PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Veslo: Za vir o in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmogel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO., ILL., PETEK, 9. APRILA — FRIDAY, APRIL 9, 1943 LEJNIK (VOL.) LIL NEMCI IN ITALIJANI ZGUBILI 17 LADIJ VESTI 0 DOMOVINI POPOLNA RAZOROŽITEV IN RAZDELITEV KOLONIJ Zavezniki lahko računajo na podporo vseh Jugoslovanov. — Ruski uspehi in dqgodki v Severni Afriki so oživeli tudi odpor v Sloveniji. — Usoda slovenskih fantov pod Hitlerjem in Mussolini jem. BOLIVIJA NAPOVE VOJNO KRIŽEM SVETA TOVORNI PARNIK POTOPIL SUBMARIN Lisbona, Portugalska. — Angleški tovorni parnik Voltur-no, ki je včeraj prispel iz Anglije je potopil na Atlantiku neki sovražni submarin. Pamik je od boja s submarinom nekoliko poškodovan, vendar ne nevarno. NEMCI ZASKRBLJENI RADI NEPRESTANIH ZRAČNIH NAPADOV Lisbona, Portugalska. — Berlinska radio postaja zadnje dni neprestano opozarja nemško OB DRUGI OBLETNICI BARBAR. SKEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO Dne 6. aprila je minulo dve leti, odkar so naclfašisti za-vratno napadli Jugoslavijo. Ogromne vojaške sile roparskih narodov, s primitivno ideologijo posvečeno zasuž-njevanju sosednih narodov, nasilju in plenitvi, so dne 6. aprila 1941, brez vojne napovedi vdrle v»*našo neoborože-no in nepripravljeno domovino, dočim je njihovo letalstvo obsulo našo prestolnico z ognjem in uničenjem. Takoj v prvih urah je tako poginilo na desettisoče nedolžnih žrtev. Kakor ta prvi na- pad, tako je osišče tudi pozneje uporabljajo svojo vojaško premoč največ proti našemu neoboroženemu kmečkemu in mestnemu prebivalstvu. Toda kljub začetnim uspe-I hom, pridobljenim s pomočjo (plačanih izdajalcev, naši sovražniki po dveh letih nasilne propagande in krvave strah o-\*ade našega naroda niso mogli niti prevariti, niti kupiti, niti upogniti. Po dveh letih trdih bojev je Jugoslavija še vedno neukročena, vzor borbenosti in ljubezni do svobode. Ameriški letalci obedujejo nekje na Bližnjem vzhodu ▼ strelnem jarku, ki so ga izkopali, da jih knje pred sovražnim napadom. Na sliki pa vidim?, da jim rob jarka služi kot miza pri kosilu. "Amerikahski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL amerikanski Slovenec FQ&yiCTORY »TATM Jljlft STAMPS • KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 69 Zavezniki stiskajo Rommela - Načrt za povojno Japonsko Zavezniki so ujeli nad 5000 mož, med katerimi je največ Italijanov. — Osma armada izvaja novo ofenzivo. — Amerikanci napredovali na rfveh točkah. — Nemški protinapadi vsepovsod odbiti. Zavezniški stan, Afrika. — Tekom zadnjih 36 ur so Angleži osvojili fcllve važni gorski postojanki 20 milj severno od Gab.esa in jih držijo kljub silovitim nemškim protinapadom. Poročila omenjajo, da je bilo v tem kraju fronte I ujetih 5000 mož, povečini Ita- I lijanov. To napredovanje angleških čet je sinoči omenjala j tudi berlinska radio postaja. ■ Kakih 35 milj zapadno pa, izvajajo hude napade na nem-' ške pozicije ameriške čete, ki prodirajo proti vzhodu z namenom, da se združijo z Montgomeryevimi Četami. Toda nemške pozicije so v tej j pokrajini silovito utrjene, ki jih branijo z velikim številom topništva in vsa pokrajina*je eno samo gnezdo strojnic, kar ovira napredovanje ameriških Čet. Severno kakih 40 milj pri Maknassyu napadajo nemške pozicije druge ameriške Čete, ki so včeraj prodrle skoro tik do Maizila gorskega prehoda in zdaj očiščujejo pokrajino min in se pripravljajo za na-daljni pogon proti sovražniku. Zavezniški letalci so imeli zopet uspešen dan. Izvedli so več napadov na pristanišča v Tunisu, Trapani, Ragusi in v Mesini in potopili 17 osiščnih "parnikov, omenja poročilo. Sovražnih letal so pa uničili 27 in prejšnji dan 52, kar je skupaj 79 v dveh dneh. Zavezniki sami so izgubili v bojih le 17 letal. Udarjanje osme armade na nemške pozicije južno od La Skiri je velikega pomena. Od uspeha v tem delu fronte je odvisno, kako dolgo bodo Rommelove čete v stanu držati fronto v južni Tuniziji. Predsednik Penarando sklical v ta namen kongres. La Paz, Bolivija. — Predsednik Bolivije Enrique Pena-randa je sklical včeraj svoj kabinet, ki je soglasno pristal na predlog predsednika, da se skliče državni kongres za u-radno napoved vojne osiščnim državam. Praktično je Bolivi-' ja že po napovedi kabineta v vojni, kongres ima napoved le uradno potrditi. Bolivija je poleg Paraguaya edina dežela v Južni Ameriki, ki ne meji ;oa morje. Je pa bogata dežela v pridelovanju raznih rud in sirovin, ki se potrebujejo za vojno proizvodnjo. V Bolivijo! je dspel včeraj tudi podpredsednik Zdr. držav Mr. Henry Wallace, ki zadnje dni obiskuje južno-ameriške države. -o- NEMCI PODPIHUJEJO Stockholm, Švedska. — Tu-kajšni list "Dageris Nyheter" je dobil poročilo iz Berlina, da Rusi obratujejo novo trans-si- i birsko železnico, po kateri vozijo ameriško in angleško blago Kitajcem. Poročilo;omenja, daj orožja za Kitajce se ne prevaža, ker to prepoveduje rusko-! ■ japonska pogodba, pač pa pre-jvažajo živež in drugo blago. ! Vest je malo verjetna. Nemci Bi ■najbrže radi podpihali Japonce 'proti Rusom, češ, glejte, pogod-. j be imate z njimi, Rusi pa za vašim hrbtom tako-le delajo, i ___ | javnost pred nevarnostjo zračnih napadov in daje navodila, j kako se naj zaščitijo pred zrač-{nimi^ napadi. To opozarjanje ] kaže, da so začeli Nemci čutiti zračne napade od strani Angležev in Amerikancev. Zakaj (Nemci ne oznanijo svojemu i ljudstvu, da kar so Nemci iskali, so zdaj Nemci našli? 2UPAN KELLY ZMAGAL S 116,159 GLASOVI Chicago, 111. — Vroča volilna kampanja v Chicagi je za inami. Zmago je odnesel, kakor se je že v naprej pričakovalo dosedanji župan Edward J. Kelly, ki je dobil pri volitvah 116,159 glasov večine. Republikanci so seveda zgubili, porast-li so pa na moči od prejšnjih volitev za visoke odstotke. Kelly je dobil od vseh oddanih glasov le komaj 54.6% in republikanski kandidat George McKibbin pa 45.4%. Če se primerja, da je Kelly dobil leta 1935 nad i 75% glasov, leta 1939 že samo i 56.1% in zdaj samo 54.6%, to kaže, da gre navdušenje za Kellya navzdol. Kelly je bil leta 1933 izbran od mestne zbornice kot naslednik pokojnemu županu Antonu Čermaku. Zatem je bil izvoljen leta 1935, v drugič 1939 in zdaj v tretjič. -0- REPUBLIKANCI ZMAGALI V MICHIGANU Lansing, . Mich. — Republikanski voditelji v Michiganu javljajo, da so volitve za držav- j pe kakor tudi v mnogih ToRaTmh krajih izpadle zadovoljivo za republikance. Kandidati za urade državnega cestnega departmenta, ki je bil nad deset let v rokah demokratov, so zadnji torek prišli z zmago repu» blikanskih kandidatov v roke republikancev. Tako tudi po raznih okrajih in mestih so re-1 publikanci zmagali. Politika je pač taka, danes je s teboj, jutri proti tebi. -o- REŠEN IZ OGNJA — POZNEJE UMRL New York, N. Y. — V Bron-xu je nastal ogenj v hiši, v kateri je stanoval 50 letni Timothy j Smith, ki je tehtal nič manj, ka-! kor 450 funtov. Ko je nastal I ogenj se je nahajal v drugem nadstropju, iz katerega so ga ognjegasci rešili z velikimi težavami skozi okno, katerega so morali preje razbiti in razširiti. Dva čevlja od zemlje se je ognjegascem utrgala vrv in debeluh ar je padel na zemljo. Prepeljan je bil v bolnišnico, j kjer je nato čez nekaj minut iz- j dihnil, radi srčne bolezni, na kateri je bolehal. -o- OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! Diplomati in eksperti za zadeve na Daljnem vzhodu priporočajo začasno okupacijo Japonske. — Temu naj sledi popolna razorožitev in tak demokratičen mir, da bo Japoncem bolje ugajal, kakor pa misel za napadanje. — New York, N. Y. — Londonska radio postaja je objavila sinoči vest iz Kairo, Egipt, da je bila torpedirana od nekega zavezniškega submarina italijanska križarka. Bila je nova in komaj še le nekaj tednov v službi. — Washington, D. C.—Urad od Defense Transportation u-stanove javlja, da^žefezniške družbe v Združenih državah zaposlujejo točasno 60% več žensk po uradih in drugih službah, kakor pred vojno. Razlogi k temu so, da moški so v vojni službi in v vojni industriji. — Stockholm, Švedska. —j Poročilo iz Nemčije omenja, da t so oblasti izselile več kakor 300 ■ tisoč ljudi iz mesta Essen v Po- j renju, v bližnje okolice. Vzrok temu je, ker angleški letalci pogosto bombardirajo to mesto, kjer imajo Nemci največje tovarne za municijo in orožje. — Bern, Švica. — Vest, da so prišli na Nizozemsko angleški agentje, menda potom para-šutov in da se skrivajo po deželi ter da pripravljajo tla invaziji silno razburljivo upliva na na-zijske kroge. Gestapovci strogo preiskujejo vse in zapirajo ljudi, kjerkoli najtane kak sum. — London, Anglija. — Angleški načelnik trgovske komisije je objavil, da je na potu iz Amerike 10,000 ur budilk v Anglijo. Ur budilk na Angleškem primanjkuje že dalj časa, ker vse tovarne, ki so izdelovale preje ure, so zdaj zaposlene z vojno proizvodnjo. — Helsingfors, Finska. — Finska vlada je odločila, da se razpiše novo vojno posojilo za kritje vojnih stroškov, ki jih ima dežela. Deželi grozi inflacija, pravi poročilo. Lansko leto je Finska potrošila za vojno 27 bilijonov dolarjev. Njen narodni dolg je narastel preko 40 bilijonov. Washington, D. C. — Ustanova, ki se bavi s zadevami na Daljnem vzhodu je sklicala te dni posvetovanje vseh diplomatov, ki so služili na Daljnem vzhodu ter tudi zastopnike raznih narodov na Daljnem vzhodu, z namenom, da zve njih mnenja, kaj bi bilo najbolj praktično za povojno u-reditev Azije, Ta sestanek se je vršil te zadnje dni in prišli so do sledečih zaključkov, katere naj bi se skušalo j>o vojni realizirati. Ti so. Japonsko kot velesilo je treba popolnoma razorožiti. V ta namen se naj Japonsko začasno zasede. Ozemlja, ki jih je osvojila zadnjega pol stoletja naj so ji odvzame, to je vstevši Korejo, otok Formoso in Mandžurijo. One, ki so krivi raznih zločinov naj se primerno kaznuje. Neki kitajski zastopnik je priporočal, naj se z Japonci sklene tak mir, da bo tudi za japonsko ljudstvo privlačen in da mu bo bolj priljubljen, kakor pa politika večnega napadanja in osvajanja, kakor so učili japonski narod dosedanji njegovi voditelji. Za Azijo naj se ustanovi pd {vojni ^stalen mednaroden svet, ki naj čuva mir v Aziji. V tem svetu naj bodo zastopani vsi narodi Daljnega vzhoda. Razpravljali so še o drugih zadevah, kot o indijskem vprašanju in drugem. Ako so bili navzoči zraven zastopniki Rusije, poročilo ne omenja. STRELNI JAREK SLUŽI VOJAKOM, KAKOR MIZA Izjava nj. vel. Kralja Petra II. London, 4. aprila (Reuter) — Današnji New York Times poroča, da je nj. vel. kralj Peter v nekem interview-u, ki ga je objavil današnji The Sunday Dispatch, podal izjavo, da I bodo zavezniki ob svojem izkrcanju na Balkanu našli "pri vseh Jugoslovanih podporo, kajti vsi se bodo uprli, da poženejo osišče onstran svojih1 j meja". O generalu Draži Mihajlo-vicu, četniškem vodji, je dejal, da je "velik vojak in velik demokrat" in dodal :-j. "Na žalost so nastale ponekod težkoče med posamezniki jugoslovanskih borbenih skupin. Zelja moje vlade je,! da se vse te narodne sile ze-j dinijo in se složno posvetijo svoji skupni nak.-gi. 0»' —* Švicarski list o bojih v Sloveniji St. Gallener Tagblatt prina- j ša v svoji številki od 23. januarja daljši članek o Jugoslaviji in uspehih naših upornikov zadnjo zimo. O Slovencih pravi list: "Na slovenskem ozemlju se uporniške skupine drže v predelih jugovzhodno od Ljubljane proti Kočevju in do Čabra. i Na tem ozemlju imajo v rokah popolno oblast. Njihove sile, ; ki so obdržale to ozemlje, do-minirajo radi tega tudi na železniških progah Ljubljana-Trst in Ljubijana-Reka, katerih okupatorji ne morejo popolnoma zaščititi; cesto so prekinjene radi sabotaže. Bor-t benost in vojašk^ sila uporni-I kov še ni propadla. Ruski u-spehi in dogodki v Severni Afriki so upor oživeli in mu I vdahnili novih sil." -o- i Jugoslovani ▼ nemški uniformi Angleški list 'Evening Standard' je prinesel dne 28. januarja članek o Jugoslovanih, mobiliziranih v nemško vojaško službo — tu gre brez dvoma za Slovence, vpoklicane v nasprotju z mednarodnim pravom — katere so Nemci poslali v Italijo, da vr-še garnizijsko službo. Casniška agentura Reuter je prinesla vest, da je bilo v Tuniziji ujetih več Jugoslovanov, v nemški vojaški uniformi, od katerih sta dva, stara prvi 19 let, a drugi 23 let, izjavila, da sta bila pred 6 meseci prisilno vpoklicana v nemško armado; služila sta nekaj časa v Neapolu, a v mesecu januarju so jih poslali v Tunizijo. Z ozirom na položaj v Italiji, pravi Evening Standard, je zelo značilno dejstvo, da Mussolini s svoje strani mobilizira Italijane za garnizijsko službo v Jugoslaviji, dočim pošilja Hitler Jugoslovane v garnizijsko službo v Italiji. Rade volje daje Hitler Jugoslovanom orožje, da bi ga v njegovi službi uporabili proti Italijanom, toda v fronto jih ne pošilja rad. V Tuniziji so imeli Jugoslovani nevarno nalogo, da pred nemškimi tanki in infanterijo čistijo minska polja. -o——. Sabotaža v Zagrebu Carigrad, 2. aprila. — Delovanje jugoslovanski!^ gueril-cev v zagrebški okolici je privedlo do zelo napetih razmer v hrvaški prestolnici, tako da tam zdaj vlada preki sod. Po ulicah korakajo močni oddelki žandarmerije in policije, italijansko in nemško poslanstvo sta zastraženi in ravno tako tudi stanovanja in uradi Paveličevih 4prvakov*. Kvizlinški list 'Nova Hrvatska* poroča, da smejo odpotovati iz Zagreba le take osebe, ki imajo posebno potniško do-; voljenje. Toda kljub izjemnim ukrepom nemške okupacijske oblasti in njenih pomagačev, mora Hitlerjev list »Deutsche »Zeitung in Kroatien' priznati, da so se dogodili v Zagrebu zopet novi slučaji sabotaže in opozicije. Dne 16. marca so bile prekinjene telefonske zveze, dočim so v neki tovarni za vojaško opremo jugoslovanski uporniki pretrgali žico za prenos elektrike in tako za več dni u-stavili obratovanje. -o- Beda na Hrvaškem New York, 4. aprila (N,YT) — Reuter poroča iz Zuericha, da vladajo v onih krajih na Hrvaškem, katere so zasedli Italijani, strašne razmere bede in lakote; na tisoče ljudi, katerim so Italijani zažgali domove, živi po poljih in gozdovih. j Domače duhovništvo je izdelalo statistične podatke, glasom katerih je do konca meseca marca poginilo približno 150.000 otrok od bede in pomanjkanja. * Nemci so poslali v Srbijo znatna ojačenja, ker je delovanje guerilcev močno oživelo v zadnjem času. * — Bern, 3. aprila (AP) — V Požarevcu so bili hudi izgredi proti nemški oblasti o priliki nabiranja delavcev za prisilno delo; 400 oseb je bilo ubitih. -o- Meščanska mobilizacija na " Hrvaškem Nemški radio je poročal v začetku februarja naslednje: Dr. Pavelič je odredil na Hrvaškem splošno meščansko mobilizacijo. Izšel je dekret, ki predvideva rekviriranje zgradb, prostorov, delavnic in vseh vozil, za civilno in vojaško uporabo. Civilno prebivalstvo bo obvezano, da se posveti vojnemu naporu. Izvzete so le osebe izpod 15 in iznad 70 I let starosti, in matere z otroci do 15 leta. Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 9. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC t Frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. U«teBorl]«n Uta 1M1 Izhaja Trak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 k .,, t Haročalnaa Za celo leto-—$6 00 Za pol leta- 3.00 Za četrt leta-1.75 Za Chicago. Frosrtn in Etmpoi Za celo leto-$7.00 Za pol leta , -8.50 Za četrt leta-— 2.00 Posamezna Številka - 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 S ul)s crip tiont For one year---$6.00 For half a year-3.00 For three months . ,, 1*75 Chicago. Canada and Europe: For one year >7.00 For half a year--— 3.50 For three i&ontha-3-00 Single copy--■ 3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kaiejo, do kodaj j« plačana vaia naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uzed-nlitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iaide list. — Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne oalra. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 187»._ __ MEDNARODNO BANKIRSTV0 i Zadnje čase zopet mnogo čujemo o denarstvu, bankir- i stvu in o mnogih načih gospodarstva. Kljub temu, da še J ni zmage na mizi, razni gospodarstveniki že dejajo načrte J za mednarodno trgovino in mednarodni promet. V Washingtonu delajo razne načrte finančni eksperti, kako naj se organizira mednarodno denarstvo, da bo zadovoljivo odgovarjalo veljavi kreditov vsakega naroda in dr- , žave. Ako zmagajo in kar velika večina upa da bodo zmagali zavezniki, to so Anglija, Rusija in Združene države, bodo slednje vodilne države, ki bodo odločevale v gospodarstvu povojnega sveta. Med njimi bo treba zdrave pravične zamenjave za razno blago, ki ga bodo kupovali eden od drugega. Na podlagi vrednosti dela in blaga bo treba določevati pravično veljavo in na tej veljavi bo morala bazirati veljava denarja vsake dežele. To pa ni tako enostavna reč, zlasti ne, ker že v treh imenovanih vodilnih večjih svetovnih deželah se razlikujejo gospodarske in socialne razmere. Za primero vzemimo plug, ki ga potrebuje farmar. Izdelava pluga v Ameriki stane mnogo več, kakor stane izdelava takega pluga v Angliji ali Rusiji. Ameriški plug je dražji od angleškega, pa je še veliko dražji od ruskega. Zakaj ? Čisto iz enostavnega razloga. Delavske plače v Ameriki so več, kakor še enkrat višje od angleških plač, od ruskih, kjer je vse organizirano v kolektivizmu, pa še mnogo več. Kako bodo cene po drugih deželah po vojni zdaj še ni mogoče ugotavljati, toda če vzamemo da bodo najbrže socialne razmere veliko nižje od naših ameriških, bodo tudi njihove cene veliko nižje. Kaj sledi iz tega? Sledi to, da ameriški farmar, bo moral odšteti več denarja za plug, kakor angleški farmar in še veliko več, kakor ruski kmet, ali kmet kake druge dežele. Pridelovali pa bodo mogoče vsi trije eno in isto blago, recimo žito. Ali bo mogel farmar v Ameriki prodati svoje žito po isti ceni, kakor angleški ali ruski farmar, če mora na drugi strani plačati višje cene za orodje in višje plače za pomoč pri delu? . Nikakor ne. Na mednarodni trg torej ne bo mogel ameriški farmar postaviti svojega žita za isto ceno, kakor ga lahko angleški in še veliko lažje pa ruski farmar. In posledica bo zopet tekma med raznimi deželami pri prodajanju raznih izdelkov. Izhod iz tega ni tako enostaven. Treba bo na strani raznih narodov in dežela precej samozatajevanja, če naj se na mednarodnem trgu balancirajo cene izdelkom ter s tem odvrne vrtoglava konkurenca med raznimi deželami. Brez urejene proizvodnje vsake dežele bo težko voditi ravnotežje med uporabo in proizvodnjo. Treba bo tudi, da se bodo gotove dežele razni produkciji odpovedale v dobro drugim deželam, da se bo delo tako porazdelilo in s tem dalo Vsakemu narodu in deželi priliko do sodelovanja in soudeležbe v raznih industrijah. Drugače bodo imele priložnost do gospodarskega napredovanja le nekatere dežele, druge pa bi gospodarsko životarile in bi nikamor ne mogle. V tako urejenem svetu bi imeli zopet kmalu nove težave, naj-prvo socialne in gospodarske, tem pa bi sledilo med deželami in narodi sovraštvo, ki bi vodilo v nove krvave konflikte. Po zadnji vojni so državniki, ki so sklepali v Parizu mir, hudo grešili, ker niso posvetili zadosne pazljivosti gospodarskim možnostim raznih dežela in narodov. Nemčiji so naložili obveznosti zr/ vojno škodo, kar je bilo na mestu. Ce so razbijali in delali škodo, naj isto tudi plačajo. Niso pa potem Nemčije kontrolirali kako je delala s svojim gospodarstvom in s svojim denarstvom. Zlato je v Nemčiji že preje izginilo po načrtu. Potem so si izposojevaii, kjerkoli se je dobilo kako posojilo, medtem pa stopnjema pospeševali inflacijo. Na tisoče inozemskih upnikov se je obrisalo pod nosom. Posledice so sledile po vseh evropskih deželah v obliki gospodarskih kriz in leta 1929 je dosegla kriza tudi to deželo in jo tlačila skoro celo desetletje. Da se v svetu to ne ponovi bo treba največje previdnosti. Najprvo je potrebna zmaga nad osiščem, potem pa je potrebna pametna gospodarska ureditev vsega sveta. Svet mora dobiti zdrav denarni sistem, za tem pa sistematičen ter praktičen kliring house, kjer bo lahko vsaka dežela zamenjala svoje blago, izdelke, ali delo svojih ljudi. Angleški finančni ekspert John M. Keynes priporoča mednarodno denarsko unijo, s svetovnim denarjem, ki bi se imenoval "bancop" (bankor). Ta denar bi uporabljale le države in večji zavodi med seboj za izravnavanje medsebojnih računov. Uporabljale bi ga tudi večje centralne banke za mednarodno trgovanje. Ta mednarodni denar bi se pa ne uporabljal po posameznikih. Karkoli že bo, mednarodno bankirsko zastopstvo med Združenimi narodi po tej vojni bo potrebno, nujno potrebno takoj po zaključku vojne. Zato je na mestu, da se vodilni krogi glede tega pripravljajo, da bo taka ustanova lahko začela takoj funkcijonirati, kakor hitro bo jenjala vojna. > % : EilPsPISiS N-OVICE IN ODMEVI 1 Joliet, 111. r Končno je vendar privihra- < la zelena pomlad, saj smo jo s po najdaljši in najkrutejši zi- \ mi tako težko pričakovali, i Snega, ledu in povodnji smo imeli toliko, da je bilo mnogo- \ krat joj, zlasti pa ko se je ži- ( f -vo srebro skrčilo do 20 in več l stopinj pod ničlo. 1 Smrtna kosa. Dne 2. t. m. je j po kratki bolezni umrla Mrs. 4 Mary Govednik, bivajoča na j ,1018 N. Hickory St. Bila je j stara še le 37 let^ in hči roja- ; ka Johna Horvata na Broad- ] way. Poleg soproga Franka ] zapušča stariše, par malih otrok in več bratov in sestra. Iz mesta Virginia, Minn., se je te dni poročalo, da je tam umrl rojak John Kraševec, ki je bival dolga leta v ondotni Franklin okolici. Doma je bil iz Gor. Dobravic, p. d. Ose-benjski, ki je odšel v Ameriko pred več kot 50 leti. Dočakal je lepo starost do 80 let. Dandanes boravimo v izrednih razmerah. Draginja, zlasti pa pomanjkanje mesa, je že dokaj občutna, vsled tega je že mnogo trgovcev opustilo svojo obrt. V nedeljo je bila le ena gazolinska postaja š«-odprta. Saj se več ne izplača, ker je čedalje manj samo-drčev. Kaj pa še bo? Lokalni :list (angl. dnevnik), ki je svoj-^čas stal nikelj na teden se je (zdaj podražil na 25 centov tedensko in obenem zmanjšal število strani. Nači vojaki se dokaj odli-L kujejo. Dobili smo zopet ene-i ga poročnika v osebi Edwar-. da Papesha, katerega staniši . Jbivajo na 824 Cora St., tako 5 tudi poročnico Hedviko Fer-| "lin, 318 Lime St., katera že dalj časa služi kot bolničarka y Camp Grant, Rockford, 111. L Poročnik Joseph L. Zelko, ki i že več mesecev služi v mor-l narici je bil povišan v poroč- . *iika višjega reda, kar je toli-» ko kakor stotnik (captain) v armadi. Poroča še, da bo •kmalu odpljul na široko mor-> je. ) Lansko jesen je naš okraj - dobil cel regiment samih črn-l cev, katerih barake se naha-i jajo v bližnjem Shanahanu, ne-[ daleč od elwtoodskih tvornic j za streljivo, da so pripravljeni za vsak slučaj kot nekaka po-" licijska posadka. Pa kako ob- lastno se sučejo po naših mest- 1 nih ulicah, toda so boječi, da 1 ob vsaki priložnosti vihtijo 1 svoje dolge batine, katere jim ' visijo ob stegnih. Vsekakor imenitna straža. For rent. Pri nas v starem . kraju so rekli goldinarju "for- ^ ernt", in ko so naši ljudje pri-hajali v Ameriko pa so opazili na hišah "For Rent" karte, je marsikateri rojak vzdihnil: • "Če bi zdaj imel v žepu naš forent, bi ceneno prišel do krasne palače." Slavni "Mr. Inquire" pa je bil smatran za največjega posestnika, ker je bilo njegovo ime na vsaki karti. To je dandanes tukaj redka prikazen. Minuli mesec so listi poročali, da je Hitler zopet po četrtletnem molčanju držal svoj govor, in to pot samo trinajst minut, dasi je prej vedno govoril pet do desetkrat tako dolgo. Vsled tega mnogi ne verjamemo, da je on še sploh zmožen za ta posel, kajti smo prepričani, da je že davno u-morjen. ali jia se tiafca.ia v kakem zavodu za umoboine. Ve-deremo. Duhoborci. Minuli mesec so listi poročali, da se je v nekem mestu ne daleč od Chicaga ustanovila naselbina ali kolonija nudistov, katero so inkor-porirali smislom državnih zakonov, kot brez dobičkonosno podjetje. Nov dokaz, da je prišla pomlad v deželo. V nekaterih naših listih se zadnje čase odveč polemikuje • o nekakih kozjih, kravjih in drugih pastirjih ter pasteri-cah, istotako o raznih ka- i plančkih, kuharicah in enakih ► tičih in ticah. To je nekak do- • kaz, da so dotični dopisniki-s (ice) skrajno prismojeni in i starokopitno zeleni, ka li? V nekem "naprednem" li-i ,stu je nekdo zapisal: "... on - je nas Slovence pred ameriš- - ko javnostjo bolje predstaVil s ■ svojim pisanjem, kot vse slo-r venske cerkve skupaj", kar je ) gorostasna laž. Žabe ne po- - stanejo volovi, pa če se še bolj napihujejo. Saj jih gre bojda j -do stotisoč za enega roginca. - Če bi ne imeli neke jednote, - h kateri spadajo po večini raz- - ni naši šviga-švagarji, bi se : i sploh ne vedelo za nje. Dru-i gega nimajo niti najmanjšega -j ficka, s čim se bi predstavili - amer. javnosti. Le regljati znajo, da kaj. Toliko za se- g daj! n Naročnik. -o--A O POKOJNI MAMI b VEKOSLAVI DELAK • v Biwabik, Minn. d Na Ely je zapel zvon in je n naznanil, da se je ločila ena b duša od telesa. Da, umrla je s dobra žena, in Amerikanski t Slovenec je zopet izgubil eno zvesto naročnico, kajti Mrs. g Louise Delak šo bili naročnica z odkar je izšla prva številka a Am. Slovenca. Pokojna mama g so bili mati mojega moža Loui- £ sa Delaka in stari 84 let. Malo r je bilo ljudi, ki niso poznali V mame tukaj na Range-u. Dol- c go vrsto let so imeli "border- j haus" in imeli ljudi na hrani r in stanovanju. Ko pa jim je i umrl pred 20 leti mož, so J prodali in se preselili s svojim 1 sinom Frankom, sedaj tudi že pokojnim, na Ely. Tam sta si i ustanovila zopet novi dom, 1 nakar se je sin poročil, in so ] vsi živeli skupaj v miru in lju- i bežni, za vzgled vsem na Ely. i Mama so bili rodom Ljub- ^ Ijančanka. Ker je bil mož v i državni službi, so bili prestav- i ljeni v Črnomelj. Bili so izu-čena babica in so pomagali pri << sto in to porodih. Včasih so mi i pravili, kako so se črnomalj- t ske matere jokale, ko so odhajali. "Takrat sem jim obljubila," so rekli, "da grem v , Ameriko samo za tri leta; kdo bi si kaj takega mislil, da ne bom šla več nazaj!" Mama so _ j pustili doma dva otroka, sina in hčer, ker sta oba študirala. Sin je bil v jugoslovanskem vojnem ministerstvu stalni general, hčerka, ga. doktor Mara Estova, pa profesorica na univerzi. Kaj je sedaj ž njimi, . * se nič ne ve. Oh, ljuba mama, ako grem 1 nazaj ta leta kar si mi bila ta-! ko blizu, ko sem se poročila s 1 Tvojim sinom, moram po pra- * vici reči, da je bilo vse »Tvoje j ' življenje ena sama molitev in eno samo zaupanje v Boga. < ' Ko sem bila v stiskah in ko so se oblaki razprostrli čez > mojo hišo, sem šla k Tebi, o t mama, in se naslonila na Tvo-1 je veliko srce in Ti potožila - vse svoje stiske; Ti si bila edi- - na, ki si me razumela. Rekla - s?: "Hčerka moja, zaupaj v > Boga in potoži se materi Ma-J riji. Boš videla, da se ne boš nikoli zastonj. Ona te nikoli > lie bo pustila proč brez tolažbi be." In tako je tudi bilo. i Njena sobica je bila kot po- - svečen kraj; tam je molila in - klečala po cele ure. Oh, da bi i bilo še kaj takih mater! Naj - hujši udarec je bil za mamo - ko je Bog poklical sina Franci ka tako nepričakovano; ko je nanlreč prišel ven iz rudnika - in se v oblačilnici preoblekel, n se je zgrudil na tla in bil mr- tev. Mislili smo vsi, da tega s ne bo preneslo materino srce. >- Pa ure niso bile še štete. Rekli e so: "O Bog, kako čudna so »- Tvoja pota. Kdo Te naj razu-j me? Mene si pustil in si mi a vzel sina, f otrokom očeta, in i. pustil ženo v blagoslovljenem s, stanu. Naj Ti bo čast in hvala, ki že veš, kaj delaš!" In tako e sta živeli z nevesto še štiri le-i- ta tako lepo, da lepše ne bi a mogli, vse ena za drugo. N.e-h vesto so vedno nazivali "ta moti ja sirota", in ona jim je stre- gla in že naprej uganila vse ^jf" njihove želje. Mama so zelo veliko brali. Amerikanski Slovenec jim je 1 bil zelo ljub. Rekli so, da so tj včasih zadnje cente pomedli, 11 da so ga plačali. Pustili ga pa i ne bi za nobeno ceno; to bi bila njihova smrt. In glede li- y( sta Ave Marija je bilo ravno 1 tako. ^ Zadnjih pet dni so bili v N' globoki nezavesti, ker 'jih je zadel mrtvoud, dokler jih ni angel smrti peljal pred Večne- ^ * ga Sodnika. Mrtvi so ležali na 'Ely, pokopani pa so bili tukaj ( na Biwabiku, kjer sta jih ča- , kala mož in sin. Sedaj so v sre- . ^ di med njima. Mama zapušča- , ... . j ud jo tukaj enega sina in dve hčeri, 22 vnukov in 21 pravnukov, .na in prej omenjenega sina in . hčer in dva vnuka v starem kraju. Da Hčer Ivanka Grahek in nje- *J ne tri hčerke so prišle iz Mil- ^ waukee, Wis., na pogreb. Hčerka Silvija Škedel živi pa 211 v Johnstown, Pa.; ona ni pri- pr šla, pač pa jim je. poslala lep ^ venec. Številni venci in sv. ® maše pričajo, kako so bili mama med vsemi priljubljeni. Odšla si od nas, Ti dobra 8 .duša, ali Tvoj spomin ne bo i šel nikoli odnas. Ti boš med «iami dokler tudi nas ne po-. kliče angel smrti in nas ne ■ združi s Tabo za vedno. . JJ f t Vam pa, dragi Elyčani, Bog ► vsem stotero povrni, kar ste i storili za mamo, in za maše, ) .ki ste jih darovali. Vsem za i vse Bog bodi plačnik! Mary Delak. ™ MEDVED IN KOMAR st (Slovaška pravljica) c i Sešel se je medved s komar- * , jem. "Ti, komar, sedaš na sle- ja herno živo stvar in sesaš iz nje sc i kri," je rekel medved. "No, po- V£ - vej mi, katera kri je najslaj- ni s ša?" S( - "Človeška!" je planilo iz ko-e j marja. i Tedaj se je medved odločil, . „. da pojde za človeško krvjo. Sre- ^ o čal je dečka in ga vprašal: _ z "Stoj! Ali si ti človek?" o "Šele bom!" je odločno od-i- govoril deček, kakor da bi ho-a tel biti v tem hipu dorasel člo- £ i- vek. L a "Nič se ne usti," je zamrmral \r medved. "Kar šele bo, mi nič t- mar." š Hlačal je dalje in srečal be- ^ li rača. * i- "Stoj ! Ali si ti človek?" "Sem že bil," je zakašljal * >- prosjak in se je skrčil, da bi ga 1 n ne bilo videti. >i "Le krči se," je zamrmral J tj medved. "Kar je bilo, ni zame." o Sel je dalje in dalje in je sre- \ j- čal vojaka na konju, e "Stoj! Kdo si?" 1 a "Človek z glavo!" je odvrnil T 1, vojak in pognal konja, r- Ali medved se je pognal za = a njim in grdo rohnel nad njim. š. 8. Vojak se je razjezil, poteg- ji li nil sabljo in mahnil po medve- j io | du, da je iz njega brizgnila kri. s i- Medved ni umel takšne šale o ni in je začel bežati. n in Vojak pa puško v roke in u- 1 m streli za njim. o a, Ko se je sestal medved s ko- h :o marjem, je pravil: "Morda^je e- človeška kri najslajša, ali nik- r bi dar več me na njo ne zvabiš." n e-j "I, zakaj ne?" se je zasmejal r o- komar. _ i e- ''Zato, ker človek ne pozna s DOGODKI pamd Slovtad pm Vesti iz farmarake preatolice Willard, Wis. — V nedeljo 11. aprila bo imelo društvo Najsv. Imena in društvo Sv. Družine, St. 136 KSKJ skupno sv. obhajilo. Spovedovanje se bo vršilo kakor je bilo zadnjo nedeljo oznanjeno v cerkvi. Po sv. maši nam bodo članice Oltarnega društva poskrbele zajtrk, in prosimo, da se ga vsi udeležite. Člani društva Najsv. Imena ta dan lahko poravnajo svoja letna plačila (in zaostanke) napram društvu. Mrs. Fr. Morgal, ki je bila par tednov v bolnišnici, je sedaj doma. Zdravi se povoljno. Mrs. Fr. Lesar, ki tudi že celo zimo nekaj boleha, je zdaj precej boljša. Na kratkem dopustu sta bila doma Eddie Bayuk in Fr. Petkovšek. Oba sta se prav fino postavila, — Ludvig Peru-shek. Dobil diplomo za armadni Signal Corps Cicero, 111. — V sredo 7. aprila je odšel k vojakom Henry Zbašnik, star 21 let, sin Mr. in Mrs. John Zbašnik iz 1800 S. 58th Ave., ki sta zvesta naročnika Am. Slovenca. Henry je ravnokar, po več mesecih izdelal posebni tečaj za Signal Corps, v Lewis Institute, Chicago, III. in je dobil tozadevno diplomo, sedaj pa se bo začelo zanj splošno vojaško vežbanje v armadi. Vsi sorodniki in znanci mu želijo vse najboljše v vojaškem stanu in srečen povratek. — Joseph Fajfar. Nor slovenski poročnik Shfeb'dygan, Wis. ^ Te dni je prišel na dopust Lieutenant Michael Progar, sin Mr. in Mrs. Michael Progar Sr., iz 1833 N. 20th St. To šaržo je dobil šele pred kratkim. Služi pri Field Artillery v Fort Sili, Oklahoma. Pismo iz Slovenije Cleveland, O. — Mrs. Mary Unetič, 16412 Arcade Ave., je prejela potom Rdečega Križa pismo od švoje sestre Ivanke Roje iz Žužemberka. Sestra piše, da je zdrava in da so zdravi vsi sorodniki, ter želi-[ jo vsem tukaj vesele praznike. , V pismih, ki pridejo sem potom Rdečega Križa, domači ne smejo poslati nobenih posebnih poročil, vendar pa je I mogoče na ta način vsaj zvedeti, če so še živi. i ....... . šale. Toliko, da sem planil nanj, - je stegnil name čez meter dolgi - jezik, ki je bil tako oster, da je . segel do kosti. Ko sem se pa i obrnil od njega, je pljunil za menoj in mi brizgnil svetlo stre- - lo v bok, da sem se od bolečine opotekel. Zdaj me boli tudi pod - kožo." s Živahni komar se je smejal - nerodnemu medvedu, toliko da ni počil od smeha. A to se ni 1 moglo zgoditi, ker nima masti, ko pa pije vsem živim stvarem i samo kri. TARZAN (681) IZ OBLIČJA V OBLIČJE , lumt^pornmn h«w»p«pm 8«mc«) Napisal: Edgar Rice Burrongh« ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ HUNSRY ^^^^^^^^^SCA^V-n^^P6AMW£E i^ji i ' ; - 7JrX BfiAST-KNtW THE STRANS6R 3 THE V? FylM Ann iuawtuf i j fTME UON~HAD NEVER'-SEEN A MAN ^^Tifll wAS A *,VAU IN ™E if SAME RE ASON, M V\JM SftScSuS BEAST i BEFORE. IT HALTED, BUT NOT A* IflNfi. ^ ^ STRUGGLE FOR POOD. «T VERY SAVAGE. VJf W WAS UPON WlM ' ! ^ __J CHARGED. " ' • ^V^lT_ L^Kwi _Jj Po nagonu je gladna zverina vede- Tarzan je hladnokrvno premeril Ta lev do zdaj ni še nikdar v id čl la, da ji hoče ta tujec odvzeti hrano, svojega sovražnika, ki je bil pritlikav Iz istega razloga pa je bila ta divja nobenega človeka. Postal je in opa- ki jo je tako težko dobiti. Pripravila in mršav vsled pomanjkanja divja- zver toliko bolj krvoločna. V nasle i P^^^:KathrineBsyuk. 528 Lafayette St, Ottawa. IB. J ► Tajnik: Prank J. Wedk, 301 L|pte Street, Joliet. IIL < \ Zapisnikar: Jofan Meaanfch. 650 N. Hickory St, Joliet. IIL * [ Blagajnik; Jeseph Ktepec, 903 Woodrof Rd„ Joliet, IIL [ ^orni rosJja: Rav. MathewKebe, 223 - 57th Su Pittmburgh, Pa. J j Vrh. zdravnik: Joesph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. IIL J NADZORNI ODBOR: J Andrew Glavach. 17*8 W. 21 at St, Chicago, IB. Joseph L. Draalsr, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. * ; Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet. IIL J « POROTNI ODBOR: ! Joeeph pavlakovkh. 39 Winchdl St, Sbarpsburg. Pa. \ Maty Kovacich, 2294 Bine Island Ave, Chicago, IIL 4 Jefca Denia. 2730 Arthingtca Ave, Chicago, 111. ! \ Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, * 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. 1 URADNO GLASILO: < "AmerikansM Slovenec", 1849-W. Cermak Rd, Chicago. DL ! -v jmn- 1M2 * DSD- svojim članom in članicam ter 2 njih dedičem raznih posmrtnin. poškodnin. bolniških podpor ter drugih J izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. * Društvo a D6D. K lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. drzar z { ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- < ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladin- J ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. <; ^f™?« " » $25^00, $500.00 ali «,000.00. Izdajajo se razližn! J \ certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year J ! Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako pripravljen tisti otoček proda-; ti in da ne zahteva zanj" pre- - velike cene. Nissen si ga je - ogledal. Bil je miljo širok in l dve milji dolg; na njem so bi-, li nasadi kokosovih orehov in ■ kristalno čiste modre lagune ali ribniki. Tam je bil tudi ze- ► lo pripraven kraj za kopali-! sče in na obrežnem pesku se i je sončilo več deklet doma- ■ čink. N.issen je sklenil kupčijo — za pakeljc cigaret, ki ga je stal 11 centov. Ameriški kapetan pravi, da si bo po vojni na tem otoku postavil dom. P -o- [NEMCI POBIRAJO ZVONOVE IZ BELGIJSKIH CERKVA Bern, Švica. — Mednarodni urad krščanskega tiska poroča, so belgijski katoliški škofje i Rjavili v svojih pastirskih pismih obsodbo nazijske izjave, pod katero so pobrali Belgij-]|cem zvonove iz cerkva. Ta izja-,(va nazijev je bila: "Odrejamo I mobilizacijo vseh sposobnih moških in vseh sredstev potreb- DELAVSKA VODITELJA Že več razprav je bilo o tem, ali ima luna kaj vpliva na spremembo vremena ali ne. Ljudje trdijo, da pri pojema-nju lune bolj dežuje in da noč prinese lepo vreme. Meteorologi se še niso izjavili o tem, ali so te napovedi točne, ali pa je to samo praznoverje. Ljudstvo pa se vseeno ne da odpraviti od tega verovanja in mogoče se bo nekega dne dokazalo, da ima prav, kot je bilo to že v več drugih primerih. Primorsko prebivalstvo trdi, da se večina otrok rodi in da večina živali koti za Časa plime. Statistike so to tudi potrdile. Ker pa sta plina in oseka odvisni od lune, bi to pomenilo, da obstoji odvisnost rojstev od luninih faz. Tudi pri živalih, ki žive v prirodi divje, so našli zvezo med raznimi življenjskim funkcijami in luninimi fazami. Tako so ugotovili, da mnoge ptice valijo jajca ob zadnjem krajcu, mladiči pa se ležejo, ko luna raste. Videti je, da tudi na njihovo življenje vpliva periodičnost luninih faz. O tej periodičnosti, ki jo ima luna, vemo največ pri množenju morskih živali, v prvi vrsti črvov in školjk. Klasičen primer je črv palolo, ki živi v južnih morjih. Ako so poslednji členki teh črvov polni zrelih jajčec in semen, se ločijo od teles in plavajo prosto po površini. Domačini Samojskih otokov in Fidži otokov gredo s čolni takrat na morje in love te dele teles, ki so polni jajčec in jih smatrajo kot posebno slaščico. Lov na črve, ki se ga udeležuje na stotine čolnov, traja tri noči. Črv vrže proč del telesa, ki vsebuje jajčeca, vedno dan pred zadnjim mesečnim krajcem, v začetku jeseni. To napravi tudi, kadar je nebo oblačno, in spozna tak dan celo v temnem akvariju! Mnogi morski črvi se približujejo površini morja ob mlaju, da spustijo jajčeca. Vsaka vrsta ima točen čas, ki se ga strogo drži. Podobni pojavi so gotovo bolj pogosti kakor si to mislimo, samo zoologi so se z njimi doslej prav malo bavili. Takim problemom se neradi pošvečajo, ker jih često nimajo za dovolj resne. V najnovejšem času pa se je znanost osvobodila teh predsodkov. Praktični ljudje so v tem pogledu bolj objektivni od znanstvenikov. O zavisnosti rastlin od lune vemo na primer veliko več kot o živalih. Izkušeni poljedelci trdijo, da je treba sejati takoj po meni lune, a žeti, nabirati plodove in sekati drevje, ko luna pojema. Drevje je takrat boljše in odpornejše, plodovi so trdnejši. Ako je drevje posekano, ko se luna manjša, je trše, sadje pa | ne gnije tako hitro, če je obrano v tej fazi. Tega ne trdijo samo naši vrtnarji, poljedelci in gozdarji, ampak slišimo tako mišljenje tudi pri primitivnih narodih do vsem svetu, pri Indijancih, Črncih, Indijcih in Malajcih. Še iz najstarejših časov imamo veliko podatkov o vplivu lune. Celo to trdijo, da rastejo lasje in nohti hitreje, ko se luna približuje fazi. Ne moremo kar tako reči, koliko so vse te trditve resnične in v koliko niso, a vseh ljudskih trditev ne moremo sprejeti kot praznoverje. V časih, ko je bila znanost še v povojih, so ljudje vedeli mnogo kar je danes že pozabljeno. Če pa mnogo stvari preiščemo temeljito, bomo videli, da sta bila stari oče in stara mati prav toliko pametna, kot so njuni vnuki, o vplivu lune pa sta vedela brez dvoma več kot mi. Hlapec Jan Stijn Streuvels Hrup in tekanje nista prenehala. Popoldne so pile kavo, sedele v kuhinji, se spogledovale in polglasno pogovarjale. Jan se je temu izmikal. Nemoteno je čepel na svojem delovnem prostoru iti udarci njegovih statev so preglašali njihov klepet. "Bodo že brez mene vse dobro opravile." Otrok je prišel pravi čas, nekega navadnega, sivega zimskega popoldneva. Sofija s kmetije in Minna sta pomagali. Pozneje so prišle druge ženske v obiske. Vina je ležala zdrava in čila v postelji in je bila srečna, da je rodila fanta. Jan je moral zdaj povabiti brata Tomaža, ki je naslednjo nedeljo prišel s svojo ženo, da bi bila za botra. Otroka so krstili in mu dali ime Jan. Brat in svakinja sta ostala pri kosilu; dala sta otročička spet Vini in kramljala nato o poljedelskih rečeh. Potem sta odšla, da bi bila pod večer spet v domači vasi. Vina je ostala nekaj dni v postelji ter se učila povijati novorojenčka. Potem je Jan kupil zibel in Vina je spet hodila kakor prej po svojih navadnih opravkih. Pogovarjala sta se o veselem dogodku in zdelo se jima je prav dobro, da je prišel ravno v zimskem času, ko je bilo zunaj najmanj dela. A njuno prejšnje življenje, polno miru in zbranosti, je bilo vendar pri kraju. Noč in dan je bilo tekanja in vpitja. Starši so skrbeli za otročička in so se bali bolezni in smrti; zmeraj je bilo treba kaj napraviti in spreminjati. Predvsem je dragoceno malo bitje ostalo središče Vinine delavnosti. Po cele pol dneve je puščala vnemar vse delo, da je previjala ali dojila otroka, in brž ko je zajokal, ga je vzela v naročje, ga zibala in prepevala zraven vse otroške pesmi, ki jih je vse svoje življenje neizpete hranila v sebi. "Tega nisem pričakovala, Jan! Zmeraj sem mislila, da sem prestara, da bi imela otroke." Radost je žarela iz njenih oči; te sreče ni mogla poj miti. "Poglej, Jan, rjave oči ima ko ti!" Vsak hip je moral prihajati, da je pogledal kaj novega na otroku. Pozneje je stopilo v ospredje delo za prihodnje leto. Počasi je veliki dogodek utonil v vsakdanjem vrvenju; Vina je morala vlačiti valjar in brano in je prihajala domov samo določene ure, da je nahranila in potolažila otroka. Z začetkom pomladi se je Jan čutil spet prostega; vso dolgo zimo je bil privezan na hišo in neznosneje ko kdaj ga je težilo to tičanje v sobi. Zatohle tkalnice in mučnega dela je bil do grla sit. Bilo mu je zoprno, da je moral zmeraj gledati isti obraz, zmeraj poslušati iste besede in zmeraj dajati iste odgovore. Na svežem zraku je živel spet zase, nemo, ne da bi mislil, in z neskončnim mirom v srcu. Veter je vel nad lemežem in po zraku so jadrali živahni oblaki, ki so prinašali v deželo dobrodejno vreme. Vlažne, mastne grude so se trus-kajoč valile izpod Janove lopate. Luč je vedno bolj rastla v jutro in večer in spet je bil ves dolgi dan poln delovnega in vendar mirnega življenja. Ze je ležala setev pripravljena in grude so se sušile druga ob drugo. Za Jana so bile grude kos njegovega bitja; njegove roke so jih prekopavale pa so si vendar ostale zmeraj enake. Njegov kos zemlje z grbastimi pobočji je bil razločno omejen in obrobljen z jarkom. Na zahodni strani je rastla vrbova meja in tmjev grm, tam, kjer se je pričenjalo Vorsterjevo posestvo, so stali robati mejniki. Ta del sveta, na katerem je živel in delal, je bil njegov, prinašal mu je vsako leto nove sadeže in zato ga je moral negovati kakor lastno telo. Jan in njegova zemlja sta bila kakor zrastla. Vse drugo naokrog, do koder so mogle njegove oči pregledati ravan, je bil tuj svet, ki se ni menil zanj. Le včasih, kadar je počival, je malo pomežiknil tja čez, da bi primerjal rast tam in tu. Ptice pevke so se spet vrnile in ves božji dan žvrgolele visoko gori v jasnem zraku, ki je bil poln sonca. Drevje se je spet krasilo z mladim zelenjem, ki je polnilo Janove oči s svetlim veseljem. Tiha živahnost narave je Jana razgibavala in ga spravljala v veselo ubranost. Ni se izpraševal, kako je prišlo, da so izginile vse blodnje. Zdaj se je čutil spet trdnega kakor staro drevo, ki je ob svoji uri sodelovalo pri velikem spomladanskem snovanju in lovilo veter, naj je že vel odkoderkoli, zakaj sok se je pretakal po koreninah in skorja se je sušila v sončnem soju. Čez širno polje je Dolf vodil svoja konja. Vprega se je spet risala v zraku ostro kakor otroška sličica. Jan je razločno Čul glasna povelja, ki mu jih je prinašal veter: "Hi, Zan!" — "Bistahor, Lotta!" — "He, preteto vendar!" — In potem spet tise: "Ssstr — "He, hop!" — "Bistahor!" — "Hajd! Ho, ho, hajd, Lotta!" Kmečka govorica je Janu nepretrgoma zvenela po ušesih in ne da bi pogledal tja, je vedel, kako Dolf pri teh besedah poteguje vajeti in kdaj Zan ali Lotta napak stopita in prepočasi ali prehitro topotata po orni zemlji. Včasih mu je bilo, da govori s konji sam in mora paziti, da jih vodi natanko vzdolž brazde. To ga je spominjalo na njegovo prejšnje delo, ne da bi ta trenotek čutil obžalovanje ali veselje. Zdaj je bil priklenjen s svojo hišo in domom in svojim delom na lastno grudo in je hotel z Vino vzgojiti svojega otroka. Vsenaokoli je bila pokrajina posejana s prav takimi majhnimi hišicami in v njih so prebivali Tomaž in Lude ali Karel, torej ljudje, ki jih je poznal, ki so bili tudi poročeni, imeli otroke ter obdelovali polje. Dobro je bilo tako in tako je moralo ostati. Poletje je preteklo kakor že toliko drugih poprej, ne da bi se bali kake nesreče. A nekega dne, ko je stalo sonce najviše, se je začelo klasje sušiti. Potrebnega dežja ni bilo; žitu je grozila poguba. Z vsakim novim kroženjem bi sonce škodo povečalo. Delo je bilo prav izvršeno — pognojili so in posejali, žetev je bila pred vrati — in zdaj naj bi bilo vse zastonj, ne da bi kaka človeška moč mogla pomagati? Dva dni dežja, in nesreča bi bila odvr-njena. A nebo je ostalo jasno in oblaki so bili visoko. Kmetje so bili v svoji nemoči neznatni ko pritlikovci in so hrepeneče strmeli v nebo, ki se je zdelo, da uniči vse njihovo upanje. Vsak je govoril o velikem zlu, ki je zadevalo vse. (Dalje prih.) Tiskarska dela vm vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAE ROAD, CHICAGO, ILLINOIS KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost im*l2V* Tiskana ▼ rečih bar- ; ▼ah. Sredi je ▼ vencu ! sedanji p r e d t ednik ; Zdr. držav Franklin • D. Roosevelt. Okrog in | okrog so slike vseh do- ; tedanjih predsednikov ! Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo je spominska plošča in na nji tiskano v okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika je v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep kras in zgodovin-poigenliivosl za vsak amenkanski dom. Ker nas naši "tiT^fn^ld za njo poprašujejo, smo jih še nekaj dobili Slika stane $1.50 brez posiljatvenih stroškov. Pošiljaivene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo telijo. Naročilu je pridjati potrebni znesek in ga poslali nas AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 41 ■ NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik «4 NOVI ■ SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak RiL, Chicago, Illinois I- * * t*** X )tMM«MM4M**»*M*MM«M*»«M**MIM»«tl*«MMM*M**«**«*M*MI*tHMM*H MEH ZA SMEH NADRLSE JE Znan odvetnik je zagovarjal bogatega mladeniča radi tatvine, in sicer tako spretno, da je bil le-ta na podlagi izvedenške-ga mnenja radi duševne nepre-sodnosti popolnoma oproščen. Ko prideta v pisarno, mu odvetnik čestita in ga narahlo o-pomni na dogovorjeno nagrado 500 dol. Klijent pa skomizgne z ramami, se obrne, kakor da gre, in pravi z zlobnim nasmehom: "Takrat, ko sem Vam bil oblju- bil tako visoko nagrado, sem bil seveda tudi že duševno ne-presoden!" SRČNI VZDIHLJAJ Gimnazijec (prevaja iz grškega) : "Oh, zakaj si ni Homer pridržal pravico prevajanja!" DOBER M02 "Oh, kako sem vesela, da imam tako dobrega moža. Kaj ne, Jože, odkar si mene vzel, nisi naprayil nobene neumnosti več?" ' "Ne," odvrne Jože, "tista je bila zadnja." r Stran 4 r AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, aprila 1943 FQB^ICTORY WAR #afBONDS 1 JfsrSiisTAMPS Ko bt ne bila sila, bi bila iej iz sila. Stalin je zadnjič zopet _ s1 nekaj pogodrnjal radi druge k fronte, katere ni. V Washing- i tonu so razumeli, v Londonu T tudi, ampak v Londonu mora- r, jo molčati, ko ni, v Washingto- b nu lahko rečejo kako, in prav r ogorčeno so rekli, da "gre do- s sti v Rusijo", in našteli so, kaj V vse gre tja, in poslanik Stand- s ley je pičil, da Rusi ne povedo l Rusom, kaj vse gre v Rusijo,1 in baje pojde še k Stalinu se r pritožit, ker ne povedo, in V:S ! Washingtonu so morali malo c ! gasiti, ker je skoroda vzplam- i telo. Ali ne vidite, da bi bila i že prava sila, ko bi ne bilo si- 1 le? Izgeda, da se diplomati že J ' sabljajo. In to zdaj, ko je sila f še na vrhuncu, in ko so Nemci j t poraženi Nemci, mogli vreči j i 340,000 izpočitih vojakov na ! , rusko fronto, in v Rimu s ko- 1 * lom kažejo, da je bilo to mo-\ goče, ker ni druge fronte, in ^ ko se morajo tupatam Rusi*u-b ► mikati! Ali ne bliska vsaj, da- ' ► si groma in treska še ni? Sa- ► mi razmišljujte, ako imate kaj » soli v glavah. ► * ' Kako je v Rusiji glede vere, ' j je težko dognati. Mnogi pri- i !| hajajo v Ameriko z namenom,! da bi Ameriko spoznali, in ko! < J pišejo o Ameriki, udarijo po- < [ gostoma daleč v stran. Ame- < i rike niso pravilno zapopadli., <| Študiranje Rusije je silno o-: <1 težkočeno. Le mimogrede m o- . <; re kdo kaj zapaziti, ali objek- i j! tivno zadene, je vprašanje, j j t, Opazovanje pojavov kake de-; * I žele je dalje odvisno tudi od! ; I duševnega razpoloženja c»pa- ! < * zovalca, toraj od njegovega <; subjektivnega stališča. Komur ■ ! [ je Rusija iz subjektivnega j razlega pri srcu, da odobruje -; stremljenje v Rusiji, utegne vi- < J deti vse v najboljši luči in so- < \ diti ugodno, kdor najmanj op-j! rezno, skeptično gleda na raz- < I mere v Rusiji, bo pač vrlo skeptično presojal vsak pojav, i < l Podomače izrazimo to, ko pra-j! vimo, da kdo gleda na razmeji re s pobarvanimi špegli; rde-J ► če špegle kažejo vse rdeče, ; ► zelene vse zeleno, v resnici pa ^ ni vse le rdeče ali zeleno. = Baje so se ti nečedni in ateistični Sovjeti že večkrat pri-bliževali — Vatikanu. Špegle imaš, ko gledaš na Vatikan? Približevanje bi kazalo, da smatrajo Sovjeti Vatikan za činitelja, preko katerega ne morejo iti, ali jim najmanj ne kaže, da bi šli preko njega, kakor bi bil ta Vatikan gola ničla. Prav zadnje dni je baje odšla posebna komisija zastopnikov ruskih Sovjetov v Vatikan. Ako so kake obravnave, je to zadeva dotičnih krogov, za kaj gre, bo težko dognati komu, ki ni poleg, in navadno se obravnava z uradno tajnostjo. Ne gre za vsebino obravnav, ako se obravnava. Dejstvo je, da so Sovjeti hoteli priti v stike z Vatikanom, in dejstvo utegne biti, da je odšla tja te dni posebna sovjetska komisija. Te dejstvo se lahko ocenjuje ali precenjuje, in Ivan Molek ocenjuje to dejstvo v posebnem člančiču. Kako? Stiki, poiskusi priti v stike. Ti so dejstva, vzeti se jih mora, ker so dejstva. Izpremembe da bi baje bile pri verske'm naziranju Sovjetov. Well, tu se odpre drugačno polje, in kake špegle bi prišle na vrsto. Ali pridejo? Izgleda tako. Težko, da bi se bili Sovjeti izpremenili pri naziranju o veri, ker ateizem je o-stal ateizem, le razmere izven območja Sovjetov bi se mogle izpremeniti, neki ruski krogi pač da so se malo izpremenili, ker tako se poroča od več strani. Zopet so špegle na vrsti. Komur je za vero in boljše versko naziranje, bo izpre-I memb vesel, komur je pa vera le nadležna cokla, ki ves napredek zavira, bo rekel, da so izpremembe le " w i s th f u 1 thinking", le gola želja, da bi tole izpremembe. Ivan Molek meni, da do izprememb ni prišlo. Stari so morda ostali, kakršni so bili, mladi so pa postali ateistični, in pri teh ne pride do izprememb. Mogoče, 'da je tako,- ne morem trditi, da ni tako, niti ne morem zanikati, da ni tako. ; Ampak stiki z Vatikanom, to so dejstva. Ali se je-Stalin izpremenil, "spreobrnil"? Bi bila njegova zadeva, bojim se . pa, da se ni izpremenil. Cemu . potem poizkusi priti v stike? . L Ivan Molek sodi, da je vse to ie "radi ekspedience sovjetske . i zunanje politike". Zopet mo-l' ram reči, da je morda tako, . gola ekspedienca, ker tako bo-{ lje kaže Sovjetom, ker bi jim politično hasnilb. Molek do-v stavi : "Nekateri naši krogi ze-» lo zamerijo Rooseveltu, ker _ včasih pošlje nekakšnega pri-_ vatnega poslanika v Vatikan. _ Če so ti krogi dosledni, morajo . zdaj obsoditi z reakcionarjem 3 tudi Stalina, če je res poslal rusko misijo v Vatikan". Pra-_ ] vilno, povsem dosledno. Ako je tam, mora biti tudi tu, am-pak prav pri Amerikancih ali >t vsfaf :ori nekih amerikanskih a krogih je doslednost uboga Je-| rica. s Vsa zadeva pa izgleda, da i- je nekim krogom silno na poti, e ako se sploh kdo za ta Vati-? kan zmeni, da je Vatikan še a neki Činitelj, ko bi zdaj v mo-a dernih časih že vendar bil čas, e da Vatikan za vedno izgine e i iz površja zemlje, in bi bil i, | čas, da zavlada ateizem vsepo-a vsod in ostane pri ateizmu, pri e verskem nihilizmu. >- Well, takim krogom lahke i- tudi jaz zasolim: "Wishful thinking", želite tako, pa bo 7, j ostalo le pri željah, ker Vati-ti kan ne bo izginil, in prišlo bo o do stikov z Vatikanom, če je t- tem krogom ljubo ali ni ljubo. j- Stiki so dejstva, vsebina stikov morejo biti le ekspedience, )- ampak Vatikan je tudi dej-i, stvo, če pride do stikov vsaj, e j In Vatikan bo ostal dejstvo, >- ko bo nas vse že davno le prah ie in pepel v globokem grobu ali s,! .morda po hudo vročem ognju.