222. številka. Ljibljaaa, v četrtek 28 septembra 1905 XXXVIII. leto. 3 staja vsak fcac zvečer, isimft nedelje in praaolka, Ur v*U» po poitl »rejeman u avatro-ograke dežele sa vsa lata ti K, sa »al lata IS K, sa Satrt lata € K 60 a, sa aa mesaa t K tO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa ww si« M K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta f K, sa en aeiee 1 K. Kdor hodi eam panj, plača sa m tata 11 K, sa pol leU 11 K, sa Satrt lata 5 K 60 h, aa en maso« 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko toč, kolikor snaBa poštnina. — *?i a&rcčbe brea istodobna rpc^Ijatre naročnine so ne »sira. — Za oznanila bo plačajo od potoroetopno potlt-vrsio po 11 h, 5« so s« oananilo tiska enkrat, po 10 h, aa so drakrat, ia po 8 a, do so tiska trikrat ali večkrat. — Dopi» tm iBTale itackovati. — Bokopisi so no moajo. — Uredništvo ln u p ravni ti vo j« e KnafloTih alieah It 6, ta riter aradniStro ▼ L, nadstropja! apravniltro pa ▼ pritličja. — Uprsrništra naj io blagovolijo pošiljati naročnino, reklamaafj«, oanantia, t j. administrativna stvari. .Slovenski HTarod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. 1»' BE Vatikanska politika. Odkar je zasedel papeško stolico Benečan Josip Sarto, je krenila vatikanska politika, kar se tiče Slovanov in slovanskega bogoslužja v rimski cerkvi, popolnoma na drugo pot. Za časa papeževanja Leva XIII. se je vidno opažalo v vatikanskih vodilnih krogih stremljenje, da bi se Slovani s koncilijantnim postopanjem napram njih narodnim težnjam kolikor mogoče pritegnili na rimsko stolico in se s tem ugladila pot, da bi se v doslednem Času zedinili z rimsko cerkvijo tudi vztočni Slovani. Čim pa je postal v Vatikanu vladar Pij X., so se jeli širiti glasovi, da je v vatikanskih krogih zapihal drug veter, diamentralno nasproten politiki, ki je postala pri rimski kuriji tradicionalna za časa vladanja papeža Leva XIII. Slovanski klerikalni listi so sicer odločno zanikali, da bi rimska stolica hotela spremeniti svojo politiko nasproti Slovanom, ter naglašali, da je novi papež prav tako naklonjen slovanskim težnjam, kakor pokojni Lev XIII., toda suha dejstva, goli fakti so nas poučili baš o nasprotnem. Ricmanjsko vprašanje, ki bi se bilo, kakor je dokazano, v najkrajšem Času rešilo ugodno za Ricmanjce, kakor tudi za cerkev, ako bi smrt ne prestrigla niti življenja Levu XIII., je postalo po zaslngi Pija X. in njegove nove politike iz docela nedolžne interno cerkvene zadeve politično vprašanje prvega reda, ki Še po preteku treh let prav po nepotrebnem razburja cerkvene, kakor tudi naše vladne kroge. In recimo, da bi se iz tega postopanja nasproti Ricmanjcem Še ne dalo docela sklepati na težnje, ki jih zasleduje rimska kurija v svoji politiki I napram slovanstvu v novejšem času, bi nas že eno edino dejstvo lahko pre pričalo o tem, da je vodilno načelo papeža Pija X. v njegovi politiki mržnja do vsega, kar je slovansko, neoporečno dejstvo namreč, da je Pij X. lansko leto kot poglavar rimske cerkve i čestital paganu — mikadu Mutsuhita na uspehih, ki si ga je priborilo japonsko orožje v boju s Slovani — krščanskimi Rusi. Tega ni storil noben drugi suveren, ker bi bila to skrajna netaktnost, a poglavar krščanstva se ni ustrašil te netaknosti, samo da je dal duška svoji mržnji napram slovanstvu. A tudi pri drugi priliki je papež jasno pokazal, kako mrzi vse, kar je v zvezi s Slovani. Letošnjo spomlad je sklical v Rim konferenco jugoslovanskih škofov, ki bi se naj »posvetovali" o vprašanju gla-golice. Na to posvetovanje pa je po zval samo take škofe, o katerih je vedel, da so mu slepo, poslušno orodje ali pa da so Že a priori načelni nasprotniki glagolice, dočim ni niti povabil onih škofov, ki so na sumu, da so prijatelji slovanskega bogoslužja. In tem škofom je rimska kurija glede glagolice narekovala sklepe, ki bi morali, ako bi se izvedli, uničiti zadnje sledove slovanskega bogoslužja v rimski cerkvi. In da se to namerava, to je popolnoma jasno. Dokaz tega je ukaz rimske stolice na frančiškanske provincijale v Primorju in Dalmaciji, da frančiškani v bodoče ne smejo več rabiti staroslo-venskega jezika pri službi božji, najboljši dokaz v to pa je vest, ki jo je te dni javila „Politična korespondenca" iz Rima in ki se .-lasi: »Papež Pij X. se je posvetoval z duna.skim nuncijem mons. Grauiio di Belmonte c vpraš&r.ju glede slovanske liturgija v avstrijskem Primorju in v Dalmaciji. P, p .1 je po- I zval nuncija, naj zastavi vse svojo | sile in ves svoj vpliv, da se bodo izpolnjevali zadnji ukazi sv. stolice in da pride do sloge med slovansko iuita-I i j a n s k o narodnostjo vteh deželah« Te vesti se nam ne zdi potrebno, da bi jo nami komentirali, marveč damo raje bes-ido katoliškemu duhovniku in državnemu poslancu JurjuBiankiniju, ki piše v svojem, v Zadru izh&ja;o . čem glasilu, v »Narodnem Listu« z ozirom na gori navedeno vest med drugim to-le: S tem korakom je Rim odvzel vprašanju zgolj cerkveni značaj in mu dal politično barvo. Daai ne delimo mnenja Rima, vendar je nam sosebno drago, da lahko to zabeležimo, ker nam je to dokaz, da razlogi, kisilijorimsko kurijo na odpor proti našemu n a r o d n o c e r k v e n e m u pravu, niso samo — religi-jozni. Na trditve, da Be »v zakristiji ne dela politika«, se bodemo vbodoče lahko sklicevali na te diplomatske nasvete iz Vatikana... Koliko to koristi katoliški cerkvi,prepuščamo, dapre-sodijo mitronoseči očetje, ki tvorijo rimsko kurijo. Ricmanje ni utešljiv pojav, aRicmanje je kakor ogledalce, v katerem odseva vsa naša domovina. Vse je en narod,vse ena kri, ene tradicije, eni ideali. To je svetejše in močnejše, kakor vsaka politika in naj ona tudi izvira iz samega Vatikana! Tako piše katoliškiduhov-n i k don Biankini! Nas* brumni »Slovenec« pa o tej stvari molči k--kor grob. A vendar bi radi zvedeli, kam bi naj prišteli dona Biankinija — m -d izdajalec, ali krivoveroe? Ali bi nam to razjasnili, gospodje »Sioven-Čevi« uredniki? Državni zbor. Dunaj, 27. septembra. Sedaj je jasno, da je bila poslanska zbornica sklicana le v ta namen, d a s e vlada izjavi o položaju, posebno na Ogrskem. In ministrski predsednik je podal tozadevno izjavo, ki pa je bila Kko medla, da Že skoraj nihče neče več o njej do-Datirati. V današnji seji so prijav- Zakaj sem potoval in kako? Tu sem prvič prišel do spoznanja, da se laščma, ki jo jaz znam, precej razlikuje od one, ki jo govore rojeni Lahi. Pa ne da bi kdo mislil, da nisem vešč laškega jezika! Seveda sem ga vešč, vendar nekega posebnega narečja, ki ga baje nihče drugi ne govori. To moje narečje ima nekaj laškib, nekaj latinskih besed in prav mnogo inartikulir&nih glasov, ki jih je mogoče umeti šele potom primerne gestikulacije. In tako ni čudno, da se z laškim finančnim komisarjem, ali kako se mu pravi, dolgo nisva moglu razumeti. Spoznal sem pa tudi, da me smatra za avstrijskega vohuna. Pomislite, jaz pa vo-kun! Vendar umevna je že bila nje* gova sumnja, prvič že zaradi politične napetosti med našo in italijansko državo, drugič io zlasti s ozirom na mojo ne posebno izbrano zunanjost in i ozirom na preplašenost ki Be mi je čitala z obrata, ki pa je bil* pobi. .lica moje nesrečne ljubezni; kajti le t« je bila kriva, da je izginil z mojega obraza izraz dobrovoljčka in so na njegovo mesto stopile mrke poteze. Ko mu pa na njegovo precizno vprašanje, zakaj da potujem, odgovorim, da iz nesrečne ljubezni, ln pri tem položim roko na srce, oči pa, iz katerih sta kanili dve debeli solzi, obrnem proti zakajenemu stropu, tedaj me pomilovalno pogleda, dočim mu okrog ustnic zaigra ironičen usmev, in pripomni poleg stoječemu stražniku: »Ta človek državi ni nevaren,« ter me milostno odpusti. Jaz pa vesel zasedem kolo in halo čez drn in strn, to se pravi po cesti ko miza gladki. Ni je sa kolesarje lepše partije, ko je is Pontebe proti Furlaniji. Cesta gladka ko mita in visi celo pot, tako da teče kolo kar samo, tik csste iumi kot arebro čista reka Bela (Fella), ki se v furlanski nižini izliva v Tagliamento, ob rebri se vije akoii nebroj tunelov in čez več mostov železna eeata, na obeh straneh ae pa vidigujejo goraki velikani, katatih aneg sega po šla* bovih prav bliau vznožja. Se predno sem si zaželel, sem prišel v Chiusafcrte. Dasi je bilo še precej zgodaj popoldne, mi vendar ni kazalo iti naprej, ker bi dalje doli proti Furlaniji težko dobil primernega prenočišča. Chiusaforte je pa klima-tično zdravilišče in zato z udobnimi prenočišči dobro preskrbljeno. Raz-sedlal sem torej svojega jeklenega konja, si najel sobo, nato si pa ogledal kraj ln okolico. Cbiusaforte je po velikosti in zunanjosti podoben našim trgom. Tu je majhna italijanska posadka za straženje utrdb v bližini. Z zanimanjem sem opazil, da vojaki prostaki zunaj službe ne nosijo bajonetov; njih uniforma ni tako slikovita kakor naših vojakov, a katerimi se pai težko morejo meriti tudi v diseiplini. Sploh ti vse javne naprave, kakor šolska poslopja, poita itd. kažejo, da finanoialno stanje Italije ne more biti poaebno bleščeče. To opaziš že takoj na meji; dočim je namreč avstrijska finančna straža v Pontablju nastanjena sicer v majhnem, vendar lednem poslopju, uraduje italijanska v Pontebi v stari, razpadajoči kolibi. Pa tudi med zasebnimi poslopji na Ijeni govorniki namenoma zapušSali dvorano, da jim ni bilo treba govoriti. Vsled pomanjkanja govornikov se je morala seja že ob 2 popoldne zaključiti. Govor posl dr. L e c h e r j a je provzrečil v lastni stranki velik vi har, posobno ko je zagovarjal ogrsko koalicijo ter grajal način, kako so bili voditelji koalicije pri cesarju odstavljeni. Nemška napredna stranka sedaj povsod razglaša, da je dr. Ls-cher govoril v svojem imenu in ne v imenu kluba. Saj je pa tudi res spravil nemške naprednjake v hudo zadrego. Kakor je znana tajnost, je baron G a u t s c h s*"konee-sijami pridobil nemške stranke, d a poverijo njegovo ministrstvo podaljšati proračunski provizorij. Posl. Lecher pa se j-3 najodločneje izrekel zoper tak pooblastilnizakon. Ista-tako je govoril proti del e g a c i -jam. — Glede položaja na Ogrskem je rekel, da je Ogrska dandanes pravzaprav plemiška republika in ogrski kralj in nč drugega kot boljši gref, a marsikateri preprosti predsednik republike ima več veljave in ugleda, kakor kak zavoženi kralj. — Socijalni đemokratjeso govorniku opetovano ploskali, dočim bo ga lastni klubovi tovariši psovali in smešili. Posledica temu bo, da bo moral izstopiti iz stranke. Posl. Pernerstorfer je po-lemizoval proti izjavi ministrskega predsednika ter ga imenoval popolnoma nesposobnega, ki nima niti ene rešilne in ustvarjajoče misli. Mir. i str ski predsednik je n&ravnost zmanjšal lojalnost ter naščuval ljudstvo proti dinastiji. »Ako govorimo o dinastiji, mislimo na družbo neodgovornih ljudi moškega in ženskega spola, ki stoje za kulisami ter vlečejo žiee«. To so navadno visoko-rodne dame, ki jih za politiko preparirajo v spovednie&h. Posl. grof Sylva-Tarouca je hvalil vl&dao izjavo in bo zavze- mal za enotnost in nerazdružljivost države. Govorila sta še poslanca Ofner in dr. Tavčar. Zadnji govor prineseno dobesedno. Prihodnja seja bo v petek, ker imajo jutri Č.-hi svoj narodni praznik. Ako pa ne bo večjega zanimanja za debato, kakor desedaj, se zasedanje že pred določano dobo odgodi. Klub italijanskih poslancev. Dunaj, 27. septembra. Italijanski državni poslanci so imeli danes dolgo sejo, da so se posvetovali, ali naj izstopijo iz državnega zbora, ali pa začnejo o b s t r u i -r a t i. Večina je za obstrukcijo, vodilni poslanci pa dokazujejo, da tako malo poslancev ne more delati uspešne ob*trukcije. Verjetnejše je, da bodo vsi italijanski poslanci ostavili državni zbor, a mandatov na bodo odložili, ker se boje, da bi jih vsled nezadovoljnosti volil« cev v mešovitih volilnih okrajih izgubili. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 27. septembra. V političnih krogih se zatrjuje, da pr de na krmilo grof Khuen-Heder-vary, ako se ne posreči preosnova Fejervarvjevega ministrstva. Na dvoru so prepričani, da gr ogrska kriza ne da rešiti s pomočjo politikov, temuč je na Ogrskem potreben le eksekutor. — £3vori se tudi, da je cesar dobil od vseh evropskih vladarjev zagotovilo, da ga bodo glede krize na Ogrskem podpiral*, ali mu vsaj ne bodo delali težav. Budimpešta, 27 sej-trmbra. Kakih 1500 s~cial stov je hotelo nocoj naskočiti klubove prostore neodvisne stranke. Prvi naskok so odbili meščani, potem pa so prihiteli policaji na konjib, ki so ranili s sabljami 37 oseb. Avstrija in Rumunska. Bukarešta, 27. septembra. Ru-.-v.ur.sko časopisje naglasa veliko najdeš skoraj nič novih in lepib, kakor jih vendar pri nas tudi na deželi pogosto vidimo, ampak sama stara in razdrapana. Sicer so pa kraji tukaj okoli menda med najrevnejšimi vsega kraljevstva; samo gorovje je, ravnine nič. šel sem v neko vas, ležečo blizu Chiusaforte onstran reke Bele ter govoril s starim možem, ki mu je bilo iiročeno varstvo kope umazanih in raztrganih otrok. Ta mi je pravi), da so čres poletje doma same ženske in starci, vsi dovolj krepki moški pa delajo ia zidarje v tujini. Povedal mi je tudi, da tukaj govore furlanski, v šolah pa uČe knjižno laščino; nižje doli, kakih pet ur pod Chiusafortem pa bivajo slovenski Besijani. Ogledal aem si vas. To je kup neometanih in raieapanih hiš, druga tik druge, da se komaj splaziš med njimi in si vedno t strahu, da ti pade opeka ali kaj drugega na glavo. Vrnivli ae v Chiusaforte aem ai iel v prodajalnieo kupit raiglednieo. Ženica, ki mi je stregla, mi je dala ia lire toliko bakrenih »pata ko nov«, podobnih nsiim nekdanjim itirjakom, da mi je hlačnica kar k tlom zlezla. Mislil sem si: Ko bi me zdaj videla tista ljubljanska gospodične, ki je zložila pesem: „Tist'ga 'mam rada, k' 'ma skravžena brada, pa tist'ga se raj', k' 'ma 'no hlačnico kraj,1u bi se gotovo takoj vanae zaljubila. Da ne bo kdo majal z glavo nad mojo smelostjo, da si upam s tako apodiktiŠko gotovostjo trditi, da je to genljivo peenvco zložila kaka ljubljanska gospodična, mi bodi dovoljeno, to tukaj per parenthesin linguistiško in filozofiiko dokazati. Sioer s tem res krenem s svojega pota nekoliko v stran; pa med nami povedano, meni je ta prilika zelo dobro došla, kar boste tudi vi čitatelji umeli, če vam povem, da nisem samo filozof, nego tudi filolog, ali kakor mi je neki ljubljanski mladenič v Gradežu zabrusil naravnost v obraz, da sem moi ko« reninie. Sioer bom pa s tem mladeničem že še govoril resno baaedo, ko pridem v Gradež, in aieer v vaši navsočnoati, da boate spoznali in si vtisnili v srce, kako neopresen je tisti, ki abija a filologi neumne šale. (Dalje prih.) želnozborske volitve. Klerikalci so napeli vse sile, da dobe večino, boj je bil velikanski, ali klerikalno upanje se ni izpolnilo, klerikalci niso dobili večine. Tedaj so poskušali obnoviti z Nemci staro zvezo, ki so jo imeli do takrat in vsled katere je bil dr. Papež zastopnik cele zbornice v dež.Jodboru. Vse se je trudilo, da se obnovi ta nemskokle-rikalna zveza. Ne eni strani je delal na to baron Hein, na dragi strani škof Missia. Takrat sta bila Hein in Missia enega srca in ene misli, da se naj narodno napredna stranka izolira in ugonobi. Narodnostni moment ni igral pri Missiji nobene vloge. Malo časa prej je bil katoliški shod v Ljubljani, ki je določil klerikalni program. Missia je prepovedal resolucijo za slovenske šole na Koroškem in prepovedal resolueiio za slovensko vseučilišče. Sploh je vplival, da je bil katoliški program v narodnostnem ozira kar mogoče všeč Nemcem. Hein in Missia sta torej delala za nemško klerikalno zvezo, a vmes je posegla narodno napredna stranka in je to preprečila. Že v prvi seji novega deželnega zbora je glavar pl. Detel a vabil v svojem otvoritvenem govora veleposestnike v zvezo s klerikalci, ker ni vedel, da je ta lepi načrt že preprečen. Rajni Janko Kersnik mu je tedaj z rahlo ironijo posvetil in namignil, da so se klerikalne nade izjalovile. To je zgodovinska resnica, za katero je dovolj živih prič. Zdaj se pa upa „SloTeneca trditi, da klerikalci niso hoteli zveze z Nemci. „Slovenec44 bije s tem resnici v obraz. Klerikalci so jo hoteli, so se zanjo pehali, so zanjo prosili, ali niso ie mogli doseči, nego so se morali vdati v usodo minoritete. Tako je, pa čisto nič drugače. — Škofovo pismo — pod mizo« Pismo, katero je pisal ljubljanski škof v zadevi Prešernovega spomenika Županu Hribarju, je v zadnji seji obč. sveta padlo pod mizo. Lepše in dostojnejše se ta smešni napad na Prešernov spomenik ni mogel odpraviti. Župan je prečital to pismo in potem — je sfrčalo pod mizo. Nikomur se ni zdelo vredno, da bi ae bil proti t m a pismu cgla-sil, nikomur se ni zdelo vredno, da bi bil škofove trditve zavračal, nikomur se ni zdelo vredno, da bi bil uvfcževe.1 škofovo zahtevo, na) se muza odstrani in nadomesti s primerno oblečeno figuro. Obč. svet je preko predloga prešel na dnevni red. Elegantnejše justfikaoije si ni mogeče misliti. »Slovenca« peče to kakor živ ogenj; peče ga tako, da ne more prikrivati svoje jeze, a kaj, ko je ta jeza onemogla. »Slovenčevo« zabavljanje kaže, da je škofov list podoben škrbasti ženski; rad bi ugriznil, a miga samo s čeljustmi, ugrizniti pa ne more — manoa la torza! — Višja modrost. Naša učna uprava je torej prepovedala Prešernovo slavnost, kakor jo je na merjal prirediti o. kr. mestni šolski svet in kar sta jo odobrila c. kr. deželni šolski svet in c. kr. deželna vlada. Take brce merodajni faktorji že dolgo niao doživeli in naš narodni ponos ni bil že kmalu tako užaljen. Naša šolska mladina naj bi v slavnostnem sprevodu korakala pred pesnikov spomenik, tu bi se ji pred kipom pesnikovim obrazložil njegov pomen, tu naj bi se navdušila zbrana mladina, cvet našega naroda, tu naj bi zaorila »Slava Prešernu« iz ti oč in tisoč ponosno raz vneti h prsij, tu naj bi položili v znak spoštovanja in čaščenja vence, za katere je vaak šolarček, vsak dijak, bodiai premožnih ali revnih staršev sin, po avojih močeh prispeval. To bi bili res slavnostni, navduševalni trenotki za dovzetno mladino in vsakemu bi ostal v neizbrisnem spominu dan, ko se je poklonil kot deček, kot mladenič skupno z vaem svojimi tovariši — Prešernu ob njegovem novem spomeniku. — A »modric možje so drugače ukrenili. Mladino bi utegnili s političnimi govori rashujskati, dečki bi se pohujšali, gledaje bronasti kip, pesnika in njegovega genija — ne, to se ne sme zgoditi. In v zadnjem trenotku, ko je že vse vea-lo čakalo slavnostnega dne, pride z Dunaja prepoved. A to Še ni vse. Odredili so, da naj se pač vrše šolske slav-nosti na posameznih zavodih. To je pač vrhunec državniške modrosti. V kaki dvorani, telovadnici, morebiti celo v gimnazijski kapeli naj se zbero učenci in tu naj proslave pesnika v zaprtem prostoru, tu naj polože vence na spomenik »in effigie«. Šolske slavnosti naj se vrše ob umestnih prilikah, na pr. kakor je bila ob stoletnici Prešernovega rojstva. A sedaj, ko je javen izprevod prepovedan, bi bila šolska siavnoBt naravnost ironija, karikatura slavnosti. Le pred spomenikom samim v očigled pesniku, bi slavnost imela poviševalen in vzgejovalen pomen, sicer bi bila pri teh razmerah, kakor so sedal, le glupo slepomišenje. Dijaki so nabirali prispevkov za vence, vence so že naročili — a sedaj jim je vse naenkrat zabranjeno, kar se jim je prej dGVoIiio in priporočilo. Vsak vaški deček je dovoij prebrisan, da uvidi, kako zlobno smešna je ta prepoved. Zato naj bi se p& intimna šolska slavnost vršila pri zaprtih durih, ker ne smejo iti — pred spomenik. Za take jalove eksperimente naše mladine vendar ne pošiljamo v šele. Obvarujte se raje zopetne blamaže! — „Stavkujoči učitelji". Pod tem naslovom je priobčila dunajska »Neue Freie Presse«, kakor je načim čitateljem že znano, 18. t. m. zanimiv članek o položaju kranjskega učiteljstva. Ker je v njem navedenega marsikaj, kar bi lahko Čitatelje interesovalo, hočemo podati v naslednjem glavne misli iz tega članka. V uvodu svojega dopisa omenja avtor dež. učiteljsko konferenco v Ljubljani dne 4. t. m, kjer so zastopniki kranjskega učiteljstva soglasno iz javili, da se ne udeleže preje razprav na konferenci, dokler se pravično ne urede učiteljske plače Da politično važnost, da je cesar Frane Jožef sprejel ministrskega predsednika Cantaousenes« ter mu podelil visok red. To baje dokazuje, da Avstrija odobruje runi u n s k o politiko na Balkanu, obsoja p a postopa nje Grške. Ministrska kriza na Bolgarskem. Sofija, 27. septembra. Mini strski predsednik Petrov se je spri z ministri atambulovistične stranke ter odstopi. Ostane na krmilu le do vrnitve iz Pariza, kamor spremi kneza, potem pa izbruhne splošna ministrska kriza. Novo koalicijsko ministrstvo sestavijo narodna Btranka, oankovisti in demokratje. Angleško-japonska zveza. London, 27. septembra. Včeraj se je uradno razglasilo besedilo angleško-japonskega dogovora. Član II. pogodbe določa, da v slučaju vojske mora zaveznik takoj prihiteti zavezniku na pomoč, se mora ž njim vojskovati in sporazumno ž njim sklepati mir. Dopisi. Iz Št. Jakoba ob Savi se nam piše, da je dograjen novi most čez Savo. £9 nad 60 let se je govorilo ter ukrepalo o savskem mostu tu, prišli so inienerji, merili in od-il ;]poUm pa je vse zaspalo, dok e: se ni tega poprijel podjetni gospod An drej M&uer iz Zagorja ob Savi. Dne 5 novembra 1903 je bil komisijo-nalni ogled radi novega mostu, in 17. avgusta 1904 so pričeli prvi delavci kopati rove, a danes 28. t. m. se godi kolavdacija po veščakih in c. kr. vladi. V nedeljo 1. oktobra t. 1. pa bo novi most slovesno blagoslovljen ob 3. uri popoldne ter s tem otvorjen in izročen prometu. Ni se čuditi, da je potrebovala ta zgr&dba toliko časa, ker jo jako obširna; nič manj kakor trije železni mostovi stoje Čez gUvne vodotoke, vmes pa so prostrani nasipi, katere je bilo treba dobro zavarovati s f&šmami in piloti pred deročimi valovi narasle Save. Most je neprecenljiva pridobitev na gospodarskem polju, ker mnogo prikrajša pot v Ljubljano, osobito is Domžal, Ihana in Moravč. Ž njim je dobilo šentpetrsko predmestje v Ljubljani nov vir s: premetaim dohodkom, kajti Ihanci in Moravčani imajo sedaj nad uro loš ali z vozom bliže v Ljubljano, kakor pc stari poti Čez Črnuče. Ta veseli dogodek se praznuje tudi ob neugodnem vremenu, ker se radi poznega časa in mnogostrmske udeležbe ne mere prelagati Iz Metlike. Piše se nam: »Siovenčev« metliški poročevalec in njegov kompanjon postajata jako agilna. Ker jima je v splošnem zmanjkalo potrebne lažnjive snovi o dnevnih drgodkib, začela sta kot Čuka v temni noči spijom-rati po mestu ter pri zaprtih vratih pritiskati uho na luknjo ki učavnice raznih javnih odnosno društvenih prostorov. In tako sta ta dva farška čuka srečno dognala, da so se nekateri gospodje v noči dvakrat malo pokrokaii. T<* veleva žen dogodek pri bila sta seveda v obliki treh notic takoj v »Slovencu«, vrhu tega pa o tem obvestila Še vzor vseh mož, poštenjaka Šukljeta, kateri je o tej za- Na de vinski skali Zgodovinska povest. Prvi del. (Daljej VI. Stari grad, v katerem so se razbojniki čutili popolnoma varne, je bil last imovitega čedadskega mestjana Bernarda. Sicer se je bil Črni Peter z njim domenil, da se nikdar ne dotakne njegove lastnine, za kar mu je Bernard dajal vsako leto pet konj in dvajset beneških cekinov, ali črni Peter je imel navado, je rad pozabil na svoje prisege. V tem slučaju ni bilo pozabljenje popolno; črni Peter je pač svojim ljudem dovolil, da izpraznijo kleti in jedilne shrambe, ali prepovedal jim je, se dotakniti dragih reči. Razbojniki so svojo večerjo zalivali z najžlahtnejšimi vini, kar so jih našli v kleti. Bili so izmučeni od celo-nočnega in celodnevnega potovanja in so si zdaj v obilni meri privoščili vsega, kar je bilo na bogato obloženi mizi. Plamenice, ki so gorele ob stenah, so kmalu napolnile dvorano z go- devi namigaval eelo v uvodnem članku »Slovenca«, dolžsl o. kr. uradnike, da ao oni provzročili zadnje razburjenje v »Čitalnici«. No, prijatelja iz komendskega gradu naj bo-deta le potolažena, hudega ae ni zgodilo nikomur nič, če pa človek včasih pove svoje mnenje malo glasnejše, pa ie davno aa to ne bo obešen. Da so bili žandarji službeno v Čitalnici, je čisto navadna laž, katera je našla v pobožnem »Slovencu« svoje varno zavetišče. Navzoči pomirili so se sami ter se v najlepšem miru razšli. Ker pa vidimo, da »Sto venec« »opet pljuje na meščane ia c kr. uradnike, u soj amo ai na dotična dva revolver žurnalista staviti sledeča vprašanja: Kaplan Ivan Straj-har, bi vam bilo li prijetno, ako v listih objavimo, kako se vam je pred kratkim časom na podlagi r&zprave pri o. kr. sodišču v Metliki in pri e. kr. sodišču v Novem mestu uradno dokazalo, da lažete. Ia vi, Davorin Vukšioič iz Komende, bi li radi javno v listu čuli, kako ste kot ud nadzorstva klerikalne posojilnice hoteli v zadevi P. delati z ljudskim denarjem. Zatorej le lepo tiho; kdor ima toliko masla na glavi kot vidva, ne sme iti na solnce. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. septembra. — Klerikalci in baron Hein. Klerikalci so kar pijani veselja, da jim je vlada žrtvovala barona Heina in grofa Sohafigotseha. Prevzel jih je nekak delirij, drugače si ni tolmačiti njih pisave. »Slov.« pravi, da zapušča baron Hein deželo v takem položaju, da je naravnost sramota, da dežela ni bila še nikdar v tako žftlostnem položaju, vsaj od turških časov ne. Ta je vendar — predebela. Razmere v deželi so žalostne — a 99 j krivde za te razmere pada na klerikalno stranko. Sicer pa mora tudi največji sovraŽ-nik pripoznati baronu Heinu, da se je resno in uspešno trudil za gospodarsko korist kranjske dežele, da je mnogo koristnega storil, da ima neprecenljivih zaslug n. pr. za vinogradništvo in za razne druge stvari in da si je za časa potresa pridobil jako mnogo zaslug. Tudi političnemu nasprotniku se mora pripoznati, če stori kaj dobrega. C nična nehvalež-nost, kakršno kaže »Slov.«, je toliko grja, ker se imajo ravno klerikalci bar. Heinu zahva]iti za marsikako stvar. A kol ko se imajo klerikalci šele zahvaliti baronici H e i n o v i. Podpirala je vedno vse klerikalne naprave, delala vedno za različne klerikalne zavode in jim priskrbela ogromno denarja, ki bi sra sicer prav gotovo ne bili dobili. Baron Hein ni bil naš prijatelj io mi nismo bili njegovi prijatelji. Trčili smo dostikrat skupaj in imeli marsikako vojno. V časih, ko je bila tiskovna svoboda še zelo omejena, nas je baron Hein dal ne-Številnokrat konfiscirati, ali pri vsem tem nasprotju moramo resnici i a poštenosti na ljubo vendar reči, da ni res, kar piše »Slov.« o žalostnem položaju, v katerem zapulča d;žs!o baron Hein. — Klerikalci in Nemci. Leta 1895. so bile na Kranjskem de- stim dimom, iz katerega so strahotno sijale baklje. Tudi vino je kaj hitro učinkovalo na razbojnike, da so začeli kričati, razbijati po mizah in s bripa-vimi glasovi prepevati razuzdane pesmi. Vsa surovost teh divjih ljudi je bruhnila na dan in razvila se je ta pijanska orgija, tam nov prepir, pri katerem so se bleščala bodala v rokah nasprotnikov; ta je metal steklenice ob zid, drugi je jetnike polival z vinom ali jih dražil s tem, da jim je držal pod nosove velike kope slastne pečenke, ki so jih potem dobili psi. Bilo je kakor v peklu. Edini Komolja je ostal miren in se ni dotaknil vina. Juri je to opazil, a si tega ni mogel raztolmačiti. Pazil je pa neprestano na Komoljo, zakaj zdelo se mu je, da je ta najnevarnejši vseh razbojnikov in da je ostal trezen in miren, samo da bi noben jetnik ne mogel izkoristiti pijanosti jdrugih razbojnikov. „Dečki moji, zdaj je prišel čas, da sodimo jetnike." Tako je oznanil črni Peter s tako mogočnim glasom, da je prekriČal velikanski hrup, ki ga je delalo šestdeset vinjenih divjakov, a ven- dar je moral Komolja vsakega posameznega razbojnika posebej pomiriti, da je končno utihnilo petje in kričanje in je nastal mir. Razbojniki so prijeli jetnike in jih gnali pred svojo mizo, tja, kjer je sedel njihov poglavar. Juri je zdaj videl, da je črni Peter tako poln vina, da ni v stanu, se dvigniti s svojega sedeža; samo svoje zalite, krvave oči je grozeče obračal zdaj na tega, zdaj na onega jetnika in tuleč kakor volk, jim pretil z najhujšimi mukami. Pred stolom Črnega Petra sta sedaj prvič prišla Juri in menih tako blizo drug drugemu, da sta si mogla pogledati v oči. Motrila sta se pozorno, a le iz radovednosti, da bi se spoznala, ne pa da bi drug drugemu v tem nevarnem trenutku pomagala. V tem so se začeli razbojniki med seboj prerekati, katerega jetnika naj prvega sodijo. Komolja je temu prepiru hitro naredil konec. Nagnil se je k črnemu Petru in mu nekaj zašepetal na uho, potem pa oznanil družbi, da prideta prva na vrsto menih in nanj prikovani Mihael Galengano. „ Najprej pridejo denarne reči na vrsto," je Šaljivo dostavil, „potem šele zabava." Juri in blazni pevec Vidal sta morala stopiti na stran, tako da sta ostala pred „ sodnim stolomu pijanega razbojnika le Mihael Galengano in nanj prikovani menih. Razbojniki so motrili svoji žrtvi, si šepetali na uho različne opomnje in uganjali polglasno vsakovrstne Šale, doČim so drugi resno držali kakor sodniki predno začno obravnavo. Ponosno in samozavestno je stal med njimi Komolja; Juri je kar zamakneu gledal to lepo bledo lice, a vendar je skoro zatrepetal, ko je zagledal dolgi pogled, s katerim se je kakor satan po svojih podvržencih ozrl Komolja po dvorani in potem za klical: »Mihael Galengano, izpovej po pravici, kar te bo vprašala ta častita družba. Po tvojih odgovorih in po tvojih dejanjih te bo potem sodila. Od kod prihajaš Mihael Galengano? „Iz Ogleja," je s tihim glasom od govoril nesrečni grešnik. „Tain sem prejel kazen za svoje krivoverstvo, in bi se ta odločni nastop ušiteljstvi laglje razume), podaja pisec kratek oris razmer, ki so ta nenavadni do. godek izzvale. Is njegovih izvajanj posnemamo: Kranjsko učiteljstvo bije že več let obupen boj za izboljšanje svojega gmotnega položaja, ki jo zares skrajno beden. Najmanjša uč: teljaka plača znaša 800 K, najvišji pa 1600 K; starostne doklade se ii. plačujejo po 5 letih po 80 K. Naj. višja učiteljska plača, ki se (*a do. seči na Kranjskem, je torej 2030 K. Povprečni dohodki kranjskega uči-telja pa znašajo 1200 K, vendar p« je večina učiteljstva, ki dobiva manj plače kakor 1200 K. Is teh podatkov je razvidno, da je kranjsko učitelj, stvo najslabše plačano v A s tri j i. Glad in pomankanje sta stalna gosta pri kranjskih učiteljih, ki se vsled tega nahajajo v najskraj. nejši bedi, to tembolj, ker jim ni mogoče, da bi potrkali na prava vrata. Država jim odgovarja, da ima dežel« skrbeti sanje, deželni zbor pa jih z ozirom na razorane deželne finance odganja, nag!aš»joč, da jih mora plačati drŽava, ki si je prilastila vea vpliv v šoli. Tako so kolebali bedni učitelji med dvema vratoma, ne da bi se jih uslišalo in ne da bi s? jim odprlo. Razburjenje med uČiteljstvom je vedno naraščalo, zlasti odkar je dr. Susteršič javno izpovedal, da njegova Btranka ne dovoli učiteljst j niti novca. Ko je pa vlada bila na duhovniški pritisk takoj pripravljena, da poviša duhovščini njene prejemke za letnih 9 milijonov, je dosegla nezadovoljnost učiteljstva svej višek — in tako se je zgodilo, di je del učiteljstva odpovedal pokorščino šolskim obUstvom. A to niao bili mladeniči, ki se v mladostni b jevitosti ne strašijo skrajnosti, da si pribore ono, kar so sklenili doseči. Cudnc je moralo biti pri srcu tem možem, ki so OBiveli v zvestem izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in doslej vselej učili spoštovanje pred avtoriteto, ko so v svesti si svoje nepokorščine korporativno zapustili posvetovalno dvorano. Med 32 obstrukoijonisti so bili resn , reli, že na meji sive starosti stoječi m in ženske, ki ža naravno niso nag-nene brutalnemu nastopanju. Tu j i nujno potrebno pomoli, ker je na pragu velika nevarnost! Ako se je dri, * odločila, da žrtvuje za duhovščino milijone, naj bi niti trenotka ne pomišljala, da bi korenito pomagala tudi učiteijstvu. ki bo zvesto in požrtvovalno delovalo v svojem delokrogu samo takrat, ako bo obvarovano bede in ekrbi za življenje in bo zaščičeno pred pogubonosnimi posledicami tega zla. Tu bi naj pomagala država, ako nima v to moii dežela kranjska! — Klerikalna doslednost. »Slovenec« je bil svoje dni hud nasprotnik Židov in je opetovano opozarjal zlasti naše trgovske kroge na nevarnost, da bi se pri nas, zlasti v Ljubljani, jeli naseljevati židovski kramarji. Letos se je izvedelo, da se namerava v Ljubljani naseliti neka zdaj sem na potu, da to kazen odslužim." ..lu kaka je tvoja kazen?" „ Najprej me je popolnoma golega z vrvjo okrog vrata gonil krvnik po vseh ulicah, dva njegova hlapca p., sta me bičala, dokler nisem od bolečin in vsled izgube krvi padel brez zavesu na tla." „In potem?" „Potem sem moral stati tri dni in tri noči pred stolno cerkvijo oglejsko in prositi odpuščanja za svoje krivoverstvo." „In potem?" „Potem so me prikovali na tega Častitljivega božjega služabnika; z njim moram obiskovati dvaindvajset božjih poti toliko let, kolikor let je trajalo moje krivo verstvo." „In vojvoda Andechs je dovolil, da je oglejski patrijarh tako delal z enim najbogatejših meatjanov, kar jih je podložnih Andechsu." „Bog je to hotel in vojvoda je to dovolil,- je vzdihnil Mihael Galengano. (Dalje prih.) židovska tvrdka Oehler. Mi smo takoj, ko smo to izvedeli, opozorili naše trgovske kroge na to okolnost in jih pozvali, da naj začasa napno vse sile, da preprečijo pretečo nevarnost in onemogočijo, da bi se v Ljubljani vgoezdil nov iidovski pa-rasit. Razume se, da smo pričakovali, da bo »antisemitski« »Slovenec« tembolj storil svojo dolžnost. Toda po steni »Slovenec« je molčal in ni črh nil niti besedice. Vsa slovenska javnost, zlasti pa slovenski trgovski krogi se niso mogli dovolj načuditi temu zagonetnemu slučaju, to tembolj, ker je bil Škcfov list sicer v sličnih slučajih prav gostobeseden. Danes smo v prijetnem položaju, da lahko pojasnimo ta zagonetni slučaj Na Mestnem trgu nastanjena židovska tvrdka Oehler&Comp. ima za svojega zastopnika in pravnega konzulenta k a t o 1 i d k o-n arodnega odvetnika d r j a. V il k a S eh w e i-tzerja. »Slovenec« je načelno antisemit, a postane takoj filosemit, ako iibere kakšna Židovska tvrdka za svojega zastopnika kakšnega kato-liško-narodnega advokata! To je klerikalna doslednost! Kdor hoče torej biti varen pred »Slovenčevimi« napadi, naj si vzame katoliško-narod-nega advokata! — Istrski deželni zbor. Kakor znano, se je razšel istrszi deželni zbor v zadnjem zasedanju zato, ker Italijanov ni bilo k sejam, ker je vladni zastopnik imel v dež. zboru nagovor tudi v slovenskem jeziku. Do zdaj še ni znano, če je istrski deželni zbor tudi med zdaj sklica nimi. Ako bi bil sklican in bi se vladni zastopnik spet po3;užil slovenščine, se ne nameravajo •italijanski poslanci, kakor se poroča iz Trsta, udeležiti razprav. — Iz justične službe. Gasp. dr. Lotar MUhleisen, sodni pristav v Rogatcu je naznanil svoj izstop iz justične službe, da vstopi v odvetniško pisarno gosp. dr. Oskarja Orosela v Mariboru. — Odlikovanje. Gosp. arhitektu profesorju dr. Maksu Fabia-niju it Kobdiija na Krasu je ruski car podelil komanderski križ reda sv. Stanislava. — Huda tiskovna napaka. Današnja „Laib. Zeitung" je objavila oklic deželnega sodišča, ki zadeva kcnkurz Splošnega (soc. dem.) kon-3 um neg a društva v Ljubljani. Namesto tega pa je pomotoma tiskano v oklicu: „Splošno kreditno društvo p Ljubljani". Popoldne je izšla posebna izdaja „Laib. Ztg u z uradnim popravkom, ker je to denarni zavod zahteval. Sicer pa, kdor le količkaj pozna razmere in osebe pri Splošnem kreditnem društvu, je takoj vedel, da mora tukaj biti velika pomota. — Podraženje mleka. Razburjenje med ljubljanskim prebivalstvom zaradi podraženja mleka je postalo v zadnjih dneh velikansko. »Združeni kmetovalci« raznašajo po fcišah oklice, v kfctbrih naznanjajo, 4a Be s 1. oktobrom podraži liter mleka za 4 vin. Oklic opravičuje podraženje mleka tako phtvo da se je naravnost smejati. Informirali Brno se natančno in izvedeli naslednje: ?o vprek daje vsaka krava skozi 7 mesecev po 10 litrov na dan (3V3 meseca po 15 litrov, 31 a meseca po 5 litrov) to je: 2100 litrov v letu kar nese po 16 vinarjev 336 K. Kmetovalec rabi živino za prodajo za rejo in zaradi gnoja; mleko ima takorekoč zastonj in zato je velika krivica, da se hoče zdaj mleko podražiti. Krivica je tolika večja, ker ]e povsod po Kranjskem mleko veliko ceneje kakor v Ljubljani, pri tem pa dosti bolje. Občinstvo se Uhko zanaša, da bo magistrat storil vse, kar je mogoče, da Priskrbi mleka po sedanji ceni. Treba je pa, da se tudi ii občinstva samega na to dela, Mnogo je mlekarie, ki izjavljajo, da bodo tudi v naprej dajale mleko po stari eeni. Treba je ta energičnega nastopa in kmalu bodo tudi dražilci odnehali. Za sedaj svetujemo nujno, naj občinstvo omeji uporabo mleka kolikor ^e more. Kupuje naj se po višji peni samo toliko mleka, kolikor ga ie neizogibno potrebno. S tem se bo na j več doseglo. Naj ostane mlekarioam vsak dan par ti-■oč litrov mleka, pa bodo v đveh tednihspoizdignjenimi rokami prosile, naj se jemlje mleko po stari aeni. Vse je v rokah občinstva samega; Če bo ob Činstvo odločno, je zmaga gotova. V aadnjth letih so kmetovalci ljubljanske okolice vsa živila tako podražili, da ljudem, ki niso premožni, že ni več izhajati. Mogoče je to le bilo, ker ae je občinstvo pač jezilo in zdihovalo, storilo pa ni ničesar. Zdaj pa bodi dovolj tega breivest nega draženja. — Slovensko gledališče. Iz dramatičnega društva se nam piše: Sezona 1904/5 se začne s 1. oktobrom t. 1. z igrokazom »Samski dvor". To ljudsko dramo je spisal Anzengru ber, poslovenil g. Kobal. Drama se je dobro naštudirala. Nastopijo v njej skoro vse prve vrste dramske moči pretečene sezone ter letos zopet anga-žovana ga. Kreisova-Patočkova. — Dne 3. oktobra t. 1. pride na oder komična opera „Car tesar". V njej na-stopije nanovo angažovane pevke gdč. R in d ova ter pevca gg. Ranek (basist) in Z a c h (tenorist). Operno osobje študira pridno opero „Pikova dama". Pripravlja se tudi „Cigan b a r o n" v katerem nastopi zopet anga žovani g. Lier. Dramsko osobje pa se tudi uri v sledečih igrah: „Dobri sodnik," „Salome", „BratjeBer nardoner" in „Mali 1 ord". Sploh pa je dramatično društvo z velikim trudom in z velikimi stroški storilo vse, kar more služiti v to, da se nivo slov. predstav ne vzdrži na dosedanji stopnji, temveč po zmožnosti zviša. — Demonstracija proti škofu. Snoči ob osmih zvečer se je zbralo pred Prešernovim spomenikom par sto ljudi, ki ao stali v krogu okoli spomenika in navdušeno klicali: „Živio Prešeren, slava Prešernovemu spominu. To je trajalo nekaj minut, nato pa je vsa množica kakor po dogovoru krenila preko Frančiškanskega mosta po Šolskem drevoredu pred škofovo palačo, kjer je viharno demonstri-ala proti škofu, kličoč: Pereat Jeglič itd. Od tukaj so demonstrantje odšli pred Vodnikov spomenik, derilirali mimo njega in nato odšli v Kopitarjeve ulice pred uredništvo „Slovenca", kjer so takisto demonstrirali. To je trajalo par trenotkov, na kar se je množica mirno razšla! — Knjige „Slava Prešernu!", je naročil kraini šol ski svet v Pod brez ju 86 izvodov. — To je lep zgled drug:m krojnim šo-skim svetom, zlasti mestnim, od katerih so posamezni, dasi imajo v šoli na stotine otrok, naroČili simo par izvodom! — Lože za slovensko gledališče dob'ti je le Š3 v II nadstropju in sicer polovica št 6 na levi in polovica št. 6 na desni, vse druge 1r>ie so oddane. — Druga skupina društva slov. odvetniških in notar* skih uradnikov v LJubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. popoldne ob 2 — Opczarjamo vse ljubljanske tova riče, bodisi da so člani društva ali ne, na to zborovanje in jih še posebej vabimo, da ee tega zborovanja poinoštevilno udeleže, ker se bode razpravljalo o vašnih stanovskih zadevah. — Stavka pri tvrdki Ma-thian. Danes so stopili vsi tap» • nišzi pomočniki v stavko, ker se ni na podlpgi zahtev, stavljenih od po močnikov, doseglo porszumljen ?. Podjetnik ponuja pomočnikom samo 10% zboljšanja plače in vse druga zahteve odklanja, vsled česar so pomočniki delo ustaviii. Go »p. M&thian baje namerava nekatera nujna dela izvršiti z ženskimi močmi. Sicer je pa sklenil odbor »Krajne skupine »Zveze leBnih in tapetniških delavcev avstrijskih« v Ljubljani sklicati v ti zadavi dnn 8. oktobra javen shod. — Klerikalno tolovajstvo v Knežaku pride na sortno obravnavo pred »jubllaoskina drž sodiščem dne 25. 26 oktobra Obtožene tolo vaje bo zagovarjal dr. Šuster^o. — Za župana v Novem mestu je zopet izvoljen lekarnar g. Simon pl. Sladović, in sicer eno glasno. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni zopet gg.: Rozman, Brun nerinOgoreutz. — Šolsko vodstvo na Dvoru priredi sporazumno s kraj-nim šolskim svatom v spomin 75U t niče naš»ga vladarja ter v veselje šolski mladini v nedeljo dne 1. okt ob 3 uri popoldne zabavo. — LetoNnja vinska trgatev na Kranjskem. Dočim ie vinska trgatev na Vipavskem po količini in dobroti prav dobro izpadla, bo na Dolenjskem in Sp. Štajerskem, vsled raznih ujm in vsled nastopa raznih bolezni, slasti peronospore, kvantitativno slabejša od lanskega leta. Po zadnjem deževju in gorkem vremenu s s je pa grozdje mnogo opomoglo, tako da bo letošnja vinska letina ponekod kvalitativno prav dobra, osobito če nastopi sedaj suho solnčno vreme in če se bo s splošno trgatvijo odlašalo, dokler grozdje popolnoma dozori, t. j. do- kler grozdni peolji vsaj do polovico olesene. Zal pa, da mnogi ne morejo tega strpeti in da trgajo navadno prezgodaj in celo v deževnem vremenu, kar jako vpliva na kakovost vina. V slabem vremenu ae je pri morano trgati le tedaj, še nastopi dolgotrajno deževno in megleno vreme, da začne vse grozdje močno gniti. Na Dolenjskem stoje letos vinogradi če najbolj v krlkem in deloma v novomeškem okraju. — Orožnidtvo Je areto-valo v Mokronogu 23letnega pekovskega pomočnika Leopolda otruklja, ki je sumljiv, da je dne 16. t. m. ukradel posestniku Francetu S'adiČu iz žepa denarnico s 590 K, o kateri tatvini smo že včeraj poročali. — Ponarejeni bankovci po 20 kron krožijo zopet po Dolenjskem. RazŠirjevalec je že zaprt. — Iz Vidma ob Savi se nam piše: Izvratno urejeni vinogradi »Trajbar«, doaedaj lastnina veleposestnika Jožefa Šribarja, so prodani. Kupil jih je deželni poslanec gosp. Ferdinand Roš. Ker je lega teh nasadov najlepša onega kraja, se tudi pridela izborna kapljica, katero bode lahko vsakdo pokusil v gostilni gospoda poslanca. — „Videmska tolovajska družba". Svoj Čas se je veliko pisalo o tolovajski družbi v Vidmu ob Savi. Zasledujoč »tolovaje« so se pa avstrijski žaodarji v taki luči poka zali, kot bi bili ravnokar prišli is Turčije, kjer da so prebili vso svojo preteklost. Po deset žandarjev je dan za dnevom krožilo po mirni videni ski okolici in hotelo izsiliti iz ljudi maraikaj, kar ni bilo res N kemu kmetu so podrli peč, češ, da je opeko za njo ukradel. Pri sodišču se je iz kazalo, da jo je kupil. Drugemu so odbili ves omtt raz stene, ker so hoteli dobiti oropani denar. Zopet drugod ao z železnim drogom vlomili, češ, da ima kmet pokradeno blago. Aretiranem so sramotili v Brežicah kar s tolovaji in so jih tako hudo uklenili, da so občutili bolečine. Zaradi nerodnega postopanja žandarjev so morali nekateri cele štiri mesece zdihovati v preiskovalnem zaporu, seveda po nedolžnem! Tako orožniško postopanje v ljudstvu nikakor ne vzbuja zaupanja v žandarje in če potem orožnika ne gledajo prijazno, kriv si je sam tega — Nora jesen Prijatelj na šega lista nam je prinesel iz Borovnice najlepšega cvetja jablan, hrušes in češpel', katera drevesa cveto pri kolodvoru. Vsled vročine je sredi poletja to drevje irgubilo listje, sedaj pa je sveže ozelenelo ter se razcvetelo. Na jablaninih vejah je poleg nežnih popkov in popolnega cvetja tudi že napol razvito sadje. — Lepe razmere pri celjski davkariji. Pri glavni ceijski davkariji bo uslužbeni uradniki, ki niti toliko slovenski ne znajo, da bi Opravljali nainavadnejše posle s strankami. Med vsemi se odlikuje posebno davčni pristav Siegl, ki vsaki sb venski stranki kot mutec s prstem kaže na uradnika tovariša, veščega slovenskega jezika. Davčni pristav Fekonja pa po svojem germanskem teleBu rosi nemške znake, da se ne bi kdaj spozabil, da je pristen German in da ne preneha žaliti slovenskih strank — „Sokol" v Mariboru. V Mariboru se ustanovi telovadno društvo »Sokol«. Pripravljalni odbor se je Že konstruiral. — Izpred mariborskega porotnega sodišča. 5 avgusta zvečer je posestnik Mihael Mthelič is Hudega kota pri Ribnici na Štajerskem popival pri Sv. Antonu z več fanti, med drugim tudi z nekim Andrejem K opniko m, ki je videl, da ima MiheliČ preoej denarja. Ker gostilničar ni imel nobenega pripravnega ležišča, šel je Mthelič spat v deteljo pred gostilno. Ponoči pa je prišel Kopnik k njemu in mu vzel ves denar, nekaj nad 660 K. Zaradi tega je dobil Kopnik dve leti teike ječe. — Med prijatelji Prijatelja Anton Majcen in J. Peveo sta pila v neki gostilni v Ptuju Pevec se ga je nalezel, da je zaspal, Majcen je pa porabil lepo priliko in ukradel »prijatelju« uro in nož ter pla čal in odČel. Ko se je Peveo zbudil in pogrešil uro, prijeli so Majcna, ki se je pa delal strašno nedolžnega Pri telesni preiskavi so našli pri njem več nožev, nabasan samokres in več priprav sa vlom. Majcen je vse te reči baje »našel« in jih le mimogrede utaknil v žep. — Tat« ki ia ovadil tatu. Na goriško policijo pričel je te dni neki K., ki je ovadil nekega drugega, da je v kavarni »Central« ukradel dve srebrni iliai. Policijskemu nadzorniku pa se je zdel ovaduh K. sam sumljiv in dal ga ja preiskati. In res ao našli tudi pri njem srebrno žlico, katero je K. ukradel v isti kavarni. — Nesreča. Predsednik dež. sodnije v Trstu g. M Urbansish bi bil kmalu ponesrečil. Ko se je vozil v kočiji v Verso, je pridrdral nasproti avtomobil. Konja sta se splazila in g. predsednik je pri padcu sli skoku is Kočije padel tako nesrečno, da se je preoej poškodoval, da so ga morali nesti domov. — Po tržaških klopeh apati ni dobro. To ja skusil Ivan Hribernik kamnolom ski delavec is Škofje Loke; ukradenih mu je bilo 540 K. Koči jazu Antonu Bariču so neznani tatovi v takem položaju vzeli klobuk, uro, verižico in denarnico s 40 K. Tudi delavcu Ivanu Bončini bi se ne bilo zgodilo nič boljše, če bi se ne bil zbudil v trenutku, ko mu je njegov »prijatelj« Viktor Orno vi č ravno hotel prereiati hlačni žep. Prijatelja sta se podala na to na pclioijo, ki je Črno-viča vzela v svoje varstvo. — Koamorama na Dvorskem trgu. V Ljubljani imamo že nekaj tednov nov veiezanimiv kosmorama, katerega sta v prostorih pod „Narodno kavarno" jako lepo uredila gg. Stare in Kaiser. Ta kosmorama se posebno odlikuje po aktualnosti svojih slik ter v vsakem oziru zadošča. Slike so lepe in pričajo o umetniški smisli zavoda. Te dni je razstavljena Švedska, kar je posebno zanimivo z ozirom na sedanji razvoj stvari med Švedsko in Norveško. Petdeset jasnih umetniško izvršenih slik nam kaže razna švedska obmorska mesta in razgrinja pred nami nedosežne naravne krasote Švedske. Posebso slike ki kažejo pokrajine ob obrežju, pogledi v GothenburŠki zverinjak in slike Čarobnih vodopadov so nekaj izredno krasnega in slikovitega in že same na sebi poplačajo obisk razstave. Ta ciklus bo razstavljen do prihodnje sobote zvečer. Kosmorama je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoldne, in od 2. ure pop. do 9. ure zvečer. Abonement za 10 listov 2 kroni, posamezna oseba plača za obisk le 30 v., za šolsko mladino je vstopnina znižana na 20 vin. Tako se je podjetništvo z nizkimi cenami tudi potrudilo, da zavod res more služiti splošni izobrazbi in je tudi v tem pogledu podjetništvo le pohvaliti. Ker je to domač zavod, ki tudi v bodoče obeta se lep napredek in ki že sedaj nudi brezkonkurenčne razstave, moramo obisk le priporočati. Prihodnji teden bodo razstavljene slike iz Norveške. — Nasilnež« Včeraj zvečer proti 8. uri je prišel v neko gostilno na Dunajski cesti voznik Anton Pe terlin in se usedel mirno k mizi. Kmalo nato pa je prišel tudi zavirač južne železnice Ivan Pavšič, rojen ieta 1881. v Jami pri Kranju, ter se prisedel poleg Peterlina, 8 katerim se je začel prepirati. Ker ga z besedami ni mogel ugnati, je PavšiČ zgrabil za litrsko steklenico, udaril Peterlina ž ujo po glavi, ter ga znatno poškodoval. V gostilni se nahajajoči kurjač Makso Kralj je napravil mir s tem, da je postavil Pavšiča na cesto. Neki gost, ki je prišel kmalu nato v gostilno, je povedal, da čaka pred vrati neki železničar, za kojega se pa nihče ne zmeni. Bil je to namreč preje omenjeni PavšiČ. Ko se je čea nekaj časa Kralj odpravil domov, ga je Pavšič na urici z nožem brez vsa kega nadaljnega povoda tako sunil v lice, da ga je težko telesno poškodoval. Oba poškodovanca je na policijski stražnici za prvo pomoč obvezal g. dr. Illner in bode moral iti Kralj najbrže v bolnišnico. Pavšič je bil pa aretov&n, kar ga je tako jezilo, da je stražnika »počastil« s imeni, ki se nahajajo le v prirodoslovju, in mu grozil, da ga bode spravil iz službe. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču. — Ogenj. Snoči se je vnelo v manufakturni trgovini g. Ivana Mi-kfavoa v Lingarievih ulicah. Dima se je bilo nabralo toliko, da si gosp. Miklavo s svojim osobjem ni upal iti v skladišče, ampak je bilo poklicano na lice mesta gasilno in reševalno društvo, ki je pod načelstvom gosp. Ludovika Štriclja ogenj naglo zadušilo. Ognjegasoi so mogli le z gobami v ustih ven iznesti tleče sukno. O^enj je nastal vsled tega, ker je M i klavcev 14letni sin obesil k isložnemu oknu petrolejsko svetilko, od katere se je vnel papir in poleg njega ležeči oatanki sukna. Na lice mesta je pri šel tudi policijski načelnik g >sp. dr. Miljutin Zarnik. Ponoči je bil lokal zastražen po požarni hrambi in mestni policiji. Škoda je neznatna. — Na ..Policijskih oglasih" ja razstavljena slika nevarnega tatu Jožefa Savergninija, ki je pred kratkim ušel občinskemu redarju Eignerju v Trbižu. Severgninija čaka tudi v njegovi domovini, v Italiji, kasen radi raznih tatvin in se najbrže ssm ne bode nikoli prikazal v svojo očetnjavo, pač pa se bode nekoč moral povrniti s »pater no -Štrom« na rokah. — Tatvini. Gostilničariai ge. Antoniji Koutnjjevi je p/e J včeraj I šnjira izpred hiše na Dunajski cesti št 69 neki dobroživeo ukradel 6 K vrednega purana. — Mesarju Franu Žaau je bilo zadnje dni iz Maleto-vega kozolca na ljubljanskem polju pokradene za 40 K detelje. — Ukradla je danes zjutraj neka brezposelna Šivilja kočarici Uršuli Lakotovi v Cečenjcah srebrno moško žfrpno uro, vredno 24 K. — Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 19 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov in 7 O^rov. V H^b je šlo 25 Hrvatov, na Weatfalako 17, v Sohaibs 14, v Hru-šioo 25, na Jesenice 19; nazaj jih je pa prišlo 40. — Izgubljene in najdene reči* Učiteljska kandidatin|a gdčna. Antonija Jakličeva je izgubila zlato ženako uro, vredno 30 K. — Učiteljica gdč. Aiela R tzijeva je izgubila 3 kupone vrednostnih papirjev. — Posestnik Ivan Alič je it gabil do 40 kron denarja. — Šolska učenka Jožefa Isteničeva je izgubila srebrno ovratno verižico, vredno 4 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28 septembra. Poslanec Ž i čkar je včeraj zvečer ob 10 uri umrl. Truplo sa prepelje jutri popoldne v Videm, kjer bo pogreb v ponedeljek Žičkar je bil v zbornici koncilijanten nasprotnik in ker ni kazal bojevitosti, so ga vse stranke rade imele. Dunaj 28. septembra. Italijanski klub je v permanenci. Poslanci se posvetujejo, kaj naj store Najbolj se uvažuje predlog, naj italij anski po slanci za puste parlament, ne da bi odložili mandate Za zdaj so se kot govorniki cglašeni Italijani dali črtati iz liste. Dunaj 28 septembra Danes sta bila zjutraj Gautsch, pozneje pa Fejervary v posebni avdijenci pri cesarju. Pri splošnih avdiiencah je bil sprejet tudi dvorni svetnik grof Rudolf Cho-ri nsky. Budimpešta 28. septembra. Na Elizabetnem trgu je prišlo včeraj do velikih izgredov. 7000 so-cijalistov je prišlo prepevaje mar-zeljezo pred klubni lokal Kossu-thove stranke, kjer so kričali: „Abcug koalicija" in „eljen splošna in enaka volilna pravica". Dijaki so se socijalistom uprli. Prišlo je do velikanske rabuke, pri kateri je bilo 18 oseb težko, mnogo pa lahko ranjenih. Pkha je razgnala demonstrante, a ko je ploha ponehala, se je zopet začel boj. 100 redarjev je brez uspeha poskušalo demonstrante razgnati. Socijalisti so udrli v kavarne in pregnali ljudi ter pobili nebroj oken in železnih vrat pri prodajalnah Udrli so v uredništvo lista „Magyar Orszag", kjer je bilo pri pretepu uredniški postrežnici izbito oko. Neki policijski nadzornik je bil tako ranjen, da je padel brez zavesti s konja. Policaji na konjih so potem s sabljami razpodili demonstrante. Pri tem je bilo jako mnogo ljudi ranjenih. Tudi je policija več sto oseb aretovala. Bud mpešta 28. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se pri zadnji avdijenci, ki jo je imel grof Ciraky pri cesarju, ni Šlo za to, da prevzame Ciraky ministrsko pred sedstvo. Vlado naj prevzame zopet Fejervary, ki pa hoče to storiti le, Če cesar odobri ves njegov program s splošno in enako volilno pravico vred. Vsi politični krogi so prepričani, da je konec vsem pogajanjem krone s koalicijo. Budimpešta 29. septembra. Na banketu protestantske literarne družbe v Šopronju je bivši trgovinski minister Hegedus napil cesarju in pozval navzočnike, naj mu zakličejo „eljen". Temu po zivuseni nihče odzval, vsa je demonstrativno molčalo. Budimpešta 28. septembra. Kossuth je objavil članek, v katerem poživlja vse stranke in ves narod, naj se zedini in združi v enem samem taboru v obrambo domovine. Zahvala. Povodom XX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob juž. železnici dne 14. septembra 1905 se podpisano vodstvo kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli tako ali drugače da je uspela XX. velika skupščina tako sijajno. Imenoma pa se zahvaljuje blagorodni gdč. Malči Neudlovi In Anici Cmokov i na njunih sprejemnih nagovorih na kolodvoru ter za podarjene šopke, veleč, g kaplanu Ivanu Jelsniku na lepem pozdravu ob prihodu sknpščinarjev in na njega neumornem delovanju kot tajnik oz. predsednik naše tamošnje moške podružnice; blag. g. juristu Ipa-vicu na pozdravu v trgu imenom trŽke občine Št. Juri in prav tako veleč, g župniku Valentinu Mikušu, na presrčnih besedah, s katerimi je nagovoril skupščinarje imenom svojih -župlja-nov odnosno imenom „Kat. bralnega društva" ter za vzvišeno božjo službo v lepi šentjurski cerkvi; slavnemu „Gasilnemu društvu" in slav. „ Veteranskemu društvu," kateri društvi ste se korporativno udeležili sprejema in ki ste skrbeli za vzoren red pri zborovanju, preblag, g. odvetniku in graščaku dr. Franju Štoru, ki je s svojo eneržyo kot prvomestnik naše moške tamošnje podružnice omogočil, da so je vršila skupščina v prijaznem Št. Jurju; šentjurskemu mešanemu pevskemu zboru za take vzvišeno petje pri službi božji in pri popoldanskem tako ljubko uspelem koncertu ; Šentjurskemu učitelj-stvu za njega tako požrtvovalnem delovanju, imenoma gospodoma Antonu Sivka in Karlu Kveder; preblag, g. drž. posl. vitezu Berksu na simpatičnem nagovoru pred skupščino v svojem kakor tudi v imenu po njem zastopane slovenske državnozborske delegacije; vsem častitim damam in gospicam, ki so se ali osebno udeležile sprejema ali pa skupščinarje z oken obsipale s prekrasnimi šopki; vsem cenjenim tržanom in okoličanom, ki so z družbo vred slavili ta dan pravi narodni praznik; slavni posojilnici, ki je žrtvala velik gmotni prispevek v svrho prireditev; vsem dopošiljalcem laskavih nam brzojavk; vsem čč. govornikom, ki so s svojimi poetičnimi in narodno nadahnjenimi govori netili domorodno navdušenje; vsem ČČ. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč delega-tinjam in delegatom naših posameznih podružnic sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in občani narodnega prijaznega trga Št. Juri in njega krasne okolice. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 18. septembra 1905 isorzsa poročila, „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni knrs; dnn. borz« 27. septembra l'i05, STalosbeul papirji. 4°/c majeva renta . . • . . 4°/0 srebrna renta ... 4°/0 avstr. kronska renti 4v7o , alata » « . i: ogrska kronska » . . -4B/0 „ zlata ... 4° o posojilo dežele Kranj k« *1/*°'o posolilo mesta Spijet . 41V/0 bos.-here. žel. pos. 1902 4°/0 češka, dež. banka k. a. . *6/o . - 41/8°/i. ast pisma gal. d. hip. fc **/«•/• Pegt- kom' k* °* 10°/c Pr....... 4*/*% **st. pisma Innerst. hr. 4V. ogrske cen. n b dež. hr. , 4Vt°/fl a. pw. ogr. hip. ban. . 4s/i Vi obl. ogr. lokalnih ž« leznie d. dr..... •*/•% ob!, češke ind. banke , i prior. Trst-Poree lok. žal. 4C/. prior. dol. Žel..... I»/t a juŽ. žei. kup. 7,Vi • **/,*/• avst. pos. za žal. p. o. . ttrctkt. 3-tok* od L 1860* . . . s 9 0 1864 • • • • • , tizska ..... - sem. kred. I, emisij* . . n. . . 3 »gr. hip. banka . . . , srbska ž frs. 100'— . n turška...... .'ssilika tračka . . -Ireditn« s . » . • laomoškt > • » 'krakovske ■ ■ • Ljubljanske a ■ • • • Avst. rud. križa 9 • » • Ogr. „ e » . • ♦ Ju dol/o vs M . . . 3alcboršk* » . . . Ovnajsk* kom, . .čine železnica ... Državne železnica . . . . &.ti£r.-ogr*kti b*aiSxi* delnle« , Avstr, kreditne banke . . . Ogrska „ B . . . ^rmos^enske a . . . 'Temo^rokcp v Mos^v fBrtLz) . Alpmska montaa ..... >?r&ške žel. in dr. dr. , ■ 3ima-Mur£nyi , . . . TrhovUske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družb3 . . Čr?ka i!adfeon?e družba . . Oea&r Blag« 100-S5 100 55 100 35 100 £5 100-45 10065 11950 119 70 9625 96-45 115-40 115-60 60*99 101-- 100-60 101-60 100-— 100-— 10060 10160 10015 100-50 100-80 101 80 10090 101-90 lC-6'56 107-55 100*50 101-50 100-— 100 60 100-10 101*10 100-— 101- - 100-75 101-76 9990 ?nlos> Ć. kr. aekm to fraaki . 10 aaarke. . . Bovereigns Marka .... Laški bankovci ■ rinbiii .... OaiarJI. 99-50 31876 101-45 2 60 50 29b 75 166 25 303 — •02 — S6S-— 103 — 147 50 26-— 475-— 78 — 93-— 66 — 64 50 34-75 62-74 — 636*— 102 10 673 60 1642 -875 — 784'-247 60 630 — 641 75 i75h — .'46 50 2C7 — 679 — )57-- 100*— 320 75 102- 45 1626) 297 75 168-25 312-— 311 70 276-110 50 U8-f;0 28 — 484-50 83 — 99 — 70-20 56* čO 36 25 66 — 78 — 546 - - 103- 10 674 50 1662 — 676 — 785 — V49 — 684 — 542 75 «776 — 547 50 300 — 583 -159- U 86 1140 1911 frti ži 65 23-66 24 04 117-37 117-67 Ob 50 96'60 263 76 264-50 *'84 6-— Žitno cen« v Budimpešti. One 28. septembra 190b. Tetrauiia« PSeoiea a* oktober . . . sa 100 kg. K 15-78 Pšenias B april 1906 . . „ 100 , 3i . oktober . . . , 100 B Karaaa „ maj 1906 . . , 100 n Oves „ oktober . . . „ 100 „ Nespremenjeno._ Meteorologično poročilo. TUlii« uad morimm S(6-«. Hranil %*+čni tUk 7SSQ mm* 16 62 n 1296 . 1318 n 12-40 J=2 o. 87 £8 Čas opazovanja Stanje barometra v mm IS 9. ar. 7.bj. 730 3 7321 7331 169 137 208 Vetrovi Nebo brezvetr. si. jug Bl.jzah. dež de2 pol.oblaC. Anton li omot ar, c. kr. notar, javlja tožnim srcem v svojem in v imena svojih otrok in sorodnikov vsem prijateljem in znancem tožno vest o smrti ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe Berte Komotar *j. Flis ki je danes ob polu 7. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 29. t. m. ob polu 4. uri popoldne. 3110 Sv. mase za dušo rajne se bodo služile v župni cerkvi na Vrhniki. Nepozabna umrla bodi priporu čena vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Na Vrhniki, 27. sept. 1905. CJromouiti „Žiuije" kliče o priliki imendana gospoda HRkotu Uelssu v Trnovem omilje Jtdnota' 3113 v Černetovi gostilni. V najem se išče za takoj ali pa za 1. november. Prijave upravništvu „ Slovenskega Naroda". 8063—3 Mlad vešč trgovine z mešanim blagom, z dobrimi izpričevali, Želi s 1. novembrom premeniti službo, bodisi v mestu ali na deželi. — Več pove uprav. „Slov. I Naroda". 3080-3 častnla nniforma z vsemi pripadki se ceno proda. Kje — pove upravništvo „Slov. 3198-1 Naroda". ftTV-■—»rrt? ftl Uatanovtjeno leta \U2. Lj\ W ŠKKOSUKARJA, SUKAKJA aJ ^ N/5F150V IN QRBOV 107% \BKATA EBERLi I VIRI ]RNn Miklošičeva cesta It. 6. j* uucunnn, ,flriJke u)ice it 6 = f% — fefefon it 154 Gostilna ! Gospodična V^kJ UllliCL i zmožna slovenskega, hrvaškega, neu j zmožna slovenskega, hrvaškega, nem- Ii škega in italijanskega jezika, želi dobiti takoj službo kot blagajničarka, komptoa-ristinja ali pri kakem odvetniku. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. j Ponudbe pod „Zmožna", poste Naroda". 3i05-i ( restante, glavna pošta. 3107—l blizu Ljubljane se odda meseca okto bra na račun ali v najem. Učenec izurjen v računstvu, nepokvarjen in čvrst, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. 3103 K» Werli \r Cerknici. ~Io.ooo~ hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, počensi od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2ž25—34 Alex Breyer i sinovi ** Krizevciti na Hrvaškem. Mlad trgovski noutočmk Išče se ! oskrbnik i j ki je vešč tudi hmeljarstva, za takoj-[ ŠDJi nastop. Plača po dogovoru. 1 Ponudbe naj se pošiljajo do dne 15. oktobra t. 1. na upravništvo „Slov. Naroda". 3082—2 V NOBEN! SLOVENSKI HIŠI 5E NE BI 5MELE P0QRE5flTI Sodar le z dobrim izpričevalom oženjen ali samski, ki bi moral opravljati tudi kletarska dela, se takoj sprejme v stalno službo. Mesečna plača po dogovoru. Učenec iz dobre hiše se takoj sprejme v manufakturni trgovini v Ljubljani. Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3073-a Več urarshih 3068 * pomočnikov starejših, dobrih delavcev, sprejme takoj H. Suitner, urar v Kranju. ČevI arskena nomočnike 30C9—8 vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. Usak petek in postni dan se dobe sveže 3012-2 ■ in učenec poštenih staršev, s primerno Šolsko izobrazbo, slovenskega in nemškega je zika zmožen, se sprejmeta v trgovino z manufakturnim blagom na deželi. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3112—1 ULLUL M°š°El DOKTORJfl FRRNCETfl PREŠERNA UREDIL 5KRIPT. L. PIMTRR HOSTRtRftHrl IZDRJft 5EŠIT:1 5 K, V PLRiri«^ VEZRMfl 6 K 40 h, V (JShjU VEZRNfl 9 K □ODSKfl IZDflJfl 1 K, V PLATMO VEZftNfl 1 H 40 h. NATIćiniLfi Ifl ZALOŽILA IQ.PL. KLCIMA & FED. BAMBERG V LJUELJAMI. t i DOBIVfUC t i 2 5E PO VSEH KNJiGOTRŽNICRH. t i t ? v delikatesni trgovini AHTOH STACUL u Ljubljani. 4 pari čevljev za samo gld. 2 60 se oddajorzaradi nakupa velikih množin za to smešno nizko ceno, dokler bode še kaj zaloge. Par moških, par ženskih čevljev iz rjavega alt črnega osnja, s kapicami za zavezo-vanje, z močnimi uanjatimi podplati, zbito, najnovejša oblika, dalje par moških, par ženskih modnih čevljev, veleeleg. opremljenih, lahkih in ličnih. Vsi 4 pari samo gl. 2*60. Za naročitev zadošča dolgost. — Razpošilja po povzetja razpošiljalnica čevljev Ch. Kapelusz, Krakov 17. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko popolnoma izključen. 3109 1 za stalno delo iS6e 3084-2 Anton Marješič, u Meduodati. Klavir je najc?fiP!*» naprodaj. Naslov Be izve v administracij »Slovenskega Naroda«. 3060—3 s posebnim vbodom odda takoj FR. IGLIC, Mestni tr$ šteu.ll, 30v7 - 2 Mesto bi rad premeni! izprašan spreten strojnik zmožen italijan-čine, nemščine in zadostno slovenščine, vajen ključavničarskih del in popravil, montiranja in del pri elektr. razsvetljavi. Ponudbe uprav. „Slov Nar." pod nšt. 3079". isna oorava S kompletna spalna soba iz trdega lesa za 2 osebi, kompletna soba z 1 posteljo (politirana) in garnitura (moČna> e 6 fotelji, se ceno proda pri Ji Grobelniku Pred škofijo štev. 1, I. nadstropje. 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnih strojev za domače delavce THOS. H. WHITT1CK «Sc Oo. Trst 156, Via Campanile 13. 2883-9 CUIMARD LINE. Najpripravnejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „CUNARD LINE" to je gotovo in se ne da utajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsakih 14 dni. Pouk in vozne lUte daje oblaitveno potrjeni zastopnik s o £ 9 V 0 z K 3 Ž * J* e c £ Hojuečio zalogo pravih peterburških gumijevih ialoš Čevlje za po najnižji ceni priporom Prva največja zaloga čevljev v Ljubljani FRAN SZAHTNER. Jtcprcmcčljiui čevlji in dekclcniec za leuee in gozdarje. 30B6-2 Z a v £ S £ 3 1 * P o s j £ Ž B * * Najboljši in najcenejši čevlji za gospode in dame. * dosluženi uradnik državnih železnic in hišni posestnik V Cjubljani, Slomškove Ulice 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tam pismeno popraša ali pa osebno pride v pisarno. Po kolodvorih in cestah nihče ne čaka popotnikov in jih tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 3106—1 Št. 31.636. 3108 Z ozirom na razglas mestnega Župana z dne 5. septembra letos, ki vy zarja na pretečo nevarnost, da se tudi v naše kraje zanese kolera, opomin'., mestni magistrat iznova, da so glasom naredbe c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januarja 1894 naslednje osebe dolžne, naznanjati mu vsak slučaj obolenja in smrti za kužnimi boleznimi: 1. a) Družinski glavarji glede vseh k njihovi družini spadajoČih oseb. b) Službodajalci (gospodarji) ali njihovi namestniki (oskrbniki, pristavniki, hišniki itd.) glede vseh poslov. c) stanovanjski imetniki, glede vseh stanovanjskih druŽnikov in zlasti glede dijakov, podzakupnikov in takozvanih prenoČevalcev ali najemnikov posteli. d) V kremah in gostilnah imetniki koncesije, oziroma njihovi oblastveno potrjeni zakupniki ali namestniki. 2. Razen tega so dolžne naznanjati takšne bolezni spodaj navedene osebe, če so v izvrševanju svojega poklica zvedele, da je zbolel kdo za kužno boleznijo in če so tiste osebe, ki so v prvi vrsti dolžne obolenje naznaniti, to prikrile, ali iz zanikarnosti ali iz nevednosti obolenja niso naznanile: a) zdravniki, ranocelniki, babice in mrliški ogledniki, -"3 b) krajni dušni pastirji, c) javni učitelji in javne učiteljice. Skušnja uči, da so na Želodcu in na črevesu bolni koleri posebno podvrženi, paziti je torej na taka obolenja, zlasti pa na akutno bljuvanje in na grižo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. septembra 1905. Srednja veera]6nja temperatura: 166\ 13-3*. — Padavina v mm 16*6 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ff Podnuinica v CELOVCU. Kupaj« im prodna me vrste cent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in devia. Promet* Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. ijsSrebane vrednostne papirje in ZavarM]« »re£ica> proti vnovCuje Kapale kupone. Jrorzul izru/bl. Vinkuluje in deviiikulvg« vojaška žanitninaka kavcija, »t te tearaaaT m Male. rSH IST Borni« ■■■••žila Podružnica v SPLJETU. Denarna vloga ■prejem« v tekočem raerma aH na vlo&ne knuaioo proti □godnim obrostim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—112 Promet e čeki In nakaznicami. Iidajatelj In odgovorni nrednik: Dr. Ivmu TifJ«r Lavttnina in titek .Mirodne tbkmme". 49 89