Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele': ' celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno . . . K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od Čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 159.
Telefonska številka 6S.
Celje, v soboto, 16. Julija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto
Nemci in Italjani proti Jugoslovanom.
Minuli torek je govoril na shodu svojih volilcev v,Romerstadtu na Moravskem poslanec baron Chi-ari, čegar ime se je ob priliki zadnjega boja v proračunskem odseku mnogo imenovalo tudi na Slovenskem. Kakor bode našim bralcem znano, je Chia-ri v zadnji seji proračunskega odseka odložil predsedstvo, v protest, da govore slovenski obstrukcijo-nisti v »nerazumljivem« mu slovenskem jeziku. — Mož je izustil te besede deloma vsled nemškega šovinizma, še bolj pa kot stari avstrijski patrijot, čegar srce je globoko užaljeno, ako vidi in sliši, kako se udomačujejo slovanski jeziki tudi v prej skoro nedotakljivem svetišču nemščine, v parlamentu in njegovih odsekih. G. baron Chiari je izjavil na omenjenem shodu, da so Nemci in Italjani v Avstriji naravni zavezniki — razume se, da proti nikomur drugemu ko v prvi vrsti proti Jugoslovanom. In če se tudi ne bi šlo ravno proti nam, saj je umevno, da skupne bolečine in težave vselej združujejo; Nemcem in Italjanom se jemljejo sicer počasi a vztrajno stari privilegiji, krči se njihov nezasluženi vpliv — Chiari je govoril o italjanski pravni fakulteti in rekel, da se je bilo sicer Nemcem težko odločiti za italjansko pravno fakulteto v Beču, ali konečno niso smeli pripustiti. da bi se Italjani ločili od večine, ker so oni naravni zavezniki Nemcev proti Jugoslovanom. G. baron je govoril tako za nas in za Italjane; imel je poleg tega svoje zasebne misli in teh bi ne bili njegovi italjanski prijatelji veseli. Mislil je namreč, da bi Nemci sploh ne dali Italjanom fakultete ne na Dunaju niti kje drugod — ako bi jih nujno ne potrebovali in sicer ne toliko za boj proti Jugoslovanom, kolikor za ohranitev lastne, že na skrajno slabih stoječe nadvlade v Avstriji.
S temi zasebnimi mislimi Chiarijevimi se bavimo malo nižje; tu je treba ponovno konstatirati, da nam napovedujeta Bienerth in stranke, na katere se opira, ponovno popolnoma jasno in odkrito boj. Ne verjamemo, da se godi to samo zaradi takih malenkosti, kakor so naše vseučiliške težnje, ki bi v normalnih razmerah ne imele nikogar tangirati; v Bie-nerthovem klicu na boj odmeva želja in zahteva pangermanstva, da se ljudstvo v jugoslovanskih deželah ne sme povzdigniti ne kulturno ne gospodarsko, ker so te zemlje določene za sloviti most proti Adriji in za kolonizacijsko nemško politiko. — Ako bi govorili Nemci samo to, bi se niti ne razburjali, kajti vsak zdrav in močen narod se skuša raztegniti in pomnožiti svojo moč, bogastvo in ozemlje, ali da.govori Bienerth tako, je znamenje, da plava pri nas v pangermanski vodi cela vlada in da celo dvoru niso te težnje neznane, tuje in nesimpatične. In uprav ta okolščina otežuje tako zelo naš boj, tako da že mnogi omahujejo, ker vidijo njegove posledice in se boje, da ne zmoremo vojnih stroškov. Naša slabost in odvisnost mnogo vpliva na pomanjkanje one samozavesti, ki je v boju proti mogočnemu nasprotniku vselej in povsod potrebna.
Pravimo, da smatrajo Nemci celi avstrijski slovanski jug za svojo interesno sfero, za svoje kolonizacijsko ozemlje. In jasno je, da pri tem ne mislijo pohrustati samo nas, temveč tudi avstrijske Italjane z vso njihovo visoko slavljeno kulturo vred. Zares občudovanja vredna je politična naivnost Italjanov, da sedejo na nemške Chiarijeve limanice, ne da bi tudi le za trenutek pomislili, da je germanica fides nulla fides in da so danes Nemcem le sredstvo v sili! Čuditi se je treba Italjanom, da ne vidijo, kako se dvigajo po vrsti nemške trdnjave ob Adriji, kako udušuje nemška trgovina domačo italjansko-slovan-sko, kako vsiljujejo Nemci svoje šolstvo in uradni-štvo! Italjane vodi slepo sovraštvo do Jugoslovanov zaradi tega, ker se je končalo ali se končuje glede teh italjanašenje in ker je zginil umetni italjanski vpliv tam, kjer Italjanov ni in je dežela slovanska; ne pomislijo pa Italjani, da so jih začeli Nemci napadati in izpodrivati baš tam, kjer imajo opravičeno domovinsko pravico!
In če še vrhu tega pomislimo, da vežejo Italjane tisočere kulturne in gospodarske vezi z Jugoslovani, se moramo čuditi, da se dado izrabiti abstrij-ski vladi in Nemcem za orodje proti Jugoslovanom — ker vendar med nami nimajo nasprotnikov svojih opravičenih želj in zahtev. Mi mislimo pošteno z njimi, medtem ko Nemci čakajo prilike za smrtni udarec. Italjani so v interesu svojega narodnega obstoja navezani na sporazum z nami: čim kasneje to spoznajo, tem slabše za nje. Mi Slovani ne bodemo na škodi: branili se bodemo i sami i s svojimi brati proti Italjanom in proti Nemcem in dosedanje skušnje kažejo, da bodemo tudi zmagali.
Kako izsesavajo duhovniki kmečko ljudstvo?
(Senzacijonelna sodna obravnava proti kaplanu Fr.
Lovrenku pri Vel. Nedelji.)
V Ormožu, 15. julija.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Ormožu se je vršila civilna pravda zoper kaplana Franca Lovrenka pri Veliki Nedelji. Ta sodna razprava je bila prav zanimiva. Kajti pokazalo se je, na kak način si skušajo kaplani pridobivati denar od pobožnih žensk. To-žiteljica ima majhno posestvo, torej si ni mogla denarja prigospodariti. Skrbeti ima za se in vrh tega za brata, kateri ni sposoben za delo. Mali prihranek in neki skupiček je tožitelj. naložila v ptuj. hran. tei je zanesla hranilno knjižico kaplanu Lovrenku v shrambo. Dovolila mu je, kakor je pri razpravi sama izpovedala, da sme g. kaplan, dokler je pri Marjeti in ima hranilno knjižico v hrambi, vzeti vse narast-le obresti in jih porabiti za maše. Tožiteljica je to dovolila, akoravno je že prej izročila g. kaplanu, vkljub svoji siromaščini, celih K 300.— za svete maše. G. kaplan pa s tem lepim dobičkom vendar ni bii zadovoljen, ampak je vzdignil pri hranilnici v Ptuju malo dnij potem, ko je hranilno knjižico prevzel v shrambo, ves naložen kapital. To dejanje je
tožiteljici zamolčal. Tudi takrat tega ni izdal, ko je tožiteljica spet prinesla par stotakov, da bi jih naložil na prevzeto knjižico. G. kaplan je molčal, prevzel denar ter ga je porabil mirno za se, kakor prvega, katerega je vzel iz hranilnice, brez dovoljenja in brez vedenja tožiteljice. Pri sodni razpravi je tožiteljica pojasnila vprašanje, zakaj je ona, ker se vendar mora šteti med revne ljudi, izročila celih 300 K kaplanu Lovrenku za svete maše, s tem, da je izpovedala, da je to vsoto morala izročiti kaplanu, ker ji ie to on pri spovedi za pokoro naložil. Ko je bil kaplan Lovrenko od Sv. Marjete prestavljen, je šla tožiteljica k njemu in je zahtevala v shrambo izročeno hranilno knjižico nazaj. G. kaplan ni trdil, da je knjižica njegova; tudi ni povedal, da je že davno denar iz hranilnice vzel, da je ves denar za se porabil; to vse je zamolčal nasproti tožiteljici ter ji je naročil, da naj pride drugi dan k njegovi maši in po knjižico. Ko je tožiteljica na določeni dan prišla k Sv. Marjeti, je tam zvedela, da je kaplan že dan poprej odpotoval. Tožiteljica je potem začela pismeno tirjati denar od g. kaplana nazaj in mu je pisala vsako leto več pisem. Na ta pisma g .kaplan niti ni odgovoril. Ker je tožiteljica med tem od neke dekle, ki je služila v župnišču pri Sv. Marjeti izvedela, da je g. kaplan Lovrenko ves njen denar za se porabil, jo je začelo skrbeti; bala se je, da pride ob ves denar; začela je pisati g. kaplanu ostrejša pisma in groziti s tožbo. G. kaplan je sicer odgovoril, toda v nobenem pismu ni priznal, da je denar vzdignil in za se porabil, v nobenem pismu ni izjavil, ali bode denar vrnil ali ne. Pač pa je v enem pismu, katero se je pri razpravi prečitalo, pisal vse mogoče reči o kri-vičnikih in nevernikih in je imenoval tistega največjega nevernika, ki je svetoval tožteljici, da naj izroči celo zadevo kakemu odvetniku. Tožiteljica je pri razpravi to tako pojasnila, da je vprašala za svet med drugim tudi svojega sorodnika duhovnika, da ji je ta svetoval, naj celo zadevo izroči odvetniku. V tem slučaju je tedaj bil največji nevernik po sodbi g. kaplana Lovrenka njegov duhovni sobrat, kaplan na Koroškem. Pri razpravi je nastopila kot priča tudi oseba, ki je bila za časa Lovrenkovega kaplanova-nja pri Sv. Marjeti v župnišču dekla. Tudi ta je izpovedala, da je kaplanu Lovrenku posodila za vinograd prisluženih K 100, da pa pozneje posojila ni dobila nazaj, ker je g. kaplan kratkomalo utajil, da bi bil dobil od te župnikove dekle denar. Ta dekla je tako zgubila svojih 100 K! Pri civilni razpravi je g. kaplan Lovrenko trdil, da je prejel od tožiteljice F. hranilno knjižico za 600 K in pozneje v gotovini še 400 K samo za svete maše, kakor je že prej vzel od nje 300 K za sv. maše. Tako je hotel g. kaplan pograbiti in pobasati od revne in pobožne ženske celih 1300 K. Ostalo mu je to, kar je dobil s pomočjo spo-vednice, namreč 300 K za sv. maše in obresti od drugega kapitala po 1000 K tako, da se mu je spoved res izvrstno poplačala. Vendar pa sodnija zneska po 1000 K ni njemu priznala za spoved, ampak je g. \ kaplana obsodila, da mora ta denar izročiti tožiteljici F. — Ta slučaj pojasnjuje tudi dejstvo, zakaj se
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	72
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
XXX. Domov!
Gospod Kondelik je vstopil v dvorano in je nameril korak naravnost proti stolu, ki Snu jo je stavbenik Bečka odkazal. Skoro pal je nanj in se je plašno ozrl po družbi. Oče Vejvarov, kateremu se je že od začetka sinov tast zelo priljubil, je hitel k novemu svojemu prijatelju, pozdravil ga je in je skrbno vprašal:
»Kje pa ste hodili, oče? Zares smo se že bali, da se vam ni kaj...«
»Da, ko bi vedeli, kaj se mi je prigodilo«, je odgovoril mojster Kondelik. »Še nikdar se mi ni kaj takega primerilo — danes pa, ravno danes, ko sem omožil hčer. Z vami vsemi sem se že poslovil v duhu.«
Gospod Kondelik se je držal pri tem tako resno, kakor da bi ušel iz smrtne nevarnosti, zresnil pa se je obraz gospodu Vejvari, možu, ki je bil tako kmečko molčeč, toda drugače sočuten in —kjer se je šlo za rodbino — ves zgovoren in skrbljiv.
»Za Boga, oče, kaj pa se vam je zgodilo?«
»Ne verjeli bi tega!« je zaklical mojster Kondelik in že je hotel pripovedovati, toda zagledal je na pragu Ferdinanda in še nekega drugega natakarja, ki sta nesla vsak skledo juhe kakor monštranco. — »Le počakajte, oče«, se je premislil, »poprej se okrepčamo. Prav pošteno sem lačen — da nam ne bodo ostali vsega snedli.«
Ves v skrbeh, kaj izve, se je vrnil oče Vejvara na svoje mesto, mojster Kondelik pa je nepotrpež-Ijivo gledal, kdaj pride juha predenj. V ustih so se mu zbirale sline, vedel je, kakšno je izbral. Natakarja pa sta začela na koncih mize. Predno pride do njega, bo preteklo že nekaj časa. Sedel je namreč s svojo soprogo v sredi, na »častnem mestu«.
»Takale mesta v sredini naj vzame vrag«, je mrmral polglasno soprogi. »Celo večnost trpi, predno človek pričaka, potem mu pa še najboljše kose poberejo. Morala bi sesti na konec ...«
Gospa Kondelikova je dregnila soproga s komolcem, da ne bi brbljal tako glasno. Bala se je, da se ne bi drugi spodtikali nad njegovo jezikavostjo. Bila je zelo vesela, da je v tem trenotku zazvegel glas gospoda Bečke, ki se je nagnil čez mizo h Kon-, deliku:
»Vsa čast, mojster, imeniten menu imamo. Kdo pa je to izbral?«
Gospod Kondelik je napel samozavestno prsa:
»Saj sva komponirala to s krčmarjem cele tri tedne — zapil sem pri tem pet poslikanih sob. 2e ta juha — ragu ! Teknila vam je, kaj? Imeli smo jo
tu, ko je bil jubilejni banket — od onega časa jo jako dobro poznam.«
In obrnil se je k ženi in jo je opomnil:
»Le pazi, stara!«
»Na kaj pa?« je vprašala kratko gospa, ki je bila še vedno nejevoljna.
»Samo pazi, pravim.«
Gospod Kondelik ni delal zastonj skomin. Po juhi so prinesli ribe z dišečim surovim maslom — (mojster Kondelik je pripomnil, da so to ribe iz tre-bonjskih* ribnikov ne pa navadne praške, nalovlje-ne v dišeči vodi Botiča**) — potem srnino kito, ka-pune, ogromno piramido nekake žolče, fazane, kom-pote, marmelade, pozneje sira in slednjič na treh krožnikih sladoled — v podobi leva, amorja s puščico in dveh src, prestreljenih s srebrno puščico (to si je zmislil gospod Vacek in je bil to migljaj po-ročencema, nekak simbol).
Svatje so jedli naravnost pobožno, toda nobeden izmed njih se ni mogel meriti z gospodom stavbenikom Bečko, ki je bil v tej stvari naravnost vir-tuoz. Po vsaki točki se je ozrl pomenljivo na mojstra Kondelika in v tem pogledu je ležalo priznanje, soglašal je s celim namiznim programom. Gospod Kondelik je razumel, in če bi tudi ne razumel, gospod
* Ribe iz trebonjskih ribnikov na Češkem zelo slove.
** Botič je zelo kalen in smrdeč potok, ki teče zadaj za Prago.
danes kaplani in župniki toliko brigajo za posojilnice, zakaj hočejo biti povsod v načelstvu in nadzorstvu, zakaj te nove posojilnice ustanavljajo večinoma v župnišču ali njihovi bližini. Tako najlagje izvedo, katera ženska ima denar; ta den^ir se potem da dobiti s' tem, da se ji naloži pri spovedi pokora v denarju; da se jo stiska in pritiska pri razniteprilikah, da se denar pobira od župljanov za ra#ne »cerkvene potrebe«; da se more tistim, katerim je med življenjem še kaj ostalo denarja, za to odvzeti na smrtni postelji ter spraviti v žep vedno denarja lačnim kaplanom in župnikom. To je pristna slika kmečkega izsesavanja, kakor ga prakticirajo sedaj »kmečki prijatelji« in voditelji po župniščih. Doli z njimi!
Politična kronika.
, 1	.»>~\! (vn.ii1 _
'ftrunvvaldške slavnosti v krakovu.
Ker Še manjkajo podrobna poročila, bodemo pddali žad&nes le spored teb slavnosti, ki so se pričele včeraj in se končajo jutri. Včeraj so bile najprej slavnostne božje službe po vseh cerkvah, potem odkritje spomenika kralja Jagiella (govorila sta dež. glavar grof ^adeni in krakovski župan dr. Leo), otvoritev razstave jagiellonskih spomiribv; popoldne ljudske slavnosti in veselice, zvečer razsvetljenje mesta, regata na Visli, v gledališču slavnostna predstava opere »Konrad Wallenrod«, katero je zložil Zelensky; danes je na dnevnem redu sokolska telovadba, zvečer zopet predstave po Vsfih"gledališčih »grunwaldski prosvetni zbor«; jutri je slavnostni sprevod na Wawel, popoldne nastop sokol-stva in zvečer svečane gledališke predstve. — Kot uvod h grunwaldskim slavnostim je bila 11. jul. v Krakovu otvorjena »Grunwaldska diorama«, katero sta priredila v posebnem poslopju poleg gledališča slikar Popiel in Rozvadovski. Panorama predstavlja zadnji prizor bitke pri Grunwaldu; na eni strani se vidi zmagovalnega poljskega kralja Ladislava Jagiella, na drugi umirajočega velikega mojstra Ulrika. — V Krakovu zboruje sedaj več poljskih društev in korporacij. 12. jul. se je pričel kongres lige poljskih industrijalcev; ta šteje sedaj 11.200 članov in je priredila minulo leto po Galiciji dolgo vrsto strokovnih tečajev ter v 1.270 krajih začasne obrt-no-industrijske razstave, da opozori občinstvo na domače gališke producente. — V slavnostni dvorani krakovskega vseučilišča se je pričelo minulo sredo zborovanje poljske šolske matice; za grunwaldski dar, sličen Roseggerjevi ustanovi, je doslej podpisanih poldrugi miljon kron in se je že izplačalo pol miljona kron. — Amerikanskih Poljakov je došlo s posebno ladijo v Krakov več ko tisoč oseb.
Črna gora — kraljevstvo.
Iz Zagreba poročajo, da so velevlasti na izrecno željo Rusije dovolile povzdignjenje Črne gore ob priliki jubilejnih slavnosti v Cetinju v kraljevstvo.
grof mensdorf-pouilly za — federalizem.
Član gosposke zbornice grof Mensdorff opisuje v dunajskem »Vaterlandu« težave, ki jih povzroča mnogojezično govorjenje v parlamentu in pravi: »Še težavnejši je pa sporazum v višjem, rekel bi, etičnem oziru. In to je efektivni glavni vzrok, zakaj z našim parlamentom navzlic provizoričnemu poslovniku in (vladnim) farbarijam ne more in noče iti naprej. Čimbolj demokratičen je parlament, tembolj morajo priti vanj ljudje, ki imajo svoje narodnostno specijelno mišljenje in so si popolnoma tuji. V takih razmerah je pO naših nazorih edino mogoč federalizem. Osrednji parlament bi naj bil le delegacija iz narodnostnih zborov in skupščin. Od delegatov pa se že more zahtevati, da razumejo skupen občeva-len jezik. Avstrija ni nemogoča država — ali njene razmere so nenavadne in se tedaj ne more zahtevati, da bi se ravnalo z njo po navadni šabloni. Ša-blonski inteligentje seveda tega ne bodo razumeli.« Želeti bi bilo, da bi se mišljenje grofa Mensdorffa razširilo in udomačilo v najvišjih krogih, kajti baš
od njega je odvistio ozdravljenje sedanjih notranjih razmer v.Avstriji.
CESARJEV DELOVNI PROGRAM,
Iz Dunaja poročajo: Cesar se vrne sem pričet-kom septembra, kjer sprejme angleško deputacijo z lordom R9seberyjem na čelu, katera mu naznani nastop yla"de kralja Jurija V. Potem sprejme cesar belgijsko kraljevo dvojico. 10. septembra pojde cesar v Galicijo k velikim vojaškim vajam in se vrne potem na Dunaj, kjer ostane do 8. oktobra. Na to se poda na tri^gdne v Budimpešto in se vrne okrog 1. novembra na "Dunaj, da otvori zasedanje delegacij s prestolnim govorom.	* .
vojna med grškim in turčijo.
Iz Moskve poročajo, da je baje grška armada že koncentrirana na meji in pripravljena vSak čas udariti na turško ozemlje. V vodilnih grških krogih so prepričani, da mora priti do vojne. Turki so pričeli izganjati Grke iz Soluna.
Zavedni Slovenci inf Slovenke!
V nedeljo, dne 17. t. m. vsi v ŽALEC S,fe5	. na veliko jubilejno
Ciril-Melodovo slavnost!
< > < &i	? Začetek ob 4. nrt popoldne.
'ii.il- Štajerske novice.
Priprave za veliko ljudsko slavnost v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju veselo napredujejo. Sinoči je bil v »Narodnem domu« prav dobro obiskan sestanek rodoljubnih celjskih in okoliških gospa in gospodičen, katere bodo rade volje prevzele prodajanje v posameznih šotorih, katerih ne bode na ve-seličnem prostoru nič manj ko 16. Iz vseh krajev Sp. Štajerske se oglašajo obenem z brati sokoli tudi navdušene Slovenke, ki bodo ali same sodelovale pri slavnosti ali pa darovale jestvine in pijačo, katera se bode prodajala vprid »Sokolskemu domu«. 14. avgust bode V resnici velik narodni praznik v Celju, zbran bode }f;>;Sokolskem domu« cvet spodnještaj. Slovencev. Pripravljajo se že sedaj za obisk te veličastne veselipe, katera bode največja kar smo jih imeli sploh zadnja leta na slov. Štajerju.
Lepp obiskana shoda je imel 10. tm. drž. posl. dr. Ploj, kakor poroča »Straža«, pri Sv. Barbari v,.Halozah in v Leskovcu. Govoril je zlasti obširno in strokovnjaško o davčnih vprašanjih. Na tema shodom^ se je znova pokazalo, kako velika nevolja vlada med kmečkimi volilci zaradi prostega uvoza ogerskega in hrvaškega vina, katerega so z navdušenjem odobrili klerikalni poslanci. Na obema shodoma se je, dr. Ploj.tr,soglasno izreklo zaupanje.
Nemške hujskarije v celjski okolici. Rekli smo že zadnjič,,da ne bodemo glede občinskih volitev v celjski okolici veliko pisarili, ker smo prepričani, da okoličani nikdar in nikoli ne bodo pripustili, da bi jim gospodaril in komandiral v okolici puklasti Am-brožič in pa znani kranjski renegatje v mestu. Kako bi delali Nemci z okoliškimi Slovenci, to so pokazali dovolj jasno v septemberskih dnevih 1. 1908. ko so pobijali slovensko imetje in do krvi pretepali nedolžne Slovence; še nedavno tega so tuleče nemške barabe z železnimi palicami napadle mirne Slovence na BrCgni pri Celju. Kako bi nam Nemci gospodarili v okolici> to živo vidimo v mestu, kjer so občinske doklade tako visoke, da si nikdo več ne upa zidati in vse beži ven v okolico, kjer so cenejša stanovanja in boljši pogoji za stavbe. — Ravnotežje v celjskem občinskem gospodarstvu se komaj in komaj vzdržuje z vednimi posojili in podporami od mestne hranilnice, čije hranilne vloge vsled nezaupanja Slovencev padajo od dne do dne. Ali hočejo tudi okoličani imeti enako zapravljivo gospodarstvo ko je na celjskem magistratu? Celi štab dobro plačanih uradnikov se redi tam brez vsake potrebe; isto bi bilo tudi na okoliški občini! Kako prijazni so celjski Nemci okoličanom, to kaže njihovo zavlačevanje in naspro-
tovanje stavbi slov. okoliške šole, to so pokazati še pri neštevilnih drugih slučajih. Drugače je celjski okoličan mestnemu Nemcu in renegatu le »troti« in »pes«,— sedaj ob volitvah pa se ga skuša premamiti in pridobiti za nečedne namene celjskih renegatov in losvonromovcev. Pa ne bode šlo! To lahko celjskim Nemcem podpišemo.
Dražba sadja. Oddajanje toletnega obiranja sadja ob tržaški državni cesti stavbnega okraja celjskega se bo vršilo začetkom meseca avgusta in Sicer na progi od Celja do kranjske deželne meje dne 2. avgusta in na progi od Celja do Verhol dne 4. avgusta t. 1. Z dražbo se bo začelo 2. avgusta t. I. pri mostu Čez Ložnico blizu Celja km 130.0 ob 8. uri zjutraj in 4. avgusta t. 1. pri hiši cestnega paznika Deršeka v Gaberju km 126.8 tudi ob 8. uri zjutraj in se bo oddajalo obiranje sadja po kilometrih potom ustmene dražbe ob navedenih dneh zaporedoma pri vsakem kilometerskem kamnu. Izvzeti od oddajanja so kilometri 99, potem 101 do vštevši 104. fiadalje 106 do vštevši 108, potem kilometer HO in 115 do vštevši 118. nadalje km 124, 132 in 140. Nadalje so izvzeta od oddaje vsa z belim križem označena ali belo pobarvana drevesa. Natančnejši pogoji se lahko pogledajo ne samo med uradnimi urami v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva celjskega, ampak tudi v občinskih pisarnah občin, po katerih pelje tržaška državna cesta. Fz-dražbana vsota se mora plačati v gotovini takoj po sklepu dotične ponudbene razprave.
Iz finančne službe. Prestavljeni so: tit. višR re-spicijent Martin Kovač iz Ptuja \ Maribor, respici-jent,Franc Šošner iz Šoštanja v Ptuj, nadpaznik Rok Bratuša iz Ptuja v Celje, Franc Magerl iz Št. Jurja ob j. ž. v Radgono in Mihael Ferenčak iz Vranskega v Ptuj.
Promocija. Včeraj je bil promoviran na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Adolf Meh, odvetniški kandidat v Gradcu. Častitamo.
Za »liberalno-štajercijansko zvezo«. »Straža« piše v svoji 72. štev.: »Na včerajšnjem shodu pri Sv. Duhu na O. vrhu je bilo veliko štajerčijancev. Njihov voditelj, neki Egidius Kranjc, je glasno kričal: živijo Kac!« — Cela fara Sv. Duh ima le tri Štajercvjance. Eden izmed teh — Kranjc — je bil res za Kaca. eden pa se je udeležil zborovanja v farovžu — torej tudi klerikalno-štajercijanska zveza — eden pa se je vsakemu zborovanju odtegnil. Kje so bili torej tisti mnogoštevilni štajercijanci? Egidius Kranjc nima pri Sv. Duhu nikakoršnega vpliva in tudi torej ne more biti »voditelj«. V drugi številki zopet piše »Straža«: »Gradišče. Na shod so prišli posili-nem-ški muzikantje od Sv. Duha s svojim dirigentom Majcenom in njegovima adjutantoma Kapunom in Ledenikom korporativno.« — Shoda v Gradišču so se udeležili od Sv. Duha edino le Majcen. Kapun in Ledenik. Bili bi teh pristaši korporativno tam, kam bi le potem Zebot .in Pušenjak bežala? Da je bil Dietinger proti Kacu, kaže dejstvo, da je bil najmanj 5krat pri Sv. Duhu in je agitiral proti njemu. — Tako laže »Straža«, ki se sedaj na vse kriplje Zavzema za »obmejne Slovence«, (bolje rečeno farovško bi-sago) o — obmejnih Slovencih. Si bodemo to dobro zapomnili. Če ne prej, pa za sedem let pride vse prav.
V Slivnici pod Mariborom se ustanovi v kratkem tudi brzojavni urad. Zasluga za to gre drž. poslancu Fr. Pišku.
Na Gortini blizu Mute, kjer prebivajo skoro sami Slovenci, imajo hudega nemškega župana. — Neki posestnik je prosil, da bi mu potrdil neko prošnjo na deželni odbor. Župan je bil takoj pri volji, a ko je zagledal slovensko prošnjo, mu je kar sapo zaprlo ter je izjavil, da ne podpiše nobene slovenske prošnje. Čakaj, mladi Janež; prišli bodo časi, ko bi ti še rad podpisoval slovenske prošnje, a jih ne boš mogel, ko ne boš več županil. Saj se bodo tudi trdni Gortinčani zavedli, da ni lepo, ako njim zrelim in trdnim kmetom gospodari napol gosposki mladič Janež.
stavbenik je dopolnil s posunkom svoj nemi govor. Kadarkoli je odložil vilice, je dvignil desnico, pritisnil palec k srednjemu prstu in je zatleskal.
Mojster Kondelik je postal ponosen. Zdelo se mu je sedaj res, kakor da bi bilo vse njegova lastna zasluga, kakor da.bi on vse kuhal in pekel. Obrnil . i se je k soprogi in jo je vprašal: ,, »Ali si si zapomnila vse? Ali si pazila?« ,jf;	hočeš vedno, Kondelik«
»Vidiš, takole se mora kuhati. Sedaj si videla in od sedaj naprej mi boš vsako nedeljo napravila tako kosilo«, ji je nagajal mojster.
»Napravim, napravim, ako mi pridaš mesečno petdesetak, ti sladkosnednež. Drugače pa boš jedel gos z zeljem in največ kake jarebice, vstreljene v trebuh.
Dalje prihodnji?.
Sobotno Kramljanje.
Uredniki »Narodnega Dnevnika« so kaj čudni ljudje! Prinese jim literat »mladinskega« kova simbolično in zelo pesniško napisan vzdih, pa ga vržejo v koš in pravijo: »Kaj bi s tem? Naši abonenti ne marajo vzdihov, hočejo temveč praktičnega čtiva in praktičnega smeha.« In sledi ploha poučnih navodil, tako nepesniških, da jim literat pobegne iz pisarne. Da bi pisal članek o klobasah, o zeljnih glavah in o vsakdanjih spremembah vremena, ne, rajše bi se zaljubil. Raje prenašati sladkotežko breme kake
črnooke Amazonke, kakor pa sramoto zakotnega literarnega nepridiprava.
Ko bi vsaj smel zajahati političnega dromedarja, kako mikavno bi bilo včasi... Pa tudi s tem ni nič, kajti tudi na tem polju so oni izključni gospodarji.
In tako mi ne preostane nič drugega, kakor pokoriti se in pisati — o čem? Da je prejela te dni neka ljubezniva dama anonimno karikaturo od neke druge, tudi ljubeznive dame? Koga še more kaj takega zanimati? Ali pa, da je neki, za vse dobro in blago vneti (pardon, to je fraza iz naših plebs-žurnalov!) duhovni pastir zaklal prešiča in delal klobase? — Pozno je za koline, to ne bo resnica —, bi zmajal marsikdo, in literat bi propadel na celi črti.
»Posezite v polno življenje«, je učil Goethe, toda pri tem je pozabil, da je življenje ljudi tako različno in da se ga absolutno ne more zasledovati. Kaj mi hasni izpretrgana veriga? Zdaj-le na priliko, hiti vse na letovišče, suho in debelo , široko in tenko. Ženske si opomorejo od svojih zimskih grehov, otroci se naletajo in naskačejo v prosti naravi, le možje ponesejo svoje skrbi s seboj. Čudne številke jim roje po glavi, — o, kateri družinski poglavar ne sovraži številk? Kak stari filolog, ki ima že popolno penzijo, morebiti užije neskaljeno veselje brez številk, prebirajoč pod senčnato lipo ljubljene svoje klasike. In nemara naleti na tisto Horacijevo: Beatus ille, qui procul negotiis, ut prisca gens mortalium
Paterna rura bobus exercet suis, solutus omni foenere.
Kar bi se slovenski glasilo tako-le: O blažen tisti, ki lenobo pase, kot so jo pasli stari mu očaki; in orje z voli murodolske rase očetov njive — z lahkimi koraki.
O lepo je zdaj tu zunaj! Študentje in lastavice letajo po vaseh; študentje hodijo za dekleti, lastavice pa gnezdijo že v drugič. Škrjančki pojejo zgodaj zjutraj, slavci drobijo zvečer svoje najlepše melodije. Pred mojim oknom se oglasi vsako jutro junaški srakoper in se krega z mačko, ki mu je bila raznesla gnezdo in zarod. »Ček, ček«, pravi in se zaganja v sivega grešnika, ki leno zazija in si brusi kremplje. A srakoper umolkne v tihi jezi in gleda mrko ko kraljevič Marko. In visoko sinje nebo, veliko solnce ... Oprostite, tako se začenjajo vzdihi, literarni vzdihi, a teh ne maramo, kaj ne ?
In tako pride, da se v časih ptičjih gnezditev in purgarske selitve, v dobi kislih kumar in novih maš, v eri klerikalnih zmag in zatiranj izkušnjav v »dolini šentflorjanski«, ne da ničesar stvarnega napisati. Še iz uvoda se težko prileze, in zato so umolknili celo naši kritiki, ki že deset let sem definirajo slovensko umetnost...
Še enkrat: Težko tistemu, ki ne more iz uvoda.
a. Novačan.
V:',	- HV V	:	,
Politika v zadružništvu. Vsi klerikalni listi so se zopet razrepenčili, da bi ulovili od celjske Zadružne žveze kako posojilnico. Ko tpovod za napad porabili so odstop predsednika dr. Fr. Rosine, ki se je pa izvršil brez vsakega hrupa že pred mesecem dni. Dr. Rosina ni imel vzroka za izstop, kakor ga navajajo klerikalni listi, ampak je utemeljil svoj korak z razlogom, ker vsled oddaljenosti od Celja ne more biti v potrebni dotiki z uradništvom. Nimamo povoda misliti, da bi imel dr. Rosina kak drug vzrok za odstop, ker ni njegova navada, da bi postopal neod-kritosrčno. Kar se pa izstopa prejšnjega ravnatelja Jošta tiče, ki je očividno v zvezi s sovražnimi članki, ta izstop pomeni za celjsko Zadružno zvezo ne izgubo, ampak je bila to nujna potreba za slovensko posojilništvo. Če zdaj dela zoper zavod, pri kterem se je dobrega kruha preobjedel, to ni nič čudnega. Vsaka odpuščena dekla zabavlja zoper prejšnjo gospodinjo. Celjska Zadružna zveza je danes življenja in razvoja bolj sposobna nego kdaj doslej in to ostane še v naprej, če bi še petdeset članic odstopilo. Kdor misli, da mora iti, toraj naj gre. Naš cilj ostane idealno delo za povzdigo slovenskega zadružništva in prepričani smo. da je celjska Zadružna zveza najsposobnejša ta cilj z vspehom zasledovati. Če se je moglo v ti organizaciji komu kaj očitati, gotovo to niso bili člani sedanjega vodstva Zadružne zveze. Naše geslo ostane, da se celjska Zadružna zveza za vse politično rovanje briga kakor za lanski sneg in se drži le zadružnega delovanja v blagor naroda.
Lepo srebrno tabatjero za tobak je pustil neki abiturijent zadnjo soboto na abiturijentski veselici v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma" na mizi, ko je šel plesat. Ko se je vrnil, ni bilo tabatjere več tam. Kdor v tem slučaju kaj ve, naj sporoči to županu Ferlincu v Šmarju pri Jelšah ali pa uredništvu ,.N. D/.
v Predrzni uzmoviči so se pojavili v Št. Jurju ob j. ž. V noči od 15. do 16. tm. so vlomili skozi slabo okno trgovine Schescherko in odnesli le malo vsoto denarja, ki je bila v blagajni. Kakor se do sedaj konštatira, niso drugega nič odnesli. V najnovejšem času so okradli tudi pri treh hišah pri Sv. Primožu. Sumi se, da je to večja družba dobro »organiziranih" lopovov. Naši orožniki bodo imeli tu precej hvaležnega dela.
Na šmarski pošti sta 2 poštna sela. Jeden ima dostavljati v trgu in večjem delu okolice. Ta je vsekakor preobložen z delom in tako je neizogibno, da se pošiljatve pozno vročajo na-slovljencem, ozir. da poštarjeva dekla spraznjuje poštne škrinjice v trgu in popoldne pisma raz-naša. Po prihodu opoldanskega vlaka se pa sploh ne dostavlja pošte. Poštno ravnateljstvo stori dobro, če obrne svojo pozornost na vse to ter za trg namesti posebnega poštnega sela, ki je objednem poštarju prid jan kot sluga za urad, za praznjenje poštnih škrinjic, dostavljanje brzojavov, ekspresnih pisem itd. Okoliški občini pa itak zaradi nje obsežnosti pristoja poseben poštni sel.
V	Močljah pri Šmarji je udarilo v sredo 14, t. m. popoldne med neznatno nevihto v gospodarsko poslopje Fr. Vrečkota, ko sta ravno oče in sin tam vedrila. Njima se ni ničesar zgodilo, pač pa je poslopje zgorelo do zidovja. Bilo je zavarovano. Oddelek šmarske požarne brambe z brizgalno je dospel na pogorišče, dasi je to od dobre ceste odstranjeno in vrh tega še na hribu, ter je z brizgalno gasil dokler je bilo kaj vode.
v Deželni šolski svet je imenoval za nadučitelja na ljudski šoli v Pobrežu nadučitelja v Konjicah, Alojza Seidlerja, za nadučitelja v Tezni pa učitelja Ignaca LOschnigga iz Pobreža.
v Razstrelne vaje imajo te dni ptujski pijo-nirji na svojem vežbališču pod Ptujem. Ponovijo se te vaje 18. avg. Vežbališče je daleč na okoli močno zastraženo.
v Vodena strela. 12. tm. je udarila strela v dimnik Brenčičeve hiše v Vinterskem vrhu, ga razbila in šla potem pri vežnih vratih, kjer je razbila podboj, v zemljo. Vžgalo se ni.
Domač tat. Posestnici Eiizabeti Hriberšek r Šmartnem v Rožni dolini je kradel njen sosed Anton Gobec že dalje časa vino iz kleti, koruzo, bukov les iz gozda in drugo. Zadnji pondeljek je slišala njena dekla, ki je spala nad kletjo, da je prišel nekdo po vino, si ga mirno natočil in se potem odstranil. Bilo je jasno, da mora tat dobro poznati domače razmere pri Hriberškovih, vsled česar je padel sum na soseda Gobca, ki je bil s?oj čas gostač pri Hriberšci. Orožniki so potem res tudi našli pri Gobcu ukradene stvari. Naznanilo se ga je sodniji.
Izpil je dveinpolletni fantek Jože pos. Bu-tolena v Žetalah osminko esenca in je vsled tega poprej umrl kakor je mogla priti zdravniška pomoč.
V	Lučah je zopet nastavljena proviz. učiteljica Gizela Dominkuš kot, definitivna učiteljica.
Dopolnil, volitev v gornjeradgonski okrajni zastop namesto pokojnega I. Kolarja se vrši dne 1. avgusta. Slovenci, skrbite za časten iz^id yolitve!
Slovenskim abiturijentom, < ki jim radi pomanjkanja sredste v ni mogoče "študirati na univerzi ali tehniki, priporočamo, da vstopijo v železniško ali poštno službo. V obeh slučajih jih radi sprejmejo, ker je lansko leto stopilo le neznatno število Slovencev; tudi s plačo se s po-četka shaja!	v
v Not disciplinarni red za učence srednjih šol izdeluje pravkar naučno ministerstvo. Kot nekaj novega pridejo vanj strožje odredbe proti narodnostnim in verskim prepirom.
v Od južne železnice. Na novo je "nastavljen uradniški aspirant Josip Cugmus v Račjem. Prestavljeni so: asistenti Gustav Naumann iz Prager-skega v Bruck, Josip Dvorak iz Sp. Dravograda v Beljak, Josip Černe iz Zagorja v Spodnji Dravograd, Franc Sobotka iz Hrastnika v Celje, R. Šegula iz Litije v Hrastnik, Rudolf Kotnik iz Račjega v Trident, Anton Gostič iz Nemške Bistrice v Velikovec, Rudolf Robenhaupt iz Maribora v Ptuj.
Odpeljal je 38 letni pomožni delavec Štefan Cvikl iz Št. Petra v Sav. dol. posestniku Pendlu v Mortanču pri Weizu ženo in petletno hčerko Valentino. Oba živita sedaj najbrže kje v kon-kubinatu in se izdajata za oženjena.
Obolel je, kakor poroča „Slov. Gosp.", drž. posl. Pišek tako, da mora ležati.
Poletni dopusti domobrancev so odrejeni letos od 18. julija do 7. avgusta. Poveljniki posameznih čet lahko pošljejo vojake domov že 16. julija.
Sveti kšeft. G. župnik Vogrin od Sv. Barbare v Halozah je uredil pri podružnici sv. Ane lepo cerkveno goslilno. Običajno ni mnogo gostov — ali enkrat v letu je lepa prilika, da se spravi vino v denar, in to je Anin praznik. Vsako leto dela „Slov. Gosp." brezplačno reklamo za božjo pot k sv. Ani in za — župnikovo gostilno. Tudi letos je točno prišla reklama v »Slov. Gpšp.". G. župnik opozarja verne ovčice na duhovne in telesne užitke pri sv. Ani in dokazuje s tem, da sveta cerkev in njeni J služabniki prav nič ne gledajo na — malho.
Iz Ljutomera. Koncem tega meseca je pri nas birma. Cerkev in cerkvene stavbe kakor tudi farovž stoje novo ozaljšani, da se poklonijo gospodu škofu. Vse drugo življenje je v našem prijaznem trgu. Tudi v šoli pri učencih - birmancih opazimo novo gibanje. Kaplan Škamlec je postal trgovski agitator. Deli med poukom birmancem reklamne listke v obliki pisma, v katerem piše birmanec botru, kaj mn naj vse kupi, izrecno „le pri nekem tukajšnjem trgovcu". Vprašamo gosp. kateheta, ali mu je v nalogo, da agitira na ta način med poukom med mladino, in koliko dobi mesečne podpore od istega trgovca, seveda za »obmejne". Tiskala je te reklame znana nam graška firma.
Imenovan je poštni oficijal Ludvik Bude-šinsky v Mariboru za poštnega kontrolorja.
Častni občani. V »Slov. Gosp." čitamo, da je izvolil občinski odbor v Majšbergu tele gospode za častne občane: župnika Štefana Turkuša v Sromljah, župnika Mariniča v Majšbergu, kaplana Vogrinca v Braslovčah in kaplana Simona Petka v Majšbergu. Škoda, da ni list dostavil tudi, kake »zasluge" so si imenovani gospodje pridobili za Majšperg. Ta vzgled bode gotovo vlekel tudi v drugih občinah: čemu bi pa zaslugi ne častili in slavili naših duhovnih dobrotnikov ? Če se oni bogatijo in naše fare ubožajo; nič ne de, saj se lahko tolažimo z nebeškim kraljestvom.
Iz Maribora. V četrtek ob pol 1 popoldne je umrl v mariborski bolnišnici g. Josip Ašič, ki se je v ponedeljek, dne 4. t. m. vsled neprevidnosti s puško ponesrečil v Laporju na potu na lov. Pogreb je bil danes ob pol 3. uri od mariborske bolnišnice. — S tem popravljamo svojo tozadevno notico v petkovi številki, v kateri smo vsled napačne informacije javili, da se je isti namenoma obstrelil vsled prepira z očetom, katerega pa v kritičnem času niti doma ni bilo.
v Zrelostni izpit na mariborski gimnaziji se je vršil od 5. do 9. julija. Udeležilo se ga je 38 rednih učencev osmega razreda in 1 privatist. 21 jih je bilo Slovencev, 18 pa Nemcev. Predsedoval je g. ravnatelj mariborske realke Robert Bittner. Z odliko so maturirali: Cremošnik Gregor iz Polzele, Goričan Alojzij iz Sp. Ložnice, Schmi-sing grof Kerssenbrock Emerik iz Seketina pri
Varaždinu, Strižič Franc iz Ložnice pri Slov. Bistrici, Weber Franc iz Št. Petra pri. Radgoni. — Zrelim proglašeni, deloma enoglasno, deloma po večini glasov, so bili: Berenreither Ivan iz Maribora, Burggasser Ožbold iz Rive, Dembicki pl. Navija Artur iz Budimpešte, Eckrieder Alojzij iz Maribora, Firbas Stanko iz Brežic, Hanns Karol iz Idrije, Heric Alojzij iz Vučje vasi, Jaeger Ev-gen iz Miljane, Jančič Anton iz Maribora, Klobasa Andrej iz Blaguša, Korošak Roman iz Št. Jurja na Ščavnici, Kožar Martin iz Brengove, Knk Jožef iz Blatnega, Majcen Gabrijel iz Maribora, Marin Vilko iz Sv. Tomaža, Marinič Franc iz Dolene pri Ptuju, Moser Bogomir iz Maribora, Regoršek Kari iz Trbonj, Sandermann Josip iz Zagrade. Slavič' Ivan iz Cvena, Somrek Anton iz Brezja pri Konjicah, Supančič Ivan iz Jarenine, Svetigl F, iz Vranskega, Šlik Alojzij iz Št. Petra ^j-jj. AJ^i-boru, Thalmann Valter iz Maribora, Tribnik Marko iz Maribora, Bruno pl. Vistarini iz Leitersberga pri Mariboru, Vrečko Josip iz Podgorja, Weingerl Josip iz Halla, Wresnig Ferdinand iz Gradca, Zweifler Avgust iz Maribora. Trije kandidatje so reprobirani na pol leta. Občni uspeh je torej prav povoljen.
v Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Vodstvo »Ženske podružnice sv. Cirila in Metoda" v Št. Lovrencu nad Mariborom izreka tem potem tisočero iskreno zahvalo velecenjeni obitelji Lampreh-tovi p. d. Ternjekovi, katera je dala na razpolago svoje lepe prostore, pripravila velikanski kres in oskrbela streljanje za prireditev kresne veselice 3. julija v proslavo 25 letnice družbirega obstanka, za njeno izredno skrb in požrtvovalnost pri sodelovanju. Nadalje izreka zahvalo cenjenim gospem in gospodičnam, katere so za svoje neumorno delovanje žele splošno pohvalo in pripomogle k lepemu gmotnemu uspehu. Dragim gostom domačinom in tujcem, kateri so prihiteli ta dan pokla-dat vsak svoj dar na narodni žrtvenik za ohranitev svojega jezika in za ojačanje svojih postojank. Čast in hvala vsem.
v Žitne cene v Gradcu, 14. julija. Pšenica 76—77 kg K 1080, 78 kg K 1110, 79 kg K 11*25; rž 72—73 kg K 7'—, 74 kg K 7*30, koruza K 6*80—7'20, vse nezadačeno.
v Živinske cene v Gradcu dne 14. julija. Na sejm se je prignalo 298 volov, 174 bikov, 398 krav in 130 telet. Cene so se splošno zvišale. — Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 44—49 (izjemoma 55), napol pitani voli 40—43, suhi 37—39, voli za rejo 37—42, pitane krave 36—39, napol pitane 27—35, suhe 20—26, biki 38—44, mlade molzne krave (do četrtega teleta) 34—41, starejše molzne krave 29—33, breje 31 do 36 kron. Od zunanjih kupcev so največ pokupili Gornještajerci.
Druge slov. dežele.
Nevihte, toča in strela. Vremenska prognoza za 15. julij se je najbrže ravno za tisti kraj najbolj uresničila, od koder je izšla. Kranjci smo hoteli Štajercem na hrbet obesiti glavno izhodišče neurja, pa smo jo sami dobili po grbi. Kakor smo že včeraj o-menili, morali so biti kje na daljnem zapadu, oziroma jugozapadu kaki večji elementarni izgredi, katerih vpliv je Kranjska že vsled svoje lege najpreje in najbolj občutila. Nasprotno pa je dozdevno pretežno na-gnenje za nevihte na Štajerskem odvrnil severoza-hodnik, ki se je pojavil v višjih plasteh. Tako si moremo tolmačiti, da j ekmalu popoldne okrog Ljubljane divjala velika nevihta, dočim je bila Štajerska do takrat, vsaj kakor je bilo videti, še lepo na vedrem. Neurje se je pojavilo iz začetkoma neznatnega hudournega oblaka na zapadni meji Kranjske. Kmalu so bili videti veliki nalivi, ki so se raztezali proti jugozapadu ob obmejnem pogorju. Okrog pol 2. pop. je bila tudi že Notranjska kotlina zavita v livkam podobne oblake. Tedaj se Ljubljančanom še niti sanjalo ni, da jih kmalu obišče neljubi viharni gost. Zanimivo je bilo videti, kako se je nevihta pri Podrožniku za trenotek zbala Ljubljane ter jo usekala preko sedla šenskega hriba proti Št. Vidu na ljubljainsko polje. Naenkrat pa se je premislila, se potegnila nazaj ter jo mahnila naravnost čez Tivoli v naglim skokom podobnih curkih. In tedaj je zaropotalo. Sprva med dežjem, pozneje kar sama zase, je začela udrihati kot lešniki debela toča, ki je posebno ljubljanski grad bombardirala. Med tem ko je na jugozapadni strani vršelo in šumelo, treskalo in grmelo, je bilo na nasprotni strani najlepše vreme. Koncert je trajal kake pol ure in se potem nadaljeval proti jugovzhodni Dolenjski. Ob 2. je bilo zopet splošno lepo vreme. Ampak silno soparno. Okrog 4. pop. pa je to pot vendar od štajerske meje prihrula druga še hujša nevihta, ki je trajala malone do 5. pop. To pot je bila ljubljanska kotlina prizadeta na svoji jugo- in severovzhodni strani. V več krajih je treščilo, kakor čujemo je nekje pri Studencu in Mostah vžgalo dvoje poslopij. Ali je ta nevihta prinesla tudi točo, se ne ve. Nevihta
se je nato preletela na skrajno zapadno in severovzhodno mejo Kranjske in ondi razsajala pozno v noč. Kakor je bilo videti, prizadet je bil proti večeru tudi Bohinj in severni del Gorenjske.
v Zmaga slovenskih občin. Par let sem se že bije hnd boj za slovensko šolo na Strojni in v Št. Danijeln. Slovenski starši so se nprli utrak-vizmu teh šol, ker se je v njih š poukom v nemščini učence naravnost poneumnjevalo. Deželni šolski svet je odločil, da naj bo učni jezik na obeh šolah slovenskonemški, v začetku slovenski, v drugem ali tretjem menjavaje slovenski in nemški, od četrtega leta samo nemški, slovenščina le kot pomožni jezik. Da je namen vsega tega po-nemčevanje, je jasno ko beli dan. Proti temu odloku so se pritožili občina Št. Danijel, krajna šolska sveta obeh šol in nekateri starši na naučno ministerstvo. To je odlok dež. šol. sveta potrdilo in zavrnilo pritožbo, oziroma zahtevo, naj bo učni jezik na obeh šolah slovenski, nemščina pa le učni predmet. Proti temu odloku ministerstva se je občina pritožila na ckr. državno sodišče. To je spoznalo, da sta deželni šolski svet in ministerstvo kršila člen 19. drž. tem. zakona, ker se mora v občini Št. Danijel brez vsega dvoma smatrati slovenščino kot deželni jezik in se nikogar ne sme siliti v jezikovnomešanih deželah, da bi se moral učiti drugega jezika. S to razsodbo je obsojeu celi šolski sistem na Koroškem. Kakor pa je razvidno iz pisave nemških listov, se koroški deželni šolski svet postavi ne namerava ukloniti, saj postave in razsodbe najvišjih državnih organov so za to, da jih nemške korporacije kot varuhinje zakona ne — upoštevajo.
v Shod v Prevaljah se ne vrši 17., ampak 31. tm.
v Na celovškem ženskem učiteljišču je napravilo zrelostni izpit vseh pet slovenskih gojenk 4. letnika. — Na moškem učiteljišču je maturi-ralo 54 dijakov, 10 z odliko. Med onimi, ki so maturo prestali, so trije Slovenci. Maturirali so tudi 4 eksternisti (2 moška, 2 ženski), med temi gdč. Lilek iz Celja, ki je maturirala v slovenščini z izvrstnim uspehom.
v Občni zbor posojilnice v Prevaljah je 20. tm.
v Stolnim kanonikom v Ljubjani je imenovan posl. dr. Ignac Žitnik.
v „Stotnik Markovič in podčastnik Smrečnik od 10. stotn. 87 pešp." Na našo tozadevno notico v »Nar. Dn." z dne 8. tm. nam piše gospa Smrečnik, da ni res, da bi bil njen mož kedaj s potegnjeno sabljo za njo letal. — Besedo ima naš dopisnik.
Peronospora na hraštju se je pojavila tudi na Kranjskem, kakor poročajo iz Adlešič v Beli-krajini.
Iz liste kazenskih zagovornikov je dalo tržaško dež. sodišče izbrisati dr. Pompea Robbo, znanega zagrizenega iredentovca, ker se mu je dokazalo že več slučajev zapeljevanja h krivi prisegi.
Dnevna kronika.
v Slavnostni dnevi slovensko-srbskega pobra-timstva v Belgradu. Minolo soboto so prišli udeleženci izleta, ki ga je priredilo v Belgrad ljubljansko pevsko,društvo »Ljubljanski zvon", med brate Srbe. Srbsko časopisje je v navdušenih člankih pozdravljalo Slovence kot; n.ijroa^jjMn naj-simpatičnejši jugoslovanski narod; pri ■prihodu jih je pričakovala večtisočglava množica s celim bel-grajskim občinskim odborom na čelu in topovi so grmeli Slovencem v pozdrav. V navdušenih besedah je pozdravil belgrajski župan dr. Glavinič slovenske goste kot člane onega naroda, ki je stal Srbom zvesto ob strani tudi v trenutkih, ko so bili na robu obupa. V imenu Slovencev se je na pozdravu zahvalil drž. posl. Al. Štrekelj. — V nedeljo dopoldne je bila v »Gradjanski kazini" Slovencem na čast slavnostna akademija, ki jo je otvoril rektor belgrajskega vseučilišča Sava Uro-ševič; o jugoslovanskem problemu je imel obsežno predavanje slovenski rojak dr. Niko Zupanič, upravitelj srbskega narodnega gledališča Milorad Gavrilovič pa je recitiral srbske prevode raznih slovenskih pesmi ter Aškerčevo »Srbsko dekle" v originalu. V nedeljo popoldne so Slovenci obiskali grob slovenske rojakinje Vele Nigrinove. Zbralo se je na pokopališču na tisoče srbskega občinstva; v vznesenih besedah je Milorad Gavrilovič slavil pokojnico, slovenski in srbski pevci pa so zapeli več žalostink. V nedeljo zvečer je bil koncert v »Narodnem gledališča", ki je bilo natlačeno polno. Slovenska pesem je Srbe naravnost očarala in srbski listi navdušeno pišejo o koncertu. Največ priznanja sta žela član ljubljanske opere lirski tenor Iličič ter gospa pl. Foedranspergova. — Po koncertu je bil na vrtu hotela Imperial slavnostni banket. Vrsto napitnic je otvoril žnpan dr. Gla-
5 ■ ••• . . vinič. V imeau Slovencev so govorili gospa dr. Tavčarjeva, dr. Švigelj in P. Strel. V pondeljek so se peljali Slovenci v Smederevo, mesto s starodavno trdnjdvo ob Donavi. Bili šb istotako gostoljubno in navdušeno sprejeti. Prpoldne so napravili tam koncert, zvečer pa so se ob grmenju topov s trdnjave vračali v Belgrad. V torek dopoldne so prisostvovali vojaški paradi ob priliki godu kralja Petra. Nato se j;m jena kraljevskem vrtu priredil zajutrk. kjer je prisostvoval tudi prestolonaslednik Aleksander, ki se je z mnogimi Slovenci prijazno razgovarjal. Popoldde so Slovenci prisostvovali ljudski slavnosti v čast godo-vanju kralj" Petra v Topčiderju. Kralj Peter je govoril z mnogimi Slovenci, med njimi s poslancem Štrekljem. Zvečer pa je bila ljudska veselica v Kalimegdanu. »Ljbuljanski Zvon je nastopil s par pevskimi točkami. Kralj Peter je otvoril ples — srbsko kolo z gospo dr. Tavčarjevo. V sredo popoldne so se Slovenci med navdušenimi ovacijami občinstva poslovili od Belgrada. Srbsko-slovensko bratstvo in kulturno edibstvo je s tem obiskom in medsebojnim' spoznanjem zadobilo še trdnejše oblike.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
BANSKA KRIZA NA HRVAŠKEM?
Hrvaške težnje.
Dunaj, 15. julija: .Današnja »N. Freie Presse« prinaša vsebino teženj, katere bodo prišle pri današnji konferenci z banom dr. Tomašičem na razgovor. Težnje se dele v dve veliki skupini. Prva skupina obsega vprašanja državnopravnega značaja. Pred vsem spada semkaj vprašanje službene pragmatike železniških uslužbencev. Hrvaški poslanci vstrajajo na svojem starem stališču, da železnice niso privatna, temveč državna last in da se ima radi tega pri železnicah na Hrvaškem uveljaviti jezikovno vprašanje na podlagi tozadevnih koncesij ministerskega predsednika Wekerla. To vprašanje je za nje važno, ker bi uvedlo hrvaški službeni jezik na vseh železnicah, ki tečejo po hrvaškem ozemlju. V drugo skupino spadajo vprašanja gospodarskega značaja in ta vprašanja stojapo pred vsem v ospredje. Kot glavno vprašanje je ^ffnatrati proračunsko vprašanje. Proračun na Hrvaškem je nastavljen z okroglo 23 milijoni. Hrvaška se je tudi pri večjih napravah premalo upoštevala. One svote, ki so bile namenjene za Hrvaško, se niso izročile. Hrvaški proračun je na slabšem kakor bosanski, tudi v slučaju, ako bi se moglo računati s proračunom 74 milijonov kron. Tudi je neprijetno dirnilo hrvaške polsance, da se pri najetju novega posojila ni prav nič upoštevalo hrvaških potrebščin. — Od nadaljnih teženj so še tri vprašanja velike važnosti. Prvo vprašanje zadeva ureditev železniških tarifov. Železniški tarifi so na Hrvaškem zelo visoki in še popolnoma neurejeni. Blago, ki se pošilja iz Hrvaške na Slavonsko ali narobe, mora napraviti ovinek 270 km, namesto da bi direktno šlo. Drugo gospodarsko vprašanje se tiče liške železnice. Liško ozemlje je zelo zaostalo, ker nima poštenih ln dobrih prometnih zvez. Ljudstvo radi tega ne more racijonelno obdelovati svoje zemlje in zato se ljudje iz te okolice vedno bolj izseljujejo v Ameriko in drugam. Samo zboljšanje prometnih zvez more napraviti tem slabim razmeram konec. Liška železnica se ne sme nikdar smatrati za vicinalno železnico. Glavno je pri tem, da se zveže liško ozemlje in ga veže z drugimi deželami. Zaradi tega se bodo hrvaški poslanci močno zavzemali za želežniško progo Knin-Ogulin - Karlovec - Metlika. Liško železnico nadomestiti z navadno lokalno železnico torej nikakor ne gre. Tretje vprašanje pa se tiče točke, da se v bodoče Hrvaška pri državnih investicijah bolje upošteva in ne tako prezira, kakor do sedaj, kar najbolje svedoči ravno zadnja vladna predloga glede najetja posojila, kjer so se hrvaške potrebe popolnoma prezrle.
ODGOVOR BANA TOMAŠIČA.
Budimpešta, 16. ulija: V včerajšnji konferenci bana dr. Tomašiča z vodji hrvaške delegacije je ban dr. Tomašič izpolnitev nekaterih hrvaških zahtev kratkomalo odklonil in grozil, da bode odstopil, ako bi Hrvati vstrajali pri njih. Danes dopoldne je imel dr. Tomašič s Khuen-Hedervaryjem dolgo konferenco o včerajšnjih pogajanjih s hrvaškimi delegati.
BARON BIENERTH V ISCHLU.
Ischl, 16. julija: Baron Bienerth je dospel danes zjutraj sem. Poročal bo cesarju o tekočih političnih zadevah.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA?
Madrid, 16. julija: Ko se je peljal danes kralj Alfonz iz San Sebastiana v Segovio k otvoritvi nekega spomenika, sta napravila nanj dva španska anarhista atentat. Kralj je ostal popolnoma nedotaknjen. Jeden atentator je zaprt, drugi je ušel vsled splošnega razburjenja.
ZASEDANJE BOSANSKEGA DEŽELN. ZBORA.
Sarajevo, 16. julija: Izvirno je bilo določeno, da bode trajalo prvo zasedanje bosanskega deželnega zbora le štiri tedne; sedaj pa je jasno, da se bode moralo raztegniti čez celi mesec julij, ker proračunski odbor ni mogel v določenemu roku 10 dni rešiti proračuna, tako da pride isti pred plenum še le prihodnji teden.
V SEV. AMERIKI NE BO ŽELEZNIC. STAVKE.
Filadelfija, 16. julija: Vodje delavcev so proglasili, da nocoj ne bode začetka^železničarske stavke.
Pariz, 16. julija: Tukaj vlada mnenje, da se bodo vesti o atentatu na kralja Alfonza reducirale na to, da je bilo vsled odkritja kakega anarhističnega kom-plota v Valladollidu zaprtih več anarhistov. O atentatu še ni nobenega uradnega poročila.
Po svetu.
v Kraljarazžalii je Franco Borges, taja ik lista »Giondale. Mondo", ker je objavil o njem neke članke. Obsojen je na 5 mescev ječe in 10.000 reisov globe.
v Slovenci v Ameriki, v Pitsburgu nameravajo naši rojaki postaviti »Slovenski dom". Sestavil .se je poseben odbor, ki vodi priprave.
Književnost.
Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Prirejeno za ljudskošolsko mladino. Tiskal Iv. Fr. Lampret v Kranju. Cena broširani knjižici 40 vin., vezani 60 vin.
Narodni gospodar.
»Lastni dom", registrovana kreditna in stavbena zadruga v Gaberju pri Celju, je imela v prvi polovici tega leta 881.312 K 35 vin. denarnega prometa. Vložilo se je 272.359 K 48 vin., hranilnih vlog; posojil se je vrnilo 94.736 K 92 vin.; obresti od posojil se je plačalo 15.852 K 52 vin., v tekočem računu (menični eskompti) se je prejelo 43.368 K 59 vin.; 94 na novo vstopivših zadružnikov je plačalo 65 glavnih in 29 opravilnih deležev v skupnem znesku po 1358 K. — PosojiJ se je izplačalo 218.596 K 07 vin.; hranilnih vlog se je dvignilo 178.303 K 74 vin.; v tekočem računu (menični eskompt) se je izplačalo 38.091 K 35 vin. — Zadruga šteje sedaj 477 zadružnikov, kateri so vplačali skupaj 9294 K deležev.
Tržne cene.
Dunaj, 15.julija. Borza za kmetijske pridelke. Zavoljo deževnega vremena, slabih rezultatov žetve in zvišanja cen v Novem Jorka so danes cene poskočile in sicer pri pšenici za 10 vin. Rž se je držala, toda imela je malo prometa, oves je bil zanemarjen, toda, se je držal, isto koruza.
Budimpešta, 15. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'44, pšenica za april K 9'65, rž za oktober K 7 15, oves za oktober K 7 20, koruza za jalij K 5'50. koruza za avgust K 5'51, koraza za maj K 5'52. Pšenice se zmerno ponuia in kupuje, tendenca trdna, promet 16 000 m sto-tov, pšenica v efektivu za 10 vin. višja, ostalo trdno, tudi termini. Vreme deloma oblačno.
Trst, 15. julija. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 41'25 do K 42"50 za dobavo K 42'25 do K 43.25 Tendenca trdna.
Praga, 15. julija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34'70, nova kampanja K 25'70. Tendenca: mirna, /reme se vedri.
Budimpešta, 15. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 39.913 komadov.
Budimpešta, 15. julija. Mast. Svinjska mast 152'—, namizna slanina 140—.
•Kvas Avgust
ta čas v Šoštanju se naj oglasi v osmih dneh v Zvezni tiskarni, sicer bode imel neljube posledice.
Gostilniška oprava
na prodaj!
Proda sc iz proste roke za primerno ceno precej gostilniške oprave (mize, stoli, peč, kuhinjska posoda, prtiči, omara za steklenice, steklenice in čaše za vino in pivo, lednik, sodi, gantnarji, tudi plinove cevi in drugo.
Kje, pove upravništvo ,Narodnega Dnevnika'.
415 3-1
Restavracija pri „Zelenem travniku' v Celju, o o o
V nedeljo, dne 17. julija t. I ob 3. uri popoludne
vrtni koncert
polnoštevilne „Celjske železničarske godbe".
Vstopnina 30 vin. za osebo. Za mrzla in topla jedila je najbolje preskrbljeno. K mnogobrojnem obisku vabi najuljudneje
Jakob Nlaurič, gostilničar.
Dobro pokrito kegljišče.
Obrambni vestnik.
v Za Ciril-Metotfov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 752.753. 754. Pan „Posavčev" na Dunaju (plačal 600 K); 755. Učenke dekliške šole v Trstu (plačale 84 K); 756. Ivan Pla itan ckr. not. v Ljubljani (plačal 200 K); 757. do 761. Slovenski železniški uradniki v Trstu (podpisali 5 kamnov); 762. Podružnica Polzela (plačala 200 K); 763. Podružnica na Vrhniki (plačala 200 K); 764. Celjski gimnazijci (plačali 200 K); 765. Omizje v „Sladki luknjici" v ^Celovcu (plačali 20 K); 766. Učiteljsko drnštvo za celjski okraj ; 767. Kegljaška zveza „Edinost" v Ljubljani (plačala 200 K); 768. Ženska podružnica v Mozirju (po mali Stanki 100 K, po pošti 100 K, skupaj 200 K); 769. Dragotin Hribar tiskar v Ljubljani (plačal 200 K); 770. in 771. Narodno ženstvo v Ljubljani; 772. Čitalnica v Škof ji Loki; 773. Oskar Deu ckr. okr. sodnik v Škofji Loki in sestra gospa Eggenberger-jeva; 774. Podružnica Sevnica (plačala 100 K); 775. in 776. Moška in ženska podružnica v Kranju (plačali 336 K); 777. Bralno društvo v Tržiču (plačalo 50 K); 778. Skupina rodoljubov v Gorenjivasi (plačali 60 K); 779. Narodni duhovnik (na račun II. kamna plačal 120 K); 780. Kalister Anton v Trstu (plačal 200 K); 781. Podružnica Vuzenica (plačala 100 K); 782. Podružnica Vuhred (plačala 200 K); 783. Ženska podruž. v Mariboru (plačala 200 K); 784. Ženska podružnica v Pevmi (plačala 200 K); 785. Odposlanci koroških Slovencev (plačali 200 K); 786. Rdeča marela v Pulju (plačala II. kamen v znesku 200 K); 787. Slov. narodne abiturijentke v Gorici (plačale 200 K).
Izkaz. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila na glavni skupščini dne 3. julija t. 1. izročene sledeče darove i. s. A. družbena pisarna je prejela: a) v gotovini: 1. podružnica Škofljica 200 K, 2. delavke .v tobačni tovarni, tu 5 K, 3. kegljaški klub „Ruši", tn, za obr. sklad 200 K. 4. neimenovan, tu 100 K, 5. železniški uradniki južne železnice, tu, za obr. sklad 200 K, 6. dr. Josip Kolšek, Laški trg 200 K, 7. Ivanka Mikuš, tn, za obr. sklad 200 K, 8. neimenovan, Dunaj 10 K, 9. podružnica v Polzeli, za obr. sklad 2. kamen 200 K, 10. Julij Žigan, Polzela 20 K, 11. podružnica Kropa, Kamna gorica itd. 52 K, 12. moška in ženska podružnica Vrhnika, za obr. sklad 200 K, 13. župnik Fr. Škrjanc, tu 5 K, 14. podružnica Trebnje 60 K, 15. moška in ženska podr. Kranj, za obr. sklad 336 K, 16. podružnica Unec, po gospe Sebenikar 61 K, 17. podružnica Dobrunje 100 K, 18. celjski gimnazijci, za obr. sklad 200 K, 19. Fran Treiber, Št-.. Rupert 10 K, 20. kegljaška zveza ..Edinost", tu, obr. sklad 200 K, 21. Slovensko omizje v ,.Sladki luknjici" v Celovcu za obr. sklad 20 K, 22. natakar Lipe v „Evropi",tu, svojo napitniuo3./7. « K, 23. S. Treo, tu. 20 K. 24. Štele, Svetec, oba krščena pri istem kamnu a 1 K 2 K, skupaj 2667 K; b) v hranilnih knjižicah: Slovenski trg. akademiki v Gradcu 67 K. — B. blagajnik A. Hudovernik prejel: a) v gotovini: 1. podružnica v Planini 30 K, 2. ženska podružnica Zagorje s pokrovi-teljnino 304 K, 3. podruž. Rajhenburg, obr. sklad na pokroviteljnino. 100 K, 4. narodui duhovnik, tu. za obr. sklad, 2. kamen 120 K, 5. podružnica Vransko 160 K, 6. Ant. Kalister, Trst, za obr. sklad 200 K, 7. podruž. Vuzenica, za obr. sklad 100 K, 8. ženska podružnica, Trst 2500 K, 9. podružnica Vuhred i. s. od podružnice 100 K od gospe Pahernik 100 K skupaj 200 K; za obr. sklad, 10. podružnica trornjesavinska ženska v Mozirju i. s. po mali Stanki 100 K, po T. Ježovnik. brzojavno 100 K skupaj 200 K, 11. Malčki" •v Mozirju po Stanki 20 K, 12. mariborska ženska podružnica, za obr. sklad 200 K, 13. ženska podružnica v Pevmi, za obr. sklad 200 K, 14. odposlanci koroških Slovencev, za obr. sklad 200 K,
15.	rodoljubi v moški podr. v Radovljici 50 K,
16.	Iv. Murnik, tu, za obr. sklad 100 K Iv. Mur-nik mesto pozdrava 20 K skupaj 120 K, 17. učenci šentjakobske šole v Trstu 100 K, 18. podružnica Kranjska gora, za obr. sklad 100 K,
19.	„Rdeča marela" v Pulju. za obr. sklad 200 K,
20.	dr. E. Dereani, Gorica 1000 K, 21. Slovenci v Ameriki 1000 K, skupaj 7104 K; b) v hranilnih knjižicah: 1. preferancarji v Škofji loki, za obr. sklad 200 K, 2. celjske podružnice 1000 K skupaj 1200 K. — Svota vseh prejemkov na skupščini znaša torej 10.978 K. — Družba je še prejela po poštno čekovnem prometu veliko prispevkov za jubilej. Ti zneski se radi pomanjkanja prostora sedaj ne objavijo, ampak v mesečnem izkazu za julij, t. j. začetkom meseca avgusta.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 9. julija 1910.
Prodajalka
izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme
takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe pod ,2000' na upravništvo tega lista.
4io 3 8 Naprodaj sta
dva pava
in 4 mesece star pes bernardinsfce pasme«
Starlšl psa so lzborni varuhi. — Naslov pove upravništvo Narodnega Dnevnika.
z dobrimi šolskimi spričevali, ki ima veselje do trgovine, sprejme [Davorin: PodlesniR,
trgovec v Radečah pri Zid. mostu.	405 2-1
sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka Julius Žigan, Polzela, Savinska dolina.
413 3-1
Proda se
novozidana hiša s 3 sobami in velikim vrtom, 10 minut od Celja. Natančneje pri Ferdinandu Podrebšek, Gaberje pri Celju št. 129.
Dobro idoča
trgovina in gostilna
*
blnu premogokopa ter dve minute od železniške postaje oddaljena z lepim prometom 50.000 K, kateri se lahko z malim trudom podvoji, ter z malim posestvom (njivo, travnik in vrt) se radi rodbinskih razmer ceno proda. — Naslov pri upravništvu „Nar. Dnevnika". 412 3-3
Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev.
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano pri bivši učiteljici proti zmerni ceni. Strogo nadzorstvo. Zračna soba, veliko dvorišče in vrt kot igrališče Naslov pove upravništvo tega lista. 400 3-2
SINGER^
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ■w—znamenju. —
sc
Ol t-
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul.
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
Mestni hranilnici ljubljanski i
Stanje hranilnih vlog
nad 37 milijonov K.
Rezervni zaklad
nad I milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po
4VI.
ter pripisuje ne-vzdigneneobiesti vsakega pol leta h kapitalu.
Za varnost denarja jO porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
najmanj
Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po j 1/4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
domače hranilnike.
185 12-5
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
kreditno društvo.
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v PREŠERNOVI, prej SLONOUI (Elefantovi) ulici štev. 3.
Išče se v najem v prometnem kraju
trgovina z mešanim blagom
eventuelno tudi z gostilno. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".	i\\ 3-2
Superfosfat
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, » toajvečja množina pridelka. — Za je-'wWffBko'i fKtev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve ffl superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah i in društvih.	9 28-17
Bureaui Praga, Prikopi 17.
32 52-22
Ogromno
denarja si prihranite, ako
takoj naročite cajgaste ostanke za ženske obleke 20 m po K 8 -, K 10'-in K 12-
trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.
iz narodne vele-
f
ki

v volnenem biagu, v vseh barvah in kakovostih ter
velika zaloga
francoskih batistov za letne obleke
de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih
priporoča
Karol Vanič, m i;
33 Narodni dom. 52 28
Pozor!
Ki I ne pase
in druge strojne pripravo za telesne po-aidu	ško4be kupujte le
pri izvežbanem obrtniku, kjer se po zdravniškem predpisu po najnižji ceni izdeluje.
368 10-5 Z spoštovanjem Franc Podgoršek, bandažist Maribor, Grajska ulica 7 (Burggasse 7).

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 3K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-fnega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 E, najfinejši drsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
•i Mi;
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim piibastim posteljnim perjem 16 E; Dapol puh 26 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14, E, 16 E; zglavniki 2 K. 3 E 50 h, 4 E. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-25
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
249 38—14
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
franc Strupi

Celje, Graška cesta.
CD
S-—
-2Č
CD
«0
-C O
«0 >
as o
N >
<X>
1
ax »
R «
o< |
V .
f «1
eo
CD
NK !
L
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! tfk Nadrobno!
Priporočata svojo bogato zalogo
šiirallnili stroj e v
za rodbino in obrt.

stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

Nagrobne vence
v raznih; velikostih in cenah s trakovi -inlbrez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
R. D1EHI, žganjapna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doina žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
§	Karodni slikar to plcstor t (dj«.
	P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvrSrijein vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, Črkoslikarstvo ha steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov.
	Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štey. 5.

1	Le	karnarta A. Tliierrvta balzam	
		JI II	(obl. varovano.) Edino i Isten z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenjn, motejnn prebave, kašlin, prsnim in pljnčnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna H steklenica K 5 —. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega.jjčinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K al&slov: Lekarna pri angelu varhu A. THterry vfPregradi pri Rogatcu. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. . a sr; 315 18—rlO
	I ICH DIENJ AlleinechferBalsam Ml to IdiutZMfil-Iptiitk« du A.Thierry in Pregrada li Rtkltuh-Si rbruuL		
Ljubljanska kreditna Jianka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000.
št. 2.
"i
Rezervni fond kron 400.000.
v lastni hiši, Stritarjeva Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	1494020
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči	KuPuie in	srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T- /2 jOu papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ======================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ' z dmejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DONI1
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (57.)
sprejema hranilne vloge od vsakegsi, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raean © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
gl prla jnžnoštajersHa Kamnoma
ms
Stavbena ln umetna kam> nose&ka obrt s strojnim :::	obratom.	:::
IzvrSevanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. Iz različnih kamenor in :::	cementa.
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Bru&enje, poliranje id b
struganje kamena s troji.
SuJiioUinb« «1 mm Sli« Brzojavi:,Kamnoseška In-
lnflttSTnjSija arnzoa. domska družb. c«ije<.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sljenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprav* zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiftč
(rakev).	:::
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-tavanje napisov t iste.
llinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju -: prevzame vsakovrstna =====
stavbena zias« tesarska dela
61 50-26
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Agro-Merkur
v LJubljani.
* n
* *
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion ^t. 3. Skladišče in k 1 e t i v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem Itd., zadrugam, društvom itd. najiboijsr vir za nakupovanje blaga.
DavavI Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, IrUAUr •	semena stroji In orodja.
l/ivia I Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V lliu 5 goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. • • • « Sir, maslo, žito, moka, olje Itd. » » » -
- - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
29-28 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
Zvezna trgovina v Celju
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	=
83 48-24
Br-I
ais
31=5112
L1
1
3užnoštajerska hranilnica u Celju
od
L
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
u narodnem domu. r
Dosedaj je dovolila 30.0(90 kron,
za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in ]ih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se lužtlOŠtflfefSlCg taattHiffcš Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
^H&iiv^icijttjsii HiRHiiHivt a)j varovance jn zahtevajte pri sodiščih,	!««arf!mfft
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jUZuS^SJuSlJO nfanUKlCO.
43 52—97

i
i
3
slls
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron'vpiačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
= Poštne hranilnice ček. št. 9579
¥ lastni hiši
rodni dom'
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti ©°/o» 51/2°/o in 5% obrestovanju.
Hlad 6 milijonov kron hraniloi^ vlog
g Slad 332.000 kron rezervn. zaklada

13 52-28