J?! PROSVETA LETO-YEAR XXIL Cm* lista GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., pondeljek, 6. maja (May 6), 1929. Acceptaaca tm »«lU«t mi sp«dal rat« W p—Ugt proHSoS N> In -ctioa HM, Act ot Oct. I, 1117. a«ta«riiwl o« J»w II. ltlS. Boj v senatu radi preiskave tekstilne stavke Povzročila je paniko med starimi. Washington, D. C. — Senator Wheeler je povzročil paniko med južnimi reakcijonarnimi senatorji, ko je predlagal resolucijo za preiskavo stavke tekstilnih delavcev v južnih državah. Njegova resolucija je omenjala beraške mezde, ugrabljenje organizatorjev, uničenje staVkar-skega glavnega stana, razdejanje skladišča za živila v Gasto-niji in še druge nasilnosti. Na-glasil je, da tekstilna industrija vprav sedaj vprašuje za povišanje tarifa na njih prodOkte pod pretvezo, da plačuje primerne mezde. Wheeler je predlagal, da njegov odsek ali pod-odsek preišče vzroke ki so vodili do stavke. Resolucija je bila priporočena, da se odkaže tovarniškemu odseku. Predsednik tega oase-ka je senatdr LaFollette, senator Wheeler je pa član tega odseka. Vprašanje.je zdaj: Ali ta odsek dovoli LaFolletu, da odredi zaslišanje, ali naj pripo-, roči senatu, da sprejme resolucijo. Ako veČina odseka ne nasprotuje resoluciji, tedaj se bodo odredila prelimarna zaslišanja. Nato bodo pozvane priče iz Elizabethona in Gastonije. Te priče bodo izpovedale o nasilju in razmerah, ki so vodile do stavke. Eno minuto kasneje, ko je Wheeler priporočil, da se resolucija odkaže odseku, je pričel senator Simmons iz Severne Karoline napadati resolucijo. ro1inf'do<«np»rv po njeni lastni volji, češ, da je Severna Karoline kompetentna izvršiti to delo. Ce pa ne bo tega, naj resolucija krije vse države, v katerih je bombažna tekstilna industrija. Walsh je rekel, da se strinja, da so novoangleške države tudi prizadete vsled te resolucije. Za besedo se je takoj priglasil senator Glass in vprašal, zakaj senator Walsh ni predlagal take resolucije ob času stavke v New Bedfordu. Overman iz Severne Karoline, že precej star in razburjen, je žugal s svojo pestjo in trdil, da on ne bo odobraval nobene preiskave. Dejal je, da je bilo na stotine milijonov dolarjev vrženih proč za preiskave, ki niso nič vredne. Naglašal je, da *o v njegovi državi povzročili člani I W. W., komunisti in sovjeti veliko sitnosti. Vodijo jih jetniki ptički, neka ženska, ki je obtožena, da je s krivo prisego pridobila državljanstvo. In da bo mr. Green dosti vedel povedati o tem. VVheeler mu je mirno odgovoril, da se je ravno Green nanj obrnil, da senatu predloži to resolucijo. Rekel je, da se prav nič ne boji tega boja in da so mu znane take poteze, s katerimi se tlane organizacije L W. W. in komuniste dela krive, a v resnici i »a delsvci ne prejemajo tako visoke mezde, da ne zadostuje držati dušo v telesu. Radikalen niso delavci še nikjer poslušali, ako niso bile razmere tako *l*be, da so bili delavci prisiljeni protestirati. Tlaeaaehre v Alabami Zvezna oblast preiskuje zadevo. Montgomery, Ala., 4. maja. — Deset črncev je bilo pripeljanih v prostore tukajšnjega okrajnega sodišča, kjer so dobili začasno "protekcijo" potem, ko so federalne oblasti ; uvedle preiskavo glede peonaže črncev v Barbour okraju. - Črnci so bili pripeljani pred eodišče na zahtevo federalnega sodnika Henry D. Claytqnu. Poročila, katere je prejel sodnik, govore, da je zamorce neki bogati lastnik zemljišč držal v tlačanstvu več let. _ Zadeva o tem slučaju je že izročena veleporoti, ki prične z Mehiški (»MrakU roparji prijeli v Ameriki Blagajnik rebelne armade aretiran, ko je nooU 9700,000 v zlatu in papirja s seboj. Ane-raki naeelnišfcl urednik tudi v pasteh. Escobar zbežal v Kanado? Nogalea, Ariz., 5. maja. — Iz Hermoeilla, Sonora, je prišla vest, da j* hotel sin bivšega so-norskega governerja I zabela včeraj umoriti vojnega tajnika Callesa med slovesnim sprejemom v omenjenem mestu. Mladi I zabel je objel Callesa v znak simpatij ,toda drugi so opazili v njegovi roki odprt nož in hitro skočili k njemu ter ga rasorotili in odvedli v zapor. Mežico Ctty, 5. maja. — Škof Miguel de la Mora je informiral ameriškega poslanika Mor-Vowa, da se pripravlja napad Papeiev pakt kaže roge Mnstoliaiji Konflikt med katoliškim in fašističnim listom glede verskega monopola v Italiji. zaslišanjem prihodnji četrtek, ns njegovo (poslanikovo) življenje, Mehiška vlada je hitro dala poslsništvu močno policijsko stražo: Skof js sporočil, da je zadevo prijavil, ker ne mara, da bi bila katoliška oerkev odgovorna za atentat. New York City, 5. maja. — Zvezni detektivi so včeraj v tem mestu prijeli dve Mehikanca in dva Američana, ki so nosili s seboj kovčeg, v katerem Je bilo čez $700,000 v zlatu In papirju. Penar je del plena, ki so ga mo-hiški rebelni generali poslali v Ameriko, ko so oplenili banke v severnih mehiških mestih. Aretirani so bili: Salvador Ateca. blagajnik Escobarjeve s vstaške armade, Antonio Gomez Maque-ro, tajnik prvega, Russell B. Matthews, pomožni naselniški direktor v E1 Pasu, Tex., in W. H. Fryer, bivši pomožni drŽav Rim, 5. maja. — Ostra polemika med katoliškim listom "Corriere d'Italia" in fašističnim poluradnim glasilom "Po-pulo di Roma" na predvečer ratifikacije vatikanskega pakta v fašistični zbornici je včeraj povzročila senzacijo v Rimu in pokazala, da ni vse v redu s sporazumom med papežem in Mus-solinijem. Katoliški list je pisal faktič-no,-da konkordat med Italijo in Zahteval je, da ae Severni Ka- katoliško cerkvijo je le na pa- nianflUk v BIPaeu. Sluaplna stavftfri pTrJu, ČTlJbdo protestant^ tri fe %wSk pobrisati z denarjem * en kardinal aaapadel Einsteina. Kim, 4. maja. — Kardinal Wonnell iz Bostona je rekel da-v intervjuvu. da je nemški učenjak Einstein "zelo uspešen Mu/far, ki skuša pokriti prezno-to *vojih misli in suhoto svoje duše i obskurnimi teorijami, ki n' zapopadljlve." drugovercl imeli versko svobodo v Italiji. Ce italijanska vlada smatra, da je katoliška vera edino prava, tedaj druge vere ne smejo imetynobenlh pravic. "Popula di Roma" pa odgovarjala Vatikan ne sme pozabiti, da je Italija še vedno civilna država, ne pa cerkvena; nadalja svari katoliško cerkev, da tako naduto stališče nestrpnosti lah-Ico škodi cerkvi v onih deželah, kjer so katoliki v manjšini in kjer zahtevajo zase versko svobodo. Ce je verska svoboda potrebna za katolike v protestantskih državah, je prav tako potrebna za proteatante v katoliških državah. Italija ne more nikogar siliti h kstoliški veri. Glavno besedo o tej zadevi bo imel Muasolini, ko bo govoril ta teden v zbornici o ratifikaciji pakta s cerkvijo. Vsi napeto pričakujejo kaj pove Mussolini. Predloga proti klanovce« v senatu. tfpringfield, UI-, 4. maja. — Predloga, ki določa, da mora kla-novaka organizacija dati državnemu tajniku natančne podatke glede članatva, ceremonij in ak-tivnoati, je bila sprejeta V nižji zbornici z 80 proti 38 glasovom. Debata o tej predlogi je bila ena najostrejših v tekočem zasedanju legislature. Samo en član nižje zbornice je izjavil, da je član klanovske organizacije, in sicer Wallace A. Bandy iz Williamson okraja. Ko je bil vprašan, zakaj je pobijal predlogo, je odgovoril, da je mnenja, da je organizacija zbirališče vseh pravih Amerikan-cev. — Predloga gre sedaj v senatno zbornico in bo najbrž sprejete. ■ • Dva otroka J>»yto®, 0„ 4. maja. — D** it roka sta včeraj zgorela, ko je nastal 4**aJ v njih sUnovsnju, *srš| in dva druga otroka so pe močno obžgani. Ogenj je ni"ta| radi prevroče peči. vred v Španijo. MehiČana sta bila že aretirana v Kansas Ci-tyju, kjer sta položila kavcijo vsak po fbOOO ln potem sta hitro pobegnila v New York v na-di, da pojdeta na parntk, prodno ju zaslede, pa sta se zmotila. Matthews in Fryer, ki sta jims pomagala pri begu, ae boeta zagovarjala tudi radi utihotap-Ijanja aeroplanov (n orožja v Mehiko. Kovčeg z denarjem je bil zaplenjen. Mežico CUy, 6. maja. — Danes poročajo, da je general Juan Gonzalo Escobar, glavni vodja udušene mehiška vstaje, pobeg nil z letalom v Kanado. Druga vest se glasi, da se nadiaja nekje v Arizoni. Prva niti drugs vest ni uradno potrjena. Pekee v Perziji Mnogo vasi razdejanih; nad tleet oseb ubitih Voda razdejala Colebrook, N. H., 4. maja.— Mala vasica Kidderville je bila včeraj docela uničena, ko se je podrl jez v Mohawk gorovju In j,, voda vdrla v dolino. Prebivalci vasi so bili pravočasno po-svsrjeni o nevarnosti, ko aa je zaznalo, da ne bodo steoe jeza vzdržale velikega pritiska vode. ki je narastla vsled silnih deževnih nattvev v zadnjih par dneh. in so se vsi rešili ne vemo. Sko-da znaša več sto tisoč dolarjev. Perzije, 4. maja. Enajst osob je bilo ubitih in nad štirideset je bilo ranjenih v Mirih močnih potresnih sunkih, ki ao včeraj pretresli tukajšnjo o-kolico. Potres Je podrl tudi več hiš. Mesteoe Germab je v razsu-lu ln več oaeb je zgubilo življenja. Nepotrjeno poročilo govori, da Je bilo nad ttaoč oaeb ubi tih v treh perzijakih vaseh. Ru ska vlada v Turkeatanu Je na prošnjo perzijakih oblasti poslala pomoč In rešilno moštvo v prizadete kraje. Velika škoda Je bila naprav Ijena v letoviškem mostu Feru ti ln številne vasi na meji Perzije ao bile razdejane. Potres-nlm sunkom Je aledllo močno podzemako grmenje. Vonutuolshl diktator od«t»pll. Caracae, Venezuela, 8. maja. — General Juan Vlnoente Gomez. ki Je bil v petek soglasno (ker nI bilo drugega kandidata) četrtič Izvoljen predsednic kom Venezuele za prihodnjih ae-dem let, J* včeraj povzročil aen-secJjo, ko je Izjevil. da je nje-gova naloga končana la da ne mera vee pred **'dn lake Gomez je star 72 let RAJONSKI STA« KARJIV KARO-LINi VZTRAJNI Demoratisajete kompanljske potone ne kaiejo uspeha. . Elizabethtoci, Tenn--Na odredbo Bemberg in Glanzstoff korporacije so bile mlade delavke ln delavci aretirani, češ, da ne platčajo računov za hrano in atanovanjo. Ti mladi delavci in delavka, ki zaalitfijo od šeat do deaet dolarjev na teden, so bili na hrani in stanovanju v kom-panijskih prenočevališčih. Tako izjavlja William C. Kelley, pod-predaednlk organizacije tekstilnih delavcev United Textilo Workers. Čeprav si kompanija prizadeva demoralisirati stavkujoče delavce, ao vrsta atavkarjev trdne. Priaadevanja, da ae delavci pocepijo s uatanovitvijo kom-panijake unije pod imenom Lojalni delavci tvrdke Bemberg in Glantstdff so tudi ponesrečila. Pet tisoč pet sto stavkarjev je zdaj dobilo nauk kako funkcij onirajo'državne oblasti. Go-verner Hirton je prišel v mesto in se mu ni posrečilo pregovori ti tovarniških Ravnateljev, da se udeleže skupile seje. Na to Jn pa isdal naslednjo Izjavo: Drftava Tendessee ae ne bo u-deleži la pogajanj sa izravnavo atavke, dokler tega ne zahteva Jo stranke, ki at> prizadete. Državne ali« ae Uporabijo za za ščito lastnine korporacije. Ob času svetovna vojna je bi lo precej stavkarjev v Flandri ji, da čuvajo civilizacijo prod obeovralfthlmi Huni. Zdaj pa ravnotako voj*ki, oMešeni. v rjavosivo uniformo in a puško na rami Ščitijo nemško korpora-cljo pred sestradanimi domaČimi sinoVl. Petdeaet teh vojakov ao stavkarji. To Je višek Ironija v človeški družbi, ki ima kapitalistični sistem blagone produkcije in distribucije za avojo podlago. TI vojaki akcijo, da ae noben-den atavkarjev ne približa tovarnama kot na eno miljo odda-Ijenoatl. Cerkve v Elizabethtonu in o-kolici ao sovražne atavkarjem. Domači pridigarji hodijo po hišah atavkarjev in jih nagovarjajo, da podpišejo pogodbo politega kužka kompanijake unije. Veliki tabernakelj Je alužll do zadnjega tedna za atavkarake ahode. Ampak sdaj ja prišla Rešilna armada v Ellzabethton, da reši duše atavkarjev. Njeni prepovednlkl govore atavkarjem ob cestnih vogalih o kolačih In poticah, ki čakajo nanje v nebesih. Stavka rska zborovanja se vrže v tsbernaklju zdaj le po-popoldne. To rajouako središč* je eno najstarejših tenneesiških naselbin. Nekoč Je bilo le trgovsko središče ta farmarje. Mesto lo-ži sredi kotU, ki gs obdajajo okoli ln okoli visoki hribi. Majhna široka reka teče skosi sred« mesta. Drevje Je v cvetju v hribih, cveto — tudi cvetlice. Prodno je prišle fndustrljs v te pokrsjlne, so dolino nazivall Happy Valley (»rečna dolina). Zdaj so tu tovarne in Izginilo je veselje Jzm«d prebivalcev. StevkerJI so potomci starih amerUklh družin. Na stavk! j« več delavk kot delavcev. Stav-karjl prihajajo s hribov, kjer ao živeli mirno življenje. Prišli ao a hribov, da poatanejo mezdni sužnji. Njih zdajšnja zgodovina je zgodovina Izaeljenikov Nove Anglije prod sto leti, ko ao Um ffradlli tekstilne tovarne. Rasen lokalne orgenicaclje tekstilnlb doUvcev je še pet »o kalnih organizacij strokovno organiziranih delavcev. V Johnson Otyju. ki Je dvenajsl milj proč. Je bila organizirana tokisJna centralna organlsaclje. odkar je pričela stavka Stavka izdelovalcev škatelj j' Izgredi v Berlinu se ie veiae ponavljaje Število mrtvih naraalo na 27, tudi tri i enake ao med žrtvami. — Izgredi aa pojavljajo v drugih mestih, f Berlin, 5. maja. — Streljanje med komunlatl in policijo v predmeatju Neukoellnu ae danes, peti dan, še ponavlja. Stavilo mrtvih je do danes zjutraj naraatlo na 27 in 800 do 400 je ranjenih. Včeraj je umrlo šest ranjencev. Med mrtvimi je tudi angleški časnikarski poročo-valeč Charles Mackay Is Nove Zelandija, ki ja ignoriral poli-cljake odredbe ln prekoračil mejo bojne cone. NI znano, 6$ ga je ubila krogla it policljake ali komuniatlčns puška. Predmeat-ji Neukoalln ln Wedding ata oblegani od pollcljaklh čet od vaeh atraui. Okrog 500 policajev v •kciji. Berlin, 4. maja. — Krvavi boji med policijo in komunlatl, ki ao itbruhnHl v delavskih pred-maatjlh Berlina na prvi maj ln prenehali v četrtek ponoči, ao ponovno isbruhnili včeraj popoldne, ko Je policija iakala orožje od hiše do hiše v Neukoellnu. na južnovthodnem robu meats. Izgredi so se ponovili tudi v VVeddingu ns severni strani. Stlrjs moški in tri šenake ao bila ubite ln mnogo ja bilo ranjenih, fttevllo mrtvih je naraalo na 27 v treh idneh In čez sto js težko ranjenih. Policijsks čete ao ae spet po-služIle oklopnlh avtov, atrojnlc ln ročnih granat, dočlm Imajo komunlatl puške ln revolverje. Vao zadnjo noč ao praaketall atrell v ulici Hermanatraase • v Neukoellnu. Policija je obkrožila vao ulico, tako da ne moro nihče ven ne notri. Kakor po- NAVAMO STAV KOVNO BANDERO PREPOVEDANO Delavci petlcijonirall sa ponovno zaallšanje. ročni o ao bile tri * bitkonkcS okna. Ht? ko ao opazovale Na drugi atrani Je tllo M policaje v ranjenih. Medtem ao ne včeraj pojavili aimpatiškl štrajki komunističnih delavcev v ducat nemških meatih; v Berlinu Je sastsvkslo 2000 tobačnih dslsvcev. Protestni shodi proti policijskim napadom so bili v mnogih krajih. Vač kot tiaoč komunintov Je bilo včeraj aretiranih, ko ao našli orožje pri njih. Pri demonatracijah v Leipzigu ao aa komunlatl atepli med aeboj — stallnlati in trookiati — tn nekaj oaeb je bilo ranjenih. V Poruruju, v okolici ffeeena, je zaatavkalo 1800 komunističnih rudarjsv. Izgredi po bili tudi v Hamburgu, kjer so se spopadli komunlatl In aodallatl. V Chemnittu Je bilo pet policajev ranjenih, dva težko. Vsllkl profili sladkerae tfmibš Agitacije proti evos* sladkorja Is FlUplaov. Wsahlaagtoa, D. C. — Grest VVentern Sugar Co„ ki Je ena največjih nkladkoriflh družb v Ameriki, izkazuje 40% \foflta na delnico v fiskalnem lotu, ki ja končalo 1. februarja J. I. Ta družba producira ft%'A sladkorja Iz pese In nadkrill vae druge družbe v Združenih državah. Vzllc ogromnim prof i Lom Jo pa U družba plačevala I, 1028. farmarjem dolar manj za vsako tono s ki k orne pose kot pa loto poprej. Groat Sugar Co. ima avoje zastopnike v glavnem mestu, katerih naloge Je, vplivati na kongres, da omeji uvoz sladkorja iz Filipinov, da tako povsls svojo prorlte. Kongreonlk Frosr Is VVIsconsina nastopa odločno proti sladkorni kompenijl, ki na eni strani odira farmarje, na drugI pe skuša pridobiti da uzakonijo predlogo potom katerih M drutkm vlekla še večje profile kot dooedej. Chicago, lit — Ako stavkov-no bandero nima pojasnila od zdolaj, ao lahko oni, ki ga noaijo obaojeni na denarno globo h11 zaporno kaaen. Tak je odlok ilinojskega apelnega sodišča. Clkaška lokalna organizacija kovinskih likerjev je proglaalla stavko pri Flexlble Shaft kompenijl, ko U nI hotela priznati nove metdne lestvice. Stavka slutbo, ki se Je v zadnjem dldaU si W|o. Gomez Je dikU-tasadanju kongresa tevzomal ss tor Venezuelo od leU 1909, ko otarosteo pokojnino poštnih Je nosilno strmoglavil ualužlieocov. jCastta. Workera je ' Mala poeebno Is-dajo ta prvi majnik. V nJem ja bil apel ta tdruženje delavcev proti podjetniškemu rasredu, Mussolini|u In cerkvi. Socialistični 'govorniki ao v Madlaon Square Gardenu govorili ta Šeat ur dela, proti aodnlj-aklm prepovedim In ta ohranitev pravic ss stavkovns pikete. Nemški delavci so <*>državall na rasnih krajih proalavljsnje prvogs majnika. Zidovakl In italljanakl delavci so tudi obdr-žavall shode na prvsgs mejnika. Domsčl delavci ss niso udslstlll p.aznovsojs prvega mejnika, ampak so dslall kot drugo dni. 8TAVBINSKI DELAVCI NA JUGU SE ORGANIZIRAJO. Vseka unija otavbineklh delav- cev odpošlje pe eaega organi- sslorjs na Jag. Waahlngton, D. C. — Department stavbi nekih delavcev Ameriške delavske federacije je ob-državal rvojo Četrtletno eejo. Na tej aaj I Je tajnik Spencer naznanil, d« ae Je aklenllo prirediti izredno kampanjo za organiziranje atavblnakih delavcev na Jugu. Vaaka unija stavbln-skih delavcev, ki Jih Jo zdaj šestnajst, posije po onega organizatorja na jug. Neketero unije bodo (Kialalo več kot enega organizatorja na jug, tla obdela lodino. Val ti organizatorji bodo delali vzajemno In v sporazumu. V ta namen ae bodo vršilo pokrajinake konferenco s nsmenom, da se ustanovo močna strokovna društva stavbln-sklh delavcev, Ravnotako bodo delali II organizatorji, da ae v močno razvitih industrijaklh mestih ustanovijo centralne lokalne oiganltaclje Industrijskih delavcev. Gomot v Venesoellm "taval Joia." Caraces, Venezuela, 4. General V* neon te Juen Jo bil včeraj "soglaano izvoljen" predsednikom Venezuelo aa maja- FIOITITI PROSVETA GLASILO fLOVEVSU MABOOHB FOPfOOT JEDHOTl LASTNINA SLOVKNSUt NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cm irl«'w H asgsvsrs. Bokspisi as M vrstejs. H Wts; Mfijl ; Cfctesf* 1» Ocat 97Jf sa IsU, IS.TI sa M Ista, Ia ss t» m ss "PROSVETA"" THE ENUORTElOCENr- Oww4 bf th« —————i ■ UsitsrfB |«r; CMssgs r^O. Mp I 9BA0 pw MEMBER OF THE FEDERAtEP fI*M lit listam v okfepsju, pr. < A prt I tt-lM*) p*tef I n »i* s fc SS VSB M M n»»U>vu DELAVSKI POLOŽAJ Z OZIROM NA ZAFO8UENO0T. V mesecu marcu 11. je Mlo zapoaljenih v državi Illinois več tovamiAkih delavcev, kot v katerem drugem mesecu od meseca novembra 1926. Tako poroda državni delavski department in njegovo poročilo je resnično. Kaj pa to poročilo naznanja? Da so tovarne začasno z naročili obložene in da je za rad i tega tudi nastavljenih več tovarniških delavcev. V tem mesecu je delalo deset tisoč več delavcev v tovarnah v Illinoisu kot v mesecu februarju in eden in dvajset tisoč več, kot v mesecu januarja Ako se vpoštevajo tudi druge industrije, tedaj je bilo v mesecu marcu zaposljenih en odstotek in eno desetinko več delavcev kot v mesecu februarju in pet odstotkov in osem desetink odstotka več kot v mesecu februarju leta 1928. Ako se primerja število zdaj zaposljenih delavcev 9 številom zaposljenih delavcev v mesecu januarju leta 1923, tedaj se prepričamo, da je bilo letos zaposljenih veliko manj delavcev. Delavski državni biroj države Iowe poroča, da je letos zaposljenih veliko več tovarniških delavcev kot lani. Ako se primerja število letos zaposljenih tovarniških delavcev v mesecu marcu s številom tovarniških delavcev, ki so bili zaposljeni lani v mesecu marcu, tedaj se prepričamo, da se je letošnje število zaposljenih tovarniških delavcev povišalo za osem odstotkov in štiri desetinke odstotka. Delavski department države Massachusetts poroča, da se število zaposljenih tovarniških delavcev od Novega leta pa do konca meseca marca ni veliko povišalo. Število zaposljenih tovarniških delavcev je še vedno nizko. > To je posledica pomanjkanja naročil v tekstilni industriji. Pa tudi čevljarska Industrija ima bolj malo naročil kot tudi tovarne, v katerih se izdelujejo železniški vozovi. Podoba o zaposljenosti delavcev je grda in sicer taka, kakršna je lahko le v deželi najbolj razvitega sistema kapitalistične blagovne produkcije in distribucije. V dveh državah je število zaposljenih tovarniških delavcev malo večje, kot je bilo pred enim letom v mesecu marcu, v eni državi pa komaj za tako majhno število, da tega povečanega števila ni opaziti, ker je brezposelnost v glavnih industrijah omenjene države velika. V pametno gospodarsko urejeni človeftti družbi bi delali vsi delavci, ki žele delati. Tudi oni, ki bi praznovali, bi ne trpeli pomanjkanja, ker bi se blagovna produkcija in distribucija vršili zaradi potreb in ne zaradi dobička izredno bogatih |>08ameznih ljudi. Danes ne produciramo čevljev zato, da bi bosi bili o-buti. Ampak čevlje produciramo, da imajo oni, ki lastu-jejo čevljarske tovarne in stroje v njih, večji dobiček in da lahko k nagromadenim milijonom nakopičijo zopet milijone. Tudi obleke ne produciramo in razdeljujemo, da bi bili nagi oblečeni, ampak samo zato, da bodo lastniki to-varen in strojev imeli večje dobičke. Živeža ne pridelujemo in razdeljujemo za to, da ne bodo oni, ki ga pridelujejo, živeli v pomanjkanju živeža, in da bodo lačni siti, marveč zato, da bodo lastniki in gospodarji nad živežni-mi produkti imeli dobiček in bogateli. Ako bi živeli v pametno Roupodarsko urejeni človeški tlružbi, bi producirali obučo, obleko, živila in druge živ-Ijenske potrebščine, da hi bosi bili obuti, nagi oblečeni, lačni siti, sploh zaradi tega, da hi noben človek, ki je delal, dokler je mogel delati, ne trpel nobenega materijalnega in duševnega |>omanjkanja, da bi vsi ljudje vživali telesne in duševne blagre, ki so nad človeškega umskega in teles-negs dela. Zdi se, da »vet ne mara take pametno urejene človs-fcke družbe, ampak mu je veliko ljubši gospodarski anarhizem, ki je poznan tudi pod imenom kot sistem blagovne produkcije in distribucije zaradi profiU. To dejstvo kliče v vrste vse razumne in pametne delavce, ki so k poznali ta go«|>odar*ki anarhizem, da poduču-jejo ljudstvo o tem grdem spaku, ki ga podpirajo kot zvesti oprode vsi iegnani in neiegnani prijatelji duševne teme, da ljudstvo ne »|>ozna velike resnice, da prihajamo vsi enako na svet in odhajamo enako z njega in da bi morali biti tudi enakopravni do vsega v življenju, kar povzroča, da se človeku zdi, da je vrtnino živeti na svetu. GLASOVI IZ NASELBIN O. — Delavske raz-, mere v tem kraju ni jo nič kaj povoljne. Premog* r« k* stavka ki ie sedaj nI povsem končana, je izpadbt zelo slabo za premo-garje. Človek. IU zre na potek stavke in »je posledice, v resnici ne ve, komu bi pripisal krak unije premogarjev v vzhodnem Ohiju. Od kar je Hardingova administracija vzela vladno kr mik) v roke, od takrat naprej je bilo najboljše polje za premo-gokopne družbe, da so si polnile svoje žepe. Premogokopna družba, ki lastu je Webb rov, je u-Htanovila za svoje premogarje list, in sicer mesečnik, v katerem je naj prvo s prstom pokazala na plačo J. L. Lewiaa in oetalih funkcijonarjev U. M. W ot A. Tako vidimo, da so stavko-lomne družbe s pomočjo "pro-gresivcev" uspele pri svojem izvajanju. Uposlen sem pri Webb rovu od prošlega oktobra, tako-rekoč kot stavkokaz. Povem naj, da sem celih 18 let bil član U nited Mine Workers unije. Do-tični rov uposluje največ rudarjev v vzhodnem Ohiju. Ir bal ta rov je bil kot vzor ostalim rovom, kajti pri trm rovu so bili rudarji na^vrsteje solidarni in zvesti svoji uniji. A sedaj, na žalost . . .? Kompanija je isti rov leta 1927 pričela obratovati pod odprto delavnica V aprilu istega leto smo šli na stavko. O tem rovu je bilo že mnogo pisanega v jugoslovanskih novinah. V času unije so bili delavci plačani na dan po $7.60, in sicer velika manjiina delavcev, dočim je bila večina plačana le po 78c zs tono premoga. Toda, ko je rov pričel obratovati pod odprto delavnico, dela manjiina za $5, s ogromna večina pa za 58c od tone premoga. Tako je namreč bilo vse do 1. maja t. 1., sedaj pa smo Obveščeni, da bo dnevna mezda znašala le $4 50, medtem ko bodo rudarji dobili od tone samo 60c. Od začetka tega leta do sedaj smo delali vsega skupaj komaj 11 dni na mesec, pred tem pa ie celo manj. Kaj nam je storiti? Treba nam je splošnega delavskega sporazuma, ds stopimo vs' na stavko, toda h kateri uniji naj se pridružimo, k stari. aH k mrtvonovi? Delavci, čltajmo socialistično časopisje in knjige in se učimo, da bomo spoznali pravi pomen delavskega boja. da nas ne bo vsakdo pridobil kamor bo hotel. Le ns ta način bomo lahko popravili nafte dosedanje napake. Georgs Vucelič. "iti. januarij." Chieago, III. — Ko sem pred krstkim čital v Prosveti vest,.ki jo spodaj citiram, sem se spomnil. kako je piaal "na* delavski list" 'Edinost* leta 1020, pod vodstvom rev. Kazimirja Za-krajika, ali pod vodstvom sedanjega "Amerikanskega Slovenca/' ki se tako rad skriva pod masko "delavski list." Vest, ki je bila pred par tedni priobčena v Prosveti. se dobesedno glasi: Hod.lk M prttofajs #•« prohlbidjo. CrMnvIlIs, 8. C. — "Poloisj v tsj drUvl j» bil veliko boljii, ko m> bili sdprti asluiki, kot j« po sodsj. ko jo V voljsvt VoUtoodov tok on." 8 Umi bosodomi jo diitriktni ivotnl sodnik H. H. Wstkins nsgovoHl voloporoto. ki jo imelo v rokoh vo* thatojo* kr-Mtvo prohibkijo. "Nikdar poprej Bito bilo todiMo tako proobloions s obravnavami, kot oo Mdoj," jo nstfs-Uovsl. "Prohlblcljs si prineslo trot-aotii. psi po ao js pijanievsnjo po-mnotilo. Donoo pijo vss, staro Is silsdo, in ao celo t tem posstejo. Prod prohibleijo jo bilo mlsdsgs fssts ali dok leto arom, oko so jo nspil, donet si tees vol. Povsod, v plesnih dvoranah in dragih labsviMik. — nnjde »Ude fante in dekleta • steklenicami ftgsn)s v lepih." Weteon jo tadl oiigoosl postopa-aje lakonodejcev. ki vodno fla»uj»>" ss m t rs subnlke sokene. toda v pri-vstaam livljenju ao somi krAld IS. "Edinost" (sedaj "Amerikan-ski Slovenec**) je pa dne 22. januarja 1020 pisala v uvodniku to-le: I«, »eenerlj. M. januarij jo smrtni dsn aboge-go tolikanj nrogssjsaogs John Bar Wyr«m sli po domsle krnijo Alke. kola. kt je isdiknil In bil pokopsn v msns "K»vdre" In "kleti" in "salo" no nsdaiolon Ino. To dan so pastolo vee Sdralono drteve orodno sabo de-•ota NajUleatnejle prt loj nI smrti je po bilo ts, ds jo "kres vsega." NI bila aobsve po ss-loaih. nlkle nI bil pijsn. Tika. prt kralja MSndM »• so prtjotaUi ok — pri kari. iT svoje ro. Tekle oo s&ecr «o kje kake ao aofae.^* aa kOs pa prej r aa jo tika hatarik jo vlival aa ta ia ta mM barval s a srca, proanil si sakontkih, otrok ia starMov. pri-jauljev ia seeodov, podiral bile ia tovarne ia pisarne, aUeo v rake mUljo-eem in jih poganjal po sveta "s trasa kruhom" polnil jala, polnil polnil bolruinies, polnil si-rotilnice i« aa U nn£n isUakal is Ia-pav le svojih nasprotnikov milijone ca vsdrisvanje »v o jih ftiloov ki ljubiteljev. Da, (vab jo aMf°v- N* morsikakom M motal oUti -firkel" po znani tlo-mmki pssmi: "Djali me bodo v grob, o js!! firkel na grob, a ja! No ssdsj ps js tam v groba! Pad ros, kdor drugim jamo koplje tam vasjo pade. Da! In tako je nesrečni Kralj Al-kobbl umri! umrl Moralne smrti: bil |s sada vi jen. Stotine oe jih sotsi sa njim. Stoti-m m jih jok ns njegovem grobo. Toda, glej ne atotisolo nesrečnih Iona mol pijancev — si pa brile solza is oči s vzdihom — hvala Bogo! Milijone otročičkov pijanskih sta rilev veselo skalo iS kotov te krilo Umrl jt aa* tiran! Hura! Mesto Johnu prinesel bodo nni sta tvojo cenike, nam kupil obleke, nam lupil kruhka. Velikantki uvodi za "poboljlenje" pijancev, s milijoni letnih itrotkov — kodo oetali prasni Ps naj kdo rolo, da ni netrede brez orale! ,,>■ Je prohibicija nekaj proti naravnega, upira te nslemu dutu svobodo ljubjs in prostosti r Jo proti nslemu krUanskaara prepritnnju, ki zagovar js smernoat. Vandsr . . sirotiinice, bolnilnice, norilnice, jede, netradni zskoni, ladne ione In strgani otro-mu Jo'veslanje, ksj je boljo! To se je zdelo vredno ponatisa, da čltatelji "Rrosvete" sami vidijo lep kontrast med pisanjem frančiškanov v njih "delavskem listu" in JMo resnično delavsko in nezava^ajno Prosveto. * / Cltatelj 'Edinosti' oz. 'Am. Slov/ 9 potovanja. Pred kratkim sem poročal žalostno vest* da je na Herminie. Pa., preminula članica društva it. 300 SNPJ, ter da bom pozneje poročal o mojem tamkajšnjem uspehu pri nabiranju naročnice na Prosveto. Uspel je bil selo povoljen; dobil sem precej novih naročnikov In veliko rojakov je obnovilo naročnino. Pri tem pa sefti dobil tudi nekaj naročil na slike, kar je le v dokaz, da so bile prejšnje dobre. Obenem naj omenim, da so tamkaj An j i rojaki zelo prija«4~J* postreiljivi, zakar se vsem skupaj iz sreg zahvaljujem. Na Herminiju sem se najprej uatavil pri društvenem tajniku, ki mi je šel zelo na roko, pregledal društveni imenik in mi dal imena članov. 8pioh so ml v vseh naselbinah tajniki društev Slovenske narodne podpor ne jednote zelo naklonjeni In mi gredo radevolje na roko. Hvala vsem! Obiskal sem tudi prijatelja F. Smollča, ki mi je dal stanovanje in hranb. Posetil sem tudi druiiao Berzgoškovo in se počutil doma. Hvala sa ulj ud-nost. Obiskal sem tudi druge rojake in tudi M rs. Golobovo, kateri gre hvala sa postreflbo. ' V naselbini Ke/ston sem naletel na veselo družbo. Srečal sem se z rojaki ia McKeesporta In Delmonta. Hvala uljudnim rojakom ia rojakinjam sa prijaznost In naklonjenost. Videti je bilo, da vlada v tej naselbini splošna zadavoljnoet. Nato sem obiskal še bečlarski klub na Herminie št. 1, toda glej ga spaka! Klub je propadel, ker naakočile so ga pridne Slovenke in bečlar-sks trdnjava se je podala skoro brez odpora. Pot me j« zanesla v naselbino Braddock. Spet sem se ssšel a pri jasnim i rojaki ia rojakinjami, ki so mi šli na roko v vseh osirih. Lepa hvala veefti! Srečal sem ljudi, ki jih nisem videl le celih IS let. Imeli smo si mnogo povmiati in bilo je imenitno srečanje. 1 gred no so mi bilina« k Ion jen i naši ljudi« in ml po-magali pri nabiranju naročnine. Od t« sem se pedal v Pittsburgh in nato v Ambridg* V Prosveti sem čital dopis, ki je naznanjal, da ee 1» vršila dne IS. aprila velita na Fairetlu v Slovenskem domu. katere nisem maral zamuditi. kajti na omenjeni priredbi so imeli ■■Bdafiti pevci in pevke is Cleveiaada. O njih nastopu i bom poročal, ker vem. da bo kdo dragi. In je bolj sposoben kot jas. podajati se v taka opisovanja. Gotovo bo to delo prevzel znani rojak F. Kramar ali Jkateri drugi Upam. da mi omenjeni večer ostane v spominu še mnogo časa.—Anton zastopnik Prog vete. P PONDEUEK. 6. Maj, Wya. -e Dne 21. aprila smo tukaj spremili k zadnjemu počitku našega sobra-ta Franka Goloba ml. Bolan je bil le pet dni in je trpel na vnetju možganske mrene (meringi-tis), na kateri je še več mladih ljudi umrlo tukaj ns zapadu v zadnjih par letih. Ranjki Frank je bi) zelo priljubljen med tukajšnjimi Slovani in tako tudi pri drugih narodih. Star je bil šele 26 let, rojen je bil v Iron Mountainu, Mich., leta 1904 dne IS. aprila, OPAZOVANJA PreaKdtntov* težka nalaga. ne in tekmujejo med seboj v Prezident Združenih držav rem businessu mazanja bol ima velike skrbi in dosti težav- in bede. nih poslov. Med njegovimi tež- V interesu businessa cei kimi nalogami je tudi ta, da mo- j«. <*• je čim več trpljenja ir rs paziti na rojstne datume de na svetu. Zato pa p red s evropskih kraljev in japonske- niki cerkve tako radi poU ga mikada, tako da jim.lahko jsjo: "Bede in gorja ne Hpi pravočasno čestita. To je zelo te nikoli s sveta!" Tako K važen državni posel, ki vseka- re in pišejo, ker hočejo, da i kor pomaga ljudstvu Amerike ostane. Magično pranj« di do večje gospodarske in kulturne proaperitete '. . . 0 0 0 se naj imenuje U boj? BBB V nekaterih evropskih deželah le P reko« mat, žanjejo p; so bile prvomajske manifesta- ?fu* ^^ V«1 ianjej^ cije prepovedane ssmo zaradi tega, da se ne bi delavci dveh komunističnih frakcij — stalinisti in trockisti — stepli in pobili med seboj. _ To je jako lepo in humanitarno. o o o Za otroške vozičke je treba otrok • • • spovednici in vicah sicer pr ša precej, ali to še ne zadosi Protestanti so zavrgli s pove co in vice. ker se jim u g hinavsko krinko "dobrotvo sti" in "telesnih del usm njs". Naj pride ekonomski obrat, da ne bo več materi bede med ljudmi, ne bo ubc in sirotišnic, ne bo priva bolnišnic, ne bo beračev, ki žejo gnusne rane ali polomi ude ob cestah, ko bo družba bela za zdravje in zadovolj V Angliji izdelajo v tovarnah Vlieh Ijudi _ kaj ^ ^ev toliko otroških vozičkov, da ne čeU? Kako, kje in s čim bc morejo vseh spraviti v denar in 8topd& \ vlogi usmiljen* v dobiček. J. W. Lucket, ki ima Komu ^ AeUUl mjio^jno v junij, istega leta pa so se nje-J^i0 ^SZš^t ™ mT u" __Zni „ n^Taičkov v Birminghamu, je pr©- Cerkev hoče imeti reveži odkril, da njegov trpinef ^ Uhko kojekta govi starši prsselUi v Ročk Springs, Wyo. 2e kot lSletni dečko je bil zelo aktiven in je opravljal razna dela v trgovini ob prostih dnevih pri F. Ferii-cu. Ko je bil pred šestimi leti Ferlic napaden in ustreljen, je mladi Golob prevzel vodstvo jako obsežne splošne trgovine in jo uspešno vodil do zadnjega tedna. Pokojni Frank je bil vzor član društva "Trdnjava" št 10 SNPJ. Kot tu rojeni Slovenec se je izredno zanimal za naše ustanove in je agitiral za nove člane ter pazil, da so pravočasno plačevali asesment. Rad se je udeleževal društvenih priredb in društvenih pogrebov in je bil zastavonoša. Pogrešali bodo Franka njegovi cjijatelji kakor njegovi soaodniki, posebno pa roditelji in društvo 'Trdnjava" št 10 SNPJ. Izrekam globoko sožalje prizadetim !—L. Demehar. ul Javna zahvala. Ix>wellviUe, a — Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem bratom in sestram, članom SNPJ, ki so mu priskočili na pomoč v potrebi. Iz gl. urada SNPJ sem prejel 50 dol. V stisko sem zašel ko sem pred šestimi leti zgubil nogo. Imam osem otrok, za katere je treba skrbeti. Na tem mestu želim sporočiti vsej slovenski javnosti, kakšnega velikega pomena za nas je naša velika organizacija Slovenska narodna podporna jednota, h kar teri bi meral vsak Jugoslovan spadati, kajti ona nudi pomoč v potrebi vsakemu svojemu članu (ali člatoki. Človek, dokler je sdrav ne vr ceniti naše organizacije, lahko pa mu služijo za vzgled številni slučaji. Zato pa vsi pod njeno okrilje, dokler rii prepozno. , Bratski posdrsv vsem! Martin Solda, član društva 37 SNPJ. _ Pomladni zlet. ■■■ •Franklin, Kana. — Tukaj delamo tri, štiri dni v tednu, na društvenem polju pa napredujemo tako, kakor nam delavske rasmere dopuščajo. Kljub temu pa smo včasih rsdi veseli, da tako pozabimo slabe čaee. Tu pa tam priredi eno ali drugo društvo kakšno veselico ali piknik Društvo št 86 8SP2 priredi dne IS. maja siet ali piknik na farmi brata Kurenta. Odbor uljudno vabi vee okoliške rojake, da se udeieše v velikem številu, kajti sabave bo dovolj sa vse. Na režnju bodo pekli mlad**a prašička. Raeume se, da bo igrala tadi godba sa ples, pa tudi ftejo si bomo lahko gasili. Vstopnina je prosta. Zato pa na svidenje dne 12. maja, pričetek ob 9. dop.! Valentin Cokjati. blagajnik društva št 92 SNPJ. Popravek. C—Ing, lowa. — V poročilu o smrti mojega soproga se je vrinila pomota. In sicer v tem. da pokojni ne zapušča štiri, reč tri otroke, ki so Valen tin, Msry in 8ylvia. Pomoto je najbrž napravil društveni tajnik. Toliko v vednost Iskren posdrsv! iskovsl In business zato pada, ker padajo "dobra dela usmilje porodi — in porodi zato padajo, , tujfmi iulji To je ker se je v Angliji pojavilo business. pregrešno gibanje za kontrolo M danes čitam, da je , porodov. D. Rockeftller Jr. podaril I Lucketa je obšla sveta jeza in liškim dobrotvornim orgai takoj je organiziral veliko kam- cijam v New Yorku, katere panjo za pobijanje porodne kon- kardinal Hayes, vsoto $25 trole, da bo več businessa z vo- prišlo je čez milijon dok zički. Priznal pa je, da sam nc od raznih kapitalistov. Al more dosti opraviti, zato pokli- dite zvezo? Kapitalizem m če na pomoč cerkve in parla- strani drži delavce v bedi, ment Najbolj se zanese na cer- drugi strani pa deli dobiče k ve vseh veroizpovedanj. ukradeni delavski žulji — s Cerkve bodo kajpada rade po- kvijo, da lahko drži delav magale, a ne toliko zaradi pri- nevednosti in strahu ter ug vatnega dobička od vozičkov svoj teater "usmiljenosti" z kolikor v interesu svojega lapt- mi. Porodna kontrola je "gi nega businessa. Cerkve vseh tabu, zato, ker nekoliko < "treh krščanskih vej" so setoi-5- revščino. Vplhr r ■■ VPLIV JE RAZLIČEN tem problemu, ki je akutth zlasti spomladi in jeeeni, piše v aprilskem 'Kozmosu' dr. E. Wit-termann. Da Ima podnebje velik vpliv na Človekovo občutje in duševno nastrojenje, je menda preizkusil vsak čitatelj na samem sebi. Tudi zgodovina je polna dokazov, kako veliko vlogo ima podnebje v življenju narodov. Kaj je tako mikalo severnjaške Germane na jug — v Italijo? To hrepenenje po jtj-gu imajo Nemci še dandanes. Ali ne bi bila podoba Evrope či» sto drugačna, če ne bi huda ruska zima uničila vojske Napoleona I., ki je prodrla že do Moskve? Spominjamo se dejstva, ki ga navaja Huefland: v novembru, ki je v meglenem Londonu najturobnejši, je že od nekdaj največ samomorov. Oblačno, čmerno nebo silno znižuje Živ-Ijensko bodrost in optimizem občutljivih ljudi, solnčen dan vpliva včasi prerajajoče. Zlasti v planinskih in primorskih krajih je sila nadležen veter jug; ljudje postanejo pod njegovim vplivom nejevoljni in otožni, V Inomostu se to čuti prav posebno; nekatere bolj občutljive o-sebe stori jug nesposobne za vsako delo. Vpliv juga je pa čisto bolesenski: ljudje slabo spe, trpijo sa glavobolom, srce jim nepravilno utriplje in celo prebavila se jamejo upirati. „ V vzhodnih deželah je na sls glasu veter, ki se imenuje pard." Občutljivi ljudje r doma pobesne, počenjajo lja, nekaterim se celo tren zmeša pamet — Vpliv vrer na človeka je kaj različen: si je lep dan prava naolada. gekrati pa nam utegne vzb čmernost in otožnost. Tret pogledati vremensko pore oni dan je bil visoki zračni s severovzhodnim vetrom, ta pa je bil nizki zračni tlak gozapadnim vetrom. Vsako me, ki traja predolgo, vz neugodje, naj bo lepo ali i Ob stanovitno lepih dneh s želimo izpremembe: dežja, nimivi, a nejasni so vrem< vplivi na duševno bolne, v tako so ljudje različno do ljivi za izpremembo klime mu prija morski zrak, or pa je sila nadležen in *k bolezni. Podgaae, ki dobivale vitamina E. n> ocii le degenerscijo spolnih ti« dobnlh primerov bi Ishko r dli mnogo iz modeme M« literature. ** novim raziskavanjem ne šuje pomen viUminm. ksk< nekateri prerokovali. teimp lo raste Vsekakor ima čk* -- -eboj še veliko nslof' izdelovanje vitam^ 8lov«-:n< PONDELJKK, 6. MAJA. Vesti rt t milijon kolkov na eni vlogi. ■ (Izvirno.) Beograd 10., 4., 1920. Pred tukajšnjim sodiščem zbuja zanimanje tožba kneza Thurn-Taxisa iz Regensburga ki ima ta akt kolkov za 1,292. 418 dinarjev. Osem pol papir j6 je bilo treba, da so nanjo na lepili vse številne in drage kol ke. ;•' ^lE&fc • t>-. Gre za neko tožbo, ki datira te iz leta 1919. Takrat je že lezniško ministrstvo zahtevalo posekanje velike količine hra gtov na posestvu kneza Thurn Taxisa, ki se je takrat nahajalo pod sekvestrom. Ministrstvo za trgovino je dovolilo, da sme prometno ministrstvo vzeti ta les iz posestva Thurn-Taxisa za svoje potrebe pri delu na izbolj žanju prog. Leta 1924. pa je bi' sekvester ukinjen pod pogojem da se knez odpove povrnitvi škode, ki mu je bila napravlje na pod sekvestrom. Knea je pri stal nato s pripombo: "Izjava ne obsega knezove pravice na odškodnino za gozd, posekan od prometnega ministrstva." Knez je kmalu nato zahtevni odškodnino od miništratva za promet, ker pa ministrstvo hi maralo pristati, je knez vloži po svojem beograjskem advoka tu tožbo. Ker so dognali, da iznaša škoda na gozdu 40,561.649 je tožite!j kolkoval svojo tožbo s kolki v skupni vrednosti 820.-556 din, sodišče pa je pozneje zahtevalo še 971.872 din takse, ker je knez zahteval, da se mu izplača toliko odškodnine, koli-kršna bo v času razprave. Ta velika taksa je bila sedaj plačana. Tako je sedaj na aktih tožbe nalepljenih kolkov za 1,292.-428 din. — vsekakor velika vsota za takso. Sodišče je že 14. dec. 1928. zavrnilo tožbo kot neupravičeno, a ker je advokat zahteval, te zaslišanje nekaterih prič, se bo vršila ponovna razprava. Vsakih 20 minut po ena težka Ljubljana, 19. aprila. Poleg zakona o zavarovanju in zaščiti delavcev imamo tudi zakon o inšpekciji dela, a državni inšpekciji dela. Ti inšpektorji dela imajo za dolžnost nadzirati podjetja, življenje delavcev v posameznih podjetjih ter prijavljati vse neustrezajoče slučaje. Te inšpekcije dela so imele v prvih letih svojega življenja več nadzornikov, več osobja, da je vsaj deloma lahko vršila svojo nalogo. Postopoma pa je iz leta v leto država zmanjševala število inšpektorjev, inšpekcije dela niso mogle pravilno in vestno izvrševati svojega dela. Ob tem študiju vidimo, da je vzporedno «tem nastopalo tudi Stalno slabšanje i>oložaja delavcev v posameznih podjetjih, zanemarjali ho se varnostne mere v rudnikih itd. Posledica: število nesreč in smrti radi nesreč se je množilo iz leta v leto. Centralno tajništvo delavskih zbornic in delavske strokovne organizacije so zasledoval e ta razvoj ter so sedaj predložile ministru za socialno politiko in predsedniku vlade spomenico z naslovom "Za zašči-,(» in zavarovanje delavcev." V tej spomenici navajajo: Zakonska zaščita delavcev je nemogoča brez ustrezajoče državne inšpekcije dela. Zakon o inšpekciji dela ima namen, da nudi delavski zaAčiti v interesu družbe kot celine ter* v interesu države same potreben ugled po-Vw*i. kjerkoli je ona zainteresirana, pri delodajalcih kakor tudi pri delojemalcih. I'a zakonu o inšpekciji dela so Inšpektorji dela dolini, da prevrtajo vsako podjetje dvakrat '*tno; ali pravilneje, dolžni so, da pregledajo, ▼ kak totem poletju m? nahajajo delavci, ki so P"! ikonsko zaščito, In aH •živijo hlaicodati te sattite. *P»'kcije dela so letne, torej W "»orale Izgledati okoli 1.600,-Ooo delavcev. Po laatnfh porodih pa so pregledale: z zaposlenimi ! ta: podjetja: delavci: 1*20 ............1130 36.027 1921 ...........6726 101.867 >■♦25 .....X.....9079 146.720 1*27 ....._...M74 1*7 491 (Videti je torej jasno porast fS,l« in tudi njegova nazadovanj«. LU 19M ae je xa*eio i inšpek- cijo dela, pa je zato število pregledanih podjetij še malo. Naslednje leto so pregledali za nad 5500 podjetij več, leta 1926. so pregledali skoro 10.000 podjetij. In dve leti na to pade to število za 4000 — pregledati so mogli samo 5000 podjetij.) Povprečno vzeto so inšpekcije dela obvladale komaj deseti del zakonsko predpisanega dela. Obvladovale ga niso, ker niso imele ne fizične ne materijalne mogočnosti. Zakaj število osobja inšpekcij delk k padalo in postajalo vedno boj j pičlo, da ni moglo izvrševati svojih nalog, hoditi inspicirat podjetja. Po državnih proračunih je bilo: 1922 1928 inšpektorjev dela........16 8 insp. parnih kotlov.....12 7 tajnikov insp. dela......25 8 ta j. insp. par. kotlov..22 14 zvaničnikov ................22 14 91 43 Osobje se je torej v teh letih moralo zmanjšati za več kot 50% — pa je razumljivo, da ni moglo izvrševati vsega dela, kakor ga je lahko pred Štirimi petimi leti. Pa tudi budžet za potne kredite so zmanjšali: Leta 1922—23 je bilo za potne kredite določenih 1,016.000 Din; leta 1923—24, 800,000 Din; leta 1925—26/ 700.000 Din in leta 1928—29, 520.000 Din. Tudi tu je videti nazadovanje za 50%, materijalna mogočnost, nadzorovati podjetja, je* bila prav tako omejena. Z manjkanjem aktivnosti inšpektorjev je pa tudi naraščalo število nesreč. Tako je bilo: leta nesrečnih smrtnih primerov . 1921 ............2452 92 1927 ............8149 135 Po vseh teh podatkih, ki jih je tajništvo delavskih zbornic poslalo v svoji spomenici ministru za socialno politiko in predsedniku vlade, je točno videti, koliko in kako je vplivalo poslabšanje inšpekcije dela na položaj delavcev po podjetjih, rudnikih in tovarnah. Vsakih 20 minut se je zgodila pri delu po ena težka nesreča, a skoro vsak drugi dan pade na bojišču dela po ena delavska glava. Namestu, da se delavnost inšpekcij širi, da se preprečijo vzroki teh ogromnih nesreč in zmanjša število žrtev dela — so proračuni inšpekcij znižani, a inšpekcije preobložene s posli, ki niso njihovi in ki so jih odtegnili od dela Um, kjer jih čakajo njihove prave naloge. Na tem primeru vidimo spet, kolike važnosti so zakoni o zavarovanju delavcev, o zaAčiti delavcev in o inšpekciji dela, če se izvršujejo, in da je napačna taktika, kf skuša te določbe omejevati. Krivda na poslabšanju zaščite delavce v pa je predvsem v dejstvu, da so komunisti po nalogu Moskve razbili v Jugoslaviji enoten delavski pokret ter omogočili meščanstvu, da je zavladalo na celi črti. Številke govore I Zgradba avtomobilskih cest. Beograd, 18. aprila. Novi zakon o cestah in cestarjih je bil predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ga je že pregledal. V zvezi s tem in spričo naglega razvoja avtomobilskega prometa v naši državi posveča ministrstvo javnih del mnogo pažnje zgradbi tako zva-nih avtomobilskih cest. Za naio državo, ki računa z razvojem tujskega prometa, je vprašanje dobrih avtomobilskih cest velike važnosti. V ministrstvu javnih del se bavi poaebna komisija s tem vprašanjem. Po eni strani proučujejo mrežo avtomobilskih cest, ki bi jih bilo potrebno zgraditi. po drugi strani pa računajo stroške Uke izgradnje. Ker ob-•toja za zgradbo avtomobilskih cest več različnih sistemov, je ministrstvo tudi že sklenilo, zgraditi najprej poizkuano cesto. Na progi A vsla-Beograd bodo še letos pričelJ z graditvijo avtomo-bliske ceste In aicer tako, da bo vsak kilometer ceste sgrsdjtn po drugem sistemu. Ta potekuš-nja naj M pokazala, kakšen na-čin graditve bi bil za cest pri nas najbolj prikladen Po strokovnem mnenju mora bl-ti vsaka avtomobilska cesta' tako zjrradjrna. da bo ob vsakr- šnem prometu in vsakršnem vremenu in ob največji obremenitvi vzdržala najmanj pet let brez popravila. Za te poizkuse je še odobren kredit 5 milijonov dinarjev. Cim bo ugotovljeno, kateri sistem gradnje je ta nas najprimernejši, bodo sestavili načrt mrežo avtomobilskih cest, nakar se bo pričelo sistematično popravljati, preurejati in graditi nove avtomobilske ceste po vsej drtavi. Ce bo bog dal, bodo torej ceste v nekaj letih zgrajene za avto-mobile. Potem bo vsekakor laije organizirati take avtomobilske izlete kot je pravkar vršeči se izlet nemških avtomobilistov, ki so prišli v Jugoslavijo ter obtičali pji Sisku v blatu. de za tujski promet — proti česnu. Sarajevo, 18. aprila. Ob upanju na razvoj tujskega prometa je treba paziti na vsako malenkost. Ceste so seveda nekaj velikega, so pa tudi manjše stvari, ki se Jih moramo vsekakor zavedati, da so tudi važne za tujski promet. Kadar dospe tujci v večjih skupinah, je dobro, če se prebivalci oblečejo v narodne noše, da vidijo inozemci naše narodno življenje. Zakaj to upada k narodnemu življenju. Pokazati treba, da smo zdržali "tisočletja narodno samozavest," ki se spričuje v narodnih nošah. Na to je treba vsekakor paziti. In da so hoteli čisti, da gredo oblasti na roko, da smo gostoljubni itd. Pa ne samo narodna noša, ni samo ona znak našega "narodnega življenja." Pristno srbsko n. pr. je tudi, da jedo čevabčiče, ,ki jih je treba jesti s surovo, narezano čebulo; da jedo papriko, da jedo surove kumare itd. In da jedo česen. Tudi to je značilnost. In baš proti česnu so začeli boj. Vse bi ie šlo, samo česen smrdi. 8mrdi vsak kdor ga je vžival. Smrdi pa tistemu, ki stoji bhzu "česno-jed-ca." Česen jedo pri nas na jugu mnogi ljudje, predvsem delavci, oni smrdijo po česnu, vohajo jih pa tujci, ki prihajajo n. pr. v naše mesto. S tem pa je prizadet tujski promet, narodno gospodarstvo, itd. Zato je treba s česnom kot človeško hrano proč. Ali naj ga enostavno ns jedo več, alf naj ga vsaj ne jedo javno, če ga pa že ješ in ne moreš brez njega, ae skrivaj, boj se oblasti, varuj da ne prideš v sti ke s tujci in tujskim prometom, pobegni v gore kot hajduk. Tam ni tujskega prometa in tam se lahko do sitega naješ česna, kar ti duša da in mošnja. Zakaj pri nas delavci jedo časen surov s kruhom, tako doma pred delom, na delu in celo v nedeljah. To je že tako; bodisi da nimajo denarja za kaj drugega, bodisi da jim Je česen nuj no potreben kot je nekaterim potreben parfum. Bodisi te kar koli, naš delavec, n. pr. sprevod nik tramvaja potegne v tram vaju in žepa česen in kruh ter ga z užitkom žveči. \ Tramvaj pa je vašno prometno sredstvo za tujski promst. Nemški/avstrijski, češki in drugi tujci, ki tvorijo tujski promet pri nas, sedejo lepo v tramvaj ter se peljejo v muslimanski Sarajevo gledat ljudi in življenje iz tisoč in ene noči. In sprevodnik i česnom, tramvaj poln vzduha po česnu — tujski promet je lahko užaljen In izstopi is tramvaja. Mestni očetje se tega bridko zsvedajo ter uvidijo, kam vodi taks "narodna propast" ter ao energično izdali uredbo in ukaz, ds trsmvajski sprevodniki ne smejo več jesti česna. Vsak sprevodnik, ki bi pri občevanju z občinstvom dišal po čeanu, bo prišel v disciplinarno preiakavo ter se bo postopslo z njim kot bi bil prišel pijan v službo. Tak sprevodnik bo iz službe odpu-Ai'°en Tako se glaai ukaz mastnih očetov.,,. Kdor bo smrdel po šo-snu. ga bodo smstrali za /rija-nega ter ga odpustili iz aliišbe. Tako se bo utegnila glasiti od-pustnica kakegs delaves: Jovan Djurdjevfd, star 48 godine, zaposlen kod sarajevskog gradakog tramvaja, odpušta ae is sluib« jer Je jeo bali lukac (česen).* Ali bodo delavcem mesto četna preskrbeli kaj drugega, kar bodo smeli žvečiti sa malico, m poročajo. NajaUrejšI aisščsa v karie*. tm mmrl — V Karlovcu je umri najstarejši tamkajšnji meščan mesar Stjepen Feritetl* v visoki starosti W let. FR08VETI Izropana vila na Bleda. Ljubljana. 19. aprila. Pred dnevi so aretirali v Škof ji Loki vlomilca Jakca Lamprehta, ki je osumljeri več vlomov, ki jih je deloma ie priznal, deloma pa jih še taji.- Tako je izvršil več vlomov v Kranju ter skril potem razno ukradeno blago v gozdu, odkoder ga je hotel spraviti v denar, v kolikor bi se mu pač posrečilo. Kot se sedaj odkriva, je bržkone tudi sijajno "uspeval" na Bledu z vlomi. Več izvenblejskih posestnikov ima na Bledu avoje vile, kjer pretiv-Ijajc počitnice poleti. Tako ima n. pr. škofjeloški trgovec Thaler svoje vilo na Bledu, ki je bila preko zime seveda prazna, zaprta. Zdaj je poslal tja svojega oskrbnika in svojega hlapoa naj pregledata vilo, ki se nahaja prav v bližini hotela "Petran." Ko sta stopila skozi glavna vrata, ki so bila kot običajno zaklenjena, sta zapazila, da je v vili vse razmetano, tako spodaj kakor tudi v I. nadstropju. Videla sta, da so tatovi odnesli vse, kar so mogli: preproge, odeje, porcelan, itd. Popolnoma je izropa-na kuhinja in shramba. V postelji v I. nadstropju se je celo videlo, da Je moral tat več dni os. noči kar praspati v vili, ter užival jedače In ^pijače shrambe. Pri točnem ogledu so ugotovili, da je trgovec Thaler oškodovan za okoli 40.000 dinarjev. Blejskim orožnikom se je posrečilo, da so v gozdu našli skrivališče pokradenih stvari, preprog, porcelana, Itd. Odkod so vse poropall, še niso preiskali, ker so biift izvršene tatvine tudi v drugih vilah v blejski okolici in na Bledu samem. Majhnih a dragocenih predmetov v skrivališču niso našli, ker so jih tatovi raspečali. Da je bilo več tatov na tem poslu je razumljivo. Skupna škoda vseh teh tatvin znaša okrog 1JO.OOO dinarjev. Zaprti Jakac Lampreht nekatere tatvine taji, nekatere je priznal, a bržkone je pri vseh teh akcijah bil soudaleten. Novi jugoslovanski poslanik dr. Strainlcki, ki je imenovan za poslanik* v Bnenos Alresu, je 18. t. m. odpotoval na svoje mesto v Julno Ameriko. — Tudi novoimeitovanl poslanik v VVAsh-ingtonu,'Slovenec dr. Leonld Pi-tamic, se Že pori*vija od Ljubljane ter v kratkem odpotuje. Driavno sodišče sa zsščlto države js razpisalo svojo prvo razpravo za dne 29. aprila. Kot prvi se bo moral zagovarjati za-| grebški mosar Gavrilo Smit, ki je obtožen, da se je upiral oblastem in da se je vmešaval v uradno poslovanje. Kockaniieo je odkrila beograjska poljcUa v III. nadstropju Palače hotela. Bila je seveda tajna. Aretiranih je bilo krog 20 oaeb ter zaplenjena večja vsoto denarja. Vsi aretirane! so bili obsojeni takoj na 10 dni policijskega zapora. Ker so sami bogati ljudje, se njih imens niso dala v časnike. Seveda imena re* veiev razobesi na kol , . . Kar se tiče novega uradniško-ga safraas, je v tem nastal zastoj v izdelavi načrta, ker hoče vlada prej izvršiti novi zakon o vrhovni državni upravi. ZskaJ z uvedbo tegs zakona ssmega bo izvedens Že vsliks spremembe, temeljita reorganisacija in bodo ukinjene ter deloma preur«* jene posamezne drž. ustanove. Na podlagi teh sprememb se bo šele moglo definltivno fiksirati in statulrati stanjs uredništva pri poaafrietnih uradih in ustanovah. NI dvoma, da bo traba število ursdništvs precej reducirati in da bo novi zskon zategadelj prava n<**rečs zs mnoge uradnike. Kolikor ns bo že zskon o vrhovni drftavni upravi reduciral aradnilce, jih bo šs sakon o urednikih reducirsl svoj del. VIa*a ps obljublja, da bo rešila tudi matorijslni položaj ursdništvs, ki bo ostalo, ter ds bo v primeri s oedanjlm znstno izboljšan. i keea. Preminula je v Ljubljani Terezija Bekšovs. ms ti čtsns opernega zbora. — V Krškem je umrla Marije JUiperUv va v visoki starosti M let. — V celjski bolnici so umrli: Anton Toptišek. 67 letni hlapec brez stalnsgs bivališča: Alojz Asrlah. M letni dninsr Is Drenokegs rs. brs; Alojzi Js Nona rjeva. 48 letne brezposelna aluškinja Iz U»-defca pri Frsnkolovem. Prsneks Zevolovšek. 16 letne posest alkfr vs bči is Dovč pri Bočni, in An-toa Oblak, strojnik iz premog o. rova Huda Jame pri Laškem. RAZNE VESTI Mati Jones doživela ato let. VVashington, D. C. — Misa Mary Jones, znana kot mati Jones, bojevnica za pravice rudarjev. je bila 1. maja stara ato let. Delavske organizacije iz vseh krajev Amerike so ji po-slale čestitke in darila. Ni je bilo rudarske stavke v prešnjih letih, da ne bi bila mati Jones tamkaj vspodbujajoč stevkarje. Večkrat je bila tudi aretirana In vržene v zspor. Pred štiridesetimi leti je bile še učiteljice v ChU oegu. , Socialistična konferenca v Chlcagu. Chicago. — Deaet odbornikov osrednje »ksekutive socialistične stranke je aborovalo v soboto in včeraj v Morrison hotelu o važnih strankinih problemih. V soboto zvečer je bil banket v Douglas Park Labor liceju* katerega se je udeležilo pet »to Članov stranke is Chicaga. Vsi odborniki eksekutive so govorili na banketu. Navzočih je bilo ducat slovenskih socialistov. Sleparji r uradih obtošenl, Chicago. — Okrajna velaporo-ta je v petek obtoAlla 15 oseb v zvezi s korupcijo v sanitarnem distriktu. Med obtoženci je bivši predsednik dlstrikta, Timothy J. Crowe in Šest sedanjih poverjenikov. Obtožnica, ki je zelo dolga, jim med drugim očita, da so porabili $860,000 javnega denarja v avoje osebne svrhe. Smrtna kasen v Mlchigsnu. Lansing, Mich. — Obe zbornici michiganske leglslatura sta sprejeli predlogo za uvedbo smrtne kazni v Michiganu. Smrtne obsodbe, ki ae izVrŠe na električnem stolu, se smejo lire-čl le radi umora prve vrste. Ako governer podpiše naredbo, stopi v veljavo v prihodnjem septembru, Predavanje o vzgoji otrok. VVashington, D. C. — Orače Abbott, načelnlca otroškega biroja, predava vsako sredo dopoldne ob 10. (Eastern Standard Time) potom radia, zvezan s narodnim oddajnim slstamoAi. Abbott Je bila načelnlca v oddelku za forsiranje zakona proti otroškemu delu, dokler nI bil ta zakon proglašen neustavnim po zveznem vrhovnem sodišču. Operni godbeniki dobili večjo plačo. ;< , Chicago. — Unija čikaških muzikantov je pravkar podpisala pogodbo s člkaško opero za prihodnja tri leta. Nova pogodba določa, da člani opernega orkestra prejemajo dve leti po $17 za predstavo in tretje leto po $18. Doslej so imeli $10 /n vsako predstavo. Morilec obsojen as a«rt. Chicago. — Charlsy Zelley, star 81 tet, ki je pred par meseci umoril Maurice Younglova, noč-nega čuvaja v poslopju na 2800 W Van Buren st., Js bil v petek obsojsn ns smrt na električnem stolu. Porotniki so se posvetovali nad dve uri, predno so se izrekli za krivdo. It,813 novih dršarft Jenov v VVashington, D. C. — V marcu Js bilo 19,813 tujerodcev natura-lisanih kot poroča delavski d«-partment. Največ je Itaiijsnov in ns drugsm msstu sl Poljaki. Državs New Vork prednjači s najvsčjim številom novih držsv-Ijsnov in ss njo pride Maaaa-chusetts. letalec as ebU. Devsnport, Is., 4. maja. — Ghester Kutherland, letalski in-struktor, se je včeraj ubil, ko js padel na zemljo v bližini tukajšnjega letališča. Jack Cein, ki je bil av Hutherlandom, je dobil težke poškodbe In so ga morali odpeljati v bolnico. Razprave o pravilih S. N* P. J. Vlafc mM I <*hicago. — MsHs Bommsss, starš M let. je bila v petek .jblts od vlaka Cbleago, Aurora A KI-gin želesnlee ne n«ksm križišču v Os k Perku. lUirton, Ps. — Rtsprava gle<|* bodo*lh pravil v Pro«vrti poktiuj« »•ntimtnt ter apoaobnoil lisastv«.-Virii m, . konvencija aledils takim nasvetom, je jednJl^sasiguran na predek in tdrava MHolnoat. Tudi a« d«nji gl. uradniki saslulijo prtansnj*. Dokler jadnota napreduje v veeh osi rih, ni vsroka sa naprisnsnje odboru, kstaremu Jf poverjena ts naloga. Kar ao rasfltna mllljenja, ao tudi ras-H6ne rasprave. Hraj aem omenil po mojih mislih dobre, sdrav« in Is arca dolle rasprave aa HNPJ, na drugi strani pa vidimo samo vs« bolnllke podpore, msnJAe plale gl. uradnikom, delegacl Is Ims Mdoati $7 dnevni««, druAtv« s M) liani naJ pokljsje delegsts In nobeno drultvo več kot 1 delegsts. V Um skoro vsaki dopisnik trdi, ds to bi hilut bolj demokratično. Kadi bothilk« podpor« so A« orne-nili drugi* dopiaiOkl, d« tisti, kaUri so najv«4,pr»j«41, najbolj krilijo. J« p«« tako, sko Jim pomoli« prst, ho!«Jo celo roko. • Ravno od t« strani J« bilo najv«! ktVsaJs, ko smo imeli isredne naklade v bolnllke sklade, ftal, ds Imsjo nekateri teko kratek spomin. Gl»de pla« gl. uradnikom. Jih sa-aluftijo in so vredni primernega avl-tanjs. Trlmilijonako podjetj« HNPJ potrebuj« apoaobnsJA« moli kot jih U majo oni, kateri vosijo karijol«. Ako nimsmo spoaobnih moli aa odgovornih meatih, gre podjetje rakavo pot In pri tem SNPJ nI lsvs«ta. Argu m«nt, da nI las prtm«r«n sa povlAs nje in d« imo aami delavci, kateri vadriujemo Jedaoto, al na meatu, ker »ploh vaako podjetje vsdrAuJeJo de lavo! in is delavaklh tuljev s« kopi lijo profili kapitalistov. Taki srgu menil dajo **vod mallitl, ako bi tako nerasaodno ljudstvo v resnici imelo ksko industrijsko podjotj«, bi n« bilo nič bolJA« pod njihovo uprsvo, nogo Je danea pod kapit«llatt|no. Plala delegaciji. Kdor J« Ae bil katorikrat na konvoneijl, lahko v«, koliko mu J« oatalu in lahko porola prt avoj.m- društvu. Nino dnevni™ glavno, pa! p« apoaohnost delegacija. Ako bi bila delegacija apoeobna, bi lahko iavriila delo v « dnevih ter s bloJAlm uapohom, nego v lil dnovih kot •e navadno vrAl. Dnevnice bi bil« lahko precej vleoke in vaoono bi Jednott preeej prihranili. N t«m bi bil volk sit in oves cele. Glede sssiopatvs na konvencijah bi v reaniei bil načrt po diatrtktih naj-bolJAi. IMporalila, da m volt delegata s A0 Člsnl naprej In ne vol ko «n«ga, neglede koliko drultvo Ateje članov Tako druAtvo ali poaamesnik. ki priporoča to, vidi aamo tiata druAtva, kalors imsjo o4 do 1100 Kanov, ne vidijo pa tlatlh, katera Imajo manj kot A0 sli vol kot 2100 članov. Tu ao ne vtdl tlita demokracija, katero ako-ro vsako teh priporočil povdarja. Qlo. d« Apoeobnoati delegatov bi bila koristna racava In konvesetja bi ao morala bavltl s tsm vpraAanjem In nll napačnega bi n« bilo, ako hI I« u poAteval nasvet brata Olipa. _ MIhe CebeAek. ( olerado HpHsga, Cola^Odksr od bor sa pravila pripsrola roorgaalai- ranjo glavnega odbora, ae Jo pojavilo mnenje pri v«« članih, da aprememba tosadevnega, namreč tlena VII., J« kollliar toliko potrebna. V aodanjlh pravilih J« točka, ki dulola, da epre memb« sa pravila morajo Mti v ro-kah predasdnika sa pravila en moaoc pred konveacijo. <% nisem v na pač nem, je to tudi asključek aeje glav-(.egN odbora. Neatavil in odpoelal eom torej Sa«u primeren llon v apremem-1»' eedanJega VII. člena kot elodli VII, V odet v« je*Mrte. ■Vsdatvo jed note aeetoj! is glavne-ga odbora, eeaUvljenega ts aledočlh iavrAovalsih odeekov; Upravni, goapo. dareki, aedsorni, pravoaodni in tsob-reievalnl odaek Upravni od»ek aoeioji la »edem Ma-nov: predaednlka, podpradeadnika, tajnika, pomoAnega tajnika, arhivarja, blagajnika In sdrsvnlka. Uoapadarakl, nad«orni in pravooad-al odaok, vsak aoetojl ts trsk članov. I a med l#h trek članov pri vsskom Urm odeoku Je eden predaedolk. IsokraAevsIni odeek aeeUiji Is odgovornega arednlka In upravitelja publikacij ter glavnog« orgenlsstarjs. tel (jte Pftt Veak poeameaee edaok gt. odbora i»vrSu>* pOiSemeCoo, ve« sadov« epa-dejal« v njegov delokrog, med ae Jami glavipga |»ie|M#-|«'< 11 • > ! 11 f 11 •vojih eej, ali uradnik eeetaakov •vejem dala Je odgovoren gl« katero Je Književne Marali al J tL N. P. i. O O lavni Odbor «bdrAaj« avoje redne a«j« vaako t«U dvakrat. Isredse eejo p« I« to sektovout dve tretjini od bemikev, valed kokA«e volne ta pred Ulita aebuv«. eedstko sli Ao t« seklera udoek v *v» ko Mdtiasp katevage ob-t ode nega gl. odbornike aH Ae e« pod obUAbo drugI člani aH odaok! glav-naga odbora, redi eenemarjanja evo-jlk dolšnoeti la Ao Jo m obravnavo takih alušajev u mestneJAe, da so vrle i ta uredili aoji. Redne tn Isredne seje »kliče glavni predaodnik in vrAe ae v glavnem uradu jednote. Teh aeJ**o po moAnoetl dolini ao udeleiili vai liani odsekov glavnega odbore. Nadpoiovilno Ate-vilo glavnih odbornikov tvori kvorum pri vaeh aejah gl. odbora, kakor tudi pri aejah aH uradnih eeatankih po-aamesnih odeekov. O lavni odbor isvrAuJe aklopo, ki mu Jih naloAe liani s referendumom aH po avojth sastopnikih na konvenciji. Pasitl mora, ds se vsi člani in odborniki ravnajo po prsvillh In vseh vo» I javnih saključkih. fllavni odbor a veemt svojimi odaekl Je sa svoje dolo odgovoren konvenciji. (Opomba: Tukaj ae naj aadaljuj« s talkami nanašajočimi ae na delokrog glavnega odbora in sicer: lolk« 7, S, p, 10, 14, IA, 1« 17 in 1H Is tlena XI.) Upravni odeek IsvrAuje sklepe soj glavpaga odbora. Tekoč« d«lo m«d krajevnimi druAtvi In glavnim uradom. ObdrAuJe avoje aeje ali aesUnko vsak las po dogovoru in aporasumu Alanov toga odseka. Predaodnik, tajnik, pomožni tajnik, arhivar In blagajnik ao a talno sapoaljonl v glavnem uradu. (Opomba: Tukaj se naj dodajo In uvrstijo aodanje točke U, 1« in 18. tlena XI.) tloapodarekl odaek| naj ostane se-danja tolkv. Nadsorni odsek: Naj osUn« sedanja tofka s morebitno malo spremsmbo. PravoeiMnl odaok i Tolke, katere sa eedaj nanaAaJo na porotni odbor, so naj adoptiraJo ta U odaok. Isobralevslni odseki Potom Jsdno-tinih publikacij isobrasuje in podu-čuj* ter vrAl čim vel mogoč* organi-sstorilno dslo sa pomnoAltov lian-atva in narolnlkov publikaciji Jo vrhovni uprsvltelj tiskarne. IsvrAuje tudi adruAevalno delo na podlagi od konvoncije sprejetih resolucij. Delokrog poesmeanlh gl. odbornikov i Tossdevne tolke kot so sedaj v pravilih naj oatanejo s morebitnimi malimi apremembaml. Točka 19 Is aodanjoga liana XI. (IsvsomAl prvi atavok), tičoč so vrhovnogs sdrsvni-ka, naj so tuksj uvrsti. Urednik Jo predsednik Isobraieval-noga odbore Ud. kot sedaj aH spremenjeno. Arhlvsr: PiAo, urejuje In hrsnl sa* planik uprsvnega odseka, gtavnsga odbora ter konvencijo. Organlnator: is potovalni aastopntk ns agitatortčnem polju sa novo lian«, nove tn preJAnje naročnike publikacij ter oglaaov In tiakareklh narolnln, po dogovoru In sskljulkih Isoiiraloval* nega odseks. . v- Raslogi. Predlog ne bom obAirno ssgovsrjsi. Ksjtl računam na rassodaost gl. od-bork In dclogsclje. Omenim le glede podpredspdntka, da eden sadostuje. če j* i^trebs vel podpredsednikov, bi bilo potreba vel kot enega namest-sika sa vsako odborniAko mosta. Arhivar aH aaplsalkar, kakor ga Ža hotemo imenovati, je potreben v gl. odboru. No le sa to, ds pile sapnisnik, ampak, da ga hrani In Js osebno odgovoren, da J« sapisnlk nstančen. 6o so sapienikarja v«H aH najema lo sa vsa* |to sejo, nI praktllno na nokon nalta. Arhivar pa le Je smoAen tako saup-nege deis, bo vodno pripravljen se sdeleAltl sej in nI nll vel kot pravilno, da ima enake pravice na sejah kot vsaki drugi gl. odbornik. ftprememba imena porotnega odbore Je priporolljiva Is upravUenoga rasloga, ker novo ime "Pravosodni odsek" odgovarja namenu veliko bolj pravilno. Trije liani v tem odaoku popolnoma sadostujojo, kajti gospo-daraki odaok Jo sa Jed neto vollko bolj vaAen In Ao temu odaeku sadoetujeja trije Alani, Je oprsvileno sfšenje, da aadoetujejo tudi prsvosodnomu odseku. laobrslevslnl odsek ki Ml nekaj no-voga prt jednott. Delokrog U ga od-aoka ae bo v bodalo tskssol solo ko-rioten. Revnotsko kot ao Je goepo-daraki odeek v sadnjih treh lotih. Do-loči* pravic tn dolAnoeti isobraAoval-noga odaeka ne podajam lakaj v pol-nem oboogu, kor potrebujem bolj praktično pomol. Aedanji levrAevalai odeek, to Jo, tisti dol glavnega odbore, kateri Jo obdr-Aaval avoje eejo na vaako trt aieeece. so naj popolnoma opsatl. Delokrog toga odaeka naj ao poveri v bedele spravnemu odeeko. Ravno tako naj ao upre vnema odeeku dado delokrog eodonjega bolnIAkoga odbora. Dobyb« delokroga poeamesnih odbornikov noj po vdlal oetasejo kol aodaj (Hode arhivarja naj so doda, da Je a talno uposljea v gt. uradu ter naj ko nameatnik gl. tajnika. V glevnem odboru ki bile torej ekupno develnajct članov, število al veliko, bodimo pa preprHonf. da sa-doatuj« Odbor Jo organHrtran v. od* eek» ta ko« lak Je dovolj okeošoa. Kajtr veak edaok J* pat namočen v evo-Jam delokrogu. Veak ts val gl. odbor-tU k i ao liani gl- odbora a enakimi pravicami la delSaoetmi no glevnlk oojoh. -j PONDEUEK, e.ftuA. Maurice Kenard: ' S ČAROBNA PALICA Lepega solnčnega opoldne v ndvembru 1912 je potrkal na vrata skromne kmetije v okolici Hoissonnsiss redovnik v obrabljeni halji in' velikih okovanih čevljih. Njegov obraz je bil veder in nasmejan in izpod gnati h obrvi »o ne mu veselo bliskale vranje črne odi. Obril se ni bil te nekaj dni; ščetine, ki so mu poganjale po licu, ga niso delale baš lepega. Ko ni dobil odgovora, je ie enkrat trkal z gorjačo. — Hej, očka Cruet! Vrata so se napol odprla. V veži se je pokazal nezaupljiv obraz. ' Redovnik je nnel svoj starin-Mki klobuk in si ga začuden po-držal nad glavo. -r Crueta ni več tu? je vprašal presenečen. — Ne. je odgovoril čemerni možak. 2e od lani ne. Zdaj sem jaz lastnik kmetije. — Tedaj ste vi gospodar, je povzel priAlec čez čas, ko ga je prva osuplost minila. Upam, da ml malo postrežete, kakor mi je vselej oča Cruet. Jaz nem usmi I jen i brat Fedat. Vsaki dve leti hodim tod okoli in pobiram mi-lodare. Kmetov obraz se Je še bolj zmračil. — Nismo imoviti, je zagodr-njal. __ — Ne prosim vas denarja* j* ugovarjal usmiljeni brat. Navadno sem se oglasil samo na krožnik juhe. Ali se srdite? Govoril je v narečju, z naglasom, ki je zbujal zaupanje. Iz-nenada se je zasmejal. — Stopite noter, je rekel kmet, kakor da mu je žal prejšnjih besed. Vem, kdo ste; prepovedali so mi o vas. Odmaknil se je od vrat in za-kJieal: — Felicita! Brat je stopil čez prag. Zagledal je žensko, koščeno in čemerno, z nemirnimi očmi. Ne meneč se za neprijazni sprejem, je gost dobrodušno pozdravil: — Dober dan, mamka! Toda dovolite: kako Vam je ime? — Barguenois, je odgovoril mož. Gospod brat bo z nama pri obedu, se je obrnil k ženi, zaman se trudeč, da bi prikril zlovolj-nost. Žena se je hotela opravičiti: — Da sem vedela, bi bila . . — Nikar! je prijazno zavrnil gost. Kar bo, bo dobro.' Zelje ali repa, pa čiša vode — evo, to je vse. — Frederic, pojdi na vodnjak po vodo, vedro je prazno. — Na vodnjak! se je začudil brat. Ali ne hodite nič več na izvirek ? —. Minulo zimo je usahnil, je odvrnil Barquenois. Najbrže zaradi usedanja zemlje. Zato hodimo po vodo na vodnjak, več kot petdeset metrov daleč. — Vidite, je vzklinil brat I ubil. Prišli so k nam in nam Fedat, sam ljubi Bog me je po-1 pretaknili vso hišo. In kotikrat slal! Potečem vam vodo! Gotovo bo kje pod zemljo, nemara celo v bližini, na dvorišču, \ r t u. sva morala v mesto k zaslišanju! Pa konfrontirali so naju, na | kakor ae pravi. Vidite, brat, to nama je zagrenilo vse dni, ki so — Morda! je skomignil Bar- nama še namenjeni. Trijtvi zakoa quenois in posilil obraz na reža j. Saj res, pravili se mi nekaj, da znate s paličico odkriti vodo. Vzel je vedro in šel z njim. — Hm, je menil brat in se obrnil gospodinji, vaš mož se mi vidi nekam čuden. Ali je bolan? Ne? Slaba letina? — 6e ne preveč, se je izmaknila vprašanju. — Rekli boste, da se vtikam v stvari, ki mi niso nič mar, je nadaljeval brat. Toda glejte. — Res? '-Kaj takega! Dobri brat je sočutno zmajal glava — Frederic prihaja. Ne povejte mu, da sem z vami o tem govorila. Barquenoia seje vrnil in postavil polno vedro na ognjišče. — Ali ne bi hoteli čaše vina? se je žena obrnila k gostu. — H vila. Vina ne pijem. Redovnik je bil prijeten gost. Jedel je z velikim tekom, vmes povsod, kj" se oglasim, sem kaJ P* »« J« neprestano šalil in sme-kor domač; in u^jl nasveti niso j»L BanjuenoU in njegov« žena sta ga poslušala brez besed. Nič ju ni moglo razvedriti, toda ne- ravno slabi. — O, verjamem, gospod - Človek ne sme biti slabe gogi il * ^ VZetI volje, to dobri Bog zameri. Kaj mu Je? Skrbi? Ah, vse se prenese, samo da je ljubo zdrav je s — Sitnosti smo imeli, je za-mrmrala. In ne majhnih. Cu- dobre volje. Tako je minilo kosilo. Brat Fedat je prvi vstal izza mize. — Najprej, na delo! Odprl je vrata na vrt: majhna ograda s »oči v jem in sadnim dim se le, da vam še niso niče-1 drevjem ter nizkim leskovimgr-aar povedali. Iz Saugevilla Barquenoiseva sta hodi- prišli, ne? Ali vam tam niso govorili o nas? s — Ne. la za njim. Z velikim žepnim nožem si je odrezal iz rogovila-8tega grma vitko vejo in ž nje - Orožniki so naju, nadlego- ikrbD° <*>r*] J,8.te, . _ vali . . . Spomladi je bil v oko- • ~ » tako vejo? ... je vpra- lici umorjen neznan moški. Imel H ie kal nreorosta je polno torbo zlata in bankov-1 *r stw £ ^ cevi ki je izginila. Frederic je JM»r hitro pridem s palico do bil obtožen, da ga je oplenil in r. M. Do«U»Je*»UJ: ZLOČIN IN KAZEN Roman V »tttih d«lih S •pilogom. Potlortnll VU4J»tr trsUfc. Sklenil je, da jI poneae prstan; in ko je prišel k starki, je začutil ob prvem pogledu, ne da bi vedel o nji kaj posebnega, nepremagljivo mrinjo do nje, vzel od nje dva "biljetka" in stopil spotoma v neko navadno gostilno. Naročil je čaja, sedel In se glcfcoko zamislil. Čudna misel se mu je razmetavala v glavi kakor pišče iz jajca in ga navdajala z največjim zanimanjem. Skoro tik njega sta sedela pri drugi mizi dijak, katerega ni poznal, in se ga nI spo-| minjal, in mlad čaatnlk. Igrala sta biljard in nato sta pUa čaj. Naenkrat zasliši, da pripoveduje dijak častniku o oderuhlnjl Aleni .Ivanovni, kolegijski tajnici, In mu narekuje njen naslov. Že to se je zazdelo Razkolnikd-vu nekako čudno« on je prihajal baš od nje in tudi tu je slišal govoriti o nji, kakor nalašč. To je bil napoaled slučaj, čeravno se nI mogel iznebitl nekakšnega jako čudnega vtlska; kar mu je zdajci pomogei dijak, ki Je začel pripovedovati tovarišu razne podrobnosti o tej Aleni Ivanovni. "Imenitna babnlca", js pripovedoval, "od nje je vedno dobiti denurja. Bogata Je kakor 2ld; pet tisoč liplača lahko vsak trenuUfe, a tudi zastavkov po rublju ne prezira. Mojih tovarllev je bilo fte mnogo pri nji. Samo grda Je strahovito . . • In nato je začel praviti, kako hudobna in sitna je, da je treba le za en dan zamuditi - obrok, pa proda saatavek. Posojuje štirikrat manj, nego Je stvar vredna, odstotkov pa jemlje po pet In celo po sedem na mesec itd. Dl-jsk Je postal zgovoren In povedal še razen tega, da ima starka sestro Lizabeto, katero venomer pretepa in jo dri! v popolni sužnostl, dasi je sama tako grda In majhna, dočim meri Li-zabeta vendar kakih osem pedi. Tudi nenavadna prikazen!" je vzkliknil dijak In se zasmejal. Začela * ta govoriti o Lizabeti. Dijak je pripovedoval o nji s po*ebnim veseljem in se je venomer *mejal, častnik pa ga je poslušal z velikim zanimanjem in zaproail dijaka, naj pošlje Lizabeto k njemu po perilo. Razkol-nikov nI preslišal niti benede in je naglo Isve-del vs«: Mzabeta je bila mlajša, polusestra starke in je imela še petintrideset let. Delala je za seMtro noč In dan, biln je pri hiši mesto kuharice in perice in razen tega je šivala «a druge in pomivala sobe ter oddajala sestri ves nvoj zaslužek. Nobenegn naročila in nikakega d<>la ni Krnela prevzeti brez »tarkinega dovoljenja. Starka js bila že napravila oporoko, kar je vedela tudi LizabeU. kateri ni bila namenila niti gr>iAa, razen premičnine stolov itd.; densr je bil ves zapisan nekemu samostanu v N-nki guberniji, v večno molitev za Alenino duAo. Uzabeta je bila nnvadnega meščanskega in m* uradniškega rodu, neomoftena In ne-let k* zunanjtMti, nad mero visoke rasti, t dolgimi, »lokiml nogami, vedno v razhojenih čevljih iz kot love kože In vedno *nažna in čisto o*»I«-«*na. (»lavno, čemur w Je dijak »mejal. je bilo to, da je bila LUabeta ml časa do čas^ noseča. "Pa praviš, da je poSast7" je pripomnil čaatnik. ( "Da. strahovita po*r«t; videti je kakor vojak v avoji opravi, z driigr »tratil pN zopet ni pošaat. Tako dobro llie ima In tako dobre oči. In še zelo dobre! Dokaz je to, da mnogim ugaja. Tako tiha je, tako akromna in po-korna, vaa »»okorna. A njen usmev je jako lep." -Potem ugaja men«i< tudi tebi T ae je . Zasmejal častnik. "Zaradi svoje posebnosti. A da ti povem: to starko bi jaz ubil In oropal, ne da bi me pekla vest," je z vnemo dodal dijak. Caatnik se je zopet zagrohotal. Razkol-nlkova pa je pretreslo. Kako čudno je bilo to! "Dovoli, da ti zastavim reano vprašanje," se Je razvnel dijak. "Zdaj sem se sicer le pošalil, toda glej: na eni strani neumna, prismojena, ničeva, hudobna In bolna stara Ženska, ki ni za nobeno robo, temveč nasprotno vsem škoduje, ki sama ne ve, zakaj živi, in bo morda še Jutri umrla sama, od sebe. Ali razume*? Razumeš?" "No, seveda te," Je odgovoril častnik, po-zorno motreč ršzvnetega prijatelja. "Poslušaj me dalje. Na drugi strani pa mlade in sveže sile, ki od pomanjkanja propadajo In poginjajo, in to povsod! Sto, tisoč dobrih del in naprav, ki bi se jih dalo oživotvo-riti s starklnim denarjem, se bo zaprlo v samostan. Sto In tisoč eksistenc bi se dalo napeljati na pravo pot; in več kot deset rodbin bi bilo mogoče rešiti berafttva, razpada, pogina, pregrehe in spolnih bolezni — in vse to za njen denar. Ubij jo in ji vzemi denar, da se potem z njegovo pomočjo posvetiš Človeštvu in vse-občemu blagru: kaj misliš, da ae ta mali zločin ne Izbriše s tisoč dobrih del? Za eno samo življenje — tiepč življenj rešenih gnilobe in propada! Ena smrt za tisoč življenj — to je popolnoma aritmetično! In kaj tudi pomeni na tehtnici vsega Človeštva življenje te jetlčne, neumne in hudobne starke? NIČ več nego življenje uši ali ščurka, pa še toliko ne, sato ker je starka škodljiva. Ona se sajeda v tuje življenje: nedavno je ugrizntya Lizabeto v palec, da bi ji ga bili skoro morali odrezati!" "Nazadnje res ni vredna, da živi," je pripomnil častnik, "a to je le tako v naravi." „ "EJ, dragi moj, narava se da popravljati in prenarejatl, sicer bi se morali potopiti v samih predsodkih. Na ta način ne bi bilo niti enega velikega moža. Ljudje govorijo: "dolžnost in vest," — nikakor ne ugovarjam dolžnosti In vesti — toda kako si ju razlagamo? Stoj, še nekaj te hočem vprašati. Poslušaj!" "No!" * "Ti zdaj govoriš in prldiguješ, a povej mi: ali hočeš ti aam umoriti «tarko, ali ne?" "To se rasume, da ne! Jaz je ne morem, zaradi pravičnosti ... in tudi nisem za takšno dejanje . .." "Po mojem mnenju tu nI nlkake pravičnosti, ako se ti sam ne odločiš! . . . Pojdi, igrajva še eno partijo!" Razkolnikov je bil silno ralburjen. Bili so to sicer Jako pogosti in navadni rasgovori in misli mladine, ki jih Je poalušal fte večkrat, četudi v drugI obliki in o drugem predmetu. A zakaj se mu je naključilo ravno zdaj, da Je slišal tak pogovor In take natore, ko so se v njegovi lastni glsvl porajale ravnotakšne misli? In zakaj mora takoj nato, ko je Izruval kal svojih lastnih misli, naleteti kakor nalašč na razgovor o starki? Vedno se je čudil tej svesl dogodkov. Ta malenkostni gostilniški razgovor Je veliko vplival nanj v nadaljnjem razvoju stvari; bilo je v resnici videti, kakor bi tičal v njem nekak prednamen in migljaj ... j • • • Ko je prišel n Sen r ga trga domov, se je vrgel na divan In presedel nepremično celo uro. Medtem se je stemnilo; sveče nI Imel, niti mu ni prišlo na um. da bi si Jo prižgal. Nikdar ae nI mogel spomniti, če Je takrat sploh kaj premišljeval. Nazadnje se ga Je polotila prejšnja mrzlica, zazeblo g« je In s naslado se je domislil, da lahko tudi lešr na dlvanu. Krna-lu se je »pustilo nanj svinčenoteftko spanje, kakor bi ga bilo zadušilo Spal je nenavadno dolgo in brez sanj. Naatazija, ki Je prišla k njemu drugo jutro ob desetih, ga Je komaj sbudila. Prinesla mu jf čaja in kruha. CaJ Je bil zopet prekuhan in zopet v njeni lastni posodi. (Dal). pHšišsJM) JJ1JI kraja, kjer je talna voda, se mi jame vrteti v rokah. — Nu, to bi pa res rad videl! — Ne verjamete? Povedal vam bom takisto, ali je v vaši zemlji kaj kovinastih predmetov in zlata! Nič Čudnega bi ne bilo; nekega dne sem odkril star kovčeg, poln zlatnikbv, jed-va dva metra globoko! S tako palčico? se je začudila žena. — S palčico ki jo urežem kjerkoli. ♦ — Cujte, se je zdajci oglasil kmet. Te stvari mi niao nič kaj po godu. Zde se mi kakor čarovnije, ki ž njimi zabavajo ljudi v cirkusu. — Nikakor ne! se je branil redovnik in se veselo zasmejal. Poglejte, zdaj začnem. AH kaj stavite,- da naj0 vit, | to Malo* u lpodllJ ZASTONJ ČITATEUKM 1 to a^nrllo potom PROSTE I SKUŠNJE. Izpolnit« apodnji kupon .g pcAUIto nJim, prodno odUrno to ium ROSE RHEUMA TAB C0. (Dept. r. 15) M24 N. Ashland Ave. Ckictgo, AM ste že naročili Proaveto ali MladiMkl list svojemu prijatelju ali sorodniku t domovine? To je edini dar trajne vrednoati, ki gazama! denar lahko pošljete svojcem v PoAUito Ml Mvitok &ooe Khoum* Tik pot ta i n* prooto. Jas kom to raku T «ti in potom 09 kom odMil. ako bom m .Drla m dostnš neukročena moč in hrepenenja tvoja? Midva sredi življenja še tako mlada — s strahom pred bodočnostjo, katero doslej še slutila nisva v tej luči, in sedaj naju drži z ledenAmrzlo roko . . . Okoli naju se je nabral venec otrok. Joj, kako z njimi, ko še za naju ne bo . . . Otroci plakajo in prosijo obleke . . . A v žepu ti nič, ne jaz nič — o, kje je tista slepota obličja, IZVRSTNA PRILIKA dani in članice a N. P. i. Sedaj lahko dobite Ust Prosveta vsak dan ta eno leto in knflgo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam pošljete hm odbitka sveto $6.30. Ali pa tri knjige: 8LOV.-ANGLE8KA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BI06B-NEZIJE, vredna 91^0, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna 91.50, skupaj vrednost 95.00 in dnevnik Prosveta n eno leto ta svoto 96.30. To velja sa člane S.NPJ. sa rm stare In nove naročnike. No dani pla ča jo 97.50. Lahko dobite pol lota dnevnik Prosveta in skupne | vrednosti sa 92.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE tm HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete svoto 98.90. Nečlani pošljejo 94*50. AH pa sa 92.90 pol lota Ust Proeveta in knjigo JIMMT HIGGINS. Nofiani 93.50. To voo velja sa staro in novo naročnike. Vsak poslati celo svoto breg odbitka. Denar In naročila pošljite na opravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chieago, ID. Pošiljam 9 (me .......... Naslov j Država. ... ..M..... ................................ ..M. ................ 0l. društva.. .^'iimnivr Ta »ižmi cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 - Sedaj ji prilika, brnijo te sestre, da si vsskdo lahko naroči eno aH več knjig ps sob nlski cenL Knjige eo dobre, poočne in morali bi jih iaMti ▼ vsaki hišL AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih sgodovinsldh slik, jo prijssna sa čitanje hi vam daje veliko pouka o zgodovini Ameriko, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednoto. Knjiga vredna 95.00—sedaj----- M...................M........MIH........................... SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine te rasnimi drugimi pojasnili, vredna |2.00 sodsj..............50c j__t. a — L ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne tskoaa, vsebuje veliko poočnega sa vsakega človeka, vredna 91J0— sedaj ..............................................................................................*«*.50c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest te življenja ameriških franšHksnnv In došivljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna 91-50— sodsj .......................................... • • •• •••..••••O** M........ ••••••• , .!«•••• 50c ZAJBDALCI—povest te sUka skritega življenja slovenskih delsveev v Ameriki, vredna $1<7Š—lodftj................t.................................................50c JIMMIE HIGGINS—«antmlva In krasna povest, spisal dobrosnsnl pisatelj Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vredna 91-00 ssdsj...________BOe Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo te pošljite ns PROSVETA, 2687 S. Lawndale Ave., Chieago, m. pošiljam svoto 9-------kot naročilo sa sledeče knjige: Knjige pošljite ns naslov: Naslov. Država. vam pošljem tndl naročnino sa Ust Prosveta svoto 9.............. P. J. plačajo as celo leto 94J0, ss pol lota 92 40 te ae člani (To volja isvsemši Chieago, Cfcero