V Ljubljani, torek 22. novembra 1938
II
Važni gospodarski in politični razgovori kneza namestnika Pavla s člani angleške vlade
London, 22. nav. Reuter. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela v London predvčerajšnjim ob 15.80. Sprejel in pozdravil ju je na postaji vojvoda Kentski v spremstvu Kentske vojvodinje. Visoka gosta sta se odpeljala v kraljevo palačo, kjer bosta stanovala za svojega bivanja v Londonu. Jugoslovanski opolno-močeni minister na angleškem dvoru Kasidolac je sprejel in pozdravil kneza namestnika Pavla ▼ Do- • weru ter ga spremil do Londona.
Vse angleško časopisje posveča veliko pozornost prihodu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v London. Pravijo, da bo ob bivanju kneza namestnika Pavla v Londonu prišlo do izmenjave misli med angleškimi vodilnimi osebnostmi in držav*
niki. Govorili ne bodo samo o raznih mednarodnih političnih vprašanjih, marveč tudi o gospodarskih. Časopisje prinaša obširna poročila o sprejemu kneza Pavla. »Daily Telegraph« poudarja, da bo zdaj angleška vlada imela prilko za neposreden stik z resničnim upraviteljem ene balkanskih držav.
>DaiIf Mail« piše: Za 10 dnevnega bivanja kneza namestnika Pavla v Londonu sc bodo reševala važna vprašanja, ki se nanašajo na odnošaje Velike Britnijo z balkanskimi državami. Uradno poročilo, ki je bilo izdano v Belgradn in v Londonu, pravi, da bodo za bivanja kneza namestnika v Londonu važni razgovori o političnih in gospodar. vprašanjih z angl. vodilnimi osebnostmi.
Pričakujejo, da bo knez Pavle imel sestanek z ministrskim predsednikom Chamberlainom, preden bo ta z zunanjim ministrom lordom Halifaxom odpotoval v Pariz. Poleg tega bo imel knez Pavle važne razgovore s člani angleške vlade in z vodilnimi osebnostmi iz angleških trgovinskih krogov. Zadnji dogodki v Srednji Evropi so dali povod za gospodarska in politična vprašanja, ki se nanašajo na zveze Jugoslavije i Veliko Britanijo. Angleška vlada priznava, da ima Nemčija največ interesa na balkanskih državah. '	'
Knez namestnik Pavle je obiskal kraljico Marijo v Švici
Curih, 22. novembra. Knez namestnik Pavle je prispel v nedeljo zvečer ob 20. v Curih in obiskal Nj. Vel. kraljico Marijo v sanatoriju. Nj. kr. Vis. knez namestnik se je zadržal na obisku pri Nj. Vel. kraljici Mariji dve uri, nakar je nadaljeval pot v London. Kraljica Marija je na poti popolnega ozdravljenja. Nedavno je prestala operacijo žolčnih kamnov in kroničnega vnetja, slepiča. Ker je stanje kraljice Marije popolnoma zadovoljivo, so zdravniki sklenili, da ne bodo izdajali več poročil o njenem stanju.
Novi francoski poslanik pri Hitlerju
Berlin, 22. nov. Novi francoski veleposlanik v Berlinu Coluondre je snoči odpotoval v Berch-lesgaden, kjer bo danes izročil svoje poverilnice kanclerju Adolfu Hitlerju. Istočasno bo izročil poverilne listine tudi belgijski poslanik, ker je Belgija, kakor tudi Nemčija povišala svoie noslanike na stopnjo veleposlaništev.
Dr. Beneš in dr. Hodža sta obtožena veleizdafe
Praga, 22. novembra, o. »Slovenska Pravda« poroča, da bo verjetno v kratkem vložena pred sodiščem tožba proti dr. Benešu in dr. Hodži. Oba državnika bosta obtožena, ker sta v dneh srednjeevropske krize zavrnila ponudbe sosednjih držav, kar je nazadnje dovedlo do okrnitve češkoslovaške države. Po sedanjih zakonih bi dr. Beneš moral biti obtožen edino zaradi veleizdaje.
Nove odredbe za zaplembo imovine v Avstriji
Dunaj, 22. novembra. AA. DNB. Z nemško vladno uredbo je zdaj tudi v Avstriji urejena zaplemba imetja tistih oseb, ki podpirajo akcije proti narodu in proti državi. Po tej uredbi more biti zaplenjeno imetje ljudi in združenj, ki so podpirala akcijo proti narodu in državi. Konfiskacija spada v pristojnost Hitlerjevega namestnika za avstrijsko pokrajino. Zaplenjeno imetje pripade pokrajini Avstriji. Notranji minister ali njegov pooblaščenec določi, kakšno akcijo je moči smatrati za naperjeno proti državi in narodu.
Nagla sodišča za razbojnike v Nemčiji
BcHin, 22. nov. m. Nemška vlada je v zvezi z zadnjim primerom nenavadnega razbojništva v Avstriji izdala novo uredbo, ki za takšne primere določa posebno sodno postopanje, ki je podobno onemu, pred naglim sodiščem. Po tej uredbi bo državni tožilec lahko vložil obtožbo pred posebnim sodiščem, ki bo imelo tri člane. Ta sodišča ne bodo zbirala dokaznega materiala kot je to pri rednih sodiščih, temveč bodo delala zato zelo hitro. Njihove sodbe bodo postale takoj pravo-močne in bodo hitro izvršene.
Ugibanja o razgovorih francoskih in angleških državnikov v Parizu
London, 22. nov. AA. Havas. Listi se bavijo z glavnimi vprašanji, ki utegnejo priti na razpravo ob sestanku francoskih in angleških ministrov. »Times* pišejo: Glavna točka razgovorov bodo odnosi do Italije, zlasti pa vprašanje Španije. V tem trenutku pošilja barcelonska vlada čez mejo tuje prostovoljce. Angleški načrt, ki vsebuje priznanje pravic bojujočih se strank, bo mogel stopiti v veljavo šele takrat, ko bo odgovarjajoče število prostovoljcev zapustilo Francovo ozemlje. »Manchester Guardian« pravi, da bodo razgovori tekli na podlagi nekega splošnega načrta. Pripomniti pa je treba, da kolonialno vprašanje ne bo prišlo na dnevni red. To vprašanje je bilo odstavljeno z dnevnega reda menda zaradi posledic vojaškega značaja, ki bi jih kolonialno vprašanje izzvalo.
Volivno gibanje
Belgrad, 22. nov. m. Včeraj in danes se je vrnilo v Belgrad več ministrov, ki so govorili v nedeljo na raznih volivnih shodih; V Belgrad sta se vrnila tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Anton Korošec. Semkaj je dospel tudi minister dr. Krek, ki vodi še zadnja dela za sestavo državne kandidatne liste JRZ.
JRZ je imela tudi včeraj več uspelih zborovanj. Dočim vlada za kandidatno listo JRZ v vseh krajih zelo veliko navdušenja, se opozicionalni kandidati med ljudstvom slabo drže. Po poročilu današnjega »Vremena« so bivšega ministra in P°pa dr. Vojislava Janiča
V dobi kraljevskih potovanj:
Važen obisk belgijskega vladarja v Holandiji
Bruselj, 22. nov. o. Belgijski kralj Leopold II. jc včeraj odpotoval na uradni obisk v Holandijo. Pri tem obisku bo prišlo do važnih političnih razgovorov za čim tesnejše sodelovanje med obema državama, katerih koristi so enake in katerih nevarnosti so iste. Govore celo, da bodo pri tem obisku načeli vprašanje o popolni politični združitvi obeh malih držav.
Uradno poročajo o tem obisku takole:
Prvi uradni obisk belgijskega kralja Leopolda pri holandski kraljici, odkar je stopil na prestol, predstavlja v sedanjih razmerah ne samo nadaljevanje tradicije, pač pa tudi izredno važnost.
Belgijska in holandska vlada si prizadevata, da medsebojne gospodarske vezi še okrepita ter je z ozirom lia to verjetno, da bo v tem duhn spremenjen prejšnji belgijsko-holandski trgovinski sporazum. Mešana komisija ^e pripravlja podlago za tesno gospodarsko sodelovanje med Belgijo in Holandijo; V Bruslju izražajo upanje, da bo o priliki obiska kralja Leopolda v Holandiji doseženo zadovoljivo ozračje za pogajanja najširšega obsega glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. Ne gre tu za kaka neposredna pogajanja, ker razen predsednika vlade Spaaka v kraljevem spremstvu ni posebnih strokovnjakov.
Nadaljnja sporazumevanje med Čehi in Slovaki:
Predsednik republike bo v bodoče Čeh, predsednik vlade ali zun. minister pa Slovak
zunanjega .-ministra Chvalkovskyja, češkoslovaškega linančnika Preisa in generalnega tajnika češke stranke narodnega edinstva Černyja,
Praga, 22. nov. ju. Včeraj je bilo tu razglašeno uradno poročilo o sporazumu, ki sta ga podpisali Nemčija in Češkoslovaška glede zamenjave nekaterih predelov ozemlja. Po tej zamenjavi bo Nemčija dobila pod svojo oblast novih 60.000 dosedanjih čeških državljanov v ozemlju okoli Choda, ki pride\ vse pod Nemčijo, razen mesta Domailic. Nemčija bo Češkoslovaški vrnila 60 krajev, ki so čisto češki, Češkoslovaška pa bo Nemčiji odstopila 110 krajev na Češkem, 17 na Moravskem in na Šleskem, enega pa na Slovaškem. Nemška in češkoslovaška vojska bosta izmenjane predele zasedli 26. novembra. Poročilo pristavlja, da je zdaj meja ro/'J Češkoslovaško in Nemčiio končno določena.
Nemčija bo odpoklicala svojega poslanika iz Anglije
in svoje diplomatske zastopnike iz vseh držav, ki javno obsojajo njeno ravnanje z Judi
Praga, 22. nov. m. Politična pogajanja, ki sta jih imela voditelj novega narodnega gibanja, poslanec Beran in vodja slovaške ljudske stranke dr. Tiso, 'So se uspešno končala. Dosežen sporazum vsebuje dogovor, da bo v bodoče predsednik republike Čeh in da bo kandidata predlagala češka Stranka narodne sloge, seveda s privolitvijo Slovakov, Predsednik osrednje češkoslovaške vlade ali pa zunanji minister bo Slovak. Generali bodo ostali še nadalje v novi vladi ter bodo vodili posle v onih ministrstvih, kjer je potrebna najstrožja disciplina. Kakor hitro bo izvoljen predsednik republike, bo takoj imenovana nova osrednja vlada. Polnomočja, ki jih bo dobil predsednik republike ter zunanji minister nove vlade, bodo zelo obsežna in jih bodo izglasovali istočasno z izvolitvijo predsednika republike. Za položaj predsednika republike imenujejo do zdaj tri kandidate: sedanjega
Loitdon, 22. novembra, m. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je prišlo do hudih napadov na nemško politiko proti Judom. Poslanec Noel Bakker je prebral v zbornici natančen seznam vseh zadnjih napadov na Jude in judovsko imovino v Nemčiji. Dejal je, da lahko dokaže, da so bila vsa nasilja proti Judom pripravljena že vnaprej. Zahteval je, naj angleška vlada z vladami drugih držav, zlasti Severne Amerike, takoj ukrene vse potrebno, da prepreči nadaljnja preganjanja Judov in poskrbi, da bodo judovski begunci kjerkoli na svetu dobili zemljo, na kateri bodo lahko mirno živeli.
Na napade je odgovarjal predsednik Chamberlain, ki je dejal, da je angleška vlada glede beguncev storila svojo dolžnost. Vlada podpira vsa prizadevanja zasebnih organizacij, ki se bavijo z naseljevanjem judovskih beguncev. Vlada je tem ustanovam predlagala, naj pošljejo v afriško pokrajino Tanganjiko svoje odposlance, ki bi tam preučili pogoje za naseljevanje Judov, če bi bilo mnenje teh odposlancev ugodno, bi Anglija v Tanganjiki dala Judom v najem velike predele zemlje pod zelo ugodnimi pogoji. Anglija je pripravljena sodelovati za pomoč judovskim beguncem z drugimi državami. Vprašanje naseljevanja pa je odvisno od pogojev, v katerih bodo Judje mogli zapustiti svoja sedanja bivališča. Priznal je, da je
naseljevanje beguncev zelo nujna stvar, za katero je treba napeti vse sile. Anglija je za rešitev tega vprašanja storila že zelo veliko.
Poučeni angleški politiki pravijo, da jo razmerje med Nemčijo in Anglijo zadnjo čase zelo slabo, to pa zaradi napadov, ki so jih novi nemški koraki proti Judom izzvali v angleški javnosti. Razmerje se je še poslabšalo z nastopi na včerajšnji seji poslanske zbornice, ki so vzbudili viharno ogorčenje nemškega tiska. Nemška vlada je v Londonu namignila, da Nemčija nima nič proti temu, če se smatra Anglija poklicano, da jemlje pod svoje varstvo Jude, ki se iz Nemčije selijo. Nima pa pravice javno se vmešavati v usodo Judov, ki so ostali v Nomiji, ker bodo zaradi takega vmešavanja odnošaji med obema državama samo trpeli. Zaradi nastopov angleškega tiska in angleških politikov so taki razgovori med Anglijo in Nemčijo glede Judov onemogočeni.
Ce bo to razpoloženje v Angliji še kaj dolgo trajalo, potem je Nemčija odločena, da bo odpoklicala svojega poslanika iz Londona, kakor je to storila v Ameriki. Ravno tako bo odpoklicala svoje diplomatske zastopnike tudi iz vseh drugih držav, ki bi Nemčijo napadale zaradi njenega obračunavanja z Judi.
Pogreb pokojnega predsednika Turčije v Ankari
Za pogrebom so šla odposlanstva vseh evropskih držav
h.« H _ Tfr	  1	J_M	1	ja	yt	<	«	•
Ank at a, 22. nav. o. Včeraj dopoldne ob 10 sc je začel slovesni pogreb pokojnega turškega predsednika Kemala v Ankari.
Ob pogrebu so 6e odigrali ganljivi prizori. Sestra Kemala Ataturka je počasi, potrta od žalosti, korakala za krsto. Na čelu pogrebnega sprevoda je jahal general Fasredi Alkaj, generalni inšpektor turške vojske, Nato je neki general nosil odlikovanja Kemala Ataturka. Za krsto je stopal potem predsednik republike Izmet Ineni, nato tuja odposlanstva, za njimi pa predsednik vlade Dželal Ba-jan z vsemi člani vlade, načelnik generalnega štaba maršal Čakmak s svojim . generalnim štabom,
člani velike narodne skupščine in diplomatski zbor. Krsta s truplom Kemala Ataturka je bila položena začasno v etnografski muzej, dokler ne bodo postavili	grobnice.	Na vsej poti se	je sprevotd	pomikal	skozi gost	špalir ogromne	množice ljudi.
Ljudje	so padali	na kolena, ko se	je sprevod	pomikal	mimo. Na	vseh hišah so bile	razobešene	za-
stave na pol droga. V sprevodu so nosili več tisoč vencev. Ko so krsto prenesli v muzej, so krožila v zraku številna letala, a iz topov so bili izstreljeni častni streli.
Pogrebnih svečanosti za pokojnim Kemalom Ataturkom so prisostvovala tuja odposlanstva iz
Vesti 22. novembra
Volitve novega predsednika češkoslovaške republiko bodo najbrž spet odložene, ker sedanji zunanji minister Chvalkovski ne bo kandidiral. — Vlada namreč želi, da bi ostal še nadalje zunanji minister, ker je od sedanjih čeških politikov ori za to mesto edini sposoben.
Za 2,500.000 din draguljev so neznani roparji odnesli v nedeljo iz neke zlatarne v bogataški londonski čelrti. Policija še ni našla sledu za njimi.
Poslanci slovaške avtonomne zbornice ne bodo imeli nobene plače, temveč bodo dobili povrnjene samo stroške za vožnjo in za hrano ob sejah.
Triletno obvezno vojaško službo bo kmalu uzakonila egiptovska vlada, ki je poslanski zbornici predložila že primeren zakon.
Vojvoda Gloucestrski, najstarejši brat sedanjega angleškega kralja, bo imenovan za podkralja v Indiji.
Nemčija je odpoklicala iz Amerike tudi svojega trgovskega atašeja Millerja. Ta odpoklic si razlagajo kol posledico podpisa nove trgovske pogodbe med Združenimi državami in med Anglijo.
Ob tretji obletnici sankcij je Musolini izjavil, da Italija sankcij ni pozabila in jih ne bo nikdar pozabila.
Združene države imajo zdaj trgovske pogodbe
s 25 tujimi državami, med njimi pa ni niti ene avtoritarne države.
Vse politične stranke v Barceloni — 14 po številu — ki pripadajo španski ljudski fronti, so izdale razglas, v katerem odobravajo delo Negri-nove vlade in zahtevajo, naj se vlada še naprej bori za špansko republiko.
• 1500 ujetnikov so dobili v roke včeraj španski nacionalisti, ko so presenetili barcelonsko vojsko na bojišču pri Segreju, 24 km južno od drugega največjega katalonskega mesta Leride.
Ameriška vlada je poslala nemški vladi spomenico, v kateri prosi Nemčijo, naj privoli v sporazum glede plačevanja nemških dolgov v Ameriki. Nemška vlada je poslala izmikajoč se odgovor.
V Berlinu so včeraj obglavili dva moška, ki sla bila obsojena na smrt zaradi veleizdaje.
Manifestacije za Nemčijo, Italijo in Poljsko so bile v nedeljo zvečer v Budimpešti.
Japonska vlada je poslala vladi Združenih držav obsežno spomenico, v kateri razlaga svojo bodočo politiko na Daljnem vzhodu. V njej pravi, da bo ta politika čisto drugačna, kakor pa je bila pred kitajsko-japonsko vojno.
Molitve za preganjane Jude so bile v nedeljo v Ne\vyorku po cerkvah vseh ver.
Novinarski koncert
Sodelovali bodoj
ge. Bravničarjeva, Hej-balova, Jerajeva, Kogejeva, Majdičeva, g. Šimenc, vojaška godba in pevski zbor Grafika
Po koncertu družabni večer z dvema godbama
1. decembra ob 8 na Taboru
Naseljevanje Judov na Japonskem je od 25.
novembra letos dalje prepovedano. Prepoved je posledica japonsko-nemškega kulturnega sporazuma.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je včeraj dopoldne sprejel novega francoskega poslanika v Berlinu Coloundrea, ki mu je izročil svoje poverilnice.
1 itO.OOO avstrijskih Judov prosi za izselitev iz Nemčije.
Dan slovaškega narodnega edinstva in svobode so praznovali v nedeljo z velikimi slovesnostmi po vsej Slovaški.
120 kg platine in 1500 kg zlata je lani nakopala ena sama italijanska rudarska družba v Abe-siniji. Letos mislijo, da se bo proizvodnja zaradi dragih kovin zelo pomnožila.
O hudih nasiljih madžarske vojske in orožni-štva v zasedenih slovaških krajih poročajo češki listi. Madžari so takoj odpravili agrarno reformo ter vračajo zemljo grofom, slovaške kmete pa brez vsega pošiljajo čez mejo. Madžarska vojska pifttii in ropa zlasti po mestih. V zasedenih krajih je zavladala huda draginja.
Truplo pokojne norveške kraljice bodo z angleško križarko prepeljali iz Londona na Norveško.
Glasilo angleških gospodarstvenikov in denar-nikov »Financial Times« prinaša izjavo našega trgovinskega ministra Kabalina o trgovskih zvezali med nami in med Anglijo. V tej izjavi pravi naš minister, da bi Anglija moggla zelo pomagati našemu gospodarstvu, če bi dovolila uvoziti večje količine našega blaga in če bi znižala cene svojim industrijskim izdelkom, ki so zdaj predragi.
Afganistana, Albanije, Nemčije, Belgije, Kitajske, Danske, Egipta, Španije, Estonske, USA, Finske, Francije, Velike Britanije, Grčije, Madžareke, Irana, Iraka, Italije, Japonske, Letonske, Litve, Norveške, Holandije, Poljske, Romunije, Sovjetske Rusije, Švedske, Švice, Češkoslovaške in Jugoslavije. Med tujimi zastopniki so opazili šaha Velija, ujca afganistanskega kralja, predsednika grške vlade Metaxasa, nemškega zun. ministra v. Neuratha, francoskega notranjega ministra Sarrauta, Potom-kina, angleškega admirala Pounda, jugoslovanskega vojnega ministra generala Nediča, romunskega letalskega ministra Teodoresca, bolgarskega vojnega ministra Daskalo,va, iraškega generala Nahtze-vana, albanskega pravosodnega ministra Satka in , druge ugledne osebnosti
Sijajno zborovanje MJRZ
Veličasten večer v frančiškanski dvorani
Ljubljana, 22. novembra.
2o dober četrt ure pred pričetkom je ljubljanska mladina JRZ do zadnjega kotička napolnila frančiškansko dvorano. Toliko je bilo povabljencev s posebnimi vabili, da niso vsi mogli dobiti mesta. Stali so po vsem stopnišču, v veži, po vsej dolžini Frančiškanske ulice pa so se zbrale oslale čete JRZ. Točno ob 8 je prišel voditelj slovenskega naroda g. dr. Anton Korošec. Njegov prihod je izzval prave viharje navdušenja. Pokazalo se je, da bo mladi rod še zvestejše, še vda-nejše in še trdnejše šel za našim velikim političnim in narodnim voditeljem kot so šli starejši. Kdor je gledal te mlade fante, do kraja navdušene, nepomirljive v frenetičnih ovacijah, ta je moral biti skoraj ganjen. Dr. Korošec, ki je posvetil vse svoje življenje v službo slovenskemu narodu, ki je prestal najtežje čase, čase, ki so že dnleč za njim, z rodom, ki stopa že v svojo jesen in z možmi, ki so svoja najlepša fantovska leta preživeli na frontah, je snoči dobil veliko zadoščenje v zavesti, da je njegovo delo odjeknilo v mladini še mogočnejše, da je zapisano še lepše, da sov njegove smernice, njegova taktika in vsaka politična poteza pri mladini sprejete še z večjim odobravanjem kot so bile pri vrstnikih in da so že vnaprej deležne brezpogojnega hvaležnega zaupanja. Na vsem svetu je bore malo narodnih voditeljev, ki bi lahko pokazali na kaj takega: na tako pozitivno bilanco svojega dela, na tako lepo potrdilo pravilne poti, na tako sijajno afirmacijo najboljšega vtisa, ki ga je njihova osebnost zapustila med ljudstvom. Ves narod je z dušo in s telesom na strani dr. Korošca, ves narod, in tega naroda najboljše, mladina, gleda v njem še z večjo vero in s trdnejšim zaupanjem svojega edinega nad vse zaslužnega voditelja in najspretnejšega krmarja. Slovenska mladina sledi kakor en mož delovnim smernicam dr. Korošca. Ob neprestanih, minute trajajočih ovacijah dr. Korošcu je predsednik mestne MJRZ g. inž. Sodja s sijajno koncipiranim nagovorom odprl zborovanje. Ko se je dvignil dr. Korošec, je kakor nevzdržni plaz zagrmelo po dvorani ploskanje in vzklikanje. Voditelj slovenskega naroda je nato brez patetike, v govoru brez togosti, v prijetnem kramljajočem tonu ob-
ravnaval kar po vrsti vsa važna politična vprašanja in razgrnil naš zunanji in notranji položaj. Našel je ion, s katerim je treba govoriti mladini; vse je povedal natančno, pa tako neprisiljeno, da Je človek moral slediti njegovim tehtnim izvajanjem z vso pozornostjo. Snoči je bil dr. Korošec razpoložen prav zares čudovito; šegav je bil in duhovit in njegove odlične domislice na rovaš raznih političnih mešetarjev pri nas so večkrat vzbujale v dvorani prisrčen smeh. To je bilo vedrega razpoloženja, to je bilo pravega, dobrega in zaupnega stika med odrom in med avditorijem! Ko je naš voditelj v spremstvu g. bana odšel iz dvorane, so mu navdušene množice še dolgo časa tudi na cestah vzklikale, ko so ga spremljale do avtomobila.
Po njegovem odhodu so zaporedoma govorili ljubljanski župan dr. Adlešlč, ki je spregovoril o moči naše stranke in o 11. decembru, ki bo dokazal, da je Ljubljana dokončno prišla v pravi tabor. Za njim je govoril dr. Golia o vsestranskem delu sedanje vlade, ki se je prva jasno izkazala s svojo naklonjenostjo Sloveniji. Nato so se razvrstili še kandidat za mesto Ljubljano g. Mašič ter namestnika gg. dr. Golia in Kavka, predsednik glavnega odbora JRZ dr. Bojan Pirc iz Belgrada in predsednik banovinske MJRZ Rudolf Smersu. Za sklep je inž. Sodja, predsednik mestne JRZ, še enkrat pozval vse prisotne k pridnemu in vztrajnemu delu, ki mora dne 11. decembra tudi v Ljubljani dokazati tako jasno kakor bo dokazal po vsej Sloveniji, da je naše mesto v taboru JRZ, v taboru dr. Korošca, našega edinega voditelja, v taboru modrega predsednika sedanje vlade dr. Milana Sto-jadinoviča. Zdaj ni čas za fraze, ne za demonstracije, zdaj je čas za resno, disciplinirano delo, ki mora obroditi tako obilen sad, kakor ga morda zdaj ne pričakujejo niti največji naši optimisti. Zmaga naše stranke mora biti sijajna, veličastna, tako prepričljiva, kakor še ni bila nobena volivna zmaga v Jugoslaviji.
Še dolgo časa so se ljudje vsipavall Iz frančiškanske dvorane, še dolgo so se pogovarjali o tem lepem zborovanju, ki je postalo veličastna manifestacija za politiko dr. Korošca in za politiko stranke, ki ji je blagor naše države vse.
Ljubljana od včeraj do danes
Tako lepega in suhega novembra kot je bil letošnji, prav gotovo že ne pomnijo skoraj niti najstarejši ljudje več. Dve tretjini tega mesecu, ki je redno vsako leto deževen in pust, sta letos bili prav zares izredno lepi. Sicer se pa tudi nad letošnjo jesenjo samo ne moremo prav nič pritoževati. Tako september kakor tudi oktober sta bila dovolj suha in jasna. Dolgo časa smo imeli v Ljubljani tako vreme, da smo skoraj do poldneva tičali v meglenem morju, popoldne pa smo navadno imeli prav lepo, sončno in celo precej gorko vreme. Ljudje so dolgo časa hodili okrog v površnikih ter hranili v omarah zimske suknje za mrzlejše čase. Ko pa sta minuli prvi dve tretjini meseca novembra, se je vreme končno spremenilo. Preteklo nedeljo je bilo zjutraj zelo mraz, megla je' bila kar nekam kalna in temna, tako da so izkušenejši opazovalci za popoldne že napovedovali sneg. Okrog poldneva se je megla spustila še niže. Začelo je rahlo pršiti, proti večeru pa tudi že rositi, dokler se ni v poznih nočnih urah vlil dež. Ponedeljsko jutro je bilo deževno, prav tak je bil tudi ves dan. Današnji torek je spet pričel z mokroto. Postalo je precej topleje, pritisnil je jugo-vzhodnik, ki pridno nosi čez naše kraje na moči bogate oblake. Kakor vse kaže, bo sedanje vreme trajnejšega značaja. Nekateri pesimisti napovedujejo, da bomo ostali prav do božiča verjetno brez snega.
Deset prevozov — nič posebnega
Reševalna postaja je v zadnjih štiri in dvajsetih urah posredovala desetkrat in sicer le v primerih notranjih obolenj. Zdi se, da se bodo zdaj pričeli časi, ko bo bolnišnica bolj frekventirana kot je bila poleti. Vlažno vreme je zdravju kaj škodljivo. Človek se lahko prehladi, če se še tako pazi. Zdaj bodo morali reševalci večkrat prevažati lmlnike s stanovanj v bolnišnico, ki bo v zimskih mesecih redno dobro zasedena.
Manfše nesreče fn nezgode
50 letno Marijo Nikolič, ki stanuje na Rudniku, je v nogo ugriznil pes. 16 letni pastir Rovanšek Rudolf iz Vevč je sekal drva, sekira pa mu je spodletela in ga z ostrino udarila v desno nogo. Lastnik lepega imena, 57 letni posestnik z Obrij pri Ljubljani, Gavtroža Tone, se je bil doma sporekel s svakinjo in svakom. Beseda je dala besedo, iz besed pa so se »izcimila« dejanja. Svakinja je pograbila dežnik, svak pa okrajnik in začela sta Gavtrožo udrihati na »vse mile viže« po
glavi. Poškodbe pa niso hude. Tovarniški delavec Skubic Franc iz Dobrunj je imel smolo. Prevrnil se mu je voz pri dvigalu ter ga pritisnil ob nogo tako močno, da mu je zmečkal prste. 18 letni praktikant Tone Ambrožič iz Ljubnega si je dal v državni tekstilni šoli v Kranju opravka z vrelo barvno maso. Mešal je in mešal, pa se je opekel po nogi. Vsi navedeni se zdaj zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Sezona predavani je pričela
Bolj ko lezemo v zimo, bolj začenja oživljati družabno življenje. In v družabno življenje spadajo prav gotovo tudi razna predavanja. Čez poletje jih skoraj ni, saj se človeku ne da v vročini sedeti v zaprtem prostoru, ko pa pritisne mraz in pridejo dolgi zimski večeri, pa zopet prično. Ljudem se ne ljubi ob večerih večno sedeti doma, eden jo udari v kino, drugi v gledališče, tretji kam v gostilno, četrti na koncert, peti v kavarno. Mnogo pa je tudi takih, ki rajši poslušajo predavanja, kakršna bi jim utegnila obogateti znanje.
če si nekoliko ogledamo dnevno kroniko, zapazimo, da so termini za predavanja ta teden obilno zasedeni. Nocoj bo pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval univ. doc. dr. Božo Škerlj o »Rasah izven Evrope«. Jutri zvečer bo Angleško društvo priredilo čajni večer, na katerem bo govoril univ. prof. John Zvvetina iz Chicaga o ameriški ustavi. Jutri zvečer bo o »kvalifikaciji lovske tatvine po finančnem zakonu 1938-89« govoril pod okriljem društva »Pravnik« univ. prof. dr. M. Dolenc. Tečaj predavanj o vzgoji matere bo priredilo Splošno žensko društvo. Prvo predavanje bo v četrtek. Govorila bo dr. B. Merljakova o »Otroških boleznih«. V teku so zanimiva predavanja ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice. V soboto bo Pedagoško društvo priredilo predavanje dr. Karla Ozvalda o »Glavnih virih srednješolskih neuspehov«. Kakor vidimo, je pre-davalna sezona zdaj res že prav živahna.
Vožnje snega Podjetniki in prevozniki, ki imajo na razpolago navadna ali motorna vozila z dvigalnimi napravami za odlaganje tovora, se pozivajo, da predlože takoj nekolkovana pismena sporočila pisarni mestnega cestnega nadzorstva na Vrazovem trgu, če žele sodelovati pri prevozu snega. V sporočilih je treba navesti točne podatke o velikosti vozil, o dvigalu in o zahtevku za dnevno osemurno vožnjo.
V Ljubljani 23.695 volivnih upravičencev
Ljubljana, 2. novembra.
Reklamacijsko postopanje odnosno poslovanje reklamacijske komisije na mestnem poglavarstvu je smatrati za končano. Okrajnemu sodišču so bili 16. t. m. poslani zadnji spisi v končno rešitev. Še pred 16. novembrom so bile rešene končno vse reklamacijske zadeve in pritožbe proti sklepom. Po statističnih podatkih domovinskega oddelka mestnega poglavarstva je sedaj ugotovljeno končno število volivnih upravičencev za skupščinske volitve 11. decembra t. 1. Vseh volivnih upravičencev je 23.695. Prav mnogostransko je bilo poslovanje domovinskega oddelka in reklamacijske komisije, odnosno okrajnega sodišča. Celotno je bilo vloženo 2565 reklamacijskih predlogov za vpis odnosno izbris. Razen tegu pa še 173 reklamacijskih predlogov, ki so bili vloženi od 2 in celo 3 strank. Mnogo pritožb je sodišče zavrnilo, prav tako tudi reklamacijska komisija mnogo predlogov.
Prav poučen je pregled o valovanju volivnih upravičencev v gotovih razdobjih in ob gotovih volitvah. Pri občinskih volitvah 26. aprila 1921 je Ljubljana štela 11.158 volivnih upravičencev, dejansko pa 6e je volitev udeležilo 7688 volivcev. Takrat izvoljeni občinski svet je bil 12. junija 1921 že razpuščen in imenovan komisar v osebi odvetnika dr. Viljema Krejčija, sledil mu je pok. dr. Ljudevit Perič, nato pa je bil 14. februarja 1924 postavljen gerentski svet v obliki mestne trojice: dr. Dinko Puc, Jože Turk in Anton Likozar. Pri skupščinskih volitvah 2. oktobra 1927 je bilo od 14.546 volivnih upravičencev oddanih 10.482 glasov,
Prve volitve pod diktatorskim režimom Pere Zivkoviča so 8. novembra 1931 nagnale na volišča velikansko maso volivcev. Saj je takrat dr. Kramer izdal po shodih geslo in krilatico: »Volitve so plebiscit za kralja Aleksandra!« Takrat je od 16.460 vpisanih volilo po takratnih uradnih navedbah 13.464 volivcev.
Notranji minister dr. Anion Korošec je jeseni 1935 izdal odredbo za združitev okoliških občin z Ljubljano. Prihodnje leto 1936 so bili že sestavljeni volivni imeniki za Veliko Ljubljano, ki je v tem letu štela 21.057 volivnih upravičencev, naslednje leto 21.713 in letos 5. februarja 22.660, nato pa po sedanjem reklamacijskem postopanju 16. novembra 23.695 volivnih upravičencev.
Prvi motorni vlaki v Sloveniji
Maribor, 21. novembra.
Po dolgotrajnem prizadevanju naših tujsko-prometnih in gospodarskih krogov je železniška uprava sedaj stavila na razpolago za Slovenijo dva motorna vlaka, ki bosta stavljena v promet že v teku tega meseca. V gospodarskem in tujskopro-metnem interesu Slovenije bi bilo, da bi eden teh motornih vlakov vozil med Zagrebom preko Ljubljane in Jesenic do Rateč-Planice, drugi motorni vlak pa iz Ljubljane preko Celja do Maribora in odtod po dravski dolini do Prevalj. Prvi motorni vlak naj bi odhajal iz Zagreba zgodaj zjutraj ter bi se od Jesenic naprej ustavil na vseh postajah, ki so izhodišče za zimske turistične kraje in zimskošportne predele; iz Rateč-Planice naj bi se motorni vlak pozno zvečer vračal v Zagreb. Ravno tako bi moral drugi motorni vlak iz Ljubljane odhajati zgodaj zjutraj ter bi imel od Maribora naprej v Dravski dolini več postankov, tako da bi bil potnikom omogočen obisk važnih turističnih in zimskošportnih krajev, kakor so Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju, Rimski vrelec in drugi. Vozni red obeh motornih vlakov bi se moral določiti na ta način, da bi imela vlaka v obeh smereh, torej zjutraj in zvečer, zvezo v Zidanem mostu, tako da bi bila podana tudi možnost zveze z Zagrebom in Mariborom, odnosno Dravsko dolino in obratno. Gotovo je, da bi bila uvedba prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah neprecenljivega pomena za tujski promet in sploh za gospodarstvo v Sloveniji, ker bi bila s tem ustvarjena idealna prometna zveza med Zagrebom in med najvažnejšimi tujskopromelnimi predeli Slovenije na eni strani
Blagoslovitev in otvoritev nove ceste
Maribor, 21. novembra. Včeraj popoldne je bila pri Mariji Snežni v Slov. goricah * lepa slovesnost, Blagoslovljena in otvorjena je bila nova cesta, ki veže to lepo razgledno točko in znamenito božjo pot z banovinsko cesto Št. Ilj-Apače. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik bana dr. Natlačena o.kr. glavar dr. Šiška, okr. glavar za Maribor desni breg Eiletz, mariborski župan dr. Juvan, predsednik okr. cestnega odbora Franjo Zebot in drugi odličniki iz Maribora in raznih krajev v Slovenskih goricah. Cesto je blagoslovil dekan Fr. S. Gomilšek, otvoritev pa je izvršil okr. glavar dr. Šiška. Načelnik cestnega odbora Zebot je v slavnostnem nagovoru orisal dolgoletno borbo domačino.v za zgradbo te ceste, ki so jo dobili šele sedaj, ko so na vladi in na vseh merodajnih mestih naši ljudje. Nova cesta je dolga poldrug kilo,meter ter jo je zgradila domača občina s podporo okrajnega cestnega odbora in banovine.
Letošnje božične počitnice
Maribor, 21. novembra. Lani so bile božične počitnice na naših šolah močno skrajšane in je naša šolska mladina imela malo možnosti za udejstvovanje v zimskem športu, posebno pa v smučanju, ki je po vsej pravici poslalo pri nas najbolj priljubljena športna panoga. Seveda je bil s tem prikrajšan tudi naš zimski tujski promet ter so bile v številnih naših zimskošportnih postojankah rezervacije iz tega razloga odpovedane. Zato so naša športna mladina in naši tujskoprometni krogi že ponovno izrazili željo, da bi se božične počitnice na naših šolah primerno podaljšale, da bi se na ta način naši mladini nudila možnost za intenzivnejše udejstvovanje v zdravem zimskem športu, obenem pa bi se našim zimskim turističnim krajem omogočila močnejša zimska sezona, ki je velikega pomena za naše gospodarstvo. V tem smislu sta tudi Tujskoprometni zvezi »Putnik« v Ljubljani in Mariboru pri pristojnih oblastih porivzeli potrebne korake, da bi se ugodilo tej splošni želji in potrebi v interesu našega narodnega smučarskega športa in v korist našega zimskega tujskega prometa. — Prepričani smo, da bodo merodajni činitelji s j)ravilniin razumevanjem obravnavali vprašanje letošnjih božičnih počitnic na naših šolah.
Moravška dolina se preobrazile
Moravče, 20, novembra. Limbarska gora in Sv. Miklavž sta pri nas najlepši razgledni točki, ki privlačujeta mnoge izletnike in pobožne romarje. Daleč na okrog je znana božja pot na goro k Sv. Valentinu; domačini pa že od nekdaj radi hodijo čez hrib na Kresnice, kjer je najbližja zveza z železnico. Zal, da so poti na oba kraja silno slabe in nerodne. Možje, ki o tem odločajo, so se pričeli zanimati, kako bi obe poti zboljšali in uredili. Posrečilo se jim je dobiti primerno podporo in najti potrebna sredstva, s katerimi so pričeli graditi lepo občinsko pot na Kresnice in na Limbarsko goro. Prva se odcepi od banovinske cesete na Trznu, druga pa zavije v Serjučah z občinske ceste proti Hrastju. Na obeh krajih je že zaposlenih več delavcey-qo-mačinov in delo dobro napreduje. V načrtu je tudi popravilo občinske ceste proti Češnjicam. Tako bo dobila moravška dolina sčasoma povsem drugačno lice. Osušeno bo tudi močvirje med Moravčami in Drtijo, kjer bo skorej dovršen nov osušev? thi ' Jarek. Naposled nam bo zasijala še elektrika, ki nam bo pomagla, da se gospodarsko okrepimo.
ter med glavnimi našimi gospodarskimi središči na drugi strani. Vsa naša javnost pričakuje z velikim veseljem uradno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah.
Zahtevajte povsod naš list!
Veliki šahovski hoj na Holandskem
V desetem kotu ni še nihče zmagal — Fine še vedno vodi
odločena partija med Amerikancem Capablanco in Fineom. Capablanca je stal že na nekoliko trdnejših tleh, a mu vseeno proti izredno žilavemu Fineu to ni pomagalo do zmage. Točko sta si med vožnjo iz Brede, kjer so velemojstri igrali deseto kolo, v Amsterdamu razdelila. Ostala je iz tega kola odprta samo še partija med Reshevskpn in Botvi-njkom. — Včerajšnji dan je bil določen za oidigra-nje prekinjenih partij, o čemer poročil še ni.
Deseto kolo šahovskega turnirja na Holandskem je o,sem najboljših šahistov začelo igrati v nedeljo zvečer in ga je tudi — razen ene partije, ki je bila prekinjena — tudi končali. Na njem sta se borila drug proti drugemu nasprotnika iz lanskoletnega šahovskega dvoboja za svetovno prvenstvo: dr. Aljehin in dr. Euwe. Igra ves čas ni kazala ne za enega ne za drugega nobene prednosti in se je o;b enaki poziciji tudi končala z remi-som. S tem sta v dosedanji tabeli oba velemojstra ostala na istih mestih, kot sta bila po devetem kolu. Tudi Keres, ki je igral s Flohrom, ni mogel doseči več kot pol točke. 2e zvečer je bila dalje
Stanje po desetem kolu: Fine 6.5 (1), Keres 6 (1), Capablanca 5, Botvinik 4.5 (2), dr. Aljehin 4 5 (1), dr. Euwe 3.5. Reshevsky 3(3), Flohr 3.
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
32
»Pardon, moram vas seznaniti z nekimi ljudmi.«
Njeno govorjenje je bilo sladko in priliznjeno. Vsiljivo je prijela fanta za roko, kakor da bi bilo to neobhodno potrebno, ga pri tem vroče pogledala, da jo nehote umaknil oči, potem ga je pa potegnila k družbi, katero je bila malo prej zapustila.
Whitney bi ji bil najrajši dejal, da mu ni nocoj za nobeno družbo, marveč da hoče samo Sereno. če bi ne bilo zaradi nje, bi ga nocoj ne videli na tej prireditvi...
Rosanna je zdaj vsa žareča hitela:
»To je mr. Whitney, inženir, upravnik našega novega rudnika.«
Inženir se je družbi priklonil.
Oglasil so je gospod Hearat, ki ga je novi došlec očitno zanimal:
»Tam so bogata nahajališča zlata ... hm...«
Hearst je bil v mestu ugledna osebnost: bil je senator San Francisca v osrednji zbornici in eden prvih gospodarstvenikov v kalifornijski prestolnici. Whitney je to vedel, zato ni hotel ostati dolžan odgovora na llearstovo pripombo. Okrenil se je k senatorju in mu dejal:
»Popolnoma pravilno. Skmo, da bi bilo treba ta zlata ležišča pametneje iz-
koriščati. Treba bi bilo modernizirati obrat ./.<
Senator ga je nekaj časa poslušal, potem se je nasmehnil in pripomnil:
»Da, da. Zakaj se pa sami ne pobrigate. Kopljite čiui več zlata, pa boste že sami zabogateli, če boste pametni...«
Spet se je nasmehnil, potem se je obrnil drugam in ni več obračal pozornosti na inženirja Whitneya, ki bi se bil s tako vplivnim možakom še rad raz-govarjal in ga pridobil za svoje velike, novotarske načrte.
Inženir se je počasi oddaljil od senatorja, toda samo toliko, da je lahko slišal vsako njegovo besedo, te bi se pokazala prilika in bi Hearst začel spet s kom govoriti o rudniku, bi bil takoj na mestu in bi lahko posegel v razgovor.
Ujel je nekaj besedi, kako je senator izpraševal nekoga po njegovih rodbinskih razmerah. Pogledal je tja in je videl, da je to majhen okreten mož, ki se je začel pritoževati, da mu sin prizadeva težave in skrbi. Začel je izdajati nekak list, pa mu posel ne gre, ker ne mara tega časnika nihče kppovati. Tudi sploh niso časniki donosen posel.
»Ni zaslužka s to rečjo,« je končal razočarani in zaskrbljeni oče.
Whitney je videl, da ne bo dosti ujel, pa je obrnil pozornost drugam.
Rosanna je bila medtem zapustila
družbo in odšla v Serenino sobo, da bi pogledala, kaj je z dekletom.
Serena je vprav popravljala zudnje gube na obleki, da bi ne bilo na njej nobene napake in da bi teti ne delala sramote. Ko je Rosanna stopila v sobo, jo je Serena zagledala v zrcalu, ki je stalo ravno nasproti vrat.
Naglo so je obrnila, pogledala teto in rekla:
»Dober večer. Ali sem dobra, teta Rosanna?«
Rosanna jo je pohvalila:
»Zelo si lepa. Nič se ti ne pozna, da si s kmetov...«
Serena se je pohvale razveselila, zakaj vseeno se ji je zdelo, da je v tem razkošju tetinega doma težka in okorna. Toda Rosanna si ni mogla kaj, da ne bi pohvali pridružila šo pripombe:
»Samo lasje niso počesani, kakor bi bilo treba.«
Serena se je hitela popravljati, da bi bila v vsem taka, da bi bilo teti po godu. Zraven je mislila na Jareda, pred katerega je hotela stopiti taka, da bi ga ne mogla v ničemer osramotiti ali spraviti v zadrego nobena druga.
Rosanna jo je opazovala, ko se je ravnala pred zrcalom in si urejala frizuro. Najrajši bi si jo bila pošteno privoščila in jo oštela kakor frkljo, zakaj bila si je na jasnem, da ji ta napol otrok s kmetov stoji na poti do Whitneya in da ji utegne prekrižati vse načrte glede njega. Toda vedela je, da z odkritim nastopom ne bo dosti dosegla, zato je sklenila, da bo ravnala previdno in preve-jano. Nameravala je Sereno pri Whit-'neyu zigratL
Serena si ni mogla nič takega o njej misliti. Njeno pohvalo je sprejela veselo. Mislila je samo na jareda in na svidenje z njim. Vprašala je Rosanno še enkrat:
»Ali naj spremenim frizuro, teta?«
»Zdaj je prepozno. Morava iti.«
Serena je hotela še nekaj vprašati in je dejala:
»Teta...«
Toda Rosanna jo Je prehitela, rekoč:
»Da, to sem ti tudi hotela reči: nikar mi ne pravi teta, marveč me imenuj samo Rosanno. Saj nisem še tako hudo stara.«
Serena je vstala in šla za teto proti vratom.
Rosanna se je na pragu naglo obrnila, kakor da je nekaj pozabila povedati, ter je rekla:
»In pa, zapomni si tole: nikar ne letaj za Whitneyem. On ima rad drugo!« Preden ji je Serena mogla kaj dejati, je že odšumela jx> stopnicah.
Sereni je dušo presekala rezka bolečina. Najrajši bi bila zavpila in se vrgla na Rosanno ter jo udarila po ustih. Laznica! Vse je vpilo po njej, toda zavedela se je brž, da zdaj ni trenutek, da bi mogla premišljati in čakati. Morala je za Rosanno v dvorano. Stresla se je, še dostojanstveno zravnala, stisnila ustnice in s ponosnimi koraki odšla po stopnicah proti dvorani.
Rosanna se je na vratih ustavila in počakala. Ko sc je Serena prikazala na stopnicah, jo je ošinila z radovednim in škodoželjnim pogledom. Ta pogled je bil i kratek in nagel, toda zadostoval je, da
se je Sereni nekaj posvetilo: Rosanna ima rada Jareda!
V trenutku se je domislila tetinih opominov, njenih pogledov, ko ju je videla z Jaredom ob srečanju, njeno pripombe, da ni še stara, njenega poplesavanja okoli Jareda, ko je bil zadnjič tu ...in je takoj vedela, kam pes taco moli. Teta je imela Jareda rada, seveda ji jo bila ona potem odveč. Ni prišla prav.
Kaj pa Jared?
Ni utegnila do kraja domisliti, kaj je z njim. Rosanna jo je prijela za roko in jo odvedla v dvorano, ki se je bleščala v luči in dragocenih oblekah.
Prav ta trenutek je lakaj naznanil, da prihaja general. Vsi povabljenci so planili pokonci, se zravnali, umolknili in se zazrli proti vhodu.
Čez nekaj trenutkov so se vrata od-prla na obe krili, med njimi se je pri-kazala nizka, temna postava, širokih ramen, črnih oci, zavaljenega telesa in nerodne hoje. General Grant je za trenutek obstal na pragu, se priklonil in se malo razgledal po dvorani.
Godba je zaigrala državno himno. Vsi povabljeni gostje so jo poslušali stoje in tiho. Po prvih zvokih himne je general zakorači 1_ s praga ter obstal vrh stopnic, ki so držale v dvorano.
Ko je godba odigrala himno, so se začeli gostje zbirati okoli generala. Po sredi so pustili prehod za Ralpha in Rosanno, ki sta z dostojanstvenimi koraki hitela, da pozdravita bivšega predsedni* ‘ ka Združenih držav. Ko sta prišla do njega, sta se mu globoko priklonila, Ro-> sanna je spregovorilaj
Od tu in tam
Nova invalidska uredba, s katero se urejajo podpore našim invalidom in popravljajo krivice prejšnjih vlad, je izzvala med invalidi silen ojdmev. Uredba daje nazaj vse pravice tudi tistim invalidom, ki jim je odredba iz 1. 1929. odvzela podpore, Sedanja vlada je pokazala trdno voljo, da postopoma da vsakemu sloju tisto, kar mu pa vseh pravicah gre. Glavni odbor invalidskega združenja je pozval vse jugoslovanske invalide, naj izrazijo vladi hvaležnost s tem, da bodo vse svoje glasove pri vo.litvah oddali za listo dr. Milana Stojadinoviča,
Truplo pokojnega hrvaškega politika in prvega zunanjega ministra naše države dr. Anteja Trum-biča so včeraj dopoldne pripeljali iz Zagreba v Split. Spotoma so Hrvatje povsod počakali na avtomobil, ki je vozil krsto, in se poklonili 6pominu velikega sina Hrvaške. Ob 10 dopoldne je prispel avtomobil v Split, ki je bil ves v črnih zastavah. Delavci so vzeli krsto in jo ponesli skozi vse ulice do Peristila v Dioklecijanovi palači. Za krsto se je strnile, ljudstvo v dolg sprevod. Krsto eo položili na oder, nakar sa začele prihajati množice in kropili truplo dr. Trumbiča. Svečan pokop b« »ilri dopoldne na shoške splitske občine.
Propagatorji volivne abstinence na Hrvaškem
so imeli včeraj v Zagrebu evoj sestanek. Javnost ve iz časopisnih poročil, dn so ee manjše politične skupine, ki so nezadovoljne z dr. Mačkovo politiko, odločile od skupnega hrvaškega gibanja in oznanjale po svojih tedenskih listih svoje nazore o hrvaški politiki. Voditelji teh gibanj eo bili dr. Mirko Košutič, odvetnik, dr. Buč, Joe Matošič, dr. Cuzzi in drugi. Z včerajšnjega posveta ni bilo izdano nobeno sporočilo, pač pa namigava zagrebško časopisje, da so se vsi ti voditelji abstinence premislili in bodo svoje pristaše odvezali svojih navodil, naj se volitev vzdrže.
Nemška manjšina v naši državi sc bo zbirala odslej spet v enotnem nemškem »Kulturbundu«,
ker se je dosegel sporazum med vsemi sprtimi strujami. Podlaga za spravo med kulturnimi organizacijami je bil dogovor meti vsemi nemškimi skupinami, da pri decembrskih volitvah ne bodo postavljale svojih kandidatov, temveč bodo Nemci volili kandidate na listi dr. Milana Stojadinoviča brez oziira, če je kandidat nemške narodnosti ali ne. V »Kultu rbund« bodo vstopila tudi vsa nemška društva v Slavoniji, ki imajo svojo centralo v Osjeku. Vodja društva bo dr. Alender.
Okrog 3000 vagonov prvovrstnih Jabolk bodo leto« prodali v tujino sadjarji iz Užiške Požege. Kraj ima posebno ugodno lego, ki je omogočila nagel razvoj sadjereje. Ker so se tudi ljudje sprijaznili s sodobnimi načini gojitve sadnih dreves in znajo pazljivo sortirati sadež, imaja jabolka iz Užiške Požege v tujini dober glas. Naročila so tako velika, da ne morejo zadosti hitro naložiti vagonov. Računajo, da bo šlo iz kraja okrog 3000 vagonov odbranih jabolk.
Razprava proti Muniri Mirojevič iz Zenic«, ki
je ustrelila drugoi ženo svojega moža in njega samega težko ranila, se je včeraj nadaljevala na kraju nesreče samem. Munira je bila dvajset let porečeni z železniškim uradnikom Alijo Ljutovičem, k je morala pretrpeti grozotne stvari. Mož je lazil za drugimi ženskami, zapravljal njeno doto, ona Pa je mo,rala z največjimi napori iskati sredstev, da je preredila svoje štiri otroke. O tragediji, ki se je iz tega rodila, smo že pisali. Pred sodiščem so vse priče hudo obremenjevale Ljutoviča, Muniro pa razbremenjevale. To se je dogodila tudi pri rekonstrukciji dogodka v Zenici. Ko se je Munira, spremljana od orožnikov, vračala skozi Zenico, 6a jo ljudje navdušeno pozdravljali.
Podle trike si izmišljujejo tihotapci K mesarju Jovanu Kišu v Novem Sadu je prišel neki človek in mu izročil zavitek s prošnjo, naj ga shrani. Kis je zavoj spravil, pa ga po dveh dneh odprl, ker se tujec ni zglasil. Na svoje začudenje je ugotovil, da je bilo v zavitku precej nežigosanih vžigalnikov in nežigo-sanih igralnih kart. Mesar je vse skupaj izročil finan-carjem, ki so naslednjega dne prijeli tudi neznanca, ko je prišel k mesarju po zavitek. Pri zaslišanju je neznanec povedal, da je nesel prepovedano blago k mesarju zato, da bi ga potem naznanil in dobil ovadi-teljsko nagrado. V tem primeru bi dobil okrog deset jurjev.
Izredno ugodnost je dovolil finančni minister jugoslovanskim izvoznikom puranov v Anglijo. Za božične dni si nabavijo Angleži kot najbolj priljubljeno jed purane. Naš trg ima tega blaga več kot preveč po primernih cenah, ki so omogočile, da so Angleži vsako leto nakupili veliko množino puranov tudi pri nas. Letos pa se je pojavila konkurenca, ki bi utegnila zavreti naš izvoz puranov. Zaradi tega je finančni minister ukrenil, da bo narodna banka plačevala izvoznikom puranov tri četrtine angleških funtov ne po dnevnem tečaju, temveč po 262 dinarjev, ostalo četrtino pa po rednem kurzu.
Baharija se je kruto maščevala delavcu Drago-ljubu Ekmeniču v Belgradu. Fant je hotel pokazati dekletom, kako se spretno skače iz drvečega tramvaja. V Aleksandrovi ulici je skočil iz voza, a tako nesrečno, da je padel pod kolesje, ki mu je odrezalo obe nogi. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi prevelike izgube krvi bo bržkone umrl.
Zaradi ugrabitve dekleta bi skoraj prišlo do krvavega obračuna med dvema vasema v okolici macedon-skega mesta Gostivarja. V vasi Strajanih je živela lepa Vasija Ademovič, za katero se je pulilo več mladeničev iz domače vasi, kakor tudi iz sosednjega Pa-davišta. Tair Tairovič je sanjal, kako bi dekle osvojil, ker njeni starši ni6o nič dali na njegove prošnje in lepe besede. Najel je petnajst svojih prijateljev in z njimi sredi noči krenil pred dekletovo hišo. Ker očeta ni bilo doma, so pograbili mlado dekle in jo odpeljali. Sredi poti pa so ugotovili, da so odvedli mlajšo sestro in ne Vasijo. Spet so se vrnili, ugrabili Vasijo in odšli v gozd- Ko se je zdanilo, se je Tair z dekletom utaboril v svojem domu. Čim je Vasijin oče izvedel za ugrabljenje, je nabral petdeset ljudi in šel iskat svojo hčerko. Toda Tair je pred preganjalci pobegnil v gozd in odvedel s seboj tudi Vasijo. Preganjalci pa so obkolili vas in grozili, da bodo vse požgali, če dekleta ne dobe nazaj. 2e so zažgali hišo Tairovega očeta, nakar so domači šli v gozd, prijeli Vasijo in jo izročili očetu. Na ta način se je končala »vojska« med dvema arnavtskima vasema, ki bi se v nasprotnem primeru lahko spremenila v vrsto krvavih obračunov.
Tri delavce je povozil brzi vlak, prihajajoč iz Subotice blizu Zemuna. Zjutraj so delavci odšli, da bi namestili nove pragove pod kretnico. Zaradi goste megle niso mogli pravočasno opaziti tovornega vlaka, ki je prihajal iz Zemuna. Ko so pa le začuli sopihanje lokomotive, so nekateri skočili iz proge vstran in se rešili, trije pa so skočili na drug tir ne vedoč, da po njem divi proti Zemunu subotiški brzi vlak. In že je lokomotiva butnila vanje, jih podrla in razmrcvarila, Vsi trije so obležali na mestu mrtvi.
Tajnosti jetniškega življenfa se odkrivajo
Leta 1936 oproščena, sedaj obsojena
Senica se je izdal
Ljubljana, 22. novembra. |
Kriminalna literatura vsebuje in navaja najrazličnejše trike zločincev, zlasti onih, ki so nevarni tuji lastnini, omenja pa tudi v podrobnostih, kako se razvija življenje po samotnih in skupnih celicah raznih jetnišnic. Med vlomilci dostikrat ne vlada iskrena solidarnost, mnogi so, ki se prerivajo od skupine do skupine, postajajo celo »špijoni«, ki jih pa potem poklicni in radikalni tatovi izločijo iz svoje srede. Ko pridejo takole tatovi v skupne areste, si kaj radi pripovedujejo svoje dogodivščine, vedo za vse premožne ljudi, kjer bi se lahko v kaj »pljunilo« in kaj »sunilo«. Snujejo načrte. Znan je trik zaprtih tatov, da kaj radi skušajo, ko pridejo na svobodo, opehariti žrtve, ki jih poiščejo med sorodniki svojih tovarišev in njih znanci. Prinašajo pisma, dostikrat celo ponarejena, kjer prosi »nesrečni jetnik« za kako denarno podporo in večjo vsoto, da bo mogel plačati »advokata«.
Prav čudna kriminalna zgodba se je razvijala od l. 1936. naprej. Naposled pride vse na dan!
Vlom pri železničarju Verb ču - Bogat plen
V Stožicah stanujeta železničar Fran Verbič in žena Gabrijela. Takole 30. januarja 1936 je žena opoldne nesla možu kosilo. Stanovanje je zaprla. Ko se je vmila, je bilo vse odklenjeno in razmetano, Kmalu je presenečena ugotovila, da ji je iz omare izginila večja vsota bankovcev, skupaj 15.100 din. Dolgoprstnež pa bi lahko odnesel še več, ko bi še nekoliko pazljiveje pobrskal po omari. Kot osumljenec je bil aretiran neki Jože Senica. Pred malim senatom je bil Senica junija 1936 zaradi tega vloma obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije. Hkratu z njim sta bila obtožena posestnik, gostilničar in krojaški mojster Fran Zaletel, stanujoč v Stožicah in njegova žena Marija. Obtožena sta bila zaradi prikrivanja ukradenega blaga, odnosno zaradi dajanja potuhe. Takrat sta bila oba oproščena od obtožbe.
Obsojeni Jože Senica je prišel v zaporih med pisano družbo tatov in vlomilcev. Začel jim je praviti svoje zgodbe. Pripovedoval je, kako je vlomil pri Verbičevih in da je dal 10.200 din shraniti gostilničarju Zaletlu. Opisal je tovarišem vse podrobnosti. Vsakdo je dobil prvi vtis, da se Sanica ne laže, niti ne baha, kot je to navada nekaterih vlomilskih tipov, marveč da govori odkrilo resnico. Senica je dobival od Zaletla tudi tuintam kako podporo. Bil je drugače poprej stalen gost Zaletlove gostilne. Zaletel pa je bil nasprotno v hudih denarnih stiskah. Črnuški orožniki so letos spomladi prijeli nekega Peršeta. Na postaji so ga zasliševali in ga tudi preiskali. Našli so pri njem listič, na katerem je bil naslov gostilničarja Zaletla. Perše jim je stvar pojasnil. Orožniki so globlje prijeli zadevo in se jim je posrečilo tajnost vloma popolnoma razjasniti. Perše, ki je bil sojetnik, in drugi tovariš Senice so natanko pripovedovali, kako jim je Senica razodel tajnost, da imata zakonca Zaletel v shrambi 10.200 din. Drugače je bil Senica pri Zaletlu »kuhan in pečen«. Gospa Verbičeva je tudi povedala, kako ji je prišel neki Udovč pripovedovat o celi stvari v vseh podrobnostih.
Mnoge priče, nekdanji sojetniki Senice, so na razpravi pred malim senatom močno obremenjevali znova obtoženega Frana Zaletla in njegovo ženo Marijo. Oba sta sicer odločno zanikala, pa ni nič pomagalo. Senica, njun prijatelj, pa ju je nasprotno skušal izrezati iz hude stiske. Izgovarjal se je, da je vse le tako blebetal iz baharije. Fran Zaletel je bil obtožen tudi zločinstva krive prisege, ker ni v poravnalnem postopanju pred sodiščem navedel, da ima vlogo za 10.000 din.
Sodba je bila sedaj po novih dokazih drugačna: Fran Zaletel obsojen na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Žena Marija pa na 3 mesece strogega zapora in 120 din kazni. Prijavila sta revizijo in priziv.
Po prvem delu Irgaških tekem:
Tudi denar ne pomeni vse
Ob koncu prvega dela ligaškega prvenstva lahko nesporno ugotovimo veliko nazadovanje zagrebškega nogometa. Gradjanski, ves up in nada zagrebškega nogometa, je do sedaj izgubil štiri tekme in je zuostal za BSK-om za celih pet točk. Tega Zagrebčani niso nikakor pričakovali. Gradjanski je klub, ki ga nosi vos Zagreb na svojih rokah in ki ga tudi temeljito podpira z denarjem. Veliki menager Gradjanskega je pokupil vse najboljše igralce in po papirnatih prognozah je šel Gradjanski v letošnje prvenstvo z najboljšimi iz-gledi. Ob koncu prvenstva pa beleži 4 poraze in pa nedisciplino svojih igralcev, katerih ni sram, da se med seboj zmerjajo in celo tepejo na igrišču. To bodi velik memento tudi ostalim klubom, da lahko vidijo, da denar, komercializacija športa in prikrit profesionalizem, ki ga je v tolikšni meri uvedel v naš nogomet ravno Gradjanski, še daleč ne pomeni rešitve. Tudi z drago odkupljenimi igralci še ni mogoče priboriti prvenstva. Gradjanski je zato svetel primer. Z uvajanjem pfofesio-nalizma, ko so ga opustile celo države, kot je bila Nemčija in Češkoslovaška, je prišel prepozno. Poleg denarja je treba imeti še zavest in moralo. Tega danes igralci Gradjanskega nimajo in to je tudi močan razlog za neuspehe, ki so jih doživeli zagrebški »purgerji« v letošnjem prvem delu ligaškega prvenstva. Vse to instinktivno čuti naše športno občinstvo, ki zagrebških »purgerjev« zaradi njiliove domišljavosti ne ceni in jim privošči celo vsak neuspeh bolj kot vsakemu drugemu klubu.
Na vrhu tabele je z veliko prednostjo BSK, ki ni do sedaj izgubil niti ene tekme. V njem po vsej verjetnosti tudi lahko gledamo bodočega državnega prvaka. Štiri točke za BSK-om je Jugoslavija, ki je izgubila tri tekme. Njen položaj na tabeli pa še zdaleka ni tako trden kot pa položaj njegovega mestnega nasprotnika. Eno točko za Ju-
goslavijo sla Gradjanski in Hajduk, ki ima malo slabšo goldiferenco.
V zlati'sredini je na potem nleslu Hašk z 12 pikami. lato število točk imajo tudi Sarajevčani, ki so začeli zelo slabo, ki so pa v zadnjih štirih tekmah proti obema Gradjanskima, Basku in Je-dinstvu pisali štiri lepe zmage. V drugem delu znajo marsikaj še izgubiti, ker bodo morali več tekem igrati zunaj. Na sedmem mestu je Jedin-stvo, ki je v zadnjih tekmah neverjetno napredovalo in ki je sedaj celo pred Baskom, ki ima samo deset točk.
Med klubi, ki jih stalno smatramo za kandidate za izpadanje, je trenutno daleč najboljša naša Ljubljana, ki ima osem točk in še zadovoljivo goldiferenco. Za nami so Skopljanoi, Varaždinri in Zemunci, Najtežja bo predla Varaždincem, ki so v prveiu delu prvenstva igrali več kot dve tretjini iger na domačem igrišču.
S položajem, ki ga ima zaenkrat Ljubljana, smo v svoji skromnosti še nekako zadovoljni. Pač pa je treba z vsemi močmi obdržati kondicijo igralcev še za dve tekmi, ki jih bomo imeli letos v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo pride k nam Gradjanski iz Zagreba in nato še belgrajska Jugoslavija. Moštvo se mora zn ti dve tekmi na vsak način ohraniti v najboljši telesni condiciji. Oba kluba sta zelo nevarna kamna spodtikc in oba sta nam zelo nevarna. V prvem delu smo v Zagrebu izgubili s G:0, v Belgradu pa 2:0. V Ljubljani, upamo, da se ti rezultati ne bodo ponovili.
Kot najboljši strelec se je do sedaj izkazal Matošič mlajši, ki je zabil 18' golov. Sledijo mu Petrovič (Jugoslavija) 10, Kacijan (Hašk) 9, Gli-Sovič (BSK) 8. po sedem golov so dali Pavletič (Slavija V.), WoIfl (Gradjanski), Lešnik (Gradian-ski), Rajlič (Slavija S.), Podkratski (BSK). Med našimi igralci so najboljši Grintal, Pupo in Erber, ki so dali vsak po tri gole.
Tretja številka „Graf?žne revije"
Letošnja 3. številka »Grafične revije« je vsa posvečena jubileju, sedemdesetletnici grafične organizacije v Ljubljani. Opremljena je prav razkošno, grafiki pa so 6e tudi res potrudili, da so z njo pokazali, kaj zmorejo v svoji stroki. Originalni posnetek v barvah po naravi in tisk s tremi barvami »Ljubljana-Park Tivoli«, je prva umetniška priloga, ki na6 uvede v to jubilejno številko in ki jo je izdelala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani 6 tehnično popolnostjo.
Pestra vsebina številke je razporejena takole: za uvod pride pesem Celjana Ivana Kleča »Tovarišem v spomin«. Nato sledi poetičen panegirik Ljubljančana Dr. Kosma, »Sedemdeset let.« O pričetku prosvetnega dela piše »pet Dragotin Kosem v tehtnem članku »Kaka smo začeli s prosvetnim delom«. Zelo poučen je sestavek Otmarja Miha-leka, ki nam prikaže »Dvajset let tiskarskega dela v lastni državi«. Prav informativen je z ilustrativnimi vzorci opremljeni članek Ivan Matičiča o »Razvoju tiskovine v sedemdesetih letih«. Stanko Kovač iz Celja razvije nekaj prav zanimivih misli o »Vplivu tiska na slovensko kultura«. Natančen in vzgledno vestno sestavljen je članek Ljubljančana Franceta Pintarja »O zakonu harmonije«, ki je opremljen z ilustracijami ter 6 pomožno razpredelnico za določanje sarazmerij po zlatem rezu 8:5. Zelo poučen je 6estavek Mariborčana Pavleta Kovača, ki razglablja »O vstranjevanju stavka«. Dober in informativen je članek Bruna Čeča o »Stavku sodobne tiskovine«. O »Naši litografiji« gavori France Gabrijelčič v daljšem preglednem sestavku. O začetku fotolitografije in t> njenem razvoju nas pouči v izčrpnem članku Riko Beranek. Prav dober je tudi prispevek o »Tem in onem a tisku na pločevino«; ta prispevek je poslal Oto Pere. O grafično-tehničnih postopkih govori Ivan Kovačič, o sodobnih vprašanjih o tiskarski pripravi Makso Dachs, o stavnem 6troju »Typograph« Mariborčan Pavel Vokač, o organizaciji dela kot o važnem gospodarskem vprašanju Vilibald Vlahovič, a črki kot podobi besede Stanko Gladniik, o Stanku Gladniku kot o našem prvem umetniku kraso-pisa piše Dragotin Kosem, o tisku kot svetovni velesili Slavko Dvoršek, Stanko Kovač ima članek »2c oblika knjige izražaj vsebino«; slede še tehtni prispevki Alberta Kalmana, Ivana Lampreta, Konrada Tavčarja, Alojzija Sitarja, Toneta Fajfarja, Franca Savinška, Joška Jurača, Jožeta Trpina in Dragotina Kosma.
Ta jubilejna številka je opremljena s krasnimi barvnimi prilogami, ki so jih izdelale Jugoslovanska, Delniška, Mariborska in Mohorjeva tiskarna v Celju. Prav do.ber je originalni lesorez A. Pečana »Gaučanje« ter Erjavčeva »Idila slovenskih pla-
Zairnvva Tegetthoffova pisma v mestni blaga ni
Maribor, 21. novembra. Kakor znano, je bil slavni avstrijski admiral Tegetthof, ki se je leta 1866 proslavil v pamorski bitki pri Visu, rojen v Mariboru. Njegova rojstna hiša je stala na vogalu Gosposke in Slovenske ulice, na prostoru, ki ga sedaj zavzema palača Hranilnice dravske banovine. Mati tega pomarskega junaka je živela dolga leta v Mariboru, tudi še takrat, ko je Tegetthof dobil bitko pri Visu. Njej je Pošiljal sin e svojih velikih potovanj, ki so ga vodila v vse dele sveta, pisma, ki jih je mati zvesta hranila. Med pismi je pa tudi originalna brzojavka, katero je Tegetthof poslal svoji materi takoj po bitki pri Visu dne 21. julija 1866 ob 11.50 ponoči. Brzojavka se glasi v slovenskem prevodu: »Danes bitka s sovražnim brodovjem. Vis izpraznjen. Sovražnik izgubil dve ladji«. — Leta 1883 je mati Tegetthofa izročila vsa ta pisma z brzojavko vred takratnemu mariborskemu županu dr. Reiserju. Darovala je ta pisma mestni občini, da bi jih dala vzidati v temelje Tegetthofovega spomenika, ki ga je takrat mariborsko mesto hotela svojemu slavnemu rojaku zgraditi. Zupan dr. Reiser je shranil ta pisma v mestno blagajno. Tam j|o tudi ostala, ter so popolnoma pozabili nanje, tudi takrat, ka so postavljali Tegetthofu spomenik. Ostala so v blagajni do današnjih dni. Pred nekaj dnevi pa so mestno blagajno natančneje pregledali ter so v starem svežnju, ki je ležal že leta in leta v nekem kotu blagajne, odkrili Tegetthofova pisma, ki bodo vsekakor dobrodošla pridobitev mariborskega muzeja.
Fala pričela t elektrifikacijo Dravinjske doline
Slov. Ko.njice, 21. novembra. Pretekli teden je elektrarna Fala pričela z elektrifikacijo Dravinjske doline, in 6icer najprej na sektorju Tepanjski vrh-Pobreže-Oplotnica. Na Tepanjskem vrhu so pri vodu št. 232 že postavili temelj za transformator, odkoder boda napeljali električni tok najprej do Oplotnice, pozneje pa po vsej Spodnji Dravinjski do,lini. Na prej omenjeni črti so že pripravljeni leseni drogovi z betonskimi podstavki, kopljejo pa tudi že jame. Upamo, da bo delo šlo hitro izpod ro,k in da bo važna naprava, ki bo imela za vso Dravinjsko dolino ogromen gospodarski pomen, kmalu dograjena v velika korist našemu ljudstvu.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- 1 sko stanje 1	Tempe- ratura v U		Belativua II vlapa v % ||	I a ■s s -T 0	Veter	Pada- vine	
		l a at	0S , KC «<			(smer, iakosl)	m/m	vrsta
Ljubljana	747 1	13-0	60	84	10	0	6*2	dež
Maribor	745-0	13-5	70	eo	8	sw„	—	—
Zagreb	764-M	io-o	3-0	90	8	0	—	—
Belgrad	7u6’9	12-0	-10	90	0	Ea	—	—
Sarajevo	772-2	5-0	-2-C	90	10	0	—	—
Vis	7660	10-0	80	90	6	SE,		—
Split	767-3	15-0	9-0	60	7	ENEa	—	—
Kumbor	767 e	16-0	80	70	9	NNES		—
Rab	765-3	120	70	70	10	SSE,	—	—
DubPOinlH	7670	16-0	6-0	60	6	E,	—	—
Vremenska napoved: Nestanovitno vreme s padavinami.
Splošna pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je prevladovalo oblačno vreme, le med 11.50 in 10.20 ee je oblačnost nekoliko pretrgala, posijalo je tudi sonce, vendar le za krako dobo. Deževalo je iz noči do 9.50 neprestano, nato pa s presledki do 15 prav malo. Ponoči je pričelo deževati ob 23 in dežuje neprestano vso noč. Toplota zraka ee je močno dvignila.
Koledar
Danes, torek, 22. novembra: Cecilija.
Sreda, 23. novembra: Klemen.
Obvestila
Notno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43, mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Koledarček Zveze fantovskih odsekov. Izšel je koledarček Zveze fantovskih odsekov v prikupni obliki, Pridejani so naslovi vseh fantovskih odsekov, dekliških krožkov ljubljanske Prosvetne zveze in vseh prosvetnih društev ljubljanske in mariborske Prosvetne zveze kakor tudi prosvetnih društev s Koroške. Cena koledarčku je 8 din. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 77-1.
Društvo Rejec malih živali, Ljubljana, priredi dne 23. nov. predavanje »O reji golobov«, Predavanje bo v društvenih prostorih ob 8 zvečer v Karunovi ul. 10 (za trnovsko cerkvijo). Vse rejce in ljubitelje vabimo k temu zanimivemu predavanju. Vstopnine ni. Odbor.
Odlikovanje ameriških Slovencev. Za svojo požrtvovalno kulturno delo so bili odlikovani najvidnejši člani Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu in sicer predsednik Anton Grdina z redom jugoslovanske krone III. razreda, podpredsednik Mile Marinkovič in tajnik Jože Grdina z redom jugoslovanska krone IV. razreda, blagajničarka Marion Kuhar pa z redom sv. Save IV. razreda. Poleg teh je bila pa z redom sv. Save IV. razreda odlikovana tudi Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki. Zaslužnim kulturnim delavkam in delavcem tudi naše najiskrenejše čestitke!
Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani sklicuje sestanek gle- , de proslave 20 letnice kraljevine Jugoslavije djic 1. decembra. Sestanek bo v četrtek, 24. t. m. ob 18 v veliki magistratni dvorani. Mestno poglavarstva vabi s tern zastopnike vseh narodnih, prosvetnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih društev, da se važnega sestanka zanesljivo udeleže. Posebna vabila ne bodo razposlana.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani skioptično predavanje »Pesem izza kongresa«. Predaval bo dr. p. Roman Tominec ob krasnih in številnih skioptičaiih slikah o letošnjem svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Če niste sami doživeli teh nepopisno lepih slovesnosti, nikar ne zamudite vsaj tega predavanja, na katerem Vas bo priljubljeni predavatelj popeljal v eno najlepših evropskih mest. Predprodaja vstopnic po 3 din v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 26. novembra ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje profesorja dr. Ozvalda »Glavni viri srednješolskih neuspehov«. Po predavanju bo redni občni zbor Pedagoškega društva.
Na sestanku za proslavo 20-letnice kraljevine Jugoslavije bo zaradi razporeda slavnostnega sprevoda treba ugotoviti tudi približno število udeležencev pri sprevodu. Odbor za proslavo zato prosi zastopnike organizacij, da za sestanek, ki bo v četrtek, 24. t. m. ob 18 v veliki dvorani mestnega poglavarstva, pripravijo potrebne podatke o Številu udeležencev posameznih organizacij in društev, ki jih zastopajo.
Bežigrad — prosvetno društvo — ima svoj četrti prosvetni večer v četrtek, dne 24. nov. 1938 ob 8 v Mavričevi dvorani. Na sporedu je fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Izseljensko vprašanje za naš narodni obstoj.
Ljubljansko gledališče
nin«, ki so jo izdelali člani kluba lito-kemigrafov v Ljubljani. Tisk je v tej reviji odličen. Naši grafiki so za jilbilei 70 letnice izdali res vzorno lepo publikacijo
Drama. — Začetek ob 20 Torek, 22. novembra: Zaprto.
Sreda, 23. novembra: »Potopljeni sveU. Red Sreda. Četrtek, 24. novembra: »Labodka*. Red Četrtek. Petek, 25. novembra: Zaprto.
Sol>ota, 26. novembra: »Trideset sekund ljubezni«. Red A.
Opera. — Začetek ob 20.
Torek, 22. novembra: Zaprto (>Ero z onega sveta«, gostovanje v Celju.)
Sreda, 23. novembra: »Manon«. Gostovanje ge.
Zlate Gjungjenac. Izven.
Četrtek, 24 .novembra: Zaprlo.
Petek, 25 .novembra: »Aida«. Gostuje gdč. Vera Majdičeva. Izven.
Sobota, 26. novembra: »Roxy«. Premiera. Premierski abonma.
Drama pripravlja najnovejše delo Pavla Golie »Dobrudža 1916«. Delo nam slika dogodke na tem bojišču v desetih slikah. Zrežiral bo dramo režiser O. Šest. Premiera bo v sredo 30. t. m.
Celjane opozarjamo na današnje gostovanje ljubljanske opere. Začetek bo ob pol 8 zvečer. Pela se bo Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. V vlogi kmeta Marka bo gostoval g. Josip Križaj iz Zagreba. Era bo pel g. Franci, Giulo gdč. IIey-balova, Domo ga. Kogejeva, mlinarja g. Janko. Dirigiral bo ravnatelj Polič, režija inž. Golovinova.
Ga. Zlata Gjungjenac bo gostovala v sredo 23. t. m. v naši operi v svoji najboljši vlogi v Masse-netovi operi »Manont. OdliCna umetnica je imela v tej vlogi izredne uspehe pri nas in tildi drugod, kjer je gostovala. Gostovanje v sredo bo izven abonmaja po navadnih opernih eenali.
Gdč. Vera Majdičeva, ki je več let z odličnimi uspehi nastopala v tujini, bo po daljšem presledku zopet pela v naši oper! v prtek 25. t. m. Gostovala bo v naslovni vlogi Verdijeve opere"* »Aida«.
Koliko ima Francija zemlje
Francoskih inozemskih posestev je za več kot 32 Jugoslavlj
V zadnjem času je v evropski politiki spet na prvem mestu vprašanje kolonij. Sprožila ga je država, ki ji je svetovna vojna kolonije vzela, Nemčija. Vseh dvajset let Nemčija ni mogla preboleti tega svojega največjega poraza in ponižanja. V Evropi si je osvojila nazaj vso tisto zemljo, ki jo je morala po vojni odstopiti sosedom, in še več. Izbrisala je z evropskega zemljevida Avstrijo in jo spojila z Veliko Nemčijo, zasedla je Posaarje, in sicer tako, da ji nihče- več ne more očitati, da je ravnala nasilno. Dobila ga je s plebiscitom, ki ga je vodila mednarodna komisija in njegov mirni potek zagotovila tuja vojska. Zasedla je dalje tudi Širok pas češkoslovaškega ozemlja okrog in okrog, kjer je do zasedbe živelo skoraj tri in pol milijona Nemcev. S tem pa je tudi dobila še bolj v svoje gospodarske klešče Češkoslovaško. Ves politični svet je bil prepričan, da se Nemčija tudi se s temi svojimi zmagami ne bo zadovoljila in da bo prav v kratkem, neposredno po slovitem monakovskem sporazumu, načela tudi vprašanje svojih kolonij, ki jih je nekoč imela izven Kvrope, v Afriki. In natančno tako se je tudi zgodilo.
Razumljivo je, da je to vprašanje zaskrbelo najbolj tisti dve evropski državi, ki sta po svetovni vojni dobili bivše nemške kolonije, Francijo in Anglijo. Nemčija jih hoče nazaj, Anglija in Francija jih ne bi radi spet odstopili, vojne pa se ves svet, tudi velesile boje. Kako naj se torej uredi to težko vprašanje tako, da bo volk sit in koza cela. Takoj se je v francoskih in angleških političnih glavah rodila misel, kako bi Nemčijo zadovoljili na račun koga drugega, na račun kake manjše države, ki bo morala pod grožnjo z orožjem in pod krinko ohranitve miru v svetu prav tako odnehati, kakor sta morali celo razmeroma veliki evropski državi Avstrija in Češkoslovaška. In tudi to vprašanje nemških koionij bo v kratkem rešeno. Kako, tega se z gotovostjo še ne da reči.
Naj si v naslednjem ogledamo le sedanje francoske kolonije, ki jih ima Francija na vsem svetu in od katerih po izjavah najvišjih francoskih politikov ne bo odstopila niti pedi. Če gledamo samo na evropski zemljevid, se Francija zdi srednje-velika država, o kateri bi bilo težko reči, da je velesila. Če pa razgrnemo pred seboj tudi politični zemljevid Afrike, Azije in Amerike se nam nudi čisto druga slika. Francija je v teku zgodovine močno stegnila svojo roko skoraj na vse celine. In to roko je zadnje čase v strahu, da bo morala kaj odstopiti, še bolj stisnila.
Pregled vse francoskih izvenevropskih posestev je tale:
V Afriki:
Aliir: Glavno mesto Alžira je Alžir. Ta francoska posest meri 207.700 kv. km in ima 6 milijonov ljudi. Spada neposredno pod Francijo in ima prav takšno upravno razdelitev kot evropska Francija.
Protektorat Tunis: Glavno mesto je Tunis. Tunizija meri 120.000 kv. km. Ljudi prebiva tod le dva in pol milijona. Iz tega se jasno vidi, da je naseljenost zelo redka, večina tega prebivalstva biva v neposredni obalski pokrajini. Je to razmeroma precej bogata dežela: razno južno sadje, tobak, vino, dobro razvita živinoreja, od rudnin g# svinec, cink, železo, mangan in fosfor.
Zahodno od tod leži Maroko. Glavno mesto 'je Rabat. Maroko meri 450.000 kv. km in ima 5 in pol milijona ljudi. Tudi ta dežela je še dosti bogata na raznem južnem sadju, posebno v severnem delu ob sredozemski obali. Prav tako precej cvete vinogradništvo, lepo je razvita živinoreja. Zemlja sama pa ima v sebi precej rudnega bogastva, spet v prvi vrsti v severnem in severnozahodnem hribovitem predelu. Dežela je pod francoskim protektoratom. Južno od tod leži velika francoska kolonija
Sahara. V notranjosti je ta ogromna dežela povečini še puščavska, posejane so, zlasti v zadnjem času, vedno bolj na gosto zelene oaze. Francija si prizadeva, da bi iz Sahare naredila rodovitno pokrajino. Na neštetih krajih je ustanovila nova naselja in ljudem omogočila bivanje tam na la način, da je navrtala arteške studence, okoli katerih so kmalu nastale zelene oaze.
Malo znana je kolonija Mauretnnija. Glavno mesto Mauretanije je Saint Louis-du-Sen6gal. Ljudi živi v tej zahodni afriški francoski koloniji 289.200, dežela pa meri 400.000 kv. km. Ljudje se povečini bavijo z ribolovom, živinorejo in goje datlje.
Sudan: kolonija, glavno mesto Bamako. Prebivalcev ima 3,550.500, meri pa 1,500.000 kv. km.
Sudan je znan po pridobivanju kavčuka, pridelovanju volne in bombaža. Vsako leto izvozijo iz Sudana na Angleško za 500 milijonov frankov svojih pridelkov.
Nigerija: Glavno mesto Niamey, 1,200.000 kv. kilometrov površine in 1,218.000 prebivalcev. Ljudje se bavijo po veliki večini z živinorejo.
Kolonija ob Čadskem jezeru z glavnim mestom Fort-Lamy. 1,120.000 kv. km in 1,053.000 prebivalcev. To je ena tistih pokrajin, ki so znane po neizmernih gozdovih in po živinoreji.
Ob zahodni afriški obali leži kolonija Sene-galija. Glavno mesto je Dakar, ima 201.375 kv. km površine in 1,584.000 prebivalcev. Tu goje koruzo, krompir, južno sadje in riž. Prvič je prišla pod francosko oblast že leta 1626., končnoveljavno pa so si jo Francozi prilastili 1815. leta.
Francoska Guincja: Glavno mesto Konakri. Dežela meri 231.000 kv. km in ima 2,096.000 prebivalcev. Pridelujejo banane in kavčuk. Ta posest spada tudi med prave francoske kolonije. Južno od tod je kolonija
Slonokoščena obala: Glavno mesto Bingerville.
315.000 kv. km, 1,725.000 prebivalcev. Kolonija slovi predvsem po velikem rudnem bogastvu, posebno po zlatu.
Togo z glavnim mestom Lome. 53.000 kv. km in 750.000 prebivalcev. Pridelujejo kavo, kakao, bombaž, mandeljne in se pečajo z ribolovom. Togo je mandatna pokrajina.
Dahomcy: Glavno mesto Porlo Novo, 122.000 kv. km, 112.000 prebivalcev. Pridelujejo koruzo in banane. Je kolonija.
Francoski Kongo: Glavno mesto Yaounde,
431.000 kv. km, 2,770.000 prebivalcev. Pridelujejo riž, kavčuk in tobak ter se pečajo z živinorejo.
Kolonija Oubanjcui —Chari, v osrčju Afrike. Glavno meslo Banghi, 493.000 kv. km, 1,066.000 prebivalcev. Riž, bombaž.
Gabon,, kolonija južno od Kameruna. Glavno mesto Libreville, 274.000 kv. km. 389.000 prebivalcev. Evropejcev je tu le 600. Obširni gozdovi, kakao.
Madagaskar, največji francoski otok, ob jugovzhodni afriški obali. Glavno mesto Tananarive, 624.700 kv. km, 3,600.000 ljudi. Petrolej, riž, ribištvo, rudnine, nikel, zlato, dišave, kože.
Reunion: Glavno mesto Saint Denis, 186.637 prebivalcev. Kava, vanilija, tobak, čaj, kavčuk, živinoreja.
Severno od otoka Madagaskarja leže francoski otoki Commores. Glavno mesto Dzaoudzi, 2185 kv. km, 118.700 ljudi. Vanilija, kava, kako.
Fracoska Somalija: kolonija, glavno mesto Dži-buti, 22.000 kv. km, 68.500 prebivalcev. Leži vzhodno od italijanske Abesinije.
V Aziji in Oceaniji:
Sirija: Mandatna pokrajina, glavno mesto Damask, 148.821 kv. km, 3 milijone prebivalcev. Tekstilna industrija, sadje, vino, živinoreja.
Libanon: Glavno mesto Beyruth. 10.500 kv. km, 628.000 prebivalcev. Pridelki isti kot v Siriji.
Francoska Indija: Glavno mesto Pondichery. 515 kv. km, 287.000 prebivalcev.
Francoska Indokina, ki obsega pet pokrajin, in sicer: Cochinchine (glavno mesto Saigon, 60.000 kv. km, 4,500.000 prebivalcev), Cambodge (glavno mesto Pnom-Penh, 175.000 kv. km, 2,500.000 prebivalcev), Anam (glavno mesto Hue, 150.000 kv. km, 6 milijonov prebivalcev), Tonkin (glavno mesto Hanoi, 119.750 kv. km, 500.000 prebivalcev) in Laos (glavno mesto Vintiane, 214.000 kv. km in 934.000 prebivalcev). Tu pridelujejo mnogo riža, koruze, kavčuka, bombaža, poleg tega pa je lepo razvita živinoreja, ribištvo, lov, zemlja sama pa je bogata tudi na kaolinu.
Nova Kaledonija: Otočje vzhodno od Avstralije, kolonija, 18.650 kv. km in 65.000 prebivalcev. Nikel, krom, kobalt.
Hebridsko otočje: 37 otokov, ki merijo 15.000 kv. km. Dišave, bombaž, kakao, gozdovi.
Francoska Oceanija: 35.800 prebivalcev. Otoki so bogati na južnem sadju.
V Ameriki:
ima Francija tele kolonije:
Guvana: Glavno mesto Cayenne, 90.000 kv. km, 50.000 prebivalcev. Zlato, srebro, baker, dišave, bombaž, koruza, les.
Martinique: Glavno mesto Marigot, 52 kv. km, 5377 prebivalcev.
Marie-Galante: Glavno mesto Grand Bourg, 150 k v. km, 22.600 prebivalcev.
Guadeloupe: Glavno mesto Basse Terre, 1509 kv. km, 230.000 prebivalcev.
Saint Pierre in MiwueIon: Glavno mesto Saint Pierre, 24.000 kv. km, 4000 prebivalcev.
Če preračunamo, koliko je zdaj brez evropske Francije velika francoska posest drugod, dobimo ogromne številke: 8,629.857 kv. km ozemlja, na katerem prebiva 50,990.668 ljudi. Izvenevropska francoska posestva so torej večja kot 32 Jugoslavij.
Še neprimerno večja pa so posestva, ki jih ima zunaj Evrope Anglija. Pa kljub vsemu temu si ti dve evropski velesili prizadevata, kako bi Nemčijo zadovoljili — da jo bosta, o tem menda nihče več ne dvomi — z zemljo, ki bi jo morala odstopiti kaka manjša država in s čimer ne bi bili prizadeti angleški in francoski »interesi«. Takšna je pač usoda malih narodov. Zdi se, da so ti mali narodi nalašč zato na svetu, da velesile lahko na njihovi koži »rešujejo mire.
<2
Romunski prestolonaslednik Mihael, ki je spremljal kralja Karla v London« v družbi angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina.
Alpinizem je dandanes upoštevano gibanje
Zupančič, ki je že nekaj let najvidnejši zastopnik zimsko-alpinističnega gibanja pri nas tudi letos ni miroval. Dne 6. februarja je po zasneženi nadelani poti preko severne stene Mojstrovke pristopil s smučmi na vrh. Pot jc nadaljeval po Vel. Mojstrovki in Travniku do Travniške škrbine ter odtod sestopil v Planico. Čez mesec dni je v lepem, jasnem dnevu prelezel severni greben Jalovca ter sestopil skozi Ozebnik v Planico. Istega dne sta dr. Potočnik in Korenini pristopila 6kozi žleb med Rokavi na Visojci Rokav. Ti uspehi podjetnih alpinistov 60 opogumili še druge. Janko Brojan iz Mojstrane je 13. marca naskočil v Triglavski severni steni Zimmer-Jahnovo smer, viharno vreme in oster mraz pa sta ga prisilila k umiku. Župančič je istega dne dosegel svoj največji letošnji uspeh. Skozi vihar in ledeni mraz se mu je posrečilo pristopiti po Hansovi poti na Prisojnik. Dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, je drzni avstrijski alpinist Fritz Kasparek s -tovarišem presenetil svet z drzno zmago, z vzpo,nom po severni steni Velike Zinne. Isti dan so v prvem pomladanskem vremenu tudi naši izvedli več, za naše razmere pomembnih vzponov. Zupančič je prečil iz:pod Mlinarice po grapah razorano severno •plat Razorja. Skalaša Joža Čap in dr. Potočnik eta z večjo družbo skozi Dolke zmagala vzhodno steno Škrlatice. Zima je bila v kraju; nehalo je snežiti, po robeh pa so 6e v toplem pomladanskem solncu trgale grebenske opasti. Nevarno je hoditi v gore v takem času, ko se priroda prebuja in grme plazovi. Ob tem času, ko je bilo pa dolinah že vse zeleno in v cvetju, gore pa so bile še bele, sta dve navezi, Korenini-More in dr. Ogri-zek-Orel-Lajevec, za binkošti preplezali Jugovo grapo v triglavski severni steni. Naveza 3 Gradčanov pa zapadni raz Triglavskega 6tebra (Pru-sih-Szalay), z bivakom pred Aleksandrovim domom. Naslednji dan so trije Bavarci zmogli pri zimskih razmerah bavarsko smer v triglavski severni steni.
Poleti slabo vreme ni dalo plezalcem prilike za udejstvovanje. Turisti so sc vračali v koče premočeni in nezadovoljni. Plezalci v takih razmerah ni6a mogli tvegati prvenstvenih vzponov, vračali so se iz eten z umiki in neuspehi. Statistika pravi, da je bilo letos šestnajst deževnih nedelj. Alpinisti so se morali zadovoljiti s ponovitvami lažjih tur: tako Homove smeri v Jalovcu, Zimmer-Jahn-ove in slavenske v triglavski steni in lažjih smeri v Mojstrovki. Od pomembnejih ponovitev je treba omeniti, da sta dva Bavarca po povratku z Alban-
skih gora, preplezala bavarsko smer v triglavski steni; mlada Mariborčana Cizelj in Vodeb pa sta preplezala kot druga naveza BaeblcT-Zupančičev Hudičevi stal'P v Prisojniku. Dva ali tri poizkuse je zavrnil severo-vzhodni raz mogočnega Špika. Pri nas je poletna bilanca kljub nekim manjšim prvenstvenim vzponom letos precej šibka. Precej vzroka je prav gotovo tudi v dejstvu, da ni opaziti alpinskega naraščaja. Mladi ljudje rajši posedaj, po kavarnah, se ugrezajo v brezdelje ter so borbeni v političnih debatah. V Vratih je letos ministrstvo za telesno vzgojo priredilo plezalni in reševalni tečaj. Potrebno število tečajnikov so organizatorji izbrali le s težavo. Omembe pa bi bilo vredno delo alpinskega odseka SPD iz Maribora, ki je poslalo 14 fantov na mesec dni trajajoče taborjenje v Martuljek — ter izredna delavnost akademske sekcije SPD.
V zunanjem svetu so v poletju 1938 Italijani preplezali steber v Grandes-Jorasses, Harrer, Kasparek, Heokmair in Voerg pa sa izsilili prehod po severni steni Eigerja. Angleži so se morali vrniti s prestola bogov, Nemci pa ponovno z usodne gore Nanga Parbat.
Alpinizem je danes na kritični višini Borbe s stenami bodo vedno 6ilnejšc in hujše. Rod, haja, bo imel težke natege.
(Konec.)
Programi Radio Ljubljana
-fen
Torek, 22. novembra: 11 šolska ura: Kudar. otroci iz Srbijo v Sloveniji (gdč. Julija SuiHerSič) — 12 Na&i pevci, naio pevko (ploSfie) — 12.45 Poročila — 13 Na povodi — 13.20 Šramel tškrjanček* — 14 Napovedi — IS Koncert Radij orkestra — 18.40 Psihološki problem malega naroda (g. prot dr. Vr. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 10.3(1 Nao. uia: Djuro Jnkžift kot slikar (prof. Branko Popovič) _ 19.50 Vesela kronika — 20 Dvorak: Slovanska Tapsodi.ta (ploSče) — 20.20 Fr. Ro-sonfeld: Lorenzo de Medici, drama (izvajajo člani Nar. gled. v LjublJ.) — 21 Cimermanov kvartot — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radij, orkestra.
Drugi programi
Torek, 22. novembra: Belgrad: 20 Nar pesmi 20 30 Komorni koncert, 21.15 PloSče — Zagreb: 20. Komorna glasba, 21 Z ah. koncert, 22.20 Jazz — Sofija■ 19 Nar. glasba, 19.30 Beethovnova sonata, 20 Vok. koncert — Varšava: 19 Pisan koncert, 21 Koncert prijateljev glasbo — Trst-Milan: 21 Oporeta — Rim-Bari: 17,15 Simf koncorl, 21 \Vngnerjeva opera «Tannbiiuser« - Dunaj: 30.10 Zab. koncert, 21.15 Dunajska glasba, 22.30 Zab. glasba — Bratislava: 20.10 Gledališki orkester — tipsko: 20.10 Verdijeva opera «Rigoletto< _ Ktiln: 20.10 O filmu, 20.30 Plesni večer — Stuttgart: 20.10 Operne melodije — Monakovo: 30.10 Pisan program iz OeSkega lesa — Beromunster: 20.18 Simf. koncert —
131
Hervey Alton:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Potenl, ko se je trgovina pokazala v svoji običajni skromnosti in odkrila svoje skrite pogonske sile, je sledilo njegovo nepogrešljivo vojaško kritje.
V tem primeru je obstojalo iz garde kakih petnajst fanatičnih Fullahov z belimi oblačili in črnimi razkvečenimi nogami. Strnjeno so vdrli skozi vrata, ustrelili iz svojih prižigalniških pušk ter zasukali in povesili svoje sablje v zraku. Lasje te milice iz pragozda .-o bili naravnani v višino kakor kaka petelinja roža ter pobarvani z umetno mešanico železa, urina in lima.	f
Tako so se zbrali s tistimi, ki so prišli pred njimi na polovici višine grička, kjer se je Ainah-de-bella ustavil, da bi počakal na ostanek karavane zaradi parade pred verando. Nastala je nepričakovano napeta tišina.
Brez kakšnega uvodu se je začelo neslišno plaziti skozi vrata ograde dolgo, temno se svetlikajoče telo kakor kak pravljični kačji zmaj. Iz daljave se je videl zares kot eno samo telo. Ko pa jo prišel nekoliko bližje, se je videlo, da je bil sestavljen od stotin nagih človeških teles, ki so bila zaradi bližnje prodaje pomazana s palmovim oljem in žaltavim maslom. Na soncu so se blisketala kot luske iz ebenovine. Bambusove palice, ki. so se vlekle od enega črnca do drugega, so jih sklenile v neskončni spleteni trak. — Kmalu so se mogle videti tudi postave otrok kakor črni madeži med brzečimi nogami orjaškega tisočnožca, ki se je plazil od grička semdol. Od obeh •trani so ga obdajali belo oblečeni Arabci z biči iz nosorogove kože. Od časa do časa pa je strelu iz samokresa podobni pok poskrbel, da se je črv prilično hitro plazil naprej.
Ta čas sla sedela Antonio in kapitan Matanza slovesno in mirno lu in kadila cigari.
Seveda bi bilo samo posebi umevno« — je pripomnil Antonio, ko si je vtaknil v usta novo cigaro — »in daleč pod dostojanstvom oblastnikov kakor sva midva, ce bi le opazila, da je kaj tako neznatnega kakor je taka karavana tisoč duš prišla na naše dvorišče.«
»Dostojni ljudje pri nas doma se prav tako vedejo do revolucije, » je rekel don Ruiz. »Dokler komu ne zaneti ognja na strehi ali I a mu ne odbije glave, sploh ne obstoji.«
»Popolnoma točno. JTo pa ni ovira, da bi moji ljudje ne razdelili daril za sprejem že vnaprej. Ta tvorijo bistveno sestavino tega posla ter jih dobimo pozneje spet nazaj v obliki blaga. Midva, Amali in jaz, še nisva izmenjala nobenih daril. To bova storila pri dantiki, pri ceremonijskem nagovoru, ki se bo sedajle odigral. 2o prihajajo.«
Ponovni izbruh brezumnega ropotanja je pretrgal tihoto. Spremljan od peščice ljudi, ki so imeli v rokah bikovke, je jahal Amah ob vrsti svoje pisane vojske in butal tako dolgo vanjo, da je bil rezultat po afrikanskih pojmih do neke mere podoben redu.
Veliki noj v zadnji četi je pri tem delal velike težave. Plesal je sem pa tja s tako koketnimi in nervoznimi koraki, da je bilo Antoniu in kapitanu kar težko ohraniti potrebno slavnostno zbranost. Ko je bilo vse z nojem vred urejeno po njegovi želji, je Amah zajahal na čelo sprevoda in zamahnil s svojim plaščem v zrak. Na ta znak se je vdrla vsa tuleča vojna truma proti hiši kakor črni val.
Prostor pred verando je bil kmalu prav do okrožajočega jarka nabilo poln drenjajočih se črnih trum. Mali poglavarji so se prerivali in suvali, da bi prišli naprej. Cukali so se in kleli. Zgoraj v hodniku pa ni bilo nekaj minut slišati nič drugega kakor bučeče petje Amah-de-bellasovih izklicevalcev, katerim so odgovarjali Anto-nijevi ljudje. Vsaka stranka je skušala svojega gospodarja povzdigniti v nebo, dokler ji ni zmanjkalo sape. Nato so se vrnili Fullahi, ki so tvorili jedro množice, ven, postavili svoje puške na tla in začeli, četudi za ceno svojih palcev na nogi, končno urejati polkrog. Razen hreščanja oslov in vika dojenčkov je nastopila spet -tišina. Amah in njegov derviš sta stopila v sredo kroga. Nekdo je razprostrl molilno preprogo. Nanjo je pokleknil poglavar z obrazom obrnje‘n proti Mekki in se zahvalil za srečen prihod svoje karavane. Ko se je dvignil, so stotine glasov v pritajeni arabščini potrdile, da je samo en Bog, a Mohamed je njegov prerok.
Kapitana je vsega prevzela ta igra. Za tanko verigo rdeče počesanih in belo oblečenih Fullaliov je strmel cel gozd Črnih obrazov, a nad njimi se je zgrinjala v globoko upognjenih vrstah cela pokrajina slonovega zobovja, ovitega s travo, povezanih skrinj, cul in s plahtami pokritih zavojev. Bakrene zaponke, ovratnice in zapestnice, konice za sulice in zglajene cevi pušk so lovile vase blesk sončnih žarkov in ga spet metale na vse strani. Iz dolgih, cigaram podobnih zavojev vlažnih bananinih listov na glavah nosilcev ognja so se začeli dvigati stebri dima. S hriba na oni strani so gledali sužnji, urejeni in zvezani v vrsto, topo sem čez. Sem pa tja pa se je nad golimi glavami množice majal in zmedeno bolščal nojev obraz z rdečkasto zapaljenimi lici.
Po končani molitvi je vzel Amah koran iz roke derviša ter ga položil sebi na čelo v znak, da je vse, kar misli povedati, resnica. Nato sta on in Antonio medsebojno izmenjala darila. Mohamedanec
je prejel na svoje vidno zadovoljstvo dragoceno mehikansko sedlo, Antonio pa majhen rog, poln zlatega prahu. To ga je razveselilo, ko je stvar tehtal v roki in ugotovil, da je vsebina bila približno toliko vredna, kakor svota, ki jo je dal za sedlo.
Ko sta s tem izpolnila začetni obred, je stopil Antonio naprej, poželel A mahu zelo vljudno dobrodošlico in ga spremil na veranda Tukaj je bil predstavljen kapitan ter lepo pozdravljen, pri četner mu je šinila v glavo srečna misel, da je svojo uro potegnil iz žepa telovnika in jo izročil Mougu. Težki zlati obroč iz rok poglavarja je poravnal račune na obojestransko zadovoljstvo. Neleta se je pokazala z majhno srebrno skodelo, iz katere so zajemali trije možje na verandi pred očmi vseh zborovalcev posušeni rižev narastek in ga jedli ter dodajali nekoliko soli.
Tedaj je stopil eden izmed Antonievih glasnikov na balustrado in oznanil, da sta mogočni gospodar Gallegovine in silni Mongo pred očmi vseh jedla izmenjaje sol, in da je gospodar Gallegovine izrekel dobrodošlico Mongovim slugam. Ubili so pet bikov in neštevilno ovac ter jih pekli spodaj na ražnjih, ob katerih je bilo na vsem prostoru dovolj mesta. Z blagoslovom Alahovim se je popoldne s strelom iz topa začela trgovina. Do tega časa so se vsi drugi lahko odstranili, si poiskali zabavo in se mastili z bogatim prigrizkom, ki jim ga je pripravil v svoji brezmejni darežljivosti gospodar Gallegovine.
Množica se je razpršila in stekla po hribčku navzdol, a vsak poglavar je tekel v želji, da bi drugega prehitel in si zavzel boljšo mesto. Oboroženi Arabci, nosači in sužnji so jim le počasi sledili, a oni trije na verandi so stali sami. Neleta je medtem Amahove žene spremila do šotora na vrtu, ki ga je prijetno uredila ter ga šele to jutro pokrila z novimi plahtami. Niti Antonio niti kapitan nista obračala oči za tremi zastrtimi postavami, ki so zdrsnile mimo Uradno jih ni bilo.
Dona Ruiza pa je razveselilo to, da sta se Antonio in Amah tako neprisiljeno po mnogih običajnih formalnostih pogovarjala. Antonieva arabščina še ni bila preveč zadovoljiva. Sicer pa je obstojal trgovinski jezik na Žitni obali prav za prav iz neke mešanice arabščine, portugalščine, španščine in mandigonščine, pri čemer pa je seveda prevladovala prva. Prsti, členki in prsti na nogah so seveda pri računih pomagali.
A mahu je bilo mnogo na tem, da bi Antonio sam enkrat z bla-goni prižel v notranjščino dežele ter prinesel njegovemu stricu orožje, strelivo in evropske predmete. Pri svojem zadnjem obisku lanskega leta je svoje povabilo precej vsiljivo izrazil. Sedaj je porabil priliko, da je svojo prošnjo ponovil in pristavil, da je njegov stric obljubil, da bo dal oklicati za svoje glavno mesto letne sejme ter da tri leta ne bo povabil nobenega drugega evropskega trgovca;
»Slovenski dom< Izhaja vsak delavnik ob 13. Mesečna naročnina 12 din. ib Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uorava: Konitarier* »lira 6
Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: R. Ceč. Izdajatelj: in*. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček.