Ameriška Domovi m
Xs'<

r f? ^ **ic
1 -
■ n> /\/ uV3. " J«f€Rt€M4 IM SIMRrr
■ • ij22 um m yu«G»jA©€ mm
/m-ivi’ e nie/v mi— hojvke

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1968
£iOV€NIAM
MORNIHO HfWSPAP^
STEV. LXVI — VOL. LXVI
ipopadi med Izraki in Arabci se ntnelije
Opazovalci ZN so ugotovili, da so streljanje med Izraelci in Egipčani preteklo soboto začeli Egipčani.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ko v krogih Združenih narodov šo vedno govore o verjetnosti skorajšnjih posrednih razgovorov med Izraelom in njegovimi £rabskimi sosedi o ureditvi spo-ra, se spopadi na mejah vedno bolj množe. Streljanje preko Gordana je vsakdanja stvar, ker skušajo preko reke arabski gverilci vedno znova na po Izraelu Z£sedeno ozemlje. Sedaj napovedujejo izraelski vojaški opa-z°valci, da bo nemara prišlo v bližnji bodočnosti še do spopadov na mejni črti premirja s Sirijo.
Preteklo soboto je prišlo do °bsežnega, 9 ur trajajočega stre-banja preko Sueškega prekopa. Izraelci so obstreljevali tudi petrolejske čistilnice pri Suezu in Napravili tam precej veliko ško-
Vceraj je bilo objavljeno, da s° opazovalci Združenih narodov ob prekopu dognali, da so zaceli streljati Egipčani. Ti naj bi bili pod varstvom topniškega °8nja spravili na skrivaj preko Prekopa svoje komandose, ki so *z zasede napadli izraelsko ofi-^rsko patruljo. Vse kaže, da so bdi Izraelci iznenadeni, podobno bot naj bi bili pred nekaj tedni, bo so Egipčani z udarom preko Prekopa presenetili tri izraelske v°jake ter dva od njih ustrelili, tretjega pa odvedli.
Kršenje premirja postaja ved-Pogostejše in lahko se zgodi, da bodo Izraelci nekega dne tega ^ti in bodo izvedli kak večji ma-‘Kevalni pohod ali letalski na-t^d, ki lahko sproži splošen ^°jaški spopad med Izraelci in
Novi grobovi
Mary Zehner
Včeraj je po dolgi bolezni umrla Mary Zehner s 1016 E. 72 St., stara 80 let, rojena v Trški gori pri Krškem, od koder je prišla pred 48 leti. Njen mož John je umrl na isti dan pred 40 leti, hči Mary Lindič pa 1. 1966. Zapušča hčer Josephino Stwan, vnukinje Carol in Joanne Stwan, Mary Lou, Barbaro Ann in vnuka Louisa J. Lindiča, nečaka Franka Brundica, nečakinjo Paulino Krall. Sestra Pauline Brundic je umrla. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ, Maccabees št. 493L Car-niola Hive in Kluba slov. upokojencev na St. Clair Ave. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Frances Pečnik
V Euclid General bolnišnici je umrla 76 let stara Frances Pečnik, roj. Gole v Ljubljani, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1943 umrlem možu Johnu, mati Faye Battani, Florence Slupski, Johna, Ann Urbas, pok. Stanleyja, Augusta, Edwarda, Alberta, Williama, pok. Vero-nice, pok. Magdalene in Victorie Brodnik, 28-krat stara mati, 11-krat pramati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojna je preje živela na 967 E. 69 St.
Arabci.
Veliko vprašanje je, če
J° tedaj mogoče Ameriki in Ru-Aji ostati ob strani, kot je bilo 0 lani. Posredovalec ZN G. Jar-r'riS med tem vztrajno nadalju-svoje posredovanje in nekate-Napovedujejo, da ti napori
Qhko Je ge privedejo do uspe-nov.
Kardinal Cushing
najavil svoj odstop
BOSTON, Mass. — Richard kardinal Cushing, nadškof Bostona, je pretekli petek objavil, da bo zaprosil papeža za odstop s koncem tega leta, čeprav je mislil prvotno ostati na svojem mestu do 24. avgusta 1970, ko bo dopolnil 75 let starosti in 50 let mašništva.
Za skorajšnji umik se je kardinal odločil zaradi obsežne in ostre kritike, ki mu zameri, da se je javno zavzel za Mrs. J. F. Kennedy v zvezi z njeno poroko z A. Onassisem.
. šolska kriza v New *Qrku razpihuje rasno mršnjo
KEW YORK, N.Y. — Na to ne--letno dejstvo je moral opozo-1 Njujorški župan Lindsay v v zadnji izjavi glede šolskega Najka. šolska kriza je torej ro-j.1 _a posledico, ki je nihče ne že-Mn v času, ki je najmanj pri-
KIaden.
v Kako neprijetna postaja zade-za New York, priča poziv 22 ^Ibjorških članov legislature gu-^ernerju Rockefellerju, naj skli-ip ^0se^n° zasedanje legislature inenja njujorško prosvetno u-Za začasno komisijo, ki bi ^ sala pomiriti razburjene d lep6 V niuiorakih šolah. Rocke-er noče o tem nič slišati. Pr°rfa k° k°lj dovzeten za ta jjg6 lo§ Po volitvah. Ni še nobe-štrga uPanja, da bo šolskega alka kmalu konec.
— Prve cigare so izdelali v španski Zahodni Indiji.
Pa^^čno, mrzlo, deževno _ tem aVanjem sne§'a- N a j v i š j a
mPeratura 46.
Predsednik ČSR poslal j venca na groba Beneša
in Tomasa 6. Masaryka
Nova ustava je ustvarila ločeni republiki češko in Slovaško, vsako s svojim parlamentom in vlado, pa o-hranila tudi zvezno vlado in parlament.
PRAGA, ČSR. — Na predvečer 50-letnice osvoboditve Čehov in Slovakov ter ustanovitve republike Č e š k o s 1 ovaške je predsednik dr. Ludvik Svoboda poslal venca na groba svojih prednikov, na grob ustanovitelja in prvega predsednika republike Tomasa G. Masaryka v Lany nedaleč od Prage in na grob dr. Edvarda Beneša v Sezi-movo Usti na južnem Češkem.
Tako Masaryk kot Beneš sta bila v polni pozabi od prevzema oblasti po komunistih februarja 1948, pa do začetka letošnjega leta, ko je A. Dubček s tovariši potisnil z oblasti stalinista A. Novotnega. Sovjetska zveza je še letošnjo pomlad označila oba pokojna češka vodnika za “sovražnika ljudstva” in nevarna “buržujska nacionalista”.
Nasprotniki stalinistov so zahtevali obnovo preiskave smrti dr. Jana Masaryka, sina ustanovitelja ČSR, ki naj bi bil po u-radni ugotovitvi napravil marca 1948, ko je bil še zunanji minister v novi komunistični vladi, samomor. V Pragi so objavili dokumente in izjave prič, ki so kazali, da naj bi umorili dr. Jana Masaryka tajni sovjetski agenti.
Položitev vencev na groba T. G. Masaryka in E. Beneša je brez dvoma znak češke trdovratnosti in upornosti Sovjetski zvezi in njenim zahtevam po brezpogojni vrnitvi ČSR na moskovsko linijo. Znak tega odpora je tudi uzakonitev nove ustave, ki ustvarja republiki Češko in Slovaško, s čimer naj bi bila nakazana rešitev spora med Čehi in Slovaki, ki je od vsega začetka motil mirni razvoj ČSR.
I
Ohajski m\m\ možje še zmeraj ?Jj napor@¥ predsedniških kandidatov
CLEVELAND, O. — Navada je, da kandidatje obiskujejo zadnje dni pred volitvami tiste kraje, kjer še niso prep -ičani, da bodo zmagali. Če sodimo po tem našo državo, moramo reči, da naši kandidatje za predsednika še zmeraj ne vedo, ali bodo zmagali s svojimi volivnimi možmi. Zato še ta teden pred volitvami agitirajo v naši državi.
Demokratski kandidat Humphrey se je vrtel včeraj ves dan v vzhodnem delu naše države. Začel je svojo politično potovanje z letališča Akron-Canton.
Humphreyjev pod predsedniški kandidat Muskie bo agitiral v četrtek v mestih- Cincinnati, Cleveland in Toledo.
Prav isti dan se bo pojavil v naši državi tudi Nixon. Njegov načrt predvideva tudi obisk Clevelanda. Na pomoč mu bo prišel republikanski senator Percy iz države Illinois. Črni bostonski republikanski senator Brook bo ta posel opravil že jutri.
Wallace je bil v soboto v Cincinnatiju in ne misli več priti k nam. Njegov ohajski zaupnik Lyons je pa v nedeljo zbral vse svoje volivne može in se dogovoril z njimi, kako je treba organizirati zastopstva pri voliv-nih komisijah.
Značilna je izjava načelnika o h a j sk e demokratske stranke O’Gradyja. Rekel j je, da še ne kaže prerokovati zamge za Nixo-na, kajti število neodločenih volivcev je izredno visoko in od njih bo odvisno, kdo bo zmagal v naši državi.
Dolgi rečni nasipi
NEW ORLEANS, La. — Dolžina nasipov ob reki Mississippi presega dolžino kitajskega “Dolgega zidu”.
Gospodarski voditelji ostali zvesti republikanci
NEW YORK, N.Y. — L. 1960 je okoli 80% voditeljev velikih ameriških podjetij volilo. Nixo-na, 1. 1964 je volilo Goldwaterja 58%; in Johnsona le 38%> Letos bo glasovalo za Nixona zopet 85%)’, tako je dognalo poizvedovanje dnevnika N.Y. Times.
Odstotek je razmeroma visok, ker velepodjetja res nimajo nobenega povoda, da se jezijo na Johnsonov režim. Se jim je ves čas, odkar je Johnson v Beli hiši, godilo skoraj predobro.
VNEMA ZA HUMPHREYJA V CLEVELANDU NARAŠČA
Tekom včerajšnjega obiska na področju Velikega Clevelanda je bil demokratski predsedniški kandidat H. H. Humphrey sprejet z veliko večjo vnemo kot pretekli mesec. Poslušalcev je bilo precej več in pokazali so tudi pravo vnemo. Kandidat sam je bil poln ognja in je napovedoval svojo zmago.
CLEVELAND, O. — Ko je prišel demokratski predsedniški kandidat v septembru na znani vsakoletni demokratski piknik v Euclid Beach, je bilo tam sicer zbranih več deset tisoč ljudi, toda H. H. Humphreyja je od teh tisočev poslušalo le malo. Zanj ni bilo nobenega pravega navdušenja. Včeraj je prišel Hubert H. Humphrey znova v Ohio. Ustavil se je v Akronu, Cantonu, Lorainu in Brooklynu, nato pa na Richmond Heights, kjer je v Richmond Hall govoril kakih 7,000 ljudem, ki so mu navdušeno pritrjevali in mu obljubili vso podporo. Predsedniškega kandidata so ves dan spremljali in predstavljali krajevni demokratski kandidati, ki so bili pri njegovem septembrskem obisku v Cleve-
landu precej zadržani.	T~~
Poslušalce v Richmond Mali nasprotnikom, pa kl3ub vsem
je Humphrey nagovoril: “Vprašam vas zelo trezno in resno, ali ste voljni zaupati to deželo predhodniku Agnewu?” V odgovor je zagrmelo: “Ne!”
Na shodu v Brooklyn Recreation Centru, kjer se je Humphrey ustavil preje, je vpraševal poslušalce, ki so vstrajali na svojih mestih kljub dežju; “Kaj je kdaj Nixon napravil za stare ljudi?”
“Nič!” je prišel odgovor.
“Kaj je Nixon kdaj storil za mlade ljudi?”
“Nič!” je odgovorila množica.
“Kaj je Nixon storil za delavstvo?” je dalje spraševal kandidat.
“Nič!” so odgovarjali poslušalci.
“In kaj boste vi storili za Nixona?” je končal spraševanje Humphrey.
“Nič!” je zagrmelo v odgovor.
Nabenih motilcev!
Tekom vseh govorov in nastopov včeraj ni Humphrey naletel nikjer na kake nasprotnike, ki bi hoteli njegovo zborovanje motiti ali prekinjati njegov govor. Množica je bila povsod do kandidata prijazno razpoložena, če že ne navdušena zanj.
Vodniki Humphreyjeve kampanje zatrjujejo, da se položaj za njihovega kandidata naglo popravlja, priznavajo, da je še vedno za svojim republikanskim
ugotovitvam popraševalcev javnega mnenja napovedujejo, da bo Humphrey 5. novembra zmagal. Večina opazovalcev volivne borbe je med tem mnenja, da bo zmagal Nixon, četudi morda ne s tako večino, kot so napovedovali pred tedni. Wallace, ki je še pred par tedni računal na preko 20%) glasov, se sedaj jezi na popraševalce razpoloženja volivcev, ki mu napovedujejo le okoli 15% glasov.
Naj že predsedniške volitve izpadejo kakorkoli, naj dobi eden od kandidatov potrebno večino volivnih mož ali ne, proučevalci razpoloženja volivcev trdijo, da bo Kongres ostal demokratski, tako Predstavniški dom kot Senat. Ce bi torej Nixonu ne uspelo dobiti večino volivnih mož pri volitvah samih, utegne biti njegova usoda zapečatena.
Češkoslovaški neosfalinisfi so že začeli dvigali glave
PRAGA, ČSR. — To, s čemur so politični opazovalci računali že v avgustu, se sedaj pojavlja v praškem političnem življenju. Nasprotniki Dubčekovega režima so začeli dvigati glave, najbrže na namig iz Moskve. Njihova prizadevanja gredo v dveh smereh: hočejo ustvariti med češkoslovaškimi komunisti organizirano opozicijo, hočejo pa tudi začeti napadati sedanji Dubčekov režim na partijskih in državnih sestankih, sejah, konferencah, kongresih itd.
Poročali smo že, da je Dubčkov nasprotnik tovariš Kapek sklical v nekem praškem industrijskem predmestju shod n e z a d ovoljnih komunistov, kjer je prav pošteno udrihal po sedanji vodilni struji v češkoslovaškem komunizmu. Širijo se sluhi, da Kapekovi somišljeniki pripravljajo nov shod, ki ga seveda Dubčekova policija ne bo upala motiti. Ti shodi ne bodo v začetku Bog ve kako veliki, na javnost pa bodo vplivali, ker bodo vsi
stališče in to bo zaenkrat kar lep uspeh.
Dubčkova opozicija misli tudi na organizacijo vseh nezadovoljnih tovarišev. Teh je pa je veliko. Sedanji režim je namreč že od januarja naprej “čistil” stranko po znanih komunističnih metodah. Precej pristašev bivšega diktatorja Novotnega je že na cesti, drugi pa se bojijo, da pridejo ob kruh. To velja posebno za varnostne organe. Nezadovoljneže med njimi hoče organizirati bivši pomožni minister za notranje zadeve Jodas, ki je tudi v stranki nekaj pomenil, dokler ga ni Dubčkov režim spravil ob oblast. Ako se mu posreči, da organizira opozicijo med policijo, bo postalo to neprijetno tudi za Dubčkovo strujo, saj vsak komunist dobro ve, kaj pomeni v komunističnem režimu policija. Seve-do bo opozicija skušala organizirati nezadovoljne tovariše tudi na vseh drugih področ-
vedeli, kdo stoji za opozicijo.
Dobili bodo svoj pomen, kakor hitro bodo začeli prihajati nanje omahljivi tovariši, takih bo pa na Dubčkovi strani zmeraj več.
Dubčkovi nasprotniki se pripravljajo tudi na opozicijo v strankinih organih. V teh organih jih verjetno ni malo.
Saj ima Dubček v glavnem partijskem odboru, ki šteje 169 članov, le 110 zaenkrat zanesljivih pristašev, dočim jih je 59 v opoziciji. To je že kar močna opozicija, ako ima dobro vodstvo. Takega vodstva opoziciji zaenkrat še manjka. To opozicije in njenih varuhov ne bo motilo, da bo začela “debatirati” z Dubčkom že na prihodnji seji glavnega odbora, ki bo menda že sredi novembra. Takrat bodo Dubčkovi nasprotniki skušali privleči na dan vse napake sedanjega režima in jih primerno p o j a s n iti češkoslovaški javnosti. Seveda ne morejo računati na blesteč uspeh, toda javnost bo iz previdnosti postala pozorna na njihovo Vsi politični opazovalci mi- ke.
slijo, da Moskva ne bo nastopala brutalno, kot je z vdorom svojih divizij v Češkoslovaško. Bo vse svoje delo posvetila podtalnim akcijam, ki jih tudi Dubček ne bo mogel tako lahko pobijati. Opoziciji ne bo na razpolago le Moskva z vso svojo okupatorsko in denarno močjo, ji bo na razpolago tudi prilika za širjenje vseh mogočih sluhov in domnev, ki bodo vse preračunane na to, da zmeljejo odpornost Čehov in Slovakov.
Boj med Dubčkovim režimom in opozicijo se bo večinoma odvijal podtalno. Bo zelo težko dobiti o njem zanesljiva poročila. Zato nas bodo rezultati in posledice tega podtalnega natezanja večkrat presenetili. Njihova ocena bo precej tvegana, dokler ne bo preskušena po dejstvih.
Pa bo vendarle treba paziti, kaj se godi na Češkoslovaškem v podtalni politiki. Od nje bo namreč precej odvisna usoda češkoslovaške republi-
Pred sporazumom med Vatikanom in Madžarsko?
VATIKAN. — Pretekli teden sta prišla v Rim dva vodilna člana madžarske državne komisije za cerkvene zadeve. V madžarskem poslaništvu niso hoteli dati nobenega pojasnila o cilju tega potovanja. Pač pa je takoj drugi dan šel na madžarsko poslaništvo znani msgr. Cassaroli in imel sestanek s potniki iz Bu dimpešte.
Vse to je sprožilo val sluhov in čenč v rimskem političnem življenju. Vse se vrti okoli vprašanja: ali so sedanji razgovori namenjeni tolmačenju sporazuma od 15. septembra 1964 mec Vatikanom in madžarsko vlado, ki vsebuje smernice, kako naj se I urejajo sporne zadeve, ali stojimo res pred novimi pogajanji med Cerkvijo in madžarskim komunističnim režjmom. Pripomniti je treba, da madžarski komunisti razlagajo precej po svo-sporazum od 15. septembra 1964, radi česar se je menda vatikanska diplomacija že parkrat pri njih pritožila.
Iz Clevelanda in okolice
Tečaji za angleščino—
V	St. Clair Recreation Centru so tečaji za angleščino za v tujini rojene osebe, ki niso obiskovale tukajšnjih šol. Pouk je vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. dopoldne do 12. Pouk je brezplačen.
Družinsko slavje—
Včeraj sta Mr. in Mrs. Martin Valetich, 15331 Glencoe Rd., praznovala 62-letnico svoje poroke. Družina in prijatelji so jima čestitali in voščili še mnogo let zdravja. Slavljenca imata sinova Silvestra (N.Y.) in Martina (Tex.) ter hčerki Frances O’Kon-5ki (Cleveland) in Josephine davic (Chardon, O.) Čestitamo n želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za 1st za Macauley Ave., Ridpath, Lucknow, Corsica in Trafalgar. Tličite 431-0628.
Predavanje v Baragovem lomu—
V	nedeljo, 3. novembra, ob štirih popoldne bo imel č. g. Jože Falež v Baragovem domu predavanje o “Vplivu Cerkve na današnji svet in o vplivu današnjega sveta na Cerkev”. Predavanje se vrši v okviru Prosvete Baragovega doma. Vstop prost. Vsi vabljeni!
Občni zbor—
Družabni klub Baragovega doma ima v soboto, 2. novembra, ob 7.30 zvečer v prostorih Doma redni občni zbor. Vsi člani vabljeni.
Sen. F. J. Lausche za Nixona in Saxbeja
CLEVELAND, O. — Sen. F. J. Lausche je dejal, da bo glasoval i R. M. Nixona kot predsednika ZDA in za Saxbeja kot zveznega senatorja, svojega naslednika, ker sta ta dva po njegovem najsposobnejša kandidata. Pripomnil je, da v preteklosti ni nikdar glasoval za republikanskega predsedniškega kandida-
— Rockefeller Center v New
Vnrkii sn dncrradili Ipta 1040
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Administrativni pomočnik sen. E. Mc-Carthyja J. Eller je včeraj tu napovedal, da bo sen. E. McCarthy danes v posebni izjavi v Washingtonu podprl demokratskega predsedniškega kandidata Humphreyja.
PRAGA, ČSR. — Včeraj, na praznik 50-letnice ustanovitve ČSR je na tisoče Čehov pod vodstvom mladine manifestiralo za svobodo in vodnike ČSR ter demonstriralo proti Rusom. Demonstranti so šli pred sovjetsko poslaništvo in pred poveljstvo sovjetskih čet v Pragi. Kljub vsemu ni prišlo do nobenih izgredov in ne do nastopa sovjetskih čet.
PITTSBURGH, Pa. — Republikanski predsedniki kandidat R. M. Nixon je včeraj iskal tu podpore med volivci in jih pozival, naj mu pomagajo k veliki zmagi, naj mu dajo “pooblastilo za spremembo”. V Albany, glavnem mestu države New York, se je sestal s strankinimi vodniki in jih pozival naj store vse, kar je v njihovi moči, kajti vsak glas šteje. Opomnil jih je, da en glas v vsakem volivnem okolišu lahko pomeni razliko med zmago in porazom.
TEL AVIV, Izr. — Včeraj je prišlo do streljanja na običajno popolmoma mirni meji med Libanonom in Izraelom. Iz-ralci so objavili, da so ujeli enega glavnih vodnikov arabske gverile Abu Gissana, poveljnika Osvobodilne fronte v Karamehu v Jordaniji. Z njim je bilo ujetih tudi 7 drugih gverilcev, ki so se preko Jordana vtihotapili na ozemlje

mmmm ®ommm
32ZS2SSZM	' ■' *ri<' ^ ^ "-tt-:
G117 St. Ciaii' Ave. — HSntlerisoii l-082> — Cleveland,- Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
Be Združene države:
I 116.00 na leto; $8,00 za pol leta; |5.00 za <8 K& Kanado in dežel« izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeč* Petkova izdaja $5.00 na leto
I	SUBSCRIPTION SATES:
Baited States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
|i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months ^	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 209 Tuesday, Oct. 29, 1968
Kaj se spodobi in kaj ne
Slovenci v Argentini so povabili dr. Miha Kreka, ki živi od leta 1948, torej nad 20 let med nami v ZDA, na obisk v Argentino. Tamkajšnji slovenski tednik ‘ Svobodna Slovenija” je gosta iz ZDA pozdravil s sledečim člankom na prvi strani 17. oktobra 1968:
Ko mineva 50 let od prve slovenske vlade, smo svobodni demokratični Slovenci v Argentini povabili predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Kreka, da prisostvuje našim proslavam.
Tako bomo imeli med seboj moža, ki je več kot 50 let svojega življenja posvetil izključno delu za slovenski narod, za njegovo svobodo in za obrambo njegovih pravic. Ni naš’ namen prikazovati njegovega življenjepisa. Predolgo bi bilo, če bi naštevali vse pomembne dogodke njegovega življenja od tedaj, ko je moral v zadnjih letih prve^svetovne vojne v strelske jarke, kjer je bil ranjen, do današnjih dni, ko prihaja med nas. Marsikaj bi povedale njegove funkcije, ki jih je imel. Saj je bil s 26 leti že član načelstva Slovenske ljudske stranke. Ko je študiral na univerzi, je bil že v uredništvu Slovenca, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, občinski svetnik v Ljubljani. Predsednik kluba občinskih svetovalcev. Pozneje predsednik Narodnega odbora Katoliške akcije. Ko je bil dr. Anton Korošec interniran na Hvaru, mu je poveril vodstvo stranke v tistih težkih časih. Leta 1935 je postal minister. Nepretrgoma je zavzemal ministrske položaje do leta 1941. V izseljenski jugoslovanski vladi je bil vsa leta podpredsednik. Leta 1943 je postal zastopnik Jugoslavije v Medzavezniškem odboru za Sredozemlje s položajem veleposlanika v Alžiru, nato pa Medzavezniškega sveta za Italijo.
Te položaje je odložil, ker kot Slovenec-demokrat in odločen nasprotnik komunizma ni soglašal z dogovorom dr. Šubašič-Tito.
Od leta 1942 je načelnik Slovenske ljudske stranke, od leta 1945 pa predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Od ustanovitve Zveze krščansko-demokratskih strank za Srednjo Evropo v Združenih državah Severne Amerike je njen podpredsednik.
Izreden zgodovinski dokument bi bila zbirka njegovih govorov, predavanj in člankov, ki jih je govoril in pisal v 50 letih svojega javnega dela in ki gredo v tisoče.
Mi svobodni Slovenci smo mu še posebno hvaležni za odločnost, s katero nas je branil pred svetom, ko so nas klevetali in nam delali krivico med komunistično revolucijo, in za neumorno požrtvovalnost, s katero se je zavzemal za begunce, ko je v domovini zavladala komunistična strahovlada.
*
“Klic Triglava”, slovenski mesečnik, ki izhaja v Veliki Britaniji in ga ureja Dušan Pleničar, je v svoji letošnji oktobrski številki objavil pod naslovom “Import-Export” sledeči sestavek:
Dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, ima namen obiskati Slovence v Argentini. Ker sam kajpak nima sredstev, so njegovi politični prijatelji v Argentini pozvali Slovence, naj bi v ta namen darovali po tisoč pesov. V zvezi s tem širi “Autentična SLS” po emigraciji letak, ki trdi, da dr. Kreka ni povabila v Argentino slovenska emigracija, ampak “politična klika Miloša Stareta . Zato da ne gre beračiti sredstva, ki morejo biti uporabljena za bolj potrebne in za vso emigracijo važne zamisli.
“Nekateri naši rojaki v Sev. Ameriki nam pošiljajo ponudbe, da prispevajo vsak po 1000 dolarjev, če Kreka po prihodu v Argentino zadržimo tu za stalno in je v ta namen že zbranih 26,000 dojarjev. Mi iz Argentine pa rojakom v Sev. Ameriki odgovarjamo: ne rabimo darov: ne Kreka ne dolarjev, raje vam mi tja gori pošljemo Stareta z vsemi pripadniki; pa z nabranimi dolarji živite še to gosposko.” Letak zaključuje: “Čas je, da Slovenci v emigraciji potegnemo debelo črto pod dejstvo,” da je eno široka množica protikomunističnih emigrantov, drugo pa ozka skupina ostarelih politikov ...
❖
BESEDA IZ NARODA
jenem časovnem intervalu proti'slovanske federacije in celo ne
OB 50. OBLETNIC! SLOVENSKE OSVOBODITVE 1918 29. oktober 1968
WASHINGTON, D.C. — Med pokanjem topičev in potrkavanjem zvonov se je rodilo sončno
gi. Piše in govori se tako, kakor da majniška in krfska deklaracija nista zahtevali samo in edi-
oktobrsko jutro. Sončno in praz- nole ustanovitev skupne jugo-
nično, da takega ne pomni slo-
vensko ljudstvo. V morju sonč- tov in Slovence^ — Jugoslavije.
Pozdrav dr. M. Kreku v Svobodni Sloveniji je znak spoštovanja in priznanja možu, ki se je vse življenje ubijal s slovenskimi narodnimi vprašanji in nalogami ter se za
nje žrtvoval, namesto da bi se brigal sam za sebe in “služil Pe morala s stvarnostjo teda-dolarje”, kot jih tisti, ki jim je on pomagal priti v ZDA, pa njih, za naš narod tako usodnih sedaj mečejo izza ogla kamenje vanj.	{dni, seznaniti le iz objektivnih
Sestavek v “Klicu Triglava” je dokaz, da se nekateri virov- Ki e j pa se že nekaj let ta-Ijudje kljub temu, da so že davno preživeli leta neodgovor-|kratni dogodki predstavljajo v ne mladosti, ne morejo otresti popadkov paglavstva in po-!nekakšni megli sedanjih želj, ki balinstva in se dokopati do tega. kaj se spodobi in kaj ne! S°je gotovi emigrantski kro-
nih žarkov kopajoče se pestre jesenske barve so širom slovenskih pokrajin poživljale narodne zastave, slovenske, hrvatske in srbske, hkrati vsem enako drage. Po ulicah so se valile od navdušenja pijane množice, katerih hrup, pomešan z akordi koračnic, sta nadvladovala dva mogočna vzklika — Jugoslavija, svoboda . . .
Tako je bilo po vseh slovenskih krajih, od prestolnice — bele Ljubljane, pa do zadnje hribovske vasice. Stoletne sanje so bile uresničene. Narodna zborovanja, tabori, majniška deklaracija, Evangelistova oporoka, vse to je našlo svoj smisel, doseglo svoj cilj. Boj za staro pravdo je bil izvojevan! In vse to sta povedali le dve, tako težko pričakovani, dve najslajši, ta dan tako čarobni besedi:	JUGOSLA-
VIJA, SVOBODA!
Nikdar ni bila slovenskemu ljudstvu Jugoslavija bližja, nikoli tako ljubljena, kot na današnji dan pred petdesetimi leti. Nikdar še ni slovenski človek tako pojmoval, tako čutil, kaj pomeni beseda svoboda, kot ravno ta dan. V objemih do solz ginjenih, v deliriju veselja, je postal tako brezpomemben obraz onega redkega orožnika, ki je nekako s tesnimi občutki menjal na čepici rozeto Karla zadnjega z narodno trobojnico. Kdo naj bi se ozrl, kdo naj bi se zmenil zanj, saj je triumfirala svoboda, rojena je bila Jugoslavija... In svoboda je bita povsod. Njen glas je grmel iz streljanja topičev, njen glas se je prelival med potrkavanjem zvonov in akordi narodnih himen, iz žuborenja rek in potokov, iz opojnih zvokov slovenske pesmi je dihala — svoboda. Ona prava svoboda, brez resnih in zaskrbljenih o-brazov, kaj nam prinese jutrišnji dan
Tak je bil praznik narodnega osvobojenja 29. oktober 1918. Praznik rojstva Jugoslavije, edini resnični praznik, ki ga je sleherni Slovenec in Slovenka svobodno čutil in nosil v svojem srcu. Tak naj ostane v naših srcih in spominu. Takega smo dolžni izročiti mlajšim pokolje-njem, ki praznika naše osvoboditve niso doživela.
Ozrimo se ob petdesetletnici rojstva Jugoslavije po naši poli tični emigraciji in poglejmo, kako ta izpolnjuje to sveto dolžnost. Ves hrvatski, zadnjih par let pa tudi večina srbskega in precej sloveskega emigrantskega tiska, če le more, izpusti ime Jugoslavija ali pa ga omeni le v slabem pomenu. Nekatere emigrantske organizacije se na svojih prireditvah, v svojih deklaracijah in resolucijah, kakor tudi gotovi posamezniki v svojih spisih, naravnost trudijo, da se ja ne bi kje pojavilo ime Jugoslavija in bi bilo treba uporabiti pridevnik — jugoslovanski. Tako, kar naenkrat v nekem strahu, da se ne bi komu zamerili, prekrščujejo celo ultra-jugoslovanske oganizacije za — slovenske, srbske...
Nas, ki smo doživljali dan o-svoboditve, ki smo takrat kipeli od navdušenja, vse te potvorbe zgodovinskih dejstev ne motijo.
slovanske države Srbov, Hrva-
Kakor da 6. oktobra 1918 v Zagrebu ni bilo ustanovljeno od poslancev Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu in poslancev Hrvatskega sabora — Narodno veče, kot vrhovno politično predstavništvo Slovencev, Hrvatov in Srbov, živečih na o-zemlju avstro-ogrske monarhije. Temu Narodnemu veču se je že 21. oktobra podredil Kranjski deželni zbor s samim dr. Šušteršičem na čelu. Kakor, da 29. oktobra 1918 ni bila proglašena država Slovencev, Hrvatov in Srbov in od Hrvatskega sabora, Slovenskega Narodnega sveta in ostalih pokrajinskih Narodnih svetov ni bilo priznano Narodno veče za vlado nove države, kateri so bile podrejene vse pokrajinske vlade, med njimi tudi 31. oktobra 1918 formirana Narodna vlada za Slovenijo . ..
Številni članki, brošure in knjige so bile in bodo napisane o dneh našega osvobojenja. V njih je najti polno silno pestrih razlag in komentarjev. Kdor zasleduje emigrantski tisk in je dogodke tistih dni sam doživljal, je premnogokrat zelo razočaran nad “objektivnostjo” mnogih izmed teh spisov, tudi če prezre politično preteklost avtorjev. Zakaj ne bi ti pisci zbrali v knjigo dr. J. Ev. Krekovih in dr. Koroščevih govorov, besedil majniške in krfske deklaracije; uvodnikov, poročil o dnevnih dogodkih, uradnih razglasov in odlokov iz oktobrskih in novembrskih dni 1918, ki so bili objavljeni v “Slovencu”, “Slovenskem Narodu” in ostalem jugoslovanskem časopisju!? Taka zbirka dokumentov bi vsakemu mlademu inteligentu zadostovala, da si ustvari pravo podobo o redo-sledu dogodkov, mnenju in razpoloženju našega naroda v dneh osvobojenja in v dobi neposredno pred njim in takoj po njem. Naša mladina v emigraciji je šla skozi šole, zna sama čitati in misliti, zato ji njenih do j mo v ni treba kaliti s tendencioznimi komentarji.
Da, marsikaj, kar je prišlo kasneje, ni več vsebovalo one čistosti, lepote in spontanosti, ki smo jo doživljali ob rojstvu Jugoslavije. V dobi dvaindvajsetih let je slovenski narod, kakor sta tudi hrvatski in srbski, doživel precej razočaranj. Vendar to dejstvo prav nič ne zmanjšuje vzvišenosti in pravilnosti ideje narodnega edinstva, s katero so Gaj, Štrosmajer, Evangelist in drugi narodni prvaki napajali rodove jugoslovanskih narodov. Ti narodni velikani so vedeli, da je majhnim jugoslovanskim narodom zagotovljena bodočnost edinole v skupni državi. Njih ideal je bila Jugoslavija od Triglava do Črnega morja. — “Povsod, koder tečejo naše reke, povsod tam se je naselil tudi naš narod. Naše reke pa tečejo proti Beogradu in črnemu morju, nobena naša reka ne teče npr. proti Dunaju. Ob naši Savi biva od Triglava do Črnega morja isti narod kakor mi. Glejte, ti junaki, ki izvršujejo sedaj na Balkanu čuda hrabrosti in ki bodo podedovali po večini evropsko Turčijo, to so naši brate, to je z nami en narod!” Tako je že leta Motijo in mešajo pa mladino, ki{1913 govoril Evangelist! osvobojenja ni doživela in ki bi! V številne državice razkosani
Nemci in Italijani so pripravljeni dočakali “pomlad evropskih narodov” in tekom pol veka u-
nam ni “pihalo toliko sovražnih sap”. Da o vprašanjih, ki sta jih mogla rešiti le čas in dobra volja j u g o s 1 ovanskih narodov, niso proti volji narodne večine odločali nervozni nestrpneži. Tako so bile storjene osnovne napake. Z dekretom se je preko noči hotelo rešiti vprašanje, za rešitev katerega bi rabili stoletja. Jugoslovanski državni stavbi so postavili streho, pozabili so pa na — temelje. Kazalec na svetovni uri pa je neizprosno hitel dalje. In nekega jutra smo se znašli razbiti, brez strehe — brez svobode. Ob koncu vojne pa smo dočakali ono, s komunističnimi parolami po zidovih namazano “svobodo”, katere so se naši ljudje bali in pred njo mnogi zbežali v tujino . . .
Pol veka že jugoslovanski brod jadra po slepih rokavih in se razbija ob čereh, na katere ga naganjajo sovražne sape, tuje, domače, pa tudi emigrantske. Velike sile, brez ozira kateremu taboru pripadajo, žele imeti na svetovni šahovski deski — drobiž, kmete, katere premikajo po svoji volji. Ustvaritev Jugoslavije od Triglava do Črnega morja so ob koncu prve svetovne vojne preprečile zapadno-evrop-ske velesile, ko so za hrbtom srbske vlade iznenadno sklenile premirje in prepovedale srbski armadi vkorakanje v Bolgarijo. Pod pritiskom istih velesil Jugoslavija ni smela priteči v pomoč Stambolijskemu, ki je pripravljanje Velike lugoslavije plačal z življenjem. Churchillu med drugo svetovno vojno niso prav nič ugajali odnosi med generalom Mihajlovičem in bolgarskim generalom Velčevim. Po drugi svetovni vojni pa je Stalin preprečil med Titom in Dimitrovim sklenjen dogovor o vključenju BolgaHje v jugoslovansko federacijo. Dimitrov je v Moskvi nenadoma umrl in se je v krsti vrnil v Sofijo. Sovjetija pa še dandanes vzdržuje “bal kanski sod smodnika”, ki so ga do druge svetovne vojne polnile intrige evropskih velesil.
Močna, zedinjena Jugoslavija je vedno nekomu napoti. Ali že samo to dejstvo ne zadostuje, da si naš . človek zastavi vprašanje: Kaj bi dandanes predstavljale razbite nemške in italijanske državice, kaj pa pomenita zedinjena Nemčija in zedinjena Italija! Nemčija, celo poleg komunistične amputacije vzhodnih pokrajin predstavlja vodilno evropsko silo. Pa vendar je vsakemu, ki je imel priliko prepotovati ti dve državi, znano, kakšne razlike so npr. med Bavarci, Frizi, Franki, Saksonci in Prusi, na kako različnih kulturnih in ekonomskih stopnjah stoje Sardinija, Sicilija, Kalabrija, Toskana, Lombardija in Furlanija, da jezikovnih in etičnih razlik niti ne omenim. In če je bilo zedinjenje za Nemce in Italijane plodonosno, naravnost rešilno, zakaj naj bi potem bilo za jugoslovanske narode — pogubno?! Ali ni potrebno, da o teh vprašanjih razmislijo oni, ki jim je celo jugoslovanska konfederacija — “ljubezen na odpoved” — pretesna zveza z južnimi brati, da o federaciji, zasnovani na svobodnem dogovoru in demokratičnih temeljih, v okviru katere bi bile vse etične, kulturne in gospodarske posebnosti spoštovane, niti nočejo izgubljati besed. Pri tem pa streme, da bi vključili “suvereno” Slovenijo v evropsko federacijo, katere še nikjer ni, in za katero obstoja toliko konceptov, kolikor je evropskih vodilnih držav in mednarodnih mračnih sil. Ne moti jih pa prav nič dejstvo, da bo v vsaki evropski federaciji mala Slovenija kaj hitro gospodarsko podjarmljena, kajti košček za koščkom slovenske zemlje, kmetija za kmetijo bo prešla v tujo last, kakor se to še
vedno dogaja na Koroškem in resničili njihovo narodno enot- Primorskem. Od gospodarske odnest. Prav tako bi bila nam mož-| visnosti do politične federacije nost dana, da izkoristimo “našo in potujčevanja pa ni zelo daleč!
konfederacije, pač pa hočejo naravnost v evropsko federacijo, je samo eno tolmačenje: “Kdor noče brata imeti za brata, bo imel tujca za gospodarja ...”
Narod doma se trezni. Trezni se zlasti pod težo pritiska, ki tokrat prihaja z vzhoda. V nevarnosti, da izgubi še ono malo svobode, katero mu dopušča titovski režim, ljudstvo zahteva tesno povezanost med republikami in odločno odklanja glasove o konfederaciji, katere razširjajo korumpirani vrhovi komunistične birokracije, da bi z njimi prikrili gospodarske neuspehe, ki jih doživlja reforma. Preprosti ljudje, mali človek, ki tvori narodne množice, ni za slabljenje jugoslovanske zvezne države, kaj šele za njeno razbitje! Ta mali delovni človek, bodisi kmet, delavec ali pa nameščenec, instinktivno čuti svojo varnost v urejeni narodni državi, zato je presit klikarskih birokratskih upravnih eksperimentov. On zahteva delo, kruh, dostojno življenjsko raven in preskrbljeno starost. Zaveda se dobro, da vse to lahko doseže le v obsežni narodni državi, v kateri bo vladala neomejena politična svoboda in ne samovolja klik. Zato je naš mladi človek za Jugoslavijo, za svobodo! Čim bolj se politični špekulanti tope v raznih kombinacijah in kolikor bolj se znoje “nedočakani ministri” v iskanju ne jugoslovanskih alternativ, tem bližja je jugoslovanskim narodom — Jugoslavija! ,
Ko prosvetljeni emigrantski krogi omahujejo in ugibajo, v domovini seme, ki ga je sejal E-vangelist, poganja iz globokih narodnih brazd. Zato ni strahu za Jugoslavijo! Ona živi! Ona bo prerastla današnje stege in težave. Jugoslavija bo živela in se krepila, kajti njeni sveti sinovi so vsi, ki se zavedajo:
... DA SO SEME ENEGA IZKRVAVELEGA NARODA!
Andrej M. Glušič
lo zavrteli, godba bo na razpolago.
Upam, da je to, kar sem napisal, dovolj “močno” priporočilo za vsakogar!	Z. N.
“Svojeglavček” na “Lilijinem odra”
¥ OoHinwoodii
'CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo “Lilija” v Collin-woodu priredi v nedeljo, 10. novembra, ob pol 4. popoldne veseloigro “Svojeglavček”.
To ni morda kako novo odrsko delo, ampak bo večini odraslih igra poznana. Pravzaprav to ni svojeglavček, ampak razvajena svojeglavka, ki jo je bilo treba na kak način ukrotiti. To seveda ni kaka preprosta zadeva. Tudi ni dovolj en sam, da tako svojeglavko ukroti in je vsled tega nastala cela komedija, ki pripravi gledalcu obilo smeha in dobre volje.
Dobra umetniška, odrska in operna dela se ponovno in ponovno postavljajo na oder. Gotovo ima tudi veseloigra “Svojeglavček” take prednosti, da se je dramatskemu društvu “Liliji” zdelo primerno, da to veseloigro ponovno postavi na oder. Pri ponovitvi pa zopet ni vse “staro”: nov je običajno režiser, novi so
DUHOVNE VAJE
Sveta tihota, blaženi mir, tukaj izgine ves svetni nemir.
Se duša umiri, počije telo, zbrano moliti nam je lahko.
Božja beseda razum ti odpira, v zaupanju k Bogu se človek ozira.
Saj božja ljubezen milost nam da, da verske resnice vsak lahko spozna.
Ker sem z grehom prelomil zapoved, zato pa potrebna dobra je spoved.
Ko sveto odvezo za grehe dobim, ponižno s pokoro za nje zadostim.
Zdaj duša je čista, v srcu je mir, k nam prišel bo Jezus naš dobri pastir.
Ponižno v molitvi ga počastimo, zvesti v ljubezni mu vsi ostanimo.
Tone Košir
Volite
Barolda Ja Laisscheta
CLEVELAND, O. — V torek, 5. novembra, so glavne volitve. Dolžnost vsakega državljana je, da gre volit in glasuje za najboljše kandidate. Gotovo ima že vsak vse premišljeno, če pa nima, pa posluša, gleda in bere, da bo glasoval pametno, modro, v korist skupnosti in svojo lastno.
Demokratski klub 32. varde priporoča volivcem Harolda J-Lauscheta, kandidata za državnega poslanca v 53. volivnem o-krožju, ki obsega 32. vardo, pa tudi Euclid. Harold J. Lausche je bil 9 let v mestni upravi Clevelanda in se je dobro izkazal. Posebno pozornost je ves čas posvečal naši vardi, v kateri san1 tudi živi.
S podporo H. J. Lauscheta 111 mestnega odbornika J. Banka smo dobili otroško igrišče 113 Mohawk Avenue in na Midland in E. 160 St. Dobili smo boljš° cestno razsvetljavo, da smo p°' noči bolj varni.
Harold J. Lausche je skušen>
igralci, nov je oder in tudi pri j zanesljiv in pošten, zato ga de-besedilu se da kaj na bolje obr- mokratski klub 32. varde vSem
n1^-	volivcem najtopleje priporoča'
Tako mislim, da nam bodo Ko greste 5. novembra na voli' igralci “Lilije” pokazali “Svoje- šče, oddajte svoj glas za držaV' glavčka” v vsem v neki novi o-j nega poslanca (state represents' premi in obleki.	itive) v 53. volivnem okraju Ha'
Tako upam, da bomo v nede- roldu J. Lauschetu!
Ijo, 10. novembra, zopet napolni- Harold J. Lausche se še enkra^ li dvorano v SND na Holmes j zahvaljuje vsem volivcem, ki s°
Avenue in v veselem razpoloženju sprejeli “Svojeglavčka” in vse ostale igralce.
Bo pa seveda istočasno zopet! demokrati zanj, bo gotovo izv°' prilika, da se snidemo v domači Ijen!
ga podprli pri primarnih void' vab in se vsem priporoča za poro 5. novembra. Če bomo vS1
družbi in se skupaj pozabavamo in poveselimo.
Po igri — to je po “duševnem delu prireditve” bodo pa na razpolago tudi okusna jedila in dobra pijača, da se tudi telesno 0-krepimo. Ko bomo pa tako v duševnem in telesnem oziru okrep-
pomlad”, da v prekratko odmer- Za logiko ljudi, ki nočejo jugo-jljeni, se bomo pa tudi lahko ma-
V petek, 1 novembra, zvečel ob osmih ima demokratski 32. varde volivni shod v Slove11' skem delavskem domu na terloo Rd. Pridite, da boste sp°' znali osebno in slišali kandidat' Po shodu bo zabava! Vsi vablj6 ni! Pripeljite s seboj svoje pril3 telje!	Za odbor: J-L-
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Pomoč iz zaledja onim na fronti
je njihova dolžnost praznovanje nedelje,
cmarjenje je bistveno de-
0	Cerkve. Verniki so tudi del Cerkve, če Pravilno
i^0 manj dolžni z molitvijo j. misijonskim davkom podpira-misijonarjenje Cerkve, inogo je problemov, ki danes . etresajo svet: vojne, revoluci-ie’ tekma na Luno, mladina z ^olgimi lasmi in kratkimi krili, P°ri in razgrajanja. O vseh teh r°blemih se danes veliko govo-
1	in razpravlja. Toda za misi-Ollsko nedeljo je prav, da bi za e^aj minut pomislili o dveh .ru§ib zadevah, ki sta še bolj ^ rašni in 0 katerih nihče rad ne
misija: o dvojnem umiranju, ^Umiranju teles in
umiranju
. eremo in slišimo, kako v dru-® Polovici 20. stoletja na tisoče . lrajo ljudje vsak dan, umira-v°’ irer nimajo kaj jesti. Ali smo j,6 kdaj pomislili, kako hudo mo-^ biti umirati od lakote. Sicer y Se tega nimamo časa pomisli-
kako lepo in prijetno je ži-'■*'1,
0§ je ob stvarjenju naročil
mveku
naj gospoduje zemlji,
d.rei tudi vsemu, kar zemlja nu-, naj se veseli cvetja in upo-^ Ija rastline, živali in naj uži-sadove zemlje in njeno boga-°- Ljudje pa umirajo, ker ni-^°kaj jesti,
c si na tej zemlji imajo pravi-Žej	občudovali lepoto de-
lin' mog°čnost §ora rn čare do-da bi iz veličastva ustvarje-j. spoznavali Stvarnika; toda jesp Umrrai0> Ler nimajo kaj
Situ
jim dano — tako mno-da bi hodili v šole in tam
vlivali znanja, zrli v zgodovino
kaj
°Veškega rodu in da bi se nji-^ zvedavosti odpirala okna Vrata; umirajo, ker nimajo jesti.
, °bk° jih je, ki ne poznajo nemškega kroga, nimajo mož-_1 družiti se s prijatelji, seda-
2 mjimi k mizi, hoditi na leto-^je, se voziti z avtomobili in
r°Plani; ge sanjati ne morejo em tem, ker umirajo, ker ni-1° knj jesti.
kjj mdar niso vedeli, da bi jih kjl rad imel in nikdar jim ni d ° bano, da bi občutili v sebi bož 0^ans^Vo človeške osebe — Pijn0 L°dobo —; umirajo, ker da aj° kaj jesti. Še hvala Bogu, je Uttltrajoči ne vedo in da jim ^r^branjeno spoznanje, da so bpaSVetU ^Ul^je’ ki umirajo, ker dno^° Preveč jesti, pa niti z be ilri!carrh svojega razkošja fyjjj ^jšajo lakote tem umiraj o-' icer smo pa v primeri s te-vsi bogataši. Ali se - vPrašamo, če vsako leto
_ePrečir
lakote?
^rad-1110 vsak vsai eno smrl;
Sv. Pismo nas uči. Lepo pripoveduje, kako je Jezusu sledila velika množica ljudi. Končno so bili vsi utrujeni in lačni. Velel jim je sesti, da se odpočijejo. Nato jim je dal jesti, da so se nasitili. šele nato jih je učil božjega nauka. Utrujen in lačen človek ni sprejemljiv za nauke, tudi če prihajajo iz ust samega Boga. To je zgled božjega misijonarja. Zgled velja za danes. Tudi človeški misijonarji ne morejo širiti vere med utrujene, lačne in nevedne. Naša dolžnost je, da plačamo svoj misijonski davek, da jih bodo mogli nasititi, obleči in izobraziti.
Druga nesreča današnjih dni pa je umiranje duš. Duša je sicer neumrljiva, a, če ne bo dosegla večne blaženosti v Bogu, zanjo življenja ni. Pri tem umiranju duš pa ni treba misliti na tiste, ki bi lahko poznale Luč in Resnico in Ljubezen, pa jo nočejo sprejeti. Umirajo duše, ki so težile za Lučjo, a ni bilo nikogar, ki bi jo jim prižgal, ki bi se rade dokopale do resnice, pa ga ni, ki bi jo jim prinesel; ki bi rade živele v ljubezni, pa ga ni, ki bi jih popeljal k Bogu. In vse te duše odhajajo na oni svet in ne bodo deležne blaženosti, o kateri je božji Sin rekel: “Človeško uho ni slišalo in oko ni videlo in srce ni občutilo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo.”
Mar ni to strahota današnjih dni. 1900 let je že preteklo od našega odrešenja, pa toliko milijonov duš tega odrešenja še ni bilo deležnih. Zemlje še nismo odreših, pa silimo na planete. Na zemlji življenje umira, pa ga iščemo na zvezdah.
Tudi za to umiranje nosimo odgovornost tisti, ki pravimo, da smo v posesti prave vere. V pre-sitosti kruha se zgubljajo poklici za misijonarjenje; v obilici dela nimamo časa, da bi molili; vera peša, pa jo bomo širili med pogane!
Še in še je na mestu prošnja in poziv vrhovnega poglavarja, da se zdramimo in prenovimo tudi v pogledu našega dela za misijonarjenje. (Iz govora na misijonski prireditvi v nedeljo, 20. oktobra 1968, pri Mariji Pomagaj v Torontu.)
Prireditev za slovenske misijonarje lepo uspela
Na letošnjo misijonsko nedeljo so Slovenci v Torontu zopet lepo pokazali svoje zanimanje za brate in sestre, ki v daljnih deželah širijo evangelij.
Dopoldne je pri vseh štirih mašah pri Mariji Pomagaj obširno govoril o širjenju božjega evangelija g. Jože Časi CM. Popoldne istega dne je bila ob 3h v cerkvi ura molitve za misijone, nato pa roženvenska pobožnost z litanijami in blagoslovom.
1895
t
1968
2 Bl h	naznanilo in zahvala
v Toront 0k° zalost-'0 naznanjamo, da je 8. oktobra odšel v večnost u> Canada naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
%eovo t JANEZ MEHLE
^arije p rupl° .^e hilo prepeljano iz pogrebnega zavoda, v cerkev kšče Mn0ma®a'*’ ^er hha pogrebna maša in potem na pokopa-g rmt Hope 11. oktobra 1968, kjer čaka vstajenje.
^rnecu^01- 86 iskreno zahvaljujemo častitemu gospodu Tonetu ’ n je opravil sveto mašo in pogrebne molitve za pokojnega, tako Ign0 Se zahvaljujemo, organistu in vsem pevcem ki so mu PrePev-ji zapeh tisto vigred se povrne katero je on sam večkrat ^ t na pokopališčih.
°kiskaHr™a hvala vsem, ki so darovali cvetje, za maše, ki so ga ga sprp^ed boleznijo m pokropili njegovo truplo in vsem ki so m na njegovo zadnjo bivališče.
2aluj oči:
FRANČIŠKA soproga FRANK sin žena MAGDA FANI PETRIČ hčerka mož FRANK BETI PETRIČ, MARTA in, SUZANA MEHLE T0r	vnukinje
nt0’ CT-t. 29. oktobra 1968
Molitvena udeležba je bila lepa. Že med pobožnostjo pa so se napolnili vsi prostori pod cerkvijo: mala dvorana, velika dvorana in galerija.
Prireditev je začel predsednik Baragovega misijonskega krožka g. Jakob Kvas. Z veseljem je pozdravil zbrano množico, napovedal program in pokazal na o-der, kjer se je nabralo kakih sto daril. Po tem uvodu je sledil govor; njegova vsebina je objavljena na drugem mestu.
Po govoru pa je prevzel vodstvo popoldneva g. Hinko Erčulj, ki je vodil žrebanje daril. Vse je šlo v lepem redu in soglasnosti. Z žarečimi očmi so navzoči odnašali lepa darila. Ko je ostalo na odru samo še šest daril, so bili želodci prazni. Kuhinja je odprla okna in vrata in tam so čakale dobre gospodinje z vsemi mogočimi dobrotami. Hitro se je izpraznila zaloga dobrot in nato so prišli napeti trenutki. Kdo bo šel zastonj v Evropo? In sreča se je nasmehnila g. Blažu Potočniku po sestri njegove žene. Pozna je bila že ura, ko je odšlo zadnje darilo z odra.
Zopet bodo slovenski misijonarji deležni nekaj pomoči. Bog plačaj vsem za darove, mnogim za delo in trud in všem, ki so se udeležili nedeljske prireditve v pomoč slovenskim misijonarjem. Da bi do druge take prireditve misijonska gorečnost ne padala, temveč rastla. Bog daj!
Misijonski por. ------o------
Jesensko slavje
TORONTO, Ont. — Iz daljave časa in kraja je prišel vasovat v slovensko torontsko sosesko bridkosladek spomin. Potrkalo je na vrata mnogih domov. Sredi dela smo obstali in se spraševali: “Kaj je res dvajset let minilo,” odkar smo z železniške proge za spittalskim taboriščem zadnjič zrli kraj, kjer se je ustavila naša mladost, kjer smo kot na božji dlani skriti čakali svetlejših dni po krvavem razdejanju ... Čas onih let je samo naš, edinstven; je poseben odlomek naših življenj — velika postaja, kjer smo za tri leta spravili pod klop revno prtljago in čakali sprevodnikove piščalke v široki, neznani svet, ker nam domov čez Karavanke ni bilo dano se vrniti.
Sredi kanadske jeseni, ki zunaj sivih mest žari v prelesti barv in intimni lepoti indijanskega poletja, nas je zvabil spomin do taborišč in domače zemlje... Ob sv. Mihaelu je dišalo v zraku po pečenem krompirju. V zgodnjem mraku so se po razorih mešale meglice z dimom požganega krompirjevca, da je vse polje bilo ovito v belo tenči-co. Tisti vonj nam je še danes v nosnicah. Zato iz dvajsetih let iščemo nazaj.. Klicali so nas in smo prišli, da se spet najdemo, ne izgubimo, da ne omagamo pred zadnjo postajo. V soboto, 19. oktobra, smo se zbrali v Slovenskem domu v Torontu. Od vseh strani so prihajali prebivalci nekdanjjih begunskih taborišč. Spittalčanov je bilo največ. Obnovili bi lahko špittalsko glavno, otroško kuhinjo, ambulanto; imeli smo v sredi svoje policaje in gasilce, vsemogoče taboriščne delavce in obrtnike. Bilo je veselo, prisrčno svidenje. Društvo “Slovenski dom”, ki sta ga ta večer zastopala gg. France Arhar in Stane Vovk, je povabilo v svojo sredo č. g. Janeza Kopača CM, ki se je povabilu rad odzval. Od sedanjih gg. duhovnikov č. g. Kopač najdalj časa deluje med Slovenci v Torontu.
Z molitvijo je začel slavnostno večerjo in v pozdravnem govoru prikazal delavnost in uspehe slovenskih ljudi po dvajsetletnem bivanju v Kanadi. O-krog dvesto gostov, ki so prišli
iz Londona, Kitchener j a, Hamiltona, Burlingtona, T r e nt o n a, Battawe, Oshawe in obeh torontskih naselij — je njegove besede prisrčno sprejelo. Po večerji je govoril nekdanji Spittal-čan g. Lojze Rigler in ustvaril v dvorani svojestveno razpoloženje: ... Proslava in zahvala je namen današnjega dne. Spomin dvajseletnice prihoda v Kanado, kratek povratek v to dobo, od prvih drobnih srečanj do široke slovenske skupnosti z duhovnim in kulturnim središčem v Torontu. Ponosni moramo biti na vse to. Ob dobrotah, ki nam jih je Bog naklonil, pozabimo na križe in nadloge, ki z leti pridejo. Za bodočnost se učimo iz preteklosti; ta pa je bila križeva in revna... Eno pa smo imeli — močno voljo in čiste ideale, ki so nas spremljali preko morja v novo deželo. Imeli smo po milosti božji vero — v strahu smrti in trpljenja prekaljeno. Ob slovenskih cerkvah in domovih v novi zemlji je naš rod pognal korenine. V dvajsetih letih je prišel čas proslave in zahvale. Dolžni smo jo dati Bogu, ki nas je vodil kakor Mojzesa v puščavi... Mnogim tisočem ni bilo dano, iti z nami. Njihove kosti leže po vsej slovenski zemlji. Če za nič drugega — za golo življenje, največji dar, smo Bogu hvaležni. Tako je Lojze zaključil: “. .. naj le škripljejo kosti, naj veter piha med redkimi lasmi, bolje je kot da bi že dvajset let trohnele. Zapojmo na vse to zahvalno pesem!” Vsa dvorana je vstala in kot v cerkvi ob velikih praznikih mogočno zapela “Hvala večnemu Bogu . . .”. Slehernemu se je zganilo pri srcu. Po zdelanem licu je iz jeklenih moških oči pripolzela solza .. Resničnost je stala med nami...
V teku večera smo kramljali z nekdanjimi sovaščani, obujali spomine in odvijali porumenele liste svoje begunske povesti. Ob živahni glasbi “Veselih študentov" smo se prisrčno razvedrili in pripravili za nov dan. Bog daj še večkratnega takšnega svidenja. Prirediteljem pa velja naj lepša zahvala za iskreno domače doživetje.
Anica Resnik
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLCI
LIX.
Jaz sem bil zadovoljen v tej službi, saj sem mnogo večerov, ko smo zaprli trgovino in če je bilo lepo vreme, fliknil z bicik-lom domov, pa sem zvečer in tudi zjutraj, predno sem odšel, pripomogel pri marsikakem nujnem delu. Trgovino smo odpirali ob osmih, zvečer pa zapirali ob šestih in itako, če sem se potrudil in malo pritrgal pri spa- peljavati jih
nju, pa sem jim doma precej pripomogel.
Vendar to ni moglo iti v nedogled. Starši so se starali, sestra tudi pri nikaki moči z eno ledvico že toliko let in tudi sam sem se izčrpaval, ker nisem imel nikoli pravega miru, misli stalno na dveh ali še več krajih, dvojno delo in razne skrbi, tako da že nisem bil več dosti pripraven za prodajno mizo za gnadljeve ljubljanske gospe in gospodične. Poslovodja me je večkrat opominjal, naj bom bolj ljubezniv in prijazen zlasti z — odjemalkami. Jaz sem imel polno glavo raznih misli in skrbi, zato, vsaj tako je trdil poslovodja, da, čimbolj je bila milostljiva in čimbolj je smrdela po parfumu, tem manj sem bil prijazen z njo, ter ji stregel kot kaki navadni ženski. Kakšna milostljiva in kakšna je navadna ženska, ga pa nisem vprašal. Tudi to ne, kaj je tisto, ki žensko naredi — milostljivo.
Poleg vsega dela in raznih misli in skrbi, me je mučilo tudi ker nisem imel časa za nikako društveno ali javno delo. Vabili so me tu in tam, a res ni bilo časa za kako tako udejstvovanje. Vse tako in enako je prihajalo na ostrino in moral sem začeti resno misliti na to, kako se bom rešil iz tega. Da bi kar iz zapro-dajne mize prešel v naše bregove, na katerih se prideluje precej trši kruh kot po raznih prodajalnah, ni kazalo. Roke niso bilo dovolj utrjene za vile, lopato in plug. Če hočeš živeti in se količkaj primerno preživljati na taki kmetiji, zlasti če se primeri, da bi kaka ta mlada preveč silila k hiši in se ti nabere družina — kar se rado zgodi, bi moral dobiti še kak postranski dohodek. Kakšen torej? Kakega primernega zaslužka v tisti okolici ni bilo. Da bi hodil v Ljubljano v kako službo, je bilo za tiste čase predaleč in nič na boljšem bi ne bil kot sedaj. Oče so npr. delali vso zimo grablje in pri tem je bil še primerno dober zaslužek. Saj so nekateri sosedje tam okoli, ki so bili skoraj brez zemlje in lažje in razkošneje živeli kot nekateri gruntarji. Jaz se te obrti nisem nikoli oprijemal, edino cveke sem nabijal s kladivom skozi “mašino”, kakor smo imenovali tisto malo napravo. Da pa postaneš dober “grabljar”, pa že vzame par let, da izdelaš res čedno blago za prodajo. So trgovci, ki so odjemavali to blago, prav dobro poznali, kdo jim pripravlja lično izdelane grablje, kdo pa slabše vrste. Zlasti od novincev niso radi jemali. Bila je pa to edina industrija v našem kraju, za katero je vedela širša in daljna okolica. Vedela približno tako, kot za kroparske žeblje.
Oče so tudi čebelarili, To pa le večinoma s — kranjiči. Posebno donosno to ni bilo. Vsako leto so odprodali nekaj panjev, ki so jih potem nadomeščali z roji. Tudi nekaj rojev so letno odprodali. Medu navadno niso prešah, pač pa so ga oddajali, kadar je bila kaka dobra letina, kar v satovju.
S čebelami sem se tudi jaz rad ukvarjal v tistih časih, ko sem bil doma. Že kot šolar sem imel svoj panj čebel. Še predno sem se jaz vrnil domov, so oče že imeli par “Žnidaršičev”. In teh sem tudi jaz takoj naročil mizarju 10, da mi jih je naredil. O-kvirje in medstene sem potem kupil pri Čebelarskem društvu. Počasi sem jih napolnil z roji iz domačih kranjičev. Pozneje sem jih vsako leto še nekaj napravil tako, da se jih je vsaj splačalo voziti na pašo. V glavnem smo jih vozili na ajdovo pašo vsako jesen in pa na smrekovo oziroma hojevo, kadar je ta medila. To pa ni vsako leto. Včasih nekoliko, da se niti ne splača pre-včasih prav nič,
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALCE POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(212)
Že lani se je zdelo centralnim oblastem v Peipingu, da gre ta “svoboda tiska” predaleč, ker odkriva preveč temnih peg na kitajskem komunizmu. Zato so začele že lani pritiskati na liste rdečih gard in jih počasi ubijati. Vso težo uradnega preganjanja so pa ti listi začeli čutiti letos, tako da je njihovo število padlo na male odstotke. Še, v juliju je 98 takih lokalnih časopisov prihajalo po raznih kanalih v Hong Kong, sedaj jih prihaja komaj 12. Počasi bo pa še teh zmanjkalo. Poročila iz rdeče Kitajske bodo tako postala še bolj redka kot so, pa tudi manj zanesljiva in zanimiva. To je pa obenem tudi dokaz, da je doba kitajskih rdečih gard že pri koncu.
Unije priborile pravico do kolektivnega pogajanja z velepodjetji
WASHINGTON, D.C. — V duru naše zakonodaje o trustih in rartelih nimajo podjetja pravice, da skupno nastopajo pri mezdnih pogajanjih. To jih pa ni oviralo, da se dejansko sporazumevajo med seboj mimo zakona in mimo uradnih mezdnih pogajanj. Te pravice dosledno ne bi smele imeti tudi unije, ki so v njih organizirani delavci istega podjetja, pri čemur pa o-pravljajo različna strokovna in poklicna dela.
Unije pa mislijo, da imajo to pravico. Tako so 1. 1966 sedeli pri mezdnih pogajanjih z General Electric delegatje kar osmih različnih unij, ki so zastopale 80,000 delavcev GE. Vseh delavcev je bilo takrat 120,000. Podjetje se je seveda pritožilo na narodni odbor za delovne odnose, ki rešuje v imenu federacije spore med unijami in podjetji. Odbor je sedaj dal prav unijam, toda je pristavil, da morejo unije zastopati le delavce, ki so res pri njih včlanjenih. Do zastopstva “divjih” delavcev pa niso u-pravičene.
Moški dobijo delo
POSPRAVLJAVCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
Moški dobe delo
Iščemo mlajše zanesljive moške za obratovanje vrtalnih strojev (Drill-Press). Skušnja zaželjena, a ne nujna. Dobri pogoji, nadure
PAL-VIN MACHINE & MFG Co 1419 E. 40 St. EX 1-2626
(209)
HELP WANTED
For cultural institution Caretaker, apartment furnished. Maintenance carpenter or handy man. Apartment available, if desired. Write: Box 300, Care of American Home Pub. Co. (209
POMIVALCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Help Wanted Male
Punch Press Operators day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
(213)
Help Wanted Male & Female
MACHINE OPERATORS Male and Female
Immediate openings — Full Time Excellent Benefits — Overtime Shop Experience Preferred Apply in person.
AMERICAN LAMOTITE CORP. 2917 East 79 St. (near Shaker Rapid) Cleveland, Ohio 44104
(210)
včasih pa toliko, da je treba tedensko iztočiti med, da se pripravi prostor za nov donos. Tako je bilo, če se ne motim v letu 1929 pod Krimom. To leto je bilo za med najbogatejše, kar se spominjam.
(Dalje sledi)
Tisk kitajskih rdečih gard zašel propadali
HONG KONG. — Ko so Mao-vi pristaši začeli 1. 1966 organizirati akcijo za kulturno revolucijo in največ poslov na tem polju izročili mladim rdečim gardam, so garde začele takoj ustanavljati svoje časopise. Tako so se množili lokalni časopisi kot gobe po dežju. Pri tem so pa bili veliko bolj zanimivi kot prešnje uradno časopisje. Radi so polemizirali in o svojih nasprotnikih odkrivali vse mogoče napake.
Postali so po tej poti važen vir nina. Kličite HE 1-2497. za novice iz rdeče Kitajske. j
Veliko pragov
CHICAGO, 111. — Železnice v ZDA porabijo letno okoli 130 milijonbv železniških pragov, kar bi zadostovalo za zgraditev 43,000 milj novih prog.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Ženske dobijo deks
IŠČEMO SNAŽILKO
Za restavracijsko jedilnico. Ponoči ali podnevi. Šest dni na teden. Starost nad 18 let. Počitnice, zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Pomoč v angleščini
Iščem učitelja — učiteljico angleščine za par ur na teden, po dogovoru. Prosim kličite Ameriško Domovino HE 1-0628.
(209)
Ice cubes for sale
50 cents a bag. Buy 3, get 1 free.
THE NORMANDIE TAVERN 1688 E. 55 St.
(210)
V najem
Štiri čiste sobe, zgoraj, se oddajo ženski, v neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite: 361-1879.	(29,1 nov.)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.X)
V najem
Oddamo 5 sob, prenovljene, nad Superior Savings & Loan uradom; furnez, zmerna najem-
POSPRAVLJAVKE POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
Help Wanted Female
Punch Press Operators Day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
(213)
MALI OGLASI
v Wickliffu
je naprodaj hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, ena in pol garaže, 12 let stara. Cena $18.900.
Na Richmond Heightsu
e naprodaj hiša s 4 spalnicami, spredaj zidana, dvojna garaža, lot 100x210, s formalno jedilnico. $32.500.
KINKOPF REALTY 531-6346
(212).
&
\
IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HASSL
*
%
S
“Poslušajte, sestra! Erwinov primer je pretežak, njegovi možgani so poškodovani, zato ni upanja, da bi bolnik še kdaj ozdravel.”
Sestra je žalostno vzdihnila, on pa je nadaljeval: “Odločil sem se za odhod, zato vas prosim, da mi naročite avtomobil; rad bi se odpeljal na postajo.” Prevar j ena sestra je odhitela klicat zdraviliškega voznika. Viktor pa je skočil v telefonsko celico in poklical Simona.
Ta je globoko zamišljen sedel pri pisalni mizi, večkrat vstal in hodil po sobi sem ter tja in ves obupan že komaj čakal, kdaj se bo oglasil Viktor. Ko je zaslišal zvonec, se je sprva prestrašil, a se takoj pomiril. Hlastno je pograbil slušalko in napeto poslušal, kaj mu bo Viktor sporočil. “Halo! Simon, si ti?”
“Da, da, Viktor. Kaj je, kaj?” ga je s tresočim se glasom izpraševal Simon. “Ti je uspelo?” “Da, uspelo! Vse v redu, kakor sva se domenjla. Sedaj nimam časa. Prosim, pripravi takoj avtomobil in pridi čimprej, kakor hitro le moreš v hotel pri kolodvoru. Tam te bom čakal, ker se bom sedajle odpeljal iz zdravilišča. Od tu moram oditi sam. Računam, da boš okoli treh že tam; proti jutru se odpeljeva v bližino sanatorija, kjer naju bo čakal Erwin in ga nato odpeljeva na tvoj dom.”
“Dobro! Vse bom uredil.”
Viktor je že zaslišal korake, zato je urno odložil slušalko in skočil iz celice, da ga ne bi opazila sestra in morda kaj razumela.
“Takoj bo avtomobil tu, gospod, sicer pa imate še dosti časa do odhoda vlaka, ker odpelje šele ob treh zjutraj.”
“Prisrčna vam hvala, sestra. Škoda, da nisem mogel Erwinu zdravja zboljšati.
Pred nekaj minutami sem šele pregledal pošto, ki ste mi jo prinesli popoldne. Odprl sem med drugim pismo, v katerem mi prijatelj piše, naj se čimprej zglasim pri njem v Washingtonu, da bi si tam ogledal nekega bolnika. Ker mi je dober prijatelj, sem se odločil, da ga obiščem še danes.”
Avtomobil je glasno zatrobil pred vrati.
“Aha, je že tukaj! Zbogom, sestra, in pozdravite mi vse tovariše. Še nekaj vam moram sporočiti, preden odidem. Opazil sem, da je bolniku tem bolje, čim bolj ga pustite v miru, posebno ga ne motite v spanju. Ni izključeno, da je to ugodno znamenje, zato vam priporočam, da ga pustite spati toliko časa, dokler se ne prebudi. Zbogom!”
Viktor je stopil v avtomobil in se odpeljal proti kolodvoru. Rol treh zjutraj je bilo, ko se je avtomobil ustavil pred hotelom. Šofer je pogledal na vozni red in Viktorju sporočil, da gre vlak šele ob treh zjutraj in se lahko
CHICAGO, ILL.
še odpočije v restavraciji.
“Hvala za prijaznost!” se mu je zahvalil Viktor in mu stisnil v roko lepo napitnino.
Ob istem času pa je odposlal Simon svoj voz k označenemu hotelu.
“Vozi, kakor hitro le moreš, prej ko v eni uri moraš biti tam!” mu je pred odhodom za-bičeval Simon. Bil je vidno boljše volje, a še zmeraj ni bil prepričan, da bo vse tako uspelo, kakor sta se domenila z Viktorjem; Če ne bi bilo res, si je mislil, potem Viktor pač ne bi poročal. Druga polnoč se mu je strahotno hitro približevala, odločila bo njegovo usodo!
Viktor je v gostilni postajal že nestrpen. Stalno je gledal na uro, oči je venomer upiral skoz okno na cesto in čakal, kdaj bo pridrvel odrešilni avtomobil. Malo pred tretjo uro je pristopil k njemu še hotelski vratar in mu dejal:
“Gospod, vlak bo v desetih minutah tukaj!” S tem je Viktorju še povečal nervoznost, v tej zmedenosti ni vedel, kaj naj bi odgovoril.
“Aha!” se je začel obotavljati. “Da, na vlak bo treba. 2e prav!”
Da ne bi vzbudil kake nepotrebne in nevšečne pozornosti je pograbil kovčege in s hotelskim slugom sta odšla počasi na postajo. Ko sta prišla pred blagajno, se ga je Viktor hotel iznebiti, zato mu je dejal: “Hvala, dalje bom že sam nesel!”
“Tu, Erwin! Sem pridi in tre- Pogled je zadoščal, zaspal je. V
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 6400 W. 4800 NO. Deluxe 6 Rm. face brick home and gar. 12 yrs. old. Lot 60x135. Excellent loc. Upper 40’s. By appt. MU 5-9177.	(209)
BY TRANSFERRED OWNER Algonquin—8 spac. rms. 4 bdrs. IVz baths. Nr. schls. shpg. centr. and river Bus. zoned older home $18,500. OL 8-4691 ' (21°)
BY OWNER Excel, loc. Perf. children—formal eating space in nice fam. rm. 3 Open hse. Sun. 1
— UPPER 20’s Layout. Espec. for din. area, & good kit. Exceptionally bdrms. BE 3-8174. :30 10553 S. Millard (211)
BUSINESS OPPORTUNITY
MALE HELP
Paper Company
needs
WAREHOUSEMEN
Company Benefits Permanent Jobs
Tel. 376-0355
(212)
JANITOR 5 da. 4:30 p.m. to 1 a.m. No exp. nec. Top Sal. & Emp. ben. Apply. Gen. Tel. Directory Co. 1865 Miner St. Des Plaines. 827-6111.
(210)
HELP WANTED
EXCELLENT OPPORTUNITIES
SOCIAL WORKERS
Must be college graduate, able to pass Wisconsin Merit System exams and available for full time work. Salaries open.
Wire, write, apply or call
CAROL RADKE
Rock County Department of Public Welfare
Janesville, Wis. 53545 608-752-7471
(212)
Odnesel je kovčege na hodnik in vtem je že pridrvel brzec. Viktor ni vedel, kaj bi. Pomešal se je med došle potnike in tako nevidno izginil s kolodvora. Fred postajo je vprašal še nekega postreščka, kje je glavna cesta, ki vodi sem iz New Yorka. Postrešček mu jo je vljudno pokazal in Viktor je zopet čakal. Nenadoma je zagledal v daljavi dve močni luči, ki sta se hitro večali in bližali. Spoznal je Simonov avtomobil. Kar sredi ceste ga je ustavil. Iz previdnosti je še vprašal, če je to Simonov avtomobil; ko je šofer pritrdil, je skočil vanj in šofer je pognal. Odpeljala sta se.
Okoli petih zjutraj je avtomo-oil neslišno obstal ne daleč od sanatorija. Viktor je previdno izstopil, pogledal naokrog, če ga morda kdo ne opazuje, ker se je pričelo že daniti, in se prikradel oočasi do bližine zdraviliške ograje. V mesečini je zagledal v oarku človeka, ki se je počasi bližal izhodu.
Viktor je pogledal natančneje, vendar postave ni mogel razločiti. Tiho je vprašal: “Halo, Erwin! Si ti?”
“Da, ste vi, Viktor? Kje naj preskočim ograjo?” je vprašal Erwin s tresočim se glasom, ker ga je v jutranjem hladu nekoliko zeblo.
HOUSEHOLD HELP
COCKTAIL LOUNGE — By owner Leading S.W. Side Cocktail lounge. Food, late license and entertainment. Est. 8 yrs. 445-2938.
(209)
FOR SALE BY OWNER. GROCERY STORE — Fully stocked 65th—Wolcott. Quick sale $4,500. Phone 436-7164
(210)
CHILD CARE
Elderly lady. Stay or go. Care for child age 2.
626-1880
(209)
FEMALE HELP
BEAUTICIAN — EXPER.
Full or part time. Top salar. North Side.	RO 4-3113
(210)
MALE HELP
MILL HAND OPERATOR
This is no doubt the greatest opportunity you will find ANYWHERE! If you are CONSCIENTIOUS and WILLING TO APPLY YOUR SKILLS with woodworking machines, and have EARNEST DESIRE to learn more about your trade, we offer the most rapid advancement and earnings. Investigate this “Job Of The Year” immediately for your future financial security.
MR. FRIEDRICH
Elm & Bluff
SIMMONS 00.
La Grange, III.
352-9110
nutek počakaj.”
Viktor je stekel k avtomobilu in ukazal šoferju, naj ugasne luči in zapelje k ograji, kjer bo pomagal Erwinu preskočiti zid. Preden je še stal avtomobil ob ograji, je bil Erwin že na cesti. Pohitel je k avtomobilu in že sta z Viktorjem udobno sedela. Viktor je bil ves srečen, najrajši bi bil že pri Simonu, kjer ga čaka mastna nagrada. Viktor je naročil vozaču, naj vozi po naj večjem ovinku. Sedaj je imel Viktor pri sebi dragoceni tovor, zato se mu ni več mudilo. Erwin je bil tudi neizmerno srečen, le slutil ni, kaj z njim nameravajo. Nekaj časa je zamišljeno sedel poleg molčečega Viktorja, ki je izrabil priliko. Iz žepa je potegnil kloroformirani robec in ga spretno pritisnil Erwinu na nos, da se je ta takoj onesvetil. Nekaj časa ga je Viktor še opazoval, da bi videl, kako deluje kloroform. Ubogi Erwin je imel zaprte oči in težko sopel. Nepremično se je naslanjal in nobene kretnje ni bilo opaziti.
“No, sedaj sem lahko miren!” si je dejal Viktor. “Sedaj te varno pripeljem k Simonu.”
Med vožnjo po newyorskih cestah se je Erwin prebudil in s široko odprtimi očmi gledal okoli sebe. Omotica je nehala delovati, bolela ga je glava. Prijel se je z obema rokama za glavo in stokajoče vprašal: “Kje sem? Pomagajte mi!”
Viktor se je prestrašil in hitro prijel Erwina za glavo, mu ostro pogledal v oči. Bal se je, da bi se Erwin res pred odločilnim dejanjem zbudil iz hipnotičnega sna.
takem stanju ga je pripeljal k Simonu v hišo.
Simon je Viktorja objel in poljubil, stisnil mu je roko in ga potrepeljal po rami. Erwin jima je pokorno sledil. V sobi mu je Viktor ukazal, naj Erwin sede, je in se odpočije. Simon je strmel.
illlil
NAGNJENA STOLPA — Poševni stolp v Pizi je znan po vsem svetu, manj je znano, da imajo v Bologni v severni Italiji dva stolpa, ki sta za nekaj čevljev nagnjena. Oba sta bila zgrajena v srednjem veku in še vedno stojita. Slika kaže njun posnetek.
SPOSOBEN
Izvolile...
POŠTEN
George W.
VESTEN
WHITE
for
JUDGE
Ooitimon Pleas Ooisrš
•	Present Councilman Ward 13, Cleveland
•	Practicing Attorney — 12 years
« Former Referee Common Pleas Court
•	Former Counsel Legal Aid Society
•	Member — Various Civic Organizations
— INDOSIRAN OD —
. CLEVELAND PRESS • PLAIN DEALER AFL-CIO • UNITED AUTOMOBILE WORKERS CITIZENS LEAGUE • MANY ETHNIC GROUPS • FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS
I GEORGE W. WHITE
Joseph Boland, Sec’y- 10425 Joan Ave.
SfovgEtska skupina poziva za številne glasove za KONGRESNIKA
CHARLES A. VANIK
“Mi prisrčno podpiramo ponovno izvolitev kongresnika Charles A. Vanika kot zastopnika za 22. okraj. Kongresnik Vanik je bil voditelj na svojem važnem položaju v odboru za Načine in Sredstva Kongresa v borbi za Medicare, višje prejemke Social Security, za boljšo izobrazbo na'ših otrok, za ohranitev delavnih možnosti za nas in za naše otroke. Njegov nasprotnik je v K o n g r e s u glasoval proti tem
predlogom.”
“Kongresnik Vanik se je vedno brigal v Kongresu za naše koristi. On je bil vedno na razpolago za posredovanje v naših zadevah pri zvezni vladi. On je mož, ki ga hočemo obdržati v Kongresu.”
Jack Banko
Frank and Jennie Mramor Joseph Braddock Lou and Betty Jartz Louis Saj e vic Max Gerl Tony J. Šuštaršič Andrew Turkman Frank Walland, Jr.
Joseph Opara Stanley Zagorc Frank J. Chukayne Joseph Muzic John Mervar Edward Chukayne Frank Struna Edward Marinčič
Anthony Cvelbar Joseph Penko Edward Eckart Mr. and Mrs. Anton Seday Mr. and Mrs. V. A. Grdina Mr. and Mrs. Rudolph Nosse Mr. and Mrs. Matija Hutar Mr. and Mrs. Matija Hočevar Mr. and Mrs. Milan Dovic Mr. and Mrs. Franc Rupnik
Mary Ivec „
Mrs. Agnes Zagorc Agnes Sodja
Mr and Mrs. Anthony Ipavec Mr! and Mrs. Frank Kostick Victor J- Arko Mrs. Bose Marie Nagy
CHARLES A. VANIK	jor cong- Com.,
James Podboy Ernest Podboy Stanley V. Pockar, Sr. Stanley V. Pockar, Jr. Joseph Sturm Robert J. Chukayne Jerry Arko Frank Fier Milan A. Jaksic Anton Arko John Centa Joseph Ferra Mrs. Josephine Z. Hirter Edward Jerman Mrs. Geraldine Boka Joseph Leskovec Mr. and Mrs. John Habat (Partial Listing
Thos. C. Westropp, Chmn., 2527 Ruby vale
Dvaindvajseto poglavje.
Na startnem prostoru je bilo živo ko v mravljišču. Zbrane množice so napeto pričakovale poročil s poleta. Godbe so neumorno igrale in ljudem krajšale čas.
V startni zgradbi je sedel Alfred in zasledoval polet. Bil je srečen, kakor še nikoli v življenju.
“Halo, halo!” je poklical Alfred prvo kontrolno postajo.
“Tukaj prva kontrolna posta-
ja. Vse v redu in pripravljeno' je zagrmel v zvočniku odgovor' “V nekaj minutah moi^e opaziti gondolo!” je odgovo1 Alfred.
Nekaj sekund nato se je P° staja zopet oglasila; globok je poročal: “Halo, halo! Tuk3l| prva kontrolna postaja. Dve s pin ji južno od postaje se p1’^3 zuje močan sijaj žaromet'' (Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domove
Helii me..... to kip Lake Hmmly
DON KRUEGER
GOKMISSIONER
Francis “Bud” Osborne, Chmn. Krueger for Commissioner 9023 Perkins Dr. Mentor, Ohio
A	d* -
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEOROTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladinO’
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vasi okolico izpolni6 izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.)
351-353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... GODE

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnOi da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44l03
Moj stari naslov: .............................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
V ZNAMENJU OLIMPIADE — Osvetljen olimpijski krasi poslopje velike bančne stavbe v Mexico Cityju. * pomeni v našem jeziku “MIR”.