DOLENJSKI LIST
Štev. 29 (695)     L. XIV. NOVO MESTO, četrtek, 25. julija 1963
Najboljše krajevne organizacije SZDL
v Spodnjem Posavju po zaključenem 9-mesečnem tekmovanju
Bivši OO SZDL Novo mesto je septembra 1962 razpisal tekmovanje med krajevnimi organizacijami SZDL z namenom, da bi postalo delo KO SZDL bolj kvalitetno. Tekmovanje je bilo razdeljeno na vsebinsko poglobitev dela KO SZDL in na organizacijsko utrditev. Ob reorganizaciji okrajev se je tekmovanje v občinah bivšega novomeškega okraja nadaljevalo v okviru okraja Ljubljana in Celje, trajalo Pa je do konca junija 1963.
Tako so se zbrali v torek, 16. julija, v Krškem predsedniki občinskih komisij, predstavniki ObO SZDL in OO SZDL Celje, da so analizirali rezultate tekmovanja KO SZDL in občin, ki so bile priključene okraju Celje. Iz razprave Dovzemamo naslednje ugotovitve:
— Za enoten potek tekmovanja je bil izdelan pravilnik in navodilo za poročanje. Vsebina tekmovanja le zajela obravnavo ustave in občinskih statutov, Priprave in izvedbo skupščinskih volitev, izvedbo letnih konferenc KO SZDL,
s članstvom, usposabljanje vodstev KO SZDL, povečanje števila članov, ureditev družbenih prostorov, plačevanje članarine in vodenje evidence članstva ter drugo administrativno poslovanje KO SZDL.
— V tekmovanje so se vključile vse KO SZDL v teh občinah, tako da je bilo tekmovanje zares množično in zato tudi uspešno. O tekmovanju je bilo obveščeno celotno članstvo. — Ugotovili so, da je tekmovanje doseglo svoj namen, kar se kaže v tem, da je bila ustavna razprava zelo kvalitetna in množična. Veliko zanimanja so člani pokazali tudi pri obravnavi občinskih statutov.
— KO SZDL so se v polni meri angažirale za u-spešno izvedbo skupščinskih volitev, kar je dobilo svoj odraz v kvalitetnih in dobro obiskanih zborih občanov, v sodelovanju občanov v razpravi, v svečani ureditvi volišč in končno v solidni udeležbi na volitvah. KO SZDL so letos kadrovsko in vsebinsko dobro pripravile letne konference. Poročila so neka-
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
aki omimi kmetijske zadruge Črnomelj nenehno j
bdijo nad »grenko rožo« in skrbijo za njeno zdravje. I
Traktorji brnijo med vrstami hmeljevk in v dolgih j
curkih pršijo škropivo po hmeljevini. Obvarovati =
hmelj pred boleznimi in škodljivci, zlasti pa doseči |
čimboljšu kvaliteto, je zdaj zadnja in edina skrb j agronomov.
»Kdaj boste pričeli obirati hmelj?« sem vprašal g
"pravnika kmetijskega obrata zadruge Črnomelj inž. j Goloba.
»Letos smo določili za pričetek obiranja 9. av- | Rust, seveda če nam bo vreme naklonjeno.«
»Koliko obiralcev boste potrebovali?«
»Vsak dan po 250 do 300. Obiralci se že sedaj j
lahko prijavijo v pisarni kmetijske zadruge v Cr- jj
Hmelj vabi obiralce I
nomlju ali pa pri proizvodnem okolišu v Uragatušu. g V kolikor rte bi imeli dovolj obiralcev v našem jj območju, jih bomo morali dobiti iz drugih krajev.« I
»In koliko boste letos plačali od merice?«
»Po sklepu hmeljarskega združenja bo letos cena j ** nabrano merico hmelja enotna po vsej Sloveniji: I 80 din.«
»Kaj menite o letošnjem pridelku hmelja?«
»Pričakujemo, da bo malce boljši od lanskega, g k' je znašal 12 stolov na hektar. Pridelek bi bil g večji, če nam ne bi voluharji uničili precej sadik. j Tako je veliko mest praznih in bo zato pridelek manjši, kot bi bil sicer.
Da bo pridelek hmelja letos tudi povsod drugod I na našem področju lepši kot je bil lani, so nam te j oni povedali kmetijski strokovnjaki. Na hmeljiščih Kmetijske šole (irm pri Novem mestu obeta biti ^ Pridelek zelo dober; tu ga bodo začeli obirati približno 10. ali 12. avgusta.
JOŽE SKOF
'llMlilM'll.|!i:N!IMilVMIMII]|IJIH1tll'llilir.ll
Asfalt leze v Gorjance
Po 10 mesecih zopet vozijo skozi Metliko s črno astaltno 'nesanico naloženi kamioni Proti Suhorju. V preteklem tednu so zaceli asfaltirati gorjansko cesto. Pri ogromni Peči nam je strokovnjak pojasnil, da bi morali vsak dan astalUrati približno 230 metrov šestmetrskega cestišča, vendar zaradi premajhne zmogljivosti peči U> doslej ni bilo mogoče. V eni uri lahko skuhajo samo 10 ton asfalta. Zdaj si bodo pomagali s pre-grevalnim sitom, ki bo pesek sušilo in hkrati segrevalo, ta-
tere organizacije (Bresta-_) razmnožile in jih dostavile članom. Poskrbele so za usposabljanje članov odborov s konkretnimi zadolžitvami in z raznimi drugimi oblikami pomoči. Stik odborov s čianstvom je postal tesnejši in pogo-stnejši. Uveljavila se je oblika kvalitetnega informiranja članov z glasili KO SZDL, posebno v občim Videm-Krško, kjer je na primer KO SZDL Brestanica izdala v času tekmovanja sedem številk. V tem času si je mnogo KO SZDL uredilo družbene prostore, ki so tudi pripomogli k uspešnemu delu organizacije. Urejeno je plačevanje članarine in evidence članstva, ki se je v času tekmovanja precej povečalo. Opravljenega je bilo tudi mnogo dela v podružnicah in sekcijah. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je v celoti povečala aktivnost članstva, kar je perspektivno tudi za reševanje številnih oroblemov in nalog, ki čakajo KO SZDL v bodoče.
Pri pregledu ocen, ki so jih občinske komisije zbrale na podlagi poročil in obiskov po KO SZDL, so dosegle najboljše uspehe naslednje krajevne organizacije SZDL:
V OBČINI VIDEM-KRŠKO: Brestanica, Senovo, Leskovec, Kostanjevica in KO Videm-Krško, levi breg-
V OBČINI BREŽICE: Globoko, Cerklje, Jesenice, Dobova in Artiče;
V OBČINI SEVNICA: Studenec, Primož, Poklek, Malkovec in Tržišče.
Izvršni odbor ObO SZDL in Izvršni odbor OO SZDL so sklenili, da najboljše organizacije nagradijo s sredstvi za opremo družbenih prostorov. Za zaključek tekmovanja bodo KO SZDL sklicale sestanke, kjer bodo prav tako ocenile svoje delo in sprejele programe bodočega dela.
Okrajni odbor SZDL Celje
»Zakaj me pa slikate?« je vprašal 5-Ietni Predrag, ki se je v dopoldanskem soncu vrtel na otroškem vrtiljaku pred bloki v novem brežiškem naselju. »Zato, Predrag, da te bodo videli vsi tvoji vrstniki, ki zdaj kakor ti uživajo počitnice doma ali pri sorodnikih, na morju ali v planinah, pri babicah in tetkah ...«
ENOTNO VODSTVO GASILSTVA
V Sloveniji je danes okoli 1.150 prostovoljnih gasilskih društev, 200 industrijskih in 8 poklicnih enot, ki imajo nad 70.000 članov. Prostovoljna društva so združena v Gasilski zvezi Jugoslavije, industrijske enote so ali pa niso včlanjene v to organizacijo, profesionalne ekipe pa so vezane na tajništva za notranje zadeve.
Razumljivo je, da je neenotnost organizacije imela svoje posledice pri skupnih akcijah in pri vzgoji novih članov, pogosto pa je prišlo tudi do trenj med posameznimi člani teh organizacij. Razvoj družbenega samoupravljanja pa je ustvaril pogoje za združitev, kar bi veliko prispevalo k boljšemu delu gasilskih organizacij.
Zato je sklical Glavni odbor SZDL Slovenije prejšnji teden posebno sejo, na kateri naj bi se pomenili o
enotnem vodstvu gasilskih organizacij.
Zavedati se je treba predvsem velike vloge, ki jo imajo prostovoljna gasilska društva na podeželju. Ne samo, da skrbe za požarno varnost, temveč so mnogokrat prav gasilci pobudniki splošnega napredka na deželi. Po vojni so zgradili preko 400 novih gasilskih domov, v katerih najdejo svoje zatočišče tudi druge družbeno politične organizacije v posameznih krajih. Tudi to, da so nad 80 odstotkov dohodkov v posameznih društvih prispevali sami člani, nam kaže veliko zakoreninjenost In popularnost gasilstva v vaseh.
Iz raznih predlogov je prišlo do skupne možne rešitve. Doseči je treba višjo stopnjo gasilstva in ustvariti boljše pogoje za delo, kar pa je možno uresničiti le pod skupnim  vodstvom.  V taki
organizaciji bi lahko ustvarili tri oblike enot. Osnovo naj bi tvorila še vedno prostovoljna gasilska društva, ka bi se vzdrževala z lastnimi prispevki in s pomočjo krajevnih uradov. Razen tega bi imeli še društva z nekaterimi plačanimi gasilci za strokovno vodstvo in popolnoma profesionalne enote v posameznih predelih.
Nikakor ne smemo misliti, da je potrebno ustanavljati čimveč profesionalnih enot, ker moramo sredstva, ki jih imamo, izkoristiti ob čim manjših stroških. 2e dejstvo, da stane vsak profesionalna gasilec na leto skoraj milijon dinarjev in je za to potrebna še posebna oprema, nam' kaže, da moramo še vedno dajati močan poudarek prostovoljnemu gasilskemu delu. Z enotnim vodstvom pa bi lahko bolje vsklajevali    delo gasilskih
ko da bodo lahko pripravili na uro 16 ton mešanice, kar bi bilo 160 m asfaltirane ee-
ste.
Zdaj pripravljajo tudi dovoz na Kolpo, kjer bo začel bager te dni ponovno kopati gramoz (približno 6 tisoč ton) za nadaljevanje obnovitvenih del na cesti proti Črnomlju. Hkrati bo bager poglobil kopališčni prostor za 1 meter v dolžini 200 m, kar bo ugajalo vsem plavalcem v Metliki.
Ig s.
enot in uredili skupno fi-nansiranje, pravtako pa bi lahko izboljšali sedanjo opremo. Ker nimamo nikoli predvidenih potreb za posamezna društva, naša domača podjetja nočejo sprejeta proizvodnje gasilske opreme in smo tako vezani na uvoz. Na tak način pa bi počasi uvedli enotno opremo, ki bi jo podjetja v večjih količinah lahko izdelovala, imeli bi rezervne dele, v tujini pa bi naročali le stvari, ki jih potrebujejo gasilci v manjših količinah in se jih doma ne splača izdelovati. Pod skupnim vodstvom bi lahko UkU veliko boljše vzgajali gasilske strokovnjake, ki so sedaj po. gosto dokaj enostransko usmerjeni.
O tem bodo razpravljale t jeseni posamezne organizacije na svojih občnih zborih, končni sklep pa bo sprejet na kongresu Gasilske zveze, ki bo novembra v Ljubljani.
Slavje papirničarjev
V nedeljo je kolektiv tovarne celuloze in papirja DJU-RO SALAJ v Vidmu-Krškem na tovariškem srečanju vseh delavcev, inženirjev in uslužbencev podjetja slovesno praznoval svojo zadnjo delovno zmago, ko je v poizkusili proizvodnji stekel nov rotacijski stroj, ROTO II. Srečanje kolektiva je poteklo v prisrčnem vzdušju in razumljivem veselju ob najnovejši zmagi.
Za zvezno brigado 65 prijavljencev
V brigado, ki bo v začetku avgusta odšla na zvezno delovno akcijo iz ljubljanskega okraja, se je prijavilo 65 mladincev in mladink iz novomeške občine.
V času, ko doma dostikrat zaman iščemo hladno senco in ugibamo, kakšna pijača bi nam še utegnila pogasiti hudo žejo, se mnogi naši prijatelji in znanci prijetno hladijo v gorah, prostranih gozdovih Gorjancev, Pohorja in drugih po svetu, še več pa jih je menda ob našim lepem morju. Vsem tistim, ki si oddiha ob toplem Jadranu ne morejo privoščiti, lep pozdrav iz prijazne IZOLE, znanega industrijskega in turističnega mesta med Koprom
in Piranom
VREME
OD 25. VII. DO 2. VIII. V splošnem še naprej nestalno vreme s pogostnimi krajšimi plohami ozirotna nevihtami. Lepo vreme bo trajalo le 3 do 4 dni.
URESNIČUJMO NOVO USTAVO!
Spoštovati človekovo osebnost
V naše zanimivo, pisano življenje so vtkani tudi drobci, ki nam grenijo vsakdanje počutje in ki nas kažejo drugega drugemu grše kot smo v resnici. Včasih nas zanese, da iztirimo, kakor temu pravimo, in pozabimo, da smo — ljudje. V taki družbi, kakršna je naša, kjer se ne delimo na take, ki vladajo, in one ki so vladani, je še posebej pomembno, da niti za trenutek ne pozabimo na dostojanstvo človeka, na njegov položaj v naši družbi. Toda to moramo priznati drug drugemu, kajti med nami ni razlik: vsi smo enakopravni člani tega občestva. Zato nima prav tudi tista stranka, ki je nedavno v enem izmed novomeških uradov vpila: »Vi ste zato tu, da delate, kar terjamo od vas!« Taista stranka je v eni sapi terjala dve povsem nezdružljivi stvari: da bi name-ščenka v uradu spoštovala njeno osebnost, sama pa ji tega ni vračala.
V novi ustavi je zapisano tole: »Medsebojna razmerja med ljudmi morajo temeljiti na vzajemnem sodelovanju in na spoštovanju človekove osebnosti in njegovih svobodščin in pravic« — V naši družbi resda ni več vladajočih in vla-danih, a obstaja še zmeraj delitev dela, v kateri zadovoljujemo drug drugemu medsebojne potrebe. Danes sedim v uradu, jutri bom v trgovini čakal, da mi postrežejo. Drug od drugega smo odvisni, eden drugemu smo dolžni spoštovanje, vzajemno moramo sodelovati, pa v naše vsakodnevno počutje ne bo kanila kaplja grenkega. Vsaj ne pogostokrat.
žal se še zgodi, da nam posamezniki odrekajo pravico celo do najmanjše mere spoštovanja. Biti spoštovana osebnost, tega ni vreden človek samo zaradi položaja, ki ga ima v družbi, zavoljo funkcije, ki jo opravlja, zaradi dohodkov ali česa drugega, ampak že rgolj zato, ker je — člo-
vek. Na to ne smemo nikdar pozabiti. Denimo tehnik v tovarni, ki misli, da ima oblast nad delavci, ki so mu podrejeni. Pozablja, da je s samoupravnimi predpisi v podjetju vse lepo urejeno: kaj sme in česa ne sme. Ne ve, da nima pravice vpiti na delavca, ker s tem žali njegovo dostojanstvo. Ne sme uporabljati grdih izrazov, zlasti pa še ne tistih, ki jih rabi nespodobnež kvečjemu za živali.
Pred nekaj dnevi me je na novomeškem trgu ustavila znanka. »Pomislite,« mi je dejala, »kaj sem doživela v čevljarski delavnici. Prišla sem po čevlje, kakor mi je bilo naročeno, pomočnik pa je začel vpiti name. Le kaj sem mu storila?«
Res je: le kaj mu je storila? Morda je bil slabe volje. Ljudje imamo kdaj pa kdaj slab dan, kakor temu pravimo, toda zaradi tega ne smemo stresati jeze nad ljudmi, ki niso nič krivi. Na tako »mino« je nedolgo tega naletel možakar iz neke podgorske vasi. Prišel je v urad. Prosil je. da mu pojasnijo, kaj je z njegovo vlogo, ki jo je oddal že pred tedni. Ko je to svojo prošnjo nerodno izjecljal, ker pač hi vajen občevanja z nameščenci v uradih, je potrpežljivost u-radnika presegla rob. Začel je vpiti na kmeta, češ naj mu vendar razločno pove, kaj hoče. Ne vem, kako bi se vse skupaj končalo (stranka je bila že vsa zbegana), če ne bi prišla pomoč, od koder se je je kmet najmanj nadejal. Prišla je druga nameščenka, ki je odrinila uradnika vstran. S kmetom se je prav lepo pogovorila — brez nervoze. Razšla sta se kot človeka.
Taki primeri niso osamljeni. Čeprav posamezniki včasih malce pretiravajo, ko pripovedujejo o razmerah v svojem podjetju, je pa marsikaj le res. Delavec bo na sindikalnem sestanku spregovoril o neka-
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pozornost svetovne javnosti je še vedno usmerjena v Moskvo, in to po pravi|Ci. Prejšnji teden so bili prekinjeni kitajsko-sovjetski ideološki razgovori, med katerimi »sta obe strani razložili svoja stališča do več pomembnih načelnih vprašanj sodobnega svetovnega razvoja, mednarodnega komunističnega gibanja in sovjetsko-kitajskih odnosov«, kakor je med drugim rečeno v sporočilu TASS in kitajske časopisne agencije Hsinhua. Za nadaljevanje razgovorov se bodo domenili pozneje.
Prekinitev razgovorov ni presenetila nikogar. Ob tolikšnih spornih pogledih na najvažnejša vprašanja sodobnega sveta tudi ne more biti drugače. Z drugimi besedami, razgovori v Moskvi so doživeli popoln neuspeh. Kaj bo zdaj? Brez dvoma se bo ideološki spor še zaostril, čeprav je glede praktične politike Pekinga nemogoče dajati nobenih napovedi. Izključeno je namreč, da bi se lahko Kitajska hermetično zaprla in odrezala od vsega sveta. Nasprotno je res. Kitajska skuša, kjer se le da, uveljavljati svoj vpliv, predvsem z gesli o zatiranih narodih, ki niso bele polti, tako da postavlja vse skupaj na rasno podlago. Toda gre še za nekaj drugega. Kitajska je velika dežela, toda tudi zanjo veljajo neizprosni gospodarski zakoni. In zato ni naključje, če je v zadnjem času opaziti tesnejše stike Kitajske celo z nekaterimi zahodnimi državami: trgovina s pšenico — Avstralija in Kanada, gospodarske delegacije v Veliki Britaniji, Japonski in drugih deželah.
Hkrati z neuspehom sovjetsko-kitajskih razgovorov pa je treba omeniti trojne razgovore o prepovedi atomskih poskusov v Kremlju. Optimistična poročila iz Moskve govore o tem, da je v najkrajšem času računati s podpisom tega sporazuma, ki bi vseboval prepoved vseh atomskih poskusov, razen tistih pod zemljo. Toda že ta delni sporazum bi pomenil prvi resnični korak
Prekinjeni razgovori
naprej v odnosih Vzhod-Zahod po dolgem, dolgem času. Odprl bo možnosti za morebitni sestanek na vrhu jeseni med Hruščovom, Kennedyjem in Mac-millauom, hkrati pa spodbudil vse tiste sile, ki si iskreno prizadevajo pospeševati proces zbliževanja med Vzhodom in Zahodom.
•t*
Po neuspelem državnem udaru v Siriji, ki so ga izvedli unionistični elementi, so privrženci stranke Baas začeli krvavo obračunavati z uporniki. Vrstijo se smrtne obsodbe in tudi ustrelitve. Boj za oblast v Siriji se torej približuje vrhuncu.
Značilno je, da so tako unionisti kakor baasisti v Siriji za arabsko enotnost. Toda prvi jo pojmujejo v smislu
brezstrankarske enotnosti, ki bi združevala arabske nacionaliste v ZAR, Siriji, Iraku in drugih arabskih deželah, medtem ko baasisti to enotnost pojmujejo kot zvezo, v kateri bi imela stranka Baas odločilno besedo in bi bila osebnost predsednika Naserja samo izvesek, za katerim bi dejansko baasisti držali oblast v rokah.
Toda nesoglasja med arabskimi državami izvirajo iz globljih korenin. Gospodarskega sodelovanja in trgovine med ZAR, Sirijo in Irakom skoraj ni in če ni gospodarskih vezi, je tudi politično enotnost težko ustvariti. Razmere v Siriji in Iraku so povrh vsega še zelo neurejene.
Pot do arabske enotnosti je potemtakem še dolga, še posebej, ker bo sedanje fizično obračunavanje z unionisti v Siriji dodobra zastrupilo odnose med ZAR in Sirijo. Naser je v nedavnem govoru poudaril, da poteka zdaj v Siriji proces likvidiranja unionističnih elementov. Pripomnil je, da »revolucija lahko uporablja nasilje proti korumpiranim elementom, ne smela pa bi ga uporabljati proti množicam«.
Vsekakor najnovejši dogodki v Siriji ponovno dokazujejo, da je stranka Baas trdno odločena obdržati oblast v svojih rokah, ne da bi jo delila s komer koli. Odločena je tudi poskrbeti za to, da bo do enotnosti prišlo ob njenih pogojih, če bo do enotnosti sploh prišlo. Ker pa ima predsednik Naser o tem svoje poglede, ki se s pogledi baasovcev ne strinjajo, bo samo čas lahko pripeljal do arabske enotnosti, ki ne bo le geslo ali fraza, ampak stvarnost.
terih nepravilnostih. Vse, kar bo povedal, bo golo — brez olepšavanja in ovin-kanja. Četudi so nekaterih funkcionarjev v podjetju vsa usta polna, kako je treba biti samokritičen in da mora biti človek zmeraj odkrit, se bodo po taki delavčevi kritiki kisali obrazi prizadetih. Zna se celo zgoditi, da bodo de lavci proglasili za nergača. Pri tem bodo seveda prekoračili črto, ko je že načeto človekovo dostojanstvo.
Zatorej: to, kar terja ustava — spoštovanje človeka! — moramo priznati drug drugemu.
J. B.
Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST!
Sevniški predlog za preživnine
Z namenom, da bi zavarovali ostarele kmete pred socialno ogroženostjo, je doslej že več občin sprejelo ustrezne odloke. V Sevnici so o tem vprašanju razpravljali na zadnji seji občinske skupščine in spre jeli odlok naslednje vsebi-ne:
Najprej: preživnina je predvsem namenjena ostarelim kmetom, ki oddajo zemljo v družbeno last z odkupom, zakupom in po arondacijskem postopku. Pri tem je pogoj, da so se prej pretežno preživljali z obdelovanjem kmetijskih površin. Do preživnine so upravičeni moški, starejši od 65 let, in ženske, ki imajo nad 60 let, vendar pa imajo do popolne preživni-
ne pravico le ljudje, ki so si zadržali kmetijsko površino, ki ne daje večjega dohodka kot polhektarska njiva bonitetnega razreda. Zajamčen minimalni znesek na eno osebo je 11.000 dinarjev, maksimalni znesek pa ne sme biti večji kot 40.000 dinarjev.
Odlok navaja še pogoje in okoliščine, v katerih je lahko nekdo upravičen do preživninske vsote. Kot po-
■ V vinogradniških predelih je vedno več pritožb zaradi prodaje nepristnih ta slabih vin. V zadnjem času so odprli več vinskih kleti, ki prodajajo vino na drobno, vendar nimajo nobenega nadzora. Zato so upravičeni predlogi, da naj strokovnjaki nadzorujejo prodajo in kvaliteto vina v teh kleteh in naj uvedejo primerno inšpekcijsko službo v teh predelih.
udarja odlok, se bodo preživninske vsote izplačevale mesečno, in sicer iz posebnega občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
KRATKE
j IZ RAZNIH STRANI j
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 Na zadnji seji Izvršnega sveta SR Slovenije so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju. Mimo podatkov o doseženi industrijski proizvodnji, o čemer smo poročali v eni izmed prejšnjih številk, so na seji opozorili tudi na vrzeli, ki bi utegnile kasneje zavreti nadaljnji uspešen razvoj industrijske proizvodnje, čeprav je industrija v celoti uspešno izpolnila planska predvidevanja, tega ni mogoče trditi za važne industrijske panoge, ki proizvajajo reprodukcijski material (črna in barvasta metalurgija) in ki niso dosegle plana. Če zamujenega ne bodo nadomestile v drugem polletju, bi to v prihodnje lahko negativno vplivalo na obseg proizvodnje drugih industrijskih panog.
Nadaljnja ugotovitev izvršnega sveta je bila, da je bil izvoz v prvi polovici leta za 40 odstotkov večji kot v istem obdobju lani. Ta podatek je na videz zadovoljiv, toda upoštevati je treba, da je bil lanski izvoz nizek in da je v našem gospodarstvu še zmeraj ogramno rezerv, ki še daleč niso izrabljene.
Tudi na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije so ugotovili, da kljub doseženim uspehom v prvi polovici leta še ne smemo biti zadovoljni, ker bomo zmogli, še več, če bomo napeli vse sile in če bomo vključili v gospodarjenje vse možne elemente za vzpodbujanje produktivnosti dela. Na seji so navedli zanimiv podatek: vsak vloženi dinar daje le dinar dohodka. Kaj pa to pomeni? Predvsem to, da nam novi obrati vračaj) le toliko, kolikor smo vložili vanje. To pa je premalo. Investicijska sredstva, ki so smotrno naložena, tako da so zmogljivosti polno naložene, morajo vračati več. Torej: ne dinar za dinar, temveč za dinar dva ali celo več dinarjev.
0 V Vojvodini so zaključili žetev. To jo kmetovalcem uspelo zato, ker so delali dan in noč. Na zlatorumenih poljih je brnelo 3000 kombajnov in nad 8600 snopoveznic. Povprečen hektarski donos cenijo na 28 do 29 metrskih stotov. — Kmetijski strokovnjaki cenijo letošnji pridelek pšenice in rži na vseh površinah v Jugoslaviji na okrog 4,4 milijona ton. To pa pomeni, da je letošnja žitna letina ena izmed najboljših po vojni, toda ne zgolj zaraii ugodnega vremena, temveč predvsem zaradi tega, ker večji del letošnje proizvodnje temelji na podlagi sodobne agrotehnike.
0 V Jugoslavijo je prispel na obisk dr. Sabin, ki je odkril živo cepivo proti otroški paralizi. Uglednega gosta je sprejel med drugimi tudi
ŠE ZMERAJ: DINAR ZA DINAR
predsednik izvršnega sveta Petar Stambolić. Na sestanku z novinarji je dr. Sabin med drugim izjavil:
»Ju,l )slovar« ste lahko zelo zadovoljni, da imate tako učinkovito organizirano službo za zatiranje otroške paralize. Kadar vaši ljudje peljejo otroka v dispanzer, da dobi cepivo, uporabljajo privilegij, ki ga mnogi narodi na svetu nimajo.«
0 V Mariboru so v počastitev dneva vstaje odkrili spomenik revolucionarju Borisu Kidriču. Na trgu Borisa Kidriča se je zbralo več tisoč ljudi. Med gosti so bili tudi MIha Marinko, Franc Leskošek — Luka, Franc Popit in drugi.
O delu in življenju revolucionarja je govoril Franc Popit, član izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik Zveze sindikatov Slovenije. — Tudi drugod po Sloveniji so proslavili dan vstaje slovenskega ljudstva s številnimi prireditvami, izleti, odkritji spomenikov in spominskih plošč.
0 /vezna komisija, ki jc bila pristojna za podeljevanje Partizanske spomenice, je sporočila, da je zaključila z Zadajanjem spomenic. Skupno je bilo podeljenih 27.629 spomenic. V prihodnje komisija ne bo več sprejemala prošenj, ker je bilo časa dovolj, da bi uveljavil pravico do spomenice vsak, kdor izpolnjuj):: pogoje.
0 Vodstvo »Crvene zastave« je sporočilo, da bo vrnilo obresti na predplačila za fičke. Ta ukrep je edino pravičen, ker dosedanja praksa, da jc bilo treba plačati avtomobil nekaj mesecev prej, preden ga je kupec dobil, ni bila najbolj solidna. Drugi ukrep, ki bi moral slediti, bi morala biti večja skrb za kvaliteto izdelave. Zadnje čase se je pogosto zgodilo, da jc kupec po nekaj kilometrih vožnje ugotavljal grobe napake, ki jih količkaj skrbna kontrola kvalitete ne bi smela spregledati.
0 V Celju so te dni slavili svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so Francu Simoniču, dolgoletnemu sekretarju okrajnega komiteja Z" S. ki je ne dolgo tega prevzel novo odgovorno dolžnost v CK ZKS, podelili naslov častnega občana Celja.
# V okviru letošnjega mednarodnega Zagrebškega jesenskega velesejma bodo priredili razstavo »Azija — Afrika — Jugoslavija«, na kateri bodo povzeti rezultati ekonomskih odnosov med Jugoslavijo in številnimi a/i |sko afriškimi državami. Prireditelji so povabili k sodelovanju na razstavi poslovne partnerje iz 40 dežel.
• Okoli poldrugi milijon italijanskih polovtnarjev in kmetijskih delavcev je začelo vrsto stavk, da bi si priborili ugodnejše delovne pogoje in večje mezde.
• Štiriindvajsetega julija se je v Moskvi začelo posvetovanje prvih sekretarjev centralnih korndtejev in šefov vlad članic SEV, na katerem proučujejo poročilo o realizaciji sklepov, sprejetih na predlanskem posvetovanju SEV.
• Na območju Tagliamenta so se začeli veliki manevri italijanske vojske, v katerih nastopajo enote tretjega airmad-nega zbora. Vale bodo trajale tri dni in ogledali si jih bodo tudi člani diplomatskega zbora.
• Indijska vlada je objavila sporočilo o sporazumu z ZDA in Veliko Biitaniio, po katerem bodo v Indiji skupni letalski manevri vseh treh držav. Sporazum določa posvetovanja indijske vlade z obema zahodnima velesilama, če bi kdo napadal Indilo.
• Zahodnonemški zunanji minister Schrčlder je izjavil, da je bonnska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja z Jugoslavijo, ki so bita nedavno pretrgana. V uradnih komentarjih samih so minule dni ugotovili, da je »Javnost kritično sprejela« prekinitev pogajanj v MUnchnu.
• Iranski šah Je podpisal dekret o nacionalizaciji vseh gozdov v državi. Za nacionalizirane površine bodo izplačali odškodnino, Sah je izročil vladi vse svoje gozdove v skupni površini 1,400.0000 hektarov.
• Odbor OZN za dekolonizacijo Je sprejel resolucijo afriških in azijskih držav ter Jugoslavije, ki zahteva, da jc treba v Adenu in sosednjih britanskih protektoratih razpisati volitve pod nadzorstvom svetovne organizacije.
• Indonezijski zunanji minister dr. Subandrlo je izjavil, da Indonezija nima več nobenih ozemeljskih zahtev. »K«* je Zahodni Irian ponovno združen z domovino. le s tem dosežen cilj indonezijskog8 ljudstva«, jc dtejal zunanji minister. . . ; T"
• Kitajsko zunanje ministrstvo Je protestiralo proti z"" htevi češkoslovaške vlade n*J odpokličejo dopisnike kltaj^« časopisne agencije Hsinhua J* Prage.
Kljub julijski pripeki živahnost na železniških postajah ne pojenja. Tale posnetek je iz Krmelja, ko je nekdanje rudarsko naselje obiskal popoldanski vlak, ki se je vračal Sevnice proti Trebnjem. Na vagonu poleg vlaka pa vidimo tudi izdelke krmeljske »Metalne«, obrata, ki uspešno zamenjuje rudnik
Vozovnica 34312
Na avtobusnih in železniških postajah je zdaj vse živo. Cas dopustov je prišel in vsak se rad odpelje iz domačega »raja. Tudi železniška postaja v Sevnici ni nič manj živahna od drugih. Vlaki prihajajo in odhajajo in ljudi je vedno dovolj, vsak dan okrog 250. Največ se vozijo v Brestanico, Blanco, Radeče, Krmelj in sploh na kratke relacije.
Vlak, ki odpelje iz Sevnice v Trebnje ob 11.54, je že stal na peronu in lokomotiva je bruhala umaaane oblake dima, ko sem vstopil v enega izmed vagonov drugega razreda.
Ko je vlak odpeljal, sem začel pogovor z eno izmed Potnic. V začetku ni nič kaj rada odgovarjala na moja vprašanja. Sonce je žgoče pripekalo, bilo je soparno in v vlaku, ki je bil razen tega še poln dima in saj, res ni bilo prijetno. Ko se ji je približal še fotoaparat, je kar malce nezaupljivo dejala: »Kaj pa imate te coprnije?«
o. nezaupljivosti je bilo kmalu konec, ko sem ji povedal, Qa sem od »Dolenjskega«.
"Ja, ta list pa poznam. Saj ga včasih tudi sama berem, čeprav nisem naročena nanj.«
Potem sem jo pobaral, kam potuje.
"V Sevnici stanujem in delam v Kopitarni. Zdaj pa grem domov v Tržišče.«
»Kaj pa na dopustu ste že bili?«
»Ne še. Zdaj še delam. Saj bo vreme še zdržalo,« je Pogledala skozi okno.
Vlak se je ustavil in sprevodnik je z glasnim vzklikom »rržišce!« klical potnike iz vagonov. Izstopila je tudi "ermina Avbič, ki je imela vozno karto št. 34312.    J. S.
ZAPISKI S POSVETOVANJA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V CELJU
Najvažnejše: rast produktivnosti
V petek je bilo uri okrajnem odboru SZDL v Celju posvetovanje s predsedniki občinskih odbodov SZDL o pripravah za sestavljanje družbenega načrta za prihodnje leto in 7-let-nega perspektivnega načrta, o nekaterih tekočih vprašanjih in o pripravah za praznovanje 20-letnice AVNOJ.
2e pred posvetovanjem s predsedniki občinskih odborov SZDL so se pri okrajni skupščini v Celju sestali predsedniki občinskih skupščin in se dogovorili, da bodo v vseh občinah pripravd.i razgovore s posameznimi delovnimi organizacijami in se z njimi pogovorili o izvajanju letošnjega družbenega načrta, o proizvodnji, izvozu, delitvi dohodka, o možnostih za prehod na 42 urni delovni teden in podobnem, kar naj bi bila osnova za sestavljanje druž benega načrta za prihodnje leto in hkrati -a 7-letni perspektivni načrt. Ker je na-da.jnja rast gospodarstva in življenske ravni odvisna pred. vsem od nadaljnje rasti produktivnosti, so na posvetovanju pri Okrajnem odboru SZDL poudarili, da mora biti boj za rast produktivnosti osrednja in najvažnješa na-
»PIONIRJEV« rekord v Straži
V Straži pri Novem mestu so 20. julija dogradili do strehe 186 metrov dolgo in 26 metrov široko industrijsko stavbo za obrat drobnega pohištva podjetja Novples. Ta, do zdaj največji industrijski objekt na Dolenjskem, je zgradil Pionir iz Novega mesta v 70 dneh s povprečno 45 zaposlenimi delavci. Poleg proizvodne dvorane so zgradili tudi 90 m dolg in 62 m širok prizidek za sanitarije in upravne prostore. Objekt so zgradili v rekordnem času, kar je nedvomno posledica izredno dobre organizacije dela in popolne izkoriščenosti mehanizacije. Pri tej gradnji so tudi prvič pri nas uporabili lahko siperaks opeko, ki jo je podjetje nabavilo iz Pulja. Celotna stavba im'a blizu 5.500 kvadratnih metrov pokritega prostora.
loga vseh delovnih in političnih organizacij pri sestavljanju družbenega načrta za prihodnje leto in 7-letnega perspektivnega načrta. V tej smeri je treba zastavljati tudi vso politično dejavnost.
Čeprav ama sedanji gospodarski politični sistem nekatere pomanjkljivosti, vendar spodbudno vpliva na nenehno rast proizvodnje in izvoza. Spričo tega je treba nadaljevati z dosedanjim prizadevanjem in izpopolnjevanjem sedanjega gospodarskega sistema. V to prizadevanje je treba vključiti vse delovne organizacije in posamezne člane de.ovnih kolektivov, hkrati pa je temu prizadevanju treba prilagoditi spod-budnejše oblike delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Brez modernizacije tehnološkega procesa ne bo višje storilnosti!
bi v nekaterih delovnih organizacijah morali v prizadevanju za povečanje produktivnosti izboljšati mačehovski odnos od modernizacije tehnološkega procesa in rekonstrukcij, do znanstveno-raz-iskova.nega dela in do tistih, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. Drugačen odnos bo treba zavzeti tudi do organizacije dela, izkoriščanja strojnih zmogljivosti in delovnega časa. Vsa ta vprašanja je treba temeljito proučiti tudi v zvezi s prehodom na 42 urni delovni tednik. Pri tem je treba prehod razumeti kot pot do izboljšanja življenske ravni, to pa pomeni, da se s prehodom na skrajšani delovni čas proizvodnja in osebni dohodki ne smejo zmanjšati. Zlasti velike rezerve so v delovnih organizacijah še v organizaciji dela in v izkoriščanju delovnega časa. Ni mogoče misliti na skrajšan delovni čas v tistih delovnih organizacijah, kjer že pri sedanjem delovnem času kopičijo nadure.
Hkrati z vsemi temi vprašanji je treba v delovnih organizacijah urediti takšne de-'.ovne odnose, ki bodo naj-spodbudneje vplivali na prizadevanje vseh članov delovnih skupnosti. Odpraviti je treba škodljivo dvojno gleda-
Razširjena dejavnost Gospodarske banke
Do sedaj se je naša investicijska politika naslanjala na Investicijsko, Kmetijsko in Jugobanko, ob koncu leta 1962 pa je prišla večina teh P°slov na Gospodarsko banko. Novi zakon bo irrtel precejšnje posledice za investi; cijska vlaganja, saj pomeni začetek nove investicijske politike in novega gledanja na razširjeno produkcijo.
s prenosom nekaterih obveznosti na Gospodarsko banko je nastalo veliko povpraševanje po sredstvih, če-Prav so ostala v bistvu enaka. Zato bodo mnoge prošnje
■ 1'rolzvodnja živilske industrij«
bo letos za 13.7 odstotku vtšju kot liml ln bo za 3,7 odstotkov nuo predvidenim planom. Na podlagi uspehov so strokovnjaki Izračunali predlog programa za prihodnje leto, po katerem naj bi se predvsem proizvodnju sladkorja povedala na 3«0.000 ton, kar bi bilo za IS odstotkov več kot letos.
M Zaradi ugodiu-gu vremena lahko letos pričakujemo dober pridelek medu. 2e dosedanje količine Pridelanega medu potrjujejo, da le pričakovanje
popolnomu upravičeno. S tem se bo lahko ugodno Povečal niiS izvoz medu v nekatere evropske države, v kntciih je zanj veliko povpraševanje.
■ V kombinatu lU-ljV, ki Je največji prolzvujulcc pšenice v Jugoslaviji, so že poželi vseh 9170 ha Posejanih površin, pu tudi v Slavoniji so že potoli nad 90 odstotkov pšenice na privatnem in socialističnem sektorju.
in zahtevki odbiti kot neutemeljeni. Nujno mora priti v podjetjih do določenih sprememb v delitvi dohodka, ker sedaj komaj zadostujejo sredstva za enostavno reprodukcijo, naša podjetja pa prav zaradi tega ne morejo biti v veliki večini konkurenčna na zunanjem tržišču.
Z novo obliko razdeljevanja investicij je potrebno, da preide banka od razdeljeval-ca sredstev predvsem do večje povezanosti s podjetji. Zato naj bi Gospodarska banka predstavljala bolj depo-aitno banko, ki naj ima možnost za urejevanje poslovnega sporazumevanja med partnerji.
S spojitvijo Investicijske in Gospodarske banke se torej niso povečali razpoložljivi skladi, temveč je prišlo le do usklajevanja nekaterih bančnih poslov. Zato morajo gospodarske organizacije uvesti investicijska varčevanja in vlagati v proizvodnjo le tedaj, ko bodo imele same dovolj sredstev, saj vprašanje investicijskega sklada za prihodnja obdobja še ni rešeno. Investicijski sklad finansira le električno energijo, črno ln barvno metalurgijo tn bazično kemijo, razen tega pa je večina teh skladov za prihod-
nje leto že oddana, podjetja pa se sedaj tega skoraj ne zavedajo.
Tudi vlaganje sredstev v posameznih komunah naj bi postalo komunalna stvar in ne splošno republiška zadeva. Republiška sredstva so zelo minimalna in bodo morale posamezne komune sprejeti večji del gradnje na svoje rame. Najboljša rešitev bi bila v tem, da bi občine prenehale dajati že tako majhna sredstva direktno podjetjem, ker bi lahko Gospodarska banka razdeljevala sredstva veliko bolj ekonomično. Tudi podjetja imajo sedaj dvoje možnosti za vlaganja sredstev: lahko jih vlagajo sproti, kar ni ekonomično, lahko pa jih nalagajo v banki, dobivajo obresti in se lotijo gradenj šele z dovolj velikimi sredstvi. Zato bo tudi Gospodarska banka spričo pomanjkanja sredstev pregledovala poslovanje posameznih podjetij in odobrila investicije le tistim gospodarskim organizacijam, ki uspešno gospodarijo.
O novem odnosu do podjetja je govoril nedavno tega že tovariš Edvard Kardelj; zavedati se moramo, da ne smemo vlagati le v osnovna sredstva, temveč prav tako
nje na gospodarjenje s sredstvi za osebne dohodke dn s sredstvi za materialne izdatke, še vedno je vse preveč delovnih organizacij, v katerih se prav lahko od.očijo za materialne izdatke na račun družbe, medtem ko so za sredstva osebnih dohodkov zelo občutljivi.
Vsa ta vprašanja naj bi bila izhodišče pri sestavljanju družbenega načrta za prihodnje leto. Občinske skupščine naj bi ga sprejele še pred koncem letošnjega leta, da bi mogoče že do prvega dne v novem '.etu začeli z množičnimi nalogami. Prav tako naj bi bila ta vprašanja izhodišče za sestavljanje 7-letnega perspektivnega načrta. Pri tem naj bi občinske skupščine odločale o smernicah za nadaljnji razvoj, vendar tako, da bodo hkrati ustvarjale takšne odnose z delovnimi organizacijami, ki bodo krepili samostojnost delovnih kolektivov pri reševanju njihovih problemov in razvoja. Z njimi je treba ugotavljati sedanje stanje in možnosti nadaljnega razvoja, občinske skupščine kot samoupravni organi pa imajo vse pravice in dolžnosti, da posežejo v reševanje problemov ter svetujejo in pomagajo tam, kjer zaradi raznih pomanjkljivosti slabo gospodarijo.
Prepočasi se lotevamo podružbljanja gozdarske proizvodnje!
G.ede tekočih vprašanj so ugotovili, da podružbljanje gozdne proizvodnje prepočasi poteka. Na tem področju so največ naredili v mozirski, žalski, šmarski, šoštanjski, konjiški in šentjurski občini, medtem ko so drugod šele na začetku. Poudarili so, da je to politična akcija in da je od nje odvisno, kako hitro
se bo izvajalo podružbljanje gozdne proizvodnje.
Prav tako niso zadovoljivi polletni rezultati pridobivanj novih površin v družbenem sektorju. Občinske skupščine naj tudi temeljito preuda-rijo, v koliko so utemeljeni predlogi za podražitev mesa.
Ob zaključku posvetovanja so razpravljali še o pripravah na praznovanje 20-letnice AVNOJ. Letošnje jubilejne obletnice naj ne bi praznovali samo 29. novembra, temveč naj bi praznovanje zajelo dalj. še obdobje. V zvezi s tem, naj bi v komunah prikazali 20-letni razvoj in tako starejše generacije spomnili, na dosežene uspehe, mlade ljudi pa seznanili z vsemi pridobitvami naše revolucije in povojne graditve. V ta namen naj bi v jesenskem obdobju bile razne proslave, razstave in podobno. Za praznik 29. novembra naj bi na svečanih sejah občinskih skupščin in občinskih odborov SZDL govorili o dosedanjem in perspektivnem razvoju, starim odbornikom pa naj bi podelili priznanja.
še vedno prosta delovna mesta
S prihodom novega inženirja in tehnika je urejen kadrovski problem v komisiji za komunalno ureditev, urbanizem in gradbeništvo, vendar je na nekaterih oddelkih v občinski skupščini Novo mesto še vedno prostih nekaj mest. Z ustanovitvijo oddelka za medobčinsko inšpekcijsko službo, ki je bil ustanovljen 15. maja za občino Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, potrebujejo še vedno enega sanitarnega in delovnega inšpektorja. Ozko grlo je tudi v strojepisnici, kjer je zaradi nezasedenega delovnega mesta precej težav.
tudi v obratna sredstva. Ob tem pa se odpira nova vrsta vprašanj o delitvi dohodka v naših gospodarskih organizacijah, -jk
Gostinsko podjetje »Majolika« iz Straže pri Novem mestu je predlanskim na Vršnih selih uredilo lepo gostišče, ki ga zlasti gostje ob nedeljah prav radi obiskujejo.
DOVOLJ IN PREMALO ...
Vsi poznamo trgovino ln njene muhe. Zdaj, ko Je poletje, ponekod že prodajajo blago za zimske plašče, ker pač poletnih stvari nimajo več. »Zmanjkalo Je,- sta priljubljeni besedi, ki ju uporabljajo v mnogih trgovinah.
Kako so založene trgovine v Brežicah? -Je bilo vprašanje, ki me je zanimalo. Obho-jl   sem   skoraj   vse  prodajalne  ln videl nek:>j zanimivih stvari.
Začel som v trgovini MODA pri posti ln bil nadvse presenečen. Imajo vse, kar sem iskal. Kopjlk vseh vrst, velikosti in oblik za ženske in moške je dovolj, prav tako tudi lahkih oblek in blaga za obleke. Besede od-delkovodje Henrika Ferenčaka torej niso bile- Izrečene brez osnove: »Lahko ustreže-mo vsem, ki pridejo v našo trgovino. Pripravljamo se tudi že na Jesen in zimo.«
»Pred odhodom — zglaslte se pri nas!«, napis v Izložbi MODE, torej kar drži.
V prodajalni PEKO nasproti Modo so Imeli 18. julija skromno izbiro poletne obutve: japonke do 34 številke, moške sandale številke 40. 43 In 44. nekaj lahkih moških čevljev ln nekaj številk ženskih čevljev. V izložbi pa Je napisano »Praktično in udobno«. Ce bi se vsi Brežlčani obuvali samo v tej produjalnl, bi morali dodati še: »Praktično in udobno - je hoditi bos (če te ne bode)«. V primeru z Modo Je slabo založena tudi trgovina LJUDSKE POTROŠNJE št. 1. Od elastičnih kopalk za moške imajo le številki 3 in 5. platnene imajo, za ženske pa imajo le dvodelne, enodelnih je pa zimanjkalo. Ka/J pa lahko letno blago? Imajo panama blago ln več vrst drugega blaga zn ženske, je po-
vedala prodajalka Štefka Sotler. Na jesen in zimo še nič ne mislijo.
Pri BOROVU je neka ženska kupovala copatke številka 25 ln jih je tudi dobila. »421 dinarjev,« je prijazno povedala račun Milena Bratenič. Japonk Imajo še manj ko* pri Peku, sandale so do številke 39, ženskih čevljev pa imajo le še nekaj parov od 38 do 41 in še ti so vsi bele barve. »Boste še kaj dobili?« — »Nekaj še morda, dosti pa ne, ker bo tovarna zdaj začela s proizvodnjo jesenskih in zirnskih čevljev!«
V poslovalnici št. 3 OBUTVE sem doživel isto kot pri Modi. Imajo namreč vse. Japonke vseh številk, sandale, žensko ln moško laliko obutev, blazine za kopanje, potovalne torbe, razen tega pa se že pripravljajo za jesen in zimo, mi Je povedal poslovodja Andrej Zidurič.
Pri POSTREŽBI trgovskega podjetja »Krka« so imeli 4 (štiri) elastične kopalke, navadnih pa precej. Od blaga pa različne poldilene, svile, satinete, krepe, šantunge in terilene. Prodajalec Ivan Poteko je povedal, da se že pripravljajo za jesensko in zimsko sezono.
Tako so torej založene nekatere trgovine v Brežicah. Ene manj. druge bolj. Potrošnik pa je lahko res zadovoljen le v MODI in OBUTVI, povsod drugje pa je zaloga pomanjkljiva in celo nezadostna. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da trgovci ne smejo odlašati z nabavo potrebnih artiklov za jesen in zimo. Prisluhnejo naj željam potrošnika ln potem bo izostala stalna spremljevalka trgovin »nimamo« ln marsikatera upravičena jeza na račun trgovine.
J. S.
Tri čarovnice iz Bedarij
» ... Največ coprnic prebiva v Podgradu, v Gaberju in na Mokrem polju...« beremo v Zbranih spisih Janeza Trdine. Pri tem pa se vprašamo, kaj bi Janez Trdina danes zapisal, če bi še enkrat prepotoval naše Podgorje, od koder je črpal snov za svoje knjige. Leščerbo je zamenjala elektrika; novice, ki so jih takrat prinašali le berači, se zvedo danes ob radijskem sprejemniku; vaškega krčmarja, ki je priložnostno peljal tudi ljudi v mesto, nadomešča avtobus; na televizijskem zaslonu gledamo stvari, o katerih se za časa Trdine nikomur še sanjalo ni... Nekaj pa je le še ostalo, kar bi človek zdrave pameti sicer zanikal, a je vendarle res: čarovnije. In če so čarovnije, morajo biti tudi čarovnice, ali ne?
Da je temu tako, bom navedel tri primere, ki pona-zorujejo ugotovitve, katere je Janez Trdina dobil ob svojih potovanjih po Podgorju. Prvi primer je sicer malo starejšega datuma (kar pa stvari ne spremeni), medtem ko sta druga dva iz prejšnjega tedna, torej sveža.
»V Bedarijah niso iz zadnje moke!« pritrdi vsakdo, ki pozna to naselje. To je tudi točno, saj so do zadnjih volitev imeli odbornika, še prej predsednika občine in še pred tem župana. Enonadstropna šola je v zadnjih desetih letih vzgojila precej rnladine; nekateri se še šolajo v mestih, nekaj pa jih je že v dobrih službah. To pa seveda se ne pomeni, da je vera v čarovnice izginila. Kje pa! *
Koprivarica je nekega dne namočila svinjsko kračo v skledo in odšla v klet, kjer jo je čakala soseda, da ji bo dala krompirja kifelčarja, ker da je tako zgoden, v zameno pa ji bo vrnila še enkrat toliko navadnega mer-kurja. Predno sta se babnici sporazumeli, je minilo precej časa. In ko se je Koprivarica vrnila v kuhinjo, je široko zazijala: glej ga, vraga, krače m bilo več v skledi!
»Muki! Mukiiii!« je klicala psa, nekakšno zmene sumljive pasme, ki je bil prvi obdolženec za ukradeno kračo. Mukija pa nikjer.
»Prekleti cucek! Saj sem rekla, da je za samo škodo pri hiši,« je tarnala okrade-na klepetulja in izustila precejšnje število brezbožnih besed nad ubogega Mukija. Kmalu se je pokesala in zatrdilo sklenila, da bo šla že v nedeljo k spovedi, zatrdno!
Popoldne istega dne, ko je Koprivarica jeza že malo popustila in je Muki brez kazni zeval pod šupo, se je pri najbližnjih sosedih, ki so oddaljeni dobrih dvesto korakov, močno kadilo- Čeprav tam nimajo otrok, bi se lahko kaj vžgalo, je pomislila Koprivarica in stekla za vogal.
Tedaj pa — o groza! Na dvorišču je plapolal ogenj. Gospodar je imel na gnojnih vilah nataknjeno kračo, ki je bila zjutraj prav njej ukradena! Vrtel jo je nad plamenom in nepremično buljil v ogenj z vsemi člani družine, ki so stali v krogu z najož-Jfani sorodniki vred.
»Kaj pa delate?« je skoro zakričala vsa zmedena Koprivarica.
»Dobro Je!« je odsekal gospodar in vile so omahnile v
žerjavico, tako da je krača zacvrčala v ognju.
»Tega si ne bi mislil!« je dodal, kot da mu je vsega tega početja žal.
»Ja ... kaj pa mislite?« je vedno bolj zmedena vpraševala Koprivarica.
»Nič, nič! Zdaj je kar je,« je polglasno ugotovil nečak in vsi so se kot domenjeni spogledali.
»Tistole kračo sem zjutraj namočila, da bi se bolj očistila, pa mi jo je ta prokleti pes odnesel.«
»ze dobro, že dobro, saj smo zgovorjeni,« je gospodar vse skupaj ošinil s pogledom ln že so vedeli, kaj to pomeni. Odšli so v hišo, Koprivarica pa domov. Toda Koprivarica bi ne bila ženska, če bi ne bila radovedna, kaj bo sedaj. Ko je bila že pred svojo hišo, se je obrnila ln šla spet hitro nazaj.
»Moram se prepričati, kaj delajo. Menda ne mislijo, butci, da sem coprnica?!«
Vezna vrata so bila priprta, hišna pa na stežaj odprta, ko je stopila na prag in prisluhnila: » . .. to naj ostane med nami, kot sem že rekel. Da bi ona ne imela takih zvez, bi ji že pokazal, ampak tako pa ... saj veste.«
»Ja, ja, že; ampak kdo bi si bil mislil, da jo bomo dobili?« je vprašujoče pogledal gospodarja najmlajši član družine.
»No, konec o tem! Naj nihče ničesar ne zine! Kar je bilo, je bilo. To vam lahko samo škoduje. Hvala bogu, da smo pravočasno preprečili nesrečo. Kdo ve, če že jutri ne bi crknila prašiča ali pa bi pršutarja dobila rdečico; in kaj le vedo tisti tam v m'estu??? Nič! In tako si ob žival in ob denar.«
»Vidite, česa so ljudje zmožni,« je nadaljevala stara mati, ki ji je šlo že na jok.
»Le kdo bi mislil na Ko-privarico, ki drugače ni slaba baba ...«
Koprivarica se je vrnila domov brez besed.
*
Če so pri kmetih brez kruha, je to znak največje revščine ali pa skrajnega varčevanja, kjer si »ne privoščijo«, kar ugotovijo tisti, ki bi se jim s kruhom moralo pastre-či. Kako pa lahko postane to usodno, nam pove tale primer:
K Lesarju je prišel nepričakovan obisk. Se je bila skorja kruha pri hiši, ampak takega Lesar ni hotel dati na mizo. Mož, ki pravzaprav niti ni vedel, kako je s kruhom, je samo namignil ženi, sam' pa je postavil na mizo polič s šmarnico, ki jo je malo prej prinesel iz zidanice. Lesarica pa k sosedovim.
»Saj veste, da pri nas nismo brez kruha, ampak ravno zdajle ga   je   pa zares
»Jaz imam' izkušnje! Saj sem rekel, da ne smete nobene spregovoriti, dokler ne pride ln — ali je prišla, ali ni, a?« je modroval stari.
»Ampak, to jo je moralo peči, da je prišla,« je globo-koumno ugotovil oni pri pe-
«•
»Ja, kaj jo tudi ne bo, saj je gorelo kot v Betaniji. Ja, saj pravim, zdaj pa že verjamem!«
|l!flllll!l!lllllll»lii!llll»ll»il»ll»lllillll»!lll!ll!l!!«^
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli   teden   so   darovali   kri   na   novomeški I
jj    transfuzijski postaji: Antonija Kastelic in Tončka Ko- 8
g Sir, Članici kolektiva ZTP Novo mesto; Marica Gril, §j M     Članica kolektiva KGPK Novo mrsto.
Danica Valant, Zdenka   Mcinaršič,    Stana    Lajkovič, 1
=     Slavko Judež, Jože Fabjan, Antonija Kure, elani ko- S
H     lektiva PTT Novo mesto; Martin Ajdišck iz KZ Novo g
s    mesto; Jože Ajdi<\ Stanko PugelJ, Marko Klcmcnčič, 1
Matija llalabanič,   Franc   HrovatlČ,   Ivanka   Jerman, g
§j     Ivanka Brajcr, Lado Ulc, Ivan Lubej, člani kolektiva m
g KGPK Novo mesto; Jelka Brtoncelj, Hospodin'n iz ji B     Stranske vasi; Anton Gole. up kojenec z Grma St«ns
Progar, Stanko Saje, Ivan Bradač, Marjan Zupančič, §j g     člani kolektiva Mesarija Novo mesto;   Ivanka Pugclj, S    članica  kolektiva  KGPK  Novo mesto.
prav takega, da ne boš prav nič prikrajšana!« se ji ni ustavil tok govora in opravičevanj-
Tri dni za tem dogodkom: Jerneje, katerega mati je posodila Lesarjem kruh, je potrkal pri njih.
»Dober večer, pa čeprav vam' tega skoro ne bi smel reči! Prišel sem. povedat, da se pazite! Vi vsi veste, da se bom jutri poročil in gorje, to vam rečem, če se mi kaj pripeti!«
»Za pet ran božjih, kaaj pa je?« je jecljala stara Lesarica, njen mož pa je medtem s težavo požiral slino in mislil, kam bi fanta udaril.
»Nič, kaj!« je odsekal Jerneje. »Tisto, ko ste prišli k nam po kruh, mislim. Samo tisto in nič več! će se bo kaj
zgodilo, gorje, to vam rečem še enkrat!«
*
»Ti prekleta prašiča trda-mana« je klela mati četverih otrok.
»Kaj se je pa zgodilo, kdo ti je kaj naredil, da se jeziš?« jo je pobarala soseda.
»Kaj nič ne veste? O, saj vidim, da res nič ne veste! Zato bom pa jaz povedala: onale (in pokazala je v smeri revne koče na koncu vasi), tista svinja prekleta! Ampak hvala bogu, zdaj je že dobro. Tri dni sem čakala, da jo bo hudič kam odnesel in šele sinoči sem ji lahko sunila staro janko ter z njo pokadila otroka, ki zaradi one hudičeve coprnice že pet dni ne spi in ne je. In ko sem ga sinoči pokadila trikrat gor in
trikrat dol navzkriž, mu je odleglo in takoj je sirota zaspalo. No, danes sem ga vseeno nesla k zdravniku, ker mi mož le ni dal miru, pa so ga pridržali na otroški polikliniki.«
»Pa si povedala zdravniku tisto o Janki in dimu?«
»Ne, kaj pa se oni na to zastopijo! Rekel je le, da bi ga morala že prej prinesti in pa za stanovanje se je zanimal, kot da ima to kaj zveze. No saj pravim, ti doh-tarji!«
Kaj podobnega se v naših krajih še lahko zgodi, toda samo slučajno. To se je namreč dogodilo v Bedarijah in ne kje drugje, ne pozabite!
Janez Podgorski
Prebrisana ptička v Krškem
Marija Tivadar, doma iz okolice Murske Sobote, je bila 1961 zaposlena kot natakarica v gostišču Murko v Vidmu-Krškem. Dohodki pa niso zadoščali za lepe obleke, zato si je pomagala tako, da je cigarete in kokto prodajala za svoj račun, dnevne obračune zalog pa je popravljala oziroma izstavljala lažne obračune. Tako si je v kratkem času prilastila 1779 zavitkov cigaret Morava, 2190 za-
vitkov Zeta, 39 zavitkov Ibar, 55 zavitkov Drava, 270 zavitkov vžigalic, 38 zavitkov Jadran cigaret, 62 cigar, 3 zavitke cigaret Filter in 2088 steklenic kokte, v skupni vrednosti 319.722 din.
Zaradi tega se je morala pred nedavnim zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Novem mestu. Krivde ni hotela priznati in je vztrajno trdila, da ni popravljala številk v blokih ona, četudi je
Tat je pustil listek z obvestilom ...
zmanjkalo; daj mi ga, Jerica, pol hleba, saj ste ga danes spekli, in verjemi, vrnila ti ga bom. Ko bo naše žito zmleto, ti ga   bom vrnila,
Matični urad Sevnica
V juniju Je bila izven bolnišnice rojena ena deklica.
Poročili so se: Alojz Lisec, železničar iz Preske, in Ana Znidar-šič, poljedelka iz Konjskega; Alojz Komac, delavec iz Jablance, ln Ana Možic iz Vrha pri Boštanju; Jože Fabljan, računovodja, in Marija Lisec, natakarica, oba iz Dolenjskih Toplic; Avgust Ratej iz Ore-hovega. in Marta Podlipnik, mode« larka Iz Boštanja; Alojz Pavlic, varilec verig iz Gor. Leskovca. In Ana Zemljak, poljedelka iz Trnov-ca; Marjan Košar, pismonoSa iz Zigarskega vrha, ln Marija Pope-lar, pomožna kuharica iz Meten vrha; Ervin Vreg, aranžer iz Ljubljane, in Valerija Kurnlk, učiteljica iz Sevnice.
Umrli so: Jože LekSe, kmetovalec iz Močvirja, 85 let; Helena Lisec iz Dol. BoStanja, 89 let, Jože Močivnlk, kmet iz Okroglic, 52 let; Marija Cuber, upokojenka iz Sevnice, 83 let; Janez Tabor, kmet iz Smarčne pri BoštanJu, 82 let; Franc Bizjan, železniški upokojenec iz Sevnice, 77 let: Marija Ciplč, gospodinja lz Lončarjevega dola, 66 let.
Te dni je stal pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu 65-letni Franc Jelen, ki je bil obtožen vlomne tatvine. Imenovani je bil brez stalne zaposlitve, selil se je iz kraja v kraj in priložnostno delal. Tako se je land oktobra zatekel na Dečji vrh, kjer ga je neki kmet vzel pod streho. Pri njem je Jelen pomagal, kolikor mu je bolezen dopuščala, predvsem pa pazil na otroke. Tam je ostal vse do srede marca letos, ko je nekega dne, ko je družina odšla zdoma, on pa je ostal doma z otroki, iz zaklenjene sobe in omare vzel
113.000 din in nekaj obleke ter odšel. Gospodarju je pustil listek z obvestilom, da je on tat, in da bi ga še bolj razjezil, mu je po pobegu še dvakrat pisal in poslal pozdrave ...
Denar je zapravil v družbi, precejšnjo vsoto od tega pa mu je vzela neka prijateljica. Jelen je bil zaradi drugih kaznivih dejanj že večkrat pred sodniki in v zaporu. Vse to je sodišče upoštevalo, prav tako tudi njegovo starost in bolezen, ter mu odmerilo 1 leto in 2 meseca strogega zapora.
Na izletu s tujim mopedom
Ladlllav Mrak, delavec v mehanični delavnici v Skofjl Loki, je lani, ko je zorelo grozdje, napravil Izlet na Dolenjsko. V Straži so takoj opazili tujca z belimi naočniki, ki Je govoril po ljubljansko m spraševal za zvezo z Dol. Toplicami.
Pred hišo št. 7 Jc opazil rdeč moped. Lastnik Dušan Dular je šel z ženo v Straško goro, moped pa je pustil pred hišo svojih sorodnikov. Ko je prišel nazaj, mopeda ni bilo več . . .
Mrak se je odpeljal z rdečim mopedom po dolini Krke proti Ljubljani, In ker jo med potjo opazil, da bo premalo goriva za tako dolg izlet, Je v Malih Reber-cah pri Zagradcu spraševal za bencin. Tam ga seveda ni dobil, zato se Je odpeljal dalje, in ko se Je moped ustavil, ga jo zavlekel pod kozolec na Muljavi. Tam ga Je našla neka ženska in javila miličnikom, da je pod njenim kozolcem rdeč moped neznanega lastnika. Miličniki so »izletnika« našli, ko se je z vlakom pripeljal do Višnje gore.
Zadevo je obravnavalo sodišče v Novem mestu ln prisodilo Mraku 25.000 din kazni, razen tega bo moral odšteti se kaj več lustniKu mopeda v odškodninski civilni pravdi. Ce bi najel taksi, bi se lahko za ta denar lepo popeljal na izlet na Dolenjsko In nazaj domov . . .
Zaredi gozdne parcele
Jože Lorgar je s svojim očimom Francem Krizmanom že dalj časa sprt zaradi gozdne parcele. Letos maja je Krizman na svojem dvorišču kidal gnoj. Longar je prišel za njim, mu iztrgal gnojne vile iz rok in ga s toporiščem sunil v desno lice. Longarja Je novomeško sodišče obsodilo na 20 dni zapora, pogojno za 1 leto.
kriminalistična tehnika v Ljubljani ugotovila, da je pisava njena.
Dokazi o njeni krivdi so bili očitni, zato jo je sodišče obsodi.o na eno leto in 3 mesece strogega zapora. Ker je obtoženka še mlada, se bo morda zdaj le spametovala in bo skušala poslej pošteno živeti, saj je videla, da s krajo in lažjo ne pride drugam kot v zapor
Srnino so jedli
Anton Papež in Janko Bre-celjnik iz Suhe krajine sta se pred kratkim zagovarjala pred sodiščem v Novem mestu. Letos februarja je šel Papež z mladoletnim Brecelj-nikovim sinom v lovišče v Hinjah. S seboj sta imela pse, ki so začeli zasledovati srno, ko so žival ujeli, sta jo Papež in Breceljnik odnesla na Breceljnikov dom in jo prepustila očetu. Ta je srno vzel in jo jedel z družino vred, čeravno je vedel, da je prišla v hišo na nedovoljen način.
Sodišče je prisodilo Antonu Papežu 5.000 din kazni, Janku Breceljniku pa 7.000 din. Obadva morata razen tega plačati Lovski zvezi v Ljubljani še 10 tisoč odškodnine. Toliko verjetno Breceljnikov! ne izdajo za meso v vsem letu, zato si bodo prav gotovo dobro zapomnili, kdaj so Jedli srno . ..
To je bilo pa res poceni
Anton Rodič lz Sel pri Bell cerkvi je nekoč naletel na edinstveno priložnost: v gostilni »Beti« v Šmarjeških Toplicah mu Je nekdo ponudil kovinsko samokolnlco za 1000 dinarjev, čeprav Jc bila vredna 22.000 dinarjev. Prav gotovo si J« lahko mislil, da Jc ukradena, ker Je tako poceni. On pa Jo Jo kljub temu kupil in si s tem nakopal na vrat precej potov in stroškov
Zaradi nakupa ukradeno stvari se Je zagovarjal pred novomeškim sodnem. Prisodilo mu jc 10.00(1 din denarne kazni, kJ jo mora plačali v dveli mesecih, samokolnlco pa mora vrniti lastniku Vodni skupnosti Dolenjske. Po vsej ver jetnosti P» to ni vse, ker bo moral odšteli w> odškodnino za uporabo »omok«'-nlec.
Šolske knjige brezplačno?
20. julija je bila v Ljubljani tiskovna konferenca v republiškem sekretariatu za informacije. Predsednik Odbora za prosveto, kulturo in znanost Ludvik Gabrovšek, republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič in republiški sekretar za raziskovalno delo in visoko šolstvo Mirko Tu-šek so govorili novinarjem o problemih štipendiranja, o rezultatih enega leta reforme gimnazij, o učbenikih za osnovne šole in šole II. stopnje ter o strokovnem izobraževanju.
V lanskem šolskem letu smo za štipendiranje 13.478 študentov in dijakov porabili 1.282 milijonov dinarjev, letos pa za manjše število štipendistov enako vsoto. V jeseni predvidevajo preusmeritev sklada, iz katerega bodo najemali slušatelji višjih šol posojila, tako da bodo mogli najemati posojila študentje vseh letnikov.
Komisija, ki je obiskala le-
tos 27 gimnazij, je ugotovila, da 16 gimnazij ne izpolnjuje osnovnih pogojev za delo in zato je v Sloveniji doslej priznanih (verificiranih) le 11 gimnazij.
V sedemletnem programu je predvideno, da bodo verjetno dobili učenci šolske knjige in malice brezplačno, kar bo za starše pomenilo mnogo manj izdatkov kot prej. Starši in drugi naj bi vplivali na knjigarne, da učbenike pravočasno preskrbe. Letos bo izšla tudi vrsta učbenikov   in  priročnikov, ki
jih doslej še nismo imeli. Vsi učbeniki ter cene so natisnjeni tudi letos v posebnem spisku, ki naj bi bil dostopen vsakomur, ki se zanima za to.
Republiški prosvetni organi pripravljajo poročilo o novem konceptu tehniških in drugih strokovnih šol za gospodarstvo in družbene službe ter teze o organizaciji in delu izobraževalnih centrov-Oboje bo osnova za zakon o poklicnem izobraževanju, ki naj bi bil izdelan do konca leta.
Kajuhove nagrade za 1963
V soboto, 20. julija, so v Ljubljani razdelili letošnje Kajuhove nagrade.
Prvo nagrado je dobil Tone Svetina za roman »Ukana«. Knjiga govori o poteh Prešernove brigade oziroma 31. divizije; vsi liki, od komandantov brigad
do poslednjega borca, so verni, resnični in prepričljivi. Dve drugi nagradi so podelili Alojzu Srebotnja-ku za glasbeno delo »Re-quiem za talca« in Ivu šu-bicu za sliko »Vojna«. Tretje nagrade so pripadale: Francu Škerlu za knjigo »Narodnoosvobodilno gibanje na srednjih šolah v Ljubljani«, Francu Sotler-ju za strokovno študija »Pohod XIV. divizije«, Darji Vošnjak in Milki Kovic za tekst »Prebredeni hudournik«, ki je pretresljiva izpoved vojnih grozot iz ust dvanajstletnega otroka; Stanki Vilhar za roman »Sence pod Matajur-jem« in Ivanu Seljaku za ciklus risb s tematiko iz NOB.
Spominu Milana Jakliča
Pred kratkim so na Vrhniki pokopali Milana Jakliča, nekdanjega urednika naprednega tednika »Naš list«, sourednika »Rdečega praoora« in »Zarje«. Pokojni Jaklič je tudi prvi prevedel v slovenščino MarxjEngelsov »Komunistični manifest«. Njegov prispevek za širjenje naprednih idej v naši družbi je dragocen in pomemben.
VI IN VAŠE SRCE
je naslov nove knjige iz zbirke »Popularna medicina«. Avtor H. M. Marvin je v sodelovanju s štirimi drugimi medicinskimi strokovnjaki skrbno opisal vse srčne in žilne bolezni. Delo je napisano poljudno, tako da je dostopno vsakomur. Posebno poučno je poglavje, ki obravnava nekaj pogostih splošnih napačnih mnenj o srčnih boleznih. Knjigo je prevedel dr. Franjo Smerdu, broširana stane 1200 dinarjev, izdala pa jo je Državna založba Slovenije.
Dragoceni ikoni
V samostanu Gračanica so pred kratkim odkrili zelo lepe ikone iz 13. stoletja. Ikoni Matere božje in Kristusa sta v naravni velikosti in pomenita velik dogodek v naši kulturni zgodovini, saj sta naši doslej največji ikoni.
Profesor Tone Trdan
»MOST NA DRINI« - znova v slovenščini pri DZS
Jože G»rjup: STUDIJA  (1929 — Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki)
Prejšnji mesec je Državna založba Slovenije izdala najbolj znamenito delo našega Nobelovega nagrajenca Iva Andriča, kroniko »Most na Drini«. Glavni junak je mogočni višegrajski most, ki ga je dal sezidati domačin Mehmed paša Sokolović v 16. stoletju. Ob
Glasbeni natečaj doma JLA v Beogradu
Dom JLA v Beogradu je razpisal natečaj za najboljša glasbena dela na revolucionarne teme ter tematiko iz življenja pripadnikov JLA. Nagrade za kan-tate so 300.000, 200.000 in 100.000 dinarjev, za vojaške pesmi in koračnice 120 tisoč. 90.000 in 60.000 dinarjev, za zabavne pesmi pa 100.000, 80.000 in 50.000 dinarjev.
tem mostu se razvija vse zasebno in javno življenje ljudstva, čez most se zliva zgodovina od časa turškega fevdalizma do prihoda avstrijskih osvajalcev in prve svetovne vojne, ko vržejo most v zrak. Osnovna odlika romana je globoko občutje preteklosti in pretresljiva umetniška moč, s katero avtor oživlja zgodovino v konkretnih Q,sebah in dogodkih. Knjigo je prevedel Tone Poto-kar; v platno vezana stane 3000 dinarjev.
Konferenca esperantistov
Od 28. julija do 1. avgusta bo v Beogradu pod pokroviteljstvom komisije UNESCO konferenca šol, v katerih poučujejo esperanto. Doslej se je že prijavilo 80 esperantistov iz 20 dežel.
Novomeško učiteljišče je 18. julija doletela huda izguba: po kratki, vendar izredno mučni bolezni je preminil eden njegovih najboljših vzgojiteljev, predavatelj pedagoških predmetov — profesor Tone Trdan. Pokojnik je služboval zadnjih dvanajst let nepretrgoma na tem zavodu, hkrati pa je opravljal tudi posle didaktičnega vodje vadnice. Kot tak si je pridobil veliko zaslug za vzgojo našega mladega učiteljske-
ga rodu, saj je šla skozi njegove izkušene roke cela vrsta absolventov novomeškega učiteljišča.
Prof. Trdan pa je bil dobro znan tudi širši javnosti, saj se je dolgo vrst let udej-stvoval na najrazličnejših področjih: bil je izvrsten režiser, predavatelj, kulturni poročevalec, po ustanovitvi Društva prijateljev mladine kar sedem let njegov predsednik, tri leta je vodil tukajšnjo vzgojno svetovalnico, bil predsednik mojstrske izpitne komisije, član izdajateljskega sveta Dolenjskega lista, njegov dopisnik itd. Nič čudnega, če je torej po njegovi smrti nastala vrzel, ki je dolgo ne bo moč izpolnili.
Tone Trdan se je rodil 15. decembra 1910 v Prigorici kot kmečki sin. Po dovršeni meščanski šoli je v Ljubljani študiral učiteljišče in 1931 diplomiral. Nato je eno leto učiteljeva! v Petiševcih (Prekmurje), potem pa je bil
premeščen v Veliko Dolino v takratnem brežiškem okraju. 1939 je bil premeščen na meščansko šolo v Novem mestu, kajti medtem je bil, željan še nadaljnjega znanja, dovršil zagrebško višjo pedagoško šolo (fizika in matematika). Zatem se je vpisal še na ljubljansko univerzo, vendar mu je vojna študij onemogočila. Julija 1942 so ga Italijani za eno leto odpeljali v internacijo v Conars-
Po osvoboditvi je bila meščanska šola odpravljena in Trdan je bil dodeljen gimnaziji. Zdaj se je odločil, da dovrši univerzo, 1947 je diplomiral, in sicer iz pedagogije z logiko in etiko in iz biologije. Ko je bil 1951 zaradi svojih bogatih izkušenj in kot izvrsten metodik premeščen na učiteljišče, se je še bolj predal pedagoškemu delu. Požrtvovalno je vodil Društvo prijateljev mladine, se trudil, da bi ustvaril trdne temelje prepotrebni vzgojni posvetovalnici, skušal kot predsednik poživiti Pedagoško društvo in sprožil idejo o izdajanju pedagoškega strokovnega glasila, kar je bilo tudi uresničeno.
Prof. Trdan se je še iz dijaških let močno zanimal tudi za igralsko umetnost, saj je prvotno celo sam hotel postati igralec. Tako se je kmalu vključil v novomeško amatersko igralsko skupino in režiral vrsto uspelih iger, ki so žele priznanje tu pa tudi drugod. Prav tako je tudi na učiteljišču učence pripravljal za tovrstno delo na podeželju.
S smrtjo profesorja Trda-na je Novo mesto izgubilo zelo delavnega in sposobnega kulturno-prosvetnega delavca, njegovi poklicni kolegi in vodstvo šole težko nadomest-Ijivega pedagoga, prijatelja in dobrega družabnika, mladina pa razumevajočega, vedrega vzgojitelja. Posebno hud udarec pomeni njegova smrt za pokojnikovo družinico, saj je bil Tone Trdan nadvse skrben oče in mož.
Zanimivo za filateliste
Slikar Božidar Jakac je izdelal osnutke za serijo znamk s portreti pisateljev Dositeja Obradovića, Vuka štefanovića Karadži-ća, Franca Miklošiča, Ljudevita Gaja in Petra Petroviča Njegoša. Jakac je nedavno izdelal tudi serijo Meštrovičevih znamk.
Avgustinčičev spomenik v Suezu
Jugoslovanski kipar Antun Augustinčič bo izdelal spomenik graditeljem Sueškega prekopa in Port Saidu, mestu herojev. Ponudbo za to delo je našemu kiparju izročilo ministrstvo kulture in nacionalne orientacije ZAR.
JOŽE DULAR:
Urbih
azenisina
(Odlomek iz romana »KRKA UMIRA«)
V DularJevcm domačijskem in socialnem romanu »Krka umira« je epsko razpredena zgodba vaškega veljaka Urbihe in njegove družine sicer stržen knjige, vendar je poudarek romana na kolektivnem življenju va*i, ki zaživi prti bralci v povezanosti in razklanosti ljudi in interesov, prav posebno pa še v nasprotju bogatih in revnih. Ko hoče Urbiha, ki je t> svoji htii popoln gospodar, s prevzemom račjega lova v Krki zagospodariti še nad vasjo, se začne med njim Wl vaščani vrsta ostrih prepirov in obračunavanj. Boj z<i rake je hkrati široka podlaga življenja dolenjske vasi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, življenja, *' te razpeto med socialna nasprotja, elementarne nesreče, sovraštvo in ljubezen, zlasti pa Krke, ki pred oralci zaživi v vsej barvitosti.
Drugo izdajo knjige je oskrbela založba OBZORJA v Mariboru.
letnJ°maž ^ Lenčka sedita ob Krki. V poznem pokonci ,vlt>polclnevu Je zamrla topla nedelja. Kričanje le nnH se otrok Je Potihnilo, čebele so se utrudi-Pravit- ^vetoCo ajdo in kdaj je že bil odropotal za-
Sr!       S starim Urbiho v Žužemberk! Plegj jCe Je komaj slab  komolec odmaknjeno od precJ ~™r- °ba strmita v svetlo reko. V majhnem otišu vodna        miruje topla voda in rjavo zeleni listi po-rese, pripeti na dolga rjava stebla, negibno po-
čivajo na njej. Vmes počasi plavajo drobne zelenke in le kdaj pa kdaj frene kakšna nad gladino in jo za hip vznemiri.
Trava na bregu je pokošena; kosec je pustil le dolgo šumeče trstje, ki raste iz zamočvirjenega dna, šop kolmežev in pa nizko grmičevje, čez katerega se nerodno spenja bodičasti kopinjek. Veter prav rahlo vleče, komaj toliko, da se počasi premika listje gabrov, katerih skrivenčena debla so prijetno topla v zadnjem soncu.
Tomaž in Lenčka sedita ob vodi in sta srečna. Srečna v sto in tisoč besedah, ki so v teh urah zašle med njiju, srečna v opoju priseg in obljub. V njenih očeh ni več tiste groze, ki jo je bila objela takrat, ko je začutila pod svojim srcem živo bitje, ko se je razodela Tomažu in jo je ta s trdo besedo pahnil v vrtinec grenkobe, trepeta in bojazni. Ne, danes je bil drugačen; glas mu je drhtel kot ločje, bil je odkrit, topel in prepričljiv, da jo je vso prevzelo in se je zato ob njegovi strani začutila močna in srečna. Bil pa je tak zavoljo resnične ljubezni, ki jo je čutil do Lenč-ke; ljubezni, ki Je včasih le predrla skozi trdo skorjo prirojene in privzete robatosti in je bila prav zato v teh redkih izbruhih še bolj ognjena in viharna ter uporna do vseh, ki so jo hoteli pogasiti.
Da, to čuti Tomaž in Isto čuti tudi Lenčka. Oba čutita, da ju nekaj druži za vse življenje in da ne smeta pustiti, da bi drugi te vezi pretrgali. Kajti nju ne veže samo neka nevidna ljubezen, temveč njuna prava, resnična kri, ki že sedaj združena živi v otroku pod Lenčkinim srcem. Zato pa je tudi samo ena pot: da Tomaž Lenčko povede pred oltar in od tam na svoj dom.
Toda naj bo ta pot še tako jasna in ravna, je le ni mogoče prehoditi, če je na njej toliko ovir, kot jih Je tu. Će sta Tomaž in Lenčka v mislih odstranila eno, se je pred njima pokazala spet druga, če ne celo kar
dve ali tri hkrati. Zdelo se je, da sta bila vsaj za enkrat popolnoma brez moči. Lahko bi se poročila, lahko izginila iz vasi; to pa bi bilo tudi vse. Tega pa nista nameravala, vsaj Tomaž ne. Zato je treba samo čakati, da se stari Urbiha unese, da spozna, da je vsaka beseda o Rebernikovi odveč; čakati, da sprevidi, da se je Tomaž trdno odločil za Lenčko in da mu tudi samemu ne preostane nič drugega, ko da privoli v to odločitev. To pa se bo po Tomaževih mislih zgodilo kmalu, res kmalu.
Da, vrata Urbihove hiše se bodo Lenčki odprla! In še prav na široko, kot se spodobi za bodočo gospodinjo! Če pa bi le vse tako naneslo, da vso to jesen in zimo ne bi smela prestopiti njihovega praga, potem bo v zgodnji pomladi, ko bo prišel na svet njun otrok, tega nebogljendka Tomaž sam odnesel na svoj dom. In ko bo tam otrok, bo morala z njim priti še mati. Kako pa naj sicer tak sirotek živi brez matere? To bo zadnja rešitev, če bi vse druge odpovedale.
Tomaž govori prepričevalno in Lenčka ga zavzeto posluša. Vse je naenkrat tako preprosto, vse bo iz-gladil otrok, ki ga pričakujeta. Potem bo vse drugače. Kako bo, Lenčka sicer ne ve, toda kljub temu čuti, da jo je že zdaj vso prevzelo tisto neznano čustvo, ko bo z otrokom na rokah stopala po Urbihovi hiši. Ne toliko zavoljo tega, ker bo prišla k njihovemu ognjišču, kolikor zato, da bo imela ob sebi Tomaža, da bo njegova prava žena in da bo njun otrok nosil njegovo ime. Ob tej misli vsa srečna zastrmi v Tomaža, ga prime za roko in zašepeta:
»Potem se bova vzela, kajne?«
»Seveda se bova, norica moja!«
»Pa se ne bi mogla že prej?« tipajoče napeljuje. »Glej, nerodno mi je, ko ljudje vedo, kako je z menoj.«
28
Ta proglas nič ne govori o neposredni borbi za oblast. Te naloge ni postavila niti kompanija Nemčije niti Komunistična internacionala. Toda lahko povem, da progTam Komunistične internacionale predvideva oboroženo vstajo.
Sodišče je tukaj prišlo do zaključka, da dejstvo, ker si komunistična stranka postavlja za cilj oboroženo vstajo, pomeni, da je to vstajo že tudi neposredno pripravljala in da bi jo morala takoj pričeti. Toda to je netočno, nelogično, da ne rečem kaj hujšega. Da, točno je, da je borba za diktaturo proletariata naloga komunističnih partij po vsem svetu. To je naše načelo, to je naš cilj. Toda to je določen program, za čigar uresničenje so potrebne sile ne samo delavskega razreda, temveč tudi drugih delovnih slojev. Vsem je znano, da je kompartija Nemčije bila za pro-letarsko revolucijo, toda vprašanje, katerega je treba rešiti na tem procesu, ni v tem. Vprašanje je, ali je bila oborožena vstaja in prevzem oblasti določena resnično za 27. februar v zvezi s požarom v Reichstagu?
Gospodje sodniki, kaj je pokazala sodna preiskava? Čudovita zgodba, da je požar v Reichstagu baje delo komunistov, je popolnoma propadla. Nočem tukaj navajati izjave prič, kot so to delali drugi branilci. Toda to vprašanje lahko smatramo za popolnoma jasno za vsakega človeka, ki normalno razsoja. Požar v Reichstagu ni v prav nobeni zvezi z dejavnostjo kompartije: ne samo z vstajo, temveč tudi ne z demonstracijami, stavkami ali s kakšno drugo podobno akcijo. To je v celoti dokazala sodna preiskava. Požara v Reichstagu — ne govorim o trditvah zločincev in psihopatov — ni nihče sprejel kot signal za vstajo. Nihče ni opazil, da bi bile v zvezi s požarom v Reichstagu sploh kakšne akcije, dejanja ali poskusi vstaje. Vsega tega ni nihče slišal. Vse zgodbe o tem datirajo iz poznejših obdobij. V tem času so bili delavci v obrambi pred napadajočim fašizmom. Kompartija Nemčije je skušala organizirati odpor množic, obrambo. Toda dokazano je, da je bil požar v Reichstagu izgovor, uvod v široko zasnovan uničujoč pohod proti delavskemu razredu in njegovi avantgardi — komunistični partiji Nemčije. Neizpodbitno je dokazano, da odgovorni predstavniki vlade 27. in 28. februarja sploh niso mislili, da se pripravlja komunistična vstaja.
Jaz sem pričan, ki so jih pozvali sem, v zvezi s tem postavljal mnoga vprašanja. Vprašal sem predvsem Hellerja, slavnega Karwahnea (v dvorani smeh), Fre-ya, grofa Helldorfa, policijske uradnike. Kljub različnim variantom so vsi ti izjavili, da sploh niso ničesar slišali o tem, da se pripravlja komunistična vstaja. To pomeni, da se vladajoči krogi niso lotili absolutno nobenih ukrepov.«
Predsednik sodišča: »Toda sodišče je prejelo obvestilo o tem od načelnika Zahodnega odseka policije.«
Dimitrov: »Načelnik Zahodnega odseka policije navaja v svojem obvestilu, da ga je poklical k sebi G6-ring in mu dal ustna navodila za borbo proti komunističnim zborovanjem, stavkam, demonstracijam, volilni kampanji itd. Toda celo v tem obvestilu ne govori o tem, da so se lotili ukrepov proti bližnji komunistični vstaji.
Včeraj je o tem govoril tudi advokat Seuffert. Naredil je sklep, da nihče v vladajočih krogih ni v tem trenutku pričakoval vstaje. Seuffert se je skliceval na Goebbelsa in se opiral na to, da ta v začetku sploh ni verjel v poročilo o požaru v Reichstagu. Ce je bilo res tako, to je drugo vprašanje.
V tem pogledu je dokaz tudi izredni dekret nemške vlade 28. februarja 1933. leta. Izdan jc bil neposredno po požaru. Prečitajte ta dekret! Kaj tam piše? V njem je rečeno, da se ti in ti členi v ustavi ukinjajo, namreč členi o svobodi organiziranja, svobodi tiska, nedotakljivosti stanovanja itd. Bistvo tega izrednega dekreta je njegov drugi člen — pohod proti delavskemu razredu.«
Predsednik sodišča: »Ne proti delavcem, temveč proti komunistom.«
Dimitrov: »Povedati moram, da so na osnovi tega izrednega dekreta zapirali ne samo komuniste, temveč tudi delavce — socialdemokrate in katolike, ter da so razpustili njihove organizacije, /.dim podčrtati, da je ta izredni dekret bil usmerjen ne samo proti komunistični partiji Nemčije, čeprav je bil — razumljivo — v prvi vrsti naperjen proti njej, temveč tudi proti drugim opozicijskim strankam in skupinam. Ta zakon je bil neobhodno potreben za uvajanje izrednega stanja in je neposredno, organsko povezan s požarom v Reichstagu.«
Predsednik sodišča: »Če napadate nemško vlado, vam bom odvzel besedo.«
Dimitrov: »V tem procesu je ostalo eno vprašanje popolnoma nejasno.«
Predsednik sodišča: »Vi morate govoriti obrnjeni k sodnikom in ne proti občinstvu, drugače lahko vaš govor smatramo kot propagando.«
Dimitrov razkrinkava naciste
Dimitrov: »Enega vprašanja niso pojasnili niti državno tožilstvo niti branilci. Niti najmanj se ne čudim, ker se jim je zdelo, da to ni potrebno. Tega vprašanja so se zelo bali. To vprašanje je sledeče: Kakšen je bil politični položaj v Nemčiji v februarju 1933. leta? Ob tem vprašanju se moram zadržati. Politični položaj je bil ob koncu februarja takšen, da se je v taboru nacionalne fronte vodila borba «
Ponarejevalci spričeval bsojeni
Vladimir Vukičević obsojen na 10 let strogega zapo* Ostali beograjski prosvetni delavci, ki so sodelovali pri ponarejanj *ui spričeval, so bili obsojeni na zaporne kazni do $ •
Urbanisti zahodnonemškega mesta Freiburga so si zastavili nalogo, da zgradijo stanovanjsko poslopje, v katerem bodo imela stanovanja mnogo več sonca in svetlobe kot v običajnih stolpnicah. Rezultat tega prizadevanja so peterokotne stolpnice, v katerih ima vsako trisobno stanovanje po dva, vsako dvosobno stanovanje pa po en prostran balkon. Te osemnadstropne stolpnice so zgrajene iz betona.
K razpravi, ki je s krajšimi prekiriitvami trajala dva tedna, je okrožno sodišče v Beogradu pred kratkim izreklo sodbo skupini profesorjev ln predavateljev beograjskih šol, ki so za denarne nagrade, včasih pa tuda brezplačno. Izdajali lažna spričevala posam'eznim učencem iz Beograda in svojim znancem.
Vladimir Vukičevič, preda-vatelj kemije na 14. beograjski gimnaziji, ki Je na čelu te skupine, je bil obsojen na deset let strogega zapora. Razen tega ne sme opravljati predavateljskega poklica deset let po prestani kazni.
Dragoljub Peric, sekretar 8. beograjske gimnazije, je bil obsojen na sedem let strogega zapora ter prepoved opravljanja svojega poklica za dobo deset let po prestani kazni.
Mitar Menzalin, predavatelj matematike na osnovni šoli »France Prešeren« ln sekretar večerne gimnazije na eni izmed beograjskih šol, je bil obsojen na sedem let strogega zapora in prav tako na deset let prepovedi opravljanja svojega poklica po prestani kazni. Vladislav Kolon-
džič, vršilec dolžnosti direktorja 10. beograjske gimnazije je bil obsojen na tri leta strogega zapora in pet let prepovedi opravljanja svojega poklica. Branko Lazič, sekretar večerne gimnazije na 3. beograjski gimnaziji, pa je dobil dve leti zapora.
Med sojenjem so ugotovili, da je Vladimir Vukičevič skupno s svojimi soudeleženci izdelal kakih 50 lažnih spričeval o opravljenih posameznih razredih gimnazije. Spričevala je izdajal sam ali v dogovoru s soobtoženirhi, v glavnem z Dragoljubom Peričem. Za to je dobival denarne nagrade. Učence je »odkrival« obtoženi Menzalin. Za denarne nagrade, ki so znašale od 50 do 160 tisoč dinarjev, so lahko učenci, ki earadi slabih uspehov niso mogli nadaljevati šolanja, do-
NEUSPEL POSKUS SAMOMORA
Srbohrvaščina na Švedskem
Švedski radio je sklenil, da bo v program svojih tečajev tujih jezikov vnesel tudi srbohrvaški jezik. Prvi radijski tečaj našega jezika naj bi se pričel v januarju prihodnjega leta. Tečaj »Jugoslovan-ščine« pripravlja tudi Šved-
Vilma Rudolph promovirala
Ameriška črnka Vilma Rudolph, znana ameriška olimpijska prvakinja v hitrostnem teku, zapušča univerzo v Clarksvillu (ameriška država Tennessee), potem ko je z odličnim uspehom opravila vse zaključne izpite. Malo pozneje je s skupino svojih prijateljev hotela proslaviti ta dogodek, a jc zaman poskušala stopiti v neko restavracijo, rezervirano samo z'a belce: lastnik je raje zaprl svoj lokal, kot da bi pogostil črnce ...
Živela svoboda črncev v ZDA!
ska televizija. Do takrat pa morajo izdati še zajeten priročnik za poslušalce.
Srbohrvaški jezik, za katerega so se pričeli v Švedski in drugih skandinavskih državah vse bolj zanimati, bodo lahko poslušali tudi v sosednjih skandinavskih državah. Program tečaja in priročnik, ki naj bi ga pripravil prol'. Bogoljub Krejčik, bo poslušalcem omogočil, da spoznajo zgodovinsko in kulturno dediščino jugoslovanskih narodov, naravne in turistične zanimivosti itd.
Na univerzi v Stockholmu se trije podobni tečaji srbohrvaškega jezika pod vodstvom prof- Krejčika že odvijajo, največja švedska založniška hiša »Bonniers« pa je pred kratkim izdala priročnik za učenje našega jezika, namenjen švedskim turistom
Zanimanje za jugoslovanske jezike in njihovo literaturo je v tem delu Evrope naraslo predvsem   po podelitvi
Nobelove nagrade za književnost Ivu Andriću lanskega leta. Poleg več Andričevih del, ki so jih objavili — doslej so izšla štiri, pripravljajo pa še dve deli — naj bi letos izdali v švedskem prevodu še Krleževo »Vrnitev Filipa Latinoviča«, Marinko-vičeve »Roke« in ćosičevo delo »Daleč je sonce«.
Hkrati so tri največje švedske univerze — v Stockholmu, Upsali in Goteborgu — povabile predavatelje iz Jugoslavije, da bi tako poživile predavanja iz jugoslovanskih jezikov na svojih slavističnih katedrah. Redni profesor zagrebške univerze dr. Ivo Frangeš se je temu povabilu odzval in v preteklem šolskem' letu tam tudi predaval.
Univerza v Upsali se je razen tega odločila, da bo ustanovila stalno skupino za srbohrvatski jezik in književnost, njeno vodstvo pa naj bi zaupali enemu od jugoslovanskih predavateljev.
Neki delavec iz Stockhol-ma se je pred dnevi povzpel na 20 metrov visok električni drog, da bi se od tam vrgel v globino. Pri tem pa se je dotaknil žice z visoko napetostjo in dobil hude opekline. Nekaj časa je, stoječ na vrhu droga, okleval, medtem pa so že prihiteli gasilci, izkoristili ta trenutek odlašanja, ki ga pozna vsak samomorilec, in razprostrli gasilsko rjuho; srečno so vanjo ujeli hudo poškodovanega delavca, ki ga slika prikazuje v trenutku, ko se je pognal v globino.

»O tem sem prepričan, gospod Comeliau. To je celo gotovo. Ne morete si misliti, kako ugodno je voditi preiskavo .takole, v tihi in čudovito topli sobi, v naslanjaču, doma, daleč od vsega razburjanja, samo s telefonom pri roki, poleg skodelice zdravilnega čaja. Naj vam zaupam majhno skrivnost: sprašujem se, ali bi sploh bil bolan, ko bi ne bilo te preiskave. Očitno bi ne bil, ker sem se prehladil na Trgu de la Concorde v noči, ko so odkrili truplo. Ali pa zjutraj ob svitu, ko sva doktor Paul in jaz po mrliškem ogledu hodila po nabrežjih. Ampak to ni tisto, kar hočem reči. Brez te preiskave bi bil moj prehlad samo prehlad, za katerega se človek ne zmeni, saj razumete?«
Obraz sodnika Comeliau ja v njegovi delovni sobi je od jeze moral biti ves rumen, morebiti zelenkast.
»Po vašem mnenju ni prav nič nenavadno,« je rekel, »da ta človek po treh dneh še ni bil identificiran? Njegova slika je izšla v vseh časopisih. Kot ste mi rekli sami  ima ženo ...« »Res mi je to rekel.«
»Pustite mi govoriti, vas prosim. Ima ženo, najbrž prijatelje. Ima tudi sosede, gospodarja, kdo ve? Nekaj ljudi ga je po navadi videlo na ulici, ko je šel mimo ob določenih urah. Nihče pa se še ni oglasil, da bi ga prepoznal ali sporočil, da ga pogrešajo.«
»Povejte, gospod sodnik.« ga je prekinil Maigret, »se vam je kdaj zgodilo da ste si porinili v nos suh grahek?« »Kako?«
»Pravim: sun grahek. Spominjam se, da smo se tako igrali, ko sem bil otrok. Poskusite. Potem se
poglejte v ogledalo Začudili se boste nad tem, kar boste videli. Stavim, da boste z grahkom v eni od nosnic lahko hodili poleg ljudi, ki vas vsak dan vidijo, ne da bi vas prepoznali. Nič obraza bolj ne spremeni. In najmanjša sprememba najbolj zbega ravno osebe, ki so nas najbolj navajene. Kot pa vam je znano, je bil obraz našega moža skažen veliko bolj neusmiljeno kot z grahkom v nosu. Potem je še nekaj drugega. Ljudje si s težavo predstavljajo, da njihov sosed z druge strani stopnišča, njihov tovariš v pisarni, natakar v gostilni, ki jim vsako opoldne postreže, lahko kar na lepem postane nekaj drugega, kot j0 bil, se spremeni na primer v morilca ali v žrtev. Človek zve za zločine iz časopisov in si misli, da se to godi v nekem drugem svetu, v drugem področju. Ne v njegovi ulici. Ne v njegovi hiši. «
»Skratka, vam se ne zdi čudno, da ga še nihče tu prepoznal?«
»Temu se ne čudim čez mero. Doživel sem na Pr*' mer neke utopljenke, pri kateri je to trajalo šest mesecev.«
»Z eno besedo, vi ste zadovoljni. Neki človek Je bil umorjen in po treh dneh ne samo nimamo nobene sledi za morilcem, ampak tudi o žrtvi nič ne ve" m0-<(
»Jaz vem na kupe malih reči, gospod sodnik. Re' cimo tale primer. Mož je bil gizdav. Mogoče ni imel okusa, ampak bil je gizdav, kot kažejo njegove nogavice in kravata. K sivim hlačam in površniku je nosil čevlje iz črnega kozjega usnja, zelo lepe čevlje'
»Res nadvse zanimivo!« ,i
»Da, nadvse zanimivo. Posebno ker je nosil tud* belo srajco. Al! bi človek, ki ima rad zelenkaste n°j Ravice in pisano kravato, po vašem mnenju ne rajši barvano srajco, vsaj progasto ali z drobnim vzorcem? Pojdite v bistrd, kot so tisti, po katerih nas r vodil ta človek in kjer je bil očitno domač. Vide" boste malo čisto belih srajc.«
»Iz tega sklepate?«
b& >-spričevala, čeprav »J» »Pravili ustreznih
»t -Vf>atvi obsodbe je prft« senata opozoril naJ^Žbeno nevarnost dej' obtoženih. Opozo-
rtJL osebe. ki so na "C prišIe do lažnih SC5 ? s tem v glavna-0 om'ogočile vjC^ta plače. Pred-sei,d«£Je v obrazlo-*tth,daJ» b"ata profesorjev in pre. drf *«*bojrjo pwe_
med nJ™i ni bii^ osebnih stikov
*E t ,0dkriii- Prav eatiJ£-lahko obtože"
Kf,lažna sPri-
C?4 *»*a je »9 opozoril na veliko *4***nost obtože-
l£2§» Petjem A ^ra^o propadli,
s^jtai učen-°^orr**Um' da tako
56 P^užuje-
<£ * s^šče tudi izravno stroge kaz-
n?UsSea **° ™ m seveda razveljav-
!r "avidezno mrtva
tAstn)'-kis° *»
K Pričeli ta P01 *a ^tii^.nenadoma
S°>ali„Po&rebnega *7tb.   m Popravlja-
# nig0j°vil ženino s*°yeni» -ala "»"enega
nj» je •travnik me-
Di'J%wna Preb««lila
^"aSa "led trans-to<> ^kem avtu.
2. J.
■fl(tooSSfR Je lani iz-varata« f-1,hnov • vrteti s". Wi,0Wrni- Največ
Z^ja. &Ja' SZ. Poljska
Sevniška razglednica iz teh dni: prvi obisk v trgu pod starodavnim gradom
Svetovni atomski center v Avstriji
Med ZDA in SZ tečejo tajna pogajanja pri mednarodni agenciji za atomsko energijo (AIEA); njihov namen je zgraditev gigantskega ciklo-trona v Avstriji z močjo 300 milijard voltov. Ciklotron (pospeševalec atomov) naj bi tvoril del največjega jedrskega raizskovalnega centra na svetu.
Novice, ki jo je pred kratkim objavil dunajski časopis »Neue Tageszeitung«, glasilo avstrijske zveze industrijalcev, doslej niso potrdili niti demantirali ne ameriški ne sovjetski delegati pri AIEA.
Po pisanju omenjenega dnevnika naj bi dala pobudo za sedanja pogajanja o tem načrtu ameriški in sovjetski predsednik, ki sta se sestala na Dunaju v letu 1961. Načrt je napredoval predvsem, odkar je Glenn T. Seaborg, predsednik ameriške atomske komisije, odpotoval v SZ. V Moskvi se je sestal s pred-, sednikom sovjetskega centra za atomska raziskovanja, da bi obnovil sovjetsko - ameriško pogodbo o izmenjavi znanstvenih izkušenj; obenem pa je znova predložil načrt o skupni graditvi gigantskega ciklotrona.
Po nekaterih virih naj bi na posebno željo sovjetskih oblasti zgradili atomski center na avstrijskem ozemlju, nekaj kilometrov južno od Bratislave, v neposredni bližini kraja, kjer se ob obald Donave stikajo avstrijska, madžarska in češkoslovaška
meja. Center naj bi bil odprt in pristopen znanstvenikom iz zahodnoevropskih kot iz vzhodnoevropskih dežel.
Znanstveniki iz AIEA so mnenja, da težav, na katere je naletel ta gigantski načrt, nd iskati v odnosih med SZ in ZDA — ki so prav v vprašanju izmenjave znanstvenih izkušenj In znanstvenega sodelovanja Izredno prisrčni — pač pa v ogromnih stroških, ki se zde preveliki celo obe ma svetovnima velesilama. Kot trdijo predstavniki dunajskega atomskega centra, bi stroški znašali okoli 950 milijard dinarjev; po drugih računih, ki so jih pripravili v ZDA ln SZ, pa bi se stroški
graditve novega atomskega centra sukali med dvema in tremi bilijoni dinarjev.
BONN: statistike »domačih« nesreč
Leta 1962 je v Zahodni Nemčiji umrlo zaradi »domačih« nesreč 8000 oseb, od tega 500 otrok. Večino teh nesreč Je povzročila nepazljivost pri upravljanju z električnimi napravami. Po podatkih, ki jih navajajo statistike, je najnevarnejši čas med 11. in 12. ter med 16. in 17. uro popoldne. Najnevarnejša dneva sta ponedeljek in petek, med meseci pa so najnevarnejši jta-nuar, avgust in december.
Vsak mesec izgine 200 otrok
Neki francoski časopis je te dni objavil zanimivo statistiko: vsak mesec izgine v Franciji povprečno . 200 otrok ali natančneje 120 dečkov in 80 deklic. - • Kot navaja statistika, jih do tretjega leta starosti večinoma ugrabijo, čeprav ta zločin v Franciji sorazmerno ni tako zelo pogosten kot v nekaterih drugih evropskih deželah ali v ZDA; od tretjega do sedmega leta starši »izgubijo« otroke v velikih trgovinah, na železniških postajah itd.; od sedmega do trinajstega leta starosti pa otroci sami zbežijo od doma. 60 odstotkov dečkov in 40 odstotkov deklic najdejo že v prvih štirih dneh, druge nekoliko pozneje, večina tistih, ki so zbežali od doma v pričakovanju neznanih doživetij, pa se vrne skesana in razočarana navadno že v zelo kratkem času.
£aJte. v
t1 tja šp y dveh od teh bistrojev — Tor-u te to ,,rat — si je naročil suze—citron, "Zk* sod^j1,™-« Ste že kdaj pili suze-cit-Afćiiola- Tnt'- 0 Je grenka pijača, v njej ni K^ejo cu1 ena tistih ž8anih Pijač, s kateri-isi^1, da w!\ysaki priliki, in imel sem prilož-^jtfSosto ljudje, ki jo navadno pijejo
m}nPač Pdh7' ki v gostilno ne hodijo zato, $C mer trgovk Prihajajo po poklicni doli ihl Jernati n° skl Potniki, ki so prisiljeni kar p * sktepateplJač.°. ki jim jo naročajo drugi.« '(Pob.       '    Je bil mrtvec trgovski potnik?« Rem?Vid ,
kflfe0 Pričel Je pet a11 šest oseb' od ipkb° opfSaV,an,|aiN°beden izmed njih nam »atfki^hal 7 t\Vecina govorio majhnem moreča}0 te M0e°£ami; Skora' scm P°zabil P°d" pir^V dkril davL °dkril Je- da je
,t racali jj
že%n? 'Jubše rJ-e-s prsti ^ n°gah navzven,
siC^l?« > veridar -S1, ki jih imamo 0 nJem- so isti kjMyern 2       lmata dve osebi med petimi SM iŠ& Nič 3°J°Y°stjo, pravi gospodar Beau-• • Amnčtleea Vendar me spo-
M »ako ni , -Neki inšpektor je prehodil d*'** Politik in tudi ne sodni urad-
fi b^1 Je pri*
vAr im°lčal d8^ piP°. ne da bi nehal govoriti,
W I6 Slovel: J? P°tegnil. ort da ^te. S P^Jen ostati doma, ima čas ^f^feS?0 iskali-1 bi Pozabil najvažnejše. Ra-dfa to h nosivi ^ičnih mlljejih. Na kole-ni*Fva> tudife*«* tekmah nismo dobili g»lCrJa 2a športni1 vse zakupnike Mestne-W<r lahko & *»ve... Saj poznate tiste
t*     " **e vem ,;,na dirke. ne da bi se zaple-zakaj se ^ Je zaadel0( da je
naš možak večkrat obiskoval poslovalnice tega zavarovanja. Nasprotno pa je Lucas imel več sreče pri dirkah ... Trajalo je dolgo ... Ni mogoče govoriti o pravem prepoznanju... Tudi to zaradi skaženega obraza ... Prav tako ne pozabite, da nismo vajeni ljudi videti mrtve, ampak žive in da se človek zelo spremeni, če postane truplo... Vendar se ga na dirkališčih nekaj oseb spominja... Ni hodil med gledalce pri tehtnici, pač pa med gledalce v krogu...» Kot trdi neki tamkajšnji prodajalec, je bil precej vztrajen...«
»Kljub temu vam to ni pomagalo, da bi ga identificirali?«
»Ne. Ampak to in ostalo, vse, kar sem vam povedal, mi dovoljuje skoraj z gotovostjo reči, da je bil natakar ali nekaj podobnega: Večinoma imajo ljudje te vrste občutljive noge, kar si lahko mislimo. Obuti so v mehke in voljne čevlje, ki so že skoraj kot copati. Nikoli ne boste videli natakarja v kavami ali plačilnega v športnih čevljih s trojnim podplatom. Poklicno so tudi navajeni na bele srajce. Ne trdim, da je to obvezno, ampak znaten odstotek med njimi raca. Naj dodam, da imajo natakarji iz razloga, ki mi ni znan, izrazito nagnjenje do konjskih dirk in da mnogi med njimi, ki delajo zgodaj zjutraj ali ponoči, pridno zahajajo na dirkališča. Vse, kar sem pravkar povedal o natakarjih, pravzaprav velja tudi za gospodarje bistrćjev, malih gostilnic. Ves čas sem Imel vtis, da moj mrtvec ni bil uslužbenec, ampak nekdo, ki ima sam svojo točilnico. Zato sem danes dopoldne ob enajstih telefoniral Moersu. Srajca je še zmerom na Oddelku za sodno identificiranje. Nisem se več spominjal, r kakšnem stanju je bila. Pregledal jo je na novo. Pomislite, da nam je naključje pomagalo, zakaj erajca bi lahko bila nova.
• Konjske dirke lahko »ledulcl opazujejo bodial a prostor« pri tehtnici ali pa I/, krofa, kl ga obdajajo dirkalne proRe. 1'roHtor pri tehtnici Imenujejo Francoai »pešate«, kar pomem tehtanje: tu pred tekmo in po tekmi tehtajo Jahače; vstopnice u ta prostor so najdražje. Frostor v krogu pa imenujejo »pe-louse«, kar pomeni trato, ker Je po navadi poraščen s travo; vstopnice za la prostor so cenejše. (Opomba prev.)
C I a u d i a Sanders:
Doživljaj v Chicagu
»Razočaran sem, že šest tednov sedim v Chicagu, pa še nisem doživel niti enega gangsterskega napada niti nisem zašel v najbolj nedolžno racijo. Kaj, za vraga, naj sploh pripovedujem, ko bom spet doma v Londonu?«
George Wipmaker, sin lastnika podjetja Wipmaker & sin, trgovine s čajem na veliko, je čemerno pogledal svojega ameriškega prijatelja. »Pojutrišnjem se odpeljem nazaj v Anglijo,« je nadaljeval, »dotlej pa bi želel karkoli doživeti, saj me razumeš. Bodi tako prijateljski in mi omogoči, da bom videl vsaj delček tistega v Chicagu, kar je spravilo to mesto na tako slab glas!«
»Ti si sploh norec!« je zarenčal Doug Lesley. »Mi smo srečni, če ne vidimo gangster je v, če nas ne napadajo in če nam ostanejo prihranjene racije in podobne neprijetno sti. Ti pa hočeš zdrveti tej tolpi naravnost v naročje! George, zrel si za norišnico!«
»Mogoče,« je zagodrnjal George Wipmaker, »toda o tem po vsej verjetnosti ne bo treba odločati tebi. Kratko in jasno: kam bova šla?«
Doug Lesley se je vdal. »Torej dobro. Ce vsekakor želiš, te bom odpeljal v beznico. Tam se sicer ne sestajajo veliki gangsterji, vendar boš videl množico mož, ki živijo zgolj od goljufije...«
»Goljufi,« je zamrmral George, »kako zanimivo!« Njegovo razočaranje se je še povečalo, ko sta prišla v beznico. »To je vse? Takšnih beznic imamo v Londonu nešteto! In to naj bi bili goljufi? Vsi so vendar videti povsem nedolžni!«
Nekaj časa sta sedela s komolci uprtimi ob mizo in opazovala, kako so neznanci kartah.
»Ali je mogoče kupiti karte?« je vprašal George svojega ameriškega prijatelja.
»Karte? Kakšne karte?«
»Igralne karte, seveda! Poskusil bom nekajkrat igrati s temi dečki!«
»Ti si zares ponorel, George!«
»To sem danes že slišal. Torej, ali se tu dobijo nove igralne karte ali ne?«
Gostilničar je prinesel deset zavitkov popolnoma novih kart in George jih je strokovnjaško pregledal, ali niso kakorkoli zaznamovane. »V redu,« je prikimal in prosil gostilničarja, naj mu priskrbi soigralce za igro.
Dva med navzočimi sta bila takoj pripravljena sesti z Georgeom za mizo. Doug Lesley se je držal nekoliko v ozadju, ker je slutil, da bo George izgubil, kar je bilo še najbolj verjetno, ali pa bo dobil in ga bosta soigralca zato pretepla.
Prvo igro je George zares izgubil. Odštel je sedem dolarjev v bankovcih na mizo in segel zatem v žep svojega suknjiča.
»Trenutek, prosim,« je dejal. »Nadaljevali bomo s temi kartami!«
»Kaj naj to pomeni?« sta planila neznanca.
»Nič hudega, jaz sem le nekoliko praznoveren, veste, zato načelno nikoli ne igram dveh iger z istimi kartami. Gotovo nimate ničesar proti temu. Te karte sem kupil pri gostilničarju. Torej, prosim!«
Kazalo je, da bosta udeleženca nekaj odvrnila. Vendar sta storila to le tako, kakor da sta globoko zajela sapo, zatem pa sta se skrivaj spogledala s priprtimi očmi.
Drugo igro je dobil George. Tretjo je izgubil. Naslednje tri je dobil.
Za vsako igro je vzel nove karte.
Nato je spet izgubil igro.
Potem pa je imel kar naprej srečo. Po vsaki igri je hlastno vtaknil dobljeni denar v žep. V mislih je skrivaj računal, koliko je že priigral; po njegovi oceni je bilo že štiristo dolarjev. Prav čedna vsotica, zlasti če upoštevamo, da jo je priigral od poklicnih kvartopircev v Chicagu.
Za deset iger je bil George s svojimi kupljenimi kartami preskrbljen. Za enajsto in dvanajsto igro je znova kupil nove karte pri gostilničarju. Potem je nenadoma prenehal igrati.
Oba soigralca sta bila s tem sklepom očitno zadovoljna. Plačala sta svoj zapitek in molče zapustila beznico.
Ko sta stopila skozi vrata, se je George približal svojemu prijatelju, ki je še vedno  dokaj   nezaupljivo gledal
predse.
»Ne delaj vendar takšnega obraza, Doug! Ali veš, koliko sem dobil? Nekaj manj kakor štiristo dolarjev bo. Preštejva na hitro, koliko je v resnici!«
Segel je v žep svojega suknjiča in osupnil... Razburjeno se je začel otipavati in preobračati žepe...
George je zaklel in zamrmral: »Denarja ni! Čeki, drobiž ...!« Še enkrat je pretipal svoj suknjič. »In moje zlate cigaretne doze tudi ni!«
Dough Lesley se je škodeželjno nasmehnil, zatem pa si je z mirnim dostojanstvom prižgal cigareto.
»Neznansko sem vesel,« je dejal posmehljivo, »da te Chicago naposled le ni razočaral! Zdaj boš imel vsaj kaj pripovedovati, ko boš spet doma!«
AH se ti ne zdi, da se je moj mož zredil, odkar re kadi več?
— Pa hvala za očala in zbo-goml
UfflUnmKH!IUllHlilHW
Marljive čebele na brežiškem trgu
»Tega jajca pa že ne vzamem!« Gospodinja je jajce držala v rokah in ga tresla, češ ah ni klopotec... »Pa nič!« je bila prodajalka odrezava.
»Te marelice so res okusne, vzemite jih gospa!« je hvalila pri sosednji stojnici
prodajalka svoje marelice. Pri drugi stojnici je spet neka ženska otipavate breskve, če so dovolj mehke.
»Borovnice, po 200 din!«
»Po 190 jih vzamem!« Kmetica je bila vztrajna in je dobila 200 dim-
Drugje je mlad fant proda-
jal hruške. Na eni, ki je bila obtolčena, se je zbralo kar 14 čebel.
Na neki stojnici je bila tudi štruca kruha. »Kruh tucU prodajate?« je nekoga srbel jezik. Prodajalka mu ni ostala dolžna: »Tudi, za vas po 200 din!«
Proslavi v Kapelah in Obrežju
V nedeljo popoldan so v Kapelah izredno lepo počastili letošnji dan vstaje in ga združili z zanimivo kulturno prireditvijo. Ob 14.15 so gojenci domače predvojaške vzgoje s sodelovanjem odreda borcev JLA iz Gerkelj uprizorili napad na Kapele, ki so bile ta dan v zastavah, cvetju in parolah. Pokrovitelj prireditve, predsednik brežiške občinske skupščine tovariš Milan Šepetavc, je ob 15. uri spregovoril o pomenu dneva vstaje, o obletnici kočevskega zbora in 20-letnici AVNOJ, o uspehih naše graditve, o novi ustavi in vsestranskem razvoju v domači
BREŽIŠKE VESTI
občini. Navzočih je bilo približno 1500 ljudi z vseh krajev brežištke občine, ki so ta dan prihiteli na slavje v Kapele. Sledila je revija godb na pihala, ki jo je skupaj z vodstvi drugih organizacij priredilo PGD Kapele. Sodelovale so mladinska godba na pihala iz Brežic, godba »Rozga« iz Hrvaške in domača godba, ki so igrale prav lepo in razveselile številne hvaležne poslušalce, žal se revije nista mogli udeležiti godbi na pihala tovarne celuloze z Vidma in godba iz Loč pri Dobovi, ki sta bili zadržani doma. Po svečanem delu je bilo splošno ljudsko veselje, ki ga je dvigalo iz-
redno lepo vreme in prijetno razpoloženje. V Kapelah pravijo, da tako uspele prireditve pri njih še nikoli ni bilo.
V nedeljo popoldan pa je bilo pomembno slavje tudi na drugem koncu brežiške občine: v Obrežju pri Jesenicah so ta dan v čast dneva vstaje odprli nov gasilski dom. Tudi tu je bil pokrovi-
telj prireditve predsednik Milan Šepetavc, slavje pa se je začelo ob 17. uri. Zbralo se je nekaj nad 600 ljudi iz Obrežja, Vel. Doline, Jesenic na Dol. in iz drugih okoliških krajev. Pohvaliti je treba prizadevne obreške gasilce za izredno dobro organizacijo nedeljskega slavja, ki so ga zaključili z veselim ljudskim rajanjem.
Srečanje v Savskem Marofu
V sredo, 17. julija, je bil v Brežicah razširjeni plenum občinskega komdteja ZMS. Na njem so razpravljali o delu mladih v brežiški občini in ugotovili, da je mladina pokazala veliko zanimanja za vse politične dogodke v zadnjem času. Povsod se je udeleževala predvolilnih sestankov in zborov mladih občanov. Nekaj mladih ljudi je bilo tudi izvoljenih v razna občinska predstavniška telesa. V nekaterih aktivih pa so bili mladinci le še premalo vztrajni, ko so razpravljali o deležu mladih v organizacijah ljudske oblasti. Na plenumu so razpravljali o udeležbi brežiške mladine na zvezni delovni akciji, pri čemer bodo morali letos pomagati tudi kolektivi v delovnih or-ganizaoijah.
S predstavniki mladinskih aktivov občine Zaprešič so se dogovorili za organizacijo »Krosa bratstva in enotnosti«, ki bo 11. avgusta v Savskem Marofu. Tudi to srečanje slovenske in hrvatske mladine bo ena izmed števil-
nih manifestacij naših obmejnih aktivov.
Mladina brežiške občane bo dostojno proslavila letošnjo 20. obletnico odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 20.1etnico zasedanja ZAVNOH in zgodovinsko obletnico II. zasedanja AVNOJ.
Borut Peček
»Ja, se bova pa zmenili za 20 kg, prinesite jih v lekarno, saj veste kam.« Prodajalka je kimala in vpraševala kdaj. »Prinesite jih,« je pomenilo, da gre za breskve. Pogovora nisem poslušal naprej, verjetno sta se zmenili še za dan.
In kakšne so cene? Breskve so bile po 100 din, hruške po 100, jabolka po 80 do 100, fižol po 120, borovnice po 200, solata po 100, kumare po 80, jajca pa po 28 do 30.
Tržni nadzornik Franc Gri-čar mi je povedal, da je trg za Brežice dovolj založen, zdaj še posebno, ko nosijo kmetice pridelke raje v Brežice kot v Zagreb. Brežiški trg namreč slovi kot eden najdražjih v Sloveniji. Tržnica je najbolj polna v sredo in soboto, največ pa prinesejo iz Artič, Pisec, Globokega, Kapele in delno iz Dobove, zelo malo stvari pa pride iz Čateža. V sobotah prinesejo na trg tudi kuretino iz Hrvaškega. Trenutno je na trgu največ sadja.
Ko sem odhajal, sem še vedno slišal: »Poskusite jih, kako so dobre, se kar v ustih tope!« in: »Vzemite, ne bo vam žal!« J. S.
Pogumen na lestvi, bi mogli reči temu delavcu komunalne uprave v Brežicah, ki se je povzpel do električnega voda na brežiškem gradu. Videti kaj takega te dni v Brežicah, kjer urejujejo živosrebrno razsvetljavo, pa ni nobena redkost. Včasih je treba splezati še više
SEVNICA: investicije zaostajajo
ske obveznosti izpolnila »Metalna« v Krmelju, ki še ni prebrodila začetniških težav in prav v tem času uvaja v proizvodni proces nove zmogljivosti. »Jugota-nin« v Sevnici je dosegel ugodno bilanco na račun proizvodov v zalogi in je z 52,5 odstotka med prvimi po planski realizaciji. Tudi Kopitarna je z 42,5 odstotka prišla v ugoden položaj za nadaljnje izpolnjevanje nalog. Vendar ima podjetje težave s prodajo rezanega lesa, zaradi česar so prodajne cene nižje od proizvodnih in prinašajo podjetju izgubo.
Kmetijstvo je v prvih Detih mesecih letošnjega leta doseglo vnovčeno realizacijo 37,2 odstotka, kar je za 6,5 odstotka več kot preteklo leto. Trgovinski premet je z realizacijo 40,4 odstotka 1,3 odstotka pod planom, kar pa je v tem obdobju za to panogo čisto razumljivo. Gostinci so uresničili 44,8 odstotka svojega plana in s tem v orimerjavi z letom 1962 »skočili« za 23 odstotkov navzgor. Najbolj je planske naloge izpolnila obrtna proizvodnja, ki je za 64,2 odstotka presegla lansko realizacijo. Med posameznimi podjetji je konfekcija »Lisca« dosegla do maja letos 57,8 odstotka plana, konfekcija »Jutranjka« pa celo 72,3 odstotka.
»KOVINARSKA
200 milijonov lastnih sredstev za povečanje proizvodnje
»Kovinarska«, tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij v Vidmu-Krskem, je imela pri dosedanjem razvoju največ težav z vremenom. Podatki o proizvodnji v prvih letnih mesecih in o proizvodnji konec leta za več let nazaj kažejo velika nihanja. Letos na primer so v januarju ustvarili 34 milijonov dinarjev, v februarju 40 milijonov dinarjev, v marcu pa 116 milijonov dinarjev vrednosti. Vrednost mesečne proizvodnje se bo do novembra gibala okoli 100 milijonov dinarjev, nato pa bo v zimskih mesecih spet padla. Strojna oprema v obratu je sicer res zastarela in pomanjkljiva, vendar je največ težav z vremenom. Proizvodna dvorana je premajhna, več kot polovica proizvodnje se odvija na prostem, zato so v prvih dveh mesecih letošnjega leta izgubili v vrednosti toliko, kot bi v normalnih pogojih ustvarili v poldrugem mesecu.
Ko so obrat pričeli graditi, je bil predviden za 150 ljudi, danes na jih dela v njem 300. Kolektiv se zato loteva nove gradnje na Paradižu. S tem bodo preprečili izpade v proizvodnji v zimskih mesecih, letošnji proizvodni plan pa bodo, kot vse kaže, presegli. Hkrati z gradnjo novih proizvodnih prostorov se bodo povečale tudi zmogljivosti »Kovinarske«. V dveh delovnih izmenah bo potem zaposlenih 500 ljudi.
Za gradnjo potrebujejo vsega 360 milijonov dinarjev, in sicer: 221 milijonov za za zgradbe in komunalne naprave, 64 milijonov za napeljave, 60 milijonov za dopolnitev opreme, 15 milijonov pa so porabili za pripravo načrtov. Kolektiv je prispeval za investicijo 200 milijonov dinarjev lastnih sredstev in najel le za 160 milijonov kreditov. Lani so v starih prostorih s proizvodnjo ustvarili 950 milijonov dinarjev vrednosti, v letu 1965, ko bo proizodnja stekla s polnim zamahom, pa bodo ustvarili 2 milijardi 100 milijonov.
Proizvodni program preurejenega obrata sloni na osvajanju izdelkov Industrijske opreme za težjo industrijo. Največ bodo delali opremo za železarne, papirno, steklarsko in kemično Industrijo. Del zmogljivosti bo usmerjen v izdelavo industrijskih proizvodnih dvoran kovinske konstrukcije. Podjetje že pripravlja tipizirano proizvodnjo takšnih dvoran, ki bodo uporabne za razne vrste industrije. Za 6 raznih naročnikov že delajo takšne dvorane iste vrste. Skupaj z Gospodarsko zbornico v Celju pa že pripravljajo študijo o takšnih dvoranah, ki bodo cenejše ln jih bo mogoče postaviti v 6 mesecih.
Investicijska realizacija je bila dosežena komaj z 8,3 odstotka. Od 895 milijonov dinarjev so v gospodarsko in negospodarsko dejavnost vložili komaj 70 milijonov dinarjev.
Izvoz gospodarskih organizacij je bil od lani sicer znatno povečan, vendar nas realizacija v višini 74 milijonov deviznih dinarjev (ali 35,9 odstotkov plana) ne zadovoljuje popolnoma. Kmetijstvo je izvozilo za 29,000.000 deviznih
dinarjev, industrija za 26 milijonov dinarjev, obrt pa za 18 milijonov dinar* jev.
Dejstvo, da je skupščin* sevniške občine podrobno obravnavala gospodarsko dejavnost v petmesečnem obdobju in opozorila np poglavitne probleme in hibe, skriva v sebi tudi op0' zorilo, da je treba biti buden, odpreti vse zamašene ventile in s povečano pto-duktivnostjo in vestnostjo hiteti proti stoodstotni izpolnitvi plana.
Družbeni plan sevniške občine zadovoljivo izpolnjujejo. To je ugotovila tudi občinska skupščina na zadnji junijski seji, ki je med drugim obravnavala realizacijo planskih nalog v času od januarja do maja letos.
V tem petmesečnem obdobju je občina plansko obveznost izpolnila z 41,7 odstotka, kar je le za 0,9 odstotka manj, kot so predvidevali, vendar 24 odstotkov več kot v istem obdobju preteklega leta. — Kljub povečanim materialnim stroškom za 88 odstotkov je tak rezultat navsezadnje le povoljen za sev-niško gospodarstvo, lahko pa bi bil še večji, če ne bi prišlo do večjega izpada v industrijski proizvodnji. Le-ta je namreč 3,1 odstotka pod planom, četudi je ustvarila v primerjavi z lanskim letom 47,8 odstotka več. Najslabše je plan-
0BVESTIL0
Popravljamo neljubo napako, ki se je pripetila na tej strani pred 14. dnevi; podpis BREŽIŠKE RAZGLEDNICE se mora pravilno glasiti takole:
Takle .h' danes prvi poskusni nasad topole, ki so jo v Vrbini, na zemljišču KGP Brežice, posa-"'" pred petimi leti. Drevesa imajo sedaj prsni premer 35 — 28 cm.
Kdo so člani svetov
Občinska skupščina v Sevnici Je na zadnji seji v juniju imenovala osem svetov, ki bodo obravnavali problematiko posameznih področij.
B V svet za splošno upravo in notranje zadeve so imenovani: Mirko Dolinšek, Mirko Brlmšek, Karel Kolman, Zlata Vintar, Janko Blas, Stane Budna in Miloš Ko-lander.
■ Svet za družbeni plan in ti-nanec sestavljajo: Elka Grilc. Cene Božič, Mirko Stojs, Angelca Strupen, Rado Umek, Hilda Bol-čar, Maks Zemljak, Janez Potokar in Jože Jurečič.
K V svetu za zdravstvo so: Mlšo Keršič, dr. Jurij Pesjak, mgr. Al-bin Zumer, Stanko Slapšak, Jože Kovačič ml., Metka Slabe, Anica Vovk, Ivan Jazbec, dr. Štefan Hu-mar, Marinka Hafner in Avgust Golob.
■ Člani sveta za socialno varstvo so: Rudi Malešič, Albert Be-licijan, Dana Dolinšek, dr. Marija Rot-Pesjak, Alojz Marjetic, Štefka Vrtačnik, Jožefa Radej, Jožefa Kostrevc, Peter Rupar, Maks Pe-pelar ml. in Leopold Jurgl.
■ Problematiko šolstva, prosvete in kulture bodo v svojem svetu obravnavali:   MIlan   Levstik, inž.
Jože Span, Jože Petančič, But" Stopar, Franc Slapšak, Marija Si" mončič, Martin Kroselj, Vik'of Krenčič, Jože Papež, Penne in J*" nez Potokar.
■ V svetu za urbanizem. M* munalne in stanovanjske zadeve so; Karel Kolman, Vlado Senčar, AWl* Zalašček, Jože Smodej, Rado Tavčar, Ivan Nagode in Alojz A"' drojna.
■ Za svet za gospodarstvo, b'** govni promet, turizem in delo •* imenovani: Franc Ogorevc, Jo!> ? Drenek, Mirko Dolinšek, Konro" Sajol, Vlado Kobal, Vlado Sentf' Ivan Pintarlč, Karel Vehovar, Sj» ne Novak, Anton Klakočar in 3(r že Selak.
■ V svetu za kmetijstvo in S°£ darstvo pa so: Franjo Pipan, M*f jan Gabrič, Ciril Kmez, Rudi C'i»' peršek, Franc Iljaž, Franc ZadiS**; Ivan Možic, Vinko Geč, Jože povž, Anton Majcon in F'cK Vendel.
ODLOK 0 JAVNEM REDU IN MIRU
Na torkovi seji so odb«^ niki občinske skupščine Sevnici obravnavali dvanaj9] točk   po   predloženem dnC* nem redu.  Med  drugim *° obravnavali tudi odlok o j"*' nem redu in miru v obči'1' odobrili pravila kmetijski* sklada, razpravljali o HJj*' dacijl krmcljskcga rudru11*' obravnavali ureditev Sofc* mreže ter Imenovali °irl' torja   medobčinske zav8l£ valim-«- spodnjeposavskih °,a čin. — Odlok o javnem in miru vsebuje vrsto * „ nov, v katerih prepoved"J. kaljenje nočnega miru. vori o čistoči naselij ln P0^ robneje   obravnava, h8J „, sme in kaj je prepoved* ^ Na koncu prinaša odlok '.^ kazenske določbe za krs' določb tega odloka. N»JV% možna   denarna   kaze" . 10.000   dinarjev,   sicer jjj upravno kazenske Post°'fc-vodi občinski sodnik " krške.
ŠPORTNI POMEN KI OB SAVI
■ Kaj je s Sportom v Vidmu-Krškem? Dela? Ne dela? »Najbolje je, da se obrneš na predsednika občinske zveze za telesno kulturo Janeza Breskvarja,« so mu sve-tovall.
■ Tako sem tudi storil in iz. vedel iz pogovora z nJim marsikaj zanimivega.
»Kaj Je z rokometom?« Je bilo prvo vprašanje.
»Kaj takega kot letos še nisem doživel. Rokometaši so popolnoma pravilno ostali v slovenski ligi. Le zakaj toliko prahu zaradi tekme z Branikom iz Maribora? Res Je, da je bila odločilna za nas In za Brežice, toda kdo pa sploh lahko trdi, da Je bil Branik favorit?
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
Branik Je s Celulozarjem že dvakrat Izgubil in le enkrat dobil. Seveda pa Celulozar ne mora nič storiti, če sta Branik ln Brežice v medsebojnih sporih. Glede zadnje pokalno tekme z Brežicami pa tole: sporočilo Rokometne zveze Je prišlo šele v petek na moj naslov, jaz pa sem se v soboto vrnil iz Beograda ln v enem popoldnevu ni bilo mogoče zbrati moštva za to tekmo. V slovenski ligi pa najbrž ne bomo več Igrali, ker pravila zahtevajo ograje ln negovano igrišče iz ugaskov ali asfalta, tega pa v Krškem nimamo.«
»Plavanje Je šport, ki stalno napreduje, kako pa bo letos?«
»Letos tekmujemo v drugi zvezni ligi — severni dol. Tu nastopajo še Crvena zvezda (Beograd), Med-veščak (Zagreb) in trboveljski Rudar. Co bo zbrano celotno moštvo, upom na prvo mesto. Finale tega tekmovanja bo v Krškem od 2. do 5. septembra. Plavalci so se prejšnji teden udeležili mednarodnega mitinga v Beogradu, kjer so sodelovali   Italijani,   Madžuri in
naši klubi. Največji uspeh Je dosegla Vesna Breskvar, ki se Je uvrstila v mladinsko državno reprezentanco. Vaterpolisti bodo sodelovali na slovenskem prvenstvu, ki se začne 27. Julija v Radencih «
»Kaj pa drugi športi?«
»Zdaj so začeli ballnarji, ki so sodelovali na prvenstvu Dolenjske, kjer Jo bil Gelb drugi. Verjetno bo zaživelo tudi kegljanje, ker prav zdaj pripravljajo kegljišče. Telovadci so delavni le pozimi, ker se poleti ukvarjajo z drugimi športi. Hokejisti na travi so igrali v vzhodnem delu slovenske lige, atleti pa gredo vsi v celjski Kladi-var. Spidvej Jo premalo množičen, ker jo predrag. Tako so zdaj v Krškem trije dirkači. Z razvojem spldveja Jo zaostal konjski šport, ker so s progo za spidvej uničili hipodrom. Delovni so tudi šahisti, kolesarji In strelci. V začetku sop-tembra se bodo začele že tretje delavske športne Igre«
Tako se tore] razvija Sport v mestu papirja, v Vktmu-KrSkcm.
J. S.

SEMIŠKA OHCET POD LIPO
Pod staro lipo v Gorenji vasi pri Semiču so številni lepaki in propaganda privabili v nedeljo, 21. julija Popoldne, številne ljubite-'.ie lepih starih običajev in Prijetne narave sredi vinogradov. Semiška ohcet je Privabila nekaj tisoč ljudi, gotovo veliko več, kot so iih pričakovali.
Zamisel prireditve je bila dobra. Semiška ohcet v ^vedbi folklorne skupine PD Jože Mihelčič iz Semi-fca zasluži, da bi si jo ogledalo veliko ljudi. Izvirna svatovska večerja z ženinom in nevesto, starešino 111 ostalimi svati na ženi-novem domu, vse v pristni narodni noši in domačem
novice črnomaljski Romune
^alektu, ima bogato fol-ri' 1-110 vrednost. Nastop "omacinov so dopolnili £ a jfamentni folkloristi
tamburaški zbor iz Metlike. Posrečena posebnost na prireditvi je bila pipa, zabita v deblo stare lipe, iz katere so točili pristno semiško kapljico ...
žal pa prostor, na katerem je bila prireditev, ne odgovarja niti za majhno, kaj šele za tako veliko udeležbo! Iz tega razloga mnogi obiskovalci niso videli
vseh nastopov, čeprav so se hudo kuhali na soncu na eni strani, na drugi pa od ognja, na katerem so pekli jančke...
Primernejši prostor in boljša organizacija celotne prireditve, pa bo lahko semiška ohcet dobila vidno mesto v folklorno turističnih prireditvah Bele krajine!
DIT - gonilna sila gospodarstva v občini
Avtobusna zveza Črnomelj - stari trg
'obS fc večina krajev av ščem t-IVeZ0 1 občinskim sredi-trm n   -r      železnice, v Starem
* len i* glede teSa slab0- KraJ Etični m lma vse Pogoje za tu-b°Wt ri™fvoj- saj je v Kolpi »ino i, ,0l0T' ima bogato zgodo-hre »rt k 0V N0B nima P" d°-zvezo .Usne CTeze- 'ma sicer ko n'„*,.m "sodna, ker pelje pre-"■aljša b ln Nemške toke in je Cevje t K0 »Povija Avto Ko-1,04 orli Crnom,ia Pelje krajša okoli 7 i? Kan'žarice. ki je za kraje ..km_ krajša, povezuje pa "Hf'iti'.i •   n'ma'« nobene zveze z
Cpnsk'™ središčem, bi hii>0'''*tJe "leni. da proga ne poskn, aonosna, naj bi uvedlo krat vi aI" pa zvno vsaj tri-hi se 'ednu. Prepričani smo. da ževajj f. 'lud.ie prav radi poslu-hi tQ . e bi bila zveza dnevna, so      ,anko uporahili  mnogi, ki
■"•Sff* •» '
» SU~™Spraznika S'5"', 2- '""ija. je hiln »». rta rt k6 si(l,n56ine obljubile-•""snn" d obcanl ugodno avto-bol?™ "Parno, da ne
ostalo le pri besc,,an!.
,  S. Sk.
falični urad Vinica
bo'nišSUrtSta bili r°Jenl '"en S «: Juriji deWlcl- - »"oročiU Ka«ca w^-2agar- kmetovalec, in •z SnH?n32L6' kmetovalka, oba iz DalniVh'  ?rano Horvat, cestar
kmetova£0nJ A"eela Spehar'
?)e ftt£™& Sinte* vrha; Djor-Ma™na str°Jm tehnik, in
Ve8» rne«?be• bablca' °°« iz No-nesta. _ Smrt, m w,0_
18. julija je bil v Črnomlju občni zbor društva inženirjev in tehnikov naše občine. DIT ima strojno, gozdarsko, kmetijsko, elektro, tekstilno, rudarsko in gradbeno stkcijo. V uvodnem referatu so poudarili, da DIT ni samo osrednja gonilna sila, temveč tudi eden glavnih usmerjevalcev gospodar-stva v občini.
Tehnična inteligenca, organizirana v občinskem DIT, je odgovorna za razvoj gospodarstva v komuni. Noben program, plan, niti elaborat naj ne bi bil izdelan brez sodelovanja DIT. Prav ti strokovnjaki najbolj poznajo možnosti za razvoj posameznih panog gospo* dar stva. O vsakem gospodarskem ukrepu v občini naj bi razpravljali člani društva. V organizaciji DIT naj bi sodelovali tudi ekonomisti. Vsak program je gospodarsko upravičen le tedaj, če je tudi ekonomsko utemeljen. Problemi inženirjev in tehnikov so hkrati tudi problemi ekonomistov in obratno. Prav tako naj bi v društvu sodelovali  tudi veterinarji, ki so
neposredno v kmetijski proizvodnji in je uspeh proizvodnje odvisen tudi od njih.
Tako so razpravljali inženirji in tehniki na občnem zboru, kjer so med drugim sklenili, da bodo vse sekcije društva v najkrajšem času izdelale programe dela.
Ena izmed osnovnih nalog društva je podati smernice sedemletnega perspektivnega razvoja gospodarstva v občini, člani društva bodo pomagali sestaviti programe in statute posameznih gospodarskih organizacij. Tehnična inteli* genca v občini bi lahko znatno več prispevala k napredku gospodarstva. Programiranje gospodarstva je izključno naloga društva in ne raznih inštitutov, ki ne poznajo razmer in možnosti za razvoj na domačem področju. Iz poročil posameznih sekcij je razvidno, da so inženirji in tehniki precej doprinesli k napredku gospodarstva v občini, vendar so poudarili, da z uspehi še ne morejo biti zadovoljni.
Nepozabni spomini ob srečanju borcev
Združenje borcev NOB občine Črnomelj je na vabilo Združenja borcev NOB Radovljica organiziralo izlet 32 članov po radovljiški občini Srečanje borcev občin je nepozabno. Ob prisrčnem kramljanju in obujanju spominov na težke čase so obiskali Vo-diško p.anino na Jelovici, kjer je najlepši partizanski dom. Goste je v imenu borcev in v imenu občine pozdravil predsednik radovljiške občinske skupščine, domačini pa so jim pripravili kulturni program. Skupaj so obiskali še Bohinj, blejski muzej, in muzej v Begunjah.
Crnomaljčani se radovljiškim borcem iz srca zahvaljujejo za tovariški sprejem in lepo postrežbo!
J. S.
Ustanovili so strokovni sindikat industrije in rudarstva
V Črnomlju je bil prejšnji teden ustanovni občni zbor strokovnega sindikata industrijskih in rudarskih delavcev. Za predsednika sindikata so izvolili tovariša Vinka Babica, rudarskega tehnika v premogovniku Kanižarica.
U uvodnem referatu so poudarili, da je ena glavnih nalog sindikata povećanje storilnosti, strokovno izobraževanje in Izboljšanje življenjskih pogojev industrijskih ter rudarskih delavcev.
V razpravi so ugotovili, da je stanje kadrov v industrijskih podjetjih naše občine zelo pereče. Lesno predelovalna industrija Zora vlaga v povečanje obrata precejšnje investicije. Zal pa je podjetje se danes brez tehnika ali inženirja lesne stroke. Kolektiv mora vedeti, da sodobni tehnološki postopki in kvalitetni izdelki niso mogoči brez strokovnih kadrov. V industrijskih podjetjih je še vedno premalo Inženirjev ln tehnikov, programi 7-a potrebe kadrov ln štipendiranje vse prej kot zadovoljivi, nekatera podjetja pa takih programov jplon nimajo.
Na zboru so razpravljali turi, o investiranju v industrij'. Poudarili so, da pieveč vlagamo v zidave _n premalo v sfo-Je lr. opremo. Pri nas znjša vrednost zgradb M odst., vred-
nost strojev pa le 40 odst. medtem ko je v industrijsko naprednejših deželah to razmerje 70 proti 30 v korist vrednosti strojev. Plačevanje po učinku naj bo osnovno merilo za zaslužek. Večina industrijskih objektov v občini je nedograjenih. nekaterim manjka investicijskih sredstev za nabavo strojev in opreme in prav to je eden glavnih vzrokov, da podjetja ne dosegajo planov.
J. S.
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
poslovna enota
Novo mesto
obvešča vse kadilce oziroma stranke naše prodajalne v Črnomlju, Cesta komandanta Staneta, da smo uvedli non-stop prodajalno, odprto od 6. do 20. ure, ob nedeljah od 7. do 11. ure. Kadilci, poslužujte se naših kvalitetnih cigaret!
SPOMINI
Prebivalci občine Metlika so slovesno proslavili 22. ju-wl. čan vstaje, z odkritjem spomenika 91 padlim borcem w žrtvam fašističnega nasl-»la- Spomenik in grobnica sta KMinv. dom sinov lz sosednje ^Publike Hrvatske, Sloveni-Trsta in Bete krajine, ki Padli v boju za osvoboditev. Odkritju in spominu je prisostvovalo '~ tlir* 1-u" g iz raznih krajev Slovenije, Hrvatske in Trsta, med katerimi so bili svojci in sorod-n*i političnih ln množičnih orKanizacij, predstavniki republiškega in okrajnega od-"ora Združenja borcev ter v°Saske osebnosti.
Spominsko svečanost Je za-Cel Predsednik občinskega °dbora Združenja borcev Metlika tov. Frenk Molek. V
Kurje Jajce, teiko 170 gramov1.
Znano je, ua je običajna kurjega jajca 56 do 65 Vam»v. Pred nekaj dnevi P» le kura pasme »vvhite ročk«, 'žitnika Franca Uršifa iz Mc-»kc znesla 110 gramov težko {■*«; Kura je zdrava ln zdaj ,0s» normalna jajca.
ŽRTEV ZA SVOBODO
govoru se je spominjal herojskih podvigov naših borcev in vsega prebivalstva, ki je nesebično pomagalo v revoluciji. Opisal je nečloveške napore, ki so jih borci prenašali v borbi z večkrat številčno premočnim1 in z vso moderno tehniko oboroženim sovražnikom ter velik delež
METLIŠKI TEDNIK
belokranjskih ljudi v tej borbi.
Spomenik slave bo ostal kot nepozaben simbol heroiz-ma vsemu ljudstvu, ki ljubi svobodo in kateremu je to najdražja svetinja. Sedemin-devetdoset življenj v skupni grobnici mirno počiva v osvobojeni zemlji, med domačimi ljudmi, od katerih ne bodo nikoli pozabljeni.
Hkrati je bila odkrita spominska plošča padlim rosal-niškim gasilcem na gasilske domu. — številni venci in rožo svojcev in organizacij so prekrili hladni kamen z zelenjem in cvetjem.
Predsednik občinskega od-
bora Združenja borcev Je predal spomenik in spominsko ploščo v oskrbo občinski skupščini Metlika, občinskemu Združenju borcev Metlika in krajevnemu Združenju borcev Rosalnice.
IVO LIKAVEC
PŠENICA POD POVPREČJEM
Žetev pšenice je letos v metliški občini pravočasno končana. Dobre tri četrtine vseh površin pšenice so poželi s kombajni; to delo je opravljalo kar 6 strojev, ki jih je KZ Metlika pravočasno nabavila. Kmetje so bili tako navdušeni nad dobrim dedom kombajnov, da bo prihodnje *• ve„ površin za strojno žetev. Pridelek pšeni ce pa Je nekoliko pod povprečjem: manjkalo je umetnih gnojil, pozna se zimska pozeba ln gnitje zaradi slabega prezlmovanja. Na družbenem sektorju znaša pridelek pšenice 32 stotov, pričakovali pa so Jih 40. Zasebni kmetje so pridelali povprečno po 20 do 22 stotov ali približno 3 do 5 stoto« manj kot so pričakovali. L. I.
Alkohol, razgrajanje, ogrožanje na cesti in še kaj...
Sodnika za prekrške občinske skupščine Črnomelj tov. Ivana Zuniča sem vprašal, kateri so najpogost-nejši prekrški naših občanov, ki jih obravnava v upravno-kazenskem postopku. Takole mi je povedal:
— Skoraj polovico vseh obravnavanih prekrškov je zaradi kršenja cestno prometnih predpisov. Največ je mopedistov, ki nimajo potrdil o znanju cestno prometnih predpisov. Motoristi vozijo brez šoferskih dovoljenj. Nekateri vozniki so vinjeni. To so tudi najpogostnejši vzroki nesreč. Vzroki nesreč pa so tudi skrajno slabe ceste. Vozniki se skušajo izogniti večjim jamam na cesti in trčijo z vozniki, ki pridejo z nasprotne strani, iz nepreglednih ovinkov.
— In kako je z ostalimi prekrški?
— Okrog 30 odstotkov je prekrškov zoper javni red in mir. Tudi tu je največkrat vzrok vinjenost in nekorektno obnašanje do uslužbence - Ljudske milice. Letos je bilo v prvem polletju vloženih 330 prijav za vse vrste prekrškov. Odvzetih je bilo 7 vozniških dovoljenj in Ž potrdili o znanju cestno prometnih predpisov. JOŽE ŠKOF
Nov način prodaje premoga v Črnomlju
Do sedaj so si lahko Crnomaljčani nabavljali premog kar v rudniku Kanižarica, letos pa bo s tem nekoliko drugače. V radniku so odprli novo separaciijo in ne bodo mogli nakladata premoga na vozičke, s toterimi so sedaj hodih ljudje po gorivo. O tem so precej govorili že na občinski skupščini, vendar so sklenili le to, da bo treba kaj kmalu odpreti v Črnomlju posebno trgovsko podjetje za gorivo, ki ga sedaj še ni- Zato smo se pozanimali za ta problem v radniku in še vprašali o letošnji proizvodnja premoga.
Direktor rudnika inž. Gido Rozman nam1 je povedal, da je proizvodnja letos nekoliko slabša kot lani, ker jim primanjkuje delovne sile. Stopili so že v stik z raznimi odseki za delo iz raznih krajev države, vendar uspeha za sedaj še ni. Veliko povpra-
ševanje po premogu bo verjetno tudi letos preseglo proizvodnjo, saj radniki že sedaj ne morejo ugoditi vsem željam. Rudnik Kaiužarica je za letos že sklenil pogodbe za 76 tisoč ton premoga, vendar imajo zaradi pomanjkanja delavcev že sedaj velike probleme. Uvedli so tudi nedeljsko delo, pri katerem pomagajo uslužbenci.
»Lani je skrbelo za prodajo premoga v Črnomlju trgovsko podjetje, ki je pošiljalo kupce kar v radnik po najmanjše količine. Zato smo imeli velike zastoje pri delu in smo morali tako dobavo za letos ukiniti. Domenili smo se s kmetijsko zadrugo, da bodo oni skrbeli za prodajo v Črnomlju in prevzemali le velike količine«, je še povedal tovariš direktor.
V kmetijski zadrugi so nam razložili, da bodo preuredili vozilo, s katerim bo-
do dovažaii premog, vendar le v količinah, ki so večje od ene tone. Mnenja pa so, da bodo imeli s tako prodajo, slab zaslužek in so sprejeli tak način prodaje premoga le za letos.
Sef ekonomske enote kmetijske proizvodnje Janko Ba-novec je pripomnil, da bi lahko ustanovili pri kmetijski zadrugi samostojen oddelek za prodajo kuriva, vendar si podjetja nabavljajo gorivo samostojno, drva pa tudi meščani kupujejo le od okoliških kmetov. Za tako majhne količine pa se jim oddelka ne splača ustanoviti.
Vse kaže, da bo morala občinska skupščina o tem še razmišljati in najti rešitev za ta problem. Za sedaj pa bodo v kmetijski zadrugi poskrbeli, da bodo dvakrat na teden razvažali premog po Črnomlju in tako lahko rešili trenutno stanje-   J. K.
MIRIM A PRED OBISKOM
in 28. julija 1963 izlet z avtobusom v obmorske kraje po poti: Reka — Opatija — Pazin — Buje — Portorož — Postojna. Za ta izlet se lahko prijavijo vsi. Vsakdo tudi lahko uporabi sindikalno objavo K-15 ali mvalidsko objavo za znižano vožnjo.
Jože Zakraj.šck
Mirna z okolico kaže vidne znake napredka. Naj navedem nekoliko stvari, ki bodo pokazale Mirno kot prijeten kraj z lepo bodočnostjo.
Z dograditvijo ceste od Mirne do koče na Debencu je tudi turizem oživel, kar potrjujejo številni obiski partizanskih krajev — Stana in Debenca. Koča na Debencu je dobro oskrbovana, odprta vsak dan in nikoli ne zmanjka pijače, jedače in razvedrila. Do koče je mogoče priti z vsemi motornimi vozili.
Tudi število prebivalstva na Mirni močno narašča in nastajajo težave zaradi stanovanj. Domnevajo, da se bo priselilo do letošnje jeseni na Mirno in okolico 50 družin in zato tudi vodstva šol resno razmišljajo o večjem številu šolskih prostorov ter potrebščin in o čimprejšnji ureditvi otroškega igrišča in kopališča. Odbor Zveze borcev NOB na Mirni se trudi, da bi čim lepše uredil skupni grob padlih borcev NOB na Rojah in njegovo okolico, vendar nima dovolj sredstev. Ce bi krajevnemu odboru na Mirni dodelili to zemljišče, kot so že prosili, bi bilo mogoče urediti zelo lepo Izlet niško točko na Rojah.
Člani sekcije bivših inter-nirancev, političnih zapornikov, preganjancev ter vojnih ujetnikov iz let NOB na Mirni želijo tovariško srečanje v svojem kraju z vsemi preživelimi borci in ostalimi. Vsak, kdor se želi udeležiti tega srečanja, naj se prijavi odboru Zveze borcev NOB na Mirni to naj predlaga da-
TREBANJSKE NOVICE
tum srečanja.
Maloštevilna, a zelo delavna podružnica društva upokojencev namerava v nedeljo, 11. avgusta, razviti svoj prapor. Odbor podružnice vabi vse člane sosednjih podružnic to ostale občane na slavje. Člani društva upokojencev nameravajo prirediti 27.
Spominu Neže Ropuš
V Srednjih Loknicah pri Mokronogu je pred dnevi umrla znana aktivistka in partizanska mamica Neža Ropuš. Ze leta 1941 je bilo v njeni hiši shajališče aktivistov in borcev. Dobro so jo poznali skoraj vsi borci Cankarjeve in Gubčeve brigade ter Dolenjskega odreda, saj so pri njej vedno dobili kaj za pod zob. Sovražniki so kmalu zvedeli za njeno delo, ker je vsa družina pomagala partizanom. Zato so ji ubili očeta, sina pa so odpeljali v internacijo, kjer je umrl. Ko še vedno ni prenehala delati za partizane, so jo leta 1943
ustrelili in odšli, ker so mislili, da je mrtva. Bila pa je le teiko ranjena in s pomočjo sosedov je po dolgem zdravljenju ozdravela; tudi kot invalid ni prenehala pomagati borcem.
Po vojni se je stalno zanimala za znance, ki so se med NOB zadrževali pri njej. Ob vsakem obisku se je sporni' njala težkih dni med vojno. Na pogreb so prišli borci iz vseh krajev Slovenije in se tako oddolžili spominu slovenski materi, ki je žrtvovala vse kar je imela za srečnejšo bodočnost svoje domovine.
Debenec, od Mirne komaj 5 km oddaljena turistična in zgodovinska postojanka, pričakuje goste. Glede na lego in lep razgled po okolici ima Debenec precej možnosti, da postane vabljiva izletniška točka za domače in tuje turiste. — Letos bodo kočo malo preuredili in popravili razgledni stolp, ki je kakili 40 metrov od koče

Tržnica-eno samo mravljišče
»Po koliko pa imate breskve?« »Po 180.« »Kaaj? Po 180? Mislim, da je to pretirano. Tistile možak tamle jih ima po 140,« pravi ženska in se obrne drugam. »Ampak zares so čudni, ti Novome-ščani,« mi potoži mlada prodajalka in očitajoče pogleda ea žensko. »Ja... saj so kar precej drage,« pripomnim in hitro pogledam, kam bi lahko neovirano pobegnila, ker se mi je zdelo dekle silno živahno- Pa ni bilo nič hudega. »No, da, seveda! Ampak jaz sem z Goriškega, 136 km daleč in ne morem tu prodajati breskev po taki ceni kot doma. So pa lepe, vredne svoje cene!« mi pohvali blago simpatična Goričanka in pokaže na velike, sočne breskve v zaboju. Nisem' se mogla upreti in sem jih kilogram kupila. Zares, dekle ni pretiravalo, breskve so bile odlične.
Vrvež, kot na mravljišču! Ženske tekajo sem ln tja, sprašujejo, se prepirajo, pogajajo, odklanjajo, plačujejo, hvalijo, kritizirajo — zdi se, da je vsa modrost in veličina besedičenja zbrana na tej tržnici. »Koliko stanejo ore-
hi?« vprašam starejšo ženico, ki sedi sključena ob mizi. »Po 150. Ni drago. Pa debeli in dobri so.« »Hvala, samo vprašala sem,« se izgovarjam. »So tudi ta semena vaša?« »Mhm, so. Nimam se s čim baviti, pa pridelam nekoliko semena in ga prodajam. Sama sem, brez družine in z nečim se moram preživljati« »Ali vedno vse prodate?« »Ne, vedno ne. Včasih pa tudi.«
Ženska postane zaupljiva, pripoveduje mi, kako ji je bilo danes slabo in da si je skuhala kamilic, edino zdravilo, ki ji zares pomaga in še in še. Ko pa sem jo začela podrobneje spraševati, je na mah postala nezaupljiva in ko sem jo vprašala, kako se piše, je poplava besed hipoma usahnila. Pogledala me je izpod čela in za-mrmrala:
»To pa ni važno!« Nasmejala sem se: »No, pa mi lahko poveste.« »Ne,« je trmasto nadaljevala, »saj ni važno,« in obrnila se je drugam.
Stopila sem dalje. Gospodinje so s polnimi in praznimi cekarjd hitele mimo, se pozdravljale, govorile o gla-
Novomeška kronika
■ Zavod za upravljanje družbenega premoženja je slednjič le zajadral pod streho svoje nove stavbe, ki stoji poleg upravnih prostorov podjetja Novoles. V stavbi vedrijo tudi nekateri drugi zavodi kot zavod za stanovanjsko izgradnjo in ostali. Kaže, da prihaja čas, ko bo odveč tarnanje, kje dobiti prostore za to ali drugo ustanovo oziroma zavod.
■ Frizerski salon »Adam« so pred dnevi odprli v preurejenih prostorih v Sokolski ulici. Salon je sodobno urejen, tako da se v nJem stranke precej bolj udobno počutijo kot v starih salonovin prostorih na Glavnem trgu, ki jih Je takoj po izselitvi zasedla trgovina.
■ Od sobote, 27. julija, je mladinski ples na Loki ukinjen. Do tega sklepa je prišlo zato, ker pripravljajo intenzivna dela pri urejevanju prepotrebnega mestnega kopališča.
■ Kljub prepovedi se še vedno
dogaja, da puščajo kolesarji svoja kolesa tam, kjer se ustavijo. Navadno jih naslanjajo na zidove, pa tudi na izložbena okna mestnih trgovin. Jasno je, da to zelo ovira pešce, pa tudi ostali mestni promet. Nedvomno bi s postavitvijo kolesarnice, o kateri je bilo že večkrat govora, odpravili resnično pereč problem, kam s kolesi. Na drugi strani pa bi bili kolesarji brez skrbi zaradi morebitne kraje in podobnega.
■ Našemu mestu so nujno potrebna prometna zrcala. To se spričo naraščajočega prometa, zlasti ob nedeljah in drugih prazničnih dneh, znatno občuti. Taka zrcala bi morala biti postavljena predvsem na kandijskem križišču in na mestu, kjer se Cesta komandanta Staneta razširi v Glavni trg. Torej kdaj bomo dobili te (le pred meseci obljubljene) prometne naprave?
■ Živilski trg: 23. julija je bilo na živilskem trgu spet živahno. Prodajali  so  pretežno povrtnine.
na zalogi pa je bilo dovolj tudi drugih domačih in gozdnih sadežev. S hrvaškega so na živilski trg prispele pošiljke sočnih hrušk, ki so bile naprodaj po 150 din kg. Papriko so prodajali po 100 din, isto ceno pa je imela tudi merica borovnic, ki so jih prinesla dekleta iz hribovskih vasi. Med drugim so novomeške gospodinje marljivo kupovale kumarice, krompir, paradižnik, fižol v stročju, solato in druge povrtnine. Prav veliko na-kupovalcev se je zbralo okrog prodajalke breskev. Cene se od prejšnjega tedna na splošno niso bistveno spremenile.
Matični urad Novo mesto
V času od 15. do 20. julija je bilo rojenih 11 dečkov in 15 deklic. — Porok ni bilo. — Umrla Je: Marija Mandclj. gospodinja lz Gorenje vasi pri Trebnjem, 48 let.
Kdo uganja vandalizem?
Na otroškem igrišču v Novem mestu so skoraj vsi predmeti, ki služijo našim malčkom za igranje in razvedrilo, polomljeni. Gugalni-ca ima odtrgano vodilno žico, ob kateri se lahko pri najmanjši nepazljivosti zbode kak otroček. Tudi gugal-niča s konjskima glavama je pokvarjena, ena glava je namreč odtrgana. Tudi vrtiljak je ves zverižen in nagnjen. Kdo je kriv teh okvar? Naši najmlajši najbrž ne! 2e večkrat pa je bilo opaziti, da sedijo na gugalnicah tudi večji, šoloobvezni otroci, zvečer in ponoči pa tudi odrasli ljudje! Prav bi bilo, ko bi kdo tudi na te naprave malo popazil. —r—
vobolu, o domačih zadevah, o cenah, ki so precej visoke; klepetale so vse vprek.
»Borovnice 100 din, jabolka 130 — le vzemite, gospa! Poglejte, kako so debele, pa tudi drage niso.« ženske se živahno pogajajo in vrvež je vedno večji. Zagorčeva iz Smolenje vasi ima posodo smetane, jajca, sirčke, kumare. »Smetano imam po 100 (zares je lepa — mm, kar sline so se mi pocedile), sirčke po 10, jajčka po 30 — o, so čisto sveža, starih jajc že ne bi prodajala,« hiti pripovedovati Zagorčeva teta in naglo streže- »Ali prodajate iz potrebe?« Nasmeje se: »I, kje pa. Veselje imam. Vsa srečna sem na trgu. Že leta in leta prodajam', pa tudi izplača se« pripoveduje Zagorčeva in oči ji sijejo izpod rute. In že streže naprej.
M:-ko Torbica, predsednik ZMS v Novolesu
19. julija so mladinci v novomeškem obratu podjetja Novoles ustanovili svoj aktiv. Ustanovnega sestanka se je udeležilo okrog 20 mladincev in mladink, vendar td ne predstavljajo večine mladih, zaposlenih v tem obratu. Pogovorili so se o dvigu delovne storilnosti in deležu mladih pri reševanju tega vprašanja, pomenek pa se je nanašal tudi na druge probleme v podjetju. Za predsednika aktiva so mladinci novomeškega obrata izvolili Mirka Torbico. — V kratkem bo imela ustanovni sestanek tudi mladina, ki je zaposlena v drugem Novolesovem obratu v Straži.
ALI NE BI KAZALO ODSTRANITI?
Na stavbi Delavske menze na Društvenem trgu se kljub različnim prezidavam še vedno šopiri napis: »Hotel & restavracija Kondrlč«. Na<l tem napisom se skozi Delež dobro pozna napis Izza časov Italijanske okupacije: -Albergo - Trattorla«. — Prvi napis bo star približno ze kakih 30. drugi pa najmanj 20 let. Zato sta menda že oba zreta za upokojitev .. .
Napisne table v naših vaseh - takšne kot so - tudi niso več za rabo in tujca samo zavajajo. Kazen naziva kraja Je vse skupaj zastarelo, saj že zdavnaj ni več res, da bi bil kraj Crmošnjice v občini Gotna vas in okraju Novo mesto, pa Mačkove« v občini Trška gora in tako dalje.
SmetSž43 pod otroškim igriščem nad športnim prostorom za noeMeet nI prav nič lepo, še manj pa hlgienlono. Je tam res nujno potrebno odlagati smeti?
Za bivšim poštnim poslopjem vso zimo vse <lo danes stoji z veliko plahto pokrit star mestni škropilni avtomobil. Predčasno je ObLO podaril ta avto novomeškemu gasilskemu društvu. Darilni listini je bila priključena tudi zavarovalna polica. Žal pa te razbitine gasilsko društvo ne more uporabljati, ker Je kratkomalo zanič. Ce bi hoteli avtomobil po5teno popraviti, bi morali odšteti lepe efcnarce. teh pa društvo nima. Ker torej to vozilo tam brez koristi rjavi, bi bilo najbolje, da bi ga kdo odpeljal na Odpad, dokler je sploh še kaj vredno. Gasilskemu društvu Novo mesto pa Je treba priskrbeti moderno avtomobilsko cisterno z vgrajeno črpalko, ki Jo nujno potrebuje, kar se je že večkrat pokazalo.
»Poglej no poba, vraga! Po-beri no tiste borovnice, ki si jih raztresel. Kakšno pa bo spet na tleh!« se razburja Koširjev oča, ki že 6 let pobira na novomeški tržnici takso na mize in tehtnice. »Koliko pa plačajo od mize?« »100 din, od košare 50. Ampak ne plača vsak. Presnete babnice, skoraj vedno se moram prepirati, preden mi plačajo, hudirjeve .. •« In odšepa dalje.
Tako je na tržnici vsak petek in ponedeljek. Od zgodnjega jutra in vse dopoldne prodajajo ženske in moški iz Bele krajine, iz Podgorja, s Primorskega, pridejo celo izza slovenske meje — iz Karlovca — od vsepovsod. Prodajajo sadje, zelenjavo, rože, pemtnino, jajca, mlečne in tekstilne izdelke — vso mogočo robo. Gospodinje in dekleta pa kupujejo, prihajajo in odhajajo; vsa tržnica je kot eno samo mravljišče.
Mravljišče, s katerim bi bili Novomeščani verjetno zelo zadovoljni, če bi poznalo tudi nižje cene. Kaže pa, da s slednjimi še dolgo ne bomo zadovoljni...
Marta Florjančič
Mali »Sutješčani« prebirajo šolski časopis, ki so jim g» podarili učenci iz Ćuprije (Srbija) na poslovilnem večeru v sinihelu
Slovo malih »Sutješčanov«
Včeraj zjutraj je iz Smihela pri Novem mestu odpotovalo 85 pionirjev in pionirk iz vseh republik, ki so okrog C1 tedne preživeli združeni v taboru »Sutjeska«-. Pred odhodo"! iz Smihela so imeli mali »Sutješčani« v dvorani dijaškega doma zaključno prireditev, na katero so povabili tudi pred" itavnike ZMS in Zveze prijateljev mladine. V več kot P°J" drugo uro trajajočem programu so zapeli vrsto pesmi o™ harmoniki, recitirali pesmi jugoslovanskih avtorjev in imeli poleg recitacij tudi nekaj izključno zabavnih točk. Po programu so si izmenjali darila in tako še bolj navezali prijateljske stike s predstavniki gostiteljske dežele. O tem, da s" se dobro počutili, ni treba posebej govoriti, saj so svoj« vtise 7. bivanja v Sloveniji pisali tudi v prispevkih za stenski časopis. Ob razhodu so se še posebej zahvalili tov. Bregar-, jevi. ki je tabor vodila. nadaJje pa bodo osilai hvaležni tudi vzgojiteljem Jocotu, Jožetu. Lenčki, Milki. Lidiji, Ivanki. Mileni in Anici ter vsem, k so jim omogočili, da so se dobro počutili.
Nepozabni vtisi s herojske Sutjeske
Pred dnevi sta se dva delegata osnovne organizacije Zveze gluhih iz Novega mesta udeležila zveznega izleta Zveze gluhih na Sutjesko. Štirideset članov je odšlo iz Beograda proti Titovemu Užicu, kjer so si ogledali znamenitosti iz časov NOB, in
Za življenje in počitnice..,
Pouka je konec in večina mladih ljudi uživa zaslužene (ali pa tudi ne) počitnice. Brigada, morje, planine — težko se je odločiti. Tokrat pa bo govora o tistih, ki so ostali doma, ter se zaposlili. Dve vrsti praktikantov ločimo: tiste, ki imajo obvezno prakso, in tiste, ki gredo na delo iz veselja in zato, da si zaslužijo nekaj denarja.
Začnimo pri »Krki«. Sekretar Lado Saje je poudaril, da se mu zdi nadvse koristno, da mladi ljudje spoznavajo delo. Podobno mislijo verjetno tudi ostale gospodarske organizacije. Kot vsako leto, bo tudi letos precej mladincev in mladink našlo delo pri tem podjetju. Seveda imajo prednost za sprejem štipendisti, vsi tisti, ki imajo obvezno prakso, in tisti, ki so se odločili za študij farmacije, če pa je prostor, sprejemajo tudi ostale. Mladih praktikantov pa še m mogel oceniti, ker so v podjetju še premalo časa.
Obiskali smo dve dekleti, ki sta na praksi. Alenka Mo-rel dela v bakteriološkem laboratoriju. V eni sapi nam je povedala, da hodi v srednjo medicinsko šolo v Beogradu in da prihaja vsako leto na počitnice v Novo mesto. Na praksi je letos prvič. V tem
tednu, kar je v laboratoriju, se je že znašla. Laborantke so ji zelo veliko pokazale in tako se je precej naučila. Kaj bo z denarjem, ki ga bo dobila? Knjige precej stanejo, pa še morje ...
Nina Jakovljević pripravlja v tabletnem oddelku maso za tablete. Tukaj bo ostala en mesec. Delo jo veseli, z zaslužkom pa prav res ne ve, kaj bo storila, saj ima toliko želja.
V Zavodu za upravljanje gozdov smo presenečeni srečali dve mladi dekleti. Maja Rajić in Cvetka Vrbas sta letos končali osemletko. Prvo vprašanje je torej bilo: »Kam pa zdaj?« Maja pojde v gimnazijo, Cvetka pa na učiteljišče. Z delom, ki ga opravljata, sta zelo zadovoljni. Delata zato, ker ju delo veseli. Seveda bosta tudi nekaj zaslužili. Z denarjem bosta šli verjetno na taborjenje na morje.
Štiri mlada dekleta so torej vesela in zadovoljna. Delo Jim je všeč in tako jim bo hitro minil mesec, ki ga bodo prebile ob mikroskopu in epruvetah, ob tabletah in ob pisarniški mizi. Mnogo uspehov torej njim in vsem drugim, ki se bodo v počitnicah srečali z delom in se že sedaj učili za življenje!
-AL
naprej proti Višegradu, ki je znan po velikem turškem mostu iz Andričevega dela »Na Drini most«. Skozi Go-ražde in Fočo so prišli do zgodovinskega Tjentišta. Razen neštetih spomenikov iz legendarnih partizanskih bojev je naredila na vse udeležence največji vtis veličastna grobnica padlim in mesto, kjer je padel junak komandant Sava. Udeleženci so si ogledali tudi Zenico z mogočnimi industrijskimi objekti, Bihać in Jajce s spominskim'i stavbami zasedanj AVNOJ, Titovo pečino in muzej v Drvarju ter ostale znamenitosti mnogih mest Bosne. V Jajcu so bili prijetno presenečeni, ko so srečali znanega novomeškega rojaka slikarja Jak-ca.
Oba novomeška predstavnika sta bila navdušena nad novo Bosno, ki nastaja po vojni. Zastarelost se umika novemu obdobju, minarete zasenčujejo stolpnice, tovarne in naselja, vsepovsod živi novo življenje. Vse to so uresničene želje tistih, ki so se pred dvajsetimi leti borili ob Sutjeski, Jajcu, Drvarju, Titovem Užicu in vsepovsod po naši domovini.
Ob koncu potovanja sta novomeška predstavnika zvedela še za neko zanimivost. V pogovoru z vodjo potovanja sta izvedela, da je bila še pred letom 1900 ustanovljena v Smihelu pri Novem mestu
prva slovenska ženska šoH ea gluho mladino. Preds-t8*' nik Zveze gluhih ju je prosil' da bi preskrbela nekaj pod«'' kov o šoli, šolanju, arhiv* in drugem. To je res zanim1; vost, ki so jo prvič nač*? na letošnjem izletu po Boso1 -trm-
Predavanja na Velikem Gabru
Na Vel. Gabru, kjer taS rijo obvezniki predvojasP vzgoje iz novomeške (P; čine, je pred kratkim prti I va: inž. Slobodan Rajić 0 vlogi mladine v luči no1* njem poslušati predavanj* Dušan Zupane, pa je spre?* voril o vlogi in pomenu dr1* benih in političnih organih' cij.
Nagrajevanje po de'1! v občinski skupščin'
Po novem pravilniku, sP1* jetem 20. maja, so začeli o grajevati v občinski skup*\ ni Novo mesto uslužbei"^ po delu. Znane so že za prvo   polletje,   ki so glavnem  objektivne* seV??f pa so odvisne od okvira i* položljivih sredstev za ta1^ men. Zanimiv je predvse velik   razpon   nagrajeval«' saj lahko dobe uslužbenci ^ svoje delo od negativnih odst. do pozitivnih 26 o<P sredstev, ki so pripravil ^ za vsako delovno mesto.
§*l!MllilllllltlWllllitll!M^
Bosna nas je navdušila!
(Pismo tabornice POGT iz Novega mesta) Dragi očka!
V Sipovo smo prispeli včeraj zvečer. Vozili s"10 se cela dva dneva. Prespali smo v Drvarju, kjer sm* tudi šli v Titovo pečino. Vse nas jc Bosnu zelo n-"'" dušila. Peljali smo se mimo zelo lepe pokrajin'; Videli smo slapove reke Une in se peljali po njen dolgi soteski. Posebno zanimiva je bila vožnja 1)0 ozkotirni železnici, po kateri smo se peljali l'eli 10 ur.
Naš tabor je oh Plivi. ki pa jc zelo mrzla-taborijo taborniki i/. Bosne, Črne gore, Srbije in Slovenije. Mi Imamo tabor skupaj S **' Ijani, tu pa od Slovencev taborijo samo še IdrijC^j' Ked je zelo strog, saj ne smemo iz taboru bre* ' voljenju. Pri vhodu je taborniška milica, ki št<\l1' koliko jih gre ven uli noter.
Tu nimamo kuharice in zato moramo sami " hati. Danes smo skuhali golaž, ki je bil dva"41" preveč snljen.
Sedaj licnn končala.
I.epe pozdrave

Skupina mladih prijateljev belih žoglo
\
Videm-Krško: zmagovalci XII. iger papirničarjev
V Radečah pri Zidanem mostu so bile 11., 12. in 13. julija XII. športne igre papirničarjev SRS. Udeležilo se jih je nekaj manj kot 300 športnikov (do sedaj je to najbolj množična udeležba) iz petih kolektivov: Papirnica Radeče, Papirnica Vevče-Medvode, Papirnica Količevo, Papirnica Videm-Krško in Idustrijskl biro lz Ljubljane.
Večina športnih srečanj je bilo na novozgrajenem stadionu, katera je otvoril direktor Papirnice Radeče tov. Stane Koselj. Otvoritve novega športnega objekta so * udeležili predstavniki ObLO Laško in republiškega sveta sindikatov. _ Organizacija prireditev Je bila dobra.
REZULTATI POSAMEZNIKOV:
Moški, atletika: teh na 100 m: J- Milan Kune 12,0 (Ind. biro), 2. Marjan Koren 12,1 (Radeče) in
Marjan Košak 12,1 (Količevo), 3. Slavko Pajtler 12,2 (Videm);
tek 1500 m: 1. Jože Spari 4:42,0 (Videm), Jože Zadravec 4:42,6 (Vevče); 3. Jože Puntar 4:49,0 (Videm);
skok v daljino: 1. Milan Kune 5,62 (Ind. biro), 2. Karel Novak 5,55 (Videm) in Marjan Koren 5,55 (Radeče), 3. Franc Pukl 5,46 (Radeče);
skok v višino: 1. Silvo černe 160 (Vevče), 2. Ivan Hiršelj 16 (Radeče), 3. Marjan Koren 160 (Radeče);
troskok: 1. Ivan Hiršelj 12,72 (Radeče), 2. Milan Kune 12,00 (Ind. biro), 3. Marjan Koren 11.78 (Radeče);
met krogle: 1. Milan Kune 10,78 (Ind. biro), 2. Slavko Stepanovič 10,27 (Vevče), 3. Tone Novak 10,22 (Vevče);
met diska: 1. Tone Novak 29,56
Barbič - Vovko, prvaka v dvojicah, Gelb in šušteršič: druga
Zaključeno je prvenstvo dvojic v Balinanju; prvi del tega tekmovanja je bil v Kočevju, finalni del Pa v Novem mestu 16. 7. na igrišču Železničarja.
Finalno tekmovanje je potekalo brez kakih večjih presenečenj. Zmagovita dvojica Barbič-Vovko, °ba člana Pionirja iz Novega mesta, ni izgubila nobene partije ter Je popolnoma zasluženo osvojila naslov prvaka Dolenjske.
Najprej nekaj rezultatov v finalnem delu: Barbič-Vovko : Cvar-fkerlj 13:10; piantan-Rapuž : Gelb-sušterič 13:5; Gelb-šušterič : Cvar-Skerlj 13:5; Barbič-Vovko : Plan-
tan-Rapuž 13:2; Geldb-Sušterič : Plantan-Rapuž 13:3. Tako sta se v finalu srečali dvojici Pionirja Barbič-Vovko in dvojica Krškega Gelb-Šušterič, borba pa je potekala do rezultata 6:6 popolnoma enakopravno, nato pa sta gosta iz Krškega popustila in tako je tudi tretje prvenstvo Dolenjske v letošnjem letu pripadlo Pionirju z rezultatom 13:6.
Vrstni red: 1. Pionir I (Barbič, Vovko), 2. Celuloza Krško (Gelb, Sušterič), 3. Pionir II (Plantan, Vovko) in 4. ONZ (Cvar, Skerlj). Prvi dvojici nas bosta zastopali na republiškem prvenstvu, ki bo 3. in 4. avgusta. (en)
(Vevče), 2. Milan Kune 26,73 (Ind. biro), 3. Sandi Rihtar 26,72 (Količevo); \
met kopja: 1. Slavko Stepanovič 50,00 (Vevče), 2. Mirko Simončič 45,45 (Radeče), 3. Milan Kune 42,92 (Ind. biro).
Namizni tenis: 1. Marjan Naro-glav (Videm), 2. Janez Kožar (Količevo), 3. Milan Dajzinger (Količevo).
Sah: 1. Vido Vavpotič (Količevo), 2. Stane Laznik (Količevo), 3. Ivan Sonc (Količevo).
Streljanje: 1. Stane Rihtar 166 krogov (Videm), 2. Andrej Knez 158 (Radeče) in Karel Bronisegno 158 (Vevče), 3. Ciril Prijatelj 153 krogov (Videm).
Kegljanje: Vido Vavpotič 205 kegljev (Količevo), 2. Fric Majhenič 204 (Količevo), 3. Ivan Sonc 200 (Količevo).
Plavanje: 50 m prsno: 1. Marjan Naroglav 40,5 (Videm), 2. Lado Pavlin 40,9 (Videm), 3. Miro Mla-denovič 41,0 (Radeče) in Bogdan Lampič 41,0 (Vevče);
50 m prosto: 1. Marjan Naroglav 29,6 (Videm), 2. Stane Kajič 31,5 (Radeče), 3. Stane Iskra 32,4 (Videm);
štafeta 3x50 m: 1. Videm-Krško 1:34,4, 2. Vevče 1:40,5, 3. Radeče 1:43,1.
Nogomet: 1. Radeče, 2. Vevče, 3. Videm-Krško.
Odbojka: 1. Industrijski biro, 2. Videm-Krško, 3. Vevče.
SKUPNI PLASMAN MOŠKI: 1. Videm-Krško 199 točk, 2. Vevče-Medvode 183, 3. Količevo 181, 4. Rdeče 175, 5. Industrijski biro 157 točk.
2 e n s k e , atletika: tek na 80 m: 1. Marina Grčar 12,1 (Količevo), 2. Anica Strniša 12,2 (Radeče), 3. Marija Rožič 12,8 (Količevo);
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVEM MESTU
Veliko udeležencev - dobri rezultati
V Dol. Toplicah so bile pred dnevi plavalne tekme med člani sindikalnih podružnic novomeške občine. Za razliko od preteklega Jeta smo videli letos precej več tekmovalcev, ki so dosegli prav debre rezultate. Tekmovanje je pokazalo, da imamo vrsto mladih Plavalcev, ki bi z načrtnim delom lahko dosegli se veliko več. Naj 00 tej priložnosti opozorimo odgovorne činitelje, da bi kljub objektivnim težavam, ki dušijo plavalni šport v Novem mestu, lahko dosegu vendarle precej več. Prav v Dol. Toplicah bi kazalo bolj nacrtno gojiti plavalni šport; bazen J na voljo, majka le strokovnjak * trening Prav gotovo imamo v Primerjavi z drugimi kraji celo 2*5J prednosti za razvoj plavalnih športov, - a' tega ne znamo izkoristiti. Treba bi bilo začeti z na-. ertnim delom!
Največ uspeha so imeli tokrat tekmovalci Pionirja, ki so se na Plavalne tekme tudi načrtno pripravili. — Rezultati tekmovanja:
Moški — 50 m prsno: 1. Pavle "ni (Pionir) 40,1, 2. inž. Lapajne tObLO) 41,1, 3. Mestnik (IMV) ";5. 4. Judež (Novoteks) 44,1, 5. (KrL <Konir) 45,0, 6. 2agar vtW5pK) 45,1, 7. Omerzel (ZTP)
•v. ■ -
45,2, 8. Petrlč (2TP) 45,6, D. Bur-ger (IMV) 45,7, 10. Bračko (IMV) 45,9,   11.   Mežnaršič (Novoteks)
51.0, 12. Fortuna (ONZ) 51,0, 13. Medle (Zeleznina) 51,2, 14. Peter-lin (Zeleznina) 51,8, 15. Hren (Krka) 54,3.
Moški — 50 m prosto: 1. Pavel Uhl (Pionir) 31,1 (odličen rezultat), 2. inž. Lapajne (ObLO) 33,8,
3. Knap (Pionir) 35,2, 4. Petrič (2TP) 35,4, 5. Judež (Novoteks) 35,5, 6. Mestnik (IMV) 36,8, 7. Pučko (ObLO) 36,9, 8. Turk (IMV)
38.1, 9. Smalc (Krka) 39,8, 10. Sulic (Krka) 40,2, 11. inž. Pečar (Novoles) 40,4, 12. Jurjevčič (ONZ) 41,0, 13. Prosinečki (ONZ) 41,3, 14. Gašper (KGPK) 41,3, 15. Korenčič (Zeleznina) 42,1.
Ženske — 50 m prosto: 1. Anka Bezovič (Pionir) 54,6, 2. Markelj (ZTP) 56,8, 3. Uhl (Pionir) 59,1,
4. Bartolj (Novoteks) 1:08,0, 5. Skobe (ZTP) 1:34,2, 6. Brudar (Novoteks) 1:34,2, 7. Horvat (ZTP) 1:49,2.
Štafeta 2x50 m — ženske: 1. Pionir (Bezovič, Likar) 1:52,3; 2. ZTP (Horvat, Markelj) 2:12,1, 3. Novoteks (Bartolj, Brudar) 2:12,1. Štafeta 2x50 m — moški: 1. Pionir (Uhl, Horvat) 1:02,2; 2. ObLO (Pučko,  Inž.  Lapajne)  1:11,2, 3.
trajjf'*' »sTalU Brežiško rokometno igrišče bo po dolgo-fa*a iT-&*aniu k dobilo asfaltno podobo. Na sliki: prva •*    končana, igrišče Je dobilo prvo črno prevleko ...
pijači za dan vstaje v Kočevju
SfcSŽZ^ Je bl1 ~ d«" vstaje S£>lr ^tradicionalni kegljaški fe1" "Puntane v bor-
hT1" tudi' ?ekmovanja sejeude-P^- kaLneprczcntanca Novega Su^Ja V°, 80 sestavljali igralci Si* ■Tonil?6'™1«"!« ln Dolenj. Ko^h, .aFk1lpa *> "»segla ve-nja >. Celi, J8 IPJomagala vrste
ala lz i.„".nosilec prehodnega """koga leta.
Sik ki*^ "> nastopile ekipe:
ut v Povelj nf,5l° 1486 k*"«*. slKo4evjaC« "6, > Kr»nJa <1«0) U.nastoD„: (1M3)- V ponedeljek »naP"M ZlMe 'tiri ekipe: „, kc«evj M"lbor, Novo mesto 3& d» bl DrV,?f, fklpe so se bo-"«Po       Prehitele vodečo celjsko
nVrt°*esto.° ln Mariborom za Mr™ prehodnl pokal ter anl w tretje med Ko-
čevjem ln Novim mestom. Končno Je v finišu v zadnjem setu uspelo Ljubljančanom prehiteti Maribor ter osvojiti prehodni pokal, Kočevje Je ves čas vodilo proti Novemu mestu (tudi za šestdeset kegljev), vendar Jo Novomešča-nom uspelo dva seta pred koncem izenačiti, v zadnjem setu pa celo prehiteti Kočevje za osem kegljev. Za ekipo Novega mesta so nastopili ln dosegli naslednje število kegljev: Kruši« 174, Hren ln Muren 164, Dravlnc 163, Mrzlak 156, Romih 152, Mehle 142, Padovan 141, Sobar 140 ln Segedin 97.
Kontni vratni red: 1. Ljubljana 1635, Maribor 1589, Novo mesto 1495, Kočevje A 1487, Celje 1486, Trbovlje 1476, Kranj 1450 ln Kočevje B 1443. Vsekakor Je ekipa Novega mesta dosegla s tretjim mestom lep uspeh ln dokazala, da v borbenih Igrah ne zaostaja ca drugimi kraji, (en)
ZTP (Petrič. Omerzel) 1:20,2, 4. KGPK (Pelko, Sebenik) 1:21,7, 5. Novoles (inž. Pečar, Vidmar) 1:23,2, 6. Krka (Smalc, Hren) 1:23,3, 7. ONZ (Jurjevič, Prosinečki) 1:24,2, 8. Zeleznina (Medle, Ptterlin) 1:52,2, 9. IMV (Klemene, Padevski) 1:54,7, 10. Železnica II. (Korenči, Tomic) 1:55,8, 11. Novoteks (Judež, Grubiša) 2:02,5. —ol
SEVNIŠKI ŠPORT
O sevniškem športu že dolgo ni bilo ničesar slišati. Včasih smo lahko zasledili vsaj kako vest o nogometaših, zdaj pa so, kot vse kaže, tudi te prenehali z igranjem. Pri predsedniku tamkajšnjega Partizana, Dragu Bizjaku, sem se pozanimal, kako je s temi stvarmi. Takole Je povedal:
»Zdaj ravno popravljamo dom, v katerem so tudi kino predstave, in delamo Igrišče za odbojko, košarko in rokomet, ki bo narejeno verjetno iz rdečih ugaskov. Moram reči, da občinska zveza za telesno kulturo skrbi za šport in tudi za našega Partizana, toda pomanjkanje denarja je tisto, kar zavira vsa naša prizadevanja. Razen tega imamo težave tudi z vaditelji. ObZTK Jih je sicer pripravljena poslati na tečaje, toda podjetja, v katerih delajo (izjema je Kopitarna), jim niso naklonjena in jim ne odobre dopustov. — Kljub vsem tem težavam pa vendarle ne spimo. Marca smo pripravili telovadno akademijo, ki je imela 14 točk in je zelo lepo uspela. Zdaj je zaživela tudi košarka. Pionirji redno trenirajo in bodo v jeseni že odigrali prve tekme. Tudi odbojkarji ne spijo. Seveda pa se bosta ti dve dinamični igri z žogo še bolj razmahnili, ko bo zgrajeno igrišče. Rokometašl igrajo v zasavski ligi, nogometaši pa so odigrali v spomladanskem delu tri tekme, nato pa so prenehali. Sevniški partizan je tudi navezal stike z novomeškim solmenjakom in tako bo letos šlo na taborjenje na morje 20 naših članov. Razveseljivo Je, da je bilo ustanovljeno šolsko športno društvo tudi na osnovni šoli. Drugače je po kolektivih. Tu športa skoraj ni. Edina častna izjema Je kolektiv Lisca.«
Tako Je torej trenutno stanje v sevniškem športu. Z malo dobre volje, z večjim razumevanjem podjetij, z dograditvijo igrišč in z večjim poletom bl se brez dvoma dalo doseči večje uspehe.
f     JOŽE SPLIHAL
Mladina na Vinici
Z otvoritvijo turistične sezone na Vinici se je tudi med viniško mladino razgibala športna dejavnost. Prijetni vroči dnevi zvabljajo mladino na igrišče ob Kolpi. Pridno trenirajo nogomet ter napovedujejo tekmovanje z mladinci s hrvaške strani. Tako so igrali v nedeljo prijateljsko tekmo z mladinci iz Severina na Kupi ter zmagali z rezultatom 3 s 11.
skok v daljino: 1. Lea Likar 3,64 (Videm), 2. Anica Strniša 3,53 (Radeče), 3. Marinka Grčar 3,44 (Količevo);
met krogle: 1. Marija Kovač 7,82 (Radeče), 2. Iva Zaje 6,92 (Količevo), 3. Vera Knez 6,83 (Radeče).
Naminzi tenis: 1. Darinka Jevš-nik (Videm), 2. Lea Likar (Videm), 3. Francka Lukner (Ind. biro).
Streljanje: 1. Anica Balja 113 krogov (Videm), 2. Vera Knez 112 (Radeče), 3. Joža Senegačnik 105 (Videm) in Milena Bergan 105 (Količevo).
Odbojka: 1. Radeče, 2. Videm-Krško, 3. Vevče-Medvode.
SKUPNI PLASMAN ŽENSKE: 1. mesto Radeče 102 točki, 2. Videm-Krško 102, 3. Industrijski biro 83, 4. Vevče-Medvode 67, 5. Količevo 47. točk. Ladislav Hartman
Ekipi Partizana in železničarja, ki sta nas zastopali na republiškem prvenstvu v balinanju
Republiško prvenstvo balinarjev
V soboto in nedeljo je bilo v Novi Gorici republiško prvenstvo v balinanju. Tega največjega tekmovanja v balinanju se je udele-
Brežičanke v republiški ligi
Zadnja leta je zanimanje za rokomet v Brežicah močno naraslo. Mladino je privlačevala ta lepa in dinamična igra prav posebno še zato, ker so člani tekmovali v slovenski republiški ligi. Na domačem terenu smo gledali večkrat najboljše rokometne ekipe Slovenije. Letos je naša moška vrsta »teoretično« izpadla iz bodoče enotne slovenske rokometne lige, zamenjale so jo pa mlade članice, ki so se po hudih kvalifikacijskih bojih uvrstile v republiško žensko ligo.
Kvalifikacijski turnir je bil dne 23. junija 1963 v Ptuju. Za vstop v republiško žensko ligo so se borile ekipe: Drava — Ptuj, Brežice, Nova Gorica in Rudar — Trbovlje. Vse igralke so igrale z velikim naporom, ker je bila velika vročina, igrišče pa asfaltirano. Tri ekipe so imele isto število točk, le Nova Gorica je bila brez točk. Drava se je kvalificirala z boljšo goldiferenco. Sedaj je bilo vprašanje, ali bodo Trboveljčanke ali Brežičanke drugi kandidat za vstop v republiško žensko ligo. Dve kvalifikacijski tekmi, v Trbovljah in v Brežicah sta zadostovali, da so mlade Brežičanke pokazale, da so pripravljene za vstop v republiško ligo. — AB
žilo 16 najboljših ekip lz vse Slovenije, med njimi tudi dve dolenjski ekipi Pionirja in Železničarja iz Novega, mesta.
Zreb je nanesel tako, da sta obe ekipi prišli v močni skupini. Tako je Pionir igral v skupini z znanima ekipama z Ljubljane: z 2abo ln Partizanom iz Trnovega, ter z ekipo Železničarja iz Maribora. Pionir je v prvi igri dobro začel proti Partizanu Trnovo; vse do 7:7 sta bili ekipi izenačeni, nato pa je Antunovič odločil igro za Trnovo z rezultatom 13:7. V drugI igri je Pionir premagal in izločil ekipo Maribora z visokim rezultatom 13:4. V  odločilni igri za
vstop med osem najboljših je Pionir ponovno igral z ekipo Trnovega, ki je pred tem izgubila z Zabo. V tej igri so Trnovčani zmagali z rezultatom 13:1.
Tudi Železničar je igral v močni skupini. V prvi tekmi je premagal ekipo Oljke iz škofij s 13:8, nato pa je naletel na močni ekipi: najprej je izgubil s Planino (Sežana) 6:13, nato pa v odločilni igri še z ljubljanskim Jadranom 13:0.
Tako sta novomeški ekipi zasedli deveto do dvanajsto mesto. Zelo je igralce motilo gladko in trdo igrišče, kakršna so samo na Primorskem. (en)
Plavalni dvoboj v Trbovljah
V sredo, 17. julija, je bil v Trbovljah plavalni dvoboj n. zvezne lige, med domačim Rudarjem in Partizanom — Celuloze iz Vidma-Krškega. Zmagali so gostje, ki so zbrali 12.560 točk, domačini pa 10.563. Najboljša pri gostih sta bila Breskvarjeva, ki se je s 3:06,3 ni 200 m prsno povsem približala slovenskemu rekordu, in Jesenšek na 200 m hrbtno z 2:33,7. Pri Rudarju je bil najboljši Burja z 1:04,4 na 100 m prosto ter Vodiskova na 400 prosto 6:04,6. Dvoboju je prisostvovalo 500 gledalcev.
Rezultati: 400 prosto moški: 1. Jesanšek (C) 5:13,2; 2. Sulc (C) 5:2,9; ženske: 1. Vodišek (R) 6:04:6; 2. Kostanjšek (R) 6:08,3;
200 m prsno moški: 1. Kra-
vos (C) 3:06,4; 2. Iskra (C) 3:10,1; ženske: 1. Breslcvar (C) 3:06,3; 2. Zlatic (C) 3:24,6;
200 m hrbtno moški: 1. Je-sensek (C) 2:33,7; 2. Omerzu (C) 2:54,2; ženske: L Golob (R) 1:26,8; 2. Sribar (R) 1:29,1;
200 m metuljček moški: 1. Lileg (C) 2:48,9; 2. Sulc (C) 3:04,7;
100 m metuljček ženske: l. Breskvar (C) 1:26,0; 2. Kočar (R) l:32,l;
100 m prosto moški: 1. Burja (R) 1:04,4; Naraglav (C) 1:04,4; ženske: 1. Kostanjšek (R) 1:19,2; 2. Vodišek (R) 1:20,3;
4 x 100 mešano moški: Celu-lozar 4:56,3; Rudar 5:45,4; — 400 x 100 prosto ženske: Rudar 5:24,2; Celulozar 5:31,7.
P. L.
OB LEPEM USPEHU MLADIH IGRALCEV NAMIZNEGA TENISA
Korpa in mladinska ekipa: prvaki Evrope
Pred kratkim se je z evropskega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bilo letos v zahodnonemSkem mestu Duisburgu, vrnila članica državne reprezentance, Novo-meščanka Irena Mikec. Od nje smo zvedeli za podrobnosti o uspešnem nastopu mladinske ekipe, ki se je vrnila v domovino z zvenečim naslovom prvaka Evrope. Tudi med posamezniki se je njen član Ištvan Korpa zelo dobro odrezal. Postal je letošnji evropski mladinski prvak! Posredovali bomo nekaj zanimivosti o pripravah in nastopu naše izbrane mladinske ekipe, ki bodo ljubitelje športa in posebej namiznega tenisa gotovo zanimale.
Priprave za letošnji nastop na evropskem mladinskem šampiona-tu v namiznem tenisu so bile solidno izvedene. Združili so jih s propagandnimi nastopi na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti«. Tam je imela državna reprezentanca osem propagandnih nastopov. Brigadirji so jih povsod zelo prisrčno sprejeli. V središču pozornosti je bil zlasti letošnji državni prvak med člani Ištvan Korpa (zanimivo je, da mu je enak naslov med mladinci nepričakovano odvzel mladi Zagrebčan Ratko Roth), ki so ga zaradi odlične forme vsi že pred evropskim prvenstvom vnaprej proglasili za novega prvaka.
Drugi del priprav se Je odvijal v Kneževcu, kjer so pravzaprav pilili že precej dobro formo pod vodstvom zveznega trenerja Haran-goza. Da bi se pripravili na napor-
Novici o delu mladine v Črnomlju
Ker pridobiva Počitniška zveza v Beli krajini med mladino vse več članov, so predzadnjo soboto in nedeljo organizirali dvodnevni seminar za vodstva Počitniške zveze na Vinomeru pri Metliki. Seminarja, na katerem sta predavala dva tovariša iz LJubljane o organizacijskem delu in problemih, so se udeležili člani Izvršnega odbora ln trije predsedniki družin. Zaradi Izrednega zanimanja udeležencev Je seminar zelo dobro uspel.
Tekmovanje za povečanje storilnosti med mladinskimi aktivi v nekaterih podjetjih v Črnomlju. 1e postalo zelo živahno. Tekmovanje vodita dve posebni komisiji, ki Jima le že uspelo dobiti prve rezultate. Po podatkih se vidi, da so Je v začetku dosegli zadovoljive uspehe.
no večdnevno tekmovanje, so za zaključek priprav priredili nekaj poizkusnih medsebojnih »maratonskih« dvobojev. Med fanti je bil najboljši Korpa, v edinem ženskem dvoboju pa je bila Novomeščanka Mikčeva uspešnejša od Mitroviče-ve iz Zenice.
V Duisburgu, kamor so dopoto-vali 5. julija, so Jih prireditelji zelo prisrčno sprejeli, verjetno zato, ker so vsi v njih videli najres-nejše kandidate za prvake Evrope. Tekmovanje se je pričelo z uspehi naše moške in neuspehi ženske ekipe. Fantje so igrali odlično in v finalnem srečanju s Švedsko (dva njihova igralca sta že lani igrala v članski ekipi) spet
zmagali s 5:4 ter osvojili pokal prvakov Evrope. Ženska ekipa je začela precej nesrečno. Je neprimerno bolj neizkušena kot moška ekipa (obe sta prvikrat igrali v inozemstvu) in to je bilo glavni vzrok poraza v prvem srečanju z Zahodno Nemčijo (1:3). Tekmovalna trema je bila vzrok, da sta izgubljali že skoraj dobljene dvoboje, ko sta vodili s 17:13 in 19:16. Predvsem izkušnje so manjkale!
Tudi med posamezniki ni bilo pravih uspehov. Edina izjema je spet Korpa, kl je bil nepremagljiv in je zasluženo osvojil prvo mesto. Vsi ostali so izpadli že v prvem kolu. Mikćevi je žreb namerni nemško prvakinjo Langovo in po izenačeni igri ter vodstvu 17:13 v odločilnem nizu je dopustila izenačenje ter zaradi treme izgubila niz z 19:21.
Za konec omenimo še izjavo zveznega kapetana Uverića, ki je dejal, da je z ekipo zelo zadovoljen in da so bile optimistične napovedi pred odhodom upravičene.
fm.
Mladinsko predstavništvo Jugoslavije na letošnjem evropskem prvenstvu v Zahodni Nemčiji (od leve proti desni): Ratko Roth, letošnji državni mladinski prvak; zeljka Mi-trovič, lanska državna mladinska prvakinja; zvezni kapetan Uverić, Irena Mikec, letošnja državna mladinska prvakinja; Ištvan Korpa, novi mladinski prvak Evrope, in Drago šurbek
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 26. julija: Ana Sobota, 27. julija: Dan vstaje Hrvatske in BiH
Tudi drugje bi se dalo ...
Sončnega julijskega dopoldneva je pred neko hišo na Ruperč vrhu obešala perilo sivolasa žena. Precej ga je že viselo, precej pa ga je bilo še v vedrih, zato mi je bilo malce neprijetno, da sem jo morala motiti.
— Ste morda vi tovari-šica Bremšakova?
— Da, sem! Kako me pa poznate?
— Veliko ljudi vas pozna v mestu kot neutrudno aktivistko, pa so me poslali k vam.
— Ah, tako! Le sedite! me je povabila na vrtno klop, okoli katere so stala vedra s perilom.
— Povejte, prosim, kdaj ste začeli delati kot aktivistka RK in kako vam uspe pridobiti za krvoda-
Ivana Bremšak, neutrudna aktivistka Rdečega križa
jalske akcije tudi kmečko prebivalstvo, kar je edinstven primer pri nas.
— To je pa ta mala stvar! — se odreže v pristni gorehjščini in nadaljuje:
— Vedno sem imela opraviti z ljudmi, ker sem vsa leta delala po invalidski liniji in nekaj let opravljala tudi patronaž-no službo, zato mi ni bilo težko organizirati še krvodajalce. Tovariša Lilija in Rihar sta me nekoč nagovorila za to in takoj sem vzela pot pod noge. Čeprav imam 74 let Sn težko hodim, sem obiskala že Dol. in Gor. Lakovnice, Stransko vas, Podljuben in Ruperč vrh ter po hišah prepričevala ljudi za oddajo krvi. Vsak teden berem potem v Dolenjskem listu znana imena, pa se mi dobro zdi...
— Kako to, da drugje ne uspejo tako kot vi?
— Veste, po kmetih so marsikje v zameri, pa pra vijo: »V to hišo pa ne grem in k onemu tudi ne itd.« S tem je že konec akcije. Jaz nisem odtod doma, sem Gorenjka, in nisem z nikomer v sovra štvu, čeprav že vrsto let živim tu. Grem v vsako hišo in govorim, kolikor mi sapa da. No, če vsi pravite, da je to uspeh potem bo že res ...
Takole sva klepetali z Bremšakovo mamo- Ona v pristni gorenjščint, jaz pa po dolenjsko. Poveda la je Se, da sta ji kot partizana padla dva sino va, oba mlada, saj sta ma' la pred tem opravila malo maturo- Tudi to jo je napotilo k delu v organizaciji in k delu v človekoljubni krvodajalski akciji
Za njene uspehe ji če stitamo in želimo, da bi jo v ostalih vaseh posne mali! R. B.
Nedelja. 28. julija: Zmago Ponedeljek, 29. julija: Marta Torek, 30. julija: Krilan Sreda, 31. julija: Ignac Četrtek, 1. avgusta: Ljubica
mmm
Umrla je naša mama
MARIJA PETRIČ roj. MIRTIC gospodinja iz Prečne 23.
Pokopali smo jo 16. t. m. na prečensko pokopališče.
Za vso skrb pri zdravljenju se najlepše zahvaljujem tov. zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Lepa hvala tovarišem ampulne-ga oddelka obrata »Krka« v Novem mestu za darovane vence in spremstvo. Prisrčna hvala tudi vsem vaščanom in sosedom za pomoč, darovane vence in cvetje. — Vsem, prav vsem: najlepša hvala! Žalujoči: sin Lojze z družino in ostalo sorodstvo.
JAVNA ZAHVALA
ob smrti našega dragega sina
JOŽETA GALICA
ki je služboval pri Ljudski milici v Desterniku pri Ptuju ter je dne 26. junija 1963 pri kopanju nesrečno utonil. Iskreno se zahvaljujemo za požrtvovalnost vsem uslužbencem Ljudske milice, preiskovalnim ekipam Maribor in Ptuj, vsem organizacijam in tudi posameznikom, ki so darovali vence in bili prisotni na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Žalujoči: oče, mati in sorodstvo.
i ppm
Brestanica: 27. in 28. julija italijanski film »Pojdemo v San Re-mo«, 31. julija francosko-nemški lilm »Napoleonov oficir«.
Črnomelj: 26. in 28. julija itali-jansko-japonski barvni film »Ma-dam Butterfly«, 30. in 31. julija francoski film »čas brez usmiljenja«.
Dol. Toplice: 27. in 28. julija sovjetski film »Dekliška pomlad«.
Kostanjevica na Krki: 27. julija ameriški film Ulica Friderika 10«, 28. julija francoski barvni film »Ljubezen pod nadzorstvom«, 31. julija ameriški barvni film »Dve
PREKLIC
Jožefa Mirtič, Novo mesto Slakova ulica 1, preklicujem žaljive besede, katere sem govorila pri pogrebu o ženi pokojnega Franca Jakliča iz Bučne vasi, p. Novo mesto, in se ji zahvaljujem da je odstopila od tožbe.
LESENO GARAŽO za Fiat 600 prodam. Naslov v upravi lista.
(3214-63)
ENONADSTROPNO HIŠO z vrtom prodam v Novem mestu. Dvosobno stanovanje s kabinetom vseljivo. Naslov v upravi lista.
(3217-63)
NSU PRETIŠ PRIMA, prevoženih 500 km, in moped Colibri prodam, šmihel 68 pri Novem mestu.
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in s sadnim vrtom prodam v bližini Velikega Gabra, zelo blizu avtomobilske ceste. Poizve se pri Franc Fajdi-ga, Temenica 4, pošta Šentvid pri Stični.
OTAVO na stoječem proda Hadl, Novo mesto.
SOBO iščem v Novem mestu ali bližnji okolici, pomagam v gospodinjstvu, delam v izmeni. — Naslov v upravi lista. (3222-63)
ORODJE OD MOPEDA sem izgubil 21. julija na Trdinovi cesti v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne na Abolnar, medobčinska zavarovalnica, Novo mesto (DOZ).
PODJETJE Kolodvorska restavracija obvešča, da je svojo poslovalnico na Loki zaprlo 23. julija 1963 zaradi popravil.
ZLATO ŽENSKO ZAPESTNO 1'RO Lonville sem izgubila 17. Jul. od davčne uprave do zdravstvenega doma. Mej vrti 5. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da Jo vrne proti nagradi na šolsko polikliniko zdravstvenega doma v Novem mestu. Mej vrti 5.
ljubezni Edija Duchina«.
Metlika: 27. in 28. julija ameriški film »Zlomljena zvezda«, 31. julija italijanski film »Noč«.
Novo mesto »Krka«: od 26. do 29. julija ameriški barvni film »Enooki Jack«, 30. in 31. julija sovjetski barvni film »Ljudje na mostu«.
Semič: 28. julija jugoslovanski film »Ti loviš«.
Sevnica: 27. in 28. julija ameriški film »Hudičev učenec«.
Straža: 27. in 28. julija ameriški film »Tetovirana roža«.
Šmarjeta: 27. julija ameriški barvni film »Iskalci«.
Trebnje: 27. in 28. julija francoski film »Tatovi draguljev«.
Žužemberk: 28. julija ameriški barvni film »Ovčar«.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Cimprič iz Mačkovca — Andreja, Olga Ba-nič iz Ljubljane — Marka, Sirnica Vignjevič iz Črnomlja — Vesno, Ana Kočevar iz Metlike — Srečka, Albina Irt iz Regrče vasi — Janeza, Terezija Ilovar iz Velike Loke
— Miro, Marija Jelenovič iz Trate
— Romana, Alojzija Sladic iz Dolnjih Kamene — Mojco, Karolina Košmrlj iz Meniške vasi — Majdo, Marija Žalec iz Črnomlja — Damjana, Jožica Jerman iz Dolnje Straže — Miro, Stanislava Mlakar iz Čateža — Marijo, Marija Dime iz Jelendola — Miroslava, Amalija Jerič iz Žužemberka — Zvonka, Štefanija Butala iz Metlike — Igorja, Jožefa Bukovec iz Bršli-na — Davorina, Roza Grebene iz Bistrice — dečka, Martina Vide iz Dobravice — deklico, Marija Grošelj iz Žužemberka — deklico, Angela Varga iz Starega Loga — deklico, Marija Štamfelj iz Rajndola
— dečka, Jožefa Brulc iz Velikih Brusnic — dečka. Vida Pucelj iz Broda — deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Toporišič iz Mosteca — Ano, Ivana Kmetic iz Bojsnega — Antona, Marija Savinc iz Loga — Janka, Štefanija Golob iz Mrzle Planine — Zdrav-ka, Ana Vehovar iz Trebč — Mirana, Ljerka Valent iz Drenja — Leona, Terezija Božičnik — iz Pleterja — Zlato, Marija Zgalin iz Podgorja — Darka, Ivana Drugo-vič iz Loč — Franca, Frančiška Šetinc iz Brezine — Metko, Kristina Pirnar iz Viher — Martina, Hedvika Malgaj iz Brestanice — Tomislava, Ana Duhanič iz Mengša
— Stanka, Neža Guček iz Loč — Borisa, Stanka Kralj-Lenardič iz Vidma-Krškega — Marto.

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Milena Levstik, hči posestnika iz Podgore, je padla s kolesa in si zlomila desno nogo; Danijel Badovinac, delavec iz Kočevja, je padel po stopnicah in si poškodoval levo nogo; Danijel Ga-čnik, sin veterinarja iz Mokronoga, je padel in si poškodoval resno roko; Jože Hočevar, sin delavca iz Eudganje vasi, je padel s kozolca in si poškodoval desno nogo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alfonz Bizjak, sin delavca iz Brezjega, se je opekel z vrelo vodo po hrbtu; Josipa Augustiča, delavca iz Prigorja, je nekdo udaril z vilami po obrazu; Antonija Radcj, gospodinja iz Malega Kamna, je padla po stopnicah in ima poškodbe glave; Baro Hodko, gospodinjo iz Marije Gorice, je pre-vrgla krava in ima poškodbe glave; 11 jas Karimani, slaščičar iz Vidma-Krškega, si je • pri padcu s kolesa poškodoval glavo; Ivanu Krejačiču, sinu posestnika iz Slo-gonskega, je padla deska na levo nogo; Milka Smrekar, gospodinja iz Brdovca, si je pri padcu pod voz poškodovala desno nogo.
OBJAVE — RAZPISI
Razpis štipendij občinske skupščine Metlika
Komisija za štipendije pri občinski skupščini v Metliki razpisuje ŠTIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah:
višja pedagoška šola — 2 štipendiji (matematika, fizika, angleščina, slovenščina, biologija, kemija);
višja šola za socialne delavce — 1 štipendija;
ekonomska srednja šola — 1 štipendija;
gostinska šola — 2 štipendiji.
Prošnje Je treba vložiti do dne 15. avgusta 1963 na občinsko skupščino v Metliki. Priložiti je treba prepis zadnjega šolskega spričevala, priporočilo organizacije SZDL ali ZMS, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o vpisu v šolo.
Razpis delovnih mest
Cestno podjetje v Novem mestu razpisuje delovna mesta:
— sefa  splošne službe,
— več gradbenih tehnikov,
— več   kvalificiranih strojnikov za težje gradbene stroje,
— več avtomehanikov,
— avtoelektričarja,
— 2 strojna ključavničarja,
— kovinostrugarja.
Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, stanovanje po dogovoru. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novi lokal v Ci-talniško ulico nasproti Delavske menze.
Priporoča se frizerski salon »Adam«, Novo mesto.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05 , 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK. 26. JULIJA: 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Petkovo koncertno dopoldne. 10.15 Zabavni zbori. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 S simfoničnimi plesi po domovini. 14.05 Za razvedrilo in oddih. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 lz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Darius Milhaud in Francis Poulenc. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih.
SOBOTA. 27. JULIJA: 8.05 Po-starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel. 10.15 Od popevke do popevke. 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Za razvedrilo in oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.IS Zabavna glasba. 16.00 Vsuk dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Po domače . ..
NEDELJA, 28. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska igra: Borislav Mrkšič: »Radovedni slonček«. 9.U5 Naši poslušalci čestitajo in po--dravljajo — I. 10.30 Trije glasbe-
ni pejsaži. 11.50 Zabavni Inter-mezzo. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 Trikrat pet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 številnim zvestim poslušalcem domačih napevov »Pod llpco zoleno« . . . 22.15 Skupni program JRT, studio Beograd: Melodije mest.
PONEDELJEK, 29. JULIJA: 8.55 Za mlade radovedneže — Heibert Ruland: Velika raziskovanja. 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov. 10.15 Pogled v srbsko glasbo. 11.00 Pozor, i.imaš prednosti! 12.15 KN — inž. Pepca Perovšek: Program zavoda s področja poljedelstva v letošnjem letu. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Za oddih Igrajo veliki zabavni orkestri. 14.05 Morda si želite to poslušati . .? 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbene uganke. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene raz-glodnice. 20.00 Vsakemu svoje.
TOREK, 30. JULIJA: 8.35 Ansambla Al Priče in Page Cava naugh. 9.40 Popevke ulice. 10.15 Ljubiteljem operetnih melodij. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Franc Cafnik: Poenostavljeno Izvajanje gozdarskih predpisov v občini Radlje ob Dr» vi. 12.25 Domači napevi za prijet-
no opoldne. 13.30 Popoldanski počitek ob zabavni glasbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Kon-cert po željah poslušalcev. 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Dvajset minut ob zabavnih melodijah. 21.1« Serenadni večer.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je v soboto, 20. julija 1963, v Novem mestu ponesrečil naš sodelavec
Ciril Lipovec
Dragega pokojnika smo pokopali v ponedeljek, 22. julija, na pokopališču v Vavti vasi. Ohranili ga bomo v tovariškem spominu.
Kolektiv podjetja OPREMALES, NOVO MESTO Novo mesto, 23. julija 1963.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE-MEDV0DE, obrat MEDVODE
sprejme v delovno razmerje
tri delavce za razkladanje surovin
Osebni dohodki po pravilniku o OD. Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku obrata Medvode.
Po bizeljski cesti v Brežice! V novem naselju so to cesto pred kratkim že usposobili za lokalni promet
NESREČE
SREDA, 31. JULIJA: 8.55 Otroške razglednice. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Milan Osojnik: Perspektivni razvoj potrošnje mesa. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Solisti ljubljanske opere prod mikrofonom. 14X5 Z melodijami okrog sveta. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pro-menadni koncert. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Glacomo Pucclni: Ma-non Lescaut.
ČETRTEK, 1. AVGUSTA: 8.35 Sedem popevk za sedem pevcev. 9.35 Zabavna glasba na tekočem traku. 10.15 četrtkov dopoldanski operni spored. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Vitor Herman: Agromelioracije Solnih tal. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Plošča v ploščo. 14.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.37 Igra zabavni orkuster Pcrcjr Faith. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Literarni večer.
Požar v Spodnji Pohanci
V četrtek, 18. julija, je nekaj po i1', uri nenadoma izbruhnil požar in do tal uničil gospodarsko poslopje last Antona Zorka, ki je bil z družino ta čas na polju. Zgorel je hlev, steljnik, poln senik sena in vse poljsko orodje. — Kljub takojšnjemu posredovanju sosedov, domačih in okoliških gasilcev ter organov javne varnosti ni bilo mogoče ničesar rešiti. Uspelo pa jim jc požar omejiti in tako zavarovati bližnjo okolico.
Vzrok požara šc ni znan, gmotno škodo pa po nepopolnih podatkih cenijo na 1 milijon 500 tisoč dinarjev.
Z dela v smrt
20. julija okrog 14.20 ure se je na Partizanski cesti v Novem mestu zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 24-letnl motorist Ciril L.1-povec, zaposlen v tapetniškem oddelku podjetja »Opromales«. Med potjo domov se je Lipovec h precejšnjo hitrostjo pripeljal z nepreglednega dvorišča na cesito, po kateri je prav v tistem trenutku pravilno po desni strani pripeljal iz smeri Dolenjskih toplic avtobus NM-20-47. Šofer avtobusa Ciril Malust nI mogel preprečiti trčenja. Motorist se Je zaletel v sprednje desno kolo in bil na mestu mrtev.
Zaspal je med vožnjo
1$. julija se je po avtomobilski cesti iz Zagreba pripeljal s tovornjakom Ivan Hn-blč. Okrog 17. ure je med vožnjo zadremal, zavil v desno ter na bankini najprej podrl obcestni kamen, nato pa zdrčnl po nasipu in se ustavil na njivi. Na vozilu jc do 40.000 dinarjev škode, voznik pa ni poškodovan.
Prekucljaj pri Medvedjeku
18. julija ob 5. uri se je poleg avtomobilske ceste pri Medvedjeku prevrnil s tovornjakom voznik Ernest FatoriS iz Portoroža. Fatorič je potoval proti Zagrebu, med vožnja pa je zaspal, zavil s ce>te U> se prevrnil. Pri tem je podrt tudi žele/.ab&lonski smernik. Voznik ni bil poškodovan, vtem ko so škodo na tovornjaku ocenili na okrog 50.000 dinarjev.
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
CVET: kamilice (cen» 1000 din). Nabirajte cele, »* preveč zrele glavice.
Nabirajo se cele, ne preveč zrej* glavice marjetice, ronjoka, bele d*-teljlce, rdeče deteljice, bezga, UP*' Ust: beladone — volčje češnje« pelina, oreha, grenke detelj]"*' šmarnice, gloga, lapuha, me"5*' arnikc.
Rastline: arnlke, zlate ro26»' hrlbske rese, metlike, betoni**; tavžentrože- rumene lakote, 01 j! ne deteljice, melise, vodne k1*5:; črnobine, ptičjega dresna (taot*
Knrrnine:  bodeče neže-komPa (300 din), angelike-gozdncga V>*~, na (300 din), regrata, pastina^; medvedovih tac, malega divjega J neža, srčne moči, beladone, volu češnje.
Lubje: krhtike. česmina, hras"1' bezga (od mladih palic). M
Razno: seme Jesenskega P0"1^. (650 din), gomolje Jesenskega P°" leska. .j,
Odkupujemo še veliko dn!iVv rastlin. Pojasnila dobite pri °^ SADU v Novem mestu.
DOLENJSKI UST
lastniki in IZDAJATELJI: občinski odbori SZDt Brežice. Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Sevnica-Trebnje ln Videm-KrSko
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik te10*" nI ln odgovorni urednik) Rla Bačer. Miloš Jakop«6-Drago Kastclic ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Poiameznn številka SO rfl0
- Letna naročnina too din polletna t50 din: plačl)lv* le vnaprej. Za Uiozemsivo 1100 din - Teko« račun P™ podružnici NB v Novem mestu: «0r—il-noa-B - NAŠLO* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni tr«
- Poštni predal SJ - Telefon 11-J27 - Rokopisov fotografi! ne vračamo - TISKA: Časopisno podJ«" »DELO« v Llubllnnl