii>, tem vpč*e. čtm bo- j « . rrors.H brlj?ev'5k> mokrote; ra^nna.ti z raz-po!ofen!em ljiiflsIrTi množic. Sevc-da p« to ne moti k'*m:m5s še vedno vztrafril! na zahtevi no nor>o'.ni odpravi zasebne hisfmue. v Sevjet^kf zveri označujejo le za taVt^^n" manevre in ra za^jsne ukrepa, p-} do-kor>č"5 uredtvi pa da zasebne lastnine ne bo več. Vsekakor m V» defstvo. da je mor»I komunizem b?š v Rhs<'n, k.j"r ima vso oblast, ravno v tej glavni točki svo:redp.l:.ne poslovili od telesnih ostankov grofa Revventlova borca ra ideale nirod-no-soc alist čoe stranke, k) je umrl v 74 letu svoje d~;bo. Mrtvaško stražo ob polkovnikov; ki-ot: so tvorili pripadniki pots-damske staadarte SA, od pokojnika pa se je poslov'1 državni protektor Češke in Moravske dr. Fr ck. Govornik je poveličeval pokojnika k;t človeka ki je zastavi! vse svoje sile za proepeh nemškega ljudstva Ni koncu je dr. Frick v imer.u Fiihrer a položil venec na krsto. S pesmijo o dobrem tovarišu ter ružavnmi himnam: je bila žalna, svečanost zaključena. * Slovenske izvirno leposlovje je v »Raz gledniku .r 1 • prav. dostojno zastopano. VlSdimir Levstik jc prispeval novele »R u s a 1 k a«, ki bo zlasti Razveselila naše rib'če in vse prijatelje prirode, bo pa pripravila prijeten literarni užitek tudi vsem drugim čitateljern. — Fran G ov e -kar, ki je vedpo pr dno na delu in dovi"-šuje k r več obsežnejših leposlovnih del. je za »Razglednik« prispeval »Začetek romana«, daljšo uvodno poglavje romana iz učiteljskega življenja Poveda nas v preteklo stoletje, v razmere, v kakršnih je svcjč:s mlad učitelj nastopil svojo pivo službo. — Nekateri znan* slovenski pesn kj so pa za »Razglednik« prispevali svoje nove pesmi. Le sami ti prispevki dajejo »Razgledniku Jutra« vel ko 1'tararno ceno. Kdor se če ni naročil, naj pohiti, da ne bo za | bežič ostal brez »Razglednik?. Jutra i! ljenih molitvah so se pogrebci razšli v prepričanju, da bo ostal spomin na župnika Lavtižarja neminljiv. Dva odlična gosta sta obiskala Ve».ko- vec, in sicer sta se v soboto zgodaj popoldne pripeljala generalni polkovnik Dieti in generalni porečnik Ringel. Oba sta odi'Kovana s hrastovim listom k viteškemu križcu. Generalni polkovnik se je pripeljal v smeri od Volšperka.. namenjen v Celovec. Bil je buruo pozdravljen. Po kratkem po-menku s častn ki in Siani stranke, ki sc se borili pod njegovim poveljstvom, je nadaljeval pot v Celovec. Kmalu nato se je pripeljal generalni poročnik R ngel, ki je bil prav tako burno poziravljen. Dobrodošlico j sta mu izrekla okr žni vodja Grum in 2u- i lesu. Zdravi se v tržaški bolnišnici, kjer se zdravi tudi 80letna starka Marija Vol-pati iz Gozdne ulice, ki se je pri padcu doma poškodovala po hrbtu. železniška nesreča v Švici. V blžini i p- n Meiditsch. General R:ngel je veli ko v- Br'ga na švicarskem ozemlju je lokomoti- ^ va po nesreči zavozila v skupino 30 /oja- : kov, ki so stali v fcliž;ni nekega predora, i Večina vojakov je bila ob tej pril'k: usmr-Cena. Nekaj pa je bilo hudo ranjenih. i jas* s &zi£s* L S Sial u V7 vrste ruš'h univerzitetnih profesorjev je sp;.r segla kruta smrt m iztrgala iz njihove srede izredne:.; profesorja tehniške fakultete za katedro žekvn c in cest inž Frana Z e -1 c n k a. Pokojni profesor, ki ie prestopil na naš najvišji zivmtvcni zavod prod komaj tremi leti iz žele :•• ' ke službe, ni bil nikoli najbolj krepkega zdravja, toda kljub temu je bil zmerom neumorno na delu in jc menda pri tem tudi pozabljal na svoje zdravstveno sta-njc. Tako ga je zdaj sred dela in koma i 55 let starega pobrala nenadna smrt. nepričakovano cd vseh njegovih številnih znancev in prijateljev. Pokojni inž. Fran Zelenko s? je rodil dne 8. novembra 1888 v Župetincih v mariborskem okolišu in je srednjo šolo dovrši v Mariboru. Na visokošolske študije ie odšel v Prago, kjer je v najkrajšem roku dovrl.il tamkajšnjo tehniko in se domala tudi udomačil v novem češkem svetu. Po končani visoki šoli je že leta f 914 vstopil v /cie/n ško službe, in sicer pri pra<~Vrm ravnateljstvu, kjer je bil dodeljen edužbi za gradnjo proge L:benj—Nuse. Tam jc preživel vso vojno dobo. Po prevratu leta 1918 se je nemudoma odzval klicu domovine in ?e vrnil v Ljubljano, kjer je bil sprejet v tukajšnjo železniške, službo in dodeljen najprej sekciji za vzdrževanje proge na Jesen -c^h. pri kateri mu je b lo po poldrugem letu službovanja poverjeno tudi vodstvo S tega mesta ie bi! pozvan na najodgovornejše šefov-sko mesto v zunanji gradben-' službi domačega ckcVša, in sicer v Ljubljano, kjer je v treh letih zelo plodno naloži svoje snosobnosti. Zatem je bil imenovan za žefa občega in ne kaj let pozr.ejc za šefa konstruktivnega odteka pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. nr. katerem mestu je ostal do konca leta 1940, ko je bil imenovan za izrednega vseuči-liškeca profesorja Njegovo delo so na vseh mest;h v centralnih ura ' h označevali kot vzorno in najodlič" nejše. Mimo vsega strokovnega dela, ki je inž. Zelenku črpalo deloma tudi prosti čas. je kljub temu na:el še možnosti in časa za vse- , stransko delovanje na kulturnem področju v veliki železničarski družni. Tud: tukaj je po- j kojni profesor zapustil fledove. ki bodo še dolge ostali očitni. Najbolj mu je bilo pri j srcu železmčarsko Glasbeno društvo »Sloga« ;n ! njen pevski odsek, nič mani na tudi o-ta'a kulturna in narodna društva ki so štela inž Zelenka med svoje najvidnejše sodelavce Skratka, kadar koli je bilo treba zastopati železničarje kot kulturne dclavce v javnosti, je bil inž. Zelenko zmerom prpravljen za vsako žrtev. Spričo tega je bila vsa že!ezn:čarska družina na tega svojega predstojnika in tovariša po pravici ponosna Tud- po imenovanju na nn"o Almo mater so inž. Zelenka vezale še mnoge stare prjateljske vezi na široki krog železničarjev vseh kategorij. Kot človek dela jc ime' inž. Zelenko rn-r sika ter ega nasprotnika. toda gotovo je imel še mnogo več prijateljev in častilcev, ker je bil v vsem svojem neumornem nehaniu nedostopen za razne malenkostne spore in nesoglasja. Ze pri železn ei je za nj'm ostala globoka vrzel, še oboutnejša pa je izguba, ki jo je z njegovo smrtjo utrpela naša univerza, saj je izgubila strokovnjaka velikega obsega in izredne marljivosti Naitežji udarec pa je zadel seveda njegovo družino, vdovo go. Kužen® Vojdinek. Čehi njo po rodu. ter njegova dva otroka. 23!etno Vero n 221ctnega sina Vladimir ja. ki so izgubili svo jega ljubečega moža jn očeta. Družini izrekamo tudi mi naše najgloblje sožalje! u— Smrt treh dobrih mater. Po daljšem trpljenju je umrla v Ljubljani g spa Dora C i z e I j - A i 1 e s c h e v a. Blaga pokojnica je bila iz ugledne Debeljakove rodbine, poročena pa s poštnim inšpektorjem g. Jankom Cizljem-Ailesehem, kateremu je v zgledno harmoničnem zakonu rodila hčeiko-edlnko Nano. V mladosti se je posvetila učiteljskemu peklicu, za ka-' terega je bila rojena po svoji srčni plemenitosti. Dolga leta je službovala prj Sv. Jakobu v Ljubljani, kjer so jo številne to-varišice in gojenka ohranile v trajno lepem spominu, že nekaj let jo "je napadala neizprosna fcole?.en, kateri je zdaj vse pie-zgodaj podlegla. Na zadnji poti bo poro-mala jutri, v sredo, ob 14. uri iz kapele Sv. Jožefa k Sv. Križu. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Viktorija K o b a -nova, zgledna mati treh hčera in sina. V svoj domači kraj Sodražico pa je bila prepeljana gospa Juika F a j d i g a , rojena Dejakova. ki je umrla v Ljubljani ter zapustila mc-ža ln hčerko. — Pokojnim materam naj bo časten spe min, žalujočim družinam pa izrekamo odkritosrčno sožalje! u— Reden poštni pror.iet v Škofljico. Počenši s 27,-novembrom sc vzpostavi redni poštni promet s pošto Škofljico, Id bo zaenkrat opravljala samo- navadno p -semsko službo, brez priporočenih pošiljk. — Pokrajinski direktor po5ts, telegrafa in telefona. u— Opozorilo! Di3ak°m-:ujam vseh šol, posebno onim, ki nimajo rednoga pouka, svetujemo, da se vpišejo k naš'm specialnim instrukcijam. Nemoteno pripravljamo vsakega za vse predmete in jež ke. Posebni tečaji matematke. — Oddelek za privatiste. — Ločene skupine pu razredih — posebne učilnice. Prospekti na razpolago. Specialne strokovne in trukcije za srednje šole, Kongresni trg 2 II. u— Opozarjamo, da je letos vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, ali pa v polnih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, kcrespsnderica, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina. stenografija, strojepisje. Izb ra predmetov po želji. Učnina nizka. Vp'sovanje dnevno. Trgovski učni zav«d, Kongresni trg 2/H. u— J. Steirbec-k:. »Sadovi jeze«, I. del, Izšel v založ»i >sP!ug«, Mikloš čeva M0. Naprodaj v vseh knjigarnah po 7 0 lir. Za stalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— Knjige založbe »Plug« so lopo Miklavževo ali božično dar lei Za stalno naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— Nalivna peresa, boljša, d b o ohranjena. kupuje po najvišji onevni emi tvrlk.i EVEREST Prešernova ulica 41. ški domačin. Celo uro se je zadržal v oru-žabr.em pomenku prt Stari pošti, nato pa je nadaljeval pot v Gradec Sestanek na Bledu. Na Bledu se je vršil nedavno sestanek blejske krajevne skupine. na kateri sta obravnavala krajevni vodja Scbumi in župan Paar aktualna j vprašanja. Na zborovanju je bilo tud' spo- j ročeno imenovanje skup nskega vodje Schu-mija za krajevnega vodjo od 9- novembra j dalje. Na dnevnem redu razprav so bila i vpr&šanja, ki se tičejo gorenjskih krajev, j Na šahovskem turnirju v Celovcu vod. ! >nž. Pdpperl s 5 in poi točkami. Doslej ie i bilo odigran h 6 kol. Ir vlaka je padel 301etni posestnik Ka- ; rel Obenaus, doma s štajerskega. Nesreča i Bele&nica KOLEDAR Torek, 30. novembra: Andrej. DANAŠNJE PRIREDITVE ICno Matica: Veleturist. Kino Sloga: Ljubavna komed ja. K no Union: Da bi bil vsemogočen. DEŽURNE LEKARNE Dam-S: Mr. SuM-k, Marijin trg 5: Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rea Bohi-nec ded- Cesta 29. ektebra 31. ZATEMNITEV jc strogo obvezna od 18. do 6. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 30. nov., ob 15: Kovar«tvo in ljubezen. Red B. Sreda, 1. dec.. ob 13.20: Cvetje v jeseni. Red A. Četrtek. 2. dcc., ob 16 : NormanskT junaki. Red četrtek. Petek. 3. dsc.: Zaprto. rosln nico za dopoiuaaske ure s kosilom ili plačo 300 lir, Iščem. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod IC boljši družini«. 21353-! POSTREZNICV mlada, išče ssapo-.lonja za dopoldanske ure. Po-nudDe na ogl. odd. Jutra pod 'Zanesljiva ln poStena 61«. ?1761-1 KOT PO STREŽNICA lšf:-m ra^osMtve dopoldan ali celodnevno s kosilom, oziroma hrano. Poizve se v ogl. cd'1. Jutra. 217C2 GOSP POMOČNICO, vesco j£uiii-iya in osca-Uh gospod.njikin del — ifečem k majhni druiin: proci plači 400 lir. Naslov v oglasnem oddeKa i Jutra«. 21672-ia fosteeznico la služkinjo, pošteni, sprejmem. ce- sta 54, pritličje. 21744-la služkinjo za vsa hiina dela sprejmem. &v. Petra c. 67. 21737-la postrežnico lasi FHAZNt ŠKATLE od Mjraa aileka ior« to-puiemo H Ouitio, Vodni-kor tre 2 1-324 M-7 PLINSKO PEČ (radiator) ln žensko kolo. k up m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kupta't. 21764-7 ŠKORNJE ?t. 42 zamenjam za št. 46 (tudi kupim). Vr-r.ovčeva 3-II. c.eeno. Od 1,—2. ure. 21734-7 DRSALNE ČEVLJE št. 39 ali 40 kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra. 21751-7 RAEIO boljši, krplm. Ponudbe z na.edbo cene na ogl. odd. Jutra. Posredovalci izlljučeni. 21758-7 Sobota 4. dec., ob 16.: Sncgulčica. Nastop sv. M klsvža. Izven Mladinska pre Ista- j ,s "e" tr.ačnska "družina. , . . ,.„8,. va. Cene cd 22 lir navzdol. I Naslov v cgl. odd. Jutra ga.„je.Z.adela ! Nedelja. 5. dec.. ob 14: Sneg,i!«ca. Nastop j PO-JOČKIKA 21743"la sv. Miklavža. Mladinska predstava. Iz- j ^evijar&kegj m vajenca ven Cc-r.e od 22 lir navziol. sprejmem tako;. Plačam ob 16.30: Snegulčlca. Nactop sv. Mlklav- ^^r0JutT^sl:>v sl740o.'i'a LOKAL, priajeren za vsako obrt, se o.lda. Več pri. Gregorc ct Co. 21476-17 SKL4DIŠČE io: a'., dvoriščno šupo, sui^.o. v:ame v najem čimpreje v Sp. Slškl, odnosno čim bližje Medvedove ccste -Papiro-cr^i«, Ljubljana. Lepodvorska 23. 21739-17 nezavestnega, vendar se je na prevozu v ; boln šnico spet zavedel. Nogo ima zlomlje- ; no, glavo ranjeno in obraz poškodovan. j Nevarna igrač®. Ne samo pri nas, kjer je kraljevska vojska pustila žalostne sledova, marveč tudf drugod se zgod:jo nesreče zaradi streliva. 121etni Erik Reslcr iz okolice Veliko v ca je našel v kleti petro-no. Ko je prišel z njo preblizu peči, je pa-trono razneslo in je dečku raztrgala dva prsta na levici. V. d zbrccvanj v t^lKrveljskem okraju je bil zaključen, potern ko je bilo opravljenih 42 zborovanj v razi čnih kraj h. Glavno zborovanj? ;'e bilo v trboveljskem kinu. kjer je nastopilo več govornikov. Pczlvali so spodnještajersko prabivalstvo raj ne z izpolnjev. njem dolž-nosti izkiže dostojno trad cije očetov ter borbe snov in bratov na fronti. žalna 8večanost. V boju brambovcev s k munisti je padel kočevski rojak Albert N i c k. Pr: pogrebu v St. Petru v Savinjsk-del n je pela nemška mladina iz ž-lca. V :menu okra nega voditelja in krajevne skupine je spregovoril Ste nbock. ki je položil eva venca, v imenu brambovcev pa oddelni vodja Dergaaz. Služben? ape* okrajnega vodstva Marl-mor - mesto je fc 1 sklican, kakor vsak mesec, 23. t. m. Obširneje je predaval o pro- ža. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * F. Schlllcr: »Kovarstvo i:i ljubezen«. Osebe: prclsednik — M. Skrbinšek, Ferdinand — Jan. pl. Kalb — Peček. Lady M lfortiova — Danilova, Wurm — Nakrst. CRIVSKECA poir.očni-ka. rr.laišcjra ln Irizffrsko vajenko. sprej-r.-.eu tCikoj. Ecenčar, Breg 14. 21752-la DEKLE srednjih let. poš.ena, varčna in delovna, k; Mm_er_ - Gregorin, njegova Jer^ _ P, Je vajena ^t^m Juvanova, Lu'Z3 — Levarjeva, Zof ja Pugljeva- služabnik — Raztresen. OPERA Torek, SO, nov.: Zaprto. Sreda. 1 dec.. ob IS.: Netopir. Opereta Red Sreda, četrtek, 2. dec., cb 16.: TkaSs. Iz\'en. Cene od 32 l'r navzdol. Petek, 3. dec.: Zaprto. Sobota. 4. dcc.. ob 16.: Netopir. Opereta. Izven. Nedelja, 5. dec., ob 16.: Sneguročka. Izven. Cene od 32 lir navzdol. * Prva mladinska predava v letcAnjj zpnl: P. »Snegu!jc:c3a bo izvajana v soboto in nedeljo popoldr.e in z^/ečer. Naslovno vlogo bo igrala Levarjeva, zlobno kraljico Din lova, kraljevča Bitenc (prvič), maržaia Gorlnšek, lovca Raztresen, razbojnik; Friceta in Fraceta: Bla^ in Mil-činski, škrata Star;č. Režser: C. Debevec. dobi takoj flužbo. Naslov v ogl očd. Jutra. 21753-la ČE VI. J A R SKEC A pomočnika sprejme Zor Prane, Aljaževa 12 Šiška. 2.757-ia ' ' t r t ff»(f> gr. mu NSDAP okrajni govora k dr. Pla- i Pr ključno k tej igri bo prišel kakor vsako tzer. Nato so razpravljali 0 delu v letošnji j ]et0 sv. MUkiavž s svojim nebeškim in pe-zlmi. rsrsnjslcega Zadnja pot župnika Lavt žarja v Ratečah na Gorenjskem je bila izredno veličastna. Pokojnik je ležal v hišni kapelici. Ko se je razvrst 1 sprevod, se šli za križem župljani Dovja s svojim vencem, župljani iz Kranjske gore. nato otroci :z Rateč, pevci, cerkveni ključarji, zastopniki župnij in cerkva iz sosedstva, duhovščina, za krsto pa so stopali pokojn kov sorodniki, zastopniki domače občino, predstavniki obiastev, P.atečani in r-rugi pogrebci. V cerkvi je opravil mašna opravila župn k iz Kranja Beuka, dečim je pokopal pokojnika zastopnik Celovškega nadškofa Kaclras. Do farne cerkve je vodil sprevod kanonik Vole, med duhovščino pa je bilo opaziti kanclerja ljubljanskega škofijskega ordinarijata Jagodica, župnika Cudermana, dekana Pod vinskega, župnika Krakerja z Bleda ter kaplana Hitija iz Begunj. Pevci iz Kranjske gore so pred pokojnikovo hišo, v cerkvi in na pokopališču zapeli demače žalostinke. V imenu nadškofa je pri odprtem grobu govoril njegov kancler, nato jc spregovoril župan domače občine, kj se je spominjal Lavti-žarjevega župnikovanja, ki je trajalo v obč ni 43 let ter vseh zaslug, ki si jih je stekel pokojnik za Ratečane. Po eprav- . Jesenska vožnja v Ptuj. Pod tem naslovom poroča dopisnik graške »Tagespost« c-bšimeje o vtisih s poli po Ptujskem polju, nato pa riše sedanje politično in gospodarsko deio tod okrog. Ziasti naglaša sedanje gospodarstvo v pogledu vinogradništva, sadjarstva in čebelarstva. Nadalje navaja: rsja štajerskih kokoši se je zelo požlahtnila. V ptujskem okraju je bilo doslej razdeljenih 50.000 čisto plemenskih piščancev. Poslej naj bi štajerske kokoši zle-! gle na leto 120 jajc namesto dosedanjih | 80. Urejalo se vzorne kokošje farme. Po-l drobneje nr.to opisuje pisec gradnjo spori-; nih vežbališč ter novo mlekarno v Ptuju. Nesreče. 5S-letni elektrcmonler Lovro : Renis iz. Maiibora je padel na cesti kx si i zlorriil desno nogo. 37-Ičtni Blaž Knauer iz St. Lovrenca na Pohorju je prišel z desnico pod ciikularko. ki mu je odrezala | kazalec. 28 letni Janez Mori iz Selnice ob Dravi ?i je na levi nogi odsekal dva pr-; sta. Neki 82-letni upokojeni železničar iz Maribora pa se je pri padcu hudo polo-i mil. Pcškoaovanci leže v mariborski bol-I nišnici. peklenskim spremstvom 'n bo obdaroval pridne otroke! Za leto 1914 bo IzSel »Gledallšln koledarček«. ki bo vseboval članke o Open :n Drami, s številnimi slikami raznih predstav. Fkiiiitev potnih dovoljenj za Kcjjer. Pričenš; z 21. novembrom so uk njena potna devr ljenja za potovanje v Koper pc morju. Za potovanje iz Trsta v Koper zadočča oiebna izkaznica. Vozni red je sledeč: Iz Trsta vozijo parniki ob 8 12.5 en 18. Iz Kopra cb 7, 9 in 13.30. Ob sredah odhaja parnik iz Trsta ob 12.05. Smrtna Te dni so umrli v Trstu 88'c-tna Marija Cerovec vdova Kosovel. 70 letni J os Lp Cornioli. 95letr.i Jurij Gorup. &6'etna Ana Cotič. 73letna Terezije Caste-lani vdova Bastiani. 26!etni Viktor Guido in 47 letn i Alojz Gergolet. H»men. Poročili so se v Trstu no^est-nik Alojz Bcrgcč in gospodinja Marija Murini, zasebnik S. Zele in gospodinja ■Jolanda Matias, uradnik Franc Orlandini in nameščer.ka Armida Guglielmi Avto ga jc povo?il. 50letni delavec Um-berlo Cossio iz ulice Cavazeni je piečkal Rimsko ulico. Prišel ie pod avto in obležal z občutnimi poškodbami po vsem te- , RADIO LJU3LJANA TOREK, 30. NOVEMBRA 8.30—0.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: PoročJa v nemščini in sloveaiščln'. 12.00— 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemšSlni Li slovenščini. 12.4*5— 14.00: Konceit zu razvedrilo. Igra Ridijalci orkester; voli dir gont Drago Mar .o ši.a-nec. J-i .Cd—14 45; Po:o3i a v nenršč ni. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00 — 17.15: PoiočiJa v nemščini in slovenščini 17.5 5—13.00: Popoldanski koncert. 19.00— 1930: Slovenska ljudska odir.ja. 10.L0 — 19.40: Poročila v slovenščini. 19.40: Govori vištlec ci^žneotl mce-tnega župa sa g. Fi-anc Janč^gaj pod naslovom ^Usmiljenje, d brota in !jube^:i<. 19.45—20.00: Napoved sporeda za n-žlelnji dan. — Sedi m"li medlgra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10--20.50; Koncert Klasičnega t:Lx. 20.50—21.10: Skrivnosti vojskovanja. 21 10 lo 21.40: Vojašks pismi. 21.40—22 00: Prenos vojaške oddaje iz Beograda. 22.00 — 22.10- Poro "i" a v nemščini. 22.10—22.30: Glasba ;:a lahko noO. nji 1 > r-^-f*-- "'-»rr; jbbb ! MISI. PODGANE in Wurir»- i aipir". Onh-:4«<--si3i. ' N- VjS(- |cj;0 iib pr vsamerao na lomu. B Gu itin Vo cbleko, kupim. Ponudbe na ogl odd. Ju:r_- pod »Srednja kvaliteta.« 21754-7 ECDA, soiu.r.a, lepo opremljena, z souporabo Kopalnice. se takoj odda mirni osebi v Dalrra.Uiovi ulici 1J-IV. de^no. 21745-23 GOSPODIČNO vzamem na stauo\anJe> : ai. oj a'i po-meje. Smar-tinska 20, Lešnik. 21735-23 SOBO IN KABINET opremljeno, oddam takoi. Našlo« v ogl. odd. Jutra. 21750-23 SODO S KLAVIRJEM v središču meta išče mlad gospod. Ponudbe r a ogl. oad. Jutra pod »Pcvec«. 21837-23tt. L.OP.1CO skromno opremljeno — najraje v centru, iščem. Ponudbe n-a ogl. cdd. Jutra pod .-Sobicac. 21736-23a OPREMLJENO ŠOLO lično, s pjsebnim vhodom i 11 kurjavo, išfeta za čimprej dva gospoda. Hcd&a plačnika. Ponudbe na os!, odd. Jutra pod »Dva«. 2173S-i:3i mi^ffo mSkiJaasaažai liNSTS UKCI JE Xov: trg 5- — Poj{u;emo «fi— ./ike. ki »ir.nj i f-ol«.-. Pri-P"avl;am<» r« prhatae ir.:ii:e. i— Š« !»f>rrtr • 1 ul-k.>šo!ski;« otrrk ' .f.ii.iiif 't p-.foMn«-. Hon imr zm 'en D;;:i'm rani liloiofi. 21503-37 L!SEZ3VE METLE držaje ra. l"iate om-l« :t1. dnbitp pri Gcfpctar.-ki n-ezl, Blsi^eiteva CO in Mai«trov» 10. 21182-37 POSODO klanje repe. doSIte p-1 0"5:'>*.a-ski tvezi. BleiTeb«- t« iS. 211S4-S7 TKI OBLAČILNE nakaznice na Ime Mejnik Franc, Apolonija iti Franc ml. sem izgubil dne 23. t. m. dopoldan od Ktmize do Sitar'a ali na tramvaju do gl. koI. ai: pa do Vodnikovega ti ga. Poštensra najditelja prosim, da iih vrne v ogl. odd. Jutra proti r.igrcdi. 21741-37 POHTŠTVO, p-j.franc oprave in vsa popravila izdelujemo po naročilu. Josip Zorman, Bieg 14. 21740-37 K? TARO kupim in želim dober pouk cd gosp?. 551a--'ka RaV. pri I£o\ačiču, Miklošičeva ce^ta 3. 21743-37 SVILENO SRAJCO tvrdke Vidmar, b?lo, z gCEt.mi črnimi rižami. zavita v Jutro, sem Izgubil v pcnedeljek okoli P. ure od tobačne tovarne, mimo drame do nunske ccrkve. Pošten najditelj r.aj jo odda v ogl. odd. Jutra pioti nagradi. 21746-37 REKTOI? UNIVERZE V IJIBEJAM IN PROFESORSKI ZBOR Ti ll^ FAKULTETE sporočata žalostno vest, ua je dne 28. novembra 1943 umrl gospod im. FEANC ZELENKO PROFESOR TEHNIŠKE FAKTXTETE V LJUBLJANI Univerza bo ohranila pokojnega člana svojega profesorskega kolegija v trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb bo v torek 30. t. m. o'o 15. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Kržu. Ljubljana, dne 29. novembra 1943. Genoveve Fox: 43 DEKLE Z MEJE Roman S Petrom je seveda drugačna stvar, čeprav — tihotapec je vkljub temu. Toda izdati ga nikakor ne morem! Kolikokrat mi js pomagal v zadregi, dobrot mi je storil toliko, da jim štev.la ne vem « Tako sta se prepirala v nji dva glasova. Iz bela se je vsa zgruzoila i,n si z obema rokama podprla težko glavo. 17. poglavje Izabeli ni prav nič junaško pri d iši Izabela si je pomeia oči in sedla v postelji pokonci- Kje neki je? Začudeno me-žikaje je gledala okrog sebe po tuji sobi. Doma ni b!la, in da jo je mati klicala češ, čas je, da vst;neš — to se ji je bilo samo sanjalo. A čigava je bila ta postelja, čigavo to poh štvo in ti zastori ? Zamislila se je, in dogodki minule noči 30 se ji jeli drug za drugim vrače t-' v spomin. Pustolovščina se je konča vala v Bennetovi gostilni — tu je bila zdaj. Strašno čakanje za drevesom tam v črnem gozdu se je bilo nehalo s tem, da so se možje polagoma zbrali okrog hrasta; med zadnjimi-ie prišel oče, in njegov- gla? ji je zvenel kakor glas angela varuha l'o-vratek na Doilyjmem hrbtu in v očetovem naročju ji je minil v spanju, iz katereg se je splašila le kdaj pa kdaj. kadar jii jc potegnila rosna veja čez cbraz. In po dolgem času je bila začula besede tuje ženske: »Ubogi otrok je ves izmučen. Kar pojdite zdaj, precej j0 spravim spat.« »Da, poskrb te za Belo, dobra gospa B^n-netova. To vam jc hrabro dekle. Za ran go smo ji dolžniki,« je še s konja rekel gospod Kyue. In potem so zapeket la kopita, hrapavi moški glasovi so nekaj klicali- in že jo je znova premagal spanec, spanec, spanec .. . šele proti iutru so se v njenih sanjah spet pokazale uplenjene črede goved m možje s krvavimi glavami, drevesa so z dolg mi črnimi vejami segala po nji in sove so strahotno vpile v temi. Izabela je skočila iz mehke postelja. Gospa Bennetova ji je b:la položila srajco in spodnjico na stol; oboje je biio tako široko, da bi se bila lahko <^'akrat ovila. Smešna je morala biti na pogled. Vse, prav vse je bilo tako čudno. Stopila je k oknu m pogledala na dvo-ršče. Sonce je prijazno sijalo. Pri vratih je stai oče in govoril s stricem Amosom. Oče je imel obvezano glavo, stric Amos pa je nosil levo roko v Zanki. Tedaj je Izabela zletela po širokih stop- "ica»i n zclol in venkaj na dver šče, očetu naravnost v objem. •Oh. ofe, kaj pa je s tvojo glavo?« Moža st? se pritajeno namu/.u ia in jo oremerra z očmi. »Vse v redu, aete. Snoči je hotel nekdo pcckusti. kako trda je moja glava. Stric Amcs jo je huje zkupil. Tako, zdaj pa skoči noter h gcspe Bennetovi in glej, da t: po de zajtik v slast. Teci. Bela!« Toda Iz bela je hotela vedeti še marsikaj. Oh, stric Amos... Menda ni zlomljena ? « Gospod Parker je srdito prik.mal. , »Pa vas sei a.-,no bol ?« »Za silo bo že, Bcia.« >Iu .. . kje so ostali?« »Nekaj jih je odjezdilo domov, že poroči. Drugi sc davi odgnali živino. S ma sva ostala — sa prav:: diakon Matthews je tudi še tu, na žalost z zlomljeno nogo.« j Oh, oh ... teda nobsden ... reč. hočom, nobenega...?« »Ne. dete, nihč« ni mrtev, hvala Bogu Je skoraj čudež pri takem boju v temnem £ozdu. A zd?j je stvar za nami.« Rahlo Je potrepljal hčerko po ramenu. »Uspeh je bil vreden teh žrtev. Tihotapska tolpa Je razbita, in štiri izmed najhujš h obeSenja-kov imamo zdaj pod ključem. Jim bodo te pokazali, tem lojalistom, kaj je zikon.« Izabela se je najprej glasno oddahnila, nato pa vprašala: Alf s"> ujetnik' !z K: nade ... ali... iz našega kraja?« 0>*e je z nasmejanimi očmi pornežlknil str!cu Amosu, nato je resnobno odvrnil: »Nu ti štirje to kakopak iz našega kraja, deloma celc i.aš sosedje, kskor na primer oč2 Allen in Lonzo Tuttle. O^ta a dva — če že moraš vedeti — sta B:ll Armstrong in Jack Reed iz Hydes Cornerja.« »Oh.t »To je tvoje delo. Bela. Preklicano dobro delo. Zdaj pa hitro v kuhinjo h gospe Bennetovi. da ti kruhek z m"siom ne uide!« Izabela je ubogala, čeprav dokaj počasi •n 9 pobešenimi očmi. Kje je bil zdaj Peter, ubogi fant? Ko je Izabela nazadnje prijezdila na očetovsko dvorišče, se ji je zdelo, kakor da je bi a teden dni z doma Toda ni se utegnila vdajati svoj m misl m, kajti vsa Owen-sov3 družina se je zgrnila okrog Dollyje ter obsula deklico z vzkliki, vpitjem, vprašanji in pozdravljanjem. S cor je bil gospod Hyde že prej poslal kratko in ponosno poročilo o vele\*ažnih dogodkih minule noči; a zdij so hoteli vedeti vse podrobnosti, pred vsem pa kaj natančne šega o IzibeUnih nezaslišan h junaštvih. Samo Jožef se jc na glas zasmejal, ko je Bela zlezla s konja: »Ko bi vedela kakšna si. SmeNia.. da nikoli tega!« je zavre-ščal in z %-semi prsti hkratu pokazal na krilo, k-j ji je opletalo okrog nog. »Izabela,« je nazadnje slovesno rekla gospa Ovvensova. ko se je do dobrega prepričala, da je hči nepoškodovana in očetova rana lahka, »Izabela, kaj tekega mi ne smeš več napravti, dok"er živa. To je bila noč, da mi Bog ne daj več enake. Le kaj ti je prišlo na m sel, da si jo kar tako ubrala v gozd?« »Ne vem mati. Sama ne vem, kako je prišlo. Hotela sem samo... nabrati robid za kolačke ...« A tedaj se je ogl's i deček. Od razburjenja je izpust 1 palico iz roke in malo je manjkalo, pa b* bil izgubil ravnotežje. Nato je zaropotal: »Ta je pa lepa, bogme da! Le zmerjaj mi otroka, da! Ponoana kakor sam vrag bi morala biti, da si njena mati, tako ti povem. In pa ti, Jožef, s svojtm neumnim smehom. Ko bi bil jaz fante tvoj h let bi me bilo cd ljubosumja konec, da nisem sam opravil, k3r je storilo to dekle, ta Bela, ta...« »Bo že. bo že,« jih je pomiril oče ter ovil Izabeli roko okrog vratu. Tako so krenili v hišo, vsi razburjeni, a tuli zadovoljni, da so spet skupaj. Šele danes nas je dosegla bolestna vest, da nam je 19. t. m. na našem domu v Trbovljah v 86. letu svojega življenja umrl tudi naš najboljši oče, gospod FRANC DRNOVŠEK Po 61 lotih vzglednega in presrečnega družinskega življenja je že po treh tednih sledil naši nepozabni mami v večnost. V ponedeljek 22. t. m. je ob njem strani na domačem pokopališču v Trbovljah po trdem in vestno izpolnjenem življenjskem delu našel Jvoj zasluženi počitek in mir. Sv. maša zadušnica bo v Ljubljani darovana v sredo, dne 1. decembra t. 1. ob poi 8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Zagreb, Tr!>ovIje, Graz, dne 28. novembra 1943. FRAN, s. MARIJA, FRANCKA, DOMINIK, JANKO, LEOPOLD in ALBIN, sinovi in hčerki; sinahe, vnuki, vnukinje — in ostalo sorodstvo in Umrla nam jo naša ljubljena žena, dobra mama. stara mama in tašča, gospa iTEUBEtJ MARIJA ŽENA DRŽ. USLUŽBENCA V POKOJU Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 1. decembra 1943 ob 4. nri popoldne z žal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Stična, Trst, Klagenfurt, dne 29. novembra 1943. GLOBOKO ŽALUJOČI MOŽ, SINOVI, HČERE IN OSTALO SORODSTVO Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod 7 F t F' &LJ> -iaf jUi ■ ' Rf V? ' VSEUČILIŠKI PROFESOR Pogreb našega dragega pokojnika bo v torek, dne 30. novembra 1943 ob 3. uri popoldne z — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. novembra 1943. RUŽA, soproga VERA, hči; VLADIMIR, sin in ostalo sorodstvo WeM ciwu Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani eeni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani oprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz dragih krajev se lahke naročniki prijavijo po pošti. MHM«BWBiiaiH«naiwrarniniiiiiwwi agiBTmHUBffliBi Dctrpela jc in odšla k Bogu naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, svakinja, teta in sestrična, gospa Dora Cizelf - Allesch roj. Debelak UCITELJICA V POKOJU Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 1. decembra 1943 ob 2. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 2. decembra ob 9. uri v tu pni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Šmarje pri Jelšah, dne 28. novembra 1943. Globoko žalujoči: JANKO CIZELJ-ALLESCH, poštni inšpektor ▼ pokoju, soprog; NANA CIZELJ-ALLESCH, hčerka; ANA DEBELAK, mati; ZOFKA DEBELAK, sestra in ostalo sorodstvo liPMB km IrM^i i "A 'v - :lka i ."sit»-.. •.«». • i •®piB i i i m^' igli mm • v- JVf fcfet&R^Si« ' v-iva** % i - H ■ •■i-.s.&stz '-■ -t."-.-! . vi /S .. f«j?-' J'''-. v" i«; . - : -•dr-, v. • -i Globoko potrta sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je v nedeljo, dne 28. novembra 1943, za vedno zapustil moj srčno ljubljeni, najboljši mož, zlati tatica, sin, brat, zet in svak, gospod ravasateSf Zteslesih opekam d. d. v Ljubljani m rezervni poručnak Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. decembra i L ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, Črnomelj, dne 28. novembra 1943. JELICA, roj. Ambrož, žena BRANKA, hčerkica Kosta Kostič, ravnatelj banke v pok., oče; Vasilija, mati; ing. Vukašin, dr. Živko, prol. Mile, bratje; Fadojka, učiteljica, pioi BosPjka, sestri; Gabrijel Ambrož, kmet. ref., tast; Jelka, tašča; dr. Oton Ambrož, novinar, svak •.;. . ' ..• ■ .'Vv "tj* . v -...v'V, . •v..--- \ X?';. '"/.■■ '*#>■' -'v.- ^ -rvs- ■ ■ ■ -V.' ■ .il• - .1 • "- rt.!- • • .;. > r / S'. ■ t v^-^S^Vt i .. ,•:' i) ••