IzbW ^ dan nuten sobot, BedsU jo praznikov. , ued daily except Saturdays, Sundays and Holiday». jto-year XXXIV. Oena liaU Ja W OO PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote_ Uredniški in uprsvnitkl praetor!: S057 South Lewndsle Ava. Office of Publication: SOOT South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4804 at Chicago, nUaola. undor Um Act of Mtter January 1«. tan. «t Om port-Wtlm CoegrM* of March S. im. CHICAGO. ILL. PONDELJEK. «. APRILA (APRIL I). 1942 Subecription S000 Yearly ftTEV.-NUMBER 17 Acceptanoa for mailing at special rate postage provided for te section 1103, Act of Oct S, 1917, authorised on Juna 1 1919. japonski iritski otok odbit Angleži sestrelili 27 japonskih bombnikov in poškodovali trideset Ameriške "leteče trdnjave" poškodovale japonske bojne ladje in vojaške transporte v Bengalskem zalivu. Ruska armada pod poveljstvom generala Zuko-va prodira proti Smolensku in podi Nemce pred seboj Colombo. Cel Ion. 6. apr.—An-leška letalska sila je zadala ajtezji udarec japonski letalski li'v tej vojni včeraj, ko je od-ila napad na otok Cejlon na In-jskem morju v bližini Indije. Dtnbe in krogle, ki so jih sipale upniške baterije, so uničile 27 jonskih bombnikov, trideset poškodovale. To je bil prvi iponski napad na to britsko smarično bazo. Podadmiral Geoffrey Layton, itski poveljnik, je dejal, da so iponci metali bombe na pomole pristanišču, letališče, železni- 10 postajo in bolnišnico. Polo-ica med onimi, ki so jih bombe bile, so bili bolniki v bolnišni- Layton je dejal, da se je na-ida udeležilo 75 japonskih gnbnikov. Ta se je pričel vče-ij zjutraj in trajal je dve uri. >j bomb je padlo na mesto Mombo, ki pa niso povzročile aebne škode. Washington, D. C» 6. apr.— iponska oborožena sila na kop-in morju je napadla ame-Ike in filipinske čete na Ba-anskem polotoku, a je bila vr-nazaj z velikimi izgubami. Jeneral Jonathan Wainwright, lovni poveljnik ameriških in pinskih čet, je informiral voj-department, da šo krogle," ka-e so bruhali topovi na obrež-polotoka, potopile več ladij z ponskimi vojaki, Ifi so se sku- 11 zkrcati. Washington. D. C., 4. apr.— ornarični department je sinoči unaml potop treh ameriških gnih ladij v južnozapadhem »iiku v japonskih letalskih ■P»dih Te so bile Langley, "nkei Pecos in rušilec Peary. dve sta bili potopljeni v tam Jave, glavnega otoka ho-*ske Vzhodne Indije, tretja pa Darwinu, avstralski luki. Vse bile potopljene v februarju in Ku Izguba tankerja je train* ker so na njem nahajali in mornarji z Udje y*y< ki je bila potopljena dni prej. Čez 700 častni-«n pomorščakov je izgubilo Mjenje. ^ h* od treh poveljnikov ata se P»- To sta Robert P. McCon-komandant ladje Langley, 'Elmer P Abernathy, koman-2 John M. Berming- ^niandant Pearyjs, je bil v akciji. Loadon. 4 ap»-Ameriške "le-trdnjave" so se včeraj pr-«Pojtvile nad burmsko fron-Poveljitvom Lewisa H. in metale bombe na ladje In vojaške * Bengalskem zalivu, «""rka m trije transporti . 1 P°l*'>dovsni v napadu. ibnikl so bomber-P"rt Klavno lu-^damanskih otokov, katere kTT npdavn° "*mi*h. s uPr'zarjajo Japonci v "« Pomorsko prometno HaaTi ,J° ,n • urrr " rne*l° v vzhodni ' pr?t) kateremu prodirajo BŠififaj*' h,i tarča bom "-ka. Japonci so ¿ ¿ ,lk" bomb, ki pa / P<»ebne škode. * «pr -Vrhovno po-1 'ia so japonski ' 1 106 -vrafaihboj-|r upadih nad Burmo V.« " To doetev- ovreéna Ti Ullis M,K n'k un,^na v teh spo- W|ifciNto« D. C. 1 apr Ameriške in filipinske čete na Bataanskem polotoku so odbile nove japonske napade na svoje pozicije, poroča vojni depart-ment. Japonski letalci nadaljujejo bombardiranje utrdb na Corregidorju in drugih otokih v bližini. Japonske bombe so padale na cerkev v M irai i pri Digosu. Slednje mesto leži ob zalivu Davaoju, petsto milj proč od Bataanskega polotoka. Momarični department poroča, da so osiščne podmornice potopile nadaljnje tri trgovske par-nike na Karibejskem morju in dve vlačilni ladji na Atlantiku v bližini ameriškega obrežja. Koliko mornarjev je bilo ubitih, ni znano. Melbourne. Avstralija. 4. apr. —Ameriški letalci so pod poveljstvom majorja Charlesa A. Spra-gueja razbili 39 japonskih bojnih letal v bitkah v zraku nad Novo Gvinejo, sami pa so izgubili osem letal, se glasi poročilo. Samo eden letalec—William J. Hen-non iz Minnesote—je sestrelil pet japonskih letal. Moekve, 4. apr.—Vrhovno poveljstvo poroča, da ruska armada pod poveljstvom generala G. K. Žukova prodira naprej proti Smolensku, drobi nemške proti-naskoke in zadaja težke udarce sovražniku. Okupirala je že več mest in vasi v mnogih sektorjih. V bitki v zraku so Rusi razbili 23 nefhških bombnikov, sami pa so izgubili šest letal. Druga vest pravi, da so Nemci izvršili več protinaskokov na ruske pozicije pri Kalininu, a so bili vrženi nazaj. Več sto nemških vojakov jc bilo ubitih in ranjenih. Hitler jc vrgel sveže čete v boj proti Rusom na fronti pri Brijansku, kjer so aktivni sovjetski guerilci. Slednji so pobili 300 Nemcev v enem sektorju te, fronte in zaplenili dvanajst tankov, 300 motornih vozil in velike kpličine orožja in streliva. Ruski torpedni čolni so v operacijah na Baltiškem morju potopili dvanajst nemških podmornic v zadnjih treh tednih. Kairo, Egipt. '4. apr.—Britska vojaška kolona se je spopadla s sovražnikom v puščavi vzhodno od El Mechila in ga pognala po dveumi bitki nazaj. V drugih sektorjih libijske fronte se položaj ni izpremenil. V teh so se vršile le praske med vojaškimi stražami. Žena voditelja bundovcev aretirana Splošno čiščenje petokoloncev v teku Chicago. 4. apr —Marle Willu-meit, žena dr. O. Willumeita, načelnika podružnice Nemško-ameriškega bunda v Chicagu, je bila aretirana kot sovražna tujka. Aretacija je sledila navalu federalnih detektivov na njeno stanovanje. Poleg nje so detektivi aretirali tri druge Nemce: Dr. Willumeit, naturaliziran državljan, ni bil aretiran, toda vest iz Washingtona se glasi, da mu bodo odvzete državljanske pravice. On je prišel v Ameriko pred štirinajstimi leti. Fritz Kuhn, bivši načelnik nacijskega bunda, ga je imenoval za načelnika čikaške podružnice. Kuhn se nahaja v newyorški jetniŠnici Sing Sing, kamor je bil poslan na obtožbo, da je ukradel veliko vsoto denarja iz blagajne svoje organizacije. Žena dr. Willu-meita ni nikdar vprašala za ameriško državljanstvo. V Chicagu je bilo doslej aretiranih čez sto sovražnih tujcev. J. Albert Woll, federalni pravd-nik za severni illinoiski distrikt, ki se je vrnil v Chicago lz Wash-ingtona, je naznanil, da je čistka proti petokoloncem v teku po vsej Ameriki. . • Jugoslovanska dvojica se zahvaljuje Mati porodila otroka v rešilnem čolnu Norfolk. Xv * apr.—Josip in Deeanlu Mohorovičič, Jugoslovana, oče In mati otroka, ki je bil rojen v rešilnem čolnu potem, ko je osiščna podmornica torptdlrala in potopila parnik, na katerem se je mati nahajala, sta izrekla globoko hvaležnost ameriškim mornarjem in Ameriki. Oba poznata strahote tor-pedlranja iz izkušnje. Oče otroka se Je nahajal na parniku, ki Je bil torpediran in potopljen po osiščnl podmornici 17. februarja na Atlantiku v bližini ameriškega obrežja, meti pa je bila na parniku, ki je bil torpediran zadnjo nedeljo. Mohorovičič se je sestal s svojo ženo, svojo dveletno hčerko Vesno in pet dni starim sinčkom, ki je bil rojen v rešilnem čolnu, v Norfolku. Tu je bilo tudi orisano trpljenje matere, skozi katerega je Šla. dasi je sama z nekaj angleškimi besedami, ki jih bilo tako francosko sodišče prekinilo obravnavo Bivii prämier Daladimr imtl zadnjo Im—do OBTOŽENCI POD NADZORSTVOM Rlom. Francije, 4. apr,—Pierre Caous je kot predsednik vrhovnega sodišč^ prekinil obravnavo proti biviijn francoskim voditeljem, ki ao ibtoženi, da so pognali nepripravljeno Francijo v katastrofalno vdjno s Nemčijo in odgovornosti ^a njen poraz. Obravnava se bq obnovila 14. aprila. / Zadnjo besedo je imel bivši premier Edouard paladier, ki je napovedal vojno Nemčiji. On je odgovarjal generalu Josephu Bernardu in pobijal njegove ob-dolžitve, da francoska armada ni imela modernega orožja in druge opreme, ko se je začela vojna, in da so vojaški čevlji in strelivo ležali v skladiščih. "Z osirom na Izpovedi generala Berngrda in drugih prič ter obdolžitve, da je bojna oprema ležala v skladiščih, zahtevam preiskavo aktivnosti petokolon-skih intelektualcev, ki so ustvarili strupeno atmosfero v Franciji;' je dejal Däladier. "Svet naj izve, kdo ao pravi krivci in potem izreče svojo sodbo." Drugi obtoženci poleg Daladi-erja so bivši premier Leon Blum, general Maurice Qamelin, bivši vrhovni poveljnik Irancoske oborožene sile in načelnik armad-nega štaba, ter bivša ministra Guy le Chembre ta Pierre Jaoo-Wt. Domneve je, da bodo vsi pridržani pod policijskim nadzorstvom v gradu pet milj stran od Rioma. Preden so bili odvedeni pred sodišče v Riomu so bili vsi zaprti v Portaletu, trd-njavski ječi v Pirenejskih gorah. Tisoč delavcev odelovljenih zaradi nelojalnosti New York, 4. apr,—Zaslišanje v glavnem stanu tretjega mornar ičnega d Istri k ta je odkrilo, ds je bilo čez tisoč ladjegradniških delavcev, mornerjev in radioteh-nikov odslovljenih zeredi nelojalnosti. Odslovltev je odredil mornarični tajnik Frank Knox. Joseph Curran, predsednik Sploftne mornarske uiUje CIO, je vložil protest zaradi odslovi-tev. 1 . ■ Vlada ustavilla zna. povedala, da ni hudo. čeprav je rodila otroka, ko proJajanj9 bicihlev so valovi premetavsli čoln na ^ morju. Kspitgn parnika je že prej uredil vse potrebno za oskrbo matere v slučaju torpediranja. Dr. L. H. Coqley, zdrsvnik iz Washington, D. C., 4. spr,— Vladni produkcijski odbor Je ustavil prodajanje biciklev in naznanil, da bo kmalu isdana odredba glede ustavitve gradnje Brooklyns, N. Y., ki Je bil na projektov, ki niso povezani z Katoličani nastopili proti iupniku Coughlinu Washington, D. C., 4. apr.-Petlclja, vsebujoča na tisoče pod pisov, Je bila včeraj predložens departmentu pošte, ki ga prosi, naj odvzame pravico razpošiljanje tedniku "Socisl Justice", katerega leatnik in izdajatelj je znani katoliški župnik Chsrles E Coughlin v Royal Oaku. Mich. Omenjeni list nedaljuje napade ne demokracijo in Žide in daje moralno pomoč Hitlerju in Japoncem. Veliko število katoliče-nov Je podpisanih na omenjeni peticiji. Pet vojaikih letalcev se ubilo West Greenwich, R L, 4. apr. —Pet vojaških letalcev, med temi dve častnike, se Je ubilo, ko Je bombnik, na keterem so s* nahajali, treščil ne tU in se razbil. Nesreča se Je pripetila v gozdu v bližini Hoplunsa. istem parniku. je bil instruiran, naj nudi materi pomoč. Ko je bil parnik torpediran, je zdravnik z dvems ženskama stopil v rešilni čoln. ns katerem se Je nahajalo 17 potnikov in mornarjev. Pri tem si )e zlomil dve rebri. Tri ure pozneje so jugoslovansko ms ter popadle porodne bolečine in šest ur potem Je rodile otroka. Dr. Conley Je po prihodu v Norfolk pohvalil meter kot junaško žensko, ki Je brez pritožb prene-šale trpljenje. Rešilni čoln Je bil na morju 40 ur po torpedi-rsnju parnika. preden Je meter, zdravnika, potnike in momerje vzel na svoj krov drugi parnik in Jih odpelje! v ameriško luko. Trije vojaki ustreljeni v izgredih Fort Di*. N J.. 4. apr.-TriJe vojski so bili ustreljeni v izgredih filed zamorskimi In belopolt-nimi vojeki. pet pe Je bilo ranjenih Izgredi so našteli kot po- Danes je ameriški vojaški praznik Sesti april:, dve obletnici Denes Je praaalk ameriške armade. ki se bo obhajal po veeh večjih amerlikih mestih s vojaškimi peredeml. Predsednik Itoo-sevelt Je proklamlral ta presnlk na dan S. aprila, ki Je sa Zdruše-ne dršave snamenlta obletnica. Denes Je 25 let. ker so Zdruiene dršave napovedele vojno Nemčiji v prvi svetovni vojni. Obenem Je denes leto dni. ker Je Hitler lnvadlrel Jugoslavijo ia s bombami rasdejal Beograd. vojnimi napori. Na 28. aprila bo ustavljeno tudi izdelovenje pločevinastih pokrovov in kovinsIOh zemelkov, da se prihrani več tisoč ton kovine ns leto. Te se bo rebila pri izdelovanju vojnega materiala. Petain in Laval zaključila razgovore Vichy, Francije. 4. apr^-Biv-ši podpredsednik francoske vlade Pierre Laval, ¿nan kot zagovornik vsestranske kooperacije med Francijo in Nemčijo ter sovražnik Velike Britanije. In pre m ter Henri Petem sta sakJjučila razgovore. Poročilo pravi, da ste razpravljala o kriUčnl svetovni situaciji, toda zaključki niso bili objavljeni. Motnost Je. de bo I «p val kot poeledke Hitlerjevega pritiska dobil važno pozicijo Petatnovem kabinetu. na. Krogle so ubile dva zamor ska In enage beU>poltnege voje j 4*d»ce spore glede rebe telefo- ( ka. Amerika odklonila pomoč Argentini Argentinska misija se vrnila domov Washlngton. D. C.. 4. apr,—A-merika Je odrekla Argentini finančno in ekonomsko pomoč, katere so deležne ostsle latinske republike, ki so še napovedale vojno osiščnim državam ali pa pretrgale diplomatične »dnoša-je, ker se še ni odločila za pristop k skupni fronti proti osliču. Vladni krogi so izjavili, da Je ta korak v soglasju z novo politiko, da dobe pomoč le one državis, ki so v vojni s osličem ali pa so pretrgale diplomatične odnošaje. Devet držav je napovedalo vojno Japonski, Nemšlji in Italiji, devet drugih pa Je prekinilo vse stike. Amerika be skrbela, da te dobe vso mogočo pomoč, ker so se igpostsvile osiščnim napadom. Neki uradnik Je dejal, da Argentina še ni ničesar prispevala k obrambi in varnosti sapadne hemisfere in da še vedno vsdr-žuje tesne sveže s osiščem. I*, tega razlogs ne more pričakovati smeriške pomoči. Clle, druga latinsks republike, ki ime še odnošaje s osiščem, bo dobivata pomoč v omejenem obsegu Njeno obrežje je dolgo in čilej-sks bojna bornsrica ga ne bi mogla braniti v slučaju napade Po konferenci zunanjih ministrov ameriških republik, ki se je vršils v Rio de Janelru, Brazilija, v januarju tega leta, je smeriške vlada zavzele stališče, ds so se one države, ki so napovedele vojno tn pretrgale odnošaje z osiščem, Izpostavile nevernosti nspada In morejo vsled tegs dobiti vsestrsrtsko pomoč Ameriks bo skrbele, ds se dotok vojnegs meteriale poveča. Argentinske nekupovalne misija se je vrnile domov po neuspešnih pogsjsnjlh s emeriški-mi uredniki v Weshlngtonu Ne-ksterl sklepejo lz tega, de so se odnošejt med državeme posla h šelif Argentinske vlede še vedno koketire z osiščem v škodo solidernoetl emerlških republik In obrsmbi zapadne hemlafer« Naciji ploskajo kongresniku Diesu Washington, D. C, 4. apr,-WiUiem D. Heeaett. Rooeevel tov tejnlk, je objevll prevod govorov necijev ne nemških radij sklh postajah, iz katerih Je res vidno, de se poslužujejo obtoži! nege meteriale kongreenlka Mai Una Dleee, načelnike odseki. preiskuje neameriške aktivnosti proti emerlškemu odboru ga eke nomsko vojno. NacIJI so poht^s lili Dleae kot vodilno osebnost v ameriškem življenju, ki stelno odkrlve zveze med Rooeevel tov o sdmlnistredjo In ruskimi komu nieti. Dies Je nedavno izjsvil de Ime K komunistov In komu nlstu-nih sopotnikov važne pori clje v omenjenem odboru. Prelom med rudarsko unijo in CIO na vidiku Domače vesti v Nov grob v Chicagu Chicago. — Dne 4. aprila jc umrla Francés Robnik, članica društva 3» SNPJ. Rojena je bi la v Komendi pri Kamniku in tukaj zapušča moža Petra in dve hčeri, v stari" domovini pa pet bratov in sestro. Pokojnica leži v Žefranovem zavodu, 1941 Cernía k R,oad, odkoder se vrši pogreb v torek, dne 7, aprila, ob desetih predpoldne na pokopališče Woodlawn Memorial Park. Člani društva 3» SNPJ so Zaprošeni, da se Udeleži izredne seje v ponedeljek ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Is Clevelende Cleveland.—Dne 1. t. m. je umrla Mary Ribarič, roj. Kruž-nik, stars 71 let In doma lz Tu-stsna pri Moravčah na Gorenjskem. V Ameriki je bila let In tu zepušča moža In nečakinjo.— Istegs dne je za srčno hibo umrla Antonija Hočevar, stirer tiH let ln rojene v Ratju pri Hinju. V Ameriki Je bila 30 let in tu zapušča moža, hčer in pastorko, v Jolietu pa sestro, Is Jtiine Amerike .... Buenos Aires, Arg.—Dne 12. febr. Je se operacijo umrl Pavel Urbančlč, star 32 let in doma iz KruŠevlJa pri Brdih na Pri-morskem živel je v naselbini Rosario od leta 1930 ln tam zapušča brata, sestro ln nečaka, v Severni Ameriki brata ln sestro, v starem krsju pe meter, d v* brsta in dve sestri.—Dalje Je v Buenos Airesu umrl ster jugoslovanski naseljenec Joven Osto-Jič-Toškovič, stsr 55 let in doma iz Solsčs, trgovec po poklicu, ki Je tuksj živel 36 let ln med prvo svetovno vojno je bil zelo sk-ti ven za Jugoslsvijo. Kaišek apelira na indijske voditelje Cripps sestavlja novo formulo New Delhi, Indije, 4. spr.— Člang Kaišek, vrhovni poveljnik kltejsklh armed, Je sinoči apeliral na voditelje indijskih političnih grup, naj sprejmejo ponudbo, katero jim je v imenu Velike Britanije predložil Htaf-ford Cripps, člsn Churchillov»-gs kabineta. Ta je, da Indija dobi neodvisnost po vojni, če bo kooperirals z Veliko Urilenljo v borbi proti osiščnim silam. Domnevs je, ds sla Cripjje ln general Aivhibeld Wevell, vrhovni poveljnik britske oborožene sile v Indiji in Burmi, seste-viis formulo glede rešlfve Indlj-tkegs problema, ki bo zdaj predložena voditeljem v pretres. Do-/nava ae, da je Cfippe pripravljen iti daleč, da pridobi Indijce /a spor a/um. Jawaherlal Nehru, bivti predsednik Vaeindljskcge kongresa, stranke nackmellstov, in Meule-na Abdul Azad, predsednik Muslimanske lige, se boeta ponovno sestala s Chippeom. Slednji Je nrdevno Izjavil, da bodo njegovi priataši vztrajali pri zahtevi, da morajo muailmani dohiti avtonomno državo 4 epr—Voditelji ln dijake lige, neuredne podružnl-ce> Vseindijekrga kongrese, ao se Izrekli za takojšnjo ustanovitev indijske koelurljske vlede s so-dr loven jem Crippse^ Prog Isa te grupe je znečllen, ker kete. da je dobile zagotovilo glede repre-zentecije Indite v britakem vojnem svetu, r « _ Edmundson resigniral kot direktor CIO TRENJE MED LEWI-SOM IN MUR. RAYJEM Springfield. 111.. 4. apr,—Znamenja o prihajajočem prelomu med rudarsko unijo UMWA ln Kongresom Industrijskih organizacij so se pokazala, ko je Rey Edmundson, predsednik Ullnol-skega rudarskega dlstrlkta UMWA, resigniral kot pokrajinski direktor CIO. Kdmundson je prijatelj Johna L. Lewisa, pred-sedniks rudarske unije, ki se Je spri z voditelji CIO. Edmundson Je prvi prominentn! Lewisov pristaš, ki Je pretrgal svese s vodstvom CIO in se postavil na Lewlaovo stran v nastali kon-trovetrzi. Kdmundsonova rosignacija Je izzvala splošno zanimanje v unij-sklh krogih zaradi poročil, da bo Lewis potegnil rudarsko unijo is CIO. Ta unija je v začetku financirala ustanavljanje unij CtO in v to svrho prispevala $1,-686*000. Ostra kontroverss Je nastala med Lewisom in Murreyjem v sednjem jsnuarju, ko je slednji vodil opozicijo proti Lewlsove-mu predlogu glede obnove mirovnih pogajanj s Ameriško delavsko federacijo. Murray, ki je nssledil Lewisa kot predsednik CIO, je izrazit, ogorčenje, ker Je Lewis prišel s predlogom na dan, 10 da bi se prej pas veto vsi s njim in drugimi voditelji CIO, Edmundson ni hotel komentirati poročil, da bo rudarska unija izstopila iz CIO. Dejal je le, da njegov rudarski distrikt ostane "tehnično" združen s CIO. On Je objavil tudi vsebino pisma, ki ga Je poslsl Murrayju in v katerem kritizira politiko voditeljev CIO, "katera ni v korist delavcem, temveč v škodo enotnosti v vrstah organixlranegs delavstva " Kdmundson je naznanil tudi resignacijo kot predsednik državnega svete industrij-skih^unij CIO. Možnost je, ds bo I*rila, v Sloven-kem narodnem domu na St. Clair ave. V nedeljo, 19. aprila, pa priredi dramsko društvo Ivan Cankar krasno in pomembno dramo "Kamnolom" istotako v SND. Ves dobiček gre v korist Cankarjeve ustanove. Vstopnice za obe priredbi dobite v slaščičarni mrs. Makovec in v modni trgovini Johna Pollocka v SND, Durnovi trgovini na Waterloo rd. in pri članih. Sezite po njih, dokler so na razpolago. Na veliko udeležbo k obema priredba ma vas vabi—Odbor.- Novice is St. Louisa St. Loula. Mo. — "Brez mazila kola ne teko, če pa teko, pa silno težko. "Tako je zapisano v igri "Divji lovec". Tukaj bo pa veljal pregovor: Katera bo prvi stotak v puščico spustila, bo prva moža dobila in tisoč, dni dopustkov. To bo namreč v hrvaški župniji, kjer bodo imeli kjer se vidijo rože Iz vsega sveta. Vsako leto pride v ta vrt sto-tisoč ljudi, 'da si ogledajo rože. Vstopnina je prosta. Pri nas se je zgodilo nekaj posebnega. Pred letom dni ni bilo skoro nič Slovencev v tem mestu, skoro vsi so hoteli bitj — Nemci, namreč tiste vrste, ki rabijo takle jezik: "Lisica po grabnu laufen in rep pokoncu tragen." Naenkrat pa so Sloven ci zrasli ko gobe po dežju in zdaj neče biti nihče več "dajč". V tem mestu je tudi hrvatska cerkev s precej veliko dvorano. T)uko je šel jugoslovanski centralni odbor do tistega popa radi dvorane, da bi v njej imeli shod za nakup rešilnega voza za ruski Rdeči križ. Ali pop jih je zavrnil, da le naj Hitler malo prelomasti te nepokorne Slovane, da se bodo spokorili, ker tukaj je le Bog in Hrvat. Kje se sedaj dotični pop pokori, ne ve nihče, ker ga je zvezna tajna policija kmalu po tistem odpeljala neznanokam kot petokolonca. Shod smo potem imeli v drugi dvorani, za katero smo plačali polovično ceno, ker takrat je deževalo kot za stavo. Kljub temu pa se je vseeno nabrala precej lepa vsota $763.10. Ta denar je bil takoj drugi dan odposlan za nakup rešilnega voza. Tako je Sovjetska Rusija dobila svoje, Paveličev podrepnik pa svoje. V tisti cerkvi se bo zdaj vršil mi-sijon, toda ne za Rdeči križ. Odkar je bila Amerika napadena po imperialističnem Japoncu, je jugoslovanski narod zelo pridno na delu. Tako so tudi slovenska društva v našem mestu imela skupno priredbo za Rdeči križ, ki se je še precej dobro obnesla. Ampak zelo slab vzgled dajejo tisti, ki še niso vrnili ali plačali 250 vstopnic. Čisti račun bi moral biti v uradu Rdečega križa najpozneje 14; marca, ali omenjene vstopnice so še vedno zunaj. Z vstopnicami vred je vsakdo dobil pismo in se torej ne more izgovarjati, da ni vedel, do kdaj mora poravnati. Dosedaj smo dali neksj nad $200. Torej poravnajte hitro in pokažite, da vam je pri srcu tudi dežela, v kateri živite. Za katerega pa ni, naj pa pobere svoje cape in gre h krvoloku, kamor spada. Ko sem bil pri izpraševanju za državljanski papir, me je izpraševalec vprašal, kaj jaz mislim o Hitlerju in Mussoliniju. Priče se me gledsle, kaj bom odgovoril. Malo sem se nasmehnil. Počasi sem odgovoril, da sta dva krvo-loka in nenasiti pijavki človeške krvi. Izpraševalec je rekel, da je že tisočem stavil to vprašanje, toda tako pravilnega odgovora še ni dobil. To je bil mr. Wolff, nemškega pokolonja. Na postaji WTNV v sosednjem | Narobe svet nekako tako, da je člov* minuto rojen in tudi soien * V v* razji Hermlnle. >». — Svet ln po sodniku, pa po ljudeh1 t. umiranje je vsako minuto T, se vrtimo na tej z^melj* I od konca do kraja, od desne levo. Kadar pa nam ura pot« potem je za nas vse končanj Večkrat se človek vpraša., kaj prav za prav je bil ¡¡¿J jen. Mar radi te zemeljske« brote ali hudobije? In ravnb vprašanje leži na zaprašeni n ci, mi revni sloji pa ne moro do njega, da bi ga rešili enk za vselej. Tolažimo se počasi mora že menda tako bitu/, drugače. Če bi .si , človek mogel oiti to zagonetko, potem bi stvaril neke smernice za Si vsakdanji položaj, da ne bi, svet pljuval drug drugemu v raz. In če še to ne zadostuje pa še drugih trikov in intrig '] primemo in kričimo: Jaz sem kot ti! Resnica pa je, da oba nega pajaca jaševa, jaz in ti vsi skupaj. Zdi se mi, da smo zmeraj na oslu, ker do konja nismo prišli in kot kaže tudi ne bomo tako hitro. Ali z duh časa pa le prihajamo iz dnevi dan vedno bliže — konca. Ali za enega vendar vi da ne bo njkdar videl nebeški obličja, zakaj, če ga do zdaj sem, ga tudi poslej ne bom, magari če bi se obrnilo, kot javkala mačka v zaklju—"ae obrnilo . . Ampak mački lahko obrne, ker ima "devet i ljenj", meni pa bolj težko, ke mam samo eno življenje in k je,zelo kritično, ali boljše po dano: prav slabo. Upanje in ra, drugega nič. Tako sem se čestokrat sam nad sabo skesa tudi pokoro bi si sam naložil ko bi za to ne bila poskrbela sreča in pa — kapitalistični stem. In zdaj se mi zdi, ds ni treba nobenega kesa obu nad sabo in tudi ne pokore lati, ker imam obojega do u Ja, ti pokora, kakšna si, nas uboge trpine zmeraj tlači še zdaj nismo vsi spokorjeni ¿zveličani in tudi ne bomo ie ko hitro. Ves svet upije: magajte, sila kola lomi, kupu znamke in bonde za obrambo še domovine. Prej, dokler ni la sila v takem zamahu kot danes, smo imeli vsega v izobi ali danes (p kmalu ne bo nič; žak še sladkorja ne bo imel svojo kavo in kaj ¿e druge st ri. Da, če ima človek količ srca, se mora odzvati tej naro obrambi, pa tudi če brez sladk ja ostanemo doma. Jaz bi se od srca rad odzi ampak z denarjem se ne mof kakor tudi ne z delom, ker i samo še živ, drugega nič, ti da sem se že sam sebe navelij Ali kaj si morem pomsgsti. narja nimam, da bi si šel ja iskat, če je še kje za mene kler smo zdravi in nepohablj vsi hrepenimo po nekem iw vu. In to sredstvo je denar J pek ko je človek v tako M stanju kot sem jaz že priblii« let, tedaj si ne želiš drug«« kako bi se rešil te svoje nsdi in dolgega trpljenja. To, ma človek vedno pred očmi to ni denarja, če gs nimsi a« lastnem žepu. Človek bi z roko zamahnil ves svet odrešil, če bi bilo to « goče. Storil bi na primer kot je Mojzes, ko je zamshi palico. Če je rekel, nsj pr» vino, je bilo vino, če je vodo, je pritekla voda. W pa svet maha ssm po sebi če kri v potokih in rekah* ko je človeštvo napredovali tej tako zvani prosvitljeni « Kako je prišlo dotegs.K" ko uganiti. Vssk diplom*1 P si svojegs Boga na pomot ▼ (Dalje na I. «trs»" Pred dvajsetimi M (Iz Proevete, 6 Domače veetL V umrla 46-I*«* East St. Luisa a par pesmimi. Priporočal bi, da poslušate U program, ki traja do desete ure. To pevsko društvo bo imelo enkrat v maju mislim. da devetega — tudi svojo i veselico. , Ciril Medved, 107. vest t Čei rudar k*v stavki. Inocomatvo. Potres je čez sto hiš v Belgred«_ Sovjetska Rešila C>crr* misar za zunanje d je sovjetske delegac* ferenci v Genov«. ^ Berlin. "Razdeli in vladaj™— Sredstvo nesloge—podžiganje razprtij, da se bodo ljudje kavsall med seboj, nakar jih bo lažje premagati in podjarmiti—je bilo znano Že Rimljanom v starem veku. To potrjuje njihov pregovor "divide et impera"—razdeli ln vladaj. Tudi Rimljani so vedeli, da notranji prepiri tako oslabijo narod, pa naj bo šetako velik in močan, da lahko postane nesposoben za vojno. J . Hitlerjeva strupene propaganda, katera je naredila v Evropi v zadnjih dveh letih in pol več škode, kakor Hitlerjevi bombniki, potuje po starih kolotečinah, le podrobne metode so nove. Ta propaganda je danes naperjena proti Angliji, Rusiji in Ameriki— umpak za vsako teh dežel veljajo posebne metode. • Nacijska propaganda se siplje v Ameriko direktno s kratkoval-nim radijskim oddajanjem, indirektno pa brsti med nami na tisoče načinov. Najraje se izživlja z govoricami, ki jih raznašajo največkrat navadni in nič hudega sluteči ljudje. Tsko močna je Hitlerjeva propaganda v Amerik!, da je bil federalni biro za informacije, ki se imenuje "Office of Facts and Figures,** prlmoran pred krstklm Izdati brošuro, v kateri pojasnjuje trike te lažnjlvc propagande in svari pred njo. Glavne laži, ki jih Goebbelsova berlinska central^ razširja pO Ameriki, so: 1) da demokracija umira ln nobena zipaga jI ne bo pomagala; 2) da so ameriške oborožene sile preslabe za Nemčijo in Japonsko; 3) da je Amerika že izgubila vse bojno brodovje na Pacifiku; 4) da nas Angleži izrabljajo za svoje koristi; 5) da bodo naše civilne izgube večje kot jih moremo prenesti; 6) da bo vojna bankrotirala Ameriko; da pomagamo boljševizmu, ki.nas bo potem požrl; 7) ds je naša vlada nesposobna za vodstvo vojne; 8) da sami sebi kopljemo grob, ker pomagamo Angliji in Rusiji; da naša edink nevarnost so Japonci in najbolje bo, če sklenemo mir z Nemčijo, katera nam bo potem pomagala k porazu "žolte nevarnosti"; 9) nabolje je, da držimo svoje čete doma in branlmoHnaša obrežja; 10) Angleži in Kitajci bodo sklenili separaten mir in nas pustili na :edllu; 11) ameriška demokracija bo izgubljena med vojno. In tako dalje. Vse te laži ln mnogo drugih brizga doktor Goebbels med nas z edinim nsmenom, da naredi nemir in konfuzijo med Američani— da se bodo Američani sami med seboj kavsali In pozabili na vojno. Ali je uspel? Da—do neke meje. V Ameriki je večje Število burbonskih izo-lacionistov In "apizarjev" in večje število skrajno sebičnih kapitalistov, dalje je večje število fanatičnih Ircev (med njimi mnogb katoliških duhovnov) in z njimi vred je mnogo katoliških Slovakov, Hrvatov, Madžarov ln drugih—ln vsi ti, zavodoma aH neza-vedoma, pomagajo razširjati (¡oebbelsovo strupeno propagando razdlranja in nesložnosti. Goebbels ima svoje pomagačr tudi v—kongresni zbornici. Reakcionarni burbonci v kongresu niso nobeni Hitlerjevi agenti, h6 pa zagrizeni sovražniki delavskih unij in socialnih reform in zdaj poskušajo Izkoristiti krizo bojne produkcije za uničenje teh unij in reform, kar pomeni, da izzivajo velike notranje konflikte v Združenih državah—in s tem seveda nehote pomagajo Hitlerjevi propagandi, katera hoče imeti Ameriko razcepljeno in skavsanl Vzemimo kongresnlka Diesa. Velik gobezdač, reakcionaren, dk kar smrdi in silen fundamentalistični fanatik ter sovražnik Roose-veltove socialne politike. Nekoč Je rekel, da mora Amerika izbirati med Marksom in Krlstom, druge Izbire nI. S tem Je Dlea pokazal, da ne pozna demokracije; če bi jo poznal In priznal, bi lahko vedel, da v demokraciji lahko žive v miru pametni prlstaH Msrksa in Krtsta. Ta mož vodi nekakšen kongresni odljor, ki preiskuje subverzivne elemente—ampak pri njem so RooaeveHovi no-vodllci najbolj subverzivni in največje veselje ima, kadar naznani, da med federalnimi uradniki v Washingtonu "kar mrgoli komunistov .. H Užaljeni uradniki seveda protestirajo In Washington Iml novo sporno afero—kakršne Je doktor Goebbcia v Berlinu najbolj vesel. Tako ameriški tepci vsake vrste ln baže hote In nehote nasedajo na llmanice nacljskl strupeni propagandi ln razširjajo ravs in kava in konflikte na vseh straneh—haš to, kar hoče Hitler po svoji formuli: "Razdeli In vladaj!" Program ameriške bojne produkcije bo slabo napredoval ln kon-Sekvefitno bodo alabo napredovale tudi ameriške armade in bojne lad)*—če se bodo v Washingtonu kavsali, če ae bodo kavsall v New Yorku, Bostonu. Detrcltu Itd. če bodo ameriške stranke, narodnosti, plemena, verske skupine ih socislne grupe zaglušile vse drugo > "reševanjem" svojih starih sporov ln zanemarjale vojno—kar je cilj strupene berlinske propagande po formuli: "Razdeli ln vladaj jm Zdrava pamet nam govori, da )e treba odložiti stare spore ln skleniti nekakšno premirje vsaj za toliko časa. dokler smo zaposleni * vojno, katera se tiče nas vseh ln katera, če se ne zaključi x r.aln zmago- bo likvidirala vse naše stare spore na ta način, da naa uniči vsr skupaj. Zato pa zdrava pamet ne pojdr na limanice Hitlerjevi propagandi In osredotoči te samo na eno stvar: na kooperacUo s vsemi, ki hofej« lakren«« kooperlreti «amo za zmago in storiti A. da se doseže ta zmaga To Je edino, edino, edino uspešno zdravilo zop^F\trupeno na-etyek«» propagando ls Berlina, katera deluje po start formuli: "Raz deli In vlada) - Kdor mtall, da je zdravilo kje drugje—na primer s nadaljevanjem med«et>ojnth sebičnih bojev, ki en metanje polen v stroj brjne produkcije—ta ae Ifra / lastno svobodo in / lastnim um Čenjem. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTL Organ ot and pubUshed bj Slovene Mallonal Benefil Sodetr Naročnina sa Zdruiene dršave (isven Chicaga) in Kanado M4>0 na leto. UOO sa pol tata. II M sa četrt letaj sa Chlcofo in Clc«ro 17 JO sa celo leto. M.7S sa pel leta» sa laosemstvo W M. Eubscription rstes; for the United Ststes (escept Chkago) and Canada SS.00 per year, Chicago and Cicero |7.$0 por f—x. fereign counizles 99-00 per year. . Cene oglasov pe dogovorih—Rokopisi dopisov in aenaročfolli člankov so no vračajo. Rokopisi lilerarne vsebino (črlic*. porasti, dramo, pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju. Še Je prilošU Advertising rales on agrMjnenL—Manuscripts and ansoliclisd articles will not ho returned, such as s levies, piers, poems, etc» will be renim* ie limn wmtj when accompanied by soli addressed and stamped envelope. Naslov na vso. kar lasa stik s listom PROSVETA MIT-M to. Lawndale Ave. Chicago, Illinois, .....MEMBER OF THE FEDERATED PREM < rvnr.LJEK, 6. APRILA it podjarmljene stare domovine lofllaiki tUk o 27. marcu -29. marca (po radiu JIC) ^Angleški tisk je posvetil u posebno pažnjo. Diplomatski dopisnik londonskega ^esa" je komentiral dogodke 27. marca takole: «Uto dni je preteklo, odkar je -eneral Simovič, ki se je dvignil vimenu vsega jugoslovanskega mroda, vrgel vlado Dragiše Cvetkoviča, ki je podpisala troj n, pakt z Nemčijo. Svet se gotovo še spominja veselega odmeva teh vesti. Ko je toliko na-fldov mirno upognilo glave in jih vtaknilo v jarem, so Jugoslovani in Grki, ter nekateri pred njimi, imeli dovolj hrabrosti in odločnosti, da so obdržali glavo pokonci. Cena je bila visoka in kazni hude, pa vendar vse klanje, ki so ga izvršile nemške, madžarske in druge roke, ni moglo izbrisati pomena vstaje. Narod .je še vedno na nogah, vstaja je splošna v notranjosti in prikrita v mestih in vsak mesec vnovič kaže svetu, kako čas vpliva na boj v Rusiji, kajti Hitler je moral preložiti dan svojega napada zaradi jugoslovanske vstaje, grškega odpora in prisotnosti britanskih čet, ki so se izkrcale v Grčiji. Napad na Rusijo, ki bi se po načrtu moral začeti sredi maja, so morali odlo-iiti do konca junija." Končno list navaja' besede generala Simoviča: "Z zaupanjem v zmago pravične zavezniške stvari in v vstajenje Jugoslavije se Srbi bore še naprej brez strahu in z največjim požrtvova-njem pod vodstvom generala Drsže Mihajloviča in drugih zavednih rodoljubov velikega pomena za splošno stanje v Evropi. ... - V ... — Vojni minister general DraŠa Mihajlovič odpušča in kai- • nuje z Izgubo čina čaai-nlke, ki so prekršili prisego London, 31. marca (JIC).—Londonski radio poroča: . Na predlog ministra vojske, ipornarice in zrakoplovstva, di vizijskega generala Drfgoljuba M. Mihajloviča se odpuščajo iz službe in kaznujejo z izgubo čina častniki, ki so prekršili prisego in izdali domovino: Topniški polkovnik Babič Lju ba, topniški polkovnik Masalovič Miloš, topniški polkovnik Mar-kovič Svetislav; polkovnik Kukič Ilija, polkovnik Lukič, major Mi-tič, major Korač Mihajlo; ter general Nedič Milan, general Do-kič G j ura, general Kostič Josif, general Draškič Pantelija, ki so sestavili protizakonito vlado in so v službi sovražnika. V imenu generala Dragoljuba M. Mihajloviča je ukaz podpisal predsednik vlade in namestnik vojnega ministra Slobodan Jova novlč. Pismo iz Londona klovni zbor za mažne inozemce Podaniki Japonske, Nemčije in Italije, ki so bili odstranjeni iz vojaških pokrajin, bodo v stanu napravili direkten prispevek k vojnemu naporu Združenih lirodov, ako se vpišejo v "delovni zbor" (work corps), ustanovljen po predsedniku Roose-fveltu. I "Delovni zbor" spada v okvir ¡prizadevanja predsednika Roo-Wlta, da se ustvari sistem, ki bo tako začrtan in se tako izvajal, da "postane vzgleden primer človečanskega in konstruktivnega ravnanja z izurjenostjo in sposobnostjo skupin in posameznikov", ki so državljani sovražnih dežel in radi tega morajo biti izgnani iz vojaških con. Vstop v "delovni zbor" je po-ntm prostovoljen; rtikdo ni prisiljen. Vendar se upa, da se pridružijo tisoči Japoncev, Nem- in Italijanov, i War Relocation Authority, jod katero so bili inozemci evakuirani iz vojaških con, bo rada vpisala one, ki hočejo v "War «location Work Corps", kateri' *bil ustvarjen po eksekutivnem predsednika. ' T*i Plasti, ki je bila postav-kot enota urada Office for F*rgency Management, bo na p Milton S. Eisenhower, prej-'■{« Und Use Coordinator" za Poljedelski department. Predsednik je pooblastil Ei-*r'howera, naj dovrši vso po-™>no evakuacijo sovražnih ino-F**v lz vojaških con, ki niso * izpraznjene od vojaške in poskrbi, kolikor je 4e '*fce, da evakuiranci dobijo ***no delo v industriji, trgo-tPoljedelstvu ali na javnih l**nhower bo tudi določal in £ ^ ddovne razmere, ure EL™ delavcev v ."delovnem Sj p"magal bo evakuiran-v javljanju in prodaji ¡J? 'lastnine v vojaških e¿£í?h ,n 150 sodeloval z hI *0™ »"tnine, "Allen tZn>\ Cu^*han", v formuli-jJu ,P*nih pravil glede rav-' * lastnino, zaplenjeno od mozemcev. ^ ^ d» bo poljedel- »in h, '/rriPd «lavn»h »»U. ^ j '»-lovni zbor" nastav- p"t}hk' Podaniki, odatra *....... «MÜIi a*kih con ob pacifič-"a delu na naaa-rep® v državi Co- 0 • y> v a, p. ' W » ri«, ' "Mno ^jskemu n« inozemci, ki se lovni zbor", bodo delo in teko k vojnemu naporu. Vpis velja do konca vojne. Ustanovitev oblasti "War Relation Authority" bo v mnogem rešila problem primanjkljaja delavcev, ki je nastal vsled nedavne evakuacije na zapadni obali. Povrh tega odprejo službe za ostale ljudi, ki so morali zapustiti svoje navadne poklice. Common Council—FLI8. Kompanija proda-jala gasolin osišču Nove obdolžitVe izrečene pred senatnim odsekom Washington. D. C., 4. apr.— Trije vladni uradniki, ki so nastopili kot priče pred senatnim preiskovalnim odsekom, kateremu načeluje senator Truman, so napadli Standard Oil Co. in jo obdolžili, da je ignorirala odlok, naj ustavi prodajanje letalskega gasolina italijanski letalski družbi Lati in nemški Condor, ki sta vzdrževali letalski promet med južnoameriškimi državami. Adolf A. Berle, pomožni državni tajnik, je dejal, da je ta department pozval kompanijo v oktobru preteklega leta, naj Ustavi prodajanje gasolina nemški in italijanski kompaniji. Odvetniki Standard Oil Co. so takrat odgovorili, da se mora kompanija držati provizij sklenjenega dogovora, dočim se Je pozneje dokazalo, da dogovor sploh ni bil sklenjen. William Lavarre, ki je repre-zentiral ameriški trgovinski department v Južni Ameriki, je pobiL trditev, da je imela oljna kompanija pogodbo z nemško in italijansko letalsko družbo. La-varrevo izjavo je podprl tudi pomožni justični tsjnik Thurman Arnold. Saršent Everett R. Alkman U Weal Cheater J a, Pa., se vešba y metanju ročnih granat. Vlada naznanja bresplsčno zdravniško oakr bo za šrtve zračnih navalov Vlada Združenih držav Je ravnokar naznanila, da prevzame odgovornost za začasno hospita-lizacijo (bolnišnično oskrbo) civilistov, ranjenih vsled kakega zračnega napada ali vsled kake druge sovražne akcije. Posluževala se bo vseh javnih in privatnih bolnišnic v deželi za sprejemanje ranjencev in odškodovala iste ob obstoječih cenah. Tudi bo ustanavljala bolnišnice v "varnih krajih", ki se bodo na-zivale Emergency Base Hospitals, h katerim bodo poslali ranjence in druge bolnišnične paciente, ako nastane potreba za izpraznitev nevarnega kraja. Novi projekt, ki bo znan kot Emergency Medical Service, se bo upravljal pod skupnimi av-spicljami federarne zdravstvene oblasti in urada za civilno obrambo in s sodelovanjem državnih in mestnih oblasti. Po en zdravnik v vsakem mestu ali countyju Združenih držav je bil menovan kot šef Emergency Medical Serviceja za oni kraj. Opis, kako se je stvar izvedla v New Yorku, najboljše ilustrira to delovanje. Dc. Edward M. Bernecker je šef Emergency Medical Serviceja za mesto New York; imenoval ga je župan La Guardia meseca septembra. Dr. Bernecker pa je imenoval svoje namestnike (Deputy Chiefs) za vseh pet mestnih okrajev in ti so imenovali svoje pomočnike. Osemdeset bolnišnic v mestu je že osnovalo svoje zdravniške ambulance (Field Units), ki so pripravljene za takojšnjo službo, ko nastane potreba. V njih so zdravniki, bolničarke in njih pomočniki. Ko se zgodi nezgoda, se bodo takoj podale na lice mesta in začele delovati kot nuj-nostna bolnišnična postaja. Osebe, ki so lahko ranjene, bodo dobile 4akojšnjo oskrbo in one, ki so težko ranjene, bodo takoj od-' peljane v bolnišnice na stroške federalne vlade. Pričakuje se, da bo velik del ljudi, ranjenih vsled zračnega navala, moral biti oskrbljen v bolnišnici. Sodeč po izkušnjah Londona in drugih krajev, ki so bili Često bombardirani v zadnjem času, umre sko-rsj 50 odstotkov ranjencev ta-koj ali pred prihodom v bolnišnico in 30 do 404 odstotkov dobi jsko težke poškodbe. Prostovoljci za prvo pomot se bodo uporabljali kot nosilci, ali v splošnem bodo ranjenci oskrbljeni od zdrevnikov in IfveŽbe-nih bolničark. Važno je imeti mnogo nujnoet-nih postaj v vsakem mestu sli okrsju. Bo približno po 300 ts kih postaj na vsakih 25,000 prebivalcev. Mesta, ki bodo služili, kot nujnostne postaje, bodo jasno označena, tako da ne bodo i nevarnosti pogrešati jih. V dneh, ki so pred nami, bo velika potreba zdravnikov in bolničark. Vsakdo upa, da ne bo zračnih navalov, ali je potrebne, da smo pripravljeni. Mnogi so bržkone v skrbeh, kaj bo ž njimi, ako bodo ranjeni in kje bodo dobili denar ze zdravnike in bolnišnice. Toležilno je zneti, da bo Stric Sam plačal za vse. Tudi /la Angleškem, vlada plačuje za ho-spitalizacijo svojih ranjenih državljanov. Common Council—FLIS. Živež za svobodo Živež za zmago! Prihod pomladi v tej obsežni in rodovitni defeli, ko bo vsega več posejanega kot kdaj poprej v zgodovini tega narode, nas opominja, da so Amerike bori tudi z živežem. Amerika se pretverja ne le v arzenal demokracije, marveč tudi v žitnico sveta. . Ko bo ta vojna končana z zmago, bo Amerika v stanu od-poslati vsem stradajočim ljudstvom mesa, žita in sadje, ki je po pravici njihovo, jim je za-branjeno od oaiščnih trinogov. Mr. Claude Wickard, federalni tajnik poljedelstva, pravi: "Živež, pribori zmago in zapiše mir. Ko pride čas, da ae sedi ob mirovni mizi, bo tukajšnji obstoj velike rezerve živele o-jačal naša naziranja o tem, kakšen naj bo ta mir. Kako Amerika to Izvršuje? Amerika pove farmarju: "Ne glede na to, koliko pridelal, ne moreš izgubiti. Tvoje cene io garantirane. Ne bo prenapolnjenih tržišč." Za 1. 1942 so farmarjem zagotovili, da bodo obdržavane cene za vse osnovne pridelke — za koruzo, pšenico, bombaž, rli in tobak. Za mlečne produkte, svinjino, jajca in perutnino. Za "peanutse," "soybeans" in la-neno seme. Za paradižnike in grah za konzerve., Kako Amerika to izvršuje? V majhni alabamski občini vseka farmarska družina redi petdeset več kokoši kot kdaj poprej. Te kokoši pomenijo živež ze ameriške armade na tucatu bojnih front. Pomenijo Jajca za otroke na Angleškem. Pomenijo, da v Jugoslaviji in na Grškem In na Poljskem — povsod na svetu, kjer so bile zaloge perutnine zdavnaj požrte, bodo a-meriške živežne zeloge prehranile gledne žrtve nacijskega ti-ranstva. — Common Cuuncil—FUS. Priser U protleedlsklb racij v Rie de Janetre. Brsiftltjs. (Isvlrno poročilo P roe veti.) 5. marce 1142. Kako stvari spremene svojo vrednost v kratkem času. Ni še tako dolgo od tega — pred vojno — ko sem stala v Ljubljani na Mestnem trgu pred trgovino starinarja in izbirala med ku-pom podob, starih na steklo slikanih svetih podob. Za mal denar bi bil lahko takrat dobil zbirko svetnikov za vse leto okoli. Zdaj pa stojim v FitzvMliam Museumu v univerzitetnem mestu Cambridgu. Pod steklom je razstavljenih na eni strani 7, na drugi pa 5 takih starih eloven-akih podob. Kako imenitne zde tukaj! Kraljica mati otver-ja razstavo, vsa jugoslovanska vlada je v dvorani, čaatitljivi proyoati univerzitetnih collegev, Vice-Chancellor univerze, vsi angleški prijatelji Jugoalavije, veliko jugoalovanskc kolonije. V sredi dvorane je rezstavljene božanska Rosendičeve "Deklica": iz lese izrezane umetnina. Mc-štrovič in Nemon sta druge za stopnika jugoslovanskega kiparstva. Ni čuda, če se zdi pole« teh velikanov nel slovenski Zaje —Prešernov spomenik je njegovo delo v LJubljani—ubog in majhen. "Temle ne steni je ve* slovenski Jama; dobro ga poznam, čeprav aem ga videle teko malo. NI še dolgo, ko sem prvič videla njegovo sliko in takoj odločile: 'nejvečjl jugoslovanski slikar'. Le poglejmo, če nimem prav." Miss Waring—piaale sem vem o njeni raaatavi jugoslovanskih motivov—me vleče za rokav tja proti steni, dokler ne vidiva napise: Jeme, Triglavska skupina. Iz vse Angleške ao znesli skupej našo umetnost—pe niso pozabili naših naivnih, primitivnih, na steklo slikanih podob. Tamle so, ubožice, pod steklom,' Tako ee je začel "Jugoslav Week in Cambridge". In Cambridge se je dobro odrezal: po zmrznjenih tednih je sijalo soln-ce, slabotno solnce, ali vendar. Cerkve, collegi, trata, reka, vrbe sklonjeno nizko ned njo . ., vae je teko lepo. Zakaj nismo fte enkrat mladi, da bi bili študentje tukaj v tem lepem svetu. XJ, le je nekaj lepih stvari na «vetu. Zvečer prireditev v mestnem rotovžu. Dvorana polna, polna do zadnjega kotička. Na odru je mladi kralj Peter med županom, svojo jugoslovansko vlado * Exisednik dr. Jovanovič, dr. ek, dr. Šutej—Vice Chancel-lor univerze, predsednik Bfitish Councilsa, profesor SeUxvWat-son. Ne bom ve« dolgo nadlegovala z govori. Mladi kralj je pokrovitelj tedna. Je pe tudi študent ne cembridški univerzi. Vi-ce-Chscellor ga je naalovll kot kralja, «U povedal je, de Je nje« gova univerze «rečna, ker ga I-mejo ze študenta, de ga veseli, ko Je ališal, da pridno hodi k predavanjem. Dvorane se smeje, kralj je v zadregi, kot bi bil v za-dregi vaek študent, če ae njegov profesor tako jevno bevl z vprašanjem posečanja njegovih predavanj. de male zenimivost iz tega govore: cembridška zgodovina Je stara petsto Častitljivih let, nikder še ni bil krelj oa njeni univerzi kot reden študent.— Kraljev nestop je bolj moški kot bi ge ¿lovek pričakoval od 17-let-nega fanta. Njegov govor je sprejele dvorene navdušeno NI šel proč od dejstev: spomnil nas je, ds Je Anglije le, kljub vse-mu, srečne dežele, kjer so uni-verze še odprte, kjer se mlsdt J < lahko izobražujejo po evoje. Kaj nem je povedal na! Krek? O» o njeni najnovejši knjigi o Jugoslaviji, zdaj je imela predavanje o njej. Študentje so uprizorili na odru dramatizirane Kosovske balade. Nisem bila tam onega večera, ali pravijo, da je bilo zelo dobro«. Večer jugoslovanske godbe. Predavanje predsednika Jovanoviča o jugoslovanski u stavi. O jugoslovanski knjiiev nosti: profesorica dr. Elizabetha Hill. Tudi njo aem vam že omenila. Vsgk Jugoslovan jo pozna in vaak ve. koliko neprenehoma dela z« nas. Cambridge je tudi njeno univerzitetno mesto. Ko sem jo videla s krogom znancev okoli nje, veselo, zapoaleno, zdaj tukaj zdaj tam, aem rekla: "Hil-lova Je dànes v svojem elementu." "Namen angleško-jugoslovan skega tedna v Cambridgu je, da pokažemo angleški javnosti ju goslovansko borbo". Tsko je stalo na programu. London ima Istočasno svojo jugoslovansko razstavo. Pri Harrodsu—veliki londonski trgovini—te sprejmeio dekleta v nalih narodnih nošah, razkazejo'ti razstavljene umet nine, govore ti o svoji deželi in navadah tam. Ljudi se drenja po prostorih, neketeri pridejo nezej dan za dnem. Na žalost Slovenci nimamo veliko Um, Kakšna škoda, de nismo znosili več naših stvari ia dešele, ko je le bilo časa, da bi imeli zdaj kaj več pokazati. Samo eno narodno nošo za deklico imamo in Še ta ni tako lepa kot ao navadno naše noše,. Če boste vi v Ameriki priredili kaj podobnega, boste morde bolj srečni in imeli več svojih stvari za razatavo. Pri-Harrodsu imamo raaatavo skupaj s Grčijo. Ta trgovina namreč prireja serijo razatav "Our Allies". Naltt je še četrta v seriji, Koliko se bodo Angleži ns-učili in spoznsli, če bo vojna trajala m- dojgo. Ce Slovenci nimamo najlepših narodnih noš na razstavi, smo ae pa drugače oddolžili svuji lepoti, "Spectator je med angleškimi tedniki, ker je Times med dnevniki. Stare, uravnovešena, avtoritativna revija. Priobčila bo te dni prevode slovenskih pesmi, ki nss najbolje predstavljajo svetu. Pod naslovofg je pripomba: Kolikor nam je znano, so to prvi prevodi'slovenskih pesnikov objsvljeni v angleščini. Jn kateri so naši pesniki? Prešernova Nezakonska mati je prevedena, Se je spominjste: Kaj pa Je tebe treba bilo . . . What was there need of you ... a, all and all my heart adores you, need or none, Dva Prešerne vs soneta. Ter novo' «U misfortune in a name! In is njegovega Sonetnega vence :< Cel čas so blagih seplc pogreš'-vale , . . No little wind of kindness ever fsnnod those orphen songs which I for you have sung . .. Ze Prešernom Maister, Objavljen Je prevod njegove Dolenjske poletne noči. In njegove krstke p grobovih na Krnu: Tha moon ahlnoa this way Ovar Mount Krn; *he Forward with pale flngtrs Into field«, up (ha slop«*! "I have aeen the widow», the tasfy, But the grsvea of the dead, never yet— • Where are their croaaea aetf" • Search no moral Mhape of our loaa Nor valley por hilltop beam. Our dead lie hui w»d in ua; Hera, here is their living croaa Župančič je zastopan z Belokranjsko deklico. Čudno, malo je poznana, In vendar Je med njegovimi najboljšimi pesmimi. Komentar k jMrsrni pravi: Čudovita kratka lirika, ki izrazi v malo besedih ganljivo tragedijo rftenll Je vaa v Ameriki: "Globo- slovenske emigracije (ker skoraj ko smo hvsletni vam vsem, ki ste1 tretjina slovanskega rodu je bila pokazali sočutje a Srbi, Hrvstl j pri morena se izseliti—v Nemli-in Slovenci s tem. de ste nem od-! jo, Francijo, Severno In Južno pri! vrste svojege sterodevnegs Ameriko)' dolne učenosti, in ko prsvtm 'smo', mislim tudi vse neše roje-ke drugod in posebno one v Združenih drfeveh smsriških ki jih Je več kot milijon In ki so odločeni, de se borijo t nami »kupsj do končne zmage'' — "Nihče med nami ne bo odnehal, dokler ne rod i ne bodo nelll miru In zedovoljatve, ko bodo spet znove lahko položili reke ne kon- "Ali tu oe ne da pomaga ti Mi moramo potovali da d«»he živali trsvt." > Dvonožec ji ni takoj odvrnil. Dvignil se je in šel ven v dež, pogledal pri živalih in se zopet vrnil v šotor. Zunaj je tulil lev. "Ali si ga slišal?" je vprašala. Dvonožec je prikimal. "Ti, odkod je trava?" je začel čez nekaj čaaa. "To pač veš tako dobro kot as," je odvrnila. "Velikokrat sva govorila o tem, kako trosi semenja, ki med starim ovenclim lat jem kali, kadar pride dež." "Zelo dobro! In zakaj ne bi Ten Mooaey. delavski vodja, ki le nedavna «mrl v v Saa Franc tac«. semenja zbirali in sami sejali? Če tedaj odstranimo vso staro travo in naberemo semenje takih trav, ki našim živalim najbolj prija-jo, moramo dovesti stvar tako daleč, da bo rastla trava mnogo gostejše. In Uko moremo pride-lati semena in ga zopet sejati in osUti leto za letom na istem kraju. K? "Da, če bi to bilo mogoče!" je vzdihnila gospa Dvonožica in sklenila roke. "Zakaj bi ne bilo mogoče? In kadar zmoremo to, moremo tudi sezidati trdno hišo, za nas in za živali. Prepričan sem, da moremo posekati s našimi kamenimi sekirami največja drevesa, samo če potrpežljivo vztrajamo. Kakor hitro poneha deževati, se odpravim na pot, iskat mesta, kjer se za naše ostale dni lahko za sUlno naselimo." V enem tednu je bilo nebo zopet vedro. Dvonožec se je vrgel na konja, poslovil se od družine in rekel, da sf vrne domov šele, ko je našel, česar išče.1 In res se je vrnil šele tretji dan zvečer in zapovedal, zgodaj' zjutraj sledečega dne vse zložiti in mu sle-diti. . Ko je prišU družina do cilja, so morali pripoznati vsi, da je dobro izbiral. Zemlja je biU dobra in je obetala dober pridelek: tako sveže in sočno je raslo vse naokoli. Na eni strani prostranega, odprtega polja je ležal gozd, na drugi strani travnik, ki je zopet mejil na široko jezero, v katerem so veselo švigale ribe. Za jezerom so se vzpenjale daljne modre gore, ki jih je bilo lepo videti in ki so vzbujale krasne sanje. Tesno ob robu gozda se je vzdigal bre-žuljek, ob katerega vznožju je tekel potok. Potok se je izlival v reko, ki se je vila preko travnika in reka se Je iztekala v jezero. In polje in travnik sta bila polna vsakovrstnih trav in cvetlic. Tu je bil mak, velik in čudovito krasno rdeč. Tu so bile zvončnice in korenja, slak in plavice, oaat, kialica, vijolice in mnogo, mnogo drugih-cvetlic. In vse so cvetele in se razširjale, kot jim je bilo drago, ker bile so gospodar v deželi. "Tukaj bomo stanovali," je rekel Dvonožec. "Na onem bregu aezldamo trdno in prostrano hišo a hlevi za šivali in leso zoper tiate. ki nam hočejo zlo. Začni mo Ukoj! In kadar bo stala hiša. boste doživeli čuda!" In on in ainovi so se odpravili, da poaekajo drevesa. Potrpežljivo so se trudili dan za dnem; ali mnogih udarcev njihovih kamenih aekir je bilo treba, prodno so se jim udaU velika drevesa. Strašno šumenje oe je razlegalo od debla do debla globoko v gOzd. . "Kaj Je U 4 . , česa hoče od naa ... zakaj naj umremo?" je šepeUlo drevo k drevesu Ali Dvonniae In njegovi sinovi ntao slišali ničesar in rekli ni-čeaar. Delali os in delali, dokler niso imeli. čeflSt Jim je bilo po-| treba Potem so poeUvili na bre-jgu trdno hišo iz dobrega lesa-ln še dve. tri pnalopja so poeta-I vili, sU je za HvfU| in velik pro- stor, s katerim je imel Dvonožec posebne namene, ne da bi govoril o tem. Z mahom so zamašili vse špranje in razpoke. In okoli dvorišča so postavili Dvonožec in njegovi sinovi kolišče, katero so pre-pletli z vejami, tako je nasUl močan zid, ki je bil obramba proti sovražnikom. Jn ko je bilo vse to gotovo, je prosil Dvonožec svojo ženo, da sešije zanj in za vsakega člana družine žakelj iz kož. Potem so šli vsi na polje in travnik in nabirali v žaklje vsakovrstno travo, ki so jo hoteli sejatL "Kaj nočeš vzeti tudi nekaj mojih semen?" je rekel mak in otresal svojo rdečo čašo . . . "Imam jih tisoč v svoji glavi in sem najlepši v deželi." "Mogoče, mogoče!" je rekel Dvonožec, ali jaz zate nimam uporabe." "Šel si mimo mene," je šepetala vijolica ponižno. "Nežpa si sicer," je odvrnil Dvonožecr "ali meni ne moreš koristiti." "In mene pozabljaš popolnoma," je kričal osat, "čeravno sem najponosnejši in najmočnejši tukaj." "Ali najtrpežnejši sem jaz," je kliknil repinec. * "Pazite, da ne naberete tega semenja," je rekel Dvonožec avo-ji družini. "Naše živali jih ne jedo." S polnimi žaklji so sc vračali domov; in zopet so šli in se vračali in šli, dokler niso nabrali mogočnega kupa. "Zdaj hočemo obdelati zemljo," je rekel Dvonožec. "Pridi, dragi konj in posodi mi svoje moči, kot si že poprej storil!" Iztesal je plug, vpregel van konja in ga pognal preko polja, korak za korakom, brazdo za brazdo. Z veseljem je gleda POTREBUJEM GOSPODINJO Sprejme se ženska srednje sUrooti za gospodinjo na farmi. Dober dom za pravo osebo. Samo resne ponud be naj se pošlje na nfcslov: VDOVEC, 2697 S. Lavvndale Ave., Chlcago, m. —(Adv.> if AU Waatepaper * Old Rags if Old Rubber * Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency i '»»«»»«»»»»MM*»»»—M»»»»»» John Paul Jones ftffcta far tmarlcna liberty om haadrad and •itty-ats faar« after Sta faamao •nmator ma« (CaaSralfrst; NOTE! Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY! SAVE Listen to PALANDECH'S I RADIO BROADCAST featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Sit«rdiy,lto2P.H STATION WHIP 1520 kilocycle. (Tap of the m»j) ZASTOPNIKI LISTj PROSVETE so vsi društveni tajniki bi tajnic« člani, ki Jih društva izvolilo t svrke. ' kvljanl lokalni la sa določene vatel SOI Louis Barbarich. «a Milwauk« Wis. in okolico. Anten Jankovich. sa Cl«?alat Ohio in okolico. Andre) fists Is Ely. Mian, državo Minnesota, p Frank Klun is Chlskolma. Mis sa Chisbolm in okolico. Frank Cvetan is Tira Hill, Pa. i vso orednJe-Tskodno Panno. Anton Zonpik is Harmlala, Pa-1 vso sapadno Pennsylvania Joe Paternal is Library. Pa.. John Zornik aa Doiroll la okolic i Polog vsak tak po lahko vsak ik ali naročnik sam pošlja »vojo nino direktno listu I PROSVETA 2S57 So. Lawadale Ava.. Chicago,! TISKARNA! inutemm v tiskarski obrt spadajoča tleli koledar** letake Išd. v visit nice, časnika, knjig hrvatskem. slovaška«. Jealku ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ- D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila da)e vodstvo tkkarne Cono smerno, oailsko dalo prvo Pišite po Informacija aa naslovi SNPJ PRINTERY MM» S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILL«« TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepu 12. redno kenveadje se lahko naroči aa lisi prištela eden. dva. trL štiri ali pet ftlanev Is ene drušiao k aim Llft Proaveta stana sa vsa enake, aa člana ali nečlaaa SMj • sna letno naročnine. Kar pa člani še plačala pri aaaamanlu tl»» tednik, se Hm ta prištela k naročnini. TereJ oedal al "roka r«n da Je bat predrag sa člane SNPJ. Ust Proavate H vate la»tnia« * gotovo |e v vsaki družini nakda. ki ki rad «tal list vsak dan. Po|est.Uei—Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneh» Hiti član SNPJ, ali če so preseli proč od druCina ln bo sshtaval sam svoj m tednik, bode moral tisti član U dotična družino, ki Jo Uko .kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu u» In obenem dopločaU dotično vsoto listu Prosveta Ako tej» stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum so to vsoto narofni» Cono listo Prosveta |er Za ZdruLdrlave In Kanada MS Za Clearo la Chlcago 1« - ** I tednik In________4J0 1 tednik In--------J ., 2.00 I tednika la.-----------[L »«• — is 1 j» 4 tednike ai--- - |J( I tednikov la Za Z vrage |a_______ kupon, pri lotita la si naročite Proavato. ____OaMt»* Ust. kl Ja vaša la«»»«* PROSVETA. SNPJ. 2027 Sa. Lawadale Ava. DL PrlteOono potil)am naročnina sa Hat Pvaavate vnela I .....ČL dmštva *«-