Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 22. aprila 1965 Leto XVII. —štev. 15 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«. NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV. KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA -MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4 TEL. 21-383 Z NEDELJSKIH VOLITEV POSLANCEV V ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ZBOR Večina glasovala dopoldne V nedeljo so bile po vsej Jugoslaviji neposredne volitve poslancev za zvezni in republiške zbore. V teh dneh bo namreč polovici poslancev zvezne in republiške skupščine potekel mandat in zato smo volili nove poslance izmed kandidatov, ki so jih izvolile občinske skupščine 4. aprila. V 69. volilni enoti zvezne skupščine, ki obsega občine Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart je volivcev 96.376. Značilno pa je bilo za potek volitev v pomurskih občinah, da je dopoldne glasovalo že okrog 90 odstotkov volivcev in da je popoldne volilo le še okrog 2 odstotka volivcev. Na nekaterih voliščih so volivci opravili svojo dolžnost že zelo zgodaj. Omenimo naj le Kramarovce, kjer so volišče zaprli že ob pol šestih. Posebej veliko pozornost pa so volitvam posvetili v Dolnjih Slavečih, rojstnem kraju dr. Antona Vratuše, ki je kandidiral za poslanca zveznega zbora. Volišče so odprli že ob pol petih, a ob četrt na sedem že zaključili z volitvami. Pa tudi v drugih krajih so pohiteli na volišča v zgodnjih jutranjih urah. Podobno so potekale tudi volitve za republiški zbor, saj so popoldne le še na redkih voliščih čakali na volivce, razen seveda volišča na sedežih krajevnih uradov, ki so bila dežurna in so morala ostati odprta vse do 19. ure. Za nedeljske volitve lahko rečemo, da so bile povsod mnogo bolje pripravljene kot občinske volitve in zato ni nič čudnega, da je bila udeležba že dopoldne tako visoka neprimerno višja kot zadnjič. Volišča so bila tudi povsod lepo okrašena, prav tako pa je tudi zunanji izgled naselij dajal svečano podobo. Na voliščih so se med volivci vrstili tudi pomenki o vrsti stvari, ki jih predvidevajo v okviru krajevne skupnosti, ali pa o problemih, za katere želijo, da bi se čimprej rešili. V nekaterih volilnih enotah republiške skupščine pa so še posebno živahno razpravljali, kateri kandidat bo dobil večino, saj so v treh enotah imeli dvojne kandidature. Seveda zvečer še ni bilo znano, kdo je izvoljen, ker so volilne komisije pozno v noč analizirale materiale in seštevale glasove. Štafeta mladosti Priprave za organizacijo zvezne, republiške in lokalne štafete mladosti so se pričele. Pripravljalni odbor za organizacijo praznovanja meseca mladosti ima že izdelan okviren program, kje vse bodo štafete tekle, katerih organizacija ima letos še posebno obeležje, saj bodo organizirane v času največjih priprav na praznovanje 20. obletnice osvoboditve. Zvezna štafeta mladosti bo letos prišla v Slovenijo z Hrvatske pri Murskem Središču. Zatem bodo štafeto mladosti prevzeli občani lendavske občine, nakar jo bodo v Odrancih prevzeli 11. maja predstav- niki soboške občine. Štafeto bodo ponesli še isti dan do Sobote. Drugo jutro jo bodo prevzeli delavci tovarne Mura ter jo ponesli naprej, proti Mariboru. V soboški občini bodo organizirali poleg zvezne štafete še devet lokalnih, ki bodo potekale iz večjih krajev. Poleg tega bodo pionirji organizirali vrsto štafet, ki bodo zajele tiste vasi, mimo katerih občinske štafete ne bodo potovale. GLASBA NE POZNA MEJA Pod tem naslovom bosta glasbeni šoli iz Radkersburga in Murske Sobote v soboto in nedeljo pripravili skupen koncert. Prvi koncert bo v soboto in sicer v Radkersburgu, drugi pa naslednji dan v M. Soboti v grajski dvorani. Ta prireditev, ki je tako izvirna po zamisli in priča o čedalje bolj prijateljskem odnosu med Avstrijo in Jugoslavijo, že dalj časa vzbuja veliko pozornost. Brez dvoma bo številno občinstvo na obeh prireditvah toplo pozdravilo nastopajoče. ZARADI OMEJITVE KREDITOV NA OBRATNA SREDSTVA Pred zmanjšanjem proizvodnje V sklopu zadnjih ukrepov na področju gospodarstva vzbuja precejšnjo pozornost zmanjšanje kreditov za obratna sredstva, do katerega je prišlo zaradi povečanja obveznega rezervnega sklada. V soboški komunalni banki so zaradi povečanja rezerve zmanjšali sredstva, s katerimi lahko razpolagajo za 350 milijonov, kar je povzročilo seveda, da banka ni odobravala obratnih kreditov. Z obratnimi sredstvi imajo gospodarske organizacije dokaj velike težave, predvsem na našem področju, ker so ustvarjena sredstva namenjale za investiranje in so le neznatno krepila lastna obratna sredstva. Za te namene so predvsem najemale kredite. Nova situacija, ki pa sili gospodarske organizacije predvsem v povečanje lastnih ob- ratnih sredstev, pa seveda nekatere zelo močno prizadeva. Pojavlja se bojazen, da se bo obseg proizvodnje zmanjšal, pozitivno bo sicer vplival na hitrejšo prodajo zalog, negativno pa na stanje zalog z reprodukcijskim materialom. Ukrep močno prizadeva zlasti trgovino, ki je doslej za nabavljeno blago dobivala kredite. Po novem bo lahko dobila kredit za polovico vrednosti nabavljenega blaga, za ostalo polovico pa bo morala imeti lastna sredstva. Za obratna sredstva bi gospodarske organizacije naj uporabljale tudi investicijska sredstva, vendar tudi ta niso taka, da bi bistveno olajšale položaj. Zato se pričakuje, da bodo v trgovinah zmanjševali zaloge blaga, da se bo poslabšala izbira vsaj v prehodnem obdobju. Ti ukrepi prizadevajo gospodarske organizacije v Pomurju predvsem zato, ker so bili storjeni v prvih mesecih leta. Opaža se namreč, da so gospodarske organizacije najemale kredite za obratna sredstva predvsem v prvi polovici leta. ker so kasneje v te namene uporabljala že lastna sredstva in je bilo zato v drugi polovici man j kreditov. Obseg kreditov bo sicer ostal enak dosedanjemu, toda gospodarske organizacije bi potrebovale neprimerno več sredstev. Gospodarske organizacije v Pomurju še posebej prizadeva drug moment. Iz zaključnih računov in drugih dokumentov je videti, da imajo več dolžnikov, kot so same dolžne. Že dolgo je znana ugotovitev, da naše gospodarske organizacije kljub skromnim obratnim sredstvom praktično kreditirajo druge. Uveljavila pa se je že taka praksa, da morajo naročeno blago vnaprej plačevati, medtem ko same po dva ali celo tri mesece čakajo, ker jim kupci njihovega blaga ne plačajo tako hitro. To se zlasti pozna pri prodaji živine, izvozu in podobnem, zato ni nič čudnega, da kmetijske organizacije zelo težko in tudi z daljšo zamudo plačujejo kmetom odkupljeno živino. Ta ukrep, ki sicer prizadeva gospodarske organizacije, pa je po drugi strani pozitiven, saj posredno vpliva na zmanjšanje investicij, ki so naraščale kljub omejitvam ter na ustvarjanje večjih lastnih obratnih sredstvih, kar je res potrebno. Prav tako pa bodo tudi prisiljene zavzeti o- strejši odnos do kupcev, posredno na se tudi boji zavzeti za to. da ne bodo dobivale odjemalcev zaradi ugodnih pogojev za nakupovanje. V nekaterih organizacijah menijo, da je ukrep gospodarsko popolnoma upravičen in nujen, vendar bi moral biti uveljavljen postopoma, saj niso bili nanj pripravljeni in prinaša na tržišče popolnoma novo situacijo. S POSVETOVANJA KMETIJCEV V M. SOBOTI Regres za odkupljeno živino ukinjen Republiški strokovni odbor kmetijcev je sklical v petek v Murski Soboti medobčinsko posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic kmetijskih organizacij ter zastopnike občinskih sindikalnih svetov, da bi jih seznanil z aktualnimi problemi kmetijstva v Sloveniji. S stanjem in razmerami na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji je seznanil udeležence predsednik republiškega odbora sindikatov Franc Planinc, o širši problematiki kmetijstva pa je govoril predsednik sindikata kmetijcev pri centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Dujmovski iz Beograda. Poročevalca sta s pojasnjevanjem bodoče kmetijske politike in z napovedjo nekaterih novih ukrepov v kmetijstvu priteg- nila v široki razpravi vse udeležence posvetovanja. V razpravi so posebno obširno obravnavali posledice napovedane ukinitve regresa za pitano živino, ki znaša 80 dinarjev pri kilogramu. Ukinitev regresa, ki pomeni za vsa kmetijska gospodarstva pomemben vir dohodkov, povzroča med kmetijci precejšnjo zaskrbljenost, ker so to premijo že vkalkulirali v polno lastno ceno, oziroma pomeni razliko med polno lastno in prodajno ceno. Gre torej za izgubo, ki bo resno ogrozila rentabilnost poslovanja nekaterih kmetijskih organizacij. Zastopniki pomurskega kmetijstva so zlasti grajali ta neupravičeni ukrep, ki bo stopil v veljavo 1. julija letos, zategadelj, ker zakonodajalec ni skušal blažiti posledic s postopnim ukinjanjem regresa. Napoved o ukinitvi regresa za pitano živino se že kaže v povečani ponudbi živine, ki jo kmetijske organizacije želijo prodati pred 1. julijem. Tako prodajajo tudi nepitano živino, zato ni odveč bojazen, da bodo do meseca julija hlevi kmetijskih organizacij domala prazni, kar utegne prinesti minimalno ponudbo živine v zadnjem četrtletju. VREME Vremenska napoved za čas od 22. aprila do 3. maja. Okrog 23. aprila in 3. maja krajevne padavine. Od 26. do 29. aprila nestalno s pogostimi padavinami in močno ohladitvijo. Dr. V. M. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-11 — SE GLASI: Svečanost ob odkritju Spomenika zmage v Murski Soboti; Boris Kidrič, Vlada Zečevič; novi objekt »Pletiljstva« v Prosenjakovcih — odprli so ga 1960. leta; šolsko poslopje —v soboški občini smo zgradili po osvoboditvi skupno 11 takih poslopij; Skupščina občine Murska Sobota ima dva zbora: občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. 24. NAGRADA: 15.000 din; poklanja Skupščina občine Murska Sobota. Novi poslanci Zvezna skupščina ZVEZNI ZBOR dr. Anton Vratuša KULTURNO-PROSVETNI ZBOR: Franc Škoberne GOSPODARSKI ZBOR Franc Šuman SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR dr. Lea Talanyi — Pfeifer ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR Drago Lugarič Republiška skupščina V OBČINI MURSKA SOBOTA: REPUBLIŠKI ZBOR Ivanka Koren ing. Edvard Perhavec Ivan Ros GOSPODARSKI ZBOR Ludvik Cipot KULTURNO-PROSVETNI ZBOR Alojz Šela SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR Mimica Borovšak Štefan Sreš ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR Geza Bačič Vanek Šiftar V OBČINI GORNJA RADGONA REPUBLIŠKI ZBOR Milan Klemenčič GOSPODARSKI ZBOR Aleksander Škrilec KULTURNO-PROSVETNI ZBOR Rudi Jaušovec V OBČINI LJUTOMER REPUBLIŠKI ZBOR Rado Pušenjak SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR Justina Zenkovič ORGANIZACIJSKO-POLITICNI ZBOR Dušan Rihtarič V OBČINI LENDAVA REPUBLIŠKI ZBOR ing. Jože Sabo GOSPODARSKI ZBOR Jože Varga KULTURNO-PROSVETNI ZBOR Katarina Laketa Pred volitvami v delovnih organizacijah Tudi v delovnih organizacijah je polovici članov samoupravnih organov potekel mandat, zato so že razpisane volitve, sprejeti kandidati in v mnogih delovnih organizacijah bodo v zadnjih dneh tega meseca tudi volili v delavske svete in svete delovnih enot. Kljub temu, da so te priprave potekala nekako v senci volitev poslancev, pa nikakor ni mogoče mimo njih in jim je potrebno posvetiti še posebej veliko pozornost, saj volimo člane tistih organov. ki rešujejo oziroma odločajo o zadevah, ki ljudi neposredno prizadevajo. Zato je vsekakor upravičena kritičnost pri sprejemanju kandidatov, torej ljudi, ki bodo v teh organih delovali. Letos volimo člane organov samoupravljanja v nekoliko drugačnih pogojih, kot lansko leto. Prejšnje volitve so sledile neposredno sprejetju statutov delovnih organizacij, za katere pa je čas enega leta že marsikaj novega prinesel. S statuti se je povečala tudi samostojnost organov upravljanja pri odločanju o raznih stvareh. V tem času se je okrepila tudi materialna baza delovanja organov samoupravljanja, saj so bila delovnim organizacijam prepuščena z več gospodarskimi ukrepi znatna sredstva, s katerimi razpolagajo, odločajo o njihovi razdelitvi in uporabljanju. Z nekaterimi ukrepi se je povečala odgovornost delovnih organizacij za dobro gospodarjenje. V tem obdobju se je uveljavilo tudi omejevanje investicijskih sredstev oziroma težnja po bolj racionalnem vlaganju. Z vsemi temi ukrepi se je povečala odgovornost za gospodarjenje, pred organi samoupravljanja pa se je vsekakor pojavila nujnost po bolj kritičnem razpravljanju o gospodarjenju, o še neizkoriščenih možnostih, ki so v boljši izkoriščenosti proizvajalnih sredstev, organizaciji dela in uvajanju novih izmen. Podatki namreč kažejo, da slabo (Nadaljevanje na 2. strani) Pred volitvami (Nadaljevanje s 1. strani) izrabljamo delovni čas, še slabše pa tudi proizvajalna sredstva, saj imamo praktično le eno, to je dopoldansko izmeno, medtem ko druga izmena ni popolna, o tretji pa seveda še niti ne govorimo mnogo, le samo s popolno zasedbo izmen bi lahko zaposlili precej novih delavcev, hkrati povečali izkoriščenost in tudi celotno proizvodnjo. Pred organi samoupravljanja bo torej v tem obdobju bolj kot kdajkoli doslej skrb za pametno in dobro gospodarjenje. Zato mora biti tudi njihovo delovanje tako, da se bo v odločitvah čutila volja celotnega kolektiva. Prav na tem odnosu med organi samoupravljanja in delovnim kolektivom pa še pogosto opažamo vrsto slabosti. Kolektiv je neredko premalo seznanjen z odločitvami, ki jih sprejme delavski svet, pogosto pa je tudi slišati pripombe, da se člani delavskega sveta vse premalo posvetujejo s svojimi volivci o zadevah, o katerih bodo razpravljali, še vedno pa imamo opravka s pasivnostjo enega dela članov svetov, ki se ves čas mandatne dobe ali sploh ne oglašajo in ne sodelujejo v razpravah, ali pa zelo redko. Na to vpliva tudi prenizka razgledanost, ker marsikateri ne more razumeti, kateri so tisti razlogi ki narekujejo določeni način reševanja. Zato bo prav, da vodstva sindikata posvetijo novoizvoljenim članom organov samoupravljanja še posebno pozornost in organizirajo zanje tudi tečaje, na katerih se bodo vsaj v osnovnih obrisih seznanili s stvarmi, ki jim bodo pri delu v takem organu potrebne. Organi delavskega samoupravljanja bodo v bodoče morali posvetiti večjo pozornost tudi urejevanju notranjih odnosov v delovnem kolektivu, predvsem v uveljavljanju pravičnih meril. Opažamo namreč, da so pri ukrepih radi bolj popustljivi do administrativnega oziroma tehničnega kadra, ostrejši pa do delavcev v proizvodnji. Odgovornost mora biti enaka in zato je urejevanie odnosov v delovnem kolektivu sestavni del uveljavljanja tudi organov samoupravljanja, ki bodo prav s tem dokazovali svojo samostojnost in tudi uveljavili svoje pravice. OD TEDNA DO TEDNA Ni zgolj naključje, da se takoj spočetka vračamo na vietnamsko vprašanje. V ponedeljek je prispela iz sovjetskega glavnega mesta Moskve zanimiva novica. Po večdnevnih zaupnih razgovorih s severnovietnamsko delegacijo je sovjetska vlada sporočila, da ne bo branila sovjetskim prostovoljcem, da odidejo v Severni Vietnam in se bore proti ameriški agresiji, kolikor Američani ne bodo prenehali z napadi na severnovietnamsko ozemlje in kolikor bo severnovietnamska vlada pomoč zahtevala. Podobno odločitev je sprejela tudi bolgarska vlada, pričakovati pa smemo, da se bodo tako odločile tudi nekatere druge vzhodnoevropske države. OPOZORILO Pred dnevi je predsednik ZDA Johnson omenil pogajanja za zeleno mizo. vendar »brez vsakršnih pogojev«. Nato je svetovna javnost zvedela, da je severnovietnamska vlada poslala v Washington svoj načrt za rešitev vietnamske krize, ki temelji na sklepih in priporočilih ženevske konference iz leta 1954. Po teh priporočilih naj bi se npr. vse tuje čete umaknile iz vietnamskega ozemlja. Toda prav to priporočilo Američani odločno odklanjajo, kot odklanjajo sploh vsakršne pogoje. Pričakujejo, da bodo medtem uničili strateško pomembne severnovietnamske kraje in gospodarska središča in tako prisilili severnovietnamsko vlado, da se odloči za pogajanja, seveda primemo oslabljena. Take račune so pomešali severnovietnamski zavezniki. Še preden so se v Moskvi odločili za prostovoljce, je prispelo v Severni Vietnam sovjetsko orožje, četudi so si Kitajci naravnost prizadevali, da bi kar se da zavrli njegov prevoz čez svoje ozemlje. Nato so se pričela sovjetsko-vietnamska pogajanja v Moskvi in sovjetsko orožje je že laže prebijalo kitajske »bariere« na poti za Severni Vietnam. Značilno je tudi, da so v Pekingu ustavili kampanjo proti sovjetski vladi, posebno očitke, češ da ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti do socialističnih dežel in svojih zaveznikov. Seveda so na Kitajskem hoteli potegniti SZ v sam spor, četudi so doslej ponudili Severnemu Vietnamu samo prostovoljce in protiameriško propagando. Prav tako je res, da so skušali zrahljati razgovore na relaciji Moskva—Washington, ki naj bi zmanjšali mednarodno napetost, in s tem pritegniti Moskvo v odprto gonjo proti »ameriškemu imperializmu«. To bi bilo tudi prilivanje ognja na kitajsko tezo o tem, da se z imperializmom ni mogoče pogajati, četudi so nekdanji stiki Hruščov—Kennedy odklonih npr. resne krize v, dotedanjih sovjetsko-ameriških odnosih in odprli novo pot miroljubnih razgovorov in medsebojnega razumevanja. V Moskvi so se odločili za ostrejše ukrepe potem, ko je postalo očitno, da je večina v ameriški vladi zavzela za nadaljevanje »zamazane majhne vojne« tja do zmage, četudi na račun popolnega uničenja Severnega in seveda tudi južnega Vietnama. Okrepljena sovjetska pomoč in morebitni prostovoljci (severnovietnamska vlada bo brez dvoma zaprosila za takšno pomoč) pomenita veliko kakovostno spremembo v sami krizi. Če jemljemo pomoč navadno opozorilo Američanom, naj znova prerešetajo svojo dosedanjo politiko do Vietnama, preden bodo povzročili, da se sedanji krajevni spor razširi čez vietnamske meje. bi to pomenilo, da bodo v Washingtonu privolili v pogajanja. Če pa bodo Američani to opozorilo vzeli kot grožnjo in še okrepili svoje oborožene sile v Južnem Vietnamu, bo to pomenilo. da si razširitev vojne zunaj vietnamskih meja žele. To pa bi pomenilo prvo stopnjo novega svetovnega požara. VELIČASTEN SPREJEM Mesto Alžir je priredilo jugoslovanskemu predsedniku Tito in njegovemu spremstvu v četrtek veličasten sprejem. »To je za nas veliki dogodek«, je izjavil predsednik Ben Bela v pozdravnem govoru, »ker pozdravljamo v vas, gospod predsednik, daljnovidnega voditelja dežele, ki nam je drag, prepričanega in zvestega borca za stvar pravice in prav tako tudi iskrenega prijatelja, ki nas je podpiral v težkih časih naše zgodovine.« Na račun vzornih alžirsko-jugoslovanskih odnosov v času ogorčenega boja alžirskega ljudstva za svobodo in neodvisnost in v dneh povojne graditve, je bilo izrečeno veliko število iskrenih besed priznanja in hvaležnosti. Jugoslovanski predsednik se je kot edini državnik doslej peljal tudi skozi stari del mesta Alžira, kjer se je alžirsko ljudstvo tako herojsko upiralo francoskemu nasilju. Zvečer istega dne so v mestni hiši izročili visokemu jugoslovanskemu gostu listino častnega meščana Alžira. Politični razgovori so se pričeli že zvečer in se nadaljevali naslednjega dne. V petek zvečer je jugoslovanski predsednik govoril na velikem zborovanju v mestu Alžiru. V nedeljo sta predsednika Ben Bela in Tito obiskala mesta Lagueta v saharski oazi popoldanskih urah položila temeljni kamen za novo gimnazijo, v ponedeljek pa sta prebila ves dan v mestu Constantine. Popoldne sta govorila na velikem zborovanju. Na sam obisk se bomo vrnili v nasled- nji številki, v kateri bomo tudi ocenjevali pomen najnovejših alžirsko-jugoslovanskih razgovorov. Edinstvena predstava na svetu Kako smo gospodarili? RAZMIŠLJANJA OB ZAKLJUČNIH RAČUNIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V LEDAVSKI OBČINI Zaključni računi so prav gotovo važen gospodarsko- politični dogodek v slehernem podjetju. Ob njih se pravzaprav šele pokaže, s kakšnimi sredstvi je določena organizacija gospodarila. Preteklo leto je za gospodarske organizacije pomenilo leto utrjevanja ekonomske baze, predvsem zaradi spremembe instrumentov delitve, med družbeno skupnostjo in proizvajalci. kakor tudi zaradi naložb v nove objekte in rekonstrukcije, ki so povečale proizvodne zmogljivosti in deloma izboljšale rentabilnost, tako da nobena gospodarska organizacija ni poslovala z izgubo. Preteklo leto so v nekaterih gospodarskih organizacijah osvojili proizvodnjo nekaterih proizvodov (naftni derivati, metanol, vrtalne naprave za plitva vrtanja, varilni transformatorji, itd.). Zlasti živahna je bila gradbena dejavnost, gradile so se nove šole, industrijske hale itd. Za oceno gospodarjenja nam prav gotovo služijo nekateri finančni pokazatelji. Celotni dohodek v letu 1963 je znašal 7,8 milijard din v letu 1964 pa se je dvignil na 10.2 milijarde. Če upoštevamo da se tu računa le plačana realizacija, bi celotni dohodek bil lahko še večji, vendar pa gospodarske organizacije še vedno ne zaostrujejo vprašanja hitrega plačevanja dolžnikov. Primerjanje porabljenih sredstev v letu 1963 in 1964 nam kaže na malenkostno izboljšanje ekonomičnosti, vendar pa še je ob tem spremenila struktura porabljenih sredstev. Relativno največji pove- čani stroški so nastali pri prevozu proizvodov, kakor tudi stroški reklam, reprezentanc, ki so se povečale od 0,5 % v letu 1963, na 2,3% v letu 1964. Neto produkt je zaradi sorazmerno manjših porabljenih sredstev povečan za več kot celotni dohodek, kar je vsekakor pozitivno in kaže tendenco porasta produktivnosti (celotni dohodek je povečan za 30%, neto produkt pa za 39 %). V minulem letu so gospo- darske organizacije povečale čisti dohodek, delno zaradi spremenjenih instrumentov, saj jim je ostalo 175 milijonov, delno zaradi večjega neto produkta. Gospodarske organizacije v zaključnih računih sicer ne omenjajo merila in načela za delitev čistega dohodka, poznano pa je. da so na tem področju določeni disproporci med planirano in dejansko delitvijo na osebne dohodke in sklade. Čestokrat gre taka delitev na škodo skladov, čeprav imamo tudi obratne pojave. Osebni dohodki so se sicer, primerjaje z letom 1963, povečali od 30.150 na 39.540 din, pa vendar so še za 11,3% pod republiškim povprečjem. Na tako stanje vpliva tudi struktura zaposlenih, saj je večina priučenih in nekvalificiranih. Struktura osebnih dohodkov po kategorijah nam kaže. da prevladujejo osebni dohodki med 25—40 tisoč v skupnem številu zaposlenih s 49%, na kategorijo do 20 tisoč odpade še 6% zaposlenih in vse kaže, da bo v letu 1965 ta kategorija odpravljena. Če upoštevamo, naj bi bil najnižji osebni dohodek 30 tisoč, imamo še vedno 35 % zaposlenih, ki so izpod te meje. Upoštevaje to dejstvo, kakor tudi pokazatelje ekonomičnosti, ki se je, kot že rečeno, malenkostno povišala, ugotavljamo, da je še veliko notranjih rezerv kot so: štednja z materialom, uvedba druge in tretje izmene, hitrejše aktiviranje gradbenih objektov, boljša organizacija dela itd. Ob koncu še nekaj besed k poročilom gospodarskih organizacij. ki jih prodajajo ob zaključnih računih. Poročila naj bi bila sestavljena tako, da bi v njih poleg suhoparnih številk poslušalec dobil jasno sliko gospodarjenja, morda tudi delovanja organov samoupravljanja. Žal marsikje tega ni. vse to pa kaže, da še vedno nekateri smatrajo zaključno poročilo kot stvar, ki pač mora biti zaradi drugih, ne pa kot družbeno politično analizo uspehov in napak, ki so se v preteklem obdobju pojavili. J. Dominko OBISK PRI NAJMLAJŠEM KOLEKTIVU V LENDAVI Začetne težave premagane Gospodarska organizacija VARSTROJ je najmlajša v lendavski komuni. Nastala je preteklo leto, bolje rečeno z novim letom, čeprav se je dejavnost razvila že prej v okviru Obrtno komunalnega podjetja. Nastanek podjetja, posebno pa način, kako je postalo samostojno, ne želim opisovati, povem pa naj le toliko, da lahko služi za primer, kako v bodoče ne smemo ustanavljati podjetja. Prepustiti kolektiv ob ustanovitvi samemu sebi, brez predhodne rešitve kadrovskih problemov, brez obratnih sredstev je v skrajni meri zelo škodljiv eksperiment. Začetne težave so nastale, torej že v samem začetku, pa me je zanimalo, kako dela in v kakšnem položaju je kolektiv nekaj mesecev po ustanovitvi. »Pravkar smo sredi razprav o pravilnikih, statut podjetja je že v razpravi po delovnih enotah,« so mi dejali, ko sem jih obiskal. Podjetje je razdeljeno na tri obratne enote, v katerih je zaposleno 90 občanov. Zaradi specifičnosti dela. saj gre za proizvodnjo varilne tehnike, je kvalifikacijska struktura zelo ugodna, od vseh zaposlenih je le 11 nekvalificiranih, ti pa so v glavnem na takih delovnih mestih, kjer ni potrebna večja strokovnost. V osnutku pravilnika je rečeno, da bo najnižji osebni dohodek 33.200 din. povprečje pa naj bi bilo 45.000 din na zaposlenega. Že prej sem omenil, da proizvajajo varilno tehniko, ki je zelo iskan proizvod, zaradi tega je kolektiv tesno povezan z zavodom za varilno tehniko v Ljubljani, ki za njih opravlja tudi razvojno službo. Iz tega sodelovanja so se rodili že lepi uspehi, saj je kolektiv v zelo kratkem času osvojil proizvodnjo varilnih aparatov do- mače konstrukcije. Trenutno pripravljajo prototipe novih izdelkov, med njimi tudi varnostni pas TONI. ki je prvi te vrste v Jugoslaviji. V letu 1965 predvidevajo proizvodnjo v višini 400 milijonov, v prvem tromesečju pa so že dosegli realizacijo 96 milijonov dinarjev. Ogledal sem si proizvodne prostore, ki so trenutno največja ovira za boljšo organizacijo dela, saj se na prostoru 300 kv. m stiska 90 zaposlenih, ob tem pa nimajo skladišč in drugih potrebnih prostorov. Letos želijo podaljšati delovno halo, da bi tako pridobili nekaj prostora. Velika večina mladih ljudi, ki so tu zaposleni, se zaveda, da si bodo samo s kvalitetnim delom pridobili mesto na tržišču. »Začetne težave so za nami. te smo prestali, ureditev notranjih odnosov pa je sedaj najvažnejše, zato temu problemu trenutno posvečamo največ pozornosti. Zavedamo se namreč, da je od tega v marsičem odvisno naše delo v bodoče«. Zapuščajoč ta mladi kolektiv, se mi je nehote vsiljevala misel na neposredne mlade ljudi, ki z veliko vnemo in prizadevnostjo izgrajujejo sami sebe, pa sem si dejal, gotovo bodo ti ljudje izpolnili naloge, ki so pred njimi. Želel sem si, da bi bilo res tako. V nedeljo smo volili, toda v teh dneh bomo v delovnih organizacijah še izvolili nove člane organov samoupravljanja. VOLILNA UDELEŽBA NA NEDELJSKIH VOLITVAH Na nedeljskih volitvah je bila v Pomurju zelo visoka udeležba. Brez dvoma najvišja v radgonski občini. Na udeležbo samo pa je vplivala odsotnost številnih volivcev, saj so že mnogi koncem marca in v začetku aprila odšli na sezonska dela, kar velja še posebej za soboško občino. Udeležba na nedeljskih volitvah pa je bila naslednja: ZA ZVEZNI ZBOR: radgonska občina 95,3 odstotka, soboška občina 92,3 odstotka in lendavska občina 91,8 odstotka. ZA REPUBLIŠKI ZBOR: radgonska občina 95,5 odstotka, soboška občina 92,1 odstotka in lendavska občina 91,9 odstotka. Podatkov o volilni udeležbi v ljutomerski občini žal nismo mogli dobiti. RADENCI Priprave na volitve v organe samoupravljanja Na podlagi statuta je delavski svet zdravilišča Radenska Slatina razpisal za 30. aprila volitve delavskih svetov. Volili bodo centralni delavski svet zdravilišča in 4 obratne delavske svete. Sklenili so. da bo imel centralni delavski svet 15, obratni delavski sveti pa po 9 članov. Letos bodo volili samo polovico članov, ker so bili nekateri člani voljeni lani za dobo dveh let. V zvezi z volitvami so imeli po delovnih enotah več zborov delavcev in sestankov sindikatov podružnic, kjer so predlagali in določili kandidate, vrh tega pa so obravnavali še domača aktualna vprašanja. Volitev v organe samoupravljanja, za katere je vse pripravljeno, se bo udeležilo 742 članov kolektiva. IKA JUGOSLOVANSKO-ALŽIRSKO SODELOVANJE Odprte možnosti Jugoslavija in Alžirija sta uredila blagovno izmenjavo leta 1962, brž, ko je ta severnoafriška dežela postala neodvisna. Tega leta smo poslali mladi republiki 500 traktorjev in 150 vozil tipa campagnola. Naslednjega leta sta obe državi podpisali trgovinski in plačilni sporazum tako, da blago plačujeta z medsebojnim kliringom. S posebnim posojilnim sporazumom 21. januarja in 23. julija leta 1963 je Jugoslavija odobrila Alžiriji 20 milijonov dolarjev posojila. S tem denarjem je alžirska vlada nakupila opremo in nekatere popolne industrijske naprave. Obe vladi sta bili podpisali sporazum o ustanovitvi mešanega alžirsko-jugoslovanskega odbora za gospodarstvo in znanstveno-tehnično sodelovanje. Blagovna izmenjava iz leta v leto raste. Leta 1963 je znašata v obeh smereh sedem milijonov dolarjev. Jugoslovanski izvoz obsega traktorje s priključki kmetijske stroje in orodje, vozila, razne druge stroje, farmacevtske izdelke, tekstilno blago in gradbeni material, posebno les. Iz Alžirije uvažamo avtomobilske gume, plulo, ječmen in drobne kože. Pričakujemo, da bomo kmalu temeljito izboljšali strukturo blaga v uvozu in izvozu. Na jugoslovanski strani bodo blagovne liste razširili na kemične izdelke in druge stroje. Jugoslavija bo mogla kmalu kupovati blago, ki ga bodo izdelovale alžirske tovarne, zgrajene s pomočjo jugoslovanskih posojil. Leta 1963 sta obe deželi sklenili o pošiljkah opreme za gradnjo štirih industrijskih objektov. Jugoslavija gradi v Alžiriji dva tekstilna kombinata, tovarno usnja in tovarno sadnih sokov. Oktobra sta obe državi sklenili sporazum o gradnji petih ribiških ladij za Alžirijo. V Jugoslaviji so izdelali tudi ekonomsko-tehnično študijo za gradnjo ladjedelnice. Omogočen je dalje nakup jugoslovanske opreme za alžirske rudnike svinca in cinka ter opreme za tovarno traktorjev. Jugoslavija tudi vodi geološke preiskave. Njihova vrednost znaša skupaj kakih 500.000 dolarjev. Jugoslovani so si s svojim delom pridobili lep sloves. Posebne vrste pomoči predstavlja tehnična pomoč in pomoč v strokovnih kadrih. Seveda obstajajo tudi možnosti za jugoslovansko-alžirsko sodelovanje tako, da bi se jugoslovanska industrija vključila v izpolnjevanje načrtov alžirskega gospodarskega razvoja. Sodijo, da je mogoča tudi tesnejša kooperacija med jugoslovanskimi podjetji in mlado alžirsko industrijo. Pomladna obleka »ALMA« v vseh velikostih in dveh barvah — samo 3.800 din POMURSKI VESTNIK, 22. apr. 1965 2 Srečanje pomurskih likovnikov-amaterjev Likovna sekcija pri DPD Svoboda v Murski Soboti pripravlja za 20-letnico osvoboditve kolektivno slikarsko razstavo članov in gostujočih likovnikov — amaterjev iz Ljutomera, ki s tem vračajo jesenski obisk domačinov. Otvoritev razstave bo v nedeljo. 25. aprila 1965 ob 10. uri v grajskih prostorih Svobode, odprta bo pa 14 dni. Od gostujočih bodo razstavili: Plevel Janez, Ropoša Jože in Kralj Anton, od domačih pa Zrim Marija, Beznec Koloman, prof. Titan Evgen, Červek Štefan, Voberič Lojze in prof. Sagadin Vlado. To bo že tretja kolektivna razstava likovne sekcije Svobode v zadnjem času, kar priča o njeni živahni dejavnosti in razstava naj pokaže, kolikor gre za njeno kvalitetno rast. Likovne osnove domačih in deloma tudi gostujočih udeležencev razstave so nam znane. PLEVEL IN ROPOŠA obnavljata psevdoromantično vsebino nekakšne predalpske folklorike. medtem, ko KRALJ ustvarja v svojstveni slamnati nalepki igrive narodnovezne oblike. Domače predstavnike označujejo že znane likovne dispozicije. MARIJO ZRIMOVO — naklonjenost cvetličnim tihožitjem v nežni, rahlo sentimentalni maniri oljne tehnike, BEZNECA KOLOMANA — elementarna deskriptivna naivnost zdrave ljudske folklorike, prof. TITAN EVGEN — smisel za ploskovno grafično kombinatoriko, kar najlepše kažejo njegove znane črnobele izrezanke, ČERVEKA ŠTEFANA — smisel za barvni in plastični volumen ter premišljena kompozicija, VEBERIČA LOJZETA — posluh za dekorativne abstrakcije in barvno kompozicijo, ter SA- GADINA VLADA — želja — realizmu izvabiti barvno ekspresijo. Od srečanja pričakujemo predvsem izmenjavo izkušenj, nadaljnjega afirmiranja domačih likovnih amaterjev oziroma domače samorodne umetnosti v ostalih regionalnih kulturnih centrih prek gostovanj, predvsem pa verujemo v poživljajoči učinek likovne razstavne dejavnosti, ki ga leta posreduje s svojo primerjalno radoživostjo ne le slikarju, umetniku, marveč tudi gledalcu. Vlado Sagadin Z razstave otroških izdelkov, ki je bila odprta ves prejšnji teden v Murski Soboti Objava Po dolgih povojnih letih graditve naše družbene stvarnosti in na pragu 20-letnice osvoboditve, je skromna želja po snidenju mnogih nekdanjih borcev prekipela v potrebo, da se zberejo na tovariško srečanje tudi partizanski intendantje — torej tisti nesebični borci, požrtvovalni in skromni tovariši, ki so tudi v izredno težkih vojnih razmerah z nepopisno iznajdljivostjo storili vse, da so nahranili in opremljali našo partizansko vojsko. Zato je bil v Ljubljani ustanovljen iniciativni odbor za srečanje intendantov NOV, z namenom, zbrati vse živeče borce intendantske stroke NOV in POS na tovariško srečanje, ki bo 19. in 20. JUNIJA 1965 V BELI KRAJINI. V skladu s pripravami za to srečanje vabimo vse intendante divizij, brigad in odredov ter intendante vseh samostojnih enot Glavnega štaba NOV in POS, da sporoče svoj naslov in sedanjo zaposlitev, kakor tudi podatke, v katerih enotah so delovali med NOB, ter prijavo za udeležbo na srečanju, in sicer na naslov: INICIATIVNI ODBOR ZA SREČANJE INTENDANTOV NOV Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Vsa nadaljnja navodila o srečanju bomo objavili naknadno! USPELI KLUBSKI VEČERI V ZDRAVILIŠČU Klub zdravilišča prireja za goste in domačine redne tedenske večere s predavanji in drugimi zanimivosti, ki so zaradi pestrosti tematike vselej dobro obiskani. Nedavno je imel v klubu literarni večer Tone Svetina, avtor vojnega romana Ukana, ki je bil leta 1963 nagrajen s Kajuhovo nagrado. Afrika nekdaj in danes, je bil naslov sinočnjega predavanja, specialista dr. Lenarda iz Ljubljane, ki je 19 let živel in raziskoval v Afriki. Zanimivo in iskreno je opisal vse, kar je tam doživel, videl, delal in občutil. Prihodnji torek pa bo zopet na sporedu turistično predavanje znanega predavatelja profesorja Ivana Šumljaka iz Maribora. IKA Otroškim vrtcem več pozornosti Otroški vrtci dobivajo iz leta v leto vse večji pomen in s tem vzporedno se širi krog teh vzgojno-varstvenih ustanov. Dobro se zavedamo nalog, ki jih imajo te ustanove, vendar jim pa ne nudimo vsega, kar potrebujejo, predvsem glede opreme in podobno. O uspehih in pa težavah v teh ustanovah pa jim je več povedala tov. Perhavčeva, inšpektorica za vzgojno-varstvene ustanove v Pomurju. Koliko je v Pomurju otroških vrtcev, koliko vzgojiteljic je zaposleno in koliko otrok obiskuje vzgojno-varstvene ustanove? »Vseh otroških vrtcev v Pomurju imamo 28, katere pa obiskuje nekaj več kot 1.250 otrok. Te otroke poučuje 55 vzgojiteljic. V letošnjem letu pa bomo še odprli nove otroške vrtce. Tako sta že dograjena v Domanjševcih in Gaberju. Oba sta tudi za dvojezično poučevanje, upamo pa, da nam bo že v letošnjem letu uspelo odpreti otroški vrtec v Dolini. V sedemletnem planu pa je predvidenih še nekaj otroških vrtcev«. S kakšnimi težavami pa se borijo otroški vrtci? »Otroški vrtci se borijo nemalokrat z najbolj osnovnimi težavami, to je za več denarja, saj so malčki nemalokrat prikrajšani za razne slikanice, razni material, ki bi ga potrebovali za praktično delo, da pa sploh ne govorim o raznih igračah. Upam, da nam bo v toku sedmih let uspelo za otroške vrtce izposlovati vsaj del tega, kar danes malčki še najbolj pogrešajo«. Na kak način se vzgojiteljice dopolnjujejo in kako svoja spoznanja potem prenašajo med sabo? »Vzgojiteljice Pomurja so vključene v svoj aktiv, ki ima svoje središče v Murski Soboti za medsebojna dopolnjevanja pa imajo vsak mesec skupen sestanek. Na teh sestankih razpravljajo o izdelkih, ki so jih v minulem mesecu delali malčki, obenem pa vsaka vzgojiteljica prinese nekaj izdelkov, ki jih potem skupno pregledamo in ugotovimo: za katero skupino je primeren glede na sestav materiala, vzgojni smoter in podobno. Letošnji izdelki so predvsem iz naravnega materiala, obenem pa tudi nameravamo na jezikovnem področju razširiti besedni zaklad, potem razvijati ročne spretnosti in osnove estetskega oblikovanja.« Kateri otroški vrtci na tem področju so najboljši in kakšen je njihov delovnik? »Dobri otroški vrtci so v M. Soboti, Radencih, Ljutomeru in Lendavi, medtem ko se otroška vrtca v Železnih dverih in na Janževem vrhu od ostalih nekoliko razlikujeta. Namreč v teh ustanovah preživijo malčki ves dan. V vrtcu dobe hrano, tovarišice jim pa nadomeščajo mamice. Kot v Železnih dverih tako tudi na Janževem vrhu pa je vrtec središče kulturnega življenja, saj staršem najmlajši pripravljajo različne proslave ob praznikih, starejši pa tudi radi pridejo v njihove prostore, saj otroci imajo na razpolago tudi televizor«. In vaša želja? »Da bi bilo čimveč takih ustanov, ki jih ne bi pojmovali tako, kot nekateri, ki menijo, da je otrok tam le na varnem in pod streho, ob tem pa zapostavljajo tisto, česar vsega se tam nauči, obenem pa tudi, da bi lahko čimbolj in tudi z več denarja razpolagali«. T. C. NA SOBOŠKIH SREDNJIH ŠOLAH Kam po končanih šolah? šolsko leto gre h kraju, še dobra dva meseca nas ločita do konca pouka, ko bodo nekateri za vedno zapustili šolske klopi, drugi bodo šolanje nadaljevali na drugih šolah, medtem ko se bodo tretji jeseni zopet podali skozi šolska vrata. Ob tej priliki bi se podrobneje seznanili z dijaki soboških srednjih šol. Kam mislijo po končanem šolanju? Skupno bi moralo v tem letu končati šolanje več kot 200 dijakov 6 soboških srednjih šol. Od teh jih misli šolanje nadaljevati okrog 100, kar smo zaključili po anketi, ki je bila pred nevi izvršena med dijaki četrtih letnikov. Zanimiv podatek je tudi ta, da od teh, ki mislijo šolanje nadaljevati, ima le peščica zagotovljene štipendije ali 80%, kaj pa ostali... Velika večina dijakov iz strokovnih srednjih šol se misli zaposliti, kar zgovorno prikazujejo podatki ekonomske šole, kjer se bo od 86 maturantov zaposlilo 74. tako da jih bo šolanje nadaljevalo zelo malo — 11. Od anketiranih tridesetih gimnazijcev jih bo 29 nadaljevalo študij, toda le trije imajo zagotovljena sredstva, zato si bodo morali ostali v razpisnih rokih preskrbeti sredstva za šolanje. Soboško učiteljišče bo leto po enoletnem presledku zopet imelo maturante, kateri pa bodo v večini nadaljevali študij, kar dokazujejo podatki iz ankete. Od 41 anketiranih jih bo 27 nadaljevalo šolanje, to se pravi, da lahko s tem kadrom v prihodnje bolj malo računamo pri zasedbi delovnih mest učiteljev, zato bo še po vsej verjetnosti tudi prihodnje leto pomanjkanje učiteljev. Podobno je pomanjkanje medicinskih sester kljub temu, da bo v letošnjem letu srednjo šolo za zdravstvene delavce zapustilo 37 učencev. Ti novi kadri se bodo v večji meri zaposlili, vendar pa je sestav teh raznolik, saj so dijakinje, ki obiskujejo to šolo, iz krajev izven Pomurja. PTT SLUŽBA V LENDAVSKI OBČINI Potrebna avtomatska centrala Na področju občine Lendava delujejo štiri pošte: Lendava, Dobrovnik, Turnišče in Čren- sovci. Gosto naseljena pokrajina bi skorajda potrebovala še kakšno pošto. Toda vedno se pojavlja vprašanje sredstev, teh pa ni dovolj za vse reči. Letno povprečje telefonskih pogovorov gre že preko 26.000, to pa je že skorajda skrajna zmogljivosti centrale. Preko 2000 neizvršenih pogovorov, ki so v glavnem medkrajevni, ta številka pa iz leta v leto raste, pa kaže, da je kapaciteta sedanje pošte premajhna oziroma oprema zastarela. Tak je položaj v Lendavi. Kako pa je po vaseh? Od 41 vasi, kolikor jih je v lendavski občini, premore telefone le malo število vasi. Vsekakor pa bi bilo prav, da ima telefon vsaka krajevna skupnost. Razvijajoča se industrija zahteva hitro in sodobno komuniciranje tudi preko telefonskih vez. Potrebno bi bilo o tem spregovoriti večkrat, morda bi kazalo naposled nekaj ukreniti. Zdi se mi, da so potrebe že tolikšne, da bi bila potrebna avtomatska telefonska centrala. OPRAVIČILO UREDNIŠTVA Bralcem se opravičujemo, ker v zadnji številki nismo sporočili, katere vesti so bile prvoaprilske v številki Pomurskega vestnika, ki je izšla prav na 1. april. Prvoaprilski sta bili dve in sicer vest o otvoritvi mladinskega kluba v Lendavi (stran 1.) in vest o tem, da si je Ludvik Žalik iz Murske Sobote obril brado. Prva vest je v Lendavi vzbudila precej pozornosti in tudi negodovanja. Opravičujemo se tistim, ki so ji nasedli, saj bi tudi mi bili bolj zadovoljni, da to ne bi bila le prvoaprilska. No, glede brade Ludvika Žalika pa so bili marsikateri v Murski Soboti precej presenečeni, ko so videli, da si je ni obril. Brivec Vrečič pa se je pred radovedneži izgovarjal, da je Žalik v zadnjem trenutku pobegnil z brivskega stola. Uredništvo Po poteh osvoboditeljev in graditeljev Jugoslavije je naslov akcije, ki jo je pripravil Savez izvidjača Jugoslavije v počastitev 20 letnice osvoboditve. Akcija se je začela 21. marca in bo trajala do 6. julija. Poteka pa v dveh delih. V prvem delu se bodo taborniki posvetili obujanju spominov iz NOB. Obiskali bodo partizanske kraje in organizirali pohode po poteh osvobodilnih enot. Obiskali bodo grobove padlih junakov in še živeče borce. Priredili bodo taborne ognje z vsebino iz NOB in razstave, ki bodo prikazovale delo. Poleg tega se bodo zanimali za napredek socialistične graditve v svojem kraju; obiskali bodo delovne kolektive in pripadnike JLA. Drugi del akcije bo potekal v Beogradu. Tu se bo zbralo 1050 tabornikov iz vse Jugoslavije in tujine. Iz Slovenije jih bo odpotovalo 160. Med njimi bodo tudi taborniki ODREDA VESELEGA VETRA iz Murske Sobote. V Beogradu se bodo taborniki pomerili v svojih tekmovalnih disciplinah, športu, priredili bodo taborne ognje in razstavo. Taborniška akcija PO POTEH OSVOBODITELJEV IN GRADITELJEV JUGOSLAVIJE bo nudila marsikateremu članu prvič ugodnosti, ki jih nudi taborništvo s svojim vzgojnim sistemom. Na akciji bodo člani zadovoljili svoje vsestranske zahteve po zabavi in širjenju obzorja. Spoznali bodo nove kraje, ljudi in njih navade; dobili bodo nove prijatelje. Vsestranski pomen in vrednost akcije PO POTEH OSVOBODITELJEV IN GRADITELJEV JUGOSLAVIJE bo pomemben korak v razvoju Saveza izvidjača Jugoslavije. Bralci-bralcem v presojo Upravičeno ali ne? Spoštovano uredništvo! Obiskovalci predstav v kinu »Park« že dalj časa nismo zadovoljni s politiko cen, ki jo izvaja uprava kina. V zadnjem času so bile vstopnice za filme, ki so jih predvajali v petek in nedeljo vedno dražje za 30 dinarjev, čeprav filmi niso bili »izredne dolžine«. Tako ravnanje uprave pa je doseglo višek s splošnim zvišanjem cen vstopnicam in sicer za 30 dinarjev. Zato zahtevam, v imenu vseh prizadetih, da občinska tržna inšpekcija v Vašem listu čimprej objavi pojasnilo, če glede zvišanja cen v kinu »Park« nima nobenih pripomb in, če je zvišanje cen, izvedeno po objavi sklepa ZIS o zamrznenju cen, opravičeno!? »občan« Spoštovani občan! Najprej, v naši rubriki »Bralci bralcem v presojo«, gojimo lepo navado odkritosti. Vsak, ki piše v rubriko, se mora čitljivo podpisati in navesti svoj točen naslov, seveda, imena in naslova po želji ne objavljamo. Ne objavljamo pa tudi nepodpisanih dopisov! Danes naj bo to izjema in pojasnilo vsem, ki se tudi nam hočejo skriti za šifro ali pa niso toliko pogumni, da bi navedli svoje ime ob kritičnem zapisu. In zdaj pojasnilo referenta za cene pri občinski skupščini Murska Sobota: Uprava kina »Park« v Murski Soboti je 19. februarja sprejela sklep o zvišanju cen vstopnicam za 30 dinarjev. Vendar, na pobudo direktorja, cene niso zvišali, le predstavam ob petkih in nedeljah. To zvišanje je bilo pred 22. marcem, ko je začel veljati ukrep o zamrznenju in ni v nasprotju s predpisi. Na podlagi tega povišanja ima kino »Park« pravico povišati cene le vstopnicam »izredno dolgih filmov«, petkovim in nedeljskim predstavam. Cena vstopnice prvega mesta pa ne sme biti višja od 150 dinarjev. »Uredništvo« Mladinske ure Večkrat smo že pisali o mladinskih urah na šolah, ki so oblika dopolnilnega izobraževanja idejne in moralne vzgoje dijakov, katerim šole v svojih programih ne dajo vsega tistega, kar bodo pozneje v življenju potrebovali. Žal pa lahko hkrati ugotavljamo, da se na šolah posveča tej obliki bore malo pozornosti. Že anketa sama, ki jo je izvedel občinski komite ZMS v Murski Soboti v polletju in posvet v začetku šolskega leta z mentorji, katerega so se udeležili samo trije, dovolj jasno dokazuje, da se tako profesorji kakor tudi dijaki v premah meri angažirajo, da bi mladinske ure stekle tako, kot bi bilo potrebno. Res je, da ponekod in za nekatere teme, ki jih je težko organizirati obstojajo objektivni razlogi, ker je pomanjkanje predavateljev drugič pa je tudi urnik težko prilagoditi ostalim predmetom, vendar s temi in še drugimi izgovori ne bomo mogli opravičiti, da so imeli na neki šoli od polletja do sedaj le dve mladinski uri, ali pa jih drugod sploh nimajo na urniku. Koga dolžiti za to malomarnost. se bo nekdo spraševal? Predvsem so zato krivi dijaki, ker se niso v dovoljni meri potrudili, da bi organizacijo ur izvedli sami, če vodstvo šole ali mentor ni skrbel zato. Šolsko leto gre h kraju, vendar bi lahko še zmeraj vsaj donekle nadoknadili zamujeno delo, ker mislim, da so ravno te vzgoje dijaki še kako potrebni. Analiza mladinskih ur, ki jo pripravlja ideološka komisija pri občinskem komiteju za konec šolskega leta, bo konkretneje pokazala uspehe in neuspehe dela in poteka mladinskih ur na posamezni šoli. J. Siherle RK v gospodarske organizacije V ponedeljek je bila skupščina občinskega odbora RK v Murski Soboti, na kateri so pregledali uspehe in pomanjkljivosti dela v minulem letu. V občini deluje 37 krajevnih organizacij Rdečega križa in 110 aktivov. Kolikor je bil dosežen uspeh krajevnih organizacij RK, pa lahko hkrati beležimo, da so uspeli samo v 6 gospodarskih organizacijah ustanoviti aktive RK. Število članov se je v občinskem merilu povečalo za 28,89 odst., tako da sedaj šteje organizacija 19.083 članov. V lanskem letu je odbor organiziral za gospodinjstvo in hišne gospodarje, katerih se je udeležilo 64 članov. Poleg tega pa so še organizirali 26 predavanj: o nalezljivih boleznih, kontracepciji in tbc. Poslušalo jih je 3.117 občanov. Tudi malim asanacijam so v preteklem letu posvetili skrb. Pomembna oblika dela RK je prva pomoč, katera pa je zastarela in žal na nizki strokovni ravni. Že lanski program je predvideval organizirati predavanja, vendar ni bilo, za kar bo moral poskrbeti novi odbor. Krvodajalstvo je ena izmed zelo pomembnih akcij organizacije RK. V lanskem letu bo so občani oddali prostovoljno kri 12.69-krat. Potrebno je pripomniti, da nekateri te akcije še ne jemljejo dovolj resno, ker se prijavijo, ko pa je potrebno oddati kri, pa jih ni od nikoder. V lanskem letu so v zahvalo krvodajalcem podelili 13 zlatih in 34 srebrnih značk in dve diplomi. Zaradi redukcije toka Že nekaj časa prebivalci v Murski Soboti opažajo, da se luči na ulicah kaj pogosto ugašajo. Nekateri so že večkrat spraševali po vzrokih. Zato smo se obrnili na podjetje Elektro Maribor, obrat Murska Sobota, kjer pa so nam povedali, da do ugašanja luči prihaja zaradi upadanja napetosti. V nekaterih elektrarnah opravljajo remontna dela in zato je premalo električne energije. Prav tako prihaja tudi do prekinitev podnevi, kot recimo v nekaterih predelih v petek in podobno. Za rte pojave so uporabili izraz »tiha redukcija«, ki bo trajala še nekaj časa. Luknja v ledu ali novi artikli Iskanje lukenj je priljubljena aktivnost, še posebej tistih v zakonih in predpisih. Naj povem najpreprostejši primer: reka zamrzne, ribič napravi luknjo v led in lovi ribe naprej. Uvoz avtomobilov ni dovoljen, pa vendar se toliko naših sosedov vozi z avtomobili najnovejših tipov različnih znamk tuje industrije. Sicer pa, zakaj bi govoril o tuji industriji, ko pa je naša edinstvena; sposobna je v nekaj dneh spremeniti proizvodnjo in tako čudovito presenetiti nas, navadne potrošnike smrtnike, še veliko bolj pa tržne inšpektorje, ki na koncu vseh koncev poraženi morajo priznati, da ji je uspelo najti »luknjo«. Mogoče ni dovolj jasno povedano? Potek pa tako; zamrznenje cen velja le za artikle, ki so bili v prodaji pred 22. marcem. Jasno, da novim, katerih takrat še ni bilo, cene niso mogle zamrzniti. »Kšeft je kšeft«, če ne gre tako, bo šel pa z druge strani. Tako lahko naš »izmučeni« potrošnik danes že kupi nove čokolade, nova mila, nove igrače, nova oblačila, nov toaletni papir, novo ... Toliko je teh novih stvari, da se referentom za cene že vrti v glavi, kaj šele potrošnikom, ki morajo kupovati kljub zamrznenju po novih, višjih cenah. Če je čokolada za stotinko grama težja in, če je zavita v nanovo popackan papir, ne more biti prejšnja in kar je najvažnejše, tudi cena ne mo- re biti stara. Sicer pa, to primerjanje in ugotavljanje spada med pristojnosti referentov za cene, ki takole pojasnjujejo odobravanje novih cen: So tri vrste novih artiklov. Artikel kot popolnoma nov proizvod tovarne, novi artikel je tudi tisti, s katerim trgovina razširi predmet prodaje in tisti, ki ga trgovina na dan 22. marca ni imela na zalogi (ni bil v prodaji).« Kjer pa ne gre trgovina z novimi artikli, tudi s starimi ne more. Tako bo baje zmanjkalo ekstraktov za juhe, pralnih detergentov, sira. Še večje pomanjkanje pa bo v kovinski in prodaji tehničnih aparatov. POMURSKI VESTNIK, 22. apr. 1965 3 Naš mali intervju FERDO PIHLAR Prva šola s telovadnico Ne bomo pretiravali, če zapišemo, da je telesno-vzgojna dejavnost na Tišini s prihodom tov. Pihlerja zelo zaživela. Kljub obilici dela, ki ga ima kot upravitelj osnovne šole, najde vedno prosti čas za delo v telesno-vzgojnih organizacijah. Zaradi njegove aktivnosti so ga izvolili za predsednika TVD Partizan Tišina, poleg tega pa je tudi član sekretariata ObZTK v Murski Soboti. Tovariš Pihler je bil rojen leta 1934 v Mariboru, nato pa več let živel v Ljutomeru. Aktivno se je ukvarjal z atletiko in nastopal za AK Branik, sodeloval pa je tudi na odprtem prvenstvu Mariboru v orodni telovadbi. Službena pot ga je kot učitelja zanesla v Moščance, kjer je preživel osem let. V tem kraju mu je tudi uspelo ustanoviti TVD Partizan, ki je bilo nekaj let zelo aktivno. Pred tremi leti je prišel na Tišino in prvo leto poučeval predmet telesne vzgoje, medtem ko sedaj opravlja funkcijo upravitelja. Obiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj. Prosim, če nam poveš nekaj o telesno-vzgojni dejavnosti na Tišini? Ko sem prišel na Tišino, nam je najprej uspelo sklicati občni zbor TVD Partizan ter poživeti dejavnost. Formirali smo sekcije in se z nekaterimi športnimi panogami (rokomet, nogomet) vključili v ligaška tekmovanja. Prizadevali smo si pritegniti čim več mladine, zato smo organizirali najrazličnejša tekmovanja aktivov ZMS na našem področju ter dosegli množičnost, čeprav imamo v zadnjem času težave z mladino, ker odhaja na delo. Ob pomoči obrata za kooperacijo in občinske skupščine nam je uspelo urediti dvorano v zadružnem domu toliko, da se lahko nemoteno vrši šolska in društvena telesna vzgoja. Na osnovni šoli na Tišini smo tudi ustanovili šolsko športno društvo »Ludvik Rogan«. Tako nam je uspelo športno dejavnost na Tišini vsestransko razgibati. V lanskem letu smo se tudi vključili v občinska tekmovanja JŠI ter dosegli zadovoljive rezultate. Še vedno pa imamo največje težave zaradi pomanjkanja kadrov, čeprav se je stanje v zadnjem času nekoliko izboljšalo, kar zlasti velja za šolsko športno društvo, kjer smo dobili strokovnjaka. Kot mi je znano, boste na Tišini letos začeli graditi novo osnovno šolo. Zanima me, ali bo tudi ta brez telovadnice? Prvotno smo mislili, da nas bo doletela ista usoda kot ostale kraje, kjer so gradili nova šolska poslopja. Toda s prizadevanjem šole in družbeno-političnih organizacij našega področja nam je ob razumevanju predsednika skupščine občine Murska Sobota tovariša Lanščaka uspelo doseči, da se bo z novo šolo na Tišini gradila tudi telovadnica. To bo torej prva šola v Pomurju, kjer se bo gradila telovadnica in upam, da bo to prelomnica za ostale novogradnje šol. Zavedati se namreč moramo, da ima prav sistematična telesna vzgoja na osnovni šoli velik vpliv na fiziološki razvoj mladega človeka, kar se nam pozneje obrestuje na katerem koli področju njegovega delovanja. Morda imaš kake želje? Želim si, da bi bila telovadnica na Tišini čimprej zgrajena, da bi šola dobila še enega strokovnega učitelja telesne vzgoje ter da bi društvo Partizan med svoje vrste pritegnilo več mladine iz okoliških vasi. Kot član sekretariata ObZTK v Murski Soboti, pa želim, da bi novi izvršni odbor, ki bo v kratkem izvoljen začeto delo uspešno nadaljeval. FERDO PIHLER ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA Beltinci: Griže 27:15 (14:5) V prvenstveni tekmi štajerske rokometne lige so Beltinci brez težav premagali rokometaše iz Griž. Domačini so bili tehnično daleč boljše moštvo in zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Beltinčani so takoj po sodnikovem žvižgu ostro napadli in povedli s 3:0, nato pa z 8:1 in končno 14:5, s čimer se je končal prvi del igre. V drugem polčasu so nekoliko popustili in dovolili borbenim gostom, da so rezultat znižali. Najboljša pri domačinih sta bila Peterka in Klemenčič. Sodil je Žvan iz Maribora zadovoljivo. Beltinci: Pučič, Peterka 11, Klemenčič 7, Tosič, Balažič, Kokalj 3, Števančec 3, Roškar, Kovačič 3, Miholič. KOVINAR : BELTINCI 12:12 Predzadnjo nedeljo so rokometaši Beltinec gostovali v Mariboru in igrali z domačim Kovinarjem neodločeno 12:12, kar je uspeh. Tekma je bila vse skozi zelo napeta in vodstva so se obojestransko menjavala. Beltinčani so še vedno edina neporažena ekipa. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Hrastnik: Mura 4:2 (3:2) V prvenstveni tekmi SNL so nogometaši Mure v nedeljo v Hrastniku doživeli poraz z rezultatom 4:2 (3:2). Tekma je bila odigrana v dežju in blatu, vendar je bila kljub temu zanimiva in razbur- ljiva. Domačini so že v začetku ostro napadli in že v 10 minutah igre vodili z rezultatom 2:0, po krivdi tokrat nesigurne obrambe Mure pa povečali vodstvo na 3:0. Zatem so uredili svoje vrste tudi gostje in rezultat znižali na 3:2 V drugem polčasu je bila igra enakovredna, vendar so domačini kljub temu zaradi nepazljivosti obrambe gostov povečali vodstvo in s tem dosegli zmago. Mura je tokrat zaigrala slabše kot v zadnjih srečanjih, zlasti je bila nesigurna obramba. Gola za Muro sta dosegla Sečko in Tkalčec. Sodil je Milivojevič iz Kopra. Prihodnjo nedeljo gostujejo nogometaši Mure v Trbovljah, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim Rudarjem. POMURSKA MLADINSKA LIGA VISOKA ZMAGA GRAFIČARJA V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v pomurski mladinski nogometni ligi je posebno presenetil Grafičar, ki je nepričakovano visoko premagal Turnišče. Bakovci so premagali Brazdo, medtem ko se je tekma med Soboto B in Nafto končala brez borbe s 3:0, ker moštvo Nafte ni nastopilo. Rezultati: I. kolo: Grafičar : Turnišče 7:0 Mura B : Nafta 3:0 Bakovci : Brazda 4:1 Tabela Mura B 6 4 1 1 18:9 9 Nafta 7 4 1 2 21:16 9 Veržej 6 3 1 2 17:11 7 Brazda 7 3 1 3 16:14 7 Bakovci 7 3 0 4 14:20 6 Turnišče 7 2 0 5 16:21 4 Grafičar 6 2 0 4 16:27 4 OBČINSKA PIONIRSKA LIGA VODIJO PIONIRJI MURE V prvem kolu občinske nogometne lige za pionirje so pionirji Mure A nepričakovano izgubili točko v Rakičanu proti Grafičarju. Mura B pa je visoko odpravila Vrelec. Rezultata I. kola: Grafičar : Mura A 1:1 Mura B : Vrelec 5:0 Tabela Mura A 7 5 2 0 20:3 12 Bakovci 7 4 3 0 10:2 11 Grafičar 8 4 2 2 16:16 10 Tišina 6 4 0 2 13:6 8 Puconci 7 3 0 4 16:12 6 Beltinci 7 2 1 4 8:12 5 Mura B 8 1 1 6 8:23 3 Vrelec 8 1 1 6 6:23 3 Slovenska conska liga — vzhod Grafičar:Fužinar 3:2 (0:1) Po dveh zaporednih neuspehih so nogometaši Grafičarja tokrat presenetili z zmago nad solidnim moštvom Fužinarja iz Raven na Koroškem. Tekma, ki je bila odigrana v dežju in spolskem igrišču ni bila pač zelo borbena. Domači ni so se namreč zavedali, da se nahajajo na neugodnem položaju na tabeli, zaradi česar so zaigrali izredno požrtvovalno in zasluženo zmagali. V prvem polčasu je bila tekma v glavnem enakovredna, le da so gostje igrali tehnično lepše. V 35 minuti je Džurič izkoristil nepazljivost domače obrambe in povedel Fužinar v vodstvo. V zadnjih minutah prvega polčasa je Grafičar imel idealno priložnost, da rezultat izenači, vendar je Ribič iz treh metrov streljal mimo gola. V drugem polčasu je Grafičar ostro napadel in v dobrih 15 minutah igre dosegel tri gole ter vodstvo. Strelci golov so bili Novak, Bažika in Turner . Končni rezultat pa je postavil kmalu zatem Džurič. Do konca tekme so se napadi oboje- stransko menjali, vendar do spremembe ni prišlo. Pet minut pred koncem tekme je bil izključen igralec Grafičarja Bažika zaradi ostrega starta. Sodil je Hren iz Maribora zadovoljivo. Grafičar je nastopil v postavi: Podlesek, Opec, Burger, Bagari, Grgorič, Fijuk, Turner, Bažika, Novak, Ribič, Lovač (Marinac). RUDAR : NAFTA 1:0 (1:0) Nogometaši Nafte iz Lendave so v nedeljo gostovali v Velenju in se v prvenstveni tekmi SCL — vzhod pomerili z domačim Rudarjem. Tekma se je končala z minimalno zmago domačinov, čeprav bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Igra je bila namreč skozi celo tekmo enakovredna in se domačini imajo zahvaliti vratarju gostov Bačiju, da so dosegli edini zadetek in s tem dve točki. Kljub vsemu pa bi Nafta lahko štiri minute pred koncem tekme rezultat izenačila, ko je Gobec pobegnil obrambi domačinov, vendar je streljal mimo gola in s tem zamudil izredno priložnost. Prihodnjo nedeljo igra Nafta na domačem igrišču z Olimpom iz Celja. Atletski miting v Murski Soboti Za začetek odlični rezultati Atletski klub Pomurje je v nedeljo priredil v Murski Soboti otvoritveni atletski miting za leto 1965. Na mitingu je nastopilo okrog 100 atletov in atletinj, med katerimi so bili najbolj množično zastopani pionirji in pionirke iz osnovnih šol Tišina, Fokovec ter vseh treh osnovnih šol iz Murske Sobote. Kot edini so na tekmovanju nastopili atleti in atletinje SKŠ Rakičan, medtem ko ostale srednje šole iz neznanih vzrokov niso poslale svojih tekmovalcev. Kljub izredno slabemu vremenu in razmočeni stezi je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Na prvem mestu naj omenimo odličen rezultat Miše Pfeifer v skoku v višino, kjer je preskočila 148 cm ter postavila novi neuradni republiški rekord za pionirke. V skoku v višino se je izkazal tudi Janko Ferenčič, ki je preskočil 168 cm. kar je prav tako zelo dober rezultat. Razen omenjenih se je še izkazala Suzana Zelko v teku na 400 m, kjer je dosegla čas 1:08,5 ter Bela Pavlič v teku na 100 m s časom 11,5. Sicer pa je poleg teh bilo doseženih še nekaj dobrih rezultatov. Rezultati: pionirji 60 m: 1. Dolgov (OS III) 8,2 2. Ferenčič (OS II) 8,3 3. Glavač (OS III) 8,5 1000 m: 1. Legen (OS II) 3:33,2 2. Šušteršič (OS III) 3:40,6 3. Pejnovič (OS III) 3:43,6 daljina: 1. Satler (OŠ I) 4,33 2. Šušteršič (OS III 4,23 3. Legen (OŠ II) 4,18 višina: 1. Ferenčič (OŠ I) 168 2. Gjerek (OS II) 158 3. Glavač (OŠ III) 150 krogla 4 kg: 1 .Horvat (OŠ III) 10,31 2. Šeruga (OŠ III) 9,66 3. Gjerek (OŠ II) 9,06 4 X 60 m: 1. OŠ I. 33,6 2. OŠ III. 34, 7 3. OŠ II. 36,4 pionirke: 60 m: 1. Ferenčič (OŠ III) 9,2 2. Ditrich (OŠ II) 9.4 3. Zelko (OŠ II) 9.6 400 m: 1. Zelko (OŠ II) 1:08,5 2. Smodiš (OŠ II) 1:13,9 3. Gabor (OŠ II) 1:18,3 daljina: 1. Pfeifer (OŠ I) 4,33 2. Ferenčič (OŠ I) 4,18 3. Gabor (OŠ II) 3,71 višina: 1. Pfeifer (OŠ I) 148 2. Ditrich (OŠ II) 125 3. Sabotin (OŠ III) 125 4 X 60 m: 1. OS II 41,2 2. OŠ Fokovci 42,0 mladinci: 100 m: 1. Štih (SKŠ) 12,8 2. Koveš (Pomurje) 13,2 3. Njivar (Branik) 13,5 1000 m: 1. Težak (Pomurje) 2:52,9 2. Bačič (Pomurje) 2:53,3 3. Gaberc (SKŠ) 2:53,8 krogla 5 kg: 1. Gjerfi (Pomurje) 14,35 2. Birsa (SKŠ) 12,05 3. Pozvek (OS II) 9,30 mladinke: 60 m: 1. Gomboc (Pomurje) 8,5 2. Kosi (Pomurje) 8,8 3. Kaučič (Pomurje) 9,4 400 m: 1. Baler (SKŠ) 1:08,3 2. Kaučič (Pomurje) 1:11,6 3. Horvat (Pomurje) 1:15,6 daljina: 1. Gomboc (Pomurje) 4,19 2. Knez (Pomurje) 3,28 člani: 100 m: 1. Pavlič (Pomurje) 11,5 2. Husar (Pomurje) 11,9 Z nedeljskega atletskega mitinga v Murski Soboti POMURSKA NOGOMETNA LIGA V prvem kolu zanimive borbe Že v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v pomurski nogometni ligi so se vodile zelo ostre in zanimive borbe. Posebno presenečenje so tokrat pripravili nogometaši Šalovec, ki so visoko premagali Bogojino. Vsa ostala srečanja so se končala s tesnimi rezultati, razen tekme med Beltinci in Turniščem, ki se je končala brez borbe s 3:0 za Beltince, ker Turnišče ni nastopilo. Bakovci so s težavo premagali borbeno Brazdo iz Dobrovnika in trenutno prevzeli vodstvo na tablici. Radgona je zmagala v Puconcih, Veržej je premagal Puščo, medtem ko je bilo moštvo Gradbenika v prvem kolu prosto. Rezultati I. kola: Bakovci : Brazda 1:0 Beltinci : Turnišče 3:0 Puconci : Radgona 1:2 Šalovci : Bogojina 7:4 Veržej : Pušča 3:2 Gradbenik prosti Tabela Bakovci 11 10 0 1 37:17 20 Gradbenik 10 9 0 1 43:12 18 Puconci 11 7 0 3 25:13 14 Veržej 11 6 1 4 39:27 13 Beltinci 11 6 0 5 39:24 12 Radgona 11 5 1 5 38:30 11 Brazda 11 3 2 6 22:26 8 Turnišče 11 4 0 7 18:23 8 Bogojina 11 2 3 6 25:47 7 Šalovci 11 3 0 8 17:47 6 Pušča 11 1 1 9 10:39 3 VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA Brez presenečenj Tudi 11. kolo vzhodne okrajne rokometne lige ni prineslo presenečenj. Vodeče ekipe so zanesljivo zabeležile nadaljne zmage ter s tem še povečale vodstvo na tablici. ESŠ je zmagala v Murskih Črncih nad domačim Mladincem, Velika Nedelja v Ljutomeru, Lendava pa je odpravila Radence. Izmed vseh srečanj je bilo najzanimivejše v Radgoni med Krogom in Radgono. Domačini so bili sicer v prvem delu igre boljše moštvo in prišli krepko v vodstvo, medtem ko so imeli gostje iz Kroga več od igre v drugem polčasu, vendar je zmaga kljub temu ostala doma. Prihodnjo nedeljo se bosta med seboj pomerila kandidata za prvo mesto ESŠ in Lendava, v naslednjem kolu pa Lendava in Velika Nedelja, s čimer bo položaj na vrhu tabele nekoliko jasnejši. Rezultati 11. kola Ljutomer : V. Nedelja 6:14 Radgona : Krog 17:14 Mladinec : ESŠ 16:23 Lendava : Radenci 27:16 Tabela ESŠ 11 9 1 1 304:178 19 V. Nedelja 11 9 1 1 198:122 19 Lendava 11 9 0 2 219:170 18 Radenci 10 4 0 6 143:213 3 Radgona 11 5 0 6 222:193 10 Mladinec 10 3 1 6 183:202 7 Krog 11 1 1 9 167:225 3 Ljutomer 11 1 0 10 154:287 2 OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ŽENSKE PRVI PORAZ ESŠ V 10. kolu občinske rokometne lige za ženske so članice Kroga presenetljivo premagale doslej še neporaženo ESŠ, medtem ko sta se ekipi Beltinec in Rakičana razšli z neodločenim rezultatom. Rezultati 10. kola: Beltinci : Rakičan 8:8 Krog : ESŠ 11:6 Na tabeli vodi ESŠ z 18 točkami pred Krogom 16, ŠZD 11, Enotnostjo A 10, Beltinci 8, Enotnost B 6, Rakičan 5 in Mura 2 točki. OBČINSKA ROKOMETNA LIGA— MOŠKI Beltinci B še naprej brez poraza Pred kratkim se je začel tudi spomladanski del prvenstva v občinski rokometni ligi za moške. Dosedaj so bila odigrana tri kola, ki pa niso prinesla posebnih presenečenj. Nekoliko preseneča le zmaga Agroservisa nad Enotnostjo B, medtem ko so bili ostali izidi več ali manj pričakovani. Rezultati: 8. kolo: Agroservis : Enotnost B 24:19 ŠZD : Enotnost A 7:59 9. kolo: Enotnost A : Rakičan 32:16 ŠZD : Beltinci B 13:28 10. kolo: Beltinci B : Enotnost B 32:15 Rakičan : ŠZD 41:22 Tabela Beltinci B 7 7 0 0 174:85 14 Enotnost A 7 6 0 1 174:78 12 Enotnost B 7 3 0 4 138:135 6 Agroservis 6 3 0 3 91:109 6 Rakičan 7 2 0 5 128:150 4 ŠZD 8 0 0 8 102:250 0 OBČINSKA NOGOMETNA LIGA MURSKA SOBOTA VRELEC IN TIŠINA PRESENETILA V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v občinski nogometni ligi Murska Sobota. Tokrat je ugodno presenetilo moštvo Tišine, ki je kot zadnji na tabeli visoko premagalo drugouvrščeno Dokležovje. Preseneča pa tudi zmaga Vrelca v Tišini nad enajstorico Borejec. Nogometaši Tehnostroja iz Ljutomera so bili prosti. Rezultata I. kola: Tišina : Dokležovje 4:1 Borejci : Vrelec 1:3 Tehnostroj prosti Tabela Tehnostroj 8 7 0 1 44:11 14 Dokležovje 9 5 2 2 30:15 12 Vrelec 9 3 2 4 20:27 8 Borejci 9 2 2 5 15:44 6 Tišina 9 2 0 7 26:38 4 KOLESARSKA DIRKA V ŠALOVCIH Telesno-vzgojno društvo Partizan Šalovci prireja v počastitev 1. maja — praznika dela v nedeljo društveno kolesarsko dirko za pionirje, mladince in člane. Proga za člane in mladince bo dolga 14 km in bo tekla Šalovci — Hodoš — Dolenci — Šalovci, za pionirje pa 5 km in sicer Šalovci — Markovci — Šalovci. Računajo, da se bo dirke udeležilo večje število kolesarjev iz Šalovec in okolice. Košarkarice učiteljišča iz Murske Sobote Dve hudi nesreči v Gančanih Te dni sta se v Gančanih pripetili dve nenavadno hudi nesreči, pri katerih sta bila težje poškodovana 10-letna Marija Kociper iz Gančan ter Tivadar Anton, učenec III. razreda osnovne šole prav tako iz Gančan. Obe nesreči sta posledica neprevidnega in neodgovornega ravnanja z razstrelivom oziroma orožjem. Prva nesreča se je dogodila v gozdu pri Gančanih ob razstreljevanju hrastovega štora, last Maučec Matije iz Gančan. Nekaj dni pred dogodkom se je lastnik štora dogovoril s Kociper Jožetom iz Gančan, ki mu je zatrjeval, da zna ravnati z razstrelivom, da bi mu razstrelil hrastov štor. Razstrelivo, vžig. vrvico in vžigalnik je imel že več let lastnik štora. Ko sta se odpravila v gozd, da bi opravila razstreljevanje, sta z njima šli še njuni ženi s hčerkama Kociper Marijo in Maučec Marijo. Ko je Kociper vložil eksploziv v štor in pripravil vse potrebno za razstrelitev, sta bili ženi z otrokoma oddaljeni od kraja eksplozije okrog 140 korakov. V tem trenutku je Maučec Matija opozoril ženski naj se umakneta in pazita, da bo počilo, sam pa skočil za kup vejevja, prav tako pa tudi Kociper, ko je vžgal vrvico za drugi kup vejevja. Eksplozija je raztrgala štor na tri dele. razen tega pa odtrgala en manjši del dolg 30 cm, ki ga je vrglo visoko v zrak in ga usmerilo prav tja, kjer sta stali ženski z otrokoma. Kljub temu, da je bilo med mestom eksplozije in stoječimi nekaj vejevja, je košček zadel 10-letno Marijo Kociper naravnost v obraz, pri čemer ji je hudo poškodoval obe ustnici, obe čeljusti ter polomil zobe in obe roki v zapestju. Ponesrečenko so takoj prepeljali v soboško bolnišnico, od tu pa v Ljubljano, ker je bilo njeno zdravje v kritičnem stanju. Druga nenavadna nesreča se je pripetila na dvorišču Bakan Štefana iz Gančan 145. K Bakanu so namreč usodnega dne prišli otroci Vučko Anton, Tivadar Anton in Vinkovič Avgust, vsi učenci III. razreda osnovne šole ter Čizmadija Štefan, učenec I. razreda osnovne šole, Vučko je zaprosil Bakana, naj jim da nekaj, da bodo streljali za veliko noč. Bakan je nato prinesel iz kleti flobert in dva naboja ter se odpeljal na polje. Otroci so si začeli najprej ogledovati flobert, nato pa je Vučko ustrelil v zrak. Potem so se otroci začeli medsebojno pogovarjati, da to nič ne poči. Tivadar pa je celo nastavil trebuh in rekel Vučku naj ustreli v njegov trebuh, da bo videl, če ga bo kaj uščipnilo. Vučko je zares ustrelil v trebuh Tivadarja, nakar se je prijel za trebuh in jokajoč tekel proti domu. Ponesrečenca so nato takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v soboško bolnišnico in ugotovili, da je bilo njegovo zdravje zaradi dveh ran na želodcu zelo kritično in so ga morali takoj operirati. Ta teden v črnem okvirju PADEL S KOLESA Brez luči na kolesu se je 15. aprila v večernih urah vozil v vasi Krog kolesar Ernest Štiblar, ki je bil poleg tega še vinjen, zato ni nič čudnega da je s kolesom padel po cesti in se pri tem poškodoval. POBEGNILI SO S KRAJA NESREČE Mopedist Andrej Pintarič doma iz Melinec 168 se je 17. aprila v večernih urah zaletel v pešca Ivana Vegiča iz Beltinec 116. Do prometne nesreče v Beltincih je prišlo, ker je mopedist vozil moped brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov in brez luči. Vegič je dobil po telesu manjše poškodbe, mopedist pa je po nesreči pobegnil, vendar so ga pozneje uslužbenci LM izsledili. Prav tako, kot se je pripetilo v Beltincih, se je nekaj dni prej (12. aprila), dogodilo tudi v Murski Soboti. Ko je mopedist Karel Šinko iz Strehovec 10 podrl na križišču Titove in Štefan Kovačeve ulice pešca Belec Štefana iz Murske Sobote ter nato pobegnil, vendar ne daleč, ker so ga pozneje izsledili. Podoben primer se je zgodil v Lendavi na Kolodvorski ulici minulo nedeljo, ko je doslej, ko to poročamo, neznani mopedist zadel v pešca Jožeta in Ireno Miholič, ki sta šla peš ob svojih kolesih in nato pobegnil. Pešca sta dobila poškodbe po telesu in sta iskala zdravniško pomoč. Da se dogodijo prometne nesreče, je še do neke mere razumljivo, ker promet vedno hitreje narašča, da pa prihaja do takih nehumanih dejanj, ki bi jih lahko z drugo besedo imenovali pustolovščine na naših cestah, pa je težje razumljivo. POMURSKI VESTNIK, 22. apr. 1965 4 MILAN FILIPČIČ: REICHSTAG V PLAMENIH Tedaj se je Dimitrov odločil in izjavil pred sodiščem, da se bo branil sam. Zato večkrat opominja sodišče: »Sodišče mora vedeti, da nisem tukaj samo obtoženi Dimitrov, temveč tudi branilec obtoženega Dimitrova.« Branil je predvsem svoje politične nazore, svojo partijo in svoje tovariše — Torglerja, Popova in Taneva. Branil je celo nacistično orodje požiga — van der Lubbeja. Na ta način je razkrinkal »obrambo«, ki je že vnaprej prejela navodila, da mora pomagati predvsem obtožbi, ne pa obtožencem. Dimitrov je res odklonil branilca, toda čestokrat je prekinjal tudi Torglerjevega »branilca«, kakor hitro je pričel kvasiti politične nesmisle. Dimitrov je stal na stališču, ki ga je pojasnil s temi besedami: »Rajši sem po nedolžnem obsojen na smrt od nemškega sodišča, kot da bi se moral zahvaliti za osvoboditev takšni obrambi, kot jo je dal dr. Sack v Torglerjevo korist.« Že od prvega dne je hotel pokazati, da je pred sodiščem neodvisen: »V tem procesu nisem dolžnik, temveč upnik.« — Tako zabrusi nacističnemu sodišču v obraz. Ko se je Dimitrov vrnil po svoji izključitvi s procesa ponovno v dvorano, je takoj izjavil: »V tej dvorani ne iščem milosti niti simpatij, zahtevam samo, da se lahko branim kot komunist.« Ko se je sodišče »poglabljalo« v pravne podrobnosti o alibiju Dimitrova in njegovih bolgarskih tovarišev, je Dimitrov prekinil sodnike: »Najmočnejši dokaz v korist našega alibija je dejstvo, da smo mi komunisti in to vodilni komunisti, ki vsled svojih komunističnih nazorov in interesov svoje partije nismo mogli sodelovati v neki takšni zadevi, kot je požig Reichstaga.« Ob nekem primeru, ko je državni tožilec posumil o eni izmed prič, ki so prišle iz Sovjetske zveze, češ da njen priimek ni pravi, ker to ni priimek njenega moža, Dimitrov opozarja državnega tožilca: »Zelo se čudim neznanju Vrhovnega sodišča o sovjetski zakonodaji.« Predsednik zavrača Dimitrova, češ da je nesramen, toda Dimitrov pribije: »Vi se morate še mnogo učiti, gospod vrhovni sodnik.« Sodni proces v Leipzigu je bil ena sama velika bitka Dimitrova proti vstajajočemu nacizmu. Posebno je pomemben njegov zaključni govor, ki je najbrž najboljši primer, kako mora nastopiti pred sodiščem komunist. To ni navaden govor, to je poziv množicam vsega sveta, da se borijo proti fašizmu. V prisotnosti nacističnih sodnikov je Dimitrov vabil proletarce vseh dežel, da naj se borijo proti fašistični nevarnosti. Vrgel je v lice nacističnim sodnikom in celotni vladajoči nacistični kliki resnico o fašizmu, ki jo je razumel vsak delavec. V svojem govoru je opisal poskuse nacistov, da bi uničili delavski pokret. Opozarja nemške delavce, da se nacistični pokret brati s kapitalisti (Thyssen in Krupp) in magnati finančnega kapitala. ZAKLJUČNI GOVOR DIMITROVA Napočil je 16. december 1933 — zadnji dan velikega procesa v Leipzigu. Spet je sedela v dvorani nacistična publika. V eni izmed vrst je sedela kot vsak dan tako tudi danes mati Dimitrova, sestri Popova in Taneva, Torglerje-va mati in Torglerjeva žena. Velika bitka Dimitrova, ki se je pričela s prvim dnem procesa, 21. septembrom, se približuje h koncu. Toda še ni končano. Dimitrov še ni izrekel zadnje besede. Še nekaj hipov in Dimitrov bo podal pred sodiščem svoj veliki govor. In že pričenja: »Po členu 258 zakona o kazenskem sodnem postopku imam pravico, da govorim kot branilec in kot obtoženec.« Predsednik sodišča: »Imate pravico do zaključnega govora, ta vam je dana.« Dimitrov: »Po tem zakonu imam pravico polemizirati z državnim tožilcem in šele potem bom prešel na zaključni govor. Gospodje sodniki, gospodje tožilci, gospodje branilci! Že na samem začetku tega procesa pred tremi meseci sem se kot obtoženec obrnil s pismom na predsednika sodišča. V tem pismu sem izjavil, da obžalujem, ker so moje izpovedbe povzročale konflikte. Toda jaz odločno nasprotujem tolmačenju, ki trdi, da je bilo moje vedenje namerna zloraba, to se pravi, da naj bi izkoriščal pravico za postavljanje vprašanj v propogandne namene. Jasno je, da sem se, ker sem bil obtoženec, in to nedolžen, trudil, da se zaščitim z vsemi sredstvi, ki so mi bila na razpolago. V svojem pismu sem tudi priznal, da sem tu in tam postavljal vprašanja ne ravno pravilno z ozirom na pravočasnost in obliko. To se da končno pojasniti s tem, da ne poznam nemške zakonodaje. In razen tega prvič v življenju sodelujem v podobnem sodnem procesu. Če bi imel branilca, ki sem ga jaz izbral, bi se prav gotovo lahko izognil incidentom, ki so bili tako neprimerni za mojo osebno obrambo. Predlagal sem več advokatov: Dečeva, Moro Giafferija. Kampinkija, Thoreza, Grigoreva, Lea Gallaghera in tovariša Lehmanna (iz Saarbrückna), toda carsko sodišče je zaradi tega ali onega razloga odbijalo moje predloge drugega za drugim. Jaz ne gojim nobenega osebnega nezaupanja do gospoda dr. Teicherta niti kot do osebnosti niti kot do advokata. Toda pri sedanjem stanju stvari v Nemčiji ne morem imeti polnega zaupanja v Teicherta kot uradnega branilca. Zaradi tega se skušam braniti sam in pri tem delam, neizogibno, določene napake s pravnega gledišča. V interesu svoje obrambe pred sodiščem predpostavljam, da se tudi v interesu normalnega poteka procesa še enkrat — in to poslednjič — obračam na Vrhovno sodišče s prošnjo, da odobri advokatu Marcelu Villardu sodelovati v moji obrambi. Če bo na žalost ta moj zadnji predlog odbit, tedaj mi ne preostane nič drugega, kot da se branim sam z ozirom na svoje moči in znanje. Ker je bil tudi ta moj predlog odbit, sem se odločil, da se branim sam. Ker nisem potreboval niti medu niti strupa sladkobesednosti vsiljenega mi branilca, sem se ves čas branil sam, brez pomoči advokata. Popolnoma je jasno, da se sploh ne čutim vezanega na obrambni govor dr. Teicherta. Za mojo obrambo je pomembno samo to, kar sem do sedaj rekel pred sodiščem in samo to, kar bom sedaj povedal. Ne bi želel žaliti mojega partijskega tovariša Torglerja — menim, da ga že dovolj žali njegov branilec, toda moram odkrito povedati: raje vidim, da me nemško sodišče obsodi na smrt, kot da bi mi uspelo osbovoditi se s pomočjo obrambe, kakršno je dr. Sack podal za Torglerja.« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Ni vaš opravek, da tukaj kritizirate.« Dimitrov: »Priznam, da govorim ostro in surovo, toda moja borba in moje življenje sta prav tako ostra in surova. Moj način govora je odkrit in iskren. Navajen sem, da imenujem stvari z njihovim pravim imenom. Nisem advokat, ki po dolžnosti brani tukaj svojo stranko. Branim se kot obtožen komunist. Branim svojo lastno komunistično revolucionarno čast. Branim svoje ideje, svoje komunistično prepričanje. Branim smisel in vsebino svojega življenja. VSE NAROČNIKE oglasov, reklam in drugih gospodarsko-propagandnih storitev znova opozarjamo, da je zadnji rok za oddajo osnutkov in tekstov za Pomurski vestnik v ponedeljek do 12. ure, za Radio Murska Sobota pa vsaj en dan pred zaželjeno oddajo, odnosno do 12. ure za nedeljsko oddajo »Na valu 202«. Po tem roku ne jamčimo za objavo poslanih tekstov v naslednji številki PV ali radijski oddaji. J. C., Krapje 10, p. Veržej — Pošljite znamko za odgovor, ker na pisma brez priloženih znamk za odgovor nismo dolžni odgovarjati. Na to smo naše bralce že večkrat opozorili, vendar nas posamezniki še vedno vprašujejo o naslovih naročnikov malih oglasov, ne da bi v pismu priložili tudi znamke za odgovor. PRVOMAJSKE ČESTITKE IN REKLAME za Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota sprejemamo najkasneje do sobote, 24. aprila 1965. Po tem roku ne jamčimo za pravočasno objavo naročenih storitev. TEDENSKI KOLEDAR Sobota, 24. aprila — Jurij Nedelja, 25. aprila — Marko Ponedeljek, 26. aprila — Zdeslav Torek, 27. aprila — Ustanov. OF Sreda, 28. aprila — Pavel Četrtek, 29. aprila — Robert TEDENSKI KOLEDAR ZDRAVSTVENEGA DOMA Murska Sobota 23. aprila — dr. Rousova 24. aprila — dr. Županjevac 25. aprila — dr. Županjevac 26. aprila — dr. Gregorčeva 27. aprila — dr. Lopert 28. aprila — dr. Mejačeva 29. aprila — dr. Rousova KINO BELTINCI — 24. in 25. aprila angleški barvni vistavisionski film: »39. STOPNICA«. VERŽEJ — 24. in 25. aprila domači partizanski film: »SIGNALI NAD MESTOM«. USLUGE SOLIDNO STROKOVNO agroservis m. sobota VELIKA POLANA — 24. in 25. aprila italijanska filmska komedija: »VSE V ROK SLUŽBE«. LJUTOMER — 24. in 25. aprila švedski barvni film: »ALI SO ŠE ANGELČKI«. 28. in 29 aprila zahodno-nemški film: »POLIKUŠKA«. BUČKOVCI — 25. aprila kinemaskopski film: »STAVA IN DEKLICA«. GORNJA RADGONA — 23. aprila izredni poljski film: »LOČITVE«. 24. in 25. aprila ameriški film: »TAJNI PARTNER«. 28. 29. aprila sovjetski glasbeni film: »PASTIR KOSTJA«. MURSKA SOBOTA — 23. in 25. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »MISTERIJ PARIZA«. Samo 24. aprila Jugoslovanska kinoteka — ameriški film: »V STAREM COLORADU«. 26. in 27. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »BALET PARIZA«. 28. in 29. aprila italijanski film: »NORO MORJE«. ŠALOVCI — 24. in 25. aprila ameriški barvni film: »TRAPER KELI«. APAČE — 24. in 25. aprila ameriški film: »ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO.« ČRENSOVCI — 24. in 25. aprila japonski kinemaskopski film: »SMRT NA PACIFIKU« PRODAM GRADBENO PARCELO v Nemčavcih prodam. Vprašati v popoldanskih urah: Razlagova 7, M. Sobota (za gradom). M-297 GRABLJE, kombinirane, za seno, prodam. Ivan Flegar, Lomanoše 34, p. G. Radgona. M-296 OTROŠKI VOZIČEK, globok, kombiniran, prodam. Vprašati: Stefana Kovača 19, pritličje, desno, M. Sobota. M-298 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Vprašati: Mikloš Kuzmiča 16, M. Sobota. M-302 MOTORNO KOSILNICO, ročno, ugodno prodam. Karel Lapoša, Nuskova, p. Rogaševci. M-303 500 KG SEMENSKEGA KROMPIRJA in drobnega ugodno prodam. Partizanska 3, Murska Sobota. M-305 RADIOAPARAT, dobro ohranjen in kompletno posteljo z vložkom in še razne druge predmete ugodno prodam. Kopitarjeva 5, M. Sobota. M-3 FIAT 600 z originalnimi rezervnimi italijanskimi bati in amortizerji ugodno prodam. — Murska Sobota, Cvetkova 30. M-0000 KUPIM KONJSKO GRIVO IN SVINJSKE ŠČETINE kupim ali zamenjam za ščetke. Nikolaj Oreč, Kocljeva 12, M. Sobota. M-309 SOBE SOBICO v središču mesta Murske Sobote nudim starejši ženski osebi. Naslov v upravi lista. M-306 SOBO, opremljeno, išče solidna dijakinja. Naslov v upravi lista. M-308 preklici Podpisana TEREZIJA VEBERIČ iz Selišč 10 preklicujem izjavo, da nisem podpisala denarne nakaznice na pošti Videm ob Ščavnici. M-301 Podpisani ALOJZ RANKO iz Petanjec št. 5 preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Angeli Koloman iz Petanjec št. 92 kot neresnične. M-304 Podpisani VINKO KOCBEK iz Polic št. 29 obžalujem ker sem klevetal na sestanku Strelske družine v Radencih funkcionarje Strelske družine v Gornji Radgoni, in se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. M-307 posredovalec želja USLUŽBENEC išče žensko v starosti od 40 do 50 let, z lastno hišo v Mariboru. V primeru ženitve uživa pokojnino. Jože Dolenc. Dalmatinova 1, Maribor. M-300 Novi zabavni mesečnik lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov 1. Bibliografija izdanja u narodno-oslobodilačkom ratu 1941-1945. Beograd 1964. 2. Jadranka Zajc-Satler: Priročnik za laboratorijsko diagnostiko enterobakterij. Ljubljana 1965. 3. GORIČAR J.: Sociologija. Ljubljana 1965. 4. Rad X-og kongresa saveza folklorista Jugoslavije na Cetinju 1963 godine. Cetinje 1964. 5. ŠARIC — MAJIC — BERTIĆ: Patologija rada. Profesionalne bolesti u rudarstvu, industriji, i poljoprivredi. Zagreb 1965. 6. OCEPEK D.: Bogatenje mineralnih surovin. II. del. Ljubljana 1965. 7. JAKOPIN F.: Sodobni ruski prozni teksti. Ljubljana 1964. 8. KOČEVAR F.: Statistične metode pri tekstilnih preiskavah. Ljubljana 1965. 9. KRUŠlC B.: Višja matematika za strojnike. Ljubljana 1965. 10. Izvestje fakultete za strojništvo univerze v Ljubljani, za študijsko leto 1963 — 1964. Ljubljana 1964. 11. PRELOG E.: Mehanika. II del. Ljubljana 1965. 12. Linguistica. Ljubljana 1963. 13. HLEBANJA J.: Planetna gonila. Ljubljana 1964. 14. ZAKRAJŠEK E.: Programiranje v simboličnem jeziku računalnika Z-23. Ljubljana 1965. 15. Poročilo o delu Občinskega, komiteja ZKS Ljubljana — Center. Ljubljana 1965. 16. 10 let dela Centralnega otroškega dispanzerja v Ljubljani. Ljubljana 1964. 17. KOVÁTS F.: A Tüdőgümőkor. Budapest 1962. MK: Mesec knjige V SKLOPU SVOJIH AKCIJ OB 20-LETNICI OBSTOJA PRIREJA ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Z NAMENOM, DA PRIBLIŽA KNJIGO SLOVENSKEMU BRALCU. MESEC KNJIGE — OD 15. APRILA DO 15. MAJA V TEM ČASU DAJE 10 % POPUST NA VSE SVOJE IZDAJE. »KOMUNA« Beltinci -direktor Razpisna komisija pri podjetju »KOMUNA« BELTINCI razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: 1. visoka ali višja šolska — strokovna izobrazba ali 2. srednješolska — strokovna izobrazba z nekajletno prakso na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah. Pismene prošnje, kolkovane s 50 din državne takse, z navedbo dosedanjega delovnega mesta in kratkim življenjepisom je potrebno dostaviti podjetju »Komuna« Beltinci do 15. maja 1965. STROKOVNA SODELAVCA KMETIJSKO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA« MURSKA SOBOTA, Titova 5/I r a z p i s u j e prosti delovni mesti: 1. DIREKTORJA SPLOŠNO-PRAVNEGA SEKTORJA 2. PRAVNEGA REFERENTA Pogoji: Pod 1. diplomirani pravnik s sodniškim ali odvetniškim izpitom s prakso odnosno diplomirani pravnik z ustrezno izkušenostjo, razgledanostjo in prakso v gospodarstvu. Pod 2. diplomirani pravnik. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov kombinata. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja pošljite na gornji naslov. Pravnika potrebujejo Upravni odbor ZDRAVILIŠČA »RADENSKA SLATINA« V SLATINA RADENCIH razpisuje prosto delovno mesto PRAVNIKA V ZAVODU Pogoji: — pravna fakulteta z 2 leti prakse ali — višja pravna šola s petletno prakso v pravni stroki Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema kadrovski sektor zdravilišča do zasedbe delovnega mesta PODJETJE ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI sprejme v delovno razmerje administratorko z znanjem strojepisja in stenografije Nastop službe možen takoj. Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve pošljite do 30. aprila 1965 sekretariatu podjetja. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Jožefa Pleja iz Ivanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, članom Lovske družine Moravci, kolektivoma Tovarne mlečnega prahu in »Bliska« iz M. Sobote ter Krajevnemu komiteju ZMS Martjanci za obilno udeležbo na pogrebu, za darovane vence in cvetje. Ivanci, 14. aprila 1965. Žalujoči: žena Ana, brata Jože in Feri, hčerke Anica, Slavica in Ida z družinami. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 22. apr. 1965 5 IZ NOB: Navedite ime in priimek borca-kurirja NOB na sliki. Padel je na Jerenini in so bili njegovi posmrtni ostanki leta 1963 prenešeni na pokopališče v Serdico na Goričkem. IZ REKLAMNEGA ALBUMA DELOVNIH ORGANIZACIJ: Navedite točno, kaj predstavljata oba objavljena posnetka (po vrstnem redu) in — točen naslov največje kmetijske delovne organizacije v radgonski občini — imena treh značilnih vrst vin (peneče, polpeneče in naravno), po katerih si je ta delovna organizacija pridobila zaslužen sloves pri domačih in inozemskih potrošnikih kvalitetnih vin. GPS-13 Izrežite oznako GPS-13 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4. Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«. Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000 din. Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici. Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja. Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili rešitev te nagradne slikanice. Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic. Razstava - 20 let v svobodi Študijska knjižnica v Murski Soboti je pripravila razstavo v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Razstavo si lahko ogledate vsak delavnik od 10. aprila do 10. junija 1965. Obiščite KOLIŠČE BOBRI na rokavu Mure pri Dolnji Bistrici. Ribarjenje — čolnarjenje — Ogled mlina na Muri — Pristna štajerska vina — Domače specialitete — Posebna soba za zaključene družbe — OD 1. MAJA DALJE — Vsak dan — razen ponedeljka — plesna glasba — KOLIŠČE BOBRI — Za vaše razvedrilo, počitek in okrepčilo — Tudi med potovanjem, ob nedeljskih in siceršnjih izletih! POSLOVAlNICA MURSKA SOBOTA JUGOSLAVIJA BOLGARIJA — ROMUNIJA — 10. dnevno strokovno potovanje za sadjarje in vrtnarje. Prijave do zaključenega števila. BUDIMPEŠTA — PRAGA —DUNAJ — 7-dnevno potovanje z ogledom treh svetovno znanih prestolnic držav Srednje Evrope. Prijave do 30 maja. DOLOMITI — Edinstveno potovanje z avtobusom v najlepše predele Dolomitov Prijave do 5. maja. CARIGRAD — 9-dnevno potovanje z avtobusom. Prijave do 22. aprila. 6 DNI PO ALPAH — Za ljubitelje gorskih lepot 6-dnevno potovanje v najlepše gorske predele Avstrije — Švice — Italije. Prijave do 20. maja. TRST — Organiziramo eno-in dvodnevne izlete na veliko mednarodno cvetlično razstavo v znanem parku »MIRAMARE«. PRIJAVE — INFORMACIJE — NAROČILA »KOMPAS« POSLOVALNICA M. SOBOTA Trgovske pomočnike vabijo »ELEKTROTEHNA«, TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM, LJUBLJANA, PARMOVA 33 sprejme v delovno razmerje KVALIFICIRANE TRGOVSKE POMOČNIKE TEHNIČNE STROKE za prodajalno »ELEKTROTEHNA« v Murski Soboti Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Parmova 33. ZVEZDA obvešča Uprava GOSTINSKEGA PODJETJA »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA obvešča vse, ki so vložili prošnje za sprejem v službo v toplicah Moravci (razpis v 7. štev. Pomurskega vestnika, 25. februarja 1965), pa niso prejeli pismenega obvestila, da niso sprejeti v službo. Prvomajske praznike boste ugodno preživeli V POČITNIŠKEM DOMU GORIČKO V PETROVCIH — Za ples, za vašo zabavo — kvintet prekmurskih študentov — Domače specialitete, jedila po naročilu — Pristna štajerska in prekmurska vina — Dobri brizganci za naše pivce — S solidno postrežbo se priporoča kolektiv SZEGED Premiera 26. aprila 1965 ob 20. uri Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. Predprodaja vstopnic od 9. do 20. ure pri cirkusu. Pride! Pride! CIRKUS CIRKUS V Murski Soboti pri novi gimnaziji od 26. aprila do 2. maja 1965 Za srečanje vse pripravljeno Kakor smo že poročali, se bodo 23., 24. in 25. aprila sestali predstavniki kmetijskih srednjh šol. Prvo tovrstno srečanje, ki ga organizirajo dijaki kmetijske šole iz Rakičana, ima še toliko večji pomen, ker se doslej še niso pomerili dijaki teh šol na kulturnem in športnem področju. Sodelovali bodo dijaki kmetijskih šol iz Maribora, Grma pri Novem mestu in domačini. Na športnem področju se bodo pomerili med seboj v atletiki. nogometu, rokometu in košarki, namiznem tenisu in šahu. Tudi dekleta se bodo kosala med seboj za kar najboljše rezultate v istih panogah. Kulturni del pa bo vseboval poseben program, katerega bodo ocenjevali. Zvečer 25. aprila bodo organizirali zaključni večer s plesom, na katerem bodo najboljšim podeljena priznanja. BREZ VEDNOSTI LASTNIKA VZEL MOPED Huda prometna nesreča se je zgodila 11. aprila na Cankarjevi ulici, ko se je mopedist S. L. hudo telesno poškodoval. Isti večer je otrok F. G. iz Murske Sobote brez vednosti lastnika v bližini kinodvorane vzel moped in se z njim odpeljal do svojega prijatelja S. L. iz Murske Sobote. Oba sta se vozila na istem mopedu po mestu, nakar sta zapeljala v Cankarjevo ulico, katera je bila zanju usodna, ker sta padla z mopedom po cesti. Pri padcu je dobil S. L. hude telesne poškodbe in je bil prepeljan v soboško bolnišnico. FOKOVCI V petek ob 11.30 se je v Fokovcih pripetila nesreča in sicer med poukom telesne vzgoje na tamkajšnji osemletki. Učenec osmega razreda Stefan Flisar s Suhega vrha si je zlomil roko, ko je skakal v daljino. Vodstvo šole je takoj organiziralo za ponesrečenega učenca prevoz v soboško bolnišnico. -er- NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Marija Domjan iz Murske Sobote, Razlagova ulica 5 se je 16. aprila ob pol dveh pripeljala iz parka s kolesom, na katerem je imela še dva otroka. V istem trenutku je po glavni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Štefan Žitek iz Murske Sobote, Mladinska ulica 2, in zadel v kolesarko, ki je nepremišljeno pripeljala na glavno cesto. Kolesarka je dobila lažje telesne poškodbe ter je iskala zdravniško pomoč. MILAN FILIPČIČ: REICHSTAG V PLAMENIH Glejte, zakaj je tedaj vsaka izgovorjena beseda tukaj, pred sodiščem, tako rekoč kri moje krvi in pot mojega potu. Vsaka beseda je izraz mojega najglobljega ogorčenja proti krivični obtožbi, proti dejstvu, da se takšen protikomunistični zločin pripisuje komunistom. Mene so čestokrat opominjali, da se obnašam neresno do nemškega Vrhovnega sodišča. To je popolnoma netočno. Točno je, da je za mene kot komunista vrhovni zakon — program komunistične internacionale, a vrhovno sodišče — kontrolna komisija komunistične internacionale. Toda zame kot obtoženca je Vrhovno sodišče Reicha instanca, na katero se moram ozirati z veliko resnostjo, ne toliko zaradi tega, ker jo tvorijo sodniki s posebnimi kvalifikacijami, temveč zaradi tega, ker je to sodišče zelo važen organ državne oblasti, važen organ vladajočega družbenega reda — instanca, ki lahko nepreklicno obsodi tudi na smrt. Mirne vesti lahko rečem, da sem pred sodiščem in, sledeč temu, tudi pred javnostjo, v vseh stvareh govoril samo resnico. Kar se tiče moje partije, ki se nahaja v ilegalnem položaju, sem odklonil dati kakršnekoli izjave. Vedno sem govoril resno in z občutkom najglobljega prepričanja.« Predsednik sodišča: »Ne bom prenašal, da se boste vi tukaj, v tej dvorani ukvarjali s komunistično propagando. Vi ste ves čas to delali. Če boste v tem duhu nadaljevali, vam bom odvzel besedo.« Dimitrov: »Energično moram protestirati proti trditvi, da sem imel propagandistične smotre. Lahko se smatra, da je moja obramba pred sodiščem imela določen propagandistični učinek. Dopuščam, da moje vedenje pred sodiščem prav tako lahko služi kot primer za obtoženca-komunista. Toda to ni bil smoter moje obrambe. Moj smoter je, da odvržem obtožbo, o tem, da naj bi imeli Dimitrov, Tor-gler, Popov in Tanev, kompartija Bolgarije in komunistična internacionala kakršenkoli delež pri požaru. Vem, da nihče v Bolgariji ne verjame v naše namišljeno sodelovanje pri požaru Reichstaga. Vem, da bo v inozemstvu redko kdo to verjel. Toda tukaj, v Nemčiji, so drugačne razmere. Tukaj lahko verjamejo v takšne nenavadne trditve. Glejte, zakaj sem želel dokazati, da kompartija ni imela in nima ničesar skupnega z udeležbo pri takem zločinu. Ako je govor o propagandi, tedaj moram pripomniti, da so mnoga pričevanja tukaj nosila takšen karakter. Gö-ringova in Goebbelsova pričevanja so imela prav tako indirekten propagandistični učinek v prid komunizmu, toda nihče ne more smatrati, da sta odgovorna za to, ker so njuna pričevanja imela takšen propagandistični učinek. (V dvorani vrvenje in smeh!) Tisk me je na vse mogoče načine klevetal — kar mi je bilo popolnoma vseeno. Tako je v zvezi z menoj imenoval bolgarski narod ,divji’ in ,barbarski’, mene je imenoval ,mračni balkanski tip', ,divjega Bolgara’ in preko tega jaz ne morem iti molče. Res je, da je bolgarski fašizem divji in barbarski, toda bolgarski delavski razred in kmetje, bolgarska inteligenca sploh, niso divjaki in barbari. Nivo materialne kulture balkanskih narodov gotovo ni tako visok kot v drugih evropskih državah, toda duhovno in politično naše ljudske množice niso na nižji ravni kot množice v drugih evropskih državah. Naša politična borba, naša politična prizadevanja v Bolgariji nikakor niso nižja kot v drugih državah. Ljudstvo, ki je 500 let živelo pod tujim suženjstvom in ni izgubilo pri tem svojega jezika in narodnosti, naš delavski razred in kmetje, ki so se borili in ki se borijo proti bolgarskemu fašizmu, toda za komunizem — tako ljudstvo ni divje in barbarsko. Divjaki in barbari so v Bolgariji samo fašisti. Toda vprašam vas, gospod predsednik, v kateri državi fašisti niso barbari in divjaki?« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Ne namigujete morda na politični položaj v Nemčiji?« Dimitrov z ironičnim nasmehom: »Oh, razume se, da ne, gospod predsednik ... še mnogo prej, ko je nemški cesar Karel V. izjavil, da govori nemško samo s svojimi konji in so nemški dvorjani in nemški intelektualci pisali samo latinsko in so se sramovali nemškega jezika, sta v ,barbarski’ Bolgariji Ciril in Metod ustvarjala in širila staro bolgarsko pisemstvo. Bolgarski narod se je z vsemi svojimi silami in zelo uporno boril proti tujemu suženjstvu. Glejte, zakaj protestiram proti napadom na bolgarski narod. Nimam vzroka, da se sramujem, ker sem Bolgar. Ponosen sem na to, ker sem sin bolgarskega delavskega razreda. Preden preidem na osnovno vprašanje, moram izjaviti sledeče: dr. Teichert nam je očital, da smo se mi sami postavili v položaj obtoženih za požig Reichstaga. Na to moram odgovoriti, da je od 9. marca, dneva, ko so nas zaprli, in začetka tega procesa, preteklo mnogo časa. V tem času bi lahko pregledali vse momente, ki vzbujajo sum. V času predhodne preiskave sem se pogovarjal z odgovornimi uradniki tako imenovane komisije za požar v Reichstagu; ti uradniki so mi rekli, da Bolgari niso krivi požara, obtoževali so nas samo, ker smo živeli s tujimi potnimi listi, pod tujimi imeni, neprijavljeni itd.« Predsednik: »O tem, kar vi sedaj govorite, na procesu ni bilo govora, zato o tem nimate pravice govoriti,« Dimitrov: »Gospod predsednik, v tem časovnem obdobju je bilo potrebno preveriti vse podatke, da bi nas pravočasno osvobodili take obtožbe. Obtožnica navaja, da Dimitrov, Popov in Tanev trdijo, da so bolgarski emigranti, toda kljub temu je potrebno smatrati kot dokazano, da so živeli v Nemčiji z namenom, da ilegalno delajo. Oni so, pravi obtožnica, poslani od komunistične partije v Moskvi, da pripravijo oboroženo vstajo’. Na 83. strani obtožnice se navaja, da, čeprav je Dimitrov izjavil, da od 25. do 28. februarja ni bil v Berlinu, to ne spreminja stvari in ga ne osvobaja obtožbe zaradi sodelovanja pri požaru Reichstaga. To se vidi — navaja dalje obtožnica — ne samo iz pričevanja Helmera, temveč tudi druga dejstva kažejo na to, da ...« Predsednik sodišča: »Ni vam potrebno tukaj čitati cele obtožnice, dovolj jo poznamo.« Dimitrov: »Reči moram, da je tri četrtine vsega tega, kar so na sodišču povedali državni tožilec in branilec, vsem že zdavnaj znano, toda onadva sta to znova navedla. (V dvorani vrvenje in smeh.) Helmer je izjavil, da sta bila Dimitrov in van der Lubbe v restavraciji ,Bayernhof’. Dalje je v obtožnici rečeno: čeprav Dimitrova niso ulovili na mestu zločina, je on vseeno sodeloval v pripravah za požar v Reichstagu. V München je odšel le, da bi si zagotovil alibi. Brošure, ki so jih našli pri Dimitrovu kažejo, da je sodeloval v komunističnem pokretu Nemčije’. Tako je bila motivirana ta hitra obtožba, ki se je pokazala kot nedonošenček.« Predsednik sodišča vpade in prekine Dimitrova: »Ni potrebno, da uporabljate take izraze, govoreč o obtožnici.« Dimitrov: »Poiskal bom druge izraze.« Predsednik sodišča: »Toda ne tako nedostojne.« Dimitrov: »Vračam se na metode obtožbe in na obtožnico v pogledu drugih stvari. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 22. apr. 1965 6