li 31	Peilnlna peraftnnjena (C. C. een la pMta)
___________.,.. .—------_ ----
V Vrata, v soboto, S. februarja 1*27.
pmmuo« itTiik* 3» —t_Lata Hi Lil
Ust eka*B	NaraHatai sa 1 mene L i.—,
.3 MMot L	i V celo leto L 75.—* v aozMNtvo nesetea
'L 6.50 več. —30 stot. — Ogiasaiaa za 1 mm prostora
r mrokoe* 1	111 oglase L i.—, za ounrt-
aice, »»hvale o s	1.5®. oglase deoaraik zavodov L
vr^	strani L 2.—
EDINOST
Uredaafltvo in upravaiitvo: Trst (3), ulica S. Franc eseo d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in deaar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zalotba in tisk Tiskarno «Edinost» Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giosue Carducci št. 7, L n. — Telel. št. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Proglas voditeljev
bivše Delavske zveze
Ta proglas je brez dvoma najzanimivejši notranjepolitični {dogodek v zadnjih mesecih. Kot čitatelje že obvestili, ozna-•fatjo. razni listi nastop voditeljev nekdanje mogočne socialistične splcaUie delavske zveze kot spreobrnitev. Azzimonti, Calda, iColombino, Dragona, Migi ione, 'Heina in Rigola, ki so podpisali •ttt^njeni proglas, dalje vsi e~»teli organizatorji, ki se tudi strinjajo z njimi, bi bili .-pokorjeni grešniki in nji-hav proglas nekako javno ke sanje.
Ce si natančneje ogledamo to listino, opazimo res, da vsebuje nekatera mesta, ki se lahko o-z.nAčrjo kot spreobrnjenje so-cj^lna-t^oretične nai'ave. To vetja gledp onega mesta v proglasi. kjer govorijo o enotranosti jv.«kdanje propagande Splošne delavske zveze, katera enostra-nost je obstojala v tem, da je bila vse sindikalno gibanje usmerjeno le v smislu razrednega boja ter upoštevanja enega. jetrnega činitelja proizvodnje. «Nagla&amo — pravi proglas na tej točki — da proizvodnja ni plod samega ročnega dfeia in da torej obstaja vzajemnost med raznimi činitelji socialno koristne proizvodnje; in sicer brez škode glede borbe za obrambo razrednih interesov. Ta stavek pomeni ,v praksi, da je treba priznati, da fenara imeti revrredna samopomoč delavcev in podjetnikov gotove meje». "
Jedro proglasa pa ni v tem na es&k način ziis^čilnem stavku. Tudi o tem, ali je to v resnici «*preobrnjenje», bi 3e dalo razpravljati, če se pomisli, da je bila SpioSna delavska zveza vedno v rokah bolj reformističnih socialistov, katerih program bi se ne mogel označiti s stavki, ki bi se bogve kako razlikovali od gori navedene formule. Zanimivost proglasa voditeljev bivše Splošne delav. zveze je marveč v onih stavkih, s katerimi zavze-mljejo stališče napram obstoječemu uradnemu sindikalizmu. «Fašist. režim — pravijo — je resnično dejstvo — in resnična dejstva je treba upoštevati. Ta resničnost se je izeimila tudi iz naših načel, katera, so se nari-nila. Sindikalna politika fašizma, na pr. je v gotovih pogle-rfch enaka naši. Mi smo se strinjali z liberalno državo, ko se ta ni vtikala v gospodarsko delovanje. Sedaj lahko imamo vse mogoče pridržke glede načina in cilja fašistovskega poseganja v to delovanje, toda ker se to poseganje vrši, je v našem in teresu, da zasledujemo od blizu njegov razvoj. Fašizem je napravil zak^.n o kolektivnih delovnih odnošajih, ki je gotovo drzen. V tem zakonu so sprejeta načela, ki so tudi naša. Za časa liberalne države na eni strani in za časa, ko so delavci odklanjali priznanje države, na drugi, se tak zakon ni dal predlagati.
Fašistovska revolucija je pre-sekla gordijski vozel in mi moramo vzeti to nT znanje. V vseh deželah, kjer se je izvedlo poseganje države v gospodarstvo, se je storilo nekaj podobnega pravnemu " sindikalizmu in delovnemu sodstvu, in v Rusiji bolj nego kjerkoli drugje. Torej ni kake načelne opozicije z naše strani proti tem reformam«.
V teh stavkih je torej zanimivo jedro omenjenega proglasa. Zanimivo je to jedra predvsem s psihološkega stališča. Ako pomislimo, da je fašizem . uničil ono nekdaj tako ponosno ~ zgradbo, ki je štela nad milijon organiziranih delavcev in ki je bila v glavnem delo na proglasu podpisanih organizatorjev in njihovih sotrudnikov, njihovo življenjsko delo, potem se mora zdeti njihova pobuda nerazrešljiva uganka. Le če vzamemo voditelje bivše Delavske zveze kot do abstraktnosti nesebične sindikalne idealiste, katerim je le do izvajanja sindikalizma ne-glede na to, kdo ga izvaja, postane njihov nastop razumljiv. Ia kot take se tudi predstavljajo v svoji poslanici.
Vsaka revolucija, naj jo spremljajo kakršnekoli druge lastnosti, ustvari nekaj trajnega, nekaj v splošnem jiobrega, kar ostane. Grozote in komuni-7.i"m ruske revolucije so takore-koč že minili, a ostanejo njene trajne pridobitve kot so agrarna
reforma, podržavljenje zun. trgovki«, dvadelnost uotave (državna in narodna) itd. Ako iščemo v fađee*. revoiueiji »lične trajne pridobitve za Italijo, potem moramo najti ravno v sindikalizmu podoben socialni iwr predak. Take revolucionarne pridobitve pa ne interesirajo samo stranke, ki je revolucijo izvedla, temveč vse, ki imajo od njih kako kori3t, in vsi sloji, ki so prizadeti, prispevajo k uspehu reforem, ne da bi se identificirali z revolucionarno stranka. Tako vidimo v Rusiji, da šteje vladajoča stranka le peščico pravih pristašev, medtem ko je gla vna opora vic de v takcime-novanih «neopredeljenih«, delavcih in kmetih, ki so brez stranke, ki niso komunisti, ki pa podpirajo vse referme, katere priznavajo za koristne (tako kmetje delitev zemlje itd.).
Na podobno stališče so se postavili sedaj voditelji bivše Splošne delavske zveze. Kot pristaši sindikaliema sploh, v katerem vidijo obliko bodeče socializacije gospodarstva, se nočejo dezinteresfrati glede usode sedanjega sind ikfthrma, twnveč ga. hočejo podprrati, ne da bi radi tega pristopili k fažizmu. V praksi nameravajo vršit i svoje sindikaJao delo v obliki kritik in teo.retičrtega proučevanja sind:kxirie$ra vprašanja. V ta namen bodo izds.jali sindrkaJi-stično revijo in obenem se obnovi genovski list «11 I.avoro».
Zdi se, da bo Mussolini pristal na to «kulturno» sodelovanje bivših socialističnih organizatorjev.
Seja mMsirsk^a
RIM, 4. Pod predsedstvom načelnika vlade on. Mussolinija se je sestal ob 10. uri ministrski svet v palači Chigi.
On. Mussolini je podal poročilo o odnošajih med Italijo in inozemstvom ter o notranjem položaju, ki je prav zadovoljiv.
Tekom nadaljnjih razprav je bila odobrena cela vrsta predlogov, ki se nanašajo na razne re-sortne zadeve. Sprejet je bil načrt za kr. odlok, s katerim se zunanji minister pooblašča, da predloži parlamentu v svrho ratifikacije prijateljsko in arbitražno pogodbo, sklenjeno mec Italijo in Nemčijo. Ministrski svet je razpravljal tudi o_izpre-memba-h v diplomatski službi.
Odobrene so bile nekatere iz-premembe in dopolnila k sedaj veljavnim zakonskim predpisom glede vprašanj, ki se nanašajo na zdravje v splošnem. Sprejet je bil pravilnik za izvajanje zaitona glede proizvajanja in razprodajanja zdravil.
, Ministrski svet je sklepal tudi o odpuščanju in o vprašanju povišanja plač občinskih in pokrajinskih nameščencev.
Na predlog ministrskega predsednika je bil odobren načrt za ustanovitev čina načelnika glavnega generalnega štaba za vojsko; načrt za pravilnik o rekviriranju civilnih letal; načrt za ukrep, ki se nanaša na dopolnil no konvencijo glede podaljšanja zrakoplovne proge Be-netke-Dunaj do Rima.
Na predlog pravosodnega ministra je bil odobren načrt za podaljšanje veljavnosti perotni-ških list iz 1. 1926. za leto 1927; podaljšanje nekaterih rokov za vpis v seznam inženirjev in arhitektov; podaljšanje roka glede sistematizacije notarskih mest v pokrajinah, ki so bile priključene Italiji. Ker se nekateri notarji v novih pokrajinah niso priglasili še k izpitom iz italijanščine, predpisanem v od-loku-zakonu z dne 10. januarja 1926, in niso tega storili iz upravičenih razlogov, je min. svet sklenil podaljšati rok, ki je bii določen v omenjenem odlo-ku-zakanu.
Seja je bila zaključena ob 13. uri.
p* i mi sMitit
bivših organizatorjev Splošne delavske zveze
RIM, 4. (Izv.) Rimska «Tribu-na» se vrača k izjavi bivših organizatorjev Splošne delavske zveze, toda že ne več z izrazi zadoščenja njihove spreobrnitve, ampak z gotovimi pomisleki.
«Izjava bivših zvezarjev*, pravi rimski list, «je bila sprejeta z veliko objektivnostjo od faši-stovskega tiska, ki nalašč ni spomnil na preteklost bivših zvezarjev. Zamolčal je tudi nji-
hova nedavno prošlost, ko so rovarili v amsterdamski interna-cionali m v ženevskem uradu dela proti faMovskemu sindikalizmu. Toda molčanje nikakor ne pomeni še pocabljenja. Fašizem si lahko dovoli sprejemati v goste, vsposabijati in pomagati k aopetni obnovi, toda on ostane vseeno fašizem. Fašizem je premagal z lastno silo in ne z dovoljenjem ali privoljenjem drugih dobo polemik in zato hoče biti neomejen gospodar položaja. Nekateri listi pa pripisujejo izjavi česmerno znamenje in priobčujejo razgovore bivših zvezarjev, v katerih si ti poslednji lastijo nekak poseben vpliv na delavske množice. Postopanje onih listov je zgrešeno. Ne smejo pretiravati pomena dogodka. Z njim ne pričenja ni-kaka nova doba in še manj nova stara doba.
Pripravljeni smo molčati o preteklosti samo pod pogojem, da bo preteklost pozabljena in izbrisana.
Držimo se torej izjave, ča-kajmo, da se določi delokrog, v katerem nameravajo Zvezarji razvijati svojo delavnost, ne delajmo v škodo zvezarjev samih s tem, da mobiliziramo v njihovo korist vso njihovo nekdanjo zoperao druščino. Zgoditi bi se nam roč znalo, da bi si vsi ne ravno maloštevilni socijalisti med uradništvom v finančnih, bančnih, industrijskih in drugih podjetjih, ki so se prilagodili ter ostali na svojih mestih, domišljali, da so v obliki nekega novega pomirjenja zopet došli na površje njihovi stari ne pozabi j ivi tovariši, kar se nikdar ne bo zgodilo. Fašizem je in o-stane zvest samemu sebi, zlasti v svojem delovanju med veliko delavsko množico po mestih in na deželi, je in ostane nasproten vsem oblikam takozvane reakcije, toda ravno tako je in ostane nasproten vsem oblikam socijalne demokracije. Ostati hoče pridobitev in last italijanskega ljudstva. Da se razumemo!
Kakor zatrjuje «L'Informato-re della Stampa», je odposlal bivši socijalistični poslanec Buozzi, ki je član upravnega odbora razpuščene Splošne delavske zveze in ki se je oddaljil iz Italije, enemu izmed spreobr-njenih organizatorjev ostro protestno noto, v kateri ostro obsoja izjavo zvezarjev.
Sttrle tali" aretirani
radi prevratna propagande
TURIN, 4. (Izv.) Orožniki v Mon-grando (Biello) so aretirali štiri komuniste, ki so izdajali in razdeljevali med tamkajšnjim delavstvom listič «Glas mladine«. Are-tiranci so: 22 letni uradnik Marino Graziano, njegova 22 letna zaročenka Giorgia Rossetti, 55 letni Franc Rossetti in njegova hči 24 letna Aurora Rossetti. Aretiranci se bodo morali zagovarjati pred posebnim tribunalom za obrambo države radi razširjevanja prevratne propagande.
Seja vodstva fašistovske stranke
RIM, 4. (Izv.) Danes ob 17. uri se je vršila v palači Chigi pod predsedstvom vladinega načelnika on. Mussolinija napovedana seja vodstva fašistovske stranke. Kakor smo že včeraj poročali, je razpravljalo vodstvo Tašistovske stranke na svoji današnji seji o vprašanju uvršče-nja organizacij državnih uslužbencev, ki nudijo svojim članom samo kulturne in socijalne pomoči. Sklenjeno je bilo, da ostanejo dotične organizacije podrejene direktno vodstvu stranke. Seja strankinega vodstva je trajala do 21. ure.
Kdo bo videmski poteštat
RIM, 4. (Izv.) Predsednik vlade bo predlagal kralju, da imenuje za videmskega poteštata poslanca on. Russo.
Grof Bandini pri kralju
RIM, 4. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel kralj grofa Karla Bandini-ja, ki mu je izročil krasen pergament z udanostno izjavo tuniških Italijanov. Grof Bandini se je ravnokar povrnil iz Tunisa, kjer je držal pod okriljem društva Dante Alighieri med tamkajšnjimi Italijani celo vrsto predavanj.
Princ Pavel srbski ▼ Rimo
RIM, 4. Sinoči je prispel iz Firenc v Rim jugoslovenski princ Pavel. V dvornem avtomobilu se je odpeljal v dvorec «Savoi&». Tekom svojega bivanja v Rimu bo gost italijanske kraljevske dvojice.
Kame&ev pri oa Mussolinija
RIM, 4. Novi ruski poslanik pri Kvirinalu g. Kamenev je po-setil sinoči ministrskega pred' sednika on. Mussolinija.
Tekom prihodnjega tedna bo Kameneva sprejel kralj v avdi-jenci.	_
Odredbe iraaeoske vlade glede
vizuma suspendirane
RIM, 4. (Izv.) Francosko poslaništvo v Rimu s porota, da so najnovejše odredbe francoske vlade, s katerimi je bil za tujce zopet vpeljan vizum na potne liste, do novih določb suspendirane-
Turin in brezposelnost
TURIN, 4. (Izv.) Z o žirom na govorice, da brezpoeebnost vedno bolj narašča, zatrjujejo tukajšnji krogi, da te govorice ne odgovarjajo resnici. Ker je bil pred kratkim ustanovljen mednarodni kartel med proizvajalci umetne svile, je pričela italijanska družba zopet najemati delavce. Dosedaj je bilo znova nastavljenih okrog 1000 delavcev. ______
Ozunotifno uiažfl dobila zaupnico
s 148 glasovi na včerajšnji seji narodne sknpščfne
BEOGRAD, 4. (Izv.) Današnja seja narcdne skupščine je bila izredno živahna ter je bila prva seja po seotavi nove vlade. Radi tega se je pričakovalo, da bo na njej došlo do glasovanja o zaupnici vladi. Radikali so sejo sklicali nenadoma, tako da poslanci opozicije iz oddaljenejših krajev niso mogli pravočasno priti v Beograd. Z ozirom na to, da opozicija ni bila organizirana, so vls-dni pristaši mogli vladi izglasovati zaupnico. Pri glasovanju pa je za vlado padlo le 148 glasov, to je za 10 manj, nego zahteva normal na večina.
Pred sejo narodne skupščinf je bil Uzunovič na dvoru ter mu je kralj pri tej priliki podpisal ukaz, s katerim se za zastopnika ministra za vere imenuje minister za pravosodje dr. Mi lan Srskič, za zastopnika poštnega ministra pa minister za izenačenje zakonov Joca Jova-novič.
Na seji narodne skupščine je poslanec dr. Grisogono stavil nujni predlog, da se ustanovi parlamentarni odbor za zunanje stvari. Vladna večina pa je ta predlog odklonila. Seja narodne skupščine je bila obiskana precej dobro. Predvsem se je pričakovalo, da bo Uzunovič v imenu vlade podal kako izjavo o zunanjem položaju, vendar pa Uzunovič tega ni storil. Prihodnja seja narodne skupščine bo v četrtek 10. t. m. Ta dan se prične proračunska debata, ki bo trajala do konca marca. Kakor se doznava iz vrst radikalov, so se poslanci Jugosloven-skega kluba baje obvezali, da bodo glasovali v narodni skupščini za nettunske konvencije.
BEOGRAD, 4. (Izv.) Seja narodne skupščine je potekla takole: Najprej se je sporočilo narodni skupščini, da je finančni odbor dokončal svoje delo glede državnega proračuna o dogodkih in izdatkih za finančno delo 1927-23. Sporočilo se je tudi oddvojeno mišljenje Demokratske zajednice in Samostojnih demokratov. Po nekaterih formalnostih se je prečital nujni predlog poslanca Agatonovića o nošnji orožja.
Notranji minister je nujnost odklonil, na kar se je vršilo glasovanje. Za nujnost so glasovali vsi člani opozicije, proti preilogu pa je glasovala vladna veČina. Prisotnih je bilo 251 pos"Txcev, odsotnih pa 64. Opozie:ja je dobiia 103. vladna večina pa lic glasov Ker je bila nujnost odklonjena, je narodna skupščina prešla n\ nujni preulog dr. Grisogona, ki je zahteval, naj se sestavi par*amen-tarni odbor za zunanje s*van. Po debati je bil predlog dr. ''.risogo-na odklonjen z glasovi vla tne čine-	_
KodlfevcI vložili obtožbo
proti notranjemu ministru Makstmevićn
BEOGRAD, 4. (Izv.) Danes zvečer je radićevski klub dokončal svojo obtožbo proti notranjemu ministru Beži Maksimoviću, v kateri zahtevajo naj se minister Boža Maksimovič obtoži po zakonu o ministrski odgovornosti, ker je duševno povzročil veliko število nezakonitosti, izvršenih po političnih organizacijah in oblastih in po direktivah notranjega ministra v času pred volitvami v oblastno skupščino.
Ker je radićevcem primanjko-
\
^v	.	f
v
valo 50 potrebnih podpisov, so prosili Demokratsko zajednico, Hrvatske federaliste in zemljoradnike, naj obtožbo so podpišejo. Zemljoradniki so njihovo obtožbo podpisali, Demokratska zajednica pa je podpis odklonila z motivacijo, da obtožba niti po svoji obliki, niti po svoji vsebini ni taka, da bi jo mogla podpisati. Na pismeno ponudbo ra-dićevcev so Hrvatski federalisti odgovorili, da se njihov klub v načelu pridružuje vsaki obtožbi proti ministrom, ki kršijo zakone, posebno pa, ako kršijo volilno svobodo, čudijo pa se, da ra-dičevci obtožujejo ministra Božo Maksimoviča samo radi kršitev pri zadnjih oblastnih volitvah.
Zanimivo je, da radičevci niso prosili za podpis svoje obtožbe niti Samostojnih demokratov niti skupine dr. Nikiča. Zvečer so svojo obtožbo predložili narodni skupščini.
Izpremembe v jsgoeloveBskl diplomatski clažbL
BEOGRAD, 4. Jugoslovenski poslanik v Rimu Baludžić je premeščen v Be-rlm; sofijski poslanik Rakić premeščsn v Rim; Vukmiro-vić je imenovan za generalnega konzula v Zadru; Milanović, tajnik jugoslovesskega poslaništva v Rimu, je pozvan v ministrstvo v Beograd; Petrovič, podkonzul v Zadru, je imenovan za tajnika poslaništva v Bernu.
BdfedKi na Kitajskem
Stališče Anglije in Italije
LONDON, 4. (Izv.) Danes se je /ršila seja ministrskega sveta, ki je- razpravljal o položaju na Kitajskem. Položaj na Kitajskem je za Anglijo precej zapleten, ker sta proti pošiljanju angleških čet protestirali obe
vladi, južna in severna^ vsled česar zna priti do sporazuma med vladama. Položaj postaja vedno bolj težaven, ker so nekateri predstavitelji raznih držav izjavili, da odklanjajo vso odgovornost glede pasledic, ki bi jih utegnilo povzročiti pošiljanje angleških čet. Z drugo strani pa je neobhodno potrebno za Anglijo, da ščiti svoje državljane na Kitajskem. V Londonu vlada sedaj splošno mnenje, da obstoja med Japonsko, Rusijo in kitajskimi nacionalističnimi krogi sporazum. Napram Japonski seveda ni mogoče ničesar podvzeti, ker je njeno diploma-tično postopanje popolnoma korektno. Kar se pa, Rusije tiče, prevladujejo govorice, da namerava angleška vlada pretrgati odnošaje s sovjetsko vlado ter preklicati angl.-ruski trgovinski dogovor. Poleg tega je treba opozoriti na okolnost, da hoče ameriška vlada postopati popolnoma na lastno pest.
Dober vtis pa je napravila v Londonu vest, po kateri baje izjavlja italijanska vlada v spomenici, ki ba v kratkem objavljena, da se pridružuje Angliji v obrambi evropskih interesov na Kitajskem ter da bo pod vzela tozadevne mere.
Kiffit izlitij!! na m&m
LISBONA, 4. (Izv.) Listi sporočajo, da so se vstaši brezpogojno vdali četam polkovnika Lopeza. Vladnim četam je poveljeval osebno sam vojni minister, kateremu se je posrečilo vkorakati v O porto, še predno so tjakaj prispele druge vladne čete.
Vstaši so bili primorani se vdati, ker so bili popolnoma obkoljeni. Dosedaj ni še znano, ako je došlo med vstajo do kakega krvopreli-tja.
DNEVNE VESTI
Sssbne Izknznlcs
Izkaznice o istovetnosti je pričelo izdajati goriško županstvo. Dobe se na magistratu soba št 35. Prinesti se mora s seboj 3 fotografije. Kdor ni poznan na magistratu, naj pripelje s seboj človeka, prijatelja, ki ga tam poznajo, da potrdi istovetnost osebe. Ne bomo naštevali dolge vrste oseb, ki neobhodno nnjno rabijo osebno izkaznico od vseh vrst licencarjev pa do trudnega potnika, ki4io£e spati v hotelu. Vsi jo rabijo. Posebno prve mesece bodo oblasti povsod, po vlakih, javnih lokalih, na cestah kontrolirale, ali imaš izkaznico. Kdcr terej noč s prespali neč v kehi radi ugotovitve osebne istovetnosti, naj si čim prej priskrbi izkaznico.
izselleuanle u Francijo
začasno otežkočeno
Izseljeniški urad za beneške pokrajine v Vidmu nam sporoča, da je ustavljeno vsako nabiranje delavcev za Francija, ker vladajo tam sedaj silno slabe delovne razmere. Brezposelnih je preko milijon ljudi in mi-^li vlada na to, kako bi precejšnje število inozemskih delavcev vrnila v njihove države. Vpeljane so že omejevalne odredbe glede naselitve tujih de-1 avc e v. ^___
He&esna znamenja v leta 1926.
Ako bi B&vk spisal ta roman iz leta 26, bi se mu še ran j ki čak na palci smejali, ker je bilo celo preteklo lete dežsvno in se ni sploh ničesar videlo. V zgodnjem srednjem veku je bilo pa drugače in zate bodo lahke naročniki Goriške Matice čitali o tem straine reči, ako se le pravočasno naročijo. Ako pa ne, bo pa zanje cela prihodnja zime dolgočasno oblačna.
MI le brtlkojf zdrav al! ne 7
To in fte drago ter ali se sme nositi po zimi majce, bodo čitali naročniki Oortfke Matice v dragem zvezka Bačarjeve zdravniške knjige. Je pa s to knjigo kot z boleznijo. 6« greš pravočasno k zdravnika, ozdraviš, če se te dni naročiš na knjige Goriške Matice, jih dobiš v bodoči Jeseni, če ne, pa ne.
M zii sr uznice DOdallttn
Rok za obvezno napravo greznic (gnojnih jam) je podaljšan do 31-decembra 1928. Ta ukrep vlade je jako ucAesten, ker bi do prejšnjega roka, to je do marca 1928., ne mogli prav vsi zgraditi pravilnih greznic.
Opozarjamo že sedaj vse one naše kmetovalce, ki nimajo naprav-
ljene pravilne greznice, da začno misliti na to, kako bodo dejali pravočasno na stran potrebni denar in materijal za napravo greznice, tako da ne bodo v prihodnjem letu stali kar nenadoma pred potekom roka za napravo greznic in bodo morali takrat v naglici zidati greznico, da se izognejo visokim denarnim globam.
Draištvoae vesti
— D. K. N. Tommaseo. Jutri ob 8. uri se zberejo vsi športniki pred kavarno Fabris- Izlet obvezen. Po-vratek ob 19. uri.	S. V.
Iz tržaškega življenja
Iznajdljivi trgovec.
Dne 3. t. m. zjutraj je trgovec Josip S-, lastnik neke manufakturne trgovine v ulici lstria, javil orožnikom, da so neznani tatovi vlomili ponoči v njegovo trgovino ter ukradli za okrog 5200 lir raznega manufakturnega blaga. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, ki je imela presenetljiv izid: dovedla je do aretacije okradenca... samega Orožn;ki so namreč dognali, da je S. le hlinil tatvino z namenom, da bi dobil udškodnino od zavarovalne družbe «Istituto Assicurazioni d Italia», pri kateri je bil zavarovan proti vlomu. Iznajdljivi trgovec je bil odveden v zapor, čeprav je na vse kriplje trdil, da je nedolžen.
Posledice padca po stopnicah.
Včeraj popoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 39-letna zasebnica Marija Ghersan, stanujoča na Corso Garibaldi Št. 34. Ženska je doma padla po stopnicah ter se pri tem hudo udarila v prsa. Zdravnik, ki jo je preiskal, je dognal, da ima Ghersanova zlomljeno eno rebro na levi strani prs. Nesrečna ženska je bila sprejeta v kirurgični oddelek- Okrevala bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v dveh tednih.
Zlikovci v mesnici. Ko je mesar Ivan Dapretto včeraj popoldne odprl svojo mesnico v ulici Paduina št. 5, je neprijetno iznenađen ugotovil, da so v njegovi odsotnosti ohisknli mesnico neznani «odjemalci», ki so si kar sami postregli; odnesli so Sb k u telečjega mesa in vrhutega so še izpraznili predal za barokom, v katerem pa je bilo le nekaj drobiža. Ker je bila šipa pri vratih razbita in odrinjen zapah, ni bilo težko uganiti, kako so zlikovci prišli v mesnico.
Dapretto, ki je oškodovan za o-koli 250 lir, je javil tatvino na orož-niški postaji v ulici Chiozza.
Kožah, ki se ne vrne več.	_
Trgovec Blaž Pozzetto. stanujoč v Barkovljah — Riviera št. 72 je predvčerajšnjim javil tamošnjim orožnikom, da mu je neznan tat, ki se je za hip vtihotapil v njegovo stanovanje, ukradel v pritlični sobi kožuh, vroden kakih 500 lir
n.
•EDINOST.
V Trstu, dne 5. februarja 1927.
Orožniki so takoj začeli poizvedovati za tatom in kožuhom, toda do aedaj je bil njihov trud zaman.
Tržaški kazenski senat
Obravnava o milijonskih tatvinah In sleparijah dozoreva. — Jutri objavimo razsodbo.
Včeraj zjutraj so nadr.ljevali svoje govore zagovorniki. Odvetnik Gianini je zopet povzel besedo m govoril pet ur. Obravnava je vedno bolj zamotana in zadobiva v govorili zagovornikov vedno slabše lice. Strivnostne figure to-iiteljev zadobivajo točnejše poteze, a vedno manj vere- Incident za incidentom prepreda to burno obravnavo. Branitelj Gianini zahteva da državni pravdnik odvetnik Trombv zopet otvori sodno postopanje proti raznim obtožencem, ki so bili izpuščeni že iz preiskovalnega zapora
Popoldne sta govorila odvetnik Ferrero in odvetnik Kezich. Poslednji je posebno energično nastopil v brambi Scherianza. Zahteval je njegovo popolno oprostitev, ker govori o njegovi kazenski odgovornosti le neki konfident policije. Jutri bo razglašena razsodba. —
Neprimeren prostor za razbijanje ftip. — Človek, ki išče na so dni j i svojo nedolžnost.
Dne 24. decembra p. I., ko so na preturi končale vse dnevne obravnave in je tistih par radovednežev že zapustilo mračne hodnike tukajšnje sodnije, je Šla sodna po-strežnica Narciza Pressato zapreti pisarne. Pred vrati dvorane Št. 3. je videla človeka, ki je bil očividno pijan in je mrmral nerazumljive besede. Na njen poziv, naj zapusti prostore, je ta Človek skočil proti njej in ji v zmešanih besedah začel kriče dokazovati, da ne more zapustiti sodnije, dokler ne najde zopet svoje — nedolžnosti. Strežnica je poklicala v pomoč neke navzočne stražnike, toda to je neznanca tako razburilo, da je začel razbijati kar s kraja šipe na vratih pisaren. Razbil jih je s pestjo in brcami enajst.
Pozneje se je dognalo da je neznanec že predkaznovani Josip Contus iz Reke. Včeraj se je moral radi tega zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem.
Contus priznava dejanje, pravi pa da je bil tistega dne popolnoma pijan in da ni vedel, kaj pravzaprav dela.
Tudi zaslišane priče Narcisa Pressato, Josip Mattenani in Ferdinand Drioli povejo po opisu dogodka, da je bil Contus tako pijan, da skoro ni mogel stati na nogah. Branil je odvetnik Kezich. Sodi-če je sprejelo njegovo tezo in obsodilo Contusa z olajšavo pol-odgovomosti radi prostovoljnega pijanega stanja na 1 mesec zapra, katerega je Contus že odsedel.
"tclesnu UZ60JA
SPORT
Tehnično vodstvo Bazena.
(Uradno) Tekme za spominsko ploščo S-U. napovedane za nedeljo (j/2 odpadejo, ker igrišče že zasedeno.
Komisar.
Roccl II. — Prosveta II. Jutri nastopita rezervni četi o-menjenih društev v prijateljski nogometni tekmi. Tekma prične ob 13. uri na igrišču «Adrie».
M D. RecoL Navedeni tovariši druge čete se morajo sniti ob 12 uri in pol v svoji popolni opremi na igrišču «Adric»: Žuljan, Svagelj, Slamič I., Abram, Senica I.. Slamič II., A hram, Senica II., škamperle, Ra-žem II.
Focol — Obzor II.
Dosedanji zmagovalec II. divizije nastopi jutri proti rezervam «Obzora». Sestavi čet nam jamčita za zanimivo tekmo. Pokazali se bodo v pravi luči predsodki o trdnosti in zmožnosti teh dveh čet. Začetek ob 13. uri na igrišču »Obzora«.
Iz tržaškejiokraiine
IZ B0R5TA.
«Yzaiemno društvo za zavarova-vanje goveje živine naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo redni občni zbor, ki se radi ovir ni mogel vršiti preteklo nedeljo, vršil to nedeljo G. februarja v istem prostoru in z istim dnevnim redom. Odbor vabi vljudno vse da se
občnega zbora gotovo udeleže in s tem pokažejo svoje zanimanje in dobro voljo napram društvu. Ne bd bilo prav in lepo, če bi se moral občni zbor spet odnesti radi pre-malega števila navzočih članov. Zato naj vsak član stori svojo dolžnost.
Vesti z goriškega
Goriške irestne vesti
Mlad samomorilec.
Na svečnico se je zvečer v svoji sobi, kjer stanuje na Stolnem trgu, ustrelil šestnajstletni dijak Filip della Noce. Ko so domačini zaslišali strel iz njegove sobe, so prihiteli in našli dijaka z veliko rano na prsih. Zeleni križ obveščen o tem, je takoj prepeljal nesrečnega ranjenca v mestno bolnišnico, kjer so se izjavili zdravniki da ne morejo še povedali, ali se jim posreči rešiti mlado življenje- Vzroki samomora so neznani.
KOBARID.
Naš g. poteštat se je Izkazal doslej kot razumen in trezen oblastnik, ki je vodil občinske posle v redu in zadovoljstvu za vse. Zato nam je tržanom nerazumljivo, kako je mogel sprejeti odločitev, ki jo je slišala občina z globokim in utemeljenim vznemirjenjem. S februarjem je namreč odpovedal službo priljubljenemu občinskemu slugi Volariču, ki je to službo vršil dolgo vrsto let že pred vojno z veliko vnemo in na splošno zado-voljnost. Zato utemeljitev, da je za to službo nesposoben, gotovo ne drži.
Domačin je s tem z vso svojo družino vržen na ccsto. In to samo zato, da se napravi prostor nedo-mačinu, ki je imel že celo vrsto služb, a se pri nobeni ni vzdržal vsled svoje nestanovitnosti. Tudi ne razume jezika občinarjev. Kako bo opravljal posle z našimi Drežničani. Svinani in Sužidci?
G. poteštat, vsa občina vznemirjena pričakuje od VaSe uvidenosti in pravicoljubnosti, da ne storite tega koraka ki bi vrgel senco na vse Vaše stvarno dosedanje delo v korist občine.
Več občinarjev, v imenu vseh.
AJDOVŠČINA.
Bil sem priča precej razburljivemu dogodku. Vedno in vedno se piše po časopisju, opozarjajo se stariši naj pazijo na otroke, naj jih ne puščajo brez spremstva nikamor Pa je vse zastonj.
Na svečnico me je zvabilo krasno popoldne k izviru Hubjja. Veliko sem jih srečal, kateri so ubirali ravno isto pot, posebno dosti pa je hilo otrok. V skupinah so se podali proti glavnemu izviru, ki deluje le v deževnih dneh. Je to žrelo ali kakor imenujemo «luknja» približno kakih 65 m visoka. Dostop do luknje je mogoč od raznih strani, malenkosten za odraslega človeka, dočim je — jaz mislim — za 4—5 letnega otroka skrajno nevaren. Tako se je prigo-dilo, da je ena skupina sestoječa iz treh ali štirih deklic m dveh dečkov starih približno od 4—5 let zgrešila stezo in se naenkrat znašla desno od žrela nad prepadom. Od skupine, katera se je že nahajala na ca#ti, so pričeli dajati znake, naj se vrnejo. Obstali so na mestu, kakih dvanajst metrov na strmem pobočju nad prepadom. Najmanjši in najmlajši de^ko pa se je približeval, ne meneč se za druge, vedno bližje prepadu. Naenkrat se mu zdrsne in fantek drči proti — prepadu, čigar globočtne je gotovo 25—30 metrov. Ostrmeli smo. Ne vem, če je bilo razdalje med njim rn prepadom en meter, tam je v neki kotanji obtičal. Najstarejša deklica mu je hitela na pomoč in ga zvlekla višje. Ravno tako so hiteli od raznih strani na pomoč in neki starejši deček ga je prinesel v dolino. K sreči se ni dečko med drčanjem prekopicnil, kajti v tem slučaju bi gotovo pre-. šel ono kotanjo in bi telebnil v prepad.
VIPOLŽE V BRDIH.
Požar.
Na svečnico 2. t* m. so tekom maše žalostno začeli biti plat zvona, vsi so se hipno razburili in povpraševali — Kje gori? Žalostna vest, da je v plamenih baraka Ant. Mariniča. je vse pretresla in mnogo jih je od maše hitelo na pomoč, toda zaman- Baraka je bila kmalu vsa v plamenih in rešiti ni bilo mogoče nič razen dveh otrok, tretjega komaj štirimesečnega je zadela strašna usoda. Objel ga je, predno so mogli priti do njega, kruti plamen in ga skoro docela
upepelil. — Uboga Marmičeva družina je sedaj brez strehe in golih rok. Radi tega upam. da mu bodo dobrodušni vaščani pomagali v tej hudi stiski, ki je gotovo stra&na za kogar zadene. — VaŠčan-
RENČE. > ' i
Uprizoritev.
V nedeljo dne 6. t- m- uprizore renški fantje v dvorani Žnidarčič-Delpin javno prireditev. Na vzpo-redu so: 1) deklamacija iz Dantejeve: Divine Comedij«; 2) recitacija iz Cankarjevega: Hlapca Jerneja in 3) Gogoljev: Revizor, komedija v petih dejanjih. Začetek ob petih in pol popoldne. Kdor si želi razvedrila in se hoče pošteno nasmejati, naj ne zamuja redke prilike! Torej v nedeljo vsi v Renče!
SV- LUCIJA.
Nekaj časa sem smo imeli pri nas zares prav krasne dneve. Zdelo se je, da smo že v zgodnji spomladi. Upali smo, da letos sploh ne bomo imeli zime. Sedaj pa vidimo, da smo se zelo varali. V nedeljo se je namreč nebo kar meni nič tebi nič podoblačilo ili začel je naletavati sneg. Zvečer krog šest* ure pa je začel padati sneg. kakor' bi Šlo za stavo. V pondeljek zjutraj, ko smo vsi zaspani pogledala v božjo naravo, se nam Je nudi! krasen prizor: Krog in krog nas je ležal beli snežec. Nekateri so se ga naveselili — in to so v prvi vrsti otroci — zopet drugim pa je nadvse zoprn. Nad vse koristen pa je sneg za naše njive, ker se zemlja pod snežno odejo odpočije in nabere novih moči za spomlad. Izkušnja nas uči. da je vedno bolj rodovitna ona zemlja, ki je po zimi pokrita s snegom, nego tasta, na katero pade malo ali pa sploh nič snega. Zato naši kmetovalci upravičeno tako težko pričakujejo sneg, ker vedo, da jim je le v korist. Tudi za spravljanje drvi iz gozda je sneg potreben, ker brez tega je delo selo naporno in otež-kočeno. Sneg pa je velikega pomena tudi za zimski sport, za katerega pa se pri nas, žal. nihče ne zanima niti najmanje.
Ni dolgo tega, ko Je -Edinost* pisala, kako velikega pomena za naše zdravje je te vrste sport. Zato priporočam posebno na£i mladini, naj se z veseljem oprime zimskega sporta in se okoristi z lepo priliko, ki nam jo nudi sneg. —
BORZNA POROČILA.
Amsterdam 925-935, Belgija 325-335. Francija 91.50-92 25, London 113-113.50, New York 23 25-23 40, Španija 390-400, Švica 445-455. Atene 30.75-31.75, Berlin 540-550, Bu-karešt 11.75-12.50, Praea 69-69.50, Ogrska 404-413. Dunaj 325-335, Zagreb 40.75-41.50.
Uradna cena zlata (3. II.) lir 451.72.
Odškodninske obveznice L 62.—.
l^aSi oglasi
BFSLlTHfPOL vu Fabio R1"
vodi ▼ vseh jezikih.
23, ponk in pre-116
PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici P on te Fabra.
TvrSkfl H. PETRIČ v Postajal
priporoča svojo bogato zalogo ar, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril.
Zaloge originalnih iivalnih strojev «Srn-ger». Prodaja tudi na obroke. Ponk v vezenja brezplačno.	193
Predno prodal« KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO
obiičite zlatarno	111
STERMIN Via Mazalni it. 43
kjer dobite najviije cene. - Kupujem tiitlff nestne zastavljalnice.
VI i\'fi\lt Hitk N Uor»atti & limito T- t UhUlJK C r-o 47 ( eU^rna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poStenih cenrh. Govori sc slovenski.	158
BRIVSKEGA učenca sprejme Ivančič Izidor, brivec, Kanal.	175
DVE PRAZNI sebi, v sredini mesta, se oddata. Naslov pri tržaškem upravni-Stvu.	177
DELAVCE, specijaliste v delu z železnim betonom, sprejmem takoj na delo v Dalmaciji. Jugoclovensko državljanstvo neobhodno potrebno. Predstaviti se podjetj i Coen, Via Battisti 7 od 10 do 11 in od 17 do 18.	178
V želateriji Piazza Cavana št.
ki jo je začasno odstopil lastnik, stavi
IZURJENA prodajalka za trgovino z mešanim blafom na deželi se išče. Ponudbe pod »Prodajalka* na tržaško upravni-Štvo.	170
bi mim v m
vabi na
retlni občni zbor
ki se bo vršil dne R februarja t. v prostorih ljudske šole v To maju, ob 2. ori popoldne
s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2 Poročilo nadzo ništva.
3.	Potrjen je računov za 1. 1926.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzora ištva.
6.	Slučajnosti.
Pozivi ajo se vsi člani, da se u-deleiijo tega. občnega zbora. (229)	Načelnfštvo.
V LIKVIDACIJI
na prodal
vse potrebščine, ki se nahajajo v zalogi. Ker gre za
ki se še ni videla v Trstu, je vabljeno cenj. občinstvo, da obišče naše prostore in se prepriča, da je nemogoče najti na tukajšnjim trgu večje prikladnosti, kar se tiče cen in kakovosti blaga.
LIKVIDIRAJO SE:
Hsška srajce, angleški zefir , . .	L	12'—	do L		18-
Platno za perilo v raznih vi.okostih,,		2-	»9	»9	5'-
Platno za rjuhe vr«okoai^-^°^0-270	19	7-	99	99	16 50
F a HO navadno, za dom, v+soko 80 in 150	»1	270	f9	99	5.50
BljCJO za prte, debulo, visoko 120 in 150	II	T—	99	99	7'50
				99	rso
Bf!S3Ce iz gobastega blaga razne velik.	1»	2'93	9?	»9	21*50
R0bci9 moški in ienski, veliki . . .	»1	--'30	91	99	V30
Zefir, angleški, za srajce .....	tt	2-	99	99	430
K^aisifo možke in ženske, iz sukan-Htl^GVllC ca in svilene ......	»»	rio	99	99	S —
Pu!lower debeli, volneni . .
izdelki, Krpe
„ 28'
volneni na kg
lanene na meter
„ „ 40'-„ „ 50 — 4'30
t? 99
Dnevno velikanski navali. -
8*klamna cene! Fantastični okrasi!
Velikanska izbera volnenega blaga in bom-bažastega mušlina, angleškega blaga, svilenih šerp, moških kostumov iz škotskega sukanca in svilenih robcev (230) po neverjetno nizkih cenah.
SBanaHB
Danes odpreti©
dobroznane trgovine
z velikansko razprodajo blaga, ki izvira i i velikega faiimenta
CENE, KI NE POZNAJO KONKURENCE
Elm za ate skitkt b pfttsi vita. vtots 148 pt L14*— M» ii rn Dim Mjfti. m nlmi «ata 141 p L 18*50
B!i38 za M?i«, 125 m. ... fiian tartizija. vbIbmio, za Btfke oMtfe
pa L 15*50
ft L 8'— m.
Velikanska izbera blaga fantazija za ženske obleke po L 4'-

PODLISTEK
(4f.)
V. I. KRIŽA NOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
Marta se je vrgla k nogam gospodinji in izpregovorila 3 tresočim se glasom:
—	Moram vam povedati to, ker vam olajša dušo in vam povrne srečo: gospod Meier je živ!
" — On je živ? — je vprašala Valerija ter se prijela za za.veso, da ne bi padla; — ali bledeš ali gx>voriš resnico?
—	Da, vaša svetlost, to je resnica, njegova rana je bila zelo nevarna, toda. ne smrtna.; popolnoma je ozdravel in celo... — Ni dogovorila. «Se ženi, je hotela reči, toda ni si upala, ker ni hotela ražalostiti svoje gospodinje in zbuditi v njej ljubosumnosti.
—	Odpustite mi, gospodična, — je nadalje-vala, — toda jaz vem, da je bil Meier vaš Ženin
in vas je ljubil več kakor svoje življenje; njegov sobar Etien je moj ženin; on je stregel svojega raiijrnega gospoda, ko je bil Meier v mrzlici; od svojega ženina sem vse zvedela. No, hotela sem vas umiriti z vestjo, da ni Meier še umrl.
Valerija je jedva sopla od razburjenja in se sklonila k sobarici.
— In mi je Etien povedal, kako obupan je bil gospod Meier in se nikakor ni mogel potolažiti, ker je izgubil vas; po cele dneve je blodil okrog kakor obsojenec na smrt in se ni pritaknil jedi, ki so mu jih prinašali, a včasih je bil £&ko mračen in obupan, da so se bali, da bi zopet ne položil roke nase. Toda Etien in drugi lakaj sta ga vedno skrivaj nadzorovala. Bodite brez skrbi, niti minute ni brez nadzorstva; Etien je zelo dober človek, on čuva gospoda kakor punčico svojega očesa. Danes je prišel za trenotek k meni in mi povedal, da se Meier včeraj ni vrnil z izprehoda, ampak se dal odpeljati v svojo predmestno letno hišo. Tam je vrt z velikim ribnikom; Etien se je podal tja, da čuva nad gospodom Meierjem, ker ga je zopet napadel obup in
je podoben posmrtni prikazni, kakor se je izrazil vozni lakaj.
— Dobro, Marta, pojdi, — je ■ zacepetala Valerija in se spustila v naslanjač v takšnem duševnem stanju, ki ga je težko opisati.
Ni opazila* ko je sobarica odšla; samo ena misel: «Samuel je živ», jo je vso prevzemala. To, kar je bila senca, je spet zadobilo barvo in telesnost... In nesrečnik blodi okrog kakor obsojenec na smrt in morda se v tem trenotku bavi z mislijo, kako bi zdaj bolj gotovo uničil svoje življenje, ki mu ga je ona zastrupila in uničila Morda ve, da je danes njena poroka, in med tem ko bo v cerkvi prisegala Raulu ljubezen in zvestobo, bo on v obupnem stanju... Valerija je vstala, prijela se je z obema rokama za glavo, obličje ji je gorelo, a srce ji je tako močiko bilo, kakor bi se ji hotelo razpočiti, in mraz jo je pretresal po životu. Ali je smela dopustiti samomor, ne da bi ga skušala preprečiti. Povedati bi morala Samuelu, da njena krivda ni bila tako velika, kakor si je on morda domneval. Morala
ga je potolažiti in mu izsiliti obljubo, da se no bo več poskušaj umoriti. Te misli so jo tako razburjale, da ni bila več razsodna in se je udala notranjim pogonom, kar je bilo pač v njenem značaju. V trenotkih silnih občutkov ni znala razsodno misliti in povleklo jo je do naj nespametne j ših dejanj. Pozabila je na Raula, na poroko, ki se je morala vršiti čez dve uri, na nevarnost, v katero se je podajala; sanjo en smoter je imela pred očmi, samo ena misel jo je vodila: videti je hotela Samuela, opravičiti se pred njegovimi očmi in inu iztrgati obljubo, d. < no i,q več skušal umoriti. Vsa tresoča se, toda s trdno odločnostjo je vstala, sc nemirno ogledala i .k: »g sebe, stopila v oblačilnico, na&lo vz k; velik pla^e s kapučo, ki jo je pokril do stopal, začinila obličje s gosto kopreno, vzela denarnico, vzdignila z roko vlečko ter šla v vrt. Nihče je ni zapa-zAL Sluiabništvo je bilo zaposleno s pripravami za poroko in je bilo po sobah in v bufetu; tako je prišla neopažena do vrat, ki so peljala na ulico; tam je poklicala voznika ter mu povedala naslov bankir je ve letne hiše.