Naročnina Hata: —
Celo teto	.	.	KW—
Pot leta .	,	,	,	tf—
Četrt teta	,	*,	,	2*5»
Mesečno.	.	.	>	1'—
Semai Avstrije:------
Cdo teto	.	.	.	15*—
tO vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdih --- popust —
„Straža“ izhaja v pende! jek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Wedniitvo In upravniitvo : Maribor ulica. 5. — Telefon It. 113.
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j
Z nrednlltvom vsak dan od 11.
se more govortff —12. ure dopoldne.
Trst ni v nevarnosti.
Naše nove postojanke na Goriškem trdne. — Naši uspehi v Karpatih. — Bolgarski uspehi. — Važni ministrski posveti na Dunaju. — Rumunska politika.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 20. angusta.
Uradno se razglaša:
Buško bojišče.
Armadna fronta generala ka,valerije n a d v o j-V o id e Karola:	Na Magari zahodno od Mol-
dave je bilo več napadov odbitih. Nemške čete so zavzele goro K re t a. Na severno-vzhodnih obronkih Cerne Hore se boji nadaljujejo. Severno od T a-larskega prelaza so se močnejši sovražni sunki izjalovili Južno od H o r o z a n k e je naš topovski ogenj prodirajočo rusko kolono razpršil.
Armadna fronta generala-feldmaršala plem. Hindenburg a:	Pri Kiselienu so nemški
oddelki pregnali sovražnika iz nekaterih prednjih jarkov. Pri R u el k a ~ C e r v i č a h, kjer so Rusi vdrli na zahodni breg reke, napreduje vspešno naš protinapad. Sovražnik je pustil v rokalh zavezniških čet 367 mož in 6 strojilih pušk.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höf er,
podmaršal.
Majnovejše nemški» uradne poročile.
bije in so zavrnile močne sovražne napade na goro M a g u r a.
Balkansko bojišč©.
Kraja B i k 1 is t a {južno od. Prespa-prelazaj), in B a n i c ja sta zavzeta. Severno oti jezera O s t -revo smo vrgli srbsko drinsko divizijo z višin Džemat 'Jeri in Metterlo Te pesi, ki obvladujejo okolico. Protinapade smo odbili.
Trst izven nevarnosti.
Dunaß, 20. avgusta.
Naša fronta na Primorskem se je že močno u-trdila. Naš vojni položaj se vsled dosedanje izpre-membe naše fronte ni popolnoma: nič poslabšal. Računati se sicer mora vsak dan z norimi sovražnimi napadi, a sovražnik ne more več naprej. Trst pa danes ni bolj ogrožen, kot ođ začetka vojske z Italijo*
Dolgotrajni ministrski svet.
Dunaj, 20. avgusta.
Včeraj se je predpoldne in popoldne pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha vršil ministrski svet, katerega) so se udeležili vsi ministri. Posvetovanja so trajala od 10. do A2. in od 4. do Al2. ure ponoči.
Dunajski dopisnik lista „Dzienik Polski“ poroča svojemu listu, da. se bodo v kratkem v zvezi z važnimi političnimi dogodki izvršile tudi važne osebne spremembe na najvišjih uradnih mestih,
Berolin, 20. angusta.
Francosko bojišče.
Severno od reke Somme je vojno delovanje polagoma pojenjalo. Pri O v i 11 e r s u so še trajali do večera boji iz bližine. Posamezni sunki so bili se-verno-zahodno od P o'z i e r e s a ter ob obeh straneh gozda Foureaupc o db i t i.
Po sedaj došlih poročilih se je napada dne 18. avgusta udeležilo najmanj osem angleških ih stiri francoske divizije.
Desno od M o z e je sovražnik včeraj zvečer še ponovil svoje napade na ozemlju Thiaiumont — F 1 e u r y. Ponovno je vidri v vas F 1 e u r y, v ostalem pa bil o 'd b 51. Severno-za,hodno ocl utrdbe Thi-aumont in v, gozdu C h a. p i t r e so ostali sovražni sunki z ročnimi granatami b r e z v s p e š n i. Angleške patrulje so bile pri F r o m e 1/1 e s u in sever-no-zahodno od L i e v i n a odbite. Pri kraju L e-in tr ey je bilo nekaj sovražnikov vjetih.
Busko bojišče.
Armadna skiupina maršala H i n d e n b u r -ga: Ob Be rezini severovzhodno od Djeljatiči so bili ruski poskusi za prehod čez reko izjalovljeni. Na o-beh straneh kraja R u d k a - C e r v i č e ob Stohodu je 'še boj s sovražnimi četami, ki so prodrle na zahodni breg reke, v teku. V vspešnem protinapadu je bilo vjetih 6 častnikov in 367 mož ter vplenjenih 6 strojnih pušk. Vzhodno od Kiselina smo vrgli Ruse iz naprejpomakjnjenih jarkov.
Armadna skupina generala kavalerije nadvojvode Karol a:	Severno od Karpatov nobenih po-
sebnih dogodkov. V gozdnatem gorovju so se nemške čete polastile višine K ret a južno od kraja % a-
Iz ruskega pori čila.
V ruskem vojnem poročilu z dne 16. avgusta se
glasi:
Sftetev je dovršena m ves plen čet generala Brusilova v času od 4. junija do 13. avgusta, v katerem so se začela podvzetja in ,se zavzele v zimi z-grajene nemške in avstrijsko-ogrske črte od Pripjeta do. romunske meje, znaša:	7757 častnikov, 350.845
vojakov, 405 topov, 1326 strojnih pušk, 338 metalcev bomb in min in 202 municijskih vozov. Razven tega se je zaplenilo veliko število pušk, gradiva za pre~ ložljive železnice, glasovodne priprave, artilerijska skladišča in pionirska orodja, ss ;
Nemški P*èoìm ob angleški obali.
Nemško mornariško poveljstvo javlja: V vodovju angleške vzhodne Obali so naši podmorski čolni dne 19. avjgusta potopili eno sovražno majhno križarko in enega, torpednega rušilca. Težko poškodovana s torpednimi streli je pa bila ena majhna Križarka in ena velika vojna ladja,.
Na pomoč goričkim beguncem!
Primorskim beguncem, ki prihajajo te dni skozi naše dežele, dele vojaške oblasti, deloma pa tudi vlada in v Ljubljani posebno tudi ljubljanski damski okrepčevalni odbor, jedila in okrepčila. V tem o-ziru je za bednike dobro preskrbljeno, toda hudo je, kar se tiče obleke, saj je veliko beguncev, ki nima-
jo niti najpotrebnejiše obleke. Predsedstvo posredovalnice za goriške begunce se obrača zato v sporazumu s c. kr. deželno vlado na naše prebivalstvo s prošnjo, đa se spomni teh revežev in jim daruje obleke, katero je oddati na imenovani posredovalnici v. Ljubljani, Dunajska cesta št. 28 I; le-ta bo potem razdelila obleko med begunce. Rojaki! Za naše drage brate gre! Odprimo jim srce v teh resnih, tožkih urah in storimo zanje, kar kdo največ more. Danes meni, jutri tebi! Naj domoljubne žene in dekleta sestavijo odseke, katerih naloga bodi nemudoma pobrati po hišah obleke in odeje.
Dobro bi bilo, da bi se tudi s prižnic naprosilo prebivalstvo, naj nujno pomaga, ker sila je velika. Naše Marijine družbe zopet na delo ! Prosimo, da od-pošiljaMji blagohotno poravnajo tudi poštnino, ‘da se posredovalnice, ki potrebuje veliko sredstev, preveč ne obremeni. Tudi za vsak najmanjši denarni dar bo posredovalnica zelo hvaležna- Za našo ljubo domovino trpe‘primorski begunci. Zato naj jim vsak v zaledju pomaga!
N o¥o»a¥ stri j ska politika.
„Karlsbader Tagblatt“ priobčuje pod tem naslovom članek, ki je simptomatičen za sedanje politično vrvenje med češkimi Nemci — znak, da so sedanji veliki dogodki tudi med njimi začeli orati brazde v njivo njihove dosedanje tradicijonelne politike na-pram slovanskemu vprašanju. Zdi se, da se je vsaj v nekaterih nemških glavah začelo svitati in prodirati izpoznanje, kako kriva- in zgrešena, je bila le-ta njihova dosedanja politika — da slovanskega vprašanja niti razumeli niso
Okane k se glasi :
Šeststoletna obdonavska država, ki je preživela izpremembe turških vojen, 301etno vojno,( boje z Friderikom Velikim in Napoleonom, kakor tudi vojno letn 1866. se je sedaj rama ob rami, tesno združena z nekdanjim nasprotnikom, v dveletni svetovni vojni zmagonosno vzdržala ne glede na razne pripetljaje.
Avstrijska državna ideja, čustvo skupne pripadnosti vseh narodov k obdonavski državi je na klubaj vsem pesimistom inozemstva in tuzemstva slavila svoje zopetno vstajenje. In sedaj je na vseh narodih države, posebno pa na, avstrijskih Nemcih, da se orijentirajo na novo — in to tembolj, ker si ti poslednji prisvajajo vodstvo v habsburški monarhiji.
Ne gre samo za vprašanje organizacije bodočih izvoljencev nemškega narodja v Avstriji, torej, za podstavo za novie volitve v avstrijsko poslansko hišo, marveč za resnično modern nemški ljudski program — za skupni avstrijski državni program.
Ker bivajo Nemci raztreseni po vseh delih naše habsburške države, more njihovim resničnim narodnim interesom odgovarjati le tak program, ki olf v a,ropanju rešpekt ijviiuga ojačen ja državne encrtnoßli stremi po ustavni reformi, ki bo tudi njihove manjšine ščitila prod raznarodovanjem, ki bo zagotavljala svoboden naroden razvoj Nemcev, kakor tudi vseh drugih narodov v državi!
Narodno zaokroženje, ustvaritev narodnih ta-tastrov.; uvedba proporci j on aln ega vòlilnega sistema, vdejstvovanje narodne avtonomije v narodno kultu-
reinem pogledu v, gotovih mejah, vse to ni še, vsako samo za-se, recept za rešitev skupnega narodnostnega vprašanja monarhije, ali v svojem sestavu' (sintezi), v svoji skupnosti je jako primerno, da pripomore k uUlaženju narodnih sporov med posameznimi plemeni.
Naroden sporazum pa ni potrebe n samo na Češkem, m a r v e Ö je neizogibno piotlreben v v ^ e h jezikovno mešanih o bi m p c j i b skupne monarhije, j e t o n a j v a ž n e ; a državna z a ih t e -va, vrhni predpogoj vsakega političnega in gospodarskega napredka v A v s t r :i j i. Nezmerni narodnostni in plemenski boj brez ciljev, ki je skozi desetletja prepreöal vsako gospodarsko politiko za povzdigo blajgo sitan j(a (in take polivke bodo bolj nego kdaj zahtevali jpo vfojni vjsi sloji prebivalstva, M producirajo), ne bo smel v bodočnosti zopet ovirati vseh zakonodajni^ zastopov. Da se ta boj vseh proti vsem v bodočnosti prepreči, treba odslej do sklena miru z besedo in pfismom delati na to, da naša skupna notranja politika zapusti poti starega praznega, frakcijskega prerekanja jin da se navede [ na pot velikopotezne ljudske in državne politike,
V času nastajanja srednjevropske državne zveze, ko čaka monarhije nova naloga na Balkanu, se mora obzorje zakonodajalcev in državnikov razširiti, se mora končno v vseh narodnih taborih na tei in oni strani Litve spoznati zveza n la r o d n o b t n i h v p r a Š ia n j v o -beh državnih polovicah med seboj in z balkanskimi. V časih politike svetovnega gospodarstva ni več prostora za politiko po okrajih, zatesnosr-č, no provincijalno perspektivo, za negativen nacionalizem,
Stare stranke vseh avstrijskih narodov morajo svoje programe prilagoditi n o jv e m u času ali pa umakniti se novim) možem, ki so se kaj naučili iz te svetovne vojne!
Glavni nauk iz te vojne pa je, da najsrditeji sovražnik skupnega nemškega naroda, naše monarhije in evropske kulture je — panrusizem. Proti temu in ne proti posameznim slovanskim narodom se mi borimo v svetovni vojni, to rajzglaša že nekoliko časa cela vrsta razumniko\ in politikov v nemški državi.
In v tem boju ne moremo pogrešati protiruskih elementov v zapadnih in južnih Slovanih kot zaveznikov. Zato je treba stremiti po taki rešitvi ne samo potjskega, ampak tudi maloruskega in južnoslovanskega vprašanja, ki odtegne tla ruskemu rovarskemu delovanju na vzhodu in na jugovzhodu naše monarhije, v Galiciji, v Poljski in na Balkanu, in ki poli-
LISTER.
Obisk.
Spisal i os. Stariha .
Siva, gosta megla, se je vlačila okoli hriba in lezla iz doline navzgor. Kakor kača se je za,čela o-vijati samotne hiše pod gozdom, se ovila in lezla više in više. Drobno je pršelo iz nje, vlažnomrzeče — zadišalo je po snegu, v kratkem bosta bela gora, in breg. In potem ne bo več izhoda od tukaj, kakor v grobu se bo počivalo vso dolgo zimo. Lani je že še bilo,* se je pretolklo, mož je delal gaz dau za deem, in tako se je vsaj enkrat na teden prišlo do prvih skupnih koč, do prodajalne, (to cerkVie, ki se je belila tam daleč v dolini, kakor labud na jezeru ob lepih. solnca polnih dneh. Toda letos, kaj bo letos, a-ko nas zamete tako kakor lansko leto? Pred tremi meseci je odšel, poslovil se od nje in od štirih otrok in bogve, kdaj se vrne. Kam? Na vojsko! Tako je razmišljala Franica v samotni koči.
Kako je že bilo tisti dan, tisto nedeljo zjutraj? Od maše je prišel, razgret in zasopljen. Visoko gon je stalo solnce in se smejalo ter zlatilo setve in jih zorilo. Tako toplo je bilo naokoli, tako gorko v srcu in polno hvaležnosti do Njega, ki daje solncu toploto in stori, da rastejo setve, da bogato obrodi zemlja, kakor bo bogato obrodila letos.
„Franica, ne ustraši se“, ji je dejal in vzdignil starejšo Ančko k sebi.
„Kaj se bom strašila, saj si doma. Kmalu bode pripravljeno kosilo, samo še hipec."
„Franica, kosili bomo morda zadnjič skupaj, pogrni mizo z belim prtom in otroci naj posedejo z nama naokoli.“
tično in gospodarsko pozicijo naše monarhije in njenih zaveznikov napravi nepremagljivo.
To pa se posreči le tedaj, če bodo v vsej.naši monarhiji končno razumeli, da se po tej svetovni vojni ne bo moglo n« na tej, ne na. oni stra ni Litve raznarodovati celih narodov in da Jr.eba marveč vsakemu p o e -dinemu d| a j a t i možnost svobodnega razvoja do tiste mere, da ne bo trpela državna skupnost. Le tak program odgovarja življenjskim interesom skupnega, nemškega; naroda, novim nalogam skupne monarhije na, vzhodu in južnem vzhodu ter ustvarja potrebne predpogoje za trajen notranji in vnanji mir, kakor tudi za velikopotezno gospodarsko politiko.
Italijansko bojišče.
Iz poročil, ki prihajajo iz italijanskega bojišča, je razvidno, 'da se je italijanska ofenziva na Primorskem ustavila in da se od naše strani pripravlja resen protinapad. Trst je baje izven nevarnosti. Naša nova črta je trdna.
Naši se pripravljajo na odločen odpor.
Kakjor .poročata „Giornale d’Italia“ in „Secolo“, so italijanski zrakoplovci prinesli poročilo, da se Avstrijci na Krasu pripravljajo na resen odpor,. Vzhodno od Gorice so zbrane sedaj številne avsliiiške čete in mnogobrojno topništvo.
Italijanska uradna porodila.
Dne 16. avgusta: Na kraški gorski planoti in na hribovitem ozemlju vzhodno od Gorice hu-, di topovski boji An boji metačev min. Napadi naše in-fanterije so nam priborili sovražna kritja ob obronkih Počinke na severnem robu kraške planote in v bližini pri 'Sv. Katarini in pri Sv. 'Marku. Sovražni kje izgubil 353 vjetnikov, med temi 11 častniKov. Na ostali fronti so bili običajni sovražni napadi odbiti. Na planoti Asiaga. se je lastnim oddelkom posrečilo vdreti v nekatere sovražne jarke na obronkih gore Mosciš. Vsled sovražnega zatvornega ognja smo se neovirano umaknili v lastno postojanko, pri čemur smo vzeli seboj hekaj vjetnikov. Oddelek 14 letal je včeraj metal bombe na kolodvorske in vojaške naprave v Prvačini in na Dornbergu. Vrženih je bilo dve in pol toni bomb velike razstrelilne sile. V-speh je bil viden. Kljub hudemu obstreljevanju sovražnih obrambnih baterij so se vrnila vsa letala.
Laški kralj pri Opatjem selu.
Italijanski mornariški minister Corsi si je ogledal jmstalnišče v Gradežu. Lalški kralj je bil navzoč med boji pri Opatjem selu. Poročilo iz Lugana pravi, da je dne .15. avgusta popoldne avstrijska gra-
Ančka ga je vlekla ža goste črne brke, gledala nanj z veselimi playimi očmi in se smejala.
„Kaj imaš, Janez, da se tako grdo šališ ?“ ga je vprašala Žena.
Postavil je Ančko na tla, pristopil k drugim trem. ki so se igrali za hišo in prinesel drugega za. drugim noter. Primaknil je stole k mizi in jih posadil nanje. Ančkla je zlezla že sama gori. In nato je prisedel še on.
'Žena ni vprašala več, prinesla je na mizo boren obed in prisedla.
„V imenu Očeta in Sina in sv, Duha,“, se je prekrižaj mož in odmolil glasno očenaš.
Potem je zajel in napolnil otrokom lesena tonica.
Žena pa ni zajela, zamišljeno je zrla pred se, njene oči so vpraševale : Kaj ima, dia, noče povedati ? Da se obotavlja z besedo na. dan?
„Zajmi, Franica“, je dejal mož, „dobro naj tekne nam vsem za slovo.“
Prestrašila se je, nekaj tesnega ji je leglo na srce in težkega.
„Kaj govoriš tako v ugankah, Janez? — Kam pojdeš — čemu nas misliš zapustiti — ali nismo vsi tvoji ?“
„Vsi tvoji“, je poplavljal najmlajši dtebieloglav-ček z okornim, še ne uglajenim jezikom.
Janezu se je zamrzlilo oko, pogledal je okoli sebe, kakor Ibi prosil pomoči, a, od nikoder je ni bilo. Počasi je zajemal, jed je ostajala v grlu, beseda ni hotela na dan. In kakor njemu, tako se je ustavilo počasi vsem, do polovice polna skleda jedi je stala na mizi.
„Jejte, otroci — jej. Franica!“, je silil Janez. „Kaj vam je, ali niste lačni?“
Žena ni odgovorila ničesar, samo čakala je. Zdelo se ji je, da visi nekaj groznega v zraku nad njimi, velika pošast z dolgimi in n ešf evil n,imi ostrimi
nata, razpočila komaj 10 m od kralja. Železni drobci so frčali na vse strani.
ifc	»k
Boji za Gorico.
Junaški boj je doUojevan, usoda Gorice je zapečatena. Pričenja, se nov boj, nad mrtvim truplom mesta vrtnic, ki se sedaj nahaja med borilci. Kajti to je pač 'tragika, Gorice, da militaričiio, četudi pomeni za nalša srca toliko, ni nič drugega kot' zaledje za podgorsko postojanko’ in da ž njo stoji in pade. Od enega samega griča je bila, 14 mesecev odvisna usoda mesta. Grič je ilovnat in pada s strmim kamenitim pobočjem v Sočo, Prej je rastel po njem kostanj, bukev, jesen, hrast in borovec. Proti zapadu pobočje ni strmo, temveč se znižuje polžno. kot da bi vabilo Italijane, naj pridejo bliže. Pod njegovim južnim pobočjem se vspenja železni goriški železniški most čez Sočo. Širok krog žičnih ovir in strelskih jarkov se nahaja pred predmestjem; na levi v zvezi s podgorsko postojanko, pa desni pa zapognjeno proti reki. Steldenozelena stopa Soča iz gora, ki so jo u-tesnjevale, šumi osvobojena preko gramoza in pušča, kakor je pač voda. visoka, peščene otoke po strugi. Avstrijska obrambna črta se je pri Štandrežu u-majknila čez reko do izliva Vipave. Pod vrhom Sv, Mihaela se razpreda po obsežnem pesku cela mreža strelskih kritij in zakopov, ki jih je videti od zgoraj kot mišje rove. Kilometre daleč je levi breg reke navrtan pn tisočerih in tisočerih granatnih rupah. Pri gorijškem predmestnem kolodvoru Šempeter se začenjajo pečali granat izgubljati v razvalina!? hiš.
Najčudovitejše mesto.
Vojni poročevalec piše: Celo leto je bila Gorica najčudovitejše mesto na svetu. Ležalo je popolnoma v strelnem pasu. Ne morda samo v dosegu artilerijskega, temveč tudi pehotnega ognja. Ce smo šli skozi mestni vrt, da si skrajšamo pot do koj>eli v zdraviliškem hotelu, so nam žvižgale krogle okoli u-šes. Nekokrat smo stopili v kavarno „Corso“, ko se je granata razletela pred vrati. Drugokrat je častnik, ki je sedel ob oknu v kavarni, hipoma mrtev padel s stola. Šrappelska krogla, je predrla okno in njegovo srce. Ceste, ki so vodile k Soči, so bile z deskami zakrite, da bi jih ne videl sovražnik. Večina hiš je kazala sledove obstreljevanja, veliko jih je bilo, kakor da jih je razbila orjaška pest, veliko pa za silo podprtih s tramovi. Toda po razvalinah na dvoriščih so se igrali otroci in med podprtimi frontami hiš so, klopotali leseni sandali 'deklet in žena, idi so hodile na trg, Dočim so se vojaške in civilne oblasti že davno preselile v kleti, so še vedno stari možje gledali iz oken najvišjih nadstropij in polagoma. puhali iz svojih pipic. Bili so to večinoma ubož-ni ljudje, M so bili ostali v Gorici in so se privadili vojni. Smrt za civiliste je zavzela zanje obliko granate. Ljudje niso obolevali, temveč jih je ubijalo* — Do 300 italijanskih topov je bilo nameščenih od Moše do Števerjana, topov vseli vrst: poljskih topov, lahkih in težkih havbne, težkih topov, težkih možnarjev, kalibra 21 in 28 cm. Zadnje tedne se je italijanska
kremplji, tipajočimi naokoli, Vedno nižje segajočimi. Sedaj, sedaj se morajo zapičiti v meso in trgati — trgati —
Janez je potegnil iz žepa steklenico vina, stopil po kozarec in natočil.
„Spodobi se, da tudi pijemo danes, Bog s teboj, žena, Bog z vami, otroci!“
Izpil je naglo in natočil ženi.
„Ne pijem poprej, predno poveš, kaj da je“, je rekla ona.
Janez je gledal skozi okno, kjer so šumele jablane, kjer so se preletavali kosi in v ozadju plavali beli oblački, hiteči dalje, dalje, Bog ve kam. Tudi on pojde Bog ve kam, čez daljne planjave, čez Zelene travnike, bele vode in črno lesovje. A oblak se vrne — in on — se li bo kdaj?
Obrnil se je naglo, sunkoma, in dejal: „Božja volja je tako, Franica, in — cesarjeva.“
Franica je nenadoma razumela. Kar se je že šepetalo nekaj dni, kar so pripovedovali drvarji, to se je zgodilo.
Zaplakala je kakor otrok in se privila k ljubljenemu možu.
„Kdaj moraš odtod, Janez?“ je vprašala in naslonila glavo na. njegovo ramo.
„(Takoj, še danes — no in sedaj pij!“
S tresočo roko je prijela kozarec in ga nastavila na ustnice.
„,Na, srečno vrnitev, Janez!“
«bini gle ata?“ je vprašal 'debeloglavček.
Mati mu je z roko zamašila usteča in dejala:' „Ne vprašuj, otrok — ata. se vrne — kmalu —“
Ančka je gledala razumno, kakor bi bila v tistem hipu dozorela v resno ženo in dejala: „Kaj ne, ata, rta se spomniš na nas?“
Popoldne je Janez pospravljal svoje1 reči v kovčeg. Kmalu je bilo vse notri in na vrhu kos gnjati in Črnega kruha.
artilerija pomnožila še za veliko baterij, med njimi z novimi velikimi topovi kalibra 21 in 24, iki so segali dalje kot oni drugi, ker so obstreljevali celo že kopališče Sesljati, ki so ga prej obstreljevale samo italijanske torpedovke, in se njihove prihajajoče granate komaj slišijo. Vsa ta topovska žrela so naperili proti temu 7 km dolgemu frontnemu odseku. Na vsakih 30 m je fakorekoč prišel en top. 'Marsikatero točko je v enem dnevu zadelo več kot 1000 granat. Jedro vseh napadov v peterih soških bitkah je bil pa Podgorski vrh, sosedni oslavijski cerkveni rob in Sabotin, ki kakega pol tisoča metrov globoko skoro navpično pajda v1 Sjpčo. Na, južni strani se priključuje pravo predmostje. ki ga Podgorski vrh nadvišuje za 200 metrov.
Najgroznejša noč v Borici.
Zadnja noč od 7. na 8. avgusta j« bila za Gorico najgroznejša, Že čez dan so povzročile italijanske vžigalne granate požare na raznih delih mesta, zvečer pa so gorele cele vrste hiš, Grmenje topov je bilo tako, da v pondeljek ni bilo videti živega* človeka na cesti. Granate so žvižgale in treskale, doli ob bregu Soče je bilo, kakor da se je pekel odprl. Ako so za trenutek utihnili težki topovi, so se oglasile že strojne puške in so pikale in trkale, kakor bi trkala smrt na mestna vrata, Ko so naše čete dobile ukaz, da izpraznijo mesto, so zapustile ob prvem Zorinem svitu kup razvalin, i£ „katerih se je dvigal ogenj — Bili so to ostanki goriškega mesta..
Potres v Italiji,
Potres je v Italiji napravil ogromno škodo in zahteval večje število človeških žrtev. V krajih Mon-dolfo, Maratta, Fano, Catoliea in Ricconi so bili potresni sunki tako siini, da so morali ljudje več noči prenočiti pod milim nebom. Kljub trudu italijanske cenzure, da bi prikrila strahoto potresa,,, se vidi iz podrobnosti, da. se posebno trpeli Rimini. Pesaro in jadransko obrežje, do Jakima. Priznava se, da je v Rimini mnogo mrtvih. Vse prebivalstvo biva na prostem. Nihče se ne sme vrniti v hiše. Zasebna poročila pravijo, da je porušena polovica- mesta.
Rusko bojišče.
V	bukovniških Karpatih smo dosegli precejšne vspehe. Zavzeli smo gori Magura. in Kreta. Na severnem pobočju Karpatov med prelazom Jabionicain bukovi nsko-igališko mejo se vrše srditi boji za prehode na Ogrsko, Na ostalih delih ruske fronte nič posebnega.
Naši zasedli goro Maguro.
Dne 18. avgusta so naši v Bukovini z naskokom zavzeli goro Maiguro (1556 mil,; ki leži severozahodno od Kirlibalbe.
Ob Črnem Ceremoš«.
V	južnovzliodnem kotu Galicije smo se dne 18. avgusta pred preveliko rusko premočjo umaknili iz naših postojank ob Črnem Ceremošu južno od mesta
„Da ne boš lačen Že prve dni1, je dejala Franica in milo se ji je storilo ob tej misli.
Potem je stopil Janez pred hišo in pogledal po svojih njivah. Vse se je svetilo v veliki svetlobi, da je jemalo vid, žito se je zibalo in globoko klanjalo, koruza je stala ravno kakor roj vojakov in rumenela, krompir je odevita! in daleč zadaj je dvigala bohotna detelja svoje rdeče cvetove, da. je bilo videti, kakor kri.
Molče se je Janez poslavljal od domače grude, lepe in od Boga blagoslovljene. Težje mu je bilo, kakor si je predstavljal še malo prej, tako težko; kakor tistikrat, ko se je poslavljal od matere, »reden so zabili pokrov na nje krsto.
Tam v začetku dolge njiva je bite, zasajena v črno zemljo lopata in zraven nje motika, Navskriž sta stala ročaja in naravnost kvišku sta gledala proti solneu.
„Ne spravi ju, tam naj ostaneta, dokler se ne vrnem“, je dejal Janez ženi in ona je molče prikimala ...
Žena in otroci so ga spremili do ograje pred hišo. Še enkrat so si segli v roke, Janez se je nagnil k otrokom, potem k ženi. Nato je zamahnil z roko in hitel navzdol, ne da bi se več ozrl , . ,
Trije meseci so potekli od takrat. Megla se je vlačila,, gosta in siva, Nat ognjišču je tlelo nekaj drv na panju, velik kotel je visel nad njimi. Večerilo se je, temne sence so padale po kuhinji, rdeči, krvavo-rcjfeči prameni so se prikazovali od ognja na tleh in po kotlih in izginjali.
Franica je sedela na ognjišču, otroci so dre mali okoli ognja. Že dolgo ni pisal Janez, že nad mesec dni. Bog vedi, kje je, kaj dela, ali je še Živ, ali ga že krije tuja zemlja.
Žabi je na mejni gorski greben Crnahora. Na črti Ja-bloniica-prelaz—Pop Ivan, dolgi 35—40 km, stojijo sedaj naše čete na karpatskih obmejnih višinah in branijo Rusom prehode na Ogrsko.
Lvov — glavni cilj ruske ofenzive.
Vojni poročevalec londonskega lista „Times“ na ruskem bojišču poroča svojemu listu:	„General
Saharov je dobil nalog, da spravi pod rusko oblast železniško črto Lvov—Stanislav—Cernovtoe—Odesa. Vojna podvzetja generala Saharova so v tesni zvezi z načrti generala Lešickija, ki ima nalog, da spravi pod rusko oblast za vsako ceno glavno mesto Lvov. Toliko je gotovo, da še bodo morali nlapraviti Kusi velikanske napore, predno pridejo v Lvov.
Turki na gališkem bojišču.
Naše uradna poročilo z dne 18. avgusta omenja, da so turške čete, katere so nedavno dospele v Galicijo, v odseku Bothmerjeve armade uspešno odbile vse ruske napade, Bothmerjeva armada stoji severno od Dnjestra do Tarnopola.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se ofenziva angleško-francoskih čet ob- reki Sommi, ki že traja dva in pol meseca, še vedno nadaljuje. V tej ofenzivi so pridobile angleško-francoske armajde zavsem 121 štirijaš-kih kilometrov ozemlja. Francozi so poslali na bojišče 150.000 mož novih čet iz afriških naselbin, Angleži so pa| zvabili na francosko bojišče 40.000 Portu-gijcev.
Ob Sommi največje svetovno grobišče.
V nizozemskem listu „Nieuwe Courant“ opisuje vojni poročevalec boje na obeh straneh Somme sledeče: Dva in pol meseca trajajoča ofenziva angleš-ko-francoskih armad ob reki Sommi se sme po pravici imenovati ena sama, skoro nepretrgoma se vršeča velikanska bitka. Izgube na obeh straneh so o-gromne in znašajo ,400.000 do 450,000 mrtvih. Ozemlje ob reki Sommi se sme po vsej pravici imenovati največje grobišče v tej svetovni vojski. Koliko trupel padlih bojevnikov je odnesla reka Somme in koliko jih počiva vjnjeni strugi, se niti približno ne more navesti, sodi se pač, da okrog 70.000 do 80.000 mož. Voda rekle Somme je že dva meseca vsled človeškin trupel, ki se nahajajo v, njej, tako okužena, da ni v njej od mesta Reims notri do izliva v morje najti nobene ribe in sploh nobenega živega bitja.
Nemški podmorski čoln potopil 100 angleških ladij.
Nemški podmorski čoln. kateremu poveljuje kapitan Forstmann, je dosedaj potopil 100 sovražnih lađi" med temi je bilio tudi več vojnih ladij. Vrednost sovražnih ladij, katere je potopil Forstmann, znaša okrog 600 milijonov mark.
Ogenj je odgoreval, Franici so lezle oči skupaj, Kar naenkrat zasliši od daleč čujdovito godbo, vedno bliže, vedno bliže. Naredi se veliki dan, soln-ee sije kakor poleti, vse se blišči naokoli, blišče se čeladie in puške, svetijo se meči, rezgečejo konji in pekečejo podkve. Med godbo vesela pesem, bliža se cel polk vojakov, prašnih zagorelih, a bleščečih oči in veselih src. V: dolgih vrstah stopajo mimo nje, ki stoji na vratih in jih gleda in gleda in se čudi. Od vseh strani zaorijo glasovi:
„Živio cesar, Svio domovina! Zmaga je naša, veselite se z nami!*
Franica gleda, veselja poskakuje njeno srce! In glej, tam prav oW kraju stopa Janez, velik in močan, s kvjško povzdignjeno glavo. Venec slave krasi in objema njegovo Čelo, zmaga je zapisana v njegovih očeh.
„Pozdravljena, Franica, pozdravljelni otroci!“, zavpije. ,ko jo zagleda in hiti k njej takšen kakor je, s puško na rami in svetlim mečem ob strani.
Franici vzjdrhti srce, nagne se E njemu.
„Vendar si prišel, čez dolgo si se spomnil na nas — glej, vsi smo zdravi — samo tebe smo težko čakali.“
Franica se je začudeno ozrla okoli sebe in si pomencala oči. Čudovito lepe so bile sanje, ki jih je zasanjala za trenotek ob brlečem ognju, med tem, ko so smrčali otroci in so sè jim prsi dvigale rahlo — rahlo ...
Stopila je z ognjišča m pred hišo. Na njivi je iz megle črnel križ — lopata in motika — dvigal se visoko, pošastno in čakal — čakal ,. .
Nemška Vzhodna Afrika y angleški
oblasti.
Londonski list „Times“ poroča o bojih v nemški Vzholdni Afriki, da se je vršila dne 26. julija pri Malangalit bitka med angleškimi in nemškimi četami, v kateri so bile nemške čete vržene v smeri proti Iranu. Vsa nemška Vzhodna Afrika se sedaj nahaja v angleški oblasti.
Pred Solunom.
Pred Solunom so se pričela večja bojna podvzetja. Na vzhodnem in zahodnem krilu napadajo Bolgari, v središču (pri jezeru Dojran) pa četvero-sporazumove čete. Bolgari so zavzeli Fiorino in še več drugih krajev ter so pri jezeru Ostrovu premagali srbsko drinsko divizijo.
Bolgarsko prodiranje.
Bolgari so na svojih skrajnih krilih predòo-lunske bojne črte pričeli s prodiranjem in sicer vzhodno od Fiorine in vzhodno od reke Strume. Jugozahodno od Dojranskega jezera se ponavljajo boji v bolgarskih predpostojankah. Vzhodno od Strume se Bolgari prekoračili V r an di - S a rii j o-pl ani n o (severovzhodno od Demirhisarjja). Bolgari so sicer svoj čas izjavili, da bodo le v skrajni potrebi vkorakali na grško ozemlje, Ker pa so četverosporazumove čete sedaj ‘dan za dnevom skušale prodirali na bolgarska tla, so bili Bolgari primorani jih zavfrniti s protinapadi in zasesti Fiorino in druge dele grškega ozemlja.
Bolgari zasedli Fiorino.
Dne 17. avgusta t. 1. so zavezniške bolgarsko-avstrijsko-nemške čete zasedle grško mesto Fiorino.
Že delj kot tri tedne se je pričakovalo dan za dnevom, da bodo četverosporazumove čete napravile velik napad v 'Macedoni ji. Tudi četverosporazumovo časopisje je veliko pisalo o tozadevnih četverospora-zumovih pripravah, toda s pristavkom, da se čuti še generali Sarrail za. preslabega, da bi mogel pričeti s kako večjo ofenzivo. Ker že delj časa ni bilo zaznamovati pred iSolunom nobenih važnejših dogodkov, je nemŠjko uradno poročilo z dne 18. avgusta, ki je poročalo, da so bolgarsko-avstrijsko-inemške čete dne 17. avgusta zasedle grško mesto Fiorino, zelo presenetilo. Grško mesto Fiorina leži 24 km južno od Bi-tolja in 110 km zahodno od Soluna ob železnici Solun—Vodena—Bitolj. Fiorina je štela pred vojsko 18 tisoč prebivalcev in je sedež grškega pravoslavnega škofa.. Pred dvema, tednoma je zasedla srbska podonavska divizija Fiorino, katero so grške čete zapustile. V smeri od Fiorine proti severu se je pripravljal general Sarrail na napad Pa Bitolj,, toda njegove načrte so sedaj prekrižale bolgarsko-avstrijsko-nemške Čete in zasedle Fiorino.
Sarrail hf rad odpravil srbsko povelje.
General Sarrail in srbski prestolonaslednik sta se močno sprla, Sarrail je namreč zahteval, naj se tudi v srbskih polkih upelje angleški ali francoski poveljevalni jezik. Srbski prestolonaslednik Je pa proti temu tako odločno nastopil, da je Sarrail hotel potegniti sabljo. Se le po posredovanju nekega drugega Irancoskega generala se je posrečilo, Sarraila in prestolonaslednika pomiriti.
Rumuniia.
Rumunija se še vedno ni odločila. Listi pišejo, da veže Rumunijo z nami vojaška pogodba, ki določa, da bi nam Rumunija v slučaju voj sike morala pomagati z oboroženo silo. Ker pa. Rumunija ne zakrivi rada očitno verolomstvo, kakor Italija, zato — še čaka. Izključeno seveda ni. da. bo Rumunija ob primernem času udarila, kam — ne vemo.
Ali ho Rumunija zakrivila verolomstvo?
List „Esti Ujsag“ je izvedel iz zanesljivega vira sledeče:	Vojaška, pogodba, ki je bila pred tremi
desetletji sklenjena, med Avstrijo in Rumunijo, še sedaj obstoja in je še v veljavi, Ako bi nas Rumunija napadla z orožjem, bi s tem zakrivila najgrše verolomstvo. Toda toliko se sme v tem trenutku smatrati kot ugotovljeno, da je višek rumunske krize premagan in sicer iz dveh vzrokov: Rusiji ni prinesla generalna ofenziva njenih armad niti približno zaželje-nih Aršfpehov in končno si mora. Rumunija prav dobro premisliti, predno da poseže v svetovno vojsko proti Avstriji, kajti avstrijsko-fumunska meja je predobro zastražena.
Volila! büj na (irèkem.
Dopisnik lists, „Vossieeh« Zeitung* poroča iz
SoSje:
V že pričetem volilnem boju uporabljajo Veni-zelosovi pristaši vsa srejdstva, da zagotove njegov v-speh, Njihova gonja skoro nikjer ne zadeva na odpor v pokrajinah, Iđ so zasedene po öetverosporazu-mu, in onih delih, M so po angleško-franooski drli odrezani od ostale dežele. Cetverosporagum trosi denar, zapira in odvaja domačine iz okolišev v bližini ter preprečuje n. pr. tudi uvoz Časopisnega papiria v vzhodno 'Macedonico, izvzemši one liste, M so na^-kionjeni ententi in v enostranskem presojanju vojnega in političnega položaja prekašajo eelo najhuiše francoske hujskaške liste. 'T’o mora polagoma vplivati. V Atenah je stvar bistveno drugačna. Tam se Še niso dali zavesti po očivJdno pretiranih vesteh. Grški se bliža zopet najresnejša, kriza, Nezakrivani bojni načrt venizelosovcev in njihovih plačevaloev v četverosporazumovem taboru je pač, da bi se Grška kar najhuje kompromitirala pri osrednjih vlastih.
Zakaj Nikita ni ostal v Italiji.
„Temps" poroča, da je Nikita najprvo nameraval ostati v Italiji. Pri nekem razgovoru z laškim v-nanjim ministrom pa je Nikita izjavil, da bi on odločno protestiral, ako bi Italija hotela vzhodno obal Adrije poitalijančiti, Nikita bo z ruskim carjem deloval na to, da ostane tostranska jadranska obal slovanska. Iz tega ozira je bolje, da ostane to ozemlje avstrijsko kot italijansko. Radi te izjave mu je italijanska vlada, odločno namignila, da se ne sme naseliti na italijanstkih tleh.
Tedenske novic*«*.
Odlikovani cesarski namestniki. Cesar je podelil dalmatinskemu cesarskemu namestniku grofu Attems red železne krone I. razreda, tržaškemu cesarskemu namestniku baronu Fries-Skene veliki križec Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom, in koroškemu deželnemu predsedniku grofu , Lodronu komturni križec Leopoldovega reda.
Osebna vest. Cesar je imenoval deželnega šolskega nadzornika, Petra Končnika, za dvornega, svetnika.
Umrl je br. Narcis Radek, usmiljen brat v Kandiji na. Dolenjskem. Rojen je bil v Veliki Nedelji na Štajerskem, V redu je živel 47 let, kjer je deloval kot lekarnar.
Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica pri Sv. Florijanu pri Doliču Antonija Vaupot je imenovana za stalno učiteljico istotam
Iz jtižne železnice, Premeščeni so pristavi: Ivan Roglič iz Divače ha Zidanmost, K. Hein iz Gratweina na Pragarsko in Oton Robicek iz Poljčan v Gratwein.
Odlikovanja. Karl Rojs, zidarski mojster z Ormoža, rodom iz Poličke vasi pri Jarenini, zjdaj tehnični mojster na južnem bojišču, je bil za zasluge odlikovan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. — G. Pučko, bivši sodn. sluga iz Ormoža, sedaj, prolos, je bil odlikovan za Zasluge s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
Novice od ogrskih Slovencev. Ogrski uradni list objavlja odlikovance pri domobrancih. Pri domobrancih je odlikovanih 2400 mož. Na drugem me. vi je glede odlikovanj 20. domoibr, pešpolk, pri krte v služijo večinoma zalavski Slovenci, — V dol . n v-davskem okraju se sme zrnje prosto nakupiti. „No-Jine“ poročajo o tem: „Dovoleno ie za dolnjelendav-ski okraj (jaras) zrnje v šteroj koli občini kiipiti, ne samo v domačoj. Ki ste kaj' pripovali, voščite siromakom i ne odavajte po judajškoj ceni nikomi. Božjoj roki ne vujdite, njegove plače ne zamiidite, Zdaj bodimo smileni, kda se prilika poniija za vsmilenje.“ — Nogo je pri koleni odtrgal mlajtilni stroj 201etni ženi posestnika Blaža Tukser iz Podturma.
Pravica do državne podpore za med vojno poročene žene. Domobransko ministrstvo je odredilo, da imajo pravico do državnega prispevka za svojce v-poldicanih vojakov tudi žene. ki so se poročile še le med vojaškim službovanjem svojih mož in sicer tudi tedaj, če do poroke niso bile odvisne od zaslužka svojih sedanjih mož. Treba je, seveda, da so ostali zakoniti predpogoji podani, kakor n. pr., da je "žena državne podpore rés potrebna, da je njeno preži vlja-nje sedaj hes v nevarnosti, dočim bi jo lahko preživljal mož, če ne bi bil pri vojakih, da je mož svojo prezenčno vojaško dobo. že odslužil itd. Žene, prika-terilp so ostali, zakoniti'predpogoji podani in katerim so komisije prošnje zavrnile, le z utemeljitvijo, češ; da njihovo preživljanje pred vpoklicem sedanjih mož ■hi mo, bistveno , od njihovega zaslužka odvisno, naj kar vhoviČ prosijo, one pa, ki iz tega vzroka prošnje sploh niso vložile, naj.se pa?f sedar zglase pri svojih županstvih.
ledaiatelj In «alotalk: Kansordi „Strata,"
Važno za preskrbovala« podpore. Ako si kdo
radi preskrbovalne podpore pritoži ua upravno sodišče in je upravno sodišče ugodilo prizivu ali pritožbi, mora preskrbovalna komisija, prodno izjda novo rešitev, zaslišati stranko in njene priče. Ako po tem zaslišanju prošnjo zopet neugodno reši, mora. v rešitvi vse razloge natanko navesti. Tako je odločilo upravno sodišče na Dunaju.
Državna podpora za državne vpokojenee. Po poročilu dunajskih listov bo podelila vlada vpokoje-nim državnim uslužbencem v najkrajšem času izdatno denarno podporo.
80 mož ubežalo. „Novine“ poročajo:	„Od BI.
domobranskega (ogrskega) pešpolka smo poročali, ka so celoga Rusi zgrabili, Zdaj nam piše Riižie Fer. z Fetanec, ka jih je 80 vujšlo. On je gologlav brez vsega orožja vujšeo od pajdaša, torni je rane obve-žuvao.“
Ubegli ruski general. V Köszegu na Ogrskem je pobegnil vjet ruski general Lovre Kormylov. Kdor ga vjarne, dobi 1000 K nagrade.
Dva dimnikarja —- begunca iz Gorice. Ne le
eden, ampak kar dva dimnikarja sta prišla iz Gorice v Ljubljano v svoji črni uniformi z omelom in lestvico. Voziček sta imela s seboj in naložila sta na voziček, kar sta mogla vzeti s seboj svojega blaga. Z vozičkom sta prišla do Logatca in tam sta stopila še le na vlak. Pravita, da v Ljubljani ne bosta ometala dimnikov, ampak v Gradec jo kreneta ali pa v Zagreb.
Nobenih vrednostnih predmetov — vojnim vjot-nikom! Dogajajo si© slučaji, ko pošiljajo svojci iz domovine vojnim vjetnjkom v italijajntekem ali ruskem vjetništvu razne vrednostne predmete, kot ure, lišp, dragocene nože itd. kot vzorce blaga.. Umevno je, da je ta način pošiljanja, vrednostnih predmetov popolnoma neprimeren, ker ne nudi prav nobenega, jamstva, da vojni vjetnik dotično pošiljatev resnično luđi dobi.
Divji prasci. Pod Gorjanci po Rupercvrških gozdovih na Kranjskem se je zaredilo veliko divjih prašičev, ki delajo škodo po njivah in nasadih zlasti posestnikom iz vasi Mihovec in iz Birčne vasi. Zdaj, ko manjka mesa, bi pa že bilo vredno, da bi se ta zalega polovila in postrelila.
Gospodarske novico.
Komu se naj oddajo nabrane koprive? Nabiranje kopriv je sedaj v polnem teku. Nabrane koprive je izročati brez izjeme vojaškim skladiščem. Za 100 kg dobro posušenih kopriv;p!aeuje vojaška uprava 0 K.
Kaka mora. hiti voda za zalivanje rastlin? --
Voda., katero rabimo za zalivanje rastlin, ne sme biti ne premrzla ne pregorka. Najboljše je, če je voda primerna temperaturi sobe. kjer se nalhajlajo cvetlice. Ce je n. pr. voda pregorka, tedaj obstoji velika nevarnost, da začnejo spavajoče cvetlice prehitro ka liti A ker primanjkuje cvetlicam v sobah potrebnega solnca in zraka, je to kalenje nezdravo, brez živ-1 jenske moči. Paziti moramo tudi, da ne. ostaja v podstavku posode voda, ker se s tem povzroča gniloba korenin.
Letina v Istri. Vina ne bo. Pravijo, da ne bo v celi Koprščini 3 hi zdravega vina. Enako tožijo i Bržani. Suša je v Istri. Krompir vsled velike suše zaostaja. Kar ga je, ga luknjajo črvi. Fižol ne bo u-spel, z otavo ne bo prida. Ce vlada ne bo pomagala, bo prihodnjo pomlad huda predla.
i kg trempirj* 1 K. V Zudru in drugih taJb
ma tinskih mestih stan« 1 kg krompirja ! K i» g« Se m to ceno ni dobiti,
Eazne norice«
Cene m žito, živino in druge potrebščine na
Štajerskem v XVIII. stoletju. „S, N.“ se piša: Slučajno sem vzel te dni v roko župnika Antona Krem-pla „Dogodivšine štajerske zemle.“ Na strani 207, m. poglavju „Obdelanje zemle, družbinsko iuo hižno žl-vlenje“ so našteta sledeče cena: „Po tem, kak so ali leta bile ino časi, je tudi cena bila vsemi. Tak jo 1. 1704 en konj vaiai 10—40 il, par Volov ali juncov S-—60 11, ena krava 4—30 fl, ena telica 3—12 II, eno tele 1—3 fl, ena svinja 1—10 fl, en funt slatinskega mesa ali Špeha 9 kr, funt svinskega mesa 3—4 kr, funt sala 12 kr, pint masla 30 kr, en roj 1.45 IL, ea kolač kruha 6 kr, par kap uno v 15 kr, štertinjak vi na 16 il, štertinjak! dobrega Jesiha 6 11, kore moka (mele) 1—2 il, kore pšenice 154 fl, kore žita fheržij 1 fl, furesi 1.4 fl, prosa 1 fl, ječmena 51 kr, ovsa 45 kr, hajdine 51 kr, do 1 fl, fižola 154—2 fl, lenovega semena 254 fl, ena moška suknja 4—8 fl, ena ženska Icronzašnica 3—10 fl, druga njenjka ali suknja 4 11, en kožuh 3—8 fl, ženski kožuh 7 fl, en gaban ali čoha 2—4 fl, par čevljev 2 II, ena. blazina 254—5 fl, en günj 254—3 fl, ena. odeja 2 fl, ena punjava 154 fl, ena škrinja 1 fl, jezero kolja 3 fl, en voz sena 2 fl." — Menjda vendar ni tako prazno, če se včasih govori o dobrih starih časih. Predmet bo gotovo sam od sebe vzbudil dandanes pri občinstvi! hvaležno razmiš-ljevanje.
Kaj se vse lahko v pijanosti primeri. Bil je :
krojač, ki je delal obleko vsake vrste, Bil je pa tudi j obenem pivec, ki je . pil pijačo vsake vrste. Pa se je enkrat malo preveč napil in v glavi mu ni bilo jas- j no. Blizu so pa. bili prazniki in ljudje so hodili priganjat, naj hitro naredi obleko. Posebno nadležen je bil sosed: „Fant mora imeti novo obleko!“ To mu je ! vsak dan hodil pravit. Da se ga, odkriža, se vsede , — seveda v precej meglenem stanju — k stroju, na : začne delati hlače. Kmalu so gotove. Odda jih sitnemu sosedu. Tam pa je bilo jasno, ko dobe hlače, in fant jih pomeri. Ali — o joj — ena hlačnica je bila iz drugačnega blaga kakor druga! Mož je slabo. J videl — sicer vidi dobro — pa ie dvoje različno bi a- j go skupaj sešil, Smešno a — resnično!
Morska zver. Iz Velikega Rata v Dalmaci” poročajo, da so ondotni ribiči vjeli 3 m 6 cm dolgega morskega psa, ki je tehtal 300 kg.
■ :
Dopisih
Maribor. Ko je dne 18. t. m. korakala vojaška četa mimo kavarne „Theresienhof“ proti stolni cerkvi, je padel iz okna na podstrešju imenovane kavarne drog, na katerem je bila pritrjena zastava, na tta ter zadel dva vojaka in sicer enega na glavo, drugega, pa, na desno roko. Oba težko poškodovana vojaka so spravili v vojaško bolnišnico.
Celje. Že delj časa ni dobiti v našem mestu niti najmanjše množine svinjske masti, tudi olja ni dobiti, toda'upati je, da, se temu odpomore v najkraj- ! šem času.
Sv. Lenart nad Laškim. V petek ob 6. zjutraj je umrl g. Andrej Stegenšek, posestnik in občeznani stavbni podjetnik v Tevčah, oče gospoda bogoslov- ? nega profesorja dr. Avg. Stegenšeka v Mariboru. Pogreb je bil v nedeljo dopoldne. Naj počiva v miru!
Na Naivišje dovolilo Wegoyega ces. ||§ in kralj, apostolskega ¥dičanst?a
za vojnooskrbovalne namene.
Ta leterija vdestarla vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
5. oktobra 1916« Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, HL, Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd, Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo pošthine prosto.
C. kr. genera!«© ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
m
razširjajte
f)


Odgovarat «radnik t JfttoMma Stopa».
!Plsk Bakarna
Občil» s 1(*eQme*
• •(