Leto XXIV«, št. 114 Pc&taoar j&fitaf y gottmn? bat bezahh tjitSTJana, četrtek 18. maja Preis — Cena i- £ u» »«■ Llpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., M1LANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje/ Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No U-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Pucc:nijeva ulica št. 5. Telefon št- 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Wllf Materialsehlacht grossten Erbittertes Rlisgen auf 3§ Km Breite — §chwere blutige Veaduste Ces Femdes — Keitse Kampfliaiiilliiftgen von Be- deutamg im Ostsn Aus dem Fuhrerhauptquartier, 17. Mai. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In dem gebirgigen Gelande der italieni-schen Siidfront tobt auf einer Breite von 35 km eine Materialschlacht grossten Aus-masses. Ununterbrochenes Trommelfeuer mit gewaltigem Munitionseinsatz, starkste Luftangriffe, Einsatz der Panzer als be-vvegliche Artiilerie, erbittertes Ringen um jeden Stiitzpunkt und jede Hohe, die oft innerhalb kurzer Zeit mehrmals ihre Be-sitzer vvechseln, geben diesen Kiimpfen das Geprasje der grossen Abvvehrschlachton des lctzten VVeltkrieges. Gegeniiber einer grossen feindlichen tberrnaeht leisten unsere Truppcn nunmehr seit sechs Tagen helden-haften VViderstand. Die im Zuge der Karnpf-fiihrung vollzogenen Absetzbewegungen verlaufen planmassig. Die ansserst schwe-rcn blutigrn Verluste des Feindes stehen in ketnr-m Verhaltnis zu dem rein takti-schen Gelandegevvinn, den er erzielen honnte. Im Landekopf von Nettuno fanden ge-*tern kome Kampfe von Bedeutung statt. ^eit Tagon sioh steigorndes feindliches Ar-tilleriefeuer lasst jedoch auch dort den bal-digen Grossangriff erwarten. An der Ostfront kam es auch gestern bis auf heftige ortliche Kampfe am unteren Dnjestr und im Karpathenvorland zu kei-nen Kampfhandlungen von Bedeutung. Starke Kampf- und Sehlachtfliegerver-biinde griffen in der letzten Nacht sovvje-tisehe Bereitstellungen und Truppenunter-kiinfte sudostlich Ostrow und im Raum von Pleskau mit beobachteter guter Wir-kung an. Irn Finnen-Bnsen wurden 13 sowjetische Bomber durch Wachfahrzeuge der Kriegs-marine und durch Jager abgeschossen. Deutsche Schnellboote beschiidigten bei einem nachtlichen Vorstoss gegen sowjeti-sche Bevvarhungsstreitkrafte im Ostteil des Finnen-Busens mehrere feindliche Fahr-zeuge. Bei einem Angriffsversuch sovvjetischer Bomber auf ein deutsches Geleit vor der nordnorvvegischen Kuste \vuj-den durch Sicherungsstreitkrafte und Bordflak 3, durch Jager 21 vveitere Flugzeuge ver-nichtet. In der letzten Nacht vrarfen einige bri-tisehe Flugzeuge Bomben auf das Stadt- gebiet von Berlin. l%£¥@lka pmomm i Nemčijo In Evropo ŽJuIsEe-Sisv gsvo? Ka velifrciss testnem zborovanju jreeti trš&jševlšklm grsžnfam O/o. 17. maja Min. predsednik Ouisling je govori včeraj na velikem zborovanju v Oslu roti bc'j:1cvi."kemu ogrožanju Norveške. V imenu vsega norveškega naroda, da se bo z vsemi sredstvi uprl bolj ševi k: zasedbi Norve-■'-:?. ali tud- !e njenega dela. Norvežani, ki po-' j-ajr navcd'la in slede ukazom bivšega kra-:!. bivšega prestolonaslednika, izseljen'ške je in n,;h&vih organov so kriv- veleizdaje. v'ožaj zahteva da se vsi Norvežani priklju-.-kunnm narodnim stremljenjem ter da se ■r proti boljševizmu. Vs: Norvežan5. ki de-preti temu ali ki legalno ne sodelujejo, ~ rnora'.; nositi posledice za svoje pretina-ro in protidržavno zadržanje. Norveške ne in mržje. ki se resno trud:jo. da bi v tem in em času pomagali narodu, bodo n oglede : al' So č'an stranke ali ne. deležni pol- mzumevar.ja in podpore. v rvet' a usoda ie vezana na usedo Nemir EvTope. Vsled tega bo orve:-ka resno "" vala z Nemčijo in vedno bolj tudi pri " =.n'zaciji vseh evropskih s'l ter bo zastavila "sa svoja sredstva v skupni borbi za vamest vrepe. To je edina pot za rešitev Norveške. V svojem nagovoru je predsedn'k nadalje zrazi! svojo vero v nemško zmago ter je poudaril da bo sever lahko branila samo nemška vojska. Ako bi Sovjetj hoteli sodelovati pri ,'iiedb; Norveške, pač nihče ne verjame, da bj deželo kdaj zopet zapustili. Ministrski predsednik Qu:s!ing je nadalje razložil, da sovjetska težnja, priti na Nor--eško in s tem zavladati ob severni atlantski c bali, ni nič novega. Kakor je nekoč kot vojni rruni&ter to sam :zjavil v parlamenta, so bili že v 20 letih tega stoletja izvršeni prvi poskusi. da N severna Norveška postala sovjetska republika. Ako sedanja norveška izseljenima vlada v Londonu izroča deželo boljševizmu, potem je to logična posledica Sovjetom prijaznega stal:šča, ki so ga kazali že prejšnji marksistični oblastniki. Ministrski predsednik je obeležil nesposobnost Anglije in Zedinjenih držav, ki po svojem lastnem priznanju n'so sposobne, da bi zaščitili Skandinavijo pred boljševizmom. Vsled tega pomenijo boljševiške grožnje najnevarnejše alarmno znamenje. Upravičeno so nordijske države s polno pozornostjo in deloma z ogorčenjem sprejele vest o boljševiških namerah glede Norveške. V prvi vrsti bi b:li cd izdajstva norveške izseli en i ške vlade prizadeti predvsem Finska in Švedska. Sovjetska zasedba severne Norverke bi se morala izvršiti ali preko premagane Finske ali pa bi pomenila zanjo njeno kasnejše un'čenje. Švedsko bi Sovjetska Rusija in boljševizem obdajala z dveh strani. Dansko bi končno prizadele sovjetske zahteve po Beltu in Suntu. ki bi prenesle spor za morske ožine , proti severu ter napravile iz Kodanja neke vrste Carigrad. V splošnem bi torej pomenila boljševiška zasedba Norveške smrtno nevarnost za ves sever ter bi ogražala vse nordijske narode. O/o, 17. maja Množestveno zborovanje prot' boljševizmu in izjava ministrskega, predsednika Quislinga so napravile na vsem Norveškem izredno močan vtis. »Af ton posten« opozarja na veliko udeležbo prebivalcev Osla na zborovanju. List pravi: »Vemo. da je domovina v nevarnosti5. Mrzimo boljševizem in odklanjamo izdajstvo izseljenske vlade s katero nima norveški narod ničesar več opraviti, odkar so jo ustavni organi ter zastopniki vseh strank v zadnjem Stortingu že julija 1940 odstavili.« Amsterdam, 17. maja. Reuter poroča, da so v britanskem zunanjem ministrstvu podpisali civilno pogodbo norveške 'zseljeniške vlade z;-vladami Velike Britanije, Združenih držav in Sov jetske zveze. 1P&1&2 frašsfčv ssa bt*ml — Židovski v^ižseiM v starata sa svofe kojscife Madrid, 17. maja. Na newyorški borzi vrednostnih papirjev so, kakor javlja španski list >/Arr|ba«, poročila o pričetku nove angloameriške ofenzive v Italiji povzročila splošen padec tečajev. V političnih krogih Amerike so mnenja, da je z boji v Italiji morda pričela končna bitka te vojne, borba za Evropo. Za kaj se borimo? tako se že mesece vprašujejo ameriški vojaki, ki naj nekje daleč izven domovine krvave in umirajo. Za kaj se borimo? To vprašanje si stavi del časopisja Zsdinjenih držav, ne da bi čitateljem moglo odgovoriti, čeprav to zanima vse sloje ameriškega prebivalstva. Roosevelt in njegova klika nista niti civilnemu prebivalstvu niti vojakom odgovorila na to nujno vprašanje. Zato pa nanj sedaj odgovarja newyorška borza jasno in zelo značilno: za Žide z Wallstreeta, za židovske borzne verižnike in lopove se bore narodi Zedinjenih držav, umira ameriški vojak. zanje naskekuje nemške postojanke pred Monte Cassinom in Minturnom, za nje drvi v smrt. če je še potreben dokaz, kdo ima v Zedinjenih državah interes na vojni, potem ga je podala newyorška borza tako. da ga nihče ne more napačno tolmačiti. Potrdila je, kar je vsak objektiven opazovalec že cd vsega začetka vedel, da so namreč ameriški dolarski mogotci, kakor Baruch, Aster, Morgan, Rockefeller in kakor koli se že imenujejo vsi oni, ki imajo na razpolago vse zlato in ksterih denar določa politični tečaj, povzročili to vojno, ker hočejo zaslužiti z vojno industrijo. Oni trgujejo s krvjo ameriških vojakov, čim več vojakov pade na bojnih poljanah, tem več denarja se steče v njihove jeklene blagajne. Ti denarni mogotci so osnovali gigantsko oborožitveno proizvodnjo- in zaslužili z njo neštete milijone dolarjev. Zanje lahko vojna večno traja. Njihove vesti ne obtežuje, če za njihove borzne d-bičke umirajo milijoni in če izgube neštete rodbine svoje rednike. Dokler -iim vojna kupčija donsša osrromne dob'čke, jih zanima le to, da travoina kolikor mogoče d o! to. Vsak dan bebe jim pomeni nov dobiček. ' že zgolj zar? d; domneve, da bi bili novi boji v Italiji lahko začetek konca, so se hoteli ti židovski lopovi takoj iznebiti svojih delnic oborožitvene industrije in posledica je bila, da je velika ponudba delnic povzročila padec tečajev. Jasneje svetu pač ne bi moglo biti predočeno, da vidijo newyorški oborožitveni verižniki, židovski borzni magnati in ameriške dolarske dinastije v vojni najboljšo kupčijo. Kar sedaj javljajo iz New Torka, so že pred kratkim poročali iz Londona. Tudi tam je povzročilo že samo pričakovanje, da je največja bitka za Evropo pred svojim koncem splošen padec tečajev. Delnice oborožitvene industrije so izgubile v nekaj urah večji del svoje tečajne veljave. Ob Temzi so bili na delu isti židovski borzni verižniki kakor v New Yorku. Zgodovina pozna mnogo sličnih borznih manipulacij. Rotschildova borzna goljufija po bitki pri Waterlooju je postala zgodovinska. Tudi Churchill je že v prejšnji svetovni vojni sodeloval pri sličnem borznem verižništvu. Ko je sredi bitke pri Skagerraku objavil potek pomorskih bojev, se je to zgodilo po nalogu židovskih borznih verižnikov, ki so padec angleških delnic na ameriških borzah zaradi slabega poročila izkoristili za to, da so delnice kupovali po nizkih cenah ter jih pozneje prodajali po višjih tečajih. 2000 funtov šterlingov je takrat zaslužil Churchill s to goljufijo. Danes zopet kupčuje, medtem ko njegov partner Roosevelt obrača svojo politiko na povelja svojega židovskega možganskega trusta, v katerem imajo glavno besedo Baruch, Morgenthau in drugi vodilni dolarski magnati, ki so si pridobili svoje premoženje s prevaro in slepa rstvom. Ko je bilo pred kratkim objavljeno, da je prebil Roosevelt svoj »dopust« v hiši židovskega finančnika Barucha in se je kmalu zatem izvedelo, da se je vrhovni poveljnik severoameriških čet v Italiji Clark pred prčetkom veleofenzive sestal v Baruchovi hiši z Rooseveltom, je postala odvisnost ameriške vlade od židovstva svetu jasna in sedaj, ko prihajajo prva poročila o pričetku bojev v Italiji ter pričenjajo padati tečaji delnic oborožitvene industrije na newyorški borzi, je izginil zadnji dvom o tem, kdo odloča o politiki i in vojni Zedinjenih držav. Program za evropske narcde Berlin, 16. maja. Istega dne, ko se je pojavila v nemškem vojnem poročilu prvič beseda »invazja«, je bila sporočena nemškemu narodu in sovražnikom odločnost Fiihrerja, da bo Nemčija to vojno na vzhodu in zapadu brez kompromisa da zmagovitega konca vodfa ter uresničila one temeljne stavke, ki bodo zagotovile velikim in majhnim narodom dostojno in varno življenje, »prosto židovskih pijavk ter kapitalističnih in boljševiških podjarmljeval-cev,« kakor je dejal Fiihrer. piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« v članku, v katerem je obrazložen načrt sovražnikov in nujnost vzdr-žanja sil osi in zaveznikov. List omenja, da so bile te besede namenjene slovaškim državnim vodjem, vendar veljajo za vse sile, ki se jih tičejo. One so evropski program, ki velja za vse evropske narode tako velike, kakor majhne. Dobesedno piše čiankar: »Da RoOSevelt in Church:ll vodita vojno za žide. ni danes le trditev narodn h socialistov. temveč potrjujejo to sami in njihova okolica. Za ta židovski cilj so odločeni voditi stotsče britansk'h in ameriških mladeničev na bojno pelje, končn' cilj pa je boljševiška strahovlada nad vsem kontinentom. Vsak dan se kopičijo nova dejstva, ki potrjujejo, da je bila boljšev'zacija kontinenta potrjena in podpisana v Teheranu. Že sedaj je večje število držav, katerim je sovražn'k priznal ta c'lj. L;st kaže nato, da v sovražnem taboru ne omenjajo več Estoncev, Letonccv, Latvijcev, Ukrajincev in Poljakov in da tamkaj menijo, da so s pogodbo z Benešem že pridobili zase Čehe 'n Slovake. Tudi Hrvatov ne omenjajo več, ker r.aj Tito v tej dcžcl; izvede boljševiške zločine. Kar se pa Nemčije tiče, potrjujejo prav sovražnikove objave zadnjih dni. da je delo krvnika nad nemškim narodom namenjeno boljševikom. »Deutsche Allgemc;ne Zeitung« končuje: »Tako so te stvari dospele do točke, v kateri so se iluzije naivn h demokratov in angleških prijateljev razblinile v dim. Brutalno in morilsko grozi boljševizem nad kontinentom. ne'z-presno pa se dviga Evropa, da se upre z orožjem in da prisiljeno vojno na zapadu :n vzhodu izvojuje brez kompromisa do zmagoslavnega konca.« Nemški zavezniki preti asa^ioamerišketmi pozivu Berlin, 17. maja. Poziv Angloameričanov nemškim zaveznikom, naj končajo vojno in izroče svojo usodo »lepo« v zavezniške roke, torej boljševikom, je izzval vihar ogorčenja in odločno odklonitev. Tako ugotavlja po vesti iz Budimpešte Časopis »Fiig-getlenseg«: »Angliji na ljubo ne bomo izvršili nikakega samomora, temveč se bomo tudi z najtežjimi žrtvami borili dalje do končne zmage, ker hočemo živeti. Ob strani nemških zaveznikov bomo vztrajali zaradi lastnih interesov in pa zaradi tega, ker je tudi Nemčija svojim zaveznikom vse drugače zvesta kakor Anglija, ki je doslej pustila še vse svoje zaveznike na cedilu. Pač lahko si predstavljamo, kaj bi ukrenila z narodi, ki niso niti njeni prijatelji.«. — V Bukarešti opozarjajo, da v sovražnem taboru popolnoma napačno razumejo smisel rumunske borbe. Rumunija brani svoje meje v skladu s svojimi zgodovinskimi nalogami kot evropska prednja straža ob izlivu Donave na strani onega, ki je razumel njen boj in jo dejansko podprl, ko je bila sama in zapuščena. Zedinjene države naj hI postale nadzorni organ vsega sveta Stockholm, 17 maja. Britanska agencija jav-> Ija iz Washingtona: Državni podtajnik za le-tal&tvo v mornariškem ministrstvu Zedinjen'h držav Artemus L. Cates je izjavil v ponedeljek v odboru reprezentančne zbornice, ki se 'bavi z vprašanjem združenja severnoamerišk h vojaških sil v povojni dob', da bo mornarica Zedinjenih držav po vojni dovolj močna, da b; lahko prevzela nalogo svetovne policije. Zedinjene države bodo imele po vojni največjo mornarico, ki jo je svet sploh kdaj videl. Ta mornar ca naj bo jedro, okoli katerega bo možno zgraditi mogočno vojaško silo. Pobožna želja prezidenta Roo6evelta, da bi Zedinjene države po končani vojni zavladale svet s pendrekom, ni nova Oblastiželjnost bolnega moža v Washingtcnu prhaja vedno bolj do izraza in omembe vredno je, da dovoli Roosevelt, da državni podtajnik v mornariškem min'strstvu te njegove prave nakane v tej grob' obliki celo potrjuje. Pozornost vzbuja pri tem dejstvo, s kakšno brezobzirnostjo kažejo britanskemu zavezniku razvoj severnoameriške mornarice, ki naj postane »najmočnejša mornarica na svetu.« Toda London se bo morda ravno v teh. dneh, ko se mora zavedati, da se mu ruš1 imperij, laže sprijaznil s to grenko resnico, ki pomeni izgubo njegove moč'. Islandski odgovor danskemu kralju Kodanj, 16. maja. Poslanica kralja Kristijana X. isladnskemu narodu, v kateri je pozval Islandce, naj ne mislijo na spremembo vladne oblike, dokler ne nastopijo zopet normalni časi, je bila sporočena islandskemu narodu, kakor poroča islandski ministrski predsednik danskemu kralju v obvestilu, ki ga je izročilo islandsko poslaništvo danskemu kralju. V odgovoru omenja, da bo ljudsko glasovanje na Islandiji 23. maja pokazalo želje naroda glede bodoče vladne oblike in da bo islandsko predstavništvo glede na izid glasovanja sprejelo primeren sklefp. Navzočnost tujih čet nikakor ne bo vplivala na voljo naroda. Moskovski patrijarh Sergij umrl Stockholm, 17. maja. Radio Moskva objavlja, kakor sporoča agencija Reuter, da je moskovski patrijarh Sergij v starosti 78 let r#nadoma umrl, zadet od možganske kapi. ;B*SERraAJTE y »JUTRU"!* V južni Italiji materialna bitka isajvesssga obsega Ogorčene borbe na bojišču, širakem 35 ksn — Težke S2-vražnlkove krvne Izgube — Ka vzhodu asbenSli važne j Sili borb Fiihrerjev glavni stan. 17. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na goratem ozemlju italijanskega južnega bojišča divja na širini 35 km materijal-na hitl;a največjega obsega. Neprestan topniški ogenj z ogromno uporabo streliva, najmočnejši letalski napadi, poseg oklop-nikov kot prevozno topništvo, ogorčena borba za vsako oporišče in vsako višino, ki večkrat v kratkem času menja lastnika, dajejo tem bitkam sliko velikih obrambnih bitk zadnje svetovne vojne. Napram veliki sovražnikovi premoči se naše čete že šest dni junaško upirajo. Odmikalni pokreti, ki so bili izvršeni po nalogu vodstva bitk, potekajo po načrtu. Izredno težke krvne izgube sovražnika niso v nobenem razmerju s čisto taktično pridobitvijo ozemlja, ki ga je mogel doseči. Na nettunskem predmostju ni bilo včeraj nobenih pomembnejših bitk. že več dni naraščajoč topniški ogenj daje slutiti tudi tamkaj na skorajšnjo veleofenzivo. Tudi na vzhodnem bojišču ni bilo včeraj, razen močnih krajevnih bitk ob spodnjem Dnjestru in na Karpatskem predgorju, nobenih važnejših borb. Močni oddelki bojnih letal so napadli v pretekli noči sovjetske izhodiščne postojanke in zaklonišča čet južnovzhodno od Ostro- va in na področju Pskova z opazovanim dobrim učinkom. V Finskem zalivu so sestrelile zaščitne ladje vojne mornarice in lovci 13 sovjetskih bombnikov. Nemški brzi bojni čolni so poškodovali pri nokem nočnem sunku proti sovjetskim stražnini silam v vzhodnem delu Finskega zaliva več sovražnikovih ladij. Pri poizkusu napada sovjetskih bombnikov na nemško spremljavo pred severno-norveško obalo so zaščitne sile in ladijsko protiletalsko topništvo uničili 3, lovci pa 21 nadaljnjih letal. V pretekli noči je odvrglo nekaj britanskih letal bombe na mestno področje Berlina. Fjzzsmizislzo v:fao p-sra^Ilo Bukarešta. 17. maja. Rumunsko vojno poročilo z dne 16. maja se glasi: O'o spodnjem Dnjestru je bilo več krajevnih napadov odbitih. V Besarabiji :'n na bojišču ob Moldavi ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Finsko vojn:? poročilo Helsinki, 16. maja. Vojno pcTočilo navaja živahno sovražno izvidn ško delovanje na Ka-relsfci in AvnuJki ožini. Z ostal h bcj.šč ni nikakih poročil. Močni, toda brezuspešni sovražnikovi poizkutsi psrofesjja v pSut Italiji Težke izgube zavezn:ksv na StaSijecstesi fcrejteihi — Zime-»jav polni krajevni boji v Dszlestrsvem leku južno cd Du&osarija Berlin, 17. maja. Na južno-italijanskem bojišču so nadaljevali Britanci in Američani 15. maja napade z močnimi oddelki pehote, oklopnikov, topništva in letalstva, žilav odpor nemških čet pa je zabra-nil proboj, ki ga je nameraval sovražnik skozi dolino Liri. Glavni sunki so sledili zapadno od Minturna, na področju Spigno —Castelnuovo, kakor tudi med reko Liri in Cassinom. V obalnem odseku so prodrle po močni pripravi ameriške čete skoraj do okolice južno od Sonurija. Takojšnji protisunek je vrgel napadalce v ogorčenih borbah na nož na izhodiščne postojanke. Tudi sovražnikovi napadi na Colle San Martino so se izjalovili v izmenjav polnih bojih, ki -jih je uspešno podpiralo protiletalsko topništvo. V sredini sovražnikovega napadalnega odseka od obale do cassinskega področja je sledil sovražnik nemškim četam, ki so se umikale, čela njegovih čet, ki so se le počasi pod največjimi izgubami pomikala naprej, so dosegla okolico zapadno od Ca-stelnuova, kjer so jim nemški grenadirji v protinapadih nudili močan odpor. Severno od tega kraja je bil močan sunek močnih oklopniških sil in motorizirane pehote zadržan v ogorčenih bojih, medtem ko so pri San Giorgiju bili odbiti močni napadi z obrambnim ognjem. Nemško topništvo, ki ima svoje postojanke na vzvišenih mestih, je razbremenilo uspešne gre-nadirje in uničilo številne sovražnikove oklopnike. Glavni sunek pa je sovražnik usmeril po dovedbi novih sil v opoldanskih urah med Liri jem in Cassinom. Močan topniški ogenj bi naj pripravil prodor pehoti in oddelkom oklopnikov, ki so pričeli prodirati s področja pri San Angelu. Ta napad, ki je bil izvršen v več valovih z menjajočimi težišči, je ostal brez uspeha. Južno od Pigna-tara se je izjalovil sovražnikov naval že v ognju nemških topov in orožja. Sovražnik, ki je začasno prodrl v kraj ter skušal prodirati proti severu, je bil v drznem protinapadu vržen iz Pignatara. Severno-zapadno od San Angela so nemški grenadirji, pijonirji in padalski lovci kakor tudi zaporni ogenj težkega orožja obkolili sovražnika. Tudi ta novi težak napad, ki je stal Britance izgube v moštvu in oklop-nikih, je ostal brez uspeha, še v noč so trajali ogorčeni boji z nezmanjšano silovitostjo. Ko so Britanci skušali v mraku dovesti ojačenja, s katerimi so nameravali izpolniti vrzeli, so napadli močni oddelki bojnih letal sovražnikova prevozna pota. Kljub močni obrambi so zadeli nemški bombniki oklopnike in vozila, katerih goreče razvaline so povzročile zastoj na cestah. V ostalih odsekih italijanskega bojišča in na nettunskem predmostju je prišlo kakor v zadnjih dneh le do krajevnih bojev naskakovalnih čet in topniških dvobojev. V nasprotju s težkimi borbami v južni Italiji, je na vzhodnem bojišču mirno. Vrše se namreč nriprave za nove bitke. Tamkaj so se razvile Ie v Dnjestrovem loku med Gregoriopolom in Dubosarijem ogorčene, vendar krajevno omejene bitke. Boljševiki, ki so vdrli v nedeljo v nemško predmost-je na vzhodni obali reke, so poizkušali razširiti svoje vdorno mesto. Z ogorčenostjo so posegle nemške čete v borbo za neko višino, ki so jo v protinapadu osvojile. To vzvišeno mesto so namreč pri drugem napadu mešanih sil, ki jih je podpiralo topništvo, še enkrat izgubile, s ponovnim napadom pa so nemške čete še enkrat osvojila vzvišino in odbile ponovne sovražnikove protinapade. Bojna letala so posegla kljub močnim strnjenim oblakom in nevihti uspešno v borbe. Odvržene hombe so onesposobile več težkih sovjetskih oklopnikov. Istočasno so sestrelili zaščitni lovci 10 sovražnikovih letal, ki so zaman poizkušala odbiti napad nemških bojnih letal. V teku krajevnih borb na karpatskem predmostju so odbile madžarske čete več sovražnikovih sunkov, medtem ko so pri lastnih napadih zasegle večje število ujetnikov. Tudi nemške sile so pri napadih naskakovalnih oddelkov, v katerih ?o izpraznili 35 sovražnikovih bunkarjev, dovedle mnogo ujetnikov in zaplenjenega orožja. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča so se razvijale le brezpomembne praske. V vojnem poročilu dne 12. maja javljeni ukrepi proti boljševiškim tolpam južno od Polocka so sedaj po uničenju razbitih ostankov končnoveljavno zaključeni. Sovjetske izgube so po zadnjih očiščevalnih bojih narasle na 7011 mrtvih in 7277 ujetnikov. K tem 14.288 vojakom pa je treba prišteti še 300 padlih tolovajev, ki so jih boljševiki zakopali ali pometali v močvirja. Skupina tolovajev, ki so jo ob pričetku operacij cenili na 18.000 mož, je sedaj uničena. Za nadzorovanje boljševiških premikov čet so bili nemški letalci stalno v dotiku s sovražnikom. Bojna letala" so bombardirala izhodiščne postojanke na področju Pskova in južno od Ostrova ter povzročila zbira-jočim se sovjetskim silam z odmetom ma-lokalibrskih rušilnih bomb občutne izgube. K vojnemu pclcžafu Berlin, 16. maja. Zastopnik vrhovnega poveljništva nemške vojske na Wilchelm-strasse je izjavil, da je nemško vojaško vodstvo še vedno mnenja, da bo letošnje poletje prineslo velike vojaške odločitve. Pri tem je treba predvsem misliti na invazijo, vendar so tudi letalski napadi in v zadnjem času že pričeta nova zavezniška ofenziva v južni Italiji z drugim bojiščem v zvezi. Ofenziva v južni Italiji je bila doslej za zaveznike prav počasno in truda-polno podjetje. Zastopnik je dejal, da je treba sicer upoštevati, da gre za gorato ozemlje, ki ne dopušča takoj velikih operacij in operativnih rezultatov, vendar je treba nasprotnikov uspeh v primeri z veliko uporabo ljudi in materijala doslej označiti kot prav malenkosten. Boji v južni Italiji se trenutno gibljejo še vedno pred glavnimi nemškimi obrambnimi postojankami. Do same obrambne črte napadalec še ni prišel. Novi dovozi in mOč-ni pokreti rezerv, ki so jih ugotovili izvidniki, pa dokazujejo, da imajo zavezniki oči-vidno namen, nadaljevati ofenzivo z vztrajnostjo in s še večjim poudarkom. Prav tako je treba postaviti v zvezo z invazijskimi pripravami tudi nemški veliki letalski napad na Portsmouth. To je bil eden izmed nemških protinapadov, ki trajajo zaradi teh priprav že dalje časa in ki se bodo tudi v bodoče nadaljevali z močnim poudarkom. Teroristični napadi na Trident In Padovo Rim. 17. maja. Anglo-ameriški strahova'ni letalci so napadli v torek med diugim Trident in odvrgli številne razstrelilne in zaži-galne bombe. Poleg velikega števila stanovanjskih h'š sta b:li uničeni cerkvi Santa Chiara in Annunziata. kakor tudi knezorkofijski kolegij in šitevilna druga kulturna poslopja. Tudi Padova je bila močno napadena in v mestu so bila povzročena veiika razdejanja. Kapuc nska cerkev je b'la razrušena. Istočasno je b:lo napadenih več vasi in posameznih posestev v okrožju mesta. Pri tem so povzročili strahov alni letalci veliko škodo in človeške žrtv Nadaljnji japonski uspehi v Tokio, 17. maja. Očiščevalne operacije proti 6. brigadi 61. južnoafriške divizije na levem bregu reke Maju potekajo za Japonce še nadalje uspešno. Z birmanskega bojišča poročajo, da so Japonci zavzeli več oporišč, tako da sedaj le še letala lahko oskrbujejo sovražne čete. Japonci prodirajo sedaj tudi proti severu, da br sovražniku umik sploh onemogočili. Mukaj resnih besed na naslov Anglije Zsiani srbski politik in puMIcist M. Spalajkovič proti angleškemu izdajstvu evropske kulture iti malih narodov (Lastna poročevalska služba) dz. Beograd, 9. maja. M. Spalajkovič, bivši srbski poslanik na carskem dvoru, do leta 1937 jugoslovanski poslanik v Franciji in bivši ministrski predsednik kraljevine Jugoslavije, je podal preti kratkim v svojem radijskem govoru na inozemstvo sledečo važno izjavo: »Kdor posluša londonski radio, si mora misliti, da je glavni govornik srbskega naroda in tolmač njegovega mišljenja komunist, to je nekj bivši hrvatski delavec, poveličevan pod napačnim imenom »Tito« in sicer s pomočjo rcktemc, katere smešno-sti samo Angleži ne uvidijo. Zdi se, kakor da !>i inozemcem ne bila znana ona strašna i>ot trpljenja, ki jo je bila od začetka vojne naprtila srbskemu narodu anglo-ameriška politika na Balkanu. Kakor izgleda, v inozemstvu ni znano odvratno dejstvo, da so boljševiške tolpe, katerim poveljuje prosiuli »marše 1« Tito, s privoljenjem Londona in Moskve uničile v ne-zavisni Hrvatski srce srbskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini jn v Črni gori. Spričo grozovitosti, katero je počenjala ta pritepena komunistična drhal, so se zgražali celo nekateri Angleži. To pa ni obiralo gospoda Edena, da ne bi nadaljeval svoje naloge kot grobokop srbskega naroda. Ali ni pred enim mesecem sporočila agencija Reuter iz Londona, da je podal zunanji minister pred spodnjo zbornico solidarnostno izjavo britanske vlade s poveljnikom komunističnih tolp Titom? Nekaj anglešluh parlamentarcev nj moglo prikriti svojega nemira pred zločinsko akcijo, ki ne pomeni nič drugega kakor samo nepotrebno prelivanje krvi in ki na splošno samo škodi prestižu in stvari Anglijo. Da bi pomiril zbornico, jc odgovoril Eden, da je Anglija potom posebnega odposlanstva s Titom v stalnem stiku in da. začenja Tito svoje akcijo s«mo s predhodnim privoljenjem tega odpolanstva, zaradi česrr se morajo smatrati takšne akcije zsi koristne. Morda so takšne akcije koristne sovjetom, Srbe pa so stale doslej en milijon človeških življenj. Sire! Vaš ministrski predsednik je že star, zelo star. Ali pr. je tudj moder? Ali ne pečenja največjih neumnosti s tem, da hoče izročiti irsnlo narode boljševizmu? Srbi nočejo postati v nobenem primeru komunisti. On: imajo raje vsak drug režim kakor sovjetski. Fo eni strani je boljševizem najbrataL nejše zanikanje vsega onega, kar daje smisel človeškemu življenju in najgrozo. vitejša potrditev tega, kar ponižmje človeško bitje na živalsko stopnjo. Tekom zadnjih 25 let so se te tendence boljševizma srmo še pojačile. Njegov teror postaja vedno bolj divji in njegovo nasilstvo vedno bolj barbarsko. Bolje kakor vsak drug bi Vam, Velinčanstvo, to lahko pojasnil gospod Churchill. Njegova globoka mržnja prot'" nečloveškemu sovjetskemu režimu je ziRiia vsemu svetu. Kljub temu pa se neprestano trudi, da se moramo že vnaprej sprijazniti z usodo, katero nam hoče s terorjem vs:liti Stalin. V največjo sramoto človečanske vesti ge gospod Churchill ne obotavlja pritiskati na mladega kralja Petra. da bi ga prisilil k sporazumu % nekim bivšim robijašem. Naj se vendar gospod Churchill le nekoliko zamisli! Ali b* si on mogel želeti uvedbo sovjetskega režima v Angliji? Ali bi bil vesel, a-ko bi sedel zloglasni »maršal« Tito v britanskem zgornjem domni? Boljševizem bi se ne ustavil na meji nobene dežele. On sledi nezmotrso svojemu testnemu zakonu, ki veli: Zmaga svetovne revolucije. Proti takšnemu polomu, ki bi bil splošen, je Nemčija edino jamstvo za Anglijo, kakor tudi za- ves svet. Srbi vidijo sedaj jasno in so si v svesti, da jih samo nemška vojska lahko reši invazije boljševiških armad na vzhodu in brani pred komunističnimi tolpami v njih domovini, v njihovih domačih krajih. Od strani Anglije sovjetom izročeni, so Srbi odločeni boriti se do zadnjega in raje umreti, kakor priti pod Stalinov jarem. Na ta način bi vsaj junaško propadli in umrli smrti, vredne naroda-, ki hoče ohraniti svojo čast in svojo vero. Angleži pa naj si ne delajo nikakih utvar, da bi jim boljševizem prizanesel v primeru svoje zmsge. Tudi oni bi ne mogli ubežati smrti.« Pričujoča izjava bivšega poslanika, diplomata in politika dr. Miroslava Spalaj-koviča je resen opomin onim britanskim političnim krogom, ki igrajo tako brezvestno igro z usodo srbskega naroda in tudi z usodo drugih narodov na evropskem jugovzhodu. Obenem pa je ta izjava tudi resen opomin vsem onim, ki brez kritike in brez pomisleka nasedajo anglosaškim spletkam. Trezno misleč človek mora strmeti nad anglosaško kratkovidnostjo, ki hoče srbskemu jn drugim jugovzhodnim narodom v sedanjem položaju in po vseh bridkih izkustvih te vojne vsiliti na čelo in na vodilno mesto pobeglega robijaša jn tujega agenta, ki do nedavna ni imel niti toliko poguma, da bi se javnosti predstavil s svojim pravim imenom, ki pa je ime! dovolj ciničnega slavohlepja, da se je sam proglasil za »maršala«. Drugače tako le-gitimistični visekj rngleški politični krogi so z radostjo sprejeli to »imenovanje« in poveličujejo tudj sami Broza-Tita v svojih smešnih poročilih o njegovih tolovajskih akcijah z donečim naslovom »maršala«. Izm.'š!jena in smešno bahaška poročila o nekakih »zmagah maršala Tita« javljajo angleški propagandni organi svetovni javnosti z vso resnostjo, da človek ne ve, ali so res sami tako neumni, da Broz-Titovim lažem verjamejo, ali pa jih trobijo v svofc samo zato, ker ne morejo poročati o lastnih zmagah, in pa zato, da se prikupijo Kremljn. Tako so še nedavno Angleži čisto resno poročali o veliki zmagi titovcev na področju žužemberk—Trebnje, kjer baje padlo kar več sto nemških vojakov, v resnici pa so domobranci tam razbili in v vse vetrove razkropil; več komunistfCrtlh »brigad« ter spet prizadejali Broz-TitovI »vojski« občutne Izgube, medtem ko sami niso imeli skoro nikakih izgub. In takih primerov je vse polno. Anglosaška propaganda dan za dnem govori o »zmagali« in »napredovanju« titovcev, v resnici pa komunistični tolovaji »zmagujejo« in »napredujejo« tako, da se morajo neprestano umikati in je vedno več dolenjskih krajev rešenih njihove strahovlade. Minister Spalajkovič se v teku izjave obrača tudi direktno na angleškega krsF&. Spominja ga, kako je nekoč njegov ministrski predsednik Churchill mislil o komunizmu, kako pa sedaj z vsemi silami propagira razširjenje te pogubne ideje po ostalem svetu. Spalajkovič čisto upravičeno dvomi v modrost starega Churchilla, čigar kratkovidna politika koplje grob tudi angleškem« imperiju samemu. »Maršal« Tito in njegova okolica dobro čutita, da se jima doma izpodmikajo tla pod nogami in da se ljudstvo obrača s studom in ogorčenjem od njih razbojniškega početja. Tem strašneje in tem bolj obsodbe vredna je brezvestnost anglosaških politikov, ki so v trenutku, ko nastopa med ljudstvom vsesplošno iztreznjenje, poslali na pomoč T1!tu svoje najvplivnejše osebnosti, kakor sta Churchill in Eden, ki demonstrativno poudarjata svoje tesne stike z Broz-Titom in njegovo razbojniško druščino ter se delata, kakor da ne bi vedela, da gre pri vsem tem za izrazito in izključno komunistično stvar. Minister Spalajkovič je podal to izjavo kot srbski domoljub, ki do najmanjših podrobnosti pozna domače prilike ter razpoloženje srbskega ljudstva in je zato lahko z vso pravico odklonil komunizem kot idejo, tujo miselnosti in duševnosti srbskega človeka. Enako pa je jasno ugotovil globoki preokret, ki ga je cinična anglosaška igra izzvala v mišljenju srbskega naroda, katerega ogorčenje se vedno ostreje obrača tudi proti Anglosasom, ker ti ne le ne ovirajo uničujočega komunističnega početja, temveč ga v svoji brezvestnosti ali svoji zaslepljenosti celo direktno podpirajo. Tudi srbski narod bolj in bolj spoznava, da je le Nemčija njegov branik proti komunistični poplavi. V enakem položaju, kakor srbski, pa se nahajajo tudi drugi narodi evropskega jugovzhoda in Spalajkovičeve ugotovitve veljajo zato v polni meri tudi za nje. Gospod prezident lastnikom SUernenTvih portretnHi del Kakor je go6pod prezident div. general Lecn R u p n i k prevzel pokroviteljstvo portretne razstave akad. slikaija prof. Mateja Ster-n c n a, se je za to važno prireditev našega kulturnega življenja takoj tudi zavzel z vso skrbjo. ' __ Predvsem je gospod prezdent naprosil Narodno galerijo, naj pr pravi in uredi tehnično stran razstave, a Socialna pomoč, ki ji je namenjen dohodek razstave, bo poskrbela za vse drugo, zlasti pa za zbiranje portretov pri lastnikih. Lastnikom Sternenovih potretnih del je gospod prezident napisal psmo, kako je vesel prilike, da ob razstavi lahko izkaže spoštovanje velkemu slovenskemu mojstru ter mu obenem izrazi svoje priznanje za globoki socialni čut, ker je dohodek svoje razstave namenil Socialni pomoči. Obenem pa pokrovitelj Ster-nenove razstave, gespod prezident, prosi lastnike. ki gotovo visoko cenijo mojstra Sternena in njegovo delo, naj za razstavo posodijo portretne rsbe ali slike in skice ter jih izroče pooblaščencem Socialne pomoči, da jih dostavijo Narodni galerji v varno shrambo. Socialna pomoč je danes že začela zbirati Sternenove portrete po mestu s svojim tover-nim avtomobilom. Upamo, da pooblaščenec Socialne pomoči, ki se bo s pismom gospoda prezidenta oglasil pr lastnikih. n'kjer ne bo naletel na odklonitev prošnje gospoda prezidenta, saj je Iastn kom zagotovljeno, da bodo najkasneje v osmih dneh po zaključku razstave dobili vse svoje umetnine spet nepoškodovane vrnjene na dom. Obenem pa lastovki tudi vedo. da bodo vse umetnine ves čas naj-strože zastražene tako v Narodni galeriji kakor na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Prosto Iastn'ke, naj portrete takoj izroče pooblaščencu Socialne pomoči, saj je še komaj dober teden do otvortve razstave. Vse slike je treba seveda natančno pregledati zaradi čim učinkovitejše ureditve razstave, obenem bodo pa vse slike fotografirane zaradi morebitnih reprodukcij v razstavnem katalogu. Lastnki naj tudi upoštevajo, da je t:sk razstavnega kataloga z velikim številom reproduke j precej zamuden, zato jih pa tudi še posebno prosimo, naj ne odlašajo z oddajo umetnin, da ne bo treba dvakrat hoditi p on je. Prijatelje umetnosti in lastn;ke portretov mojstra Sternena pa spet prosimo, naj jih takoj naznan'jo Narodni galerj', da bo razstava mojstra Sternena čim popclnej:a. cSesizIva v Italiji (Vojni poročevalec Rudolf Bruning) PK... 16. maja. Temna je bila noč. ko je v zadnjih urah petkovega večera izredno močan topniški ogenj prekinil mir na južnoitalijanskem bojišču; mir zadnjih tednov, od onih mračnih dni, ko se je angloameriška ofenziva izjalovila ob trdem odporu nemških padalskih lovcev, so nemški vojaki pravilno ocenili kot mir pred viharjem. Pod pripekajočim pomladanskim soncem v tisoč barvah cvetočega juga se je zbirala nevihta, ki je morala dovesti do izbruha. Po izjalovljenju prvega sovražnikovega napada je bilo vsekakor pričakovati, da bo sovražnik svoje sunke v smeri proti Rimu v gotovem trenutku obnovil. Nemškemu vodstvu ni bilo neznano premikanje sovražnikovih divizij in brigad. S stalnimi premiki divizij, s taktičnimi ukrepi je poizkušal sovražnik skriti svoje prave namene. Tu in tam je zgradil navidezna oporišča, da bi prevaral nemško vodstvo. Odsek severno od Min-turna, ki sije v tisočerih barvah najlepših južnih cvetov, z vinsko trto posejana obala Garigliana, cassinska gorska gmota z mestom in pogorjem severno od Mon-te Caira so postali v nekaj urah zopet bobneče bojno polje. Po zapornem topniškem ognju so pričele v prvih jutranjih urah 12. maja sovražnikove divizije napad. Takoj v prvih urah se je tvorila skupina napadalnih središč, iz katerih ni bilo možno spoznati pravega namena sovražnika. Nemške čete so energično nastopile proti sovražnikovim oddelkom, mešanici narodov, odbile na več točkah vse napade in brez velikih naporov obdržale čvrsto v svoji posesti glavno bojno črto. Tako so bili v bližini Narodnega vrta v Abrucih, nekako 20 km severno od Cassina, Badoglije-vi Italijani odbiti e krvnimi L-^ubanti. Poljske edinice so odbili nemški izkušeni padalski lovci na severnovzhodnem vznožju Monte Caira, v bližini vasice Te-relle. Prav tako se je izjalovil poizkus prekoračenja Rapida južno od Cassina. Prava žarišča sovražnikovih prizadevanj pa so bržkone še bolj južno. General Alexander, ki vodi sovražnikove napade, namerava na dveh žariščih prodreti. Dolino Liri skušajo doseči deli 8. armade, ki jih podpirajo oklopniki, premeščeni z jadranskega področja v ta bojni odsek, medtem ko napada 5. armada področje Minturno severno od izliva Garigliana. V noči na petek je uspelo sovražnikovim edinicam, da so prekoračile Rapido oziroma Garigliano severno in južno od Lirija. V gibanju oblike klešč pritiska sovražnik od severa preko Pignatara in od juga preko San Apollinare proti dolini Li ri. Na področju, zasajenem z vinsko trto, nudijo nemške čete hraber odpor. To bojno področje ima dokaj svojstveno lice; bohotna vegetacija, nepregledni grmi, in razraslo grmovje, gričasto ozemlje in razmeroma maloštevilne ceste dajejo tej pokrajini svoj poseben čar. Ker povzročajo griči sovražnikovemu prodiranju dokaj težav, stremi sovražnik za tem, da bi s svojimi edinicami dosegel reko Liri, ker upa, da bo na obali lažje napredoval. Tudi ob obali je ozemlje gričasto, toda deloma je golo in spominja nekoliko na gričevje polotoka Kerča. Sunek proti zapa-du ima bržkone za namen, obiti Cassino od južne strani, ker bi se na tej strah zbujajoči razvalini sovražnikove divizije polomile zobe v primeru direktnega napada. Nadaljnjega poteka sovražnikovega napada tukaj ni možno oceniti, vendar narašča sila nemške obrambe. Grenadirji so pričeli protinapade, dolina Liri se bori pod bojnim geslom: Cassino. Trdnjava, katere visoko goro je možno videti na vsem bojnem področju, je simbol nemške obrambe. Na področju Minturna in ob spodnjem Gariglianu je sledil sovražnikov, napad X dveh smereh: enkrat v smeri nove Via Appia k morju in potem na prostoru Ca-stelforte v smeri proti severu in zapadu. Ze enkrat je poizkušala 5. armada, ki tudi danes tukaj napada, prebiti nemško bojno črto. 17. januarja je sledilo prekoračenje preko izliva Garigliana in končno so bili po zasedbi Minturna hitro končani sovražnikovi načrti. Castelforte, za katerega so se bile hude bitke in k: je večkrat menjal svojega lastnika, je ostal v nemški posesti. Na Via Appia naraščajo težave in zaradi tega se zdi. da je važnejši sunek v smeri proti Castelfortu. V nasprotju s svojim običajem, da bi napadel dolino, poizkuša sovražnik tuknj zasesti višine. Kot cilj teh prizadevanj je imenoval Alexander neko zvezo z Nettu-nom, toda ta pot bo trnjeva. Castelforte je sicer zisedel sovražnik, toda gore njegove okolice, za katere so se bili boj: že v januarju, Monte Rotondo in Monle Jio-la, so čvrsto v nemški posesti. Severno od teh postojank so nanadajoči grenadirji zopet osvojili Mon',e Faito. ki so ga začasno izgubili. V nekem kraju v bli:i:ni Castelforte. v Maria Infante. so nemški vojaki' v protinapadu ujeli 250 ameriških vojakov. BUka na italijanskem južnem bojišču jc zažarela v vsej srditosti. Sovražnik misli pri svojih daljnosežnih načrtih že na novo bitko za Rim, vendar bo moral računati z odporom nemških grenad-ven >ko podobo. V zvez: z ohromitvijo moči od koder koli že zviraječe vere 'n prepričanja — pravi Rdjike v svojem uvodu — jc izgubil človek tud neko določeno naravno nagonsko gotovost in kompas člove:ke bistvenosti, in to v tako veliki meri. da je zašlo v resno nevarni nered tudi samo njegovo razmerje do najele-mentarnejših stvari, kakor so delo, razvedrilo, narava, čas in smrt, razmerje do drugega spola, otrok in nasledstva, mladost' in starosti, naravnih življenjskih už'tkov. zemeljskega in nadzemeljskega. svojine. vojne in miru, razuma in čustva ter skupnosti. Človeštvo je v veliki mer izgubilo merilo, ki lež: v samem človeškem bistvu, n tava zdaj od ene do druge skrajnosti, poskušajoč zdaj to zdaj ono, loveč se vedno znova za drugimi modnimi gesli, vdajajoč Se izmenoma najrazličnejšim zunanjim draž:lom. samo nič več ravnajoč se po glasu svoje lastne notranjosti in o&ebne bitno«t:. Da je dobila starostna doba nezrelosti in eksperimentirajočega nemira, poosebljena v mladini, v našem času tako pretirano in nesmiselno veljavo, je posebno značilen izraz splošne izgube naravne usmerjenost1, t. j. izgube, ki ograža življenjsko modrost tisoc-Iet:j. To dogajanje duhovno-moralne razcepljenosti moremo opaziti pa vseh kulturnih področjih in vtiekuje pečat celotnemu življenju za-padne družbe. Poljubnost jn neobveznost stališč in 9 tem združeno virtuozničcnje :n estet-ničenje, splošna brezstilnost. pomanjkljiva spoštljivost, podivjavanje knj:žnih jezikov in obubožava nje govorice z odmiranjem živih izrazov, »izganjanje človeka :z umetnosti«, naraščajoče emocionaliziranje. da ne rečemo scksualiziranje glasbe od zaključka tako imenovane klasične dobe dalje, vse dokazuje usodno pešanje višjega okusa in popl'tvenje nagnjenj. Posebno pozornost vzbujajoči in usodni pa so nasledki tega razkrojevalnega-procesa v znanosti, kj postaja — ustvarjajoč iz sriske notranje breztalnostj krepost — vedno bolj žrtev krivih pojmovanj, da je vsako, kakršno že koli zavzemanje stališča in odločitve na podlagi vrednostnih predstav, docela ne-združljvo z notranjim dostojanstvom znanosti, ki mora po neizbežnosti vključevati vase subjektivno samovoljnost, kateri je ime »ideologija«. Vendar velja v tem, kakor v drugih oz'rih, da je najhujše prav za prav za nami in je že nekaj časa mogoče opažati novo usmeritev. V znanosti. kakoT tudi v drugh kulturnih udej-stvovanjih, je prednja straža borcev za nove vrednote — mogoče res še majhna in negotova — že prekoračila najnižjo stopnjo dekadence; toda, kakor vedno, sc razvija napor tega preroda tudi zdaj in v tem še v tišini in daleč proč od hrupa velikega svetovnega prizorišča, na katerem sc izžvija ?e stara igra. Po zakonu »zgodovinske intcrference« je ostal šc velik del javnosti pod polnim vplivom tiste trudne in slabotne brcznačclnosti ter estetične neobveznosti, ki je še nedavno popolnoma obvladovala znanost m literaturo. To je b:l tisti vpliv, ki je — skupaj s pojavi propada sociološkega značaja — pojasnjeval moreči pojav dekadentnega meščanstva, ki se. z zgodovinskega opažanja prescjcno^ vdaja kramar-skemu kultu napačnih zgodovinskih veličin in se s klecajoč:mi koleni klania surovi moči in njenim uspehom, ko jc izgub:lo vero v višje vrednote od lastne varnosti in udobnosti ter jc iz strahopetnosti postalo neumno. Bolezen, za katero boleha družba zapadnih dežel žc okoli sto let v vedno bolj napredujočem obsegu, se razodeva zlasti v družbeno strukturo drobečem in pohabijajočem procesu, imenovanem pomnožičenje (Vermassung), v proccsu. katerega doumetje je bilo širšm plastem posredovano no knjig-" Ortege y Gasseta »Vstaja množic« Zdrava in trdno v sebi dograjena družba poseduje svojo pravo strukturo z mnogimi vmesnimi stopnjami, zgrajena je nujno na hierarhični ureditvi (to se pravr po družbenih funkcijah. dejavnostih in vodstvenih kvalitetah), in v njej je vsakdo tako srečen, da ve. kje je njegovo mesto. Medtem ko se taka družba ozira na skupinske funkcije prave. s človeško toplino prepojene vzajemnosti (sosedstva, rodb ne, obč ne, cerkve), se je naša družba _v širšem v zadnjih sto letih vedno bolj oddaljevala od takega ideala in se razkrojila v množico abstraktnih individijev, ki so kot ljudje prav tako osamljeni in edde- lieni. kakor so na drug1 strani termitsko ko-lektivizirani kot enostavni nosilci socialnih funkcij. Prebivalci velikih stanovanjskih zgradb so sr popolnoma tuji in se spoznavajo morda prvič med seboj šele v zakloniščih, zato pa so na drugi strani v zvezi s skupnostjo vseh soljudi po najožjih anonimnih vezeh zunanjega in mehaničnega značaja: kot kupci in prodajalci, kot del pehajoče se ljudske množ:ce. kot davkoplačevalci in volilci, kot poslušalci radia, obiskovalci kina itd., ki so z milijoni drugih ljudi izpostavljeni isfrn akustčnim ali optičnim vtiskom in vplivom. Končno se na pojavlja v zvezi s to psevdo-integracijo tudi psevdovoditeljstvo, to sc pravi obvladovanje države, kulture in družbe po ljudeh, katerim manjka vsaka legitimacija za resnično vodstvo, ker So po svojem značaju in čustvenih reakc jah brez potrebne distance od vse izravnavajoče človeške družbe, sami njen del in se morajo za vcditeljska mesta zahvaliti edinole svojemu virtuoznemu tolmačenju in izkoriščanju zadevnih reakcij. Po njih zavzema množični človek — homo insap:en9 gregarius — sam vodstvo svoje stvari, tisti množični človek, katerega je ugotovil Ortega v Gassct v njegovi ploski vsesvetovni enoko-pitnosti, po nčerner opravičeni 'mputaciji in vsiljivosti, vseboljševednosti. brezrazsodnostj ter duhovni in moralni črednosti. Sto let napačno razumevane demokratizacije izobrazbe in prevladujoče samorazumske kulture, je ustvarlo tu. v zvezi z razpadom hierarhične družbene strukture, produkt, katerega lastnosti je mogoče nazadnje vse izvesti iz pomanjkanja spoštljivosti, k: je morda najelementar-nejša podlaga vsake kulture. Človeško telo razpolaga s kompliciranim sistemom refleksov, da si na ta način zagotovi funkcijo svojega življenjskega procesa pred sleherno nevarnostjo, in razvoj ter potek živ- ljenja samega. T: refleksi morajo vedno svobodno in učinkovito razv:ti svoje posredništvo, kakor h'tro prekoračimo območje dovoljenega in svobodni odločitvi dostopnega ter se približamo območju obrobnega, kjer se končuje šala in pričenja resnost. Vsako bega-nje in oklevanje, vdajanje v negotovost in hronvtev, postane resen opomin za to. da je zašla tudi socialna psihologija v nevarno zmedo. Govorimo o moralni krizi, pravni krizi ali krizi okusa, mislimo pa v temelju vedno na isto, in če potem agnosc ramo to stanje končno kot moralni, politični in estetični nihi-l'zem, hočemo le označiti stanje družbe, ki je po vseh znakih podobno paralizi človeškega telesa. Nazadnje je pa mogoče vse soc'alne vrednostne refiekse družbe, pozitivne kakor negativne, reducirati na dva glavna refleksa, katerih enega smo pravkar spoznali, namreč na refleks spoštljivost, ter na refleks brezpogojne ogorčenosti. Razpolagati s tema dvema refleksoma. pomeni. po6cdovatj neko vrednotno skalo, na kateri stoji vi^k največjih vrednot prav tako nespremenljivo trdno kakcT n žek nevrednot. S prav isto gotovostjo kakor ve družba, pred čim je treba sneti klobuk, mora tudi vedeti, kdaj ga mera ogorčeno spet posadki na filavo. ne da b: ji bilo zaradi tega treba še izgubljati besed, če ne ve ne prvega ne drugega več s trdno gotovostjo, potem je napočil čas. k0 je tTeba dati znak za vzbuno. Refleksi ne funkeonirajo in opravka imamo s stanjem omehčanja vseh norm in vrednot, brez katerih ni mogoč trajni obstoj družbe. V naši družbi spoštlj"vo6t izginja, toda na drugem koncu vrednotne skale izginja prav tako tudi sposobnost brezpogojnega in brezkompromisnega ogorčenja. Slabo kaže družbi, kj ne reag"« z nobenimi patelamimi refleksi več na pravoiomne udarce & kolom, samo&t Zaradi današnjega praznika bo izšlo prihodnje »Jutro« jutri zvečer. * Junaška smrt p°!kovnika Sigla. Polkovnik Valter Sigel, odlikovanec s hraste, vim listom k viteškemu križcu železnega križa, je padel na daljnem severu v izvrševanju dolžnosti do domovine. Smrt ga je doletela na nekem poletu. Sigel je bil, tako poročajo štajerski listi, tesno povezan s štajersko deželo, v kateri je videl svojo drugo domovino. Udeležil se je vojnega pohoda na Poljsko, Belgijo, Francijo, Grško, Kreto, Afriko in Itaiiijo. * Praznovenje pred velikimi in po velikih praznikih. Generalni pooblaščenec za delo v Nemčiji je izdal uredbo, po kateri za ča trajanja vojne ne veljajo predpisi o počitku za delavce na velikonočno soboto, na binkoštno soboto, za torek po binko-štih ter za dan 24. decembra. * Maturitetne skušnje za vojake, pripadnike nemške vojske, ki se po službeni dolžnosti mudijo na področju Srbije in Grške, bodo v najkrajšem času v Beogradu, v Solunu in Atennh. V ta namen bodo za maturantske kondilate, ki pripadajo nemški oboroženi šili, od 22. do 26. maja posebni po navljalni tečaji. Pismeni izpiti bodo nato c-d 27. do 30. maja, zaključni ustni izpiti pa 2. junija. * S.800 bolgarskih študentov na nemških univerzah. V Sofiji je izše! statistični pregled, iz katerega je razvidno, da je lani študiralo na nemških univerzah -3.800 bo'gar-skih dijakov.' Večinoma so se ti dijaki šolali na dunajskem in graškem vseučilišču. - San Salvador brez listov. Iz Mehike poročajo, da je general Hernandez, predsednik v San Salvadorju, ustavil izhajanje Žrebmziz t0«s?lr'02e 44 | 8 76 j 48 so nadaljnje izžrebane in objavljene številke za četverke. Doslej so bile objavljene številke za dvojke: 30, 23, 41 in za trojke: 46, 36, 63, 20. 49. četverko bo zadel, kdor bo imel štiri do sedaj objavljene številke v isti vodoravni vrsti. Dobil bo naslednje knjige: Jurčič: Cvet in sad, Gregorčič: Oljki, Dular: Krka umira, odnosno Bevk: Po živalskem svetu, Slopšak: En starček je živel, Veli-kenja: 888 3 anekdot, Meško: Mir božji, Ob tihih večerih, ednesno Podlimbarski: Gospodin Fran jo, Matičič: Petrinka, Va-štetova: Umirajoče duše. Knjige bodo na razpolago dobitnikom v drugi po'ovifi naslednjega tedna. Natančen dan bo še objavljen. Izžrebane številke za petorice bomo objavili 21. t. m., odnesno na predvečer, v soboto 20. t. m. SefJests^esetletSMca gmps N:lke F®t©čnik©ve Sedemdesetletnico praznuje danes go&pa N~;lka Potočnikova, ki jo pozna vsa Ljubljana po njenem marljivem delu v naših društvih. Pomagala je 'n še pomaga, kjer koli je njena pomoč potrebna. Doma je z zelenega Štajerja in se je v mladosti posvetila učiteljskemu stanu, potem pa se je poročila z višjim železniškim inšpektorjem, katerega je predlanskim izgubila. Svoji-m otrokom je kot zgledna mat' poskrbela za kolikor le mogoče uglajeno pot v življenje. Skromna, dobrodušna in do-brot!j:va je priljubljena v vsaki družbi. Tudi mi ji poleg Številnih prijateljev in prijateljic J toplo čestitamo in ji želimo še mnogo zdravh i let! vseh listov, izvzemši tisk, ki je potreben vladi v njen« posebne namene. * Ogromne cvetače. Kmetica Neža Al-bertella iz Scanobija v Italiji je pridelala nekaj ogromnih cvetač, od katerih največja tehta 18 kg. Ogromni sadeži vzbujajo seveda razumljivo zanimanje. * Za tri milijone lir kožuhovine ukradene. V Milanu je 11 tatov vlomilo v neko trgovino s kožuhovino, iz katere so odnesli za 3 milijone lir kožuhovinastih izdelkov. Lastnik trgovine Mario Rossetti je vlom naznanil pristojni oblasti, kateri se je posrečilo prijeti štiri storilce, ostale pa še iščejo. Iz Lfebljanfi u— Vreme se popravlja. Z izjemo pretekle nedelje smo imeli vse zadnje dni več ali manj dežja, višek pa smo zabeležili na god sv. Zofije. V torek je še deževalo in noč na sredo tudi ni bila brez moče. Včeraj dopoldne pa se je začelo nebo počasi vedri ti in malo pred 12. je spet posijalo sonce. Ozračje je bilo v primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko toplejše, barometer pa je precej ustaljen. Po dolgih čemernih dneh si ljudje želp --toplega sončnega vremena, še posebno za današnji praznik, ko bodo lahko za nekaj ur zapustili pisarniške in poslovne prostore in pohiteli v naravo. ] u— Večja pošiljka češenj je spet prišla vLjubljano. Prvima dvema manjšima^je predvčerajšnjim sledila večja količina češenj. V skladu z množino blaga je naravno cena globoko padla, tako da 9i jih zdaj lahko privoščijo tudi manj imoviti ljudje. Ze v torek popoldne so jih bolj iznajdljive gospod;nje lahko kupile na trgu, včerai dopoldne pa tudi po drugih prodajalnah sadja in zelenjave. Češnje so bile uvožene iz južnih krajev, na domače bomo morali zaradi hladnega vremena pač še oočakati nekai tednov. u_ Dve pr<>dukci.ii šole Glasbene Matice bosta v ponedeljek 22. in v sredo 24. t. m. vsakokrat ob 18 v mali filharmonič-ni dvorani. Na obeh produkcijah bodo nastopili gojenci oddelka za solopetje, za klavir, violino in ansambl. Ker sta to poslednji dve produkciji instrumentalnega oddelka šole Glasbene Matice v letošnjem letu, opozarjamo starše in prijatelje mladine na nju. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— prvošolci-ke in drugošolci-ke. prijavite se v tukajšnji korepetitorij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instru^ci-je za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Sadjarska podružnica Vič oddaja semenski krompir v petek in soboto v Rožni dolini XVII'1. u— Društvu slepih je daroval g. Hugo Milavee 300 lir in g. dr. Kobal Alojzij 300 lir v počastitev spomina blagopokojnega gda. Ladislava Regvarta iz Za sreba. Dobrotnikoma se odbor najiskreneie zavaljuje. u— Di.jp ki-inje sredn|ih šol, prijavite se v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Spe-cijalne instrukcije za srednje šole, Kon. grešni trg 2. u— Hišna gofcra. uničuje Vašo hišo? Razkužila z navodili prejmete pri strokovnjaku: inž. Prezelj, Wolfova 3, ur. ure: 8—12. u— Učite se srojepisja! Praktično znanje, vsakomur koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 22., 23. in 24. maja. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica! Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učflišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Menthoform pastile uporabljajte za dezinfekcijo ust in grla. Dobite v vsaki lekarni. u— Mravlje so Vam nadležne? Odpo-moč prejmete r»ri: inž. Prezelj, Wolfova št. 3, ur. ure: 8—12. S štafmk^a Izročitev zmagovalskih igel. V soboto dopoldne si je dal štajerski Gauleiter dr. Uberreither predstaviti zmagovalce v poklicnih tekmah letošnjega leta. Mladce in dekleta, ki so izšli iz tekmovanja kot zmagovalci, mu je predstavil štabni vodja škerbič ter pripomnil, da so med temi, ki čakajo na odlikovanje, tudi tri deklice, ki veljajo za zmagovalke na ozemlju celokupne države. Gauleiter je nato nagovoril mladce in dekleta, poklical jim je v spomin delo za veliko bodočnost nemškega naroda, vsakemu zmagovalcu posebej čestital ter podelil igle naslednjim: Jožetu Pusswaldu. dijaku neke kmetijske šole, Mariji Kahrovi, bolniški sestri iz Koflacha, Heleri Stomaierievi. prikrojevalki za perilo pri tvrdki Scheiner v Gradcu in Trudi Setschenovi, zavarovalni uradnici. V ne- KINO MATICA Zaradi ogromnega zanimanja za film bomo istega predvajali nepreklicno zadnjikrat v četrtek 18. t. m. ob 10.30 in 15. uri Uprava Iz Trstc deljo dopoldne pa je bil sestanek vseh tekmovalcev, ki so dosegli nadpovprečni uspeh. 51 mladcev in deklet iz Spodnje, štajerske je ob tej priliki prejelo listine, s katerimi jim je bilo izročeno priznanje za njihove uspehe. Slovesnost je bila zaključena z godbo in petjem. Letos se je udeležilo poklicnih tekem skupno 26.248 mladcev in deklet s štajerskega področja. Odlikovanja, z železnim križcem 2. razreda so bili Smrt na vzhOdn*tn bojišču. Dne 7. februarja t. 1. je padel pri obrambnih bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišči podčastnik v nekem nemškem domobran. skem polku Johan Ofner. — Dne 5. marca je padel na južnem odseku vzhodnega bojišča 19 letni lovec Johan Roth iz Sv. Pankracija na štajerskem. Prav tako je pobrala smrt dne 6. aprila 22 letnega viso-košolca Walterja Derkognerja iz Schlad-minga Padel je na vzhodnem bojišču. Zadnja pot žrtve tolovajev. V petek 12. maja so položili k večnemu počitku vodjo udarnega oddelka celjskih brambovcev, celičnega vodjo Evgena Himmerja. kj je padel kot žrtev tolovajev. Na zadnji poti je Himmerja spremila domača godba, veliko odposlancev nemške mladine ter mnoeo predstavnikov štajerskega Heimatbunda. Himmerja so položili k večnemu počitku na celjskem pokopališču junakov. Ko so se začele grude zemlje vsipati na krsto, je udarila godba pesem o dobrem tovarišu. Nato pa so še pevci zapeli nemške domoljubne pesmi. Roditeljski večer v Marib®ru. Skup3na mladih deklet je priredila za starše in ranjene vojake zabavni večer v dvorani tvrdke Ehrlich. Na prireditvi je nastopil dekliški trio, ki je sviral na pastirske flavte stare ljudske melodije, nato pa je dekliški pevski zbor prednašal štajerske pesmi. Neka druga skupina je izvajala plese, vmes na so recitirali iz Roseggerje-vih spisov. Velik uspeh je dosegla pravljica o Krimu, katero je najprej pripovedovala mala deklica, nato pa jo je mladina igrala. Ljudska umetnost v šoli. Lani v jeseni so imele učiteljice ročnih del v mariborskem okrožju sestanek, na katerem so pretresale uspehe v poučevanju ročnih del na Spodnjem štajerskem. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bodo domača dekleta vežbala ne samo v krpanju in šivanju, temveč tudi v predelovanju obleke in perila na ta način, da bo prišlo staro, že uporabljeno blago do veljave. Ti so sedaj izpolnjeni. Nesreča. 64 letna žena sodnega uradnika Terezija Pukmajstrova iz Gradca je padla v št. Lenartu tako nesrečno, da je dobila hude poškodbe na glsvi. Morali so jo odpeljati v mariborsko bolnišnico. Z Gorenjskega Pet bratov je doseglo starost 433 let. V Podkorenu je umrl nedavno Janez Grilc, eden izmed petih bratov Grilcev, ki so lani dosegli skupno starost 433 let. Vsak izmed bratov je bil povprečno 84 let star. Rodbina Grilc je s tem izpričala svojo trdoživost in dobro zdravstveno stanje, za katerega jo lahko zavidajo ne samo sosedje in vsščani. marveč sploh vsi Gorenjci. Pet bratov v tako patriarhalni starosti je večji fenomen kakor dejstvo, da posameznik učaka sto let. Janez Grilc, ki je sedaj umrl, je mnogo potoval po svetu ter je rad pripovedoval svojim potomcem o časih, ko Goreniska še ni imela železnice ter 90 še poštne kočije vozile čez podko-renski prelaz. V podkorenski krčmi »Pri Pošti« je bil Janez Grilc v mladih letih za hlevarja ter je izmenjaval postilionove konje. Pokojni Janez Grilc je bil najstarejši mož v Podkorenu. Zabavni večer v Velikovcu. Organizacija »Moč v radosti« je priredila za pripadnike nemške oborožene sile v Velikovcu glasbeni večer z geslom »Vesela sodba*. Poslušalci so sprejeli izvajanja godbenikov s prirčnim odobravanjem. Smrt v Celovcu. V Celovcu so umrli 31-letna pisarniška uradnica Jenes Priska in 58 letna žena strojevodje Ida Baherjeva. Roko si je zlomila 65 letna kurjačeva žena Jožefina Sperdinova iz Celovca. Z reševalnim vozom so jo prepeljali v celovško bolnišnico. 200.000 lir je bilo razdeljenih po tržaškem socialnem podpornem odboru oškodovancem, ki so bili prizadeti zaradi letalskih napadov. Smrtna kosa. Dne 14. in 15. maja so med drugim umrli v Trstu 21 letna Antonija Ko-vačič-Ninkovič, 39 letna Roza Piljac vdov. Miljevič, 58 letni Anton štuka. 464etm Anton Hertič, 39 letna Doroteja Gregorič-Se-gulin, 21 letna Antonija Martechini, 61 letna Marija Segolin-Jelušič, 56 letni Alojz Ti-sel, 49 letni Dominik Pitako, 73 letna- Mihaela Babič in 60 letna Ana Gubiš-Dapas. Umrl je Jože Fabjani, ki je bil dolgo vrsto let delavec pri tržaškem gledališču. Na Skednju se je pripetil razburljiv dogodek. Splašila sta se konja 55 letnega Jakoba Roveja iz ulice Alice št. 5. Na vozu je bil poleg Rovelja tudi njegov 10 letni sin Franc. Konja sta zdirjala po Skednju, oče in sin sta padla s prevrnjenega voza in obležala s številnimi poškodbami po vsem telesu. Splašena konja se je posrečilo pozneje zaustaviti in pomiriti. Ponesrečenega očeta in sina so prepeljali v tržaško bolnišnico, kamor se je zatekel tudi mali Klav-dij Montanesi iz ulice Sv. Apolinara št. 4, ki ga je povozil avto in ki ima občutne poškodbe na glavi. Na begu ustreljen. Te dni je postala pa-trola pri obhodu ulice Sv. Zaharije pozorna na šum, ki je prihajal iz skladišča jajc, ki je last Ivana Albertija. Pozanimala se je za vzrok tega šuma Patrola je zbudila vratarja. ki jo je peljal na dvorišče, kjer so iztaknili neznanega moškega pred skladiščem. Prijeli so ga m zaslišali. Toda iz skladišča je še prihajal šum Dva policijska agenta sta stopila v skladišče >n privlekla še drugega neznanca. Oba aretiranca so odvedli na policijo. Tretji policijski agent pa je počakal na dvorišču, da bi o zadevi obvestil lastnika skladišča Toda kmalu za tem se je priplazil iz skladišča še tretji moški, ki pa je hotel pobegniti. Ker se na poziv ni ustavil, je policijski agent streljnl nanj in ga zadel. B^^run je bil pri priči mrtev. Ugotovili so. da gre za 41 letnega Alojzija Peruzzija. stanujočega na Trgu Impero 15. Aretiranja sta 29 letni slikar Evgen Peternel in 42 letni knjigovez Peter Dean, ki sta pri zaslišanju priznala, da so hoteli izropati skladiščno blagajno. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Iz Služba božja za goriške Šimence. Po »Goriškem listu« povzemamo: Vsako nedeljo in praznik imajo goriški Slovenci sledeče pobožnosti: Pri sv. Ignaciju na Trevn'ku je vsako nedeljo ob 6 maša s slovenskim petjem in pridigo. Ob 9 je dvuga maša s petjem mešanega zbora ir, slovensko prid;go. Popoldne cb 3 je slovenski krščanski nauk za odrasle in blagoslov s slovenskim petjem. Majniška pobožnost je vsako jutro ob 6 z branjem in petjem med mašo. V stoln''ci je vsako nedeljo in p>az-nik ob 6 maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s slovensko pridigo in dekliškim petjem. V stolnici je slovesno izpostavljena dragocena slika Svetogorske Marije, ki so jo od leta 1811. častili vsi rroriški vladiko v svoji pisarni. Pri frančiškanih na Kostanjevici, kjer je sedaj izpostavljena druga dragocena slika svetegorsk^ M7 -rije, je vsako nedeljo in praznik ob 9 slovenska pridiga Tudi pri tej maši je slovensko petje. V stolnici je mainišk^ pobožnost vsako jutro ob 6 s pridigo in slo. venskim petjem. V cerkvici sv. Antona pod stolnico je vsak večer ob 8 main':ško pobožnost s kratko pridigo semeniškega duhovnega vodje dr. Močnika. V petek bo izšla neva »Dsbra knjiga« Za mesec maj prinaša »Dobra knjiga« izpod peresa znane italijanske pisateljice MATILDE SERAO zanimiv roman iz novinarskega življenja ČRNA REPUBLIKA (RICCARDO JOANNA) Naročniki DK naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, se bo tudi majski roman začel takoj dostavljati. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 lir pa broširani in 35 lir za vezani, na boljšem papirju tiskani izvod. Bele&nica KOLEDAR: Četrtek, 18. maja: Vnebohod. Petek, 19. maja: Celestin. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Indijsk; nagrobni spomenik. Kino Sloga: Vestnost obmejnega uradnika. Kino Union: Njegova najboljša vloga. K.no Mo^te: Ešn?pursk: tiger. PRIREDITVE V PETEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Četrtek: Mr. Leustck, Resi jeva ~esta 1; B'hovec, Kongresni trg 12: N^.da Kom.jtar, Vič. Tržaška ce^ta. Petek: Dr. Piccoli. Dvnai-'--« ce-ta 6; Hočevar. Celovška cesta 62: Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Prazn'čno dežurne zdrnvn ško službo ma od srede <..d 20. do petka do 3. zjutraj mestni vis i i zdravnik dr. Fran Ciber. Štefanova ulica 7. telefon 36-41 ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30. DSIŽAVTO GLEDALIŠČE DRAMA Čet'tek. 18. maja. ob 18 Zemlja. Izven. Cone od 24 lir ravzrlol Petek. 19. maja, ob IS: Ognjenik. Red B. Karel Schonherr: »Zenilj?«. Igra o življenju v treh čejanjih. Osebe: stari Kremen — M Sk binšok, Janez, njegov sin — P Kovič. Reza. gospodinja pri Kremeno-vih — P Juvanova. Katra dck'a pri Kr?-menovih — Kr Ijeva. verk5 b'ap?c — Go-rinšfk. srednji hlapec - Drenovec. konjski hlapec — Brat na. hlapce — Starič, svetamica — Raksrjeva. Ledeničsr — Lipah, zdrsvn k — Košuta, mizar — Blaž. grobar — P?ut. Rež;ser: M. Sk binšek. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. OPERA Četrtek. 18. maja. ob 18: Don Juan. Red četrtek. Petek, 19. mrja: Zaprto. dajnišh šteli? Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 18. MAJA 7—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes nd 8.30 do 8 40 poročila v s!ovenrč'n:. — 9 00—8.20: Poročila v nemščini. Pregled snrreda — 9.20—1000: Praznični zvoki. — 10.00—11 00: Prenos maše iz ljubljanske stolnice — 11.30—12.00: Slovenska ljud-ka oldaia — 12.—12 30- Opoldanski koncert. — 12.30—12 J5: Poročla v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.: Koncert Malega orkestra, vodi A Dermelj — 14 do 14.10: Poročila v nemščni — 14 10—15.: Fantovski zbr.r \" ili sliko položaja, stopajo v ozadje in prc iriost dobivajo zopet vojaški dogodili. V Italiji so začeli zavezniki ofenzivo največjega obsega, na zapalu pa se zdi, da kažejo vsi znaki na zadnje priprave za izkrcanje z nasprotne strani. Istočasno s tem je sovražnik podvzel nov diplomatski sunek proti Madžarski, Rumuniji, Bolgariji in Finski, da bi jih vrgel iz vojne. Boji. ki so se razvneli na jugu celine, ob- vladi jejo celotni svetovni tisk. Z obeh strani se te borbe označujejo kot izredno trdovratne. Prvi sunek je izve 11 a 8. armada, med tem ko je ameriška 5. armada posegla samo v krajevne boje. P0 prvih poročilih je usmerjen sovražni napad proti reki Rapido, kjer je prvi cilj nasprotnika Ponte Curvo. Že nekaj dni so kazali vsi znaiki na to, da se zapadne sile pripravljajo na novo ofenzivo. Vršile so se pregrupacije čet, vozila So do-važala velike tovore materiala in sovražno letalstvo je skušalo s svojimi napadi zakriti premike kopninskih čet. Nato je izbruhnil močan topovski ogenj. Po poročilih iz sovražnega tabora presega ta ogenj vse dosedanje slične priprave za napal. Celo ladijsko topništvo je poseglo v boje, sovražn0 letalstvo pa je operiralo z močnimi silami tudi nad ozemljem Srednje in Zgornje Italije, kjer niso letalci bombardirali zgolj prometnega omrežia, temveč so izvedli tudi mnogo strahov al nih napadov proti raznim stanovanjskim krajem. Nasprotnik priznava v svojh poročilih, da Nemci zastavijo svoje protinapade povsod tam. kjer se je posrečil vder v nemško fronto. Borbeni duh nemških oddelkov po teh poročilih nikakor ni popustil in stari borci z bojišča pri Cassinu se zopet na novo odlikujejo. V poročilu nemške oborožene sile od sobote čiLamo, da so borbe v Italiji očitno samo manever, ki naj bi odvrnil pozornost Nemcev od pravih ciljev sedanjega podviga. V svojem dnevnem povelju pravi general Aleksander, da je četam v Italiji dodeljena čast, da posežejo v borbo s prvim udarom. V istem poročilu oborožene sile se tudi prvič omenja invazija. V zvezi z boji v Italiji ter s trenutnimi dogodki na zapadu je torej to postalo dejstvci. že več mesecev razvija sovražnik svojo močno letalsko ofenzivo ne le nad ozemljem Nemčije, temveč tudi na zapadu. število letalskih krdel je v zadnjem času stalno naraščalo. V zadnjih tednih je dosegla letalska vojna nad severno Francijo in Belgijo višek, kakršnega še ne beleži dosedanja zgodovina. Poleg številnih stanovanjskih okrajev s civilisti so bombardirali nasprotniki v veliki meri tudi vojaške cilje. Iz tega početja povzema vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile zaključek, kam prav za prav cilja sedanja zračna vojna. Pred nekaj tedni se je začelo tudi povečano bojevanje ob nabrežju Rokavskega preliva, že nekaj časa se noč za nočjo razvijajo borbe na morju, v katerih si stoje nasproti nemške in nasprotniške lahke pomorske edinice. To so nekakšni dvoboji na. brežnega značaja. Sovražnik ie razširil svoje izvidniške patrulje ter uporabna tudi srednje težke edinice, ki prodro včasih do atlantske obale. Nasprotno pa je nemško letalstvo pomaknilo svoje cilje do pristanišč na jugu in jugovzho I u Anglije. Tako so torej Nemci prešli neposredno k napadom vojaškega značaja ter bombardirajo zbiranje sovražnih ladij, iz katerega je mogoče sklepati na pred-stoječo invazijo. Odkod bo sovražnik udaril in kje bo nastopil k udaru, to je vprašanje, na katerega še ni mogoče trenutno odgovoriti. Nemčija pa je storila vse ukrepe, da bo sovražnik odbit. Ura. o kateri govorijo nasprotniki že več let. bo našla evropsko celino popolnoma pripravljeno. ® Znastret odločno zavrača mnoge ljudske domneve Ni menda človeka, kj b: nanj ne vplivala meseca obsijana noč. Čudovito nastrojenje očiva na zemlji :n blažen občutek prevzema licga opazovalca ali samotnega popotnika. 'Razpoloženje, s katerim navdaja mesec speči et, občutki, ki jih od nekdaj vzbuja v člo-*: cku, so že od davnine vzrok, da pripisuje vestvo mesecu različne moči ;n vplive, ka--ih pa večidel sploh nima. Mnogo je bilo tern že napisanega, zlasti v novejši dobi. nedavno je Erik Krug takole razmotrival ve meseca z vidika znanosti in ljudske xere: da se skoraj iztrebti prepričanje, da mesec vpliv a na vreme in da se zlasti ob inih menah najbolj čuti tak vpliv. Dolgo-tra ina znanstvena vremenska opazovanja so pa nedvoumno dokazala, da vreme ni odvisno od izprememb meseca in da tudi ne more biti. Treba je samo pomisliti, da je na vsem svetu -Vtočasno mlaj ali potaa luna :n vendar v istem času vlada v najrazličnejših pokrajinah našega planeta najrazličnejše vreme. Mesec povzroča s svojo težnostjo plimo in r cko na naši zemlji. Vsekako povzroča tudi - zračnem oceanu našega planeta nekatere po-ave nlime in oseke in s tem morda v skromni leri vpliva na vreme. Arrhenius. F.kholm in rugi so po dolgoletn:h raziskovanjih dognali, da mesec s posameznimi fazami nekol'ko vpliva na zračno elcktriciteto ter na pogostost neviht in bliskavic. Toda pri tem je še vedno1 mnogo negotovost". Vsekako so tiste sile, ki vlada io v zračnem morju in določajo vreme, neprmemo večje kakor moč našega trabanta. O nedvoumnem neposrednem vplivu meseca rta vreme torej ne moremo govorit. Prav tako je z domnevo, da mesec razdeli cblake, če obdajajo njegovo svetlo ploskev. Tega mnenja je nemara kriv vtis. ki ga imamo, če premikajoč: se oblaki nenadno zakrijejo svetlo mesečino, pa se mesec vendar kmalu nato zmagovito prebije skozi cunjaste oblake, ki jih žene veter. S tem je zbujen vtis, kakor da mesec deli jn kosa oblake. Po takem tOTej, pravijo ljudje, prinaša polna luna lepo. jasno vreme, k&r s posebno silo pekončuje oblake. Vsekako lahko pogostokrat opazujemo, da se po mračnem, oblačnem dnevu nebo zvečer zjasni in da mesec zmagovito prodre skozi oblake. Ta pojav je bil že neštetokrat opazovan, toda mesec tega ni kriv. Ko zaide ogrevaječe sonce, se oblaki hitreje ohlade kakor suhi zrak. Toda tudi zrak, ki obdaja oblake, se postopno ohladi, se strne, postaja gostejši, pada globlje >'n potegne delce oblakov s seboj. Pri upadanju iz hladne višave se pa zrak ogreva in nc pada globlje, ko doseže tisto temperaturo kakor zrak naokoli. S počasnirp ogrevanjem teh zračnih plasti izpuhti jo potem v njih vsebovane kapljice oblakov in oblaki se razblinijo. To pa se dogaja, naj je polna luna ali mlaj. pojav je vedno isti. V tem primeru spoznamo, kako lahko nas slepijo oči in da more pogostokrat le meteorolog in geofizik, torej znanstvenik, s svojimi ■ natančnimi in kompl:ciranimi pomagali do-gnati morebitne vplive in zveze. So pa še č:sto drugačne reči, na katere navezujemo vplive našega trabanta. Predvsem pravijo da mesečna močno vpliva na nekatere ljudi :.n i'h d\iga iz postelje. Po novejših dognanjih takšno stanje ni odvisno od mesečine. Pri napadih božjastn kov so ugotovili gotovo obdobje, ki je v skladu z mesečevim krogotokom. Če se to izkaže za resnično, potem ne bomo več toliko govorili o neposrednem vplivu meseca na posamezne ljudi, marveč bolj o spremembi zračne elektricitete. vplivane po stanju meseca. Takšna elektriciteta utegne vpl:vati na bolehno živčno stanje. Omembe vredna je skladnost ženskih zadev z dobo mesečevega obtoka. Prenaglili bi se, če bi trdil", da je tega neposredno kriv mesec. Življenje v svojih utripih je sila skrivnostno. Nemara pa je pravilna tista m sel, ki jo je nekoč izrazil R. Henseling, da namreč ti pojavi v človeškem telesu niso drugega kakor po'zna posledica iz geološke pradavnine, v kateri so bile prapodobe človeka z vsem svojim življenjem in nehanjem odvisne od pl:rae in oseke. Torej pojav atavizma. Podrobnosti o vseh teh rečeh pa še ne vemo. Laiku je posebno težko izluščiti jedrce resnice. ki je pr: vseh domnevah o vplivu vse-mirja na zemsko življenje neoporečno, iz lupine babjevernih predstav. Tu lahko zprego-vori svojo besedo predvsem le stvarna znanost, ki premotriva vsa raziskovalna področja. Gotovo je treba želeti, da bi poklicani možje dognali resnico o marsikaterem še nepojasnjenem pojavu. Kajti kakor strogo raziskovanje nima brez izjeme vselej prav, tako tudi ljudska vera n: vselej brez podlage. Primerov je dovolj. Marsikatero dejstvo lahko prpomore po stvarni kritični raziskavi k dragocenim spoznanjem. Na drug strani seveda temeljito znanstveno delo neusmiljeno razkrinka vsako jalovo babjevero. Med take »znanstvene« nesmisle spada na primer teorija, ki jo je pred desetletji »dognal« angleški zdravnik dr. Me-id, češ. da se ob mlaju rodijo v glavnem dečki, ob zadnjem krajcu pa bolj deklice. Toda še drugačne sodbe o vplivu meseca krožijo med ljudmi. Tako pravijo zlasti v gozdnatih pokrajinah, da les, ki ga sekaš ob rastočem mesecu. je slabši in rajši poka in gnije, kakcr če ga posekaš ob pojemajočem mesecu. Prav tako naj bi rastline, ki so zaradi odvzema sončne luči pobledele. spet dobile svojo zeleno barvo pod vplivom meseč'ne. Stara kmečka vera pravi: Kar je bilo ob rastočem mesecu posejano ali posajeno, uspeva bolje. In pri valjenju je treba pazit', da pokukajo piščanci ob bližnji polni luni iz lupine. Tako je mesce, zvesti spremljevalec zemlje, ki že bog ve od kdaj obkroža naš planet, za-preden v mrežo skrivnostnih moči. katerih sploh nima in ki jih je v pretežni mer napletla zgolj človeška domišljija, vse to pod vplivom čudno lepih noči, obsijanih od srebrne mesečine. Milanu čefeokllju v spomin Pred mesecem dni so je nenadno poslovil od življenja g. Milan Čeboku občinski uradnik v Domžalah. Rodil se je v Sežani, kjer je bil njegov oče tajnik na okrajnem glavarstvu. Potem se je oče z družino preselil v Ljubljano in začel tu prvo tvorn co igralnih kart. Svoja mlada leta je Milan preživljal v Ljub- ljani, potem pa ga je zvab:lo na morje. Po "končani podčastniški šoli v Gjenoviču je služboval v raznih krajih Dalmacije. Povsod so ga zaradi njegove živahne in odkritosrčne narave takoj vzljubili, teko da si je med tovariši in ovilnim prebivalstvom pridob i nešteto prijateljev. V službi in izven slu/bc je bil Milan vedno mož na mestu. Nc"tcte jc dogodkov. s katerimi sc je izkazal kot dober mornar. pa tudi kot človek. k: se veseli življenja. Med prvimi naj omenimo tvegano reševanje posadke nekega ponesrečenega hidroaviona. za kar je debil adnrralsko pohvalo-. Iz njegovega zasebnega ž:vljenja pa sr> značilni nešteti prizori, ko s kitaro v reki in s pesmijo na ustih zabava svoje tovariše. pa tudi druge ljudi, k' se vesele življenja. Kot naredhik-vodnik 3. stop. ic ob razsulu končal svojo mornarske kariero, potem pa z neštetimi drugimi okusil vse tegobe badoljev-skih taborišč. Dolge mc-sece je svoje sotrpine v internaciji tolaž;l in bodril z domačo pesm:-jo in s toplo besedo. Vsakomur je znal povedat kaj za smeh in mu razvedriti nvs'i. Milan pa je bil kakor nalašč rojen za to. Njegov odkritosrčen značaj, ve'ika bistmst. mehko stcc :n neizčrpen vir Saljivosti srr bili gonilna sila vsega njegovega dejanja in nehanja. Pred leti si jc Milan Čebokli ustvari svoje družinsko ognjišče. Poročil se je z gospodično Josipino Bolharjevo iz Domžal. V zakonu sta Se rodili dve hčerk', ki ju je nadvse ljubil. Zdaj sta dekletč ostali brez dobrega očka ;n navezan-' le na svojo mamico. Razen njih žalujeta za rajnim dve sestri. Vsesplošno priljubljenost pokojnika med prebivalstvom je izpričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo nešteto tr/anov. pa tudi ljudi iz okolice, katerim je Milan po svoj: moči vedno rad pomagal. Lepi venc: in šopki cvetlic so krasili krsto s pokojnikovimi telesnimi ostanki, pogrebe1 pa so Milanu Čebokliju posvetili še poslednjo toplo m;sel. Križanka št. 37 Besede pomenijo: l'odorai>no: 2. ribja poslastca, 8. slovenski jezikoslovec, 15. ljubkovalna obl ka ženskega imena, 17. prekletstvo, izobčenje, 10. drag kamen. 21. srbsko moško ime, 23. univerztefna uč lnic?.. 25. mesto na Češkem, 26. betva, malenkost, 28. najmanjši del žive snovi, 30. pevski glas. 33. grika črka, 35 trik, prevarno sredstvo, 39. je cd vseh mejnih točk enlko oddaljena, 43. stalen, običajen. 45. obramba, pledoaje, 47. šušmarski p;sec. 48. vsahla. propadla. 50. spremeniti barvo kože pod vplivom sonca. 52. žensko ime, 53. slovesncjli pozdrav, 54. hrib prj Rimu. ob Tiberi. Navpično: 1. utežna enota. 2. zabavišče, 3. izsušena rečna struga v puščavi, 4. veznik, 5. poseka v gozdu. 6. grška boginja krivčnosti, 7. reka na \Vurtemberškcm. 8. svetopisemski kraj. 9. dvojice. 10. rimske število. 11. sorod-nica, 12. oče, 13. postna jed, 14. zlomljen, uničen, 16. ugotavljanje količine. IS. bajeslo-vcc, 20. znanstveno me za krompir, 22. vzkl k, 24 žensko ime. 27. ves, nerazbit, 29. gora v severni Srbiji, 31. mesto v Belgiji. 32. ckraj'ano mo:ko ime, 33. grški bog ljubezni, 34. pristanišče v Arabiji, 35. padavina, 36. svetopisemska oseba, 38. moško me. 38. zavitek, 39. uležan sneg. 40. pesnk, 41. gora pri Innsbrucku. 42. pokrajina v Zadnji Indiji. 44. število, 46. moli (lat.). 49. italijanski spelnik, 51. osebni zaimek. Rešitev križanke št. 38 Vodoravno: 1. S.an:s!av, 10. turisti, ka, 11. avtor, 12. L, H, 14. Ecfl, 15. ki, 16. Aida, 18. Aral, 20. kje, 22. trn, 23. te, 24. mai, 26. ti. 27. Indijanec, 30. tarantela. Navpično: 1. stalaktit, 2. tu, 3. ara, 4. Nivea, 5. isto. 6. stola, 7. Lir, 8. ak\ 9. varilniea, 13. hijena, 15. kartel, 17. de, 19. rt, 21. Kajn, 24. Mia, 25. jat, 28. Dr.*, 29. ne. ŠPORT Nova revija domačih nogrmetašev Zmerom drugi, zmerorn drugače, to je geslo, ki se po njem ravnajo naši nogometaši glede svojega trenutnega sporeda na prostem. Po raznih kombinacijah posameznih moštev med seboi. je to pot za poživljcnje zanimanja brihtna glava segla še po drugem sredstvu, in sicer po reprezentančni tekmi med Ljubljančani samim:. Misel je posrečena in zdi se. da tudi športni uspeh ne bo zaostaja! za njo. Reprezentanca, ki naj predstavlja vse oetalo, kar je nad povprečjem v ljubljanskem nogometu. je sestavljena iz igralcev Iztoka (Most) in Hermesa in bo nastopila v tejle sestavi: Razborn k I , Piskar D , Nagode L, Sočsn L, Sočan II.. Januš. Nagode. II.. Fajon. Razbor-nik II., Kumar. AIjanč;č (rezerve Antonič. Pi-šek, Šcbenik). Proti tej enajstorci bo postavljena celotna Ljubljana, prav ista. ki je zadnji dve tekmi prav sigurno odločila v svojo korist Ta tekma najnovejše ljubljanske znamke bo danes ob 16.30. na stad'enu Hermesa v Sirki. V predtekmi sc b^sta poldrugo uro prej pomerili rezervi Ljubljane in Hermesa. Pridite pogledat, saj bo tud že nekaj priložnosti za navijanje! 60I za goIs.su... Nikoli ni popolna kronika iz nogometnega športa, kajti pred vsemi vrstami športnikov se prav gotovo nogometaši z največjo vztrajnostjo udajajo svojemu veselju do okroglega usnja. Pretekla nedelja še pri nas ni potekla brez tradicionalne prireditve na zelenem polju, seveda pa so bili še vse bolj agilni in uspešni drugod okrog nas, kjer je kader igralcev z žogo mnogo večji in tudi konkurenca vse obsežnejša. Izmed nedeljskih izidov na zelenem polju menimo naknadno zabeležiti še naslednje: IZ ITALIJE. V Milanu je nastopilo zastopstvo Jadranskega Primorja proti reprezentanci Lombardije in zasluženo zmagalo s 3:1 (1:1). V 21. minuti je zagrešil branilec Lombardije prestopek v kazenskem prostoru in enajstmetrovko je poslal Salar (Triestina) v mrežo. Dve minuti za tem je prišlo izenačenje. V drugem polčasu je bil zopet uspešen srednji krilec Jadranskega Primorja Salar, ki je poslal v mrežo še drugo enajstmetrovko. V 86. minuti je napadalec Ispiro (Ampelea) z lepim zgoditkom postavil končni izid 3:1. Navzočih je bilo okoli 20.000 gledalcev, od katerih je prav malo pričakovalo zmago zastopstva Jadranskega Primorja. Držaj Vaclav: Sklep v nebesih Satirična sličica OSEBE: Bog oče (obdan od angelskih zborov); Trubar, starešina; Prešeren, namestnik starešine; Stritar, prvi arbiter; Cankar, drug arbiter in poročevalec; Leveč, tajnik; Kopitar, Prijatelj, Gregorčič. Aškerc, Jenko, odborniki; Vesel-KoSeski, lakaj; Peterlin-Petruška, Pugelj, dvojica slovenskih umetnkov nebeščanov; Glas iz zbora umetnikov nebeščanov; Umet-niki-nebeščani celega sveta. Prizor se god: v nebesih v prostrani dvorani. Na desni od gledalca sedijo za dolgo, pravokotno, z zelenim pregrinjačem pokrito mizo predstavniki s'ovensk'h umetnikov-nebeščanov. Nasproti mize je galerija. Zasedena je od umetnikov-nebeščanov celega sveta. Pod galerijo sedjo slovenski umetniki-nebeščani. Vsi so v živahnem razgovoru. Trubar (pozvoni. V dvorani nastane tišina.): Prijatelji, vaša želja je bila. da se zberemo. Naš arbiter Ivan ima besedo. Cankar: V dolini Šentflorjanski se je zopet naselilo pohujšanje: iz Dicn za so mi napravili natakarja z predmestne kavarne, iz bolnega Poljanca — mesarskega pomočnika... Res je: v izrednih časih se plačuje tudii gnil krompir z dragim denarjem. In tako se je zgodlo. da se ie drznil nekdo soditi o naši liriki. Prijatelj1 — Prešeren: Moje srce je bolno. Pomislite, mojo »Nezakonsko mater« je žalil. Primerjal jo je z Gradnikovo »Nezakonsko materjo«. Stritar (trdo): Čudno, da si naš: zemljani ne zapišejo v spomin tvojega verza: »Le čevlje sodi naj Kop:tar.« Kopitar: (plane kvišku ter prične razburjeno begati po dvorani.) Prešeren: (vstane, se približa Kopitarju in ga prijateljsko prime pod reko. Nekaj si šepetata, nakar zasedeta svoja mesta.) Cankar: Prijatelji, tako početje je treba zavreti! Dragega nam Groharja je prikazal javnosti v tak: luči, da se je samemu Bogu očetu smilil. Namesto da bi pokazal s prstom na grešnika. — Petruška (plane pokonci): Milemu slovenskemu narodu me je predstavil kot pijančka, v isti sapi pa trdi, da sem mu izroč;l svojo avtobiografijo. Pugelj: Pri moj: ženi pa je prosjačil za tvoj podpis. Dala mu je dopisnice', kj si jo pisal, pa je do danes še ni vnrl. Trubar (pozvoni):" Prijatelji, umirite se! Pustimo besedo našemu Ivanu' Cankar: Kakor sem dejal: namesto da bi pokazal s prstom na grešnika, zaradi katerega je Grohar trpel, ga je postav .1 iznova na zatožno klop. Prijatelja Levstika si je izposodil po svoje. Govori, druže! Levstik: Kaj bi? Tako stoji zapisano: »Z objavo dveh »Viher« pa vendarle lahko nakažem, ob kaj sem se spotikal pri Levstikovih pesmih m kake sem si pr zadeval uveljaviti Levstika, ne da bi mu delal silo.« Glasovi: čujte! Čujte! Kdo je ta, ki se je drzn:l soditi? Stritar (ki je do sedaj zamišljeno gledal predse): Čudno bitje ta zemeljski patron! Mojo pesniško šolo je postavil na drugo mesto, svoje nauke pa na prvo. Če zap'sano pazljivo' bereš, vid š, da ponavlja to. kar sem jaz že davno povedal. Trubar (očetovsko): Ivan. govori! Cankar: Kristus je kupce in krošnjarje z bičem izgnal iz templja. Šentfiorjansko dohno je treba na enak nač n rešiti pohujšanja! Za koga je pel naš Simon, komu je poklonil svoje pesmice naš Simon iz Praš? Jenko,- Mojega »Vabila« — Bogu očetu bed-zahvaljeno — n' oskrunil. Gregorčič: Ni mi žal — resnične vam povem — ni mi žal, da moje pesnr niso osvojile njegovo srce. Cankar: Skromnost je lepa čednost. Vendar pa mora biti dolina Šentflcrjanska očiščena greha. Konec samepašnestj! Vesel-Koseski (vstopi in sc globoko prikloni): Gospoda, pred vratmi je tujec, k' prosi vstopa. Prav, da so ga na zemlji klicali za Človeka z bombami; da je zaslužen za slovenski narod pravi. V rokah drži troje knjig, in če me oko ni varalo, sem videl na en: teh knjig zapisano »Grohar«, na drug; »Slovenska lirika«. Cankar (krčevito stiska pest ter istočasne plane kvišku. Obrnjen k stareš'ni Trubarju): Čisto je moje srce in nič žolča v moji besedi. Zato misl:m. da ne grešim, če svetujem: »V hlev naj ga pelje, v tisti hlev naj ga pelje, ki je pripravljen za Krpanovo kobilo.« Glasovi: Tako je! Sodil si. zgodi sc naj! Cankar: Čul sr, lakaj, kako smo sodili. V hlev. ki je "ripravljen za Krpanovo kobilo ga vodi. In reci mu. da naj drži hlev v redu. sicer ga pošljemo k nebe kemu vratarju, da mu odkaže drug dom. Koseški,- (se lakajsko prikloni ter odide.) Prijatelj: Treba sc je v bodoče zavarovati. Ni izključeno, da se pojavi še kak »kvaražu-gon«. ki b: hotel soditi o naši prozi in poeziji. Brate Josipe, kako si zamišljaš rešitev? Stritar: Potrkati moram na vrata našega najvišjega foruma — na našo Akademijo znanosti in umetnosti. G/asovi: (Tako je! Tako je! To je beseda!) Leveč (ki ie cd časa do časa listal po neki knjigi): Kako naj se glasi naša beseda? Stritar: Piši; prijatelj! Akademiji znanosti m umetnosti v Ljubljani. Slovenski umetniki-nebeščani, zbrani na protestni seji odrejajo: Tisko\nemu uradu pri Pokrajinski upravi mora slehernik, ki hoče izdati kak izbor del umrlih naših tovarišev, predložiti potrdilo Akademije znanosti in umetnosti, iz katerega bo razvidno, da je delo zrelo za objavo. V nebesih ob stoletnici Gregorčičevega rojstva. (Čujejo se fcl:ci: Sprejeto! To je beseda!) GlaS; (jz zbora umetniškega sveta): Auch un-ter unseren Leuten findet man VVesen. die an Grossenwahn leiden. (Iznenada zadonijo orgle. Ozadje se razmakne. Prikaže se sam Bog oče v vsem svojem sijaju. Vsi navzoči vstajajo in se obrnejo proti božjemu obličju.) . • Bog oče (z blagem glasom): Kar ste razvezal' v nebesih, bo razvezano tudi na zemlji. In kar ste zavezal1 v nebesih, bo zavezano tudi na zemlji. Zastor pada. Orgle utihnejo Juventus iz Torina je po neodločenem izidu 2:2 proti Astiju na drugem mestu v svoji skupini za Torinom, lanskim pokalnim in državnim prvakom. Ostali rezultati: Genova-Cuneo 3:2, Alessandria-Casale 1:0, Torino-Biellese 2:1 in Novara-Liguria 3:2. Z MADŽARSKE. Sedaj ni nobenega dvoma več, da si bo letos moštvo Velikega Varadina priborilo madžarsko prvenstvo v nogometu. Tako bo to pot prvič v zgodovini madžarskega nogometnega športa romal naslov prvaka na deželo. Kljub porazu, ki ga je moralo spraviti moštvo V. Varadina proti Dima-vagu v obliki 3:4, vodi vendar z 41 točkami; na drugem mestu je Kološvar, ki si je nabral 34 točk. Ferencvaros ima samo 32 točk in nima niti teoretično možnosti, da bi dohitel Varadin. Posamezni rezultati: Ferencvaros-Szolnok 6:0, Eiektromos-Gamma 0:4, Besljart-Vasas 2:2. Dimavag-Veliki Varadin 4:3, Kološvar-Kispest 2:1, Szeged-Csepel 3:1, Salgotarjan-Debreczin 5:0. NA NIZOZEMSKEM. V nizozemskem prvenstvu ima sedaj mnogo nad za zmago v ožjem tekmovanju petorice za nas!ov prvaka amsterdamsko moštvo Vo!ewijckersa, ki je premagalo enajstorico Tilburga s 5:3. Vuc den Haag pa je v zadnji ieri. ki jo je imel še odigrati, igral s Heerenveen samo 3:3 (2:1). Volewijckers potrebuje v zadnjih dveh igrah samo še eno točko, pa bo dokončno prvak. Stanje v tabeli: 1. Vole\vijckers 10:2; 2. Vuc den Haag 10:6; 3. Heerenveen 6:8 itd. Francija. Na sporedu sta bili samo dve prvenstveni teklni, ki sta se obe končali neodločeno z 1:1, in sicer med Marseillom in Toulousom ter Rouenom in Bordeauxom. Portugalska. V semifinalnih tekmah za portugalski nogometni pokal je premagalo moštvo Benfica Acrdemijo s 6:1, Estoril pa Guimaras s 5:0. Udeleženca finalne tekme bosta gotovo Estoril in Benfica. ŽŠK Hermes — upravni odbor. Pozivam vse člane upravnega in pripravljalnega odbora. da se zanesljivo udeleže seje v četrtek 18. t. m. s pričetkom ob 9. v klubskih prostorih na Štadionu. Udeležba zaradi važnih prireditev obvezna! Predsednik. žfcK Hermes — lahkoatletski odsek. Pozivam vse lahkoatlete, da se udeleže obveznega sestanka dne 18. t. m. ob 10. v klubskih prostorih na Stadionu. Načelnik. SK žabjak. V četrtek 18. maja igra I. moštvo ob 15. uri na igrišču Hermesa z rezervo Hermesa, zato naj bodo vsi igralci I. moštva ob 14.15 v garderobi na Her. mesu. Postava ista kot v nedeljo! Ovse-nik, Lojze, MarMt, točno! Načelnik. s— ŠD Iztok. Igralci Dušan. Nagode I in II, Januš, Fajon. Kumar in Pišek, ki so določeni za reprezentančno moštvo, naj prinesejo vso spodnjo opremo s seboj. Ob 16 naj bodo gotovo na igrišču Hermesa. Vandalizem na polju in po gozdovih Neprestano časniki svare pred tatvino in vandalizmom po njivah in travnikih, po vrtovih in gozlovih, vendar se pa brezvestni ljudje mnogo premalo brigajo za te nauke in nasvete, kakor bi mislili, da so pridelki na prosto razpolago vsem, ki jih potrebujejo. Tatovi po gozdovih ne sekajo samo drv, temveč z največjo predrznostjo hodijo tja tudi po preklje in veje, potrebne za grede, posajene z grahom. Prav tako malo še pa brigajo za svarila in opomine razni rejci koz in domačih zajcev ter celo prašičev, ki nimajo niti pedi zemlje, niti svoje, niti v najemu. Vrtičkarji in kmetovalci se trulijo, da bi pridelali kruh zase in za druge, pa imajo zaradi pu_ stošenja njiv in travnikov na jesen prazne skednje in kleti, pri te^n so pa oškodovanci še zavezani, da morajo izvestno množino pridelka oddati Prevodu, čeprav so jim tatovi pokradli polovico letine. Taki ljudje se samo prezirljivo smehljajo pri čitanju vzgojnih člankov, opominov, svaril in groženj s kaznimi, ker si domišljajo, da jim poljski in gozdna čuvaji ne morejo priti do živega. Toda sedaj tatove z vso resnobo svarimo, ker jim prete najhujše kazni, eaj razen poljskih in gozdnih čuvajev stražijo pridelke tudi organi policije in sploh varnostnega zbora ter vojaštva, ki so noč in dan po mestu, na polju in po gozdovih. Zato mestno županstvo znova in zadnjič opozarja, naj predrzneži in tatovi ne uničujejo več tujih pridelkov, ker bo plačilo za tako početje zelo bridko in prav v nikakem razmerju z vrednostjo pridelka, pridobljenega na tuji zemlji 1H1 CetrteK, 18. TT. NAU OGLASI Kdor lSče službo plača za vsako besedo h —JO, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, z& dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši lznoe za te oglase Je L 10.—. Službo dobi POSTREŽNICO sprejmem. Plača zelo do_ bra. Men- ■III kataico in obešalnik, Mt, vse orehovo pleskano. Kmml^l l0V°Og.ed^ FILATELISTI! Iničarjeva ul. 5. Za nizek honorar izde- 10734-6 lujem luksuzne albume! PRODAM: vseh držav. Naslov v ogl pristno starinsko avbo. odd. Jutra. 11937-3 belo birmansko oblekco za 9—lOletno in par niz. kih novih čevljev z us |i Injemmi podplati št. 35. Naslov v ogl. odd. Ju-VAJENCA 1 -tra. 11735-6 ki bi imel resno voljo: DAMSKE ČEVLJE učiti se mizarske obrti,'št. 40 in 37, otroške št. prejme takoj Umek, 127 ter belo srajco »t Kogejeva 74. 11897-44 smoking, prodam. Naslov PRODAM: i SINGER dobro ohranjen hladilnik, Šivalni stroj, pogrezljiv. par moških galoš in dva prodom. Simandl. Dvora, merilna traka (Messband) 'kova 3. 11983-6 Miiller, Celovška cesta 32 I MOŠKO KOLO 12011-6 in žensko prodam. Vod-2 MOTORNI TRIKOLICI matska 1. 12001-6 nosilnost do 1500 kg, in! GLOBOK VOZIČEK moderno motorno kolo,' ze- 'dobro ohranjen, prodam lo ugodno naprodaj. Mer- Naslov V Ogl. Odd. _Ju-kur, Puharjeva 6. 12019-6 f1- 11973-6 več koles j BRISAČE damskih in moških naj- frotirke. popolnoma no-boljše znamke, ugodno pro-|v',e. 1 ducat, prodam. Ni-da Merkur, Puharjeva 6. KINO UNION Telefon 22-21 Zabavna ljubezenska zgodba znamenitega pevca, ki ga obletavajo stare in mlade Nfegsva najfeoifša vloga Poje odličen baritonist monakovske državne opere Hans Hotter; v ostalih vlogah: Marina von Dittmar, Camilla Horn, Paul Dahlke itd. Predstave ob: 10.30, 15., 37. in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Težka preizkušnja obmejnega carinskega uradnika v nepreglednem gorskem odseku in pretkanost tihotapcev v prelepem, obenem napetem Bavaria-filmu po romanu Curta Corrintha Vestnost obrnefnega «S*3il2?ilfca Krasni naravni posnetki, ljubezen, jazz. Annelies Reinhold, Viktoria v. Ballasko, Rudolf Prack, Oskar Sima i. t. d. — Režija: Paul May Predstave ob delavniikh ob 16. in 19.; ob nedeljah in praznikih ob 10., 15., 17. in 19. uri FK1ZERSKO VAJENKO sprc-ime takoj Salon »Olga« Beethovnova 14. palača »Dunav«. 11383-44 KROJ. VAJENCA-KO sprejme modno kro.iaštvo Vehar Ludvik. Notranje gorice št. 40. p. Brezovici.. 11922-44 BRIV. VAJENCA pridnega, sprejmem takoj. Franc Wildmann, Napoleonov trg 5. 11948-44 VAJENCA sprejme kartonuža ALBA Mirje 4. 12013-44 KAUC v ogl. odd Jutra. 11963-6 KOSITRNO MREŽO 50 metrov, prod,™ ali zamenjam za Kurjo pi čo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Ograja«. 11979-6 HARMONIKE Scandali« razne velikosti proda Stanko K, rlov-šek, Knafljeva 8 (Dvorža-kova). 11959-6 RADIOAPARAT nov. 5-cevni. proda Stanko Karlovšek, Knafljeva 8. 11960-6 KNJIGE celotno zbirko ,ia. 130 jknjig, prodam. Ogled v .soboto popoldan in ne- j JKINO MATICA Telefon 22-41 Epohalni velefilm »EŠNAPURSKI TIGER« predvajamo za zamudnike nepreklicno zadnjikrat v četrtek 18. maja 1944 ob 10.30 in 15. uri Drugi del filma z istimi igralci in še učinkovitejšim dejanjem Irs&lfski jsagrsbsai spumesilk predvajamo ob 17. in 19. uri KINO MOSTE La Jana in sloviti Menaka balet v filmu indijske mistike Ešsiajrarski tiger Predstave: delavnik ob 18.30; sobota ob 19.; na Vnebohod ob 10.30, 14.30 16.30 in 18.30 Rezervirajte vstopnice pravočasno! Pri gašenju zažigalnih bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati glavo in obraz. Ce nimate čelade in protiplinske maske, dajte na glavo klobuk, ki ste ga prej omočili, pred nos in usta za zave/ite moker robec. Kakšno železno prehrano pripravimo za zaklonišče? Poleg pribora, krožnika za juho in posodo za piti, naj ima vsaka oseba stalno pripravljeno: zavojček prepečen-ea, par keksov, škatlo kondenzlranega mleka in nekaj sladkorjev, poleg tega steklenico mineralne vode ali pa steklenico s svežo vodo, ki pa jo je treba dnevno menjati, če imamo še nekaj ovsenih kosmičev, napravimo z vodo, mlekom m sladkorjem hitro dobro okrepčilo. malo rabljen, ugodno pro-NisloV V dam. Sodarska ul. 2 a (nad!081" ^ Jutra" n962 6 florijansko cerkvijo). I DAMSKE ČEVLJE TRTCTKFTT 11996-6 rjave, salonske, št. 39. ., domače delo. prodom, v dobrem stan.u. napro-'Naslov v og!. odd. Ju-daj v trgovini Sencar,itra ^ n954.6 DVE SVETILKI Gosposvetskm 6 (S!amič).j 11880-6 |Zla D06teljni omarici, pro- dam. Kotnikova 17, vis. priti. Ogleda se od 11. 11951-6 ŽIMO 13.5 kg prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl.irin odd Jutro. 11878-6 i0KotTY71^ i^Z n 'paleto5 jopico z mufom, PrS "bluzo in kitaro, prodam, ugiea v Naslov v ogl. odd. Jutra. ugodni ceni. Slapničarjevi ul. o Moste. 11889-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. šiva naprej in nazaj, predvojni, izvrstno ohmnjen, svetovne1 ^ rrcsne,'!rituosen uiTlkoholfre.en Naslov v oel. Getranke Industrie«. 1 iz- RJUHE IN KAPNF |VOd VeZan K JUHE IN KAPNE TZnamke«. 11835-7 ZNAMKE iz I. 1941, avijonske s pretiskom in »Alto« franko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Alto«. 11617 7 VBEČE, različne, juta, za embalažo, stalno kupujem. Podbevšek Filip, Šiška, Obirska 4. 11410-7 LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, ku pim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra Pod »Ljubljanski Zvon«. 10650-7 KUPIMO: Zvon 1882—1901, 1911, 1916; Klang Kommcntar BGB: Spengler, Untergang d. Abendlandes. I/II; Kroniko, 6 lctrukov; Argo, vse; Plcteršnik, Slovensko-nemški slovar; Kos. Gradivo I; Ramovš, Dialek-tol. karta; vse novejše slo venske pripovedne spise in sploh v raznih jezikih znanstvene, medicinske, tehnične knjige novejšega _ časa in tam se proda črna p.ira-jtudi celotne kniižmce. dna birmanskfl obleka za Kleinmayr et Bamberg. Mi- fanta od 12—14 let. MoJklošičeva 16. 11283-7 dni salon Tavčar, Ilirska 11965 6 RADIO 12. OBLEKA usnjena ^torbica " aparate samo boljših daj. Naslov v ogl. odd. znamk in v dobrem Jutra. 11966-6 stanju, kupujemo. Ta- KRASNO DARILO Za birmanca in lepo boo, stare moške obleke Za srednje postave ln zasto-re peteeni prodiim. Naslov v ogl. odd Jutra. 11968-6 RACO IN RACAKA prodam ali zaunenjam. šiška. Jernej eva c. 17. 11969 6 prešic kojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 J-847-I ELEKTROTEHNIKO prof. Hermanna Zippa ,__. - ,, ____ , „ |C. a. Weller. Verlagbuch- Berlin SW 68 slov v ogl. odd. J«^_6'roba dela), kupim. Ponud- rabljene čevlje -na 051 • odd- jutra pod kupujem in prodajam. Kluvžer. Vošniakova ul 4. »Izdaia 1932«. BLAGO 11560-7 stanju prodam. Voda, tra pod »Svila«. 12009-6 dohro Predvojno. Za 1a- OTROšKI VOZIČEK 5®1?", hla^P D„ "Dlm„ globok, rabljen prodam. tudi 80cm. Nad«. Muzejska 3/1 desno. !1f dobr,° , ^^ ' « 12007-6 n1eno motorno kolo do- ŠPORTNI VOZIČEK ^ ™;mk®f„Nas,ov v prodam. Naslov v ogl. ^ Jutra" „«„_„ odd. Jutra. 11993-6: RJUHE rAPNE MORSKE PRAŠIČKE kupim. V poštev pridejo prod>im s hlevčkom vred n.>Deklec. nja Venus. palača B- ta.i 11941-23-I c-r««?"7 OPREMLJENO SOBO ČEALJAKSKI STROJ sončno. s posebnim vho-za šivanje zgornjih delov dom izven centra za 2 kupimo aJ 1 izposodimo ^^ ,ščeta 2 gospod. 1 proti dobremu plačilu. s x junl1em. ponuaoe »Tnumf . Miklošičeva 12 , -ogl. odd. Jutra pod lla' ''* »E>obro plačava« 11935-23.1 ELEGANTNO SOBO K??'opremljeno, v centru, išče Nepremičnine "»Ut pri predaji ali nakupu no23-23a žen.tTP Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Sreča«. 11876 25 MLAD GOSPOD, dobro situiran, želi spoznati značajno gospodično zaradi poznejše ženitve. Samo resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne. na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 12002-25 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, to":no in solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 DEŽNIKA d-piski svilen. pisno progast m moški črn. sta bilu nekje pozabljena. Vljudno prosim, naj s*- ista proti nagradi vrneta v ogl. odd. Jutra. 11952 37 IZGUBIL se je PES Bernard inec. ki sliši na ime B-;ri. Najditelj nal ga odda Rožni dol-na C. IX. št. 3. Nered Fr-nc. 11933-37 MLAJŠA gospodična nujno potrebuje za zdravljenje v inozemstvu posoiilo Lir 45.000.—, po možnosti brezobrestno, zato se obrača r.a čuteče in usmilieno srce. Garancija z nepremičnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za zdravje«. 12055-37 IŠČEMO GOSPODA, ki potu-e v Rolgariio, da. nam proti odškodnini oskrbi poslovne informacije. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 12016-37 I MALO SOBICO posreduje najsolidneje s štediln kom p0 mož nosti b!<»rj Ro?nika, želi in najhitreje: Žena z dežele Pogorelec, „ ženska bolnica. Reautetna pisarna 12044 23« ivnRS'1 7!irr OPREMLJENO SOBO ANDKLJ ZiAJLC, s posebnim vhodom išče Tavčarjeva ulica 10. m!- da go-pod čna. po. t von 9n dnevi zaposlena. Ponu-Jrasu-^u dbe na ogl odd. Jutra pod »Zaposlena«. 11975 23i OPREML.TFVO SOBO Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Modei — se naha'a v L|ubljam. Trste makova ulica l/I. levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj m prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno lavite dnevno og 14 do 17; ob nedeljah tudi od 10 do 12. M-336-37 VAŠE ROKAVICE in usniene čevlie. vse izdelke iz usnja 1 barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižii ceni. DžemaJ Haj-rula Mestni trg 11. f—?4n—M—37 ČRNOSIV DEŽNIK na dolgem držalu, sem pozabila nekje. Vrnitev proti nagradi n? ogl. odd Jutra. 11877-37 ZGUBILA SEM v soboto svetlorjavo usnjeno damsko rokavico (d'.sno). Hajditelj se naproša da jo odda v ogl. odd. Jutra proti na- sem WEKTHEEWSKI KLJUČ, ki ima vtisnjeno štev. 405,771. —• Najditelj naj ga odda v upravi »Jutra« proti nagradi 50 Lir. J-848-I GOSPbD. ki je v torek zvečer pobral rjavo usnjeno rokavico v Streliški ulici, je poznan in ie naprošen. da jo vrne v St'eliški uiici 29a proti nagradi. 12014-37 GOSPODIČNA prosi dobrosrčnega gospoda za posoiilo 5000 lir. ker jih nujno potrebu;e. Jamči s protivrednostjo. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Nuino«. 12012-37 HARMONIKE popravlja in uglašuie nai-bolje po ugodni ceni A. Želtznik, izdelovateli har-monik, Vrhnika, Stara cesta 51. 12003-37 DRUŽABNIKA išče večie podjetje zaradi selitve. 100% sigurnost. — Ponudbe nu ogl. odd. Tutra pod »Zasigurana bodočnost«. 12021-37 gradi. 11943 37 Prevodi, prošnie, prepisi, razmnoževanja. informac:je »SERVIS BIRO«, šelenburgova al. 4 teL št. 2109 lepo parcelo za zidavo ^velike trgovsko _____ stanovanisk« hiše, prodam s posebnim vhodom išče za 835.000 lir. Le resne po- uradnik Ponudbe na nudbe na ogl odd. lutra ogl. oda. Jutra pod »Ju-pod »ftičetc-k Tržaške ce- nij«. 11851 23a ste«. 11837-20; OPREMLJENO SOBO PARCELO !s pc-?'bn:m vhodom in v središču mesta ali vsaj po n ožnosti s souporaba v neposredni bližini, in si- kop Inice v bližini Po. cer do 20 minut oddalie- krajinske uprave (bana nostl od clavne pošte, ta vine). iščeta Za 1 junij koj kupim ter dobro pla dva državna uradnika čam Ponudbe na ogl. odd Ponudbe sprejema hiš Jutra pod »Vila ali hiša« mk v Puccinijevi ulici 11836-20 št. 15. 12025-23.1 UPRAVA KMETSKEGA HRANILNEGA IN POSOJILNEGA I)OMA v LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je preminul njen zaslužni član upravnega odbora, gospod JAKOB MODIC POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V BRESTU Nepozabnega pokojnika, ki ie za naš zavod požrtvovalno deloval in si pridobil nevenljivih zaslug, bomo ohranili v trajnem, blagem spominu, Ljubljana, 17. maja 1944. m m E* m m m L. Frick: 4 Usoda pti teleSsmi Roman Ampak da tako govori o tem im niti ne obtožuje moža, niti ne tarna nad svojo usodo kot nerazumevana ln zanemarjena žena, marveč se otresa vse te zadevščine kot nečesa povsem nedolžnega. Z Meisin-gerjevimi človek res ne ve kod ne kam, in prav to štejejo gospe Lizi v greh. Prijatelje sicer ima, in kakor kaže, zmerom kakega miljenca, ki mu je posebno naklonjena, nekoga, ki hodi z njim v mesto in v gledališče in se vozi z njim na izlete — ali so to njeni ljubčki ali zgolj nedolžni družabniki za silo? Čigava je krivda? Ali je Gerhard Meisinger, znani in priljubljeni arhitekt, res tako zaposlen s svojim poklicnem delom ali mu je to delo morda samo dobro dešel izgovor, da se laže vdaja nedovoljenim strastem? Precej časa je zrak poln pozdravljanja, medsebojnega dobrikanja, češ, kako mladostni smo na oko, in običajnega povpraševanja po možeh in otrpcih, preden se spravijo gospe za vabljivo pogrnjeno mizo. Ana prinese zajetno ročko, iz katere puhti rajski vonj po pravkar skuhani kavi, Elza podaja torte in pecivo. Pomenek tiplje zdaj sem, zdaj tja ter se nazadnje ustavi ob vzgoji otrok in občih pedagoških vpraša- njih. In čudno, baš tiste, ki nimajo otrok, se delajo tu vsevedne in delijo dobre nauke, kako je treba ravnati in česa se moraš brezpogojno ogibati, ako hočeš pravično ustreči »psihi« mladega človeka, jo »individualno upoštevati« in tako dalje. »Da imate tri tako živahne frklje kakor jaz, bi pustUi vsa višja načela v nemar m rajši krenili zdaj to, zdaj ono po g'avi,« se drzne neka mati oporeči zvenečim puhlicam, toda govornice jo hitro kaznujejo z zaničevanjem. Ena, ki bo kmalu mati, pa pobožno posluša učena predavanja in — dela trdne sklepe, da bo ravnala prav narobe, kadar pri nji tako nanese. Pri drugi skodelici kave z novim obrokom kolača in sladkarij jamejo govoriti o moških, seveda le mimogrede, kajti gesio »pomladanska moda« je že ffiro, .^. ju u spravlja duhove v opojno Strastno pretresajo za in proti ter povprašujejo po šiviljah in modistkah. Ko se čez nekaj časa pocedi v šilca liker, pomeni to za vse udeleženke pravi oddih. S tem trenutkom postane vedenje nekoliko svobodnejše. Vesela odvetnikova žena prispeva to in ono iz svojega zaklada do-vtipov, predvsem v veselje tajni svetnici, medtem ko se gospa profesorjeva, tista z naprednimi vzgojnimi metodami, le kislo smehlja. G.ospa Liza se nekajkrat glasno in prisrčno zasmeje, kar prav ji je, da popoldnevi pri Meisingerjevih ne slove samo zaradi obilne postrežbe, ampak tudi zaradi živahne zabave. že se javita po telefonu dva zakonska moža z vprašanjem, ali se njuni polovic danes vobče mislita vrniti demov, ko se krožek polagoma razklene :n se udeleženke z glasno zahvalo razkrope vsaka v svoj ko ec ve ikega mesta. Uf, pa je spet enkrat opravila! Kai bi kazalo danes še storiti? Po pravkaršnjem trušču se čuti v velikem; praznem stanovanju mah:ma nekam zapuščeno. A, evo. kakor nalašč, telefon spet zvon', črte gospe Lize ožive že po prvih besedah ». .. Drevi ? Izvrstno, Kurt. Moj kavni krožek se je pravkar razšel in ugibala sem, kako naj ubijem večer. Kaj praviš o svoji veliki sliki? Naj skrenejše čestitke! To morava seveda obhajati. Morda v najini prijazni vinanni? Ne. jesti ne maram nič več, nkakor ne. šampanjca zastran mene, tvojemu uspehu na čast. Veš, Kurt, kar huda sem že bila nate, ker toliko časa ne daš glasu o sebi. Enkrat sem ti celo pozno zvečer še telefonirala, a potem .. ne, to ti moram povedati. Torej čez eno uro, dotlej se zate kar moči lepo napravim. Na svidenje, Kurt!« Gospa Liza si je prižgala cigareto in zamišljena hodi po sobi sem ter tja. Toliko dni in noči je koprnela po prijatelju in se žalostila zaradi njegovega molka. da. vse mogoče neumnosti je premišljevala in ga sumničila, da noče nič več vedeti o nji, ker je morda našel drugje nadomestilo. Pa se oglasi, ko ga je imela že za izgubljenega, njegeva dozdevna malomarnost se pojasni s tehbr.im, ca, veselim razlogom, in glej si ga, že je spet vse dobro in v redu Kar razumet- se ne more, da se ji je zdela ta stvar tako važna in jo je tolikanj razburjala. Sploh pa. vsa ta zadeva 's Kurtom! Liza se kakopak raduje njegovega uspeha z veliko sliko; za mnogo mesecev bo zdaj prijatelj rešen vseh skrbi in razen tega bo še bolj zaslovel, ta stvar ga bo iz-podbujala k novemu ustvarjanju. Njeno veselje je veselje dobre tovarišice. Toda — ali je danes še zaljubljena v prijatelja"? Tisti večer se ji je zdelo, da ji ni več živeti brez njega, pozno ponoči ga je še poklicala po telefonu — ne njega, temveč Kristino Gebhardovo, in zaradi te, na mojo vero, bi bila slikarja malone pozabila. Tolikšne izpremenljivosti je zmožno žensko srce ? Tako razmišljaje krene v spalnico, kjer si po kratkem omahovanju izbere za nocojšnji večer črno čipkasto obleko in k tej prelesten pomladanski klobuček, ki ga Kurt še ne pozna. Kdo ve, ali se gospa Kristina Gebhardo-va nikoli ne shaja s kakim prijateljem ali častilcem, nikoli vročično ne čaka trenutkov, ki jih bo prebila z njim? pride Lizi na misel. Pa je vendarle žena v najlepših letih, čedne postave in okusno oblečena. So mar na svetu res bitja, ki jih ozki krog niihovih dolžnosti, skrb za blaginjo otrok in urejena domačnost povsem zadovoljujejo in celo osrečujejo? Gospa Liza se nameni. da to dožene. — »švedski paviljon?« predloži voznica ln se izza vodila bežno ozre po VVannsKem jezeru, ki se je na zadnjem ovinku ponudilo njenim očem; širna, v sončni bleščavi se grebeneča ploskev je s svojim veselim mrgolenjem neštevilnih jader prava si ka pričenjajočega se poletja. »Ali vam je morebiti .Ladijska kavarna' ljubša?« »Meni je docela vse eno. Ob takem dnevu, kakor ga imamo danes, je v naravi povsod lepo,« de gospa Kristina. »Samo nedeljski vrvež mi ni baš po duši.« »Se pravi, preseljevanje narodov proti najbolj priljubljenim izletnim točkam? Oh, jaz pa kar priznam, da se mi tak veleobrat časih kar prileže.« Avtomobilistka se spretno ogne dveh, treh neprevidnih kolesarjev in zavije na cesto, ki vodi k jezeru. »če ima človek, kakor vi, svoj lastni voz, in lahko vsak trenutek odnese pete, je to vse kaj drugega. Toda preriti se do omni-busa, v cestno ali podzemeljsko železnico in stati tam v gneči, na končni postaji pa v procesiji izletnikov stopicati proti izhodu — ne, tej zabavi sem se že davno odpovedala in začela ostajati s fantoma ob nedeljah dioma. Fiir das Konsorttum »Jutro« als Verlag - Za tiskarnarja: Fran Jeraa — Fiir den konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteii verantwortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič