IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXI ŠT. 12 HRASTNIK, 19. 12. 1979
Letos sta se dopolnili dve desetletji našega glasila STEKLAR. Ob prizadevanjih širokega kroga članov naše delovne organizacije je ta list našel vsak mesec pot v našo delovno sredino. To, dvanajsto številko smo posvetili tudi temu jubileju. Glasilu smo nadeli nekoliko spremenjeno podobo, v kateri bo izhajal tudi v bodoče. Oblikovno je glavo za naslovno stran zasnoval in izdelal tov. Slavko Marčen.
17. novembra 1979 pa je bila v delavskem domu Hrastnik slavnostna seja ob praznovanju tega jubileja, na kateri so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Hrastnik, predsednik skupščine občine in predstavnik izvršnega sveta občine Hrastnik, predstavniki DPO in samoupravnih organov Steklarne Hrastnik in individualno-poslo-vodni organi DO, temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
Na slavnostni seji je spregovoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Janez Ciglar:
Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje!
Letos poteka dvajset let, odkar je v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik izšla prva številka glasila Steklar, ki smo ga skozi ti dve desetletji ohranili in razvijali, tako da je postal stalna oblika pretoka informacij.
Skladno s povečevanjem vloge in položaja delavskega razreda v procesu graditve socialističnega samoupravljanja, ko so delavci poleg proizvajalne funkcije po letu 1950 prevzeli tudi upravljalsko funkcijo, so se pojavile tudi številne pobude po bolj organizirani obliki obveščanja delavcev.
V skladu s temi usmeritvami je na pobudo delavskega sveta delovne organizacije in družbeno-
političnih organizacij Steklarne Hrastnik stekla aktivnost formiranja takšne oblike prenosa informacij tudi pri nas.
Prva številka Steklarja je bila tako izdana v mesecu juliju leta 1959, vse od takrat pa je časopis redno izhajal. V vmesnih obdobjih je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb, ko je Steklar izhajal nekaj časa tudi kot priloga Zasavskega vestnika.
tičnih organizacij Steklarne, pa tudi zainteresiranosti delavcev, ne samo obdržal teh 20 let, ampak tudi razvijal.
Skozi mnogo let, ki jih šteje ta časopis, se je zvrstilo pri njegovem nastajanju precejšnje število sodelavcev: s pomočjo njihovih idej, odgovornosti, vztrajnosti in pripravljenosti smo tudi temu časopisu vtisnili utrip našega delovnega okolja, z vsemi uspehi in
Ob zahtevah, ki nam jih narekuje družbena praksa, si moramo aktivno prizadevati, da proces informiranja delavcev vključimo kot faktor, ki bo dajal delovnemu človeku realno osnovo za uresničevanje njegove funkcije in vloge samoupravljalca.
Naloga, ki je pred nami na področju obveščanja in ki jo izpolnjujemo tudi v svoji vsakdanji samoupravni praksi, ni lahka. Na
težavami, ki so se zvrstile skozi ta leta. Z njihovo pomočjo, prispevki in podporo glasilo danes beleži 20 let izhajanja, kar je vsekakor pomemben jubilej. Pomemben prav gotovo tudi zaradi vloge, ki jo posvečamo danes obveščenosti ' delavcev.
V	skladu s procesom podružb-ljanja informiranja smo v Steklarni Hrastnik ob uveljavljanju obveščanja namenili pozornost ne samo oblikam in možnostim pretoka informacij, ampak tudi krepitvi samoupravne organiziranosti, povečanju vloge in uveljavljanju družbenega organa za informiranje, pa tudi uredniškega odbora.
V	sistemu, socialističnega samoupravljanja, ko smo vodilno vlogo in odločanja prenesli na celoten delavski razred, postaja tudi sistem informiranja sestavni del družbene stvarnosti, v okviru katere uresničujemo svoje interese na vseh področjih družbenega življenja. Informacijski sistem je temeljni pogoj za delovanje in nadaljnjo graditev samoupravnih odnosov, zlasti uveljavljanje delegatskega sistema.
Po letu 1965 smo znova dobili svojo lastno izdajo, kakršna je pred nami še danes.
V tem obdobju izhajanja glasila je zaslediti vidna prizadevanja pri usmeritvi njegove vsebine. Dvajset let danes ne pomeni le počastitev tistega prvega koraka, ampak dolgoletnega razvijanja glasila, ki se je ob pripravljenosti in podpori samoupravnih organov, vodstva in družbenopoli-
Del udeležencev/ slavnostne seje
področju, da bodo informacije delavcu temeljna in realna podlaga za njegovo odločanje, nas čaka še ogromno dela, kljub temu da nam že sedanje oblike nakazujejo bistvene kvalitetne rezultate. Poglabljanje sistema obveščanja v smeri njegovega podružbljanja i-ma prav gotovo velik odraz tako v kvaliteti sprejemanja odločitev,
Prvi odgovorni urednik Anton Sihur prejema priznanje
20 let Steklarja
(Nadaljevanje s 1. strani)
nadaljnji graditvi našega sistema, z izpolnjevanjem načel o pravočasnosti, realnosti in dostopnosti informacij pa velik vpliv tudi na samo motiviranost delovnega človeka za sprejemanje informacij.
Zavedati je potrebno, da informiranje v združenem delu deli u-sodo samoupravljanja v združenem delu nasploh.
Ob uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v naši družbeni praksi so se zabrisale tudi meje med tako imenovanimi notranjimi in zunanjimi dejavniki. Povezava z zunanjimi dejavniki je nujna in potrebna.
Članica prvega uredniškega odbora Justa Bevec prejema priznanje
Uresničevanje delegatskega sistema omogoča delovnim ljudem v združenem delu enakopravno in neposredno odločanje o pogojih in rezultatih njihovega dela in samoupravno urejanje skupnih družbenih zadev. Številne težave, s katerimi se na tem področju še srečujemo, pa izhajajo v določeni meri prav gotovo tudi s področja komuniciranja in informiranja v procesu delegatskega odločanja.
Jože Gerhard je polnih 15 let urejeval Steklarja
Ta slavnostna seja je posvečena jubileju ene od oblik obveščanja, ki smo jo razvijali dolgo vrsto let in izhaja iz prvega desetletja uvedbe samoupravljanja pri nas. Z razširitvijo samoupravnega odločanja na vsa področja družbene sfere prerašča tudi informiranje v sistem, s tem pa se vse širše razgrinjajo tudi zahteve po kvalitetnem obveščanju, po iskanju novih oblik in možnosti, kakor tudi po tesnem sodelovanju vseh družbenih dejavnikov.
Naj na koncu v imenu samoupravnih organov Steklarne Hrastnik izrečem vse priznanje in zahvalo vsem tistim, ki so sodelovali pri formiranju glasila Steklar, kakor tudi vsem tistim, ki
so vložili svoj trud v dograjevanje sistema informiranja v delovni organizaciji.
Na seji so bila podeljena tudi priznanja posameznikom in organom, ki so s svojim delom prispevali delež pri oblikovanju glasila, kot pomembne oblike obveščanja v Steklarni Hrastnik. Težko je ob tej priložnosti poiskati in najti vse, ki so dali Steklarju svoj prispevek. Naša zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so se angažirali pri izhajanju časopisa s svojimi
4.	Jože Gerhard kot dolgoletni odgovorni urednik glasila Steklar, ki je skoraj polnih 15 let vodil izdajanje in urejanje časopisa. V vsem tem obdobju je časopis izhajal redno, tov. Gerhard pa se je ob tem angažiral tudi na področju fotografije, beležil dogodke na filmski trak in nam tako ohranil pestro zbirko slikovnega materiala iz življenja in dela kolektiva.
5.	Franc Šuštar kot predsednik uredniškega odbora Zasavskega vestnika, v okviru katerega je v
Predsednik skupščine občine prejema priznanje
sestavki z različnih področij in oblik, s svojim delom, zanimanjem in idejo.
Predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata DO tov. Risto čičič je podelil priznanja, ki so jih prejeli:
1.	Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik, ki je že v samih začetkih krepitve vloge samoupravljanja pravilno ocenil pomembnost področja informiranja delavcev kot pogoj za njegovo nadaljnjo graditev. Tako je bil s sklepom delavskega sveta o izdajanju lastnega časopisa začrtan pomemben korak pri nadaljnji aktivnosti za obveščanje delavcev.
2.	Družbeni organ za informiranje v DO, za uveljavljanje sistema informiranja in prispevek v procesu podružbljanja informiranja v delovni organizaciji. .
3.	Člani prvega uredniškega odbora glasila Steklar:
•—• Anton Sihur, kot prvi odgovorni urednik glasila. To funkcijo je opravljal vse do leta 1961. ko je Steklar nekaj časa izhajal v okviru Zasavskega vestnika;
—	Justa Bevec, Alojz Janežič, Maks Mrcina, dipl. ing., Stane Radej, Franc Tramte, dipl. oec., kot člani 1. uredniškega odbora, ki so aktivno sodelovali pri oblikovanju glasila, ves čas tudi s svojimi lastnimi prispevki in
—	Viktor Rački, kot član 1. u-redniškega odbora, stalen dopisnik Steklarja, aktivno je sodeloval tudi pri urejanju Steklarja v okviru Zasavskega vestnika, v celotnem obdobju 20 let je bil član uredniškega odbora, v zadnjem obdobju pa predsednik tega odbora.
času izhajanja tega vestnika kot priloga izhajal tudi Steklar.
6.	Skupščina občine Hrastnik. V okviru uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov se zahvaljujemo skupščini občine za sodelovanje pri informiranju delavcev Steklarne Hrastnik o delu in vprašanjih s področja dela zborov občinske
skupščine.
7.	DO Aero TOZD grafika Celje za trajno in dolgoletno poslovno sodelovanje na področju tiskanja glasila, kjer smo v tem kolektivu ves čas naleteli na veliko mero sodelovanja, pripravljenosti in pomoči pri delu, oblikovanju in nastajanju časopisa.
8.	Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik za vzgojo in spodbujanje mladih dopisnikov v okviru literarnega krožka, mladinske in pionirske organizacije in prizadevno delo mentorjev, kakor tudi mladih dopisnikov, katerih prispevke smo redno prejemali.
9.	Janko Strgaršek in Franc Vidovič za aktivno delo pri formiranju in vodenju mladinske pri-loge Steklarja — Glasa mladih.
10.	Anton Bezgovšek kot urednik Glasa mladih v zadnjem obdobju, ki je aktivno vodil oblikovanje mladinskih informacij ter s tem prispeval, da je Glas mladih v tem času redno izhajal.
11.	Jože Premec za dopisništvo in kreativno oblikovanje prispevkov za Steklarja, predvsem s področja športno-rekreativne dejavnosti, kakor tudi vodenja rubrike pogovorov z delavci, v katerih je zajemal aktualna vprašanja iz naše vsakdanje delovne prakse.
Jasna Kosm
Povedali so
Naredili smo kratek sprehod po temeljnih organizacijah in povprašali za mnenje nekatere sodelavce, kaj menijo o našem glasilu.
Robert Halzer, steklar
S Steklarjem sem zadovoljen. Občutek imam, da ga tako sprejemajo tudi sodelavci okrog mene. Vsebina je pestra, lahko rečem, da vsebuje glasilo za vsakega nekaj. Prav je, da imajo tudi mladi svoj del časopisa. V redu se mi zdi tudi to, da Steklarja prejemajo tudi naši upokojenci, ki ga prav gotovo tudi z zanimanjem preberejo. Mnenja sem, da zajema Steklar aktualne in pri-mero.e informacije, ki jih lahko prebereš, če te zanimajo. Za daljša obvestila oglasne deske namreč niso tako primerne.
Ernest Sihur, inženir varstva
pri delu
Zakon o združenem delu določa in nalaga OZD dolžnost, kakšne morajo biti informacije, kako posredovane in o čem morajo biti delavci informirani. Mislim, da z mesečno izdajo Steklarja delno uresničujemo ta določila, saj smo delavci prek tega časopisa obveščeni o delu in izvrševanju sklepov samoupravnih organov, o delu DPO, društev, o poslovanju, ostalih vprašanjih itd. Iz vsebine Steklarja je pogosto razbrati, da družbenopolitične organizacije in društva bolj aktivno delujejo na področju obveščanja delavcev o
O čem smo pisali v prvih številkah
o Steklarju
svojem delu, kot pa na primer delegacije SIS in delegati zbora združenega dela.. Zdi se mi tudi, da bi Steklar moral biti vir izobraževanja s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. Tu bi se morali vključevati neposredni vodje s svojimi prispevki o specifičnosti delovnih mest, izvorih nevarnosti in pravilnega in varnega načina dela. Ta moja opažanja niso pomanjkljivost uredniškega odbora, ampak premajhna angažiranost nekaterih neposrednih vodij.
Ivan Matko, kontrolor orodja
Steklar se je v vseh teh letih vsekakor izpopolnil in razširil v pozitivnem smislu. Ze dalj časa obsega sedaj tudi Glas mladih. Rad sem prebral tudi razgovore z našimi delavci, saj smo se prek njih na zanimiv način soočali z določenimi vprašanji. Težko pa je v številki, ki izhaja mesečno, zajeti vse, vendar mislim, da Steklar zajema dovolj raznoliko področje informacij. Vprašanje je le, koliko smo mi sami zainteresirani, da jih sprejmemo.
Marija Simerl, kontrolor stekla
Steklar mi je všeč. Zdi se mi primerna oblika posredovanja informacij. Zveš lahko tisto, kar te s področja dela in življenja v Steklarni zanima, ne samo v enpte-meljni organizaciji, kjer si zaposlen, ampak za celotno delovno organizacijo. Prav pa je tudi, da so zajete aktivnosti izven Steklarne, kar tudi rada preberem. Tisti, ki želi biti informiran, bo v raznih obvestilih in tudi v Steklarju našel marsikak odgovor in informacijo, le zanimati se je potrebno in prebrati.
Zanimivo je prelistati prve številke Steklarja. Cas jim je že vtisnil svoj pečat, toliko stvari se je od takrat spremenilo, razširilo. Steklarna Hrastnik je v tem času doživela dosti sprememb, modernizacij, nove organiziranosti. Tisti, ki ste bili leta 1959 že zaposleni v Steklarni, se prvih številk prav gotovo spomnite. Vsebujejo članke o rezultatih poslovanja, proizvodnji, zgodovini steklarskih izdelkov, kadrovskih vesteh, -sej ah delavskega sveta, društvih, o delu sindikata, izobraževanju delavcev, zgodovini mladinskega gibanja in še bi lal,iko naštevali. Povzemamo nekaj-člankov iz prvih številk.
Delo kluba mladih
proizvajalcev
Klub mladih proizvajalcev v naši tovarni je bil ustanovljen 9. februarja 1959 na pobudo tovarniškega komiteja mladine. Klub ima 64 članov, njegovo delo je bilo določeno s programom, ki je obsegal politično-ekonomska predavanja, strokovna predavanja in praktičnoijdelo. Obdelali smo o-snove iz ekonomike, vodenje podjetij, izračun in določitev delovnih norm, izračun plač, zakon o delovnih razmerjih in še druga tekoča vprašanja.
S strokovne plati smo obdelali produkcijske faze od surovine do izdelka, električno energijo v gospodarstvu ipd.
Mimo teh vprašanj pa so v klubu mladih proizvajalcev preda-vali še naši domači - tovarniški strokovnjaki, ki . so se mudili na študiju v inozemstvu. Ker je krajevna organizacija SZDL v Hrastniku organizirala ljudsko-pro-prosvetna predavanja, jih je tudi naš klub vključil v svoj program obveznih predavanj, in sicer: naši ljudje v svetu, arabski svet se
Stane Senegačnik, tehnolog
Pozitivno je, da imamo svoje glasilo, to zasnovo pozdravljam. Tudi z vsebino' našega časopisa sem v primerjavi z ;fme'katerlm| drugimi, ki sem jih bral, zadovoljen^: Nekoliko pogrešam članke s področja zgodovine steklarstva in današnjih dosežkov na področju steklarske tehnologije. Informacij o samem poslovanju pa je po mojem mnenju dovolj. Delavci so se na Steklarja navadili, sprejemajo ga in imajo že tudi določen odnos do njega.
prebuja mladostni kršilci družbenih odnosov, ZDA v očeh Evropejca, atomi v službi miru.
V tem obdobju je imel klub pet posvetovanj z direktorjem tovarne. V klubu je 26 članov Zveze komunistov.
Dosedaj Se imel klub za svoje člane naslednja predavanja:
—	Kako si izračunaš plačo (predaval Jože Žlindra)
—	Zakon o delovnih razmerjih (Franc Sergan)
—	Socialistična družba in mlad človek (prof. Žnidar)
—	Mojjg vtisi iz Amerike (ing. Edo Birsa).;
Pregled predavanj v obdobju 1959/60:
1.	Polletna bilanca
2.	Problemi proizvodnje
3.	Socialistična družba in mlad človek (2. del)
4.	Principi in način izračunavanja norm v industriji in pri nas
5.	Merilna tehnika v steklarski industriji .
6.	Moderna linija v steklarstvu
7.	Pregled nezgod pri delu
8.	Obisk najstarejšega člana NOV v Hrastniku
9.	Planiranje proizvodnje in kontrola
10.	Vzroki napak v izdelkih
11.	Program rekonstrukcije steklarne v letošnjem in prihodnjem letu
12.	Posvet o delu mladih
13.	Priprave na letno konferenco
Predlogi kluba upravnemu odboru pa'SO bilt naslednji: da se izloči več sredstev za izgradnjo stanovanj, ureditev ustreznega samskega doma, predlog za ustanovitev izobraževalnega centra v Steklarni ipd.
Iz poročil o rezultatih poslovanja v letu 1959, o delovni sili 6-mesečno poslovanje:
Z investicijskim programom in perspektivnim planom je bilo predvideno -za leto 1958 1.235 zaposlenih, v letu 1959 pa 1.210 zaposlenih. Dejansko stanje kaže na povečanje števila zaposlenih, in sicer v letu 1958 1.245 in v letu 1959 1.270 zaposlenih. To povečanje je bilo delno potrebno zaradi daljših transportov. Poseben problem pa je fluktuacija delovne sile, saj se je v tem polletju menjalo 10% zaposlenih . . .
Združenje industrije nemetalov Delavski svet je na enem od svojih zadnjih zasedanj obravnaval obvestilo o ustanovitvi novega združenja S stručno udruže-nje industrije nemetala. Jugoslavije, katerega člani so tudi predstavniki steklarn Pančevo, Para-čin in Hrastnik.
Na prvi seji so bili formirani odbori, za lažje in normalno delo združenja. Ing. Birsa je bil imenovan za predsednika odbora za napredek proizvodnje. Na 1. seji združenja je prisostvoval tudi; predsednik' industrijske zbornice Jugoslavije. Sodelovanje v takšni obliki bo zelo koristno za napredek v proizvodnji. Določena je bila tudi delegacija za obisk v Italiji, ki bo obiskala nekaj tovarn s tega področja v sosednji državi.
Ali poznate avtomat KS 6 Večkrat stoje pred avtomatom steklarji, ključavničarji In drugi delavci in opazujejo železno gmo-
to, imenovano avtomat. Želimo podati nekaj tehničnih podatkov, da bi tisti, ki si ga želi. ogledati, poznal tudi osnove delovanja stroja.
KS 6 je avtomat, ki spada v skupino tipa Karussel. Opremljen je s 6 samostojnimi sekcijami, pri katerih je vsaka posamezna enota zase, Z avtomatom je mogoče izdelovati izdelke po višini in teži, meja te razlike pa je do 20 %. Vsekakor je boljše, če stroj dela na vse enake artikle. Sestavljen je iz podnožja, pogonskega mehanizma, tračnic, vodil, krivulj, cilindričnega bobna, na katerem se 1 regulira zrak, dovodnih in ostalih instalacij. Na stroju se izdelujejo stekleničke. Odjemanje steklenic iz modela je mehanizirano z mehansko roko, ki odvzema le eno vrsto steklenic.
Avtomat zahteva nego in natančno izdelavo modelov. Če navedem nekaj podatkov o produkciji po tabeli, dobimo naslednjo sliko:
— 240 g v 24 urah, 22.000 kosov
/Sflf? 140 g v 24 urah, 38.000 kosov
80 g v 24 urah, 54.000 kosov
25 g do 30 g v 24 urah, 65.000 kosov.
Ti podatki so povprečni. Maksimalna višina avtomata je 2,40 m, krog modelov 1.900 mm, naj večji premer 2.150 mm, razdalja osi po dolžini 1.500 mm, po širini 1.200 milimetrov. Moč motorja je 2 KS, število obratov se da brezstopenj-sko regulirati in sicer od 2—8 o-bratov na minuto, njegova teža pa znaša 4.300 kg.
Nekaj misli sekretarja OK ZK
Hrastnik ob zaključku leta 1959
Za nami je leto 1959, polno u-spehov v izgradnji naše socialistične družbe. V tem letu so prišli jasno in otipljivo do izraza napori naše skupnosti, da zagotovi boljše in lepše življenje delovnim ljudem. V tem letu se ne ponašamo le z uspehi v industrijski proizvodnji, temveč tudi s splošnim napredkom na področju kmetijstva. Prvič po osvoboditvi smo se osamosvojili v preskrbi z žitom, katerega uvoz je predstavljal dosedaj veliko breme ,Za naše gospodarstvo. Vzpostavili smo gospodarske odnose z mnogimi državami, s katerimi dosedaj še nismo trgovali.
Splošni napredek našega gospodarstva in družbenega življenja se odraža tudi v hrastniški skupnosti, še posebno pa v Steklarni, ki se lahko ponaša z novimi tovarniškimi objekti, ki so živo nasprotje staremu delu tovarne. Delovni kolektiv Steklarne je dokazal, da zna kot dober gospodar ravnati' s sredstvi, ki mu jih je dala družba v upravljanje. To se vidi ne le v izredno hitri izgradnji, ampak v istočasnem naraščanju proizvodnje. Steklarna Hrastnik se je uvrstila na pomembno mesto med proizvajalci stekla, tako na svetovnem, predvsem pa evropskem tržišču. Prepričani smo, da bo delovni kolektiv Steklarne Hrastnik tudi v prihodnjem letu nadaljeval s prav takšno delovno vnemo v boju za izpolnitev petletnega perspektivnega načrta ter korakal po poti, ki jo je začrtal tudi program Zveze komunistov Jugoslavije.
Prvi odgovorni urednik
Tovariš Anton Sihur, sedaj že upokojen član naše delovne organizacije je bil prvi odgovorni u-rednik glasila Steklar, katerega formiranje sega nazaj v leto 1959, ko je izšla prva številka.
Kako se spominja tega urednikovanja?
Delavsko upravljanje se je začelo takrat vedno bolj uveljavljati in širiti in s tem se je krepila tudi ideja po neki obliki obveščanja delavcev. Spomnim se, da je bilo takrat organiziranih več posvetov v zvezi s tem področjem, ki sem se jih udeležil tudi sam. Potem je tudi naš delavski svet dal pobudo, da se ustanovi glasilo. Glede tega potem nismo dolgo okleval® Kar hitro smo poprijeli za delo. Tisk je prevzela tiskarna v Celju, naš u-redniški odbor se je posvetoval in zbiral prispevke. Precej smo pisali tudi sami. Tako je julija izšla prva številka Steklarja. Pri samem delu kakšnih izrazitih težav nismo imeli, sestajali smo se redno. Odgovorni urednik sem bil od samega začetka do nekako leta 1961. Tudi drugi kolektivi so uresničevali to pobudo in osnovali časopis, bili so poskusi, ki so jih nekateri tudi razvijali dalje in imajo še danes svoj časopis, dosti pa je tudi tistih, pri katerih je ta oblika zamrla. Glasilo Steklar je takrat med delavci naletelo na pozitiven odziv, razveselili so se ga. Zelo me veseli, da se je Steklar obdržal skozi vso to dolgo dobo in želim, da se tudi vnaprej. Kot upokojenec ga tudi sedaj redno prejemam in z veseljem prebiram.
Tov. Sihur, hvala za razgovor.
Jasna Kosm
ZAHVALA
Ob odhodu iz delovne organizacije se zahvaljujem sodelavcem iz remontne delavnice za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na tovariško in prijateljsko sredino remontne delavnice TOZD-4.
Tone Bezgovšek
Perspektive ročne proizvodnje
V Skopju je bil 8. 11. 1979 sestanek jugoslovanskih proizvajalcev stekla, in sicer je bila tema »Perspektive in tendenca ročne proizvodnje steklenih izdelkov«. Sestanka so se udeležili predstavniki večjega dela jugoslovanskih steklarn; iz Steklarne Hrastnik sva se tega sestanka udeležila E-rih Vovk in jaz. Glede na našte stališče do te problematike smo se pri nas dogovorili za ustrezne točke in le-te sem vgradil v referat, ki sem ga na sestanku tudi prečrtal.
Vsebina je naslednja:
Uvodoma želimo poudariti, da razumemo pod imenom ročne proizvodnje pihanje ali prosto oblikovanje steklenih izdelkov. Ta vrsta proizvodnje se je v Steklarni Hrastnik zmanjšala v zadnjih 10 letih za več kot polovico. Do tega zmanjšanja je prišlo iz dveh glavnih razlogov:
1.	Poklic steklarja ■—■ delavca v ročni proizvodnji steklenih izdel-kov -S je nezanimiv z vidika težavnosti dela kot tudi glede na zaslužek. Zanimiv je v tej zvezi podatek, da se v ročni proizvodnji naše tovarne ni zaposlil noben mlad delavec^H domačin — že nekaj let nazaj.
2.	Zaradi rentabilnosti smo določen del ročne proizvodnje prenesli na avtomatsko proizvodnjo — na primer nekatere vrste kozarcev. Seveda pa pomeni to le manjši del zmanjšanja ročne proizvodnje.
Podana je groba slika in vzroki za tako stanje na področju ročne proizvodnje v naši tovarni. Če pa malo širše razmišljamo o tem, pridemo do nekaterih ugotovitev, ki so bile do sedaj neznane ali pa z njimi nismo hoteli računati:
a)	V preteklem, obdobju smo prvenstveno izdelovali ročne steklene izdelke po željah kupcev, torej ne originalne in zato tudi cenejše. To je imelo kot posledico nižji ustvarjeni dohodek in s tem tudi nižje plače.
b)	Neposredno v zvezi s predhodno točko je tudi sama selekcija asortimana. Vprašanje je namreč, kaj res spada v ročno proizvodnjo. Ob pametnem načrtovanju asortimana tipično ročne proizvodnje bi verjetno odpadle določene vrste izdelkov, ki prej spadajo na stroj.
c)	V zvezi s točko 1. in 2. sta tudi zasluižek oziroma težavnost dela, ki sta sicer navedena kot glavni razlog nezanimivosti steklarskega poklica. Če gledamo cene, asortiman je slabo plačan; če ročno izdelujemo stvari, ki so primerne za strojsje tempo dela izredno naporen in to dodatno odbija ljudi od te vrste proizvodnje.
Malo globlja analiza je torej pokazala nekatere notranje slabosti, ki so v določeni meri vplivale na zmanjšanje ročne proizvodnje. Te slabosti so sicer tipične za omenjeno preteklo obdobje v naši tovarni, se pa vsekakor odražajo tudi danes.
Druga stran ali zunanje slabosti pa predstavljajo naslednje vzroke:
1. Izredne podražitve energije in surovin ter s tem v zvezi povišanje vseh proizvodnih stroškov. Tako je področje steklarstva postavljeno v težaven polo-
žaj, saj včasih delamo na meji rentabilnosti in je tudi zaslužek primerno nizek. Ker pa to ne velja enako za ostale branže, je u-padanje zanimanja za steklarski poklic razumljiv.
2. Razmeroma velik izvoz naših izdelkov ni primemo družbeno ovrednoten in s tem tudi izpade določen del dohodka, čeprav je za družbo še posebej pozitivno dejstvo, da mi malo uvozimo za doseganje omenjenega izvoza. Znano je, da nekatere velike organizacije za potrebe svojega izvoza uvažajo občutno več, kot je primer v naši tovarni.
Izgledi za prihodnost na področju ročne proizvodnje steklenih izdelkov niso obetavni. Mi smo v naši tovarni predvideli za naslednje srednjeročno obdobje nadaljnje zmanjševanje te vrste proizvodnje. Vseeno pa obstajajo nekatere možnosti znotraj celotne problematike, in sicer naslednje:
Naša tovarna ima tradicijo ročne steklarske proizvodnje; tu obstajajo talilne kapacitete itd. Tudi trg Jtako domači kot inozemski —■ obstaja. Manjkajo pa nekatere komponente :
-— te smo našteli že prej — design oz. izbira asortimana v smeri kvalitetne ročne proizvodnje in finalnih izdelkov;
■^9 ustrezno ovrednotenje steklarskega dela in sploh večja skrb za noyé kadre (ustrezno izobraževanje itd.);
•—• realno vrednotenje našega izvoza, saj je v izvozu najbolj zastopana prav ročna proizvodnja.
Nadalje je potrebno, da na nivoju jugoslovanskih proizvajalcev opredelimo pojem ročne proizvodnje (ekskluzivno, na stroju neponovljivo) in .se dogovorimo za' delitev asortimana. Določiti je treba tudi skupno strategijo za dosego ciljev na področju ročne proizvodnje (na primer izvoz, cene in dobava surovin itd.). Nenazadnje »ročno izdelane steklene predmete«, kot je to primer češkega stekla (BOHEMIA).
Omenjeni referat je bil podan na sestanku za uvodnim referatom ing. Tkavca iz Rogaške Sia-tine. Nato se je začela diskusija,
Komite občinske konference ZKIS Hrastnik je organiziral 29. in 30. oktobra seminar za bodoče sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane komiteja ZKS.
Namen seminarja je 'bil dosežen, saj ismo se udeleženci seznanili z aktualnimi vprašanji družbene vloge im delovanja zveze komunistov. Kot bodoče sekretarje so nas .predvsem zanimale metode in oblike političnega dela v zvezi komunistov, delovanj e delegatskega sistema, idejnopolitično usposabljanje v zvezi ¡komunistov, obnavljanje članstva ZK, evidenca, komuniciranje med 00 ZK in komitejem QK ZKS, naloge komunistov pri uresničevanju nalog SLO in DS, razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva.
■Novo vodstvo ZK v osnovnih organizacijah se bo moralo še
v kateri so se jasno izrazili problemi, ki smo jih tudi v našem referatu že nakazali. Gre za problematiko novih kadrov v ročni proizvodnji, razlogi pa so, kot rečeno, slaba stimulacija in naporno delo. Vzrok slabemu nagrajevanju je tudi že opisan v naših postavkah, saj je iz diskusije bila razvidna enakost gledanja na ta problem.
V razpravah so se izoblikovali tudi zaključki sestanka, in sicer:
1.	'Jugoslovanska komisija steklarjev organizira posvetovanje na področju tehnologije v ročni proizvodnjifiPovabijo se strokovnjaki iz držav oziroma tovarn, ki imajo po naših ocenah vrhunsko tehnologijo na tem področju. Namen posvetovanja: seznaniti jugoslovanske proizvajalce s sodobno tehnologijo ročne proizvodnje.
2.	Ista komisija-organizira posvetovanje na temo »Marketing in design«. Povabijo se domači strokovnjaki iz delovnih organizacij npr. Stol, Kamnik ■— kjer imajo to področje organizirano in tako tudi dosegajo boljše ekonomske efekte. Namen posvetovanja: praktični primer organizacije in delovanja marketing službe v povezavi z designom oziroma prodajo.
3.	Posebna pozornost bo namenjena novim kadrom1-^1 steklarjem. Gre za šolanje na nivoju vseh jugoslovanskih proizvajalcev. Obširnejše dograjevanje na to temo bo v smeri iskanja u-streznih perspektivnih rešitev te problematike.
4.	S posebno okrožnico bodo jugoslovanski proizvajalci povabljeni, da predstavijo lastne programe tipično ročne proizvodnje. Sinteza le-teh bo izhodišče za dogovor o področju te proizvodnje na jugoslovanskem nivoju, pa tudi osnova za šolanje ustreznih kadrov.
5.	Dokončno bo treba oblikovati predlog kvalitetne značke »Ročno delo«f|Le-ta bi bila jugoslovanska in bi označevala samo ročno izdelane steklene proizvode.
Slavko Marčen
bolj truditi, da bi se zveza 'komunistov čimbolj angažirala v delegatskem sistemu, da ibi ta res zaživel v duhu smernic Edvarda Kardelja. Komunisti moramo biti na čelu. boja za oove odnose, ustvariti moramo pogoje, v katerih bo delavec lahko odločal o rezultatih svojega dela. Zato, pa bo marsikje potrebno zaostriti partijsko odgovornost. Uveljavljanje vodilne vloge ZK v celotni družbi je namreč odvisno od zaves toasti, delovanja in prepričanosti posameznih članov -zveze komunistov.
Vse večji pomen daje ZK idejnopolitičnemu usposabljanju, saj je to poigaj za uspešno delo na vseh področjih. Ker nastopa v naši občini s tem v izvezi problem, saj se je od več kot 900 članov ZK odločilo za dopisno šolo marksizma 20 članov, za tri-(Nadaljevanje na 9. strani)
Seminar za sekretarje
Naši izostanki
V	prejšnji številki Steklarja smo pisali o poteku problemske konference o bolniškem staležu. Izostanki, za katere smo ugotovili, da so zelo visoki, ovirajo normalen potek dela v naši delovni organizaciji.
Tudi podatki zdravstvenih skupnosti ostalih področij kažejo, da ti podatki niso vzpodbudni.1
Če pogledamo podatke za našo republiko, se je v letošnjih prvih šestih mesecih povečalo število odsotnih delavcev za 5,3 %. Lani je bilo v tem času vsak dan odsotnih 38.822 zaposlenih, letos pa kar 41.744. Številke nadalje prikazujejo, da je najmanjša odsotnost beležena, v primerjavi z enakim obdobjem lani, v novogoriški regiji. Med občinami po številu izostankov pa prednjačijo Hrastnik, Kočevje, Kamnik, Trbovlje in Izola (povzeto po Dnevniku).
In kako je z odsotnostjo pri nas? Povzeli smo podatke za tri mesece: avgust, september in oktober.
Podatki, ki so razvidni iz prikazanih shem, so vsekakor zelo zgovorni, pa tildi zaskrbljujoči. V povprečju je znašala odsotnost zaradi bolniškega dopusta za delovno organizacijo za avgust
12,50	%, september 10,52 % in oktober 12,80 %.
Naj višja je odsotnost zaradi bolniškega staleža v TOZD 1, saj dosega v avgustu kar 15,67 %, ter nato nekoliko manj: 13,0% v septembru ter znova 15,17 % v oktobru.
V	avgustu in septembru izstopata tudi TOZD 2||11| avtomatska predelava steklene mase in delovna skupnost skupnih služb.
V	avgustu beleži TOZD 2 12,87% odsotnosti zaradi bolniškega staleža ter v septembru nekoliko manj — 9,38%.
V	delovni skupnosti je ta dva meseca odstotek okrog 10 %. Za oktober pa je značilno, da beležijo vse temeljne organizacije v primerjavi z avgustom in septembrom porast bolniškega staleža, kar je razvidno tudi iz priloženih tabel.
Težko je v nekaj stavkih najti odgovor na te številke, ki prikazujejo precej visoko odsotnost. Večkrat smo že ugotavljali vzroke. V TOZD 1, 2 in v delovni skupnosti je zaposlene precej ženske delovne sile ter se v odstotku odraža tudi precej visok delež odsotnosti zaradi porodniškega dopusta. Prav gotovo ima svoj vpliv tudi struktura zaposlenih, saj je prav v temeljnih organizacijah, kjer so ti odstotki najvišji, tudi največ nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile, nadalje tudi delavcev, ki
jim še nismo mogli na zadovoljiv način rešiti stanovanjskega vprašanja, kar pa se seveda tesno povezuje tudi z motiviranostjo za delo. V teh temeljnih organizacijah so tudi težji delovni pogoji — prepih, vročina, hruo itd. Tudi delež delovnih invalidov v bolniškem staležu ni majhen. To ni očitek tej skupini delavcev, ki kljub že pridobljeni kategorizaciji za delovnega invalida in prestavitvi na drugo u-strezno delovno mesto, zaradi svojega zdravstvenega stanja še vedno precej pogosto iščejo zdravniško pomoč. Delo invalidske komisije v Ljubljani obsega sedaj zelo široko področje, kar vse ima za posledico zelo dolge postopke za ocenitev, na drugi strani, pa kar je še bolj pomembno, zelo pogosto tudi široke in presplošne ocene za posamezne delovne invalide glede primernega delovnega mesta. Strokovni delavci invalidske komisije na podlagi določil o delu invalidske komisije ocenjujejo invalidnost na podlagi zdravniškega mnenja in predloženega opisa delovnega mesta, kar pa seveda lahko privede tudi do presplošne ocene, ki daje preslabo usmeritev za primerno zaposlitev delovnega invalida. Za ažurnost na tem področju in glede specifič-
nosti delovnih pogojev ter obsega te problematike v Zasavju je bilo že večkrat izraženo mnenje, da bi invalidska komisija delovala v Zasavju.
Ko govorimo o bolniškem staležu, pogosto izpostavljamo tudi vprašanje, ko se naši delavci vračajo domov v druge republike in tam iščejo zdravniško pomoč. Dosledneje si bo potrebno prizadevati za uresničitev določil, da se ti delavci v takšnem primeru, v kolikor zdravstveno stanje dopušča, v roku 3 dni zglasijo pri svojem lečečem zdravniku.
Prav tako ob pogledu na te številke ne moremo tudi mimo zunanjih vzrokov, ki se odražajo v teh podatkih; dosti premajhno število zdravnikov pri nas, premajhna povezava z delovno organizacijo oziroma lcadrovsko-socialnimi službami ipd.
O poteh za razrešitev tega problema bi bilo težko govoriti, saj je v sestavku navedenih le nekaj činiteljev za visok bolniški sta-lež, vsekakor pa so odvisne tudi od gospodarskega stanja delovne organizacije, več pa bi lahko storili v procesu večjega povezovanja in sodelovanja posameznih dejavnikov, pomembno mesto pa zavzema tudi zavest in odnos do dela vsakega posameznega člana delovne organizacije.
TOZD j—3Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Mesec	Štev. zaposlenih	Skupaj ur v mesecu	Bolniški stalež v urah	% izost. zaradi bol. staleža
Avgust	661	121.624	19.053	15,67
September	656	115.456	15.010	13,00
Oktober	660	121.440	18.424	15,17
TOZD 2 H	• Avtomatska predelava steklene mase			
Avgust	362	66.608	8.575	12,87
September	370	65.120	6.109	9,38
Oktober	370	68.080	8.098	11,89
TOZD 3 1	Dekorirnica s satinirnico			
Avgust	69	12.696	823	6,48
September	69	12.144	1.153	9,49
Oktober	71	13.064	1.485	11,37
TOZD 4 —	Orodjarna s strugarsko		cizelersko delavnico	
Avgust	90	16.560	1.256	7,58
September	91	16.016	933	5,83
Oktober	90	16.560	1.778	10,74
TOZD 5 —	Energetika s ključavničarsko delavnico			
Avgust	149	27.416	2.160	7,87
September	151	26.576	1.423	5,35
Oktober	154	28.336	2.385	8,42
DSSS — Delovna skupnost skupnih služb Avgust	308	56.672	5.793	10,22
September	307	54.032	5.826	10,80
Oktober_______308_______56.672	6.788	11,98
OBISKI PRI ZDRAVNIKU
Z otvoritvijo novega zdravstvenega doma je bila tudi ambulanta Steklarne Hrastnik prestavljena v nove prostore, ki so nekoliko bolj oddaljeni od delovne organizacije. Zato je bil z doktorjem Vukmanovičem sklenjen dogovor glede obiskov v naši delovni organizaciji, v primeru da delavci potrebujejo napotnice za specialistične preglede, recepte, informacije in nasvete v zvezi z zdravstvom in podobno. Prvi obiski so bili izvedeni v mesecu oktobru in obisk je bil kar precejšen:
3. oktobra 7 delavcev 10. oktobra 22 delavcev 24. oktobra 48 delavcev 31. oktobra 2 delavca.
Visok je tudi delež ostalih izostankov, ki jih vodimo v evidenci kot neopravičene, pa tudi izredni (plačani dopusti). Za delovno organizacijo kot celoto so podatki naslednji:
Mesec	Neopra- vičeni izostanki ur	Izredni dopusti ur
Avgust	424	1.488
September	296	3.068
Oktober	256	1.168
Jasna Kosm
120 let Steklarne Hrastnik
Leta 1980 bo naša delovna organizacija izpolnila pomemben jubilej — 120 let svojega obstoja. Predvideno je, da bi svečano počastitev te obletnice združili z dnevom vstaje slovenskega naroda in dnevom steklarjev £§• 22. julija. O pripravi aktivnosti za izvedbo 120-letnice je razpravljal na svoji seji tudi izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije in v zvezi s tem potrdil tudi sestavo posameznih odborov za pripravo prireditev. Tako je bil imenovan organizacijski odbor za pripravo in izvedbo jubileja, komisija za pripravo in izdajo brošure, za področje obveščanja, priprave in izdelave finančnega programa poteka prireditev ipd.
22. julij je sicer še daleč, vendar pa bo čas kar hitro minil, zato^ posamezne zadolžene odbore. čaka trdo delo in angažiranost, da bodo naloge terminsko in kvalitetno izpolnjene.
Izobraževanje
delavcev
Služba varstva pri delu bo s komisijami, ki so bile določene po temeljnih organizacijah začela v decembru z izobraževanjem in preizkusi znanja s področja varstva pri delu in požarnega varstva.
Izobraževanje bo za vsako skupino, ki bo štela približno 40 delavcev v popoldanskem času.
Teoretični del bo razgovor po gradivu, ki ga bo prejel vsak delavec. Dolžnost vsakega pa je, da pozna samoupravne splošne akte iz tega področja in da je seznanjen s tematiko, ki je bila objavljena v našem glasilu.
Drugi del izobraževanja bo praktični prikaz in gašenje ter uporaba priročnih gasilnih sredstev. Po obeh delih pa bo izvršeno še testiranje oziroma preizkus znanja.
Opozarjamo delavce, da vabilo, ld ga bodo prejeli, jemljejo resno in da se v primeru zadržanosti pravočasno opravičijo. Kdor tega ne bo upošteval, bo storil disciplinski prekršek in bo prijavljen za to kršitev ustreznemu organu.
Služba varstva pri delu
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem za vso pozornost, darilo in šopke rož občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Hrastnik in samoupravni skupnosti za zaposlovanje — komisiji za štipendiranje.
Res, presenečen sem bil in hvala vam!
Viktor Rački
Cilji, politika in plani delovne organizacije
I. ANALIZA IN OCENA POSLOVANJA V LETU 1979
a)	Kadri
S planom DO je bilo predvideno, da bo v letu 1979 zaposlenih 1700 delavcev. Spričo že znanega dejstva, da za dela v steklarstvu ni posebnega interesa in zaradi težkih delovnih pogojev ter nizkih osebnih dohodkov, je bilo povprečno število zaposlenih 1656. To pomeni, da je bilo število zaposlenih za 3,2 % nižje od planiranega. Manjše število zaposlenih od planiranega je negativno vplivalo zlasti na delo v TOZD I. in TOZD II. Najbolj je bilo čutiti pomanjkanje pomožne delovne sile, obenem pa je nujno ponovno opozoriti na vztrajno upadanje števila brigad v TOZD I., kar nam narekuje, da o tem problemu resno razmislimo in ga v naslednjem 5-letnem obdobju premostimo na najustreznejši način.
Kadrovska problematika je bila v letu 1979 tesno povezana s pomanjkanjem stanovanj in prostorov za samske delavce, ki pa smo jo vendarle pričeli reševati z gradnjo oziroma adaptacijo samskih domov.
b)	Proizvodnja
Ob sprejemanju plana za leto 1979 je bilo upoštevano, da bodo v proizvodnji opravljeni dokaj obširni remonti in da bodo dokončana dela na elektro peči v skladu s sanacijskim programom iz leta 1979. V začetku septembra sta bili obe nalogi uspešno zaključeni. Skladno z vsebino sporazuma o plinifikaciji, pa so izvršene priprave na priključitev tovarne na slovenski plinovod. Računamp, da bomo zemeljski plin lahko pričeli uporabljati v naši proizvodnji v prvi polovici leta 1980.
Podatki o 9-mesečnem poslovanju kažejo, da lahko računamo, da bo količinska proizvodnja ob koncu leta dosežena in, da bo odpadek nižji od planiranega. Zaradi pomanjkanja sode skozi celo leto, pa ni računati, da bo zmanjšana tudi specifična poraba energije.
Na tem mestu je potrebno ponovno opozoriti na dejstvo, da smo imeli v letu 1979 izredne težave na področju preskrbe s surovinami in, da je ta okoliščina negativno vplivala na končni uspeh v proizvodnji. Zaradi takšne situacije smo bili priča večkratnim zastojem v proizvodnji.
c)	Prodaja
Najprej je na tem področju potrebno ugotoviti, da je bila v letu 1979 prisotna konjunktura, ki je imela za posledico, da smo naše izdelke sorazmerno lahko prodajali. Posledica tega je tudi dejstvo, da smo občutno znižali zaloge, pri čemer je pomembno zlasti to, da smo prodali precej izdelkov iz »starih« zalog.
Zaradi ustrezno prilagojenega asortimana in zaradi vpliva povišanih cen, bo prodaja ob koncu leta nekoliko višja od planirane.
Glede na družbeno ekonomsko usmeritev SRS je zlasti pomembno, da smo bistveno presegli planiran izvoz, kar pa se še vedno ne odraža pozitivno v ustvarjenem dohodku, čeprav smo v izvozu dosegli planirano raven cen.
d)	Nabava
Tu gre za akutno pomanjkanje nekaterih vrst surovin, ki jih kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče zagotoviti v potrebnih količinah. Zlasti je bilo to opazno pri kalcinirani sodi in pri pesku. V letu 1980 bo potrebno dosedanji način zagotavljanja surovin v marsičem spremeniti.
e)	Finance
Kljub dobri prodaji in dokaj ugodni situaciji na trgu, smo se skozi celo leto srečevali s problemom likvidnosti. Tu je čutiti negativen vpliv meničnega plačevanja. Zaradi tega smo morali za vsa izplačila osebnih dohodkov najemati kredite pri banki ali pri Skladu skupnih rezerv SRS, kar je imelo za posledico precej visoke obrestne postavke.
Rezultati devetmesečnega poslovanja kažejo, da kljub vsem težavam in problemom, ki smo jih imeli tekom leta, lahko pričakujemo solidno realizacijo zastavljenih planskih ciljev, kar nam daje solidno osnovo za planiranje in gospodarjenje v letu
1980.	Ta ugotovitev je oprta zlasti na dejstvo, da se bodo morali pokazati rezultati izvršenih sanacijsko investicijskih ukrepov, spremenjene politike cen v DO in na rezultatih, ki naj bi jih dosegli z realizacijo razširjenega sanacijskega programa ter s predvidenimi spremembami v proizvodnji.
II. PREDLOG CILJEV IN POLITIKE V LETU 1980
Analiza devetmesečnega poslovanja in ocena do konca leta 1979 nam kažeta, da bomo morali usmeriti svoja prizadevanja v gospodarjenju v letu 1980 na nekatera najobčutljivejša področja, če naj bi izboljšali materialni položaj TOZD in DO ter si zagotovili ustrezni osebni in družbeni standard. V smislu osnutka resolucije v politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter srednjeročnega sanaciisko-inve-sticijskega programa DO Steklarne Hrastnik, je potrebno v letu 1980, doseči naslednje cilje:
—	povečati celotni prihodek iz leta 1979 za 20 %;
—	povečati dohodek a 25 %;
—	povečati sredstva za osebne dohodke za 20 %;
zagotovi ti najmanj 2 % od poslovnega sklada za razširjeno reprodukcijo;
—	število zaposlenih delavcev se ne sme povečati glede na leto 1979;
—	zagotoviti prispevke SIS po sprejetih samoupravnih sporazumih;
—	zagotoviti ustrezen prispevek DSSS glede na realizacijo planskih predvidevanj;
MHBrealizirati razširjen sanacijski program v TOZD III., IV. in V.;
—	zagotoviti prehod na ugotavljanje in delitev skupnega prihodka za posamezne TOZD; ^^Szagotoviti, da bodo sredstva za razširitev in razvoj DO rasla hitreje od rasti sredstev za OD;
—	opredeliti se za takšno politiko izvoza, da bo zagotovljeno nemoteno poslovanje = ustvarjanje dohodka v posameznih TOZD in da bodo obenem zago-
tovljena čimvišja devizna sredstva;
stremeti za tem, da formira sklad skupne porabe;
—	stremeti tudi za tem, da namenimo več sredstev za stanovanjsko izgradnjo in da zagotovimo minimalne standarde za samske delavce;
—	prizadevali si bomo pokriti obveznosti po samoupravnih sporazumih v okviru družbenopolitičnih skupnosti (za KS, negospodarske investicije, razvoj novih dejavnosti, sanacija pla-zovja) in realizirali bomo obveznosti iz sporazumov o financiranju priprav SLO. V primeru, da bo po zaključnem računu za leto 1979 mogoče zagotoviti sredstva za sklad skupne porabe, bomo poravnali te obveznosti iz teh sredstev, v nasprotnem primeru pa temeljne organizacije oziroma delovna organizacija ne bo mogla izpolniti prevzetih obveznosti. V takem primeru bo potrebno v okviru družbenopolitične skupnosti urediti to vprašanje na drugačen način.
Za dosego teh ciljev je potrebno zagotoviti zlasti:
—	poglobitev dohodkovnih odnosov v ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka in dohodka ter zagotoviti najustreznejši način stimulativnega nagrajevanja delavcev;
^BBzagotoviti primerno sodelovanje med temeljnimi organizacijami in delavci skupnih služb na področju vodenja enotne kadrovske socialne politike in družbenega standarda, načrtnega u-smerjanja finančnih tokov med temeljnimi organizacijami, združevanja sredstev, raziskave tržišča in možnosti prodaje;
—- doseči tesnejše sodelovanje s trgovino in drugimi kupci;
—	posodobiti del proizvodnje;
—	zagotoviti čim večjo povezanost DO z drugimi DO, ki sodelujejo v našem reprodukcijskem procesu, in sicer na dohodkdv-nih odnosih v skladu z določili ZZD;
—	čim doslednejše uresničiti delitev OD po delu z upoštevanjem možnosti glede na ustvarjen dohodek;
—■ izboljšati sistem planiranja, ki naj bi omogočil, da bi z še bolj usklajenim delovanjem proizvodnih temeljnih organizacij in delovne skupnosti pravočasno spreminjati proizvodni program in z usklajenim delovanjem voditi ustrezno politiko cen;
—	organizirati posamezne sektorje v delovni skupnosti tako, da bo zagotovljeno največje možno sodelovanje s temeljnimi organizacijami in da bo dosežena zadovoljiva učinkovitost v poslovanju z našimi partnerji;
■S izvršiti ustrezne organizacijske. spremembe v TOZD in DSSS zlasti na področju priprave proizvodnje;
LA? doseči, da bo zagotovljena ustrezna prerazporeditev delavcev iz TOZD v TOZD, ko to narekujejo potrebe trga ali proizvodnje;
—	v prvem kvartalu pričeti z oplemenitenjem steklene embalaže za farmacevtsko industrijo (nevtralizacija z SO2) po licenci SAINT GOBAIN;
BE|1| izvršiti vse priprave in po možnosti v tretjem kvartalu pri-
četi s proizvodnjo vodnega stekla;
— z ustreznim nagrajevanjem drugih pogojev, pridobiti ustrezno število visoko strokovno u-sposobljenih delavcev.
PROIZVODNJA
V proizvodnji ne predvidevamo bistvenega porasta fizičnega obsega. Izjema je tu predvsem proizvodnja vodnega stekla, kar do ^prispevalo k izboljšanju finančnega rezultata poslovanja obenem bo pa to predstavljalo delno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Med remonti je predviden večji remont na stroju H-28 v TOZD 2 in pa normalno investicijsko vzdrževanje instaliranih strojev in naprav ter rekonstrukcija kadne peči J. Še bolj kot v letošnjem letu mora proizvodnja zasledovati gibanje na tržišču in se prilagajati njegovim potrebam.
Vsi odgovorni morajo posvetiti večjo pozornost kot v letu 1979 kvaliteti stekla in kvaliteti naših izdelkov. V ta namen se mora zaostriti odnos delavcev na kontroli kakovosti, zlasti tistih ki so odgovorni za izhodno kontrolo. Z rekonstrukcijo peči J se nam ponuja možnost delnega povečanja proizvodnje za kar bi potrebovali ustrezne stroje (tip IW) ta ugotovitev je potrebna predvsem zaradi tega, ker je na tržišču čutiti veliko povpraševanje po tovrstnem proizvodu. V kolikor ne pride do realizacije tega, bi v drugi polovici leta vključili v proizvodnjo stroj IS-7 na talilnem objektu B.
NABAVNO PRODAJNA FUNKCIJA
Na področju nabave bo potrebno to službo okrepiti, da bo sposobna pravočasno in v zadostnih količinah preskrbovati temeljne organizacije. To bo nujno potrebno glede na slabe izkušnje, ki smo jih imeli na tem področju v letu 1979. Po svoji funkciji je nabava dolžna poiskati najugodnejše dobavitelje, tako glede cen kot dobavnih rokov, posebej pa še glede na kontinuirane dobave'. Enako je dolžna skrbeti, da so vse nabave zagotovljene tako, da predstavljajo optimalne zaloge, kar bo vplivalo ugodno na koeficient obračanja naših obratnih sredstev. Glede večletne izkušnje mora nabavna služba v letu 1980 pravočasno zaključiti vse potrebne posle, ki jih mora usmeriti tako, da bomo z osnovnimi surovinami, zlasti z uvoznimi preskrbljeni od večih dobaviteljev. Posebno pozornost pa mora nabavna služba posvetiti nabavam rezervnih delov in ognjevarnega materiala.
Področje prodaje mora zasledovati tržišče in posamezne kupce na domačem in tujem tržišču. V ta namen se mora še izboljšati sodelovanje s proizvodnjo tako, da bo proizvodnja lahko pravočasno reagirala na potrebne programske spremembe, prodaja pa bo lahko na ta način dosegala najugodnejše prodajne efekte. Zaradi tega mora ta dejavnost posvetiti večjo skrb operativnim planom, ki morajo postati sestavni del in vsebina proizvodnje ter prodaje in ne le formalnost. Pri tem mora prodaja zagotoviti
izvajanj e dogovorjenega razmerja prodaje na domačem in zunanjem tržišču in sicer:
■ za TOZD 1
domači trg	40	%
zunanji trg	60	%
g- za TOZD 2
domači trg	90	%
zunanji trg -	10	%
Na področju cen je potrebno zagotoviti, da bo na domačem trgu doseženo povečanje za 15 % v izvozu pa za 8 %. Posebno nalogo, ki se nalaga tej službi pa predstavlja prodaja starih zalog.
KADRI
Zaradi ugotovljene potrebe po pridobitvi visoko strokovnih kadrov bomo z ustrezno kadrovsko politiko poizkušali pridobiti ustrezno število teh delavcev s tem, da jim bomo nudili:
—	izobraževanje ob delu in strokovno usposabljanje;
—	ustrezno stimulacijo, nagrajevanje po delu in zagotavljanje kadrovskih stanovanj v okviru obstoječih možnosti;
Hg- preko rednega šolanja z štipendiranjem.
Na področju pridobivanja industrijskih profilov kadrov bomo zagotovili:
gtg| izobraževanje ob delu ter strokovno usposabljanje;
•—- s povezovaniem z izobraževalnimi institucijami bomo organizirali izobraževanje ozkih in širokih profilov delavcev za predelavo steklene taline;
—	ostale oblike izobraževanja delavcev po že v naprej utečeni oziroma ustaljenih oblikah izobraževanja;
Ostalim delavcem je potrebno omogočili vse oblike izobraževanja v skladu z izobraževalnim programom in potrebami temeljnih organizaciji; in delovne skupnosti
Glede na predstoieče preobrazbe v celotnem ciklusu izobraževanja v sistemu usmerjenega izobraževanja pa se bomo vključe-valifcjipri izdelavi vseh potrebnih profilov in izobraževalnih programov za področje steklarstva.
FINANCE
Čimprej je potrebno v prihodnjem letu zagotoviti izpopolnitev vseh delovnih nalog in opravil v gospodarsko planskem sektor j u z namenom, da bo ta služba sposobna voditi ustrezno finančno politiko na nivoju delovne _ organizacije in temeljnih organizacij. Služba mora skrbeti za čim efektnejše finančno poslovanje, kar pomeni da mora biti soosob-na čimbolj smotrno obračati ustvarjena finančna sredstva z našo prodajo in pravočasno zagotavljati potrebna kreditna sredstva. Poleg,tega mora služba ustvariti potrebne, evidence in zagotoviti ažurne finančne podatke, ki so potrebnima nivoju delovne organizacije in posamezne; temeljne organizacije, s čemer bo omogočeno kvalitetnejše odločanje delavcev in njihovih samoupravnih organov. Posebej se zadolžuje služba, da pravočasno izdela analizo in pripravi podatke, ki so potrebni vodjem temeljnih organizacij za njihova poročila pri obračunih in ob zaključku leta.
INVESTICIJE
Na področju investicij je osnovna naloga v realizaciji razšir-jenega sanacij sko-inyesticijskega programa v temeljni organizaciji 3, 4 in 5. Poleg tega imamo na tem področju nalogo realizirati investicijo, ki bo omogočila pri-
četek proizvodnje vodnega stekla. V prvih mesecih prihodnjega leta pa smo dolžni realizirati že pripravljeno investicijo, ki nam bo zagotovila priključitev na slovenski plinovod. Nadalje predvidevamo zgraditev TP-5 (trafo postaja), ki bo omogočila nadaljnje električno kurjenje.
Z doslednim izvajanjem zastavljene politike po posameznih področjih bo nedvomno mogoče uresničiti zastavljene cilje, ki bodo krepili našo reproduktivno sposobnost, zagotovili ustrezen družbeni _ in osebni standard in omogočili izpolnjevanje obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih. Da bi bili rezultati gospodarjenja gledano v celoti še boljši, pa moramo posvetiti več pozornosti našemu odnosu do dela delovne discipline in koriščenju sredstev s katerimi gospodarimo. Posebej se moramo zavzeti za realizacijo že sprejetega programa o varčevanju z energijo in surovinami ter ostalim materialom. Prizadevati si moramo, da bomo zmanjšali specifično porabo energije v vseh fazah proizvodnje. Za boljše in kvalitetnejše odločanje delavcev in samoupravnih organov potrebujemo kvalitetne in pravočasno obdelane podatke. Na ta način bo omogočeno tudi kvalitetnejše informiranje delavcev, ki prav tako predstavlja osnovo za kvalitetno odločanje o delu in usme-; ritvah v temeljnih organizacijah in delovni organizaoiji. Družbenemu organu za informiranje se nalaga dolžnost, da poleg že ustaljenih oblik informacij poišče še dodatne, da bo sistem informiranja resnično odigral svojo vlo-go. I
Kvalitetne dn pravočasne podatke pa nam bo omogočilo z nakupom ustrezne mehanografske
Pod prvo točko dnevnega reda so bili obravnavani sklepi zadnje seje. Člani delavskega sveta so ugotovili,i|;da so bili vsi sklepi realizirani.
Pod drugo točko dnevnega reda je DS obravnaval poročilo o delu Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugometal«. ter plan stroškov za IV. kvartal. Sprejet je bil naslednji SKLEP:
Delavski svet Steklarne Hrastnik- še strinja s pripombami, ki so bile sprejete na zborih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v zvezi ž obravnavo Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih TOZD, DO in delovne skupnosti strokovnih služb Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugometal«. .
Delavski svet pooblašča oba delegata v delavskem sve,tu Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugome-tal«, da preneseta te pripombe na delavski svet PS in da sodelujeta pri usklajevanju sporazuma.
Potrdili so plan stroškov Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugo-metal« za IV. kvartal v skladu z dogovorjenim razrezom.
Nadalje je delavski svet sklenil, da se delavcem, zaposlenim v poslovni skupnosti, katerim se o-sebni dohodki izplačujejo iz žiro računa, lahko povišajo osebni dohodki v enaki višini, kakor so se
tehnike v interesu dobrega gospodarjenja in doslednega izvajanja vsebine zakona o združenem delu bomo stremeli za tem, da se ustrezno povezujemo z drugimi delovnimi organizacijami in asociacijami na principih dohodkovnega odnosa. V skladu s splošnimi, družbenimi prizadevanji bomo naše delo usmerili tako, da bomo realizirali predviden izvoz, pri čemer se bomo v največji možni meri usmerili na področje držav v razvoju, kjer se bomo skušali vključiti tudi v izvajanje montažnih in investicijskih del.
Glede na stalno potencialno nevarnost požarov v naši delovni organizaciji, moramo izboljšati požarno varnostne naprave in o-mogočiti čimbolj še možnosti za intervencije v primeru nesreč. V ta namen je potrebno realizirati v prihodnjem letu že obstoječi dogovor med našo delovno organizacijo in Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik. Ta dogovor vsebuje predlog, da se zgradi ob Savi ustrezno črpališče, ki nam bo zagotovilo potrebno količino vode, Požarno varnostno službo pa bo potrebno strokovno in organizacijsko okrepiti.
Področje priprav na splošni ljudski odpor, bomo tako kot letos posvetili vso potrebno pozornost. Kjer so organizacijske spremembe že izvršene nas čakajo na tem področju naloge, ki se nanašajo na urjenje in izobraževanje. To področje zahteva mnogo boljše sodelovanje s krajevnimi in interesnimi skupnostmi, ki ga bomo skušali v okviru naših, možnosti uresničita.
V cilju čim bolj enotnega in koordiniranega delovanja je potrebno zagotoviti globlje in še
delavcem Steklarne Hrastnik v oktobru 1979.
Pod tretjo točko dnevnega reda je DS obravnaval poročilo volilne komisije za izvolitev VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Delavski svet Steklarne Hrastnik je soglasno izvolil ing. Jožeta Tušarja za opravljanje delovnih nalog in opravil VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA za dobo 4 let.
Pod četrto točko dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo komisije za izvajanje določil družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. Sprejet je bil SKLEP: Delavski svet Steklarne Hrastnik je potrdil poročilo komisije za izvajanje določil družbenega dogovora o družbeni samozaščiti.
Poročilo -komisije se posreduje v dokončno potrditev delavskim svetom TOZD in DSSS. Mandatna doba komisije traja 2 leti.
Komisija za izvajanje določil družbenega dogovora o družbeni samozaščiti' ima stalno nalogo pri izvajanju tega programa.
Pod peto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog dipl. ing. Alekseja Usa v zvezi s podaljšanjem roka za dokončno postavitev druge linije za sušenje peska. Sprejet je bil SKLEP: Delavski svet Steklarne Hrastnik je sklenil, da se zaradi objektivnih vzrokov podaljša rok za
boljše sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in samo, upravnih organov posameznih temeljnih organizacij na nivoju delovne organizacije.
Zaradi znanih težkih delovnih pogojev bomo tudi v prihodnjem letu zagotovili ustrezen del sredstev za preventivno varstvo delavcev v naši delovni organizaciji, poleg tega pa tudi sredstva za preventivno varstvo udeležencev NOB v občinskem merilu.
Prav tako bomo za potrebe članov našega kolektiva posodobili počitniška doma v Bohinju in Portorožu ter namenili ustrezna sredstva za ureditev jedilnice ter končno tudi sredstva za splošno rekreacijo članov delovne organizacije.
Tako kot v preteklih letih moramo tudi v letu 1980 nadaljevati z gojenjem tradicije na kulturnem področju v kolektivu in v ta namen nuditi ustrezno pomoč našim godbenikom in pevskemu zboru.
Ker praznujemo v prihodnjem letu 120-letnico obstoja delovne organizacije Steklarne Hrastnik bomo praznovanju te obletnice dali poseben poudarek.
Ob uresničitvi zastavljenih ciljev in z doslednim izvajanjem obveznosti z vseh opisanih področij bo naša delovna organizacija prispevala svoj delež celotnemu družbenemu prizadevanju po uveljavljanju našega družbeno ekonomskega in političnega sistema obenem pa bo to dokaz, da je sistem družbenega planiranja v naših temeljnih organizacijah in delovni organizaciji našel ustrezno mesto.
Individualno poslovodni organ delovne organizacije
sveta DO
dokončno postavitev druge linije za sušenje peska za zmesarno, in sicer za dobo 6 mesecev.
Nadalje je bil obravnavan sklep delavskega sveta TOZD I glede predčasnega odhajanja delavcev z dela. S tem v zvezi je bil sprejet naslednji SKLEP:
Delavski svet Steklarne Hrastnik je sklenil, da se ne dovoljuje predčasno zapuščanje dela delovne organizacije vsem delavcem, ki se vozijo na delo na relaciji HrastnikSTrb o vi j e.
Za delavce, ki so vezani na železniški prevoz, pa se zadolžuje splošno kadrovski sektor, da izdela predlog upravičencev do predčasnega odhoda z dela. Delavci, ki bodo upravičeni, da predčasno zapustijo delo, bodo morali manjkajoče ure nadoknaditi.
Splošno kadrovski sektor se tudi zadolžuje, da uredi prevoz delavcev, ki se vozijo na delo iz Breznega, Marnega in Dola in delajo v 4 izmenah.
Pod peto točko dnevnega reda je bil obravnavan tudi predlog cene za letovanje na ČSSR in silvestrovanje v Bohinju. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Delavski svet Steklarne Hrastnik je soglasno potrdil cene letovanja v rekreacijskem središču Donovalyh ČSSR in cene silvestrovanja v Bohinju, in sicer:
Seja delavskega
■ ^
,. .. : . ■; - ■
'M
*.AiiJ
MžSmmmimma
v>
1 «to"*' " **■"
**	"V-** ,
S ll§|| ||; 1 l ili ■ ■ ■
£•; v*
%V\ v ■- •-
J ’	*».	^	K,*»*',
-
—	■ I
VSEM BRALCEM ČASOPISA STEKLAR IN DELAVCEM STEKLARNE HRASTNIK ŽELIJO SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1980
—	delavski sveti DO, TOZD in DSSS
—	družbenopolitične organizacije Steklarne Hrastnik
—	vodstva TOZD, DSSS in DO
—	uredništvo Steklarja

Srečno 1980
Še malo in zopet se bo izteklo leto, a tokrat tudi desetletje. To bo trenutek, ki ga bomo praznovali, kmalu zatem pa se bomo zopet spoprijeli z delom in vsakodnevnimi problemi. Pa vendar bomo še nekaj časa za tem ugotavljali, kaj smo v pretečenih desetih letih dosegli, česa smo se naučili, da bi bilo leto in z njim desetletje, ki se začenja, čimbolj uspešno za vsakega posameznika, za okolje, v katerem živimo in delamo, kot tudi za našo celotno socialistično družbeno skupnost. Prav je, da se ob teh razmišljanjih zadržimo nekaj trenutkov tudi pri tistih narodih sveta, ki se še vedno borijo za svojo samostojnost, za boljši jutri in svoj vsakdanji kruh. Razmišljamo o tem in si ohljuhimo, da bomo tudi v bodoče solidarni do njih. To je naša obveznost, ker smo državljani Titove samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, smo člani družbene skupnosti, ki ve, kaj je revolucija in ki zna ceniti besedo »MIR«.
Leto, ki se izteka, bomo ocenjevali v naših TOZD in v delovni organizaciji. Prepričan sem, da ga bomo v poslovnem pogledu o-cenili kot zadovoljivo. Razprave o 9-mesečnem poslovanju so poka-
zale, da smo to obdobje zaključili pozitivno, rezultati v oktobru in novembru pa kažejo, da sta proizvodnja in prodaja dobri in da bo rezultat ob koncu leta še za-dovoljivejši. Že danes lahko ugotovimo, da bomo skoraj 100 % realizirali planske cilje za leto 1979, za kar gre priznanje vsem članom našega delovnega kolektiva. Ob treznem razmišljanju moramo ugotoviti, da pomeni to, da stopamo v novo leto z veliko mero optimizma, da se bodo razmere tudi v steklarni izboljšale.
Seveda to ne pomeni, da ni problemov in da smo z doseženim zadovoljni. Čaka nas vse skupaj še mnogo dela, potrebna bo še večja delovna vnema in disciplina, odpraviti moramo še mnogo slabosti, ki smo jim podvrženi. S skupnim delom in z dobrimi medsebojnimi odnosi pa bomo sposobni preseči tudi sedanje stanje in si zagotoviti boljše delovne pogoje ter boljši družbeni in osebni standard. To pa nam mora biti tudi osnovno vodilo, zaradi katerega združujemo svo.ie delo v TOZD, združenih v delovni organizaciji. Planske obveznosti, ki jih bomo sprejeli za leto 1980, bodo zahtevale od nas še večje napore kot letos. Glede na poznane
razmere na področju preskrbe s surovinami in z energetskimi viri, moramo biti pripravljeni na težave, ki pa jih moramo biti sposobni premostiti.
V prihodnje leto prenašamo kot nerešeno eno od najodgovornejših nalog — sprejetje samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka med TOZD. To nalogo moramo v prihodnjem letu vsekakor uspešno rešiti, kajti prav od rešitve tega vprašanja je v veliki meri odvisno naše poslovanje.
Vsem članom delovnega kolektiva se ob koncu leta iskreno zahvaljujem za vložene napore, posebej pa vsem vodilnim delavcem in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za dobro sodelovanje, kar je v veliki meri prispevalo k izpolnitvi sprejetih planskih ciljev.
Ob koncu želim, da bi z enako delovno vnemo in sodelovanjem nadaljevali delo tudi v letu 1980, v katerem želim vsakemu posamezniku in njegovim bližnjim veliko uspehov, zdravja in osebne sreče ter zadovoljstva.
Direktor DO
Brane Milinovič, dipl pravnik
SEJA DELAVSKEGA SVETA DO
((Nadaljevanje s 7. strani)
Letovanje v CSSR — Donovalyh
din
10-dnevni penzion	1.500
Izlet — vožnja	88
Izlet E malica	122
Izplačilo — gotovina (nadomestilo za dnevne obroke pivo, kava, vino)	360
Turistična taksa	50
SKUPNO	2.100
Spominsko darilo v tej ceni ni upoštevano, zato je sprejeta cena 2.200 din. Prevoz pa Si organizira vsak sam.
(Obračunani so stroški uslug, ki smo jih po pogodbi morali nuditi gostom iz ČSSR —I iste usluge bodo koristili naši letovalci).
Silvestrovanje v Bohinju
Celoten aranžma 5-dnevni oddih (od 28. 12. 1979 do 2. 1. 1980)E- znašajo stroški:
din
5-krat cel penzion a 150 din 750 Silvestrovanje	275
Taksa za 5 dni	25
SKUPAJ	1.050
Otroci do 12 let starosti lahko v tem času koristijo mali obrok (za 330 din = 5 X 66 din) in brez posebnega ležišča in silvestrovanja.
V silvestrsko večerjo je vključeno: hladna večerja, delno pijače, pecivo, kava in spominsko darilo.
Nadalje je bil obravnavan dopis Občinske konference SZDL Hrastnik glede izdelave programa proslav v letu 1980. Sprejet je bil SKLEP:
Delavski svet Steklarne Hrastnik zadolžuje izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Steklarne Hrastnik, da izdela program praznovanj DO Steklarne Hrastnik v letu 1980 in ga posreduje Občinski konferenci SZDL Hrastnik.
Pod to točko dnevnega reda je bil obravnavan še predlog za dodelitev odpisanih osnovnih sredstev iz stare upravne zgradbe (pohištvo). Na podlagi tega je bil sprejet SKLEP:
Delavski svet Steklarne Hrastnik je sklenil, da se odpisana o-snovna sredstva iz stare upravne zgradbe lahko brezplačno dodelijo društvom in organizacijam, ki imajo prednost pri dodelitvi te o-preme.
Individualni prosilci pa lahko dobijo opremo, in sicer proti plačilu, kar bo določila komisija za ocenitev in odprodajo osnovnih sredstev.
Drugih pripomb ni bilo.
Namestnik predsednika DS Milena Pirc
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v drugo delovno organizacijo se zahvaljujem izmeni Marjane Tovornik v TOZD 3 — dekorir-nica s satinirnico za darilo in šopek, s katerim ste me prijetno presenetile. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še veliko delovnih usnehov in medsebojnega zadovoljstva.
Joža Dolanc
Iz dela skupščin SIS
Delegati so na zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v začetku meseca novembra razpravljali o poteku financiranja, o realizaciji delovnih načrtov v tem srednjeročnem planu, o tem, kakšne so usmeritve za prihodnje srednjeročno obdobje ter o številnih drugih vprašanjih.
Financiranje oziroma dotok sredstev se je v obdobju devetih mesecev gibalo v okviru planov oziroma so bili doseženi manjši presežki. Tako je bilo v sklad občinske izobraževalne skupnosti iz vseh virov financiranja zbranih za 4 % več sredstev od načrtovanih, za otroško varstvo 1 % več sredstev, v sklad kulturne skupnosti za 3%, telesne kulture za 2 % in v sklad skupnosti socialnega skrbstva za 3,5 % več sredstev predvidenih za obdobje devetih mesecev.
Iz poročil o realizaciji finančnih planov posameznih SIS ugotavljamo, da se tudi porabljena sredstva oziroma dohodki gibljejo v predvidenih okvirih.
IZOBRAŽEVANJE
Na področju izobraževanja so bile naloge po programih realizirane z izjemo celodnevne šole na eni od pedagoških enot, za kar je razlog pomanjkanje finančnih sredstev. Med najpomembnejše naloge, ki so bile realizirane, je uvedba brezplačnih učbenikov, kar se je postopoma uvajalo že od leta 1975 z uvedbo brezplačnih učbenikov za matematiko.
Uvedba celodnevne šole na posebni osnovni šoli in uvedba oddelka za delovno usposabljanje o-trok z razvojnimi motnjami, tudi to je bilo uspešno realizirano.
Na področju izobraževanja je kot pozitivno zaslediti tudi stalno izboljševanje strukture učno-vzgojnega kadra, ustrezna kadrovska in štipendijska politika, ki omogoča stalen priliv kadrov, vrsta nalog, ki so v programu za leto 1979 predvsem v izboljšanju materialne osnove in pogojev za pouk, kot je oprema tehničnih delavnic, dokončna uvedba brezplačnih učbenikov z zamenjavo in nakupom novih, adaptacija šole na Kalu za namenom, da bo služila za šolo v naravi itd. Opraviti pa je treba še vrsto del na starem delu šole na Logu.
Glavna usmeritev v obdobju od 1981 do 1985 je uvedba celodnevne šole na pedagoški enoti Franca Kozarja Hrastnik za približno 760 učencev ali 65 % vseh.
Realizacija te naloge pa zahteva rešitev prostorskega vprašanja, nakup nekaterih nujnih pripomočkov in seveda nekaj novih stalnih ter občasnih delavcev.
Možnosti za prehod na celodnevno šolo so samo v postopnem prehodu glede na zmogljivosti gospodarstva oz. na druge potrebe s področja družbenega standarda v občini Hrastnik.
OTROŠKO VARSTVO
Otroško varstvo je dejavnost, ki je namenjena vsem otrokom, vendar v obdobju od leta 1976— 1978 ni bilo mogoče vključiti v redno dejavnost vseh predšolskih otrok. Ugotavljamo, da je bilo v
vseh letih tega srednjeročnega obdobja vključenih znatno več o-trok, kot znašajo prostorske kapacitete oziroma normativi. Otroci so bili sprejeti v vzgojno-var-stvene ustanove po kriterijih, ki dajejo prednost otrokom mater samohranilk, socialno ogroženih družin ter družin, kjer sta zaposlena oba starša.
Za otroke, ki obiskujejo malo šolo in so oddaljeni več kot 4 km, je bil zagotovljen brezplačen prevoz.
Vsi otroci, stari šest let, so bili vključeni v malo šolo. V preteklem letu so bili odprti oddelki male šole tudi popoldan. Dejavnost predšolskih otrok je bila v preteklem obdobju zelo raznolika, saj so delovali na več prireditvah: ob tednu otroka, novem letu, dnevu' mladosti, pa tudi za »športno značko« cicibanov. Letovanje otrok v Novem gradu je bilo letos organizirano z velikimi napori.
Opravljenih je bilo tudi več pomembnih vzdrževalnih del: urejeno centralno ogrevanje v enoti Center, opravljena druga najnujnejša dela vzdrževanja po posameznih enotah na Dolu, na novo prekrita streha itd.
Naloge, zastavljene v letošnjem letu, so v teku, na primer priprave za izgradnjo novega vrtca na Rudniku, ki ga bomo zgradili iz sredstev samoprispevka, kot tudi adaptacija prostorov, ki jih je doslej na Rudniku uporabljalo zobozdravstvo, kar bo prispevalo k zmanjšanju prostorske stiske.
Eden od ciljev novega srednjeročnega obdobja je tudi še nadaljnje povečevanje skrbi za naj mlaj še, zlasti v tem, da bi lahko ob rojstvu otroka mati ostala ob njem čim dlje, kajti visoka stopnja obolevnosti otrok obremenjuje zdravstvene sklade.
Dolžina porodniškega dopusta, valorizacija osebnega dohodka mater, vključitev kmečkih mater med upravičence do. plačanega porodniškega dopusta in zavitka za opremo novorojenčka, kakšne bodo pomoči .družinam pri preživljanju otrok (otroški dodatek za otroke delavcev, otroški dodatek za otroke kmetov, posebni o-troški dodatek za otroke samohranilcev), vse to so naloge in vprašanja, katere bomo vnesli v prihodnje srednjeročno obdobje, za obseg realizacije pa se bomo odločili pri obravnavanju in sprejemanju prihodnjega srednjeročnega plana oz. sporazumov.
KULTURA
Prav gotovo bo vest o adaptaciji prostorov Svobode Dol najbolj razveselila občane Dola, saj je sodobnejša dvorana na Dolu že dolgo časa velika želja občanov.
V času, ko to pišemo, so dela glede adaptacije že v teku. Potrebno je bilo precej truda, da so bila zbrana sredstva. Naj povemo, da so bila sredstva zbrana iz naslednjih virov: 220 starih milijonov iz sredstev kulturne skupnosti Hrastnik, 80 milijonov din iz sklada negospodarske investicije, kar znaša 65 % vseh potrebnih sredstev za adaptacijo. 105 starih milijonov din — kot nepovratna sredstva pa je prispevala
kulturna skupnost Slovenije. Potrebno pa bo še zbrati sredstva za nabavo opreme, saj je sedanja dotrajana.
SOCIALNO SKRBSTVO
Na zasedanju skupščine so delegati med drugim obravnavali tudi poročilo o Domu upokojencev v Trbovljah. Najbrž je mnogim neznano, da je bil meseca a-prila odprt v Trbovljah Dom u-pokojencev. Sredstva za izgradnjo tega doma je prispevala tudi hrastniška skupnost socialnega skrbstva. Na ta način si je zagotovila 20 ležišč v omenjenem domu, ki so namenjena starejšim in nege potrebnim občanom.
V	začetku obratovanja doma so bile prisotne tudi težave, brez katerih skoraj nikjer ne gre. O teh so spregovorili na zasedanju skupščine, ko so obravnavali in sprejemali samoupravne akte o-menjene institucije, kadrovske zahteve, letne plane, izračune bivanja v domu in še druga določila. Tako delegati nikakor niso mogli sprejeti določila predloga samoupravnega sporazuma glede cene oskrbnega dne, ker so bili mnenja, da zasedenost doma ne more biti edina podlaga za izdelavo kalkulacije, pač pa je treba iskati ustreznejše rešitve za oblikovanje cene. O tem bodo delegati razpravljali na prihodnji seji. Prav tako pa je v teku postopek, da bi objekt uvrstili med iste kot so stanovanjski objekti, saj bi tako bili tudi nekateri stroški dosti manjši, npr, voda, elektrika, toplotna energija in amortizacija.
In kakšna je cena za en dan bivanja v domu? Predlog cene znagi ša 170 din na dan. Za oskrbovance, ki nimajo dovolj sredstev ■—• pokojnine, pa pokrije razliko občinska skupnost socialnega skrbstva, ki ga je napotila v dom.
TELESNA KULTURA
Povečana skrb za vzdrževanje objektov za rekreacijo in pridobitev nekaj novih, vključitev večjega števila občanov v sodelovanje na področju telesne kulture, pridobitev sposobnih kadrov — vaditeljev, to je le nekaj nalog, ki naj bi jih uresničili do konca tega in v prihodnjem srednjeročnem planu.
V	pripravi je tudi nova samoupravna organiziranost. Dosedanja organiziranost je namreč neustrezna glede na zakonske predpise, ker se samoupravna interesna skupnost ne more ukvarjati s pridobitniško deiavnostjo (predvajanje filmov, nudenje kopaliških storitev, dajanje prostorov v najem).
Zato sta se telesno-kulturna skupnost in kulturna skupnost Hrastnik^Stakšen je sklep zadnjih skupščin ¿5- dogovorili organizirati delovno organizacijo Kulturno-rekreacij ski center 14. OKTOBER (trenutno je v ustanavljanju, ker sta skupščini obeh SIS to že potrdili), v okviru katerega se bodo odvijale zgoraj naštete dejavnosti in še nekaj drugih.
In odkod ime 14. OKTOBER? Na ta dan je pred desetimi Jeti
14.	oktobra 1969) tovariš Tito prvič obiskal Hrastnik in ored šolo
na Logu spregovoril številnim Hrastničanom. Zato sta ustanovitelja ta pomemben datum uporabila za ime delovne organizacije.
Izvzeli smo le posamezne točke iz dnevnih redov preteklih skupščin.
Delegati se bodo na zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ponovno sestali v mesecu decembru, ko bodo obravnavali rebalanse planov za leto 1979 in finančne plane interesnih skupnosti za leto 1980.
Da bi dejansko uskladili potrebe in možnosti na področju svobodne menjave dela, se bomo morali vsi delavci aktivno vključiti pri obravnavanju in sprejemanju planov.
SEMINAR ZA SEKRETARJE
(Nadaljevanj e. s 7. strani)
mesečni strnjeni seminar pa samo 4 člani, 'bo treba idejnopolitičnemu izobraževanju posvetiti posebno skrb. Kakršna koli oblika usposabljanja ,pa ne sme biti namenjena sama sebi, ampak tvornejšamu in aktivnejšemu delovanju slehernega elana v osnovni oarganizaciji ZK, ostalih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. :
Vse pomembnejšo vlogo pa dobiva zveza komunistov tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj je obramba države neločljivi del samoupravnih odgovornosti in pravic slehernega občana. ZK pa je in mora ostati vodilna in u-smerjevaina družbena sila s ciljem krepitve obrambne moči.
Precej časa smo posvetili tudi razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva, saj se s problemi na tem področju vsakodnevno srečujemo tudi v naši občini.
Vso pozornost morajo komunisti posvetiti predvsem planiranju za naslednje srednjeročno obdobje, delitvi po delu in rezultatih dela, minulemu delu, kreativnemu sodelovanju delavcev v pripravljanju samoupravnih aktov, stabilizaciji, družbenemu združevanju sredstev, usklajevanju planov krajevnih skupnosti, TOZD in SIS. Najbrž pa to niso vsa področja, kjer se bo morala ZK maksimalno angažirati, da se bo naše gospodarstvo postavilo na trdne temelje.
Za zaključek seminarja smo poslušali govor tovariša Tita na
XI.	kongresu ZKJ, da bi osvežili pomembne naloge, ki čakajo vse komuniste, ne samo bodoče sekretarje, v naslednjem mandatnem obdobju.
M. K.
Hrastničani petič po Jugoslaviji!
Tudi letos smo pri občinskem odboru ZZB NOV Hrastnik zbrali kandidate za izlet po Jugoslaviji.
Tokrat smo se odločili za SR Makedonijo, ker tam še nismo bili. Ker pa bi bila vožnja z avtobusom naporna in tudi preceji dražja, smo se odločili za prevoz z avionom.
Pri agenciji Kompas S domači turizem v Ljubljani smo iskali ponudbo, dobili prospekte, ter se odločili za potovanje v Ohrid in njegovo okolico.
Napisali smo obvestilo s predvideno relacijo izleta in jih razposlali tistim borcem NOV in o-stalim Hrastničanom, ki so se našega izleta udeležili vsako leto in teh je polovica udeležencev. Z letošnjim našim izletom smo ši o-gledali del znamenitosti SR Makedonije in tako lahko rečemo, da smo bili po Jugoslaviji po dolgem in počez, torej v vseh republikah.
Spomenik v Kruševu
Zanimanje za ta izlet je bilo izredno, saj se je prijavilo 78 udeležencev. Večina med njimi je prvič potovala po zračni poti. Z brniškega letališča smo poleteli 7. 10. 1979 ob 23. uri. Potovanje je bilo čudovito in kar verjeti nismo mogli, da smo bili v 1 uri in 20 minutah z Brnika v Strugi pri Ohridu.
Vsi smo bili veselo razpoloženi, pa čeprav smo letalo zapustili po polnoči.
Bivanje smo imeli zagotovljeno v hotelu Biser ob Ohridskem jezeru, kamor smo se pripeljali s Kompasovimi avtobusi. Hotel je nov in sodobno urejen.
Ponedeljek, 8. 10. 1979
V programu ni bil vključen o-gled mesta Skopja. Mi kot organizatorji pa smo smatrali, če
smo v Makedoniji, je prav, da si ogledamo tudi glavno mesto, čeprav je to kar precej oddaljeno od Ohrida. Spremljal nas je prijazen vodič Aleksander, ki nam je pripovedoval o bogati in pestri zgodovini Makedonije.
V občini Struga, kamor spada tudi hotel, v katerem smo stanovali, se je število prebivalcev od
6.000	povzpelo na 12.000.
Tu sta se v prejšnjem stoletju rodila in delovala pesnika in pisatelja brata Dimitar in Konsta-tin Miladinov, ki sta napisala Zbornik makedonskih pesmi. Oba so Turki v Carigradu usmrtili.
Peljali smo se mimo ali skozi več krajev.
Kičevo — v njegovi dolini so rudniki železa. To je bil zaostal kraj, ki je doživel velik preporod in se močno razvil po osvoboditvi. Prebivalci so Makedonci, Šiptarji in Turki.
Pri gradnji proge so našli stare grobove in v njih bogate zlate predmete, tudi obuvalo in srebrni nakit. Vse iz grške kulture. To je velika arheološka pridobitev £9 predmete hranijo v muzejih v Skopju in Ohridu.
Ob Ohridskem jezeru je 400 let pred našim štetjem živelo pleme Desareti v mestu Lihnidos. Ohridsko jezero se je prvotno imenovalo »Lihnidsko«, kar po grško pomeni »sveto jezero«. Tu pa so živela še druga plemena: Ple-onci, Leonci, Makedonci. Te je združil vladar Filip II. oče Aleksandra Velikega.
Mesto Lihnidos je bilo obdano z obzidjem. Rimljani so prišli po morju leta 860 pred našim štetjem, zavzeli mesto in celo Makedonijo okupirali za dalj časa.
Peljali smo se čez visoke hribe Galičieo, Mokro, Kamen mimo zaselkov ob Ohridskem jezeru. Kjer so bili nekdaj najbolj revni prebivalci, so danes popolnoma nova naselja, sodobno zgrajena. Skratka, velik napredek je viden na vsakem koraku.
Vas Arbinovo je poznana iz zgodovine turških napadov, ko so se njeni vaščani hrabro borili proti napadalcu, vendar so jo Turki zavzeli. Iz vasi so odpeljali vse moške in jih obsodili na več desetletij robije. Odpeljali so 105 moških skozi Solun v Dekade v Turčijo. Med potjo jih je večina zaradi lakote in bolezni umrla. O-stalo je le še 5 moških, te pa je
turški sultan amnestiral in so se vrnili domov v Makedonijo.
Makedonija je bila razdeljena na Egejsko in Grško Makedonijo. Za časa vladavine Rimljanov tj. 490 let pred našim štetjem je bilo na ozemlju Makedonije več provinc. Makedonija je bila 900 let pod raznimi okupacijami. Tako se je makedonski narod skozi stoletja boril za svoj obstoj.
Med NOB je bil v vasi CRVENA VODA glavni štab NOV. V tej vasi pa je bil rojen tudi pisec o-
troških romanov in pesmi iz tematike NOB Vanče Makelovski.
Planine Makedonije so bile gole in so se šele po osvoboditvi obvezno pogozdovale. V gozdovih pa je bukov in gabrov les. V vasi POD VIS je bila ustanovljena prva šola v makedonskem jezikji. Med NOB so bili ljudje složni, čeprav je bil pritisk okupatorjev Italijanov in Bolgarov velik. V vasi Novo Selo je spomenik padlim borcem NOV.
Leta 518 pred našim štetjem je bil v Makedoniji velik potres. Porušeno je bilo mestni'Herakleja pri Bitoli. Ostanke Herakleje sedaj odkopavajo in restavrirajo.
Po makedonskih planinah se je v preteklosti paslo nad 400.006 ovac. Pastirji so se z njimi na pašo selili, celo na solunsko stran. Po določitvi državne meje po I. svetovni vojni 1918. leta ovac niso več vodili v Egejsko Makedonijo na grško stran.
Zanimivost v kraj Zaješ je, da ima vsaka družica najmanj po 6 otrok. Muslimanski vodje učijo starše, da bodo imeli boljše mesto v raju, čimveč otrok bodo i-meli.
Največja jezera v Makedoniji so: Prespansko, Ohridsko in Ko-stursko jezero, ki se vidi z vrha gorovja Galičiča, koder smo se peljali tretji dan na poti v Bitolo.
Reka Vardar izvira pri vasi Rutok. Obvozili smo mesto Go-stivar. V okolici pridelujejo': koruzo, fižol, posebno vrsto jabolk tetovke. Najboljši tobak pa gojijo v okolici Prilepa.
V svojem pripovedovanju se je povrnil nazaj v staro zgodovino. Zanimiv je podatek, da je na Ohridskem iz preteklosti 360 cerkva različnega sloga in zgodovinske vrednosti. Nekatere so spremenjene v muzeje in si jih je moč ogledati.
Prosvetljenca Ciril in Metod sta bila filozofa in sinova matere Slovanke ih očeta Grka ter sta govorila oba jezika. Ciril je umrl v Rimu, Metod pa v ječi.
Prvo učiteljišče sta v Ohridu odprla Metod in Naum in se je preimenovalo v univerzo. Skozi njo je šlo veliko študentov. Prve tako imenovane »Bogomilske« občine so bile v Makedoniji ustanovljene leta 1925. Prebivalci teh občin so bili antimaterialisti.
Skopje, 8. 10. 1979 Mesto je leta 1963 štelo 270.000 prebivalcev, leta 1978 pa že
470.000	prebivalcev.
Tu smo si ogledali staro mestno obzidje — nad sedanjim mestom — notranjost kot park, od tu je prostran razgled na mesto Skopje v vsej njegovi širini, žal pa je bil dan deževen in meglen. Spodaj smo si ogledali muzej MM cerkev Sv. Spasa, katere notranjost je sama rezbarija zgodovinske vrednosti.
Na dvorišču je grob Goce Del-čeva. V enem izmed mestnih parkov pa njegov kip.
Ogledali smo si pokopališče, kjer je pokopanih 1600 žrtev potresa iz leta 1963. Pred vhodom je ogromen spomenik, ki ponazoruje potres. Grobišča, pa so urejena skupinsko in družinsko. Nenavadno za nas je bilo to, da so nekateri grobovi 4-krat večji od naših, celo kamnita miza in stoli so pri nekaterih grobovih, doprsni kipi in štokane fotografije večjega formata.
Peljali smo se mimo porušene, železniške postaje (od potresa 1963. leta) kjer se je ura ustavila ob 4.30 zjutraj, ko je mesto Skopje doživelo naj večjo tragedijo v svoji zgodovini.
Ob vračanju iz Skopja nam je vodič še povedal, da so se skozi stoletja menjali vladarji, ki so prinašali svojo kulturo. Zato je zgodovina Makedonije zelo pestra. Okoli leta 1000 so Bizantinci napadli Makedonijo pod vladavino kneza Samuela. V svojih pohodih po vaseh so pobijali žene in otroke..:
Odločilna bitka za kneza Samuela pa je bila leta 1016, ko so ga Bizantinci porazili, ujeli okrog
14.000	njegovih vojakov, jim itak-nili oči, vsakemu 100. pa pustili eno oko, tako' da so slepe lahko vodili domov. Kneza Samuela je ta poraz in zločin nad vojaki tako prizadel, da je po 3 mesecih umrl.
Torek, 9. 10. 1979
Imeli smo ogled mesta Ohrida ter njegovih zgodovinskih znamenitosti. Ogledali smo si 3 stare cerkve — muzeje in v eni izmed njih so 3 ikone velike vrednosti.
Karavla Sv. Naum
Spomenik žrtvam potresa v Skopju, 1963
Nasploh so slike — freske in rezbarije zelo stare in ujnetniške vrednosti. Preurejene so v muzeje, ki jih turisti obiskujejo. Samo mesto urejujejo in se poleg maloštevilne industrije ukvarja z o-brtjo (izdelava ohridskih biserov) in turizmom.
Hiše so raztresene tudi po pobočju hriba in na vrhu je stard obzidje Ohrida, od koder je čudovit razgled na mesto, okolico in Ohridsko jezero.
Sreda, 10. 11. 1979
Dan je bil jasen in sončen, ko smo se ob 8. uri zjutraj z avtobusi odpeljali ob Ohridskem jezeru prek gorovja Peručica mimo Prespanskega 'jezera skozi več krajev do Bitole.
Z vrha Peručice je prekrasen razgled na Ohridsko jezero in celo na albansko stran. Gorovje je delno poraslo s hrasti in bori. Ob Prespanskem jezeru gojijo tobak in. jabolka.
Vožnjo smo nadaljevali skozi kraje Zletovo, Gvožani, Kavadar-ci in manjšimi zaselki do Bitole.
V teh predelih povsod gojijo cele plantaže jabolk, tobaka, grozdja in paprike. V Bitoli gojijo prve češnje za izvoz, v Švico in Avstralijo. Od Bitole do grške meje je le 12 km ali 15 minut vožnje. Nedaleč od mesta smo si ogledali izkopanine — ostanke nekdanjega slavnega mesta Herakleja. Re-
stavrirani so nekateri bivalni prostori, tlorisi in deli zidov. Kustosinja nam je obrazložila vsak prostor posebej in tudi to, da to mesto izvira iz rimske dobe 500 let pred našim štetjem. Z izkopavanjem in raziskovanjem nadaljujejo. Mogoč je bil nakup spominkov in prospektov, vendar samo v makedonskem in tujih jezikih.
Pot smo nadaljevali skozi vas Beliče in več manjših zaselkov do mesta Kraševa, kjer smo si ogledali spominski park in spomenike Ilindenski vstaji in NOB.
Vodič nam je med drugim obrazložil, da je bil Nikola Karev, voditelj prve socialistične države v Makedoniji, tj. KRUŠEVSKE REPUBLIKE. Turki so jo napadli -iz vseh treh strani pod vodstvom Bahtjarem paše. Padlo: je nad 3000 branilcev republike tj. vsi do zadnjega moža. Požganih je bilo 170 vasi, pobitih nad 3000 žena in otrok. Mrak je legel na
spominski park v Kruševu, ko smo se polni vtisov in nepozabnih doživetij vračali v Strugo pri Ohridu.
Četrtek, 11. 10. 1979
Zadnji, tj. četrti dan našega izleta je bil namenjen vožnji po Ohridskem jezeru in ogledu znamenitosti na skrajnem jugu ob albanski meji.
Po zajtrku smo se vsi veselo razpoloženi vkrcali na ladjo in se peljali na južni del'jezera, do druge tretjine, kajti tretji del jezera pripada Albaniji. Peli smo in se zabavali s šalami, bilo je dosti smeha in dobre volje tudi zadnji dan.
Naš namen je bil tudi ta, da o-biščemo čuvarje naših meja — graničarje v karavli na albanski meji.
Naša vodička Mojca, Kompasova uslužbenka, je uredila vse potrebno za naš obisk. Med vožnjo smo mod udeleženci zbrali 1.340 din za darilo našim graničarjem. Bilo pa je ravno na republiški praznik Makedonije. Ker Mojca že pozna vso ohridsko o-kolico in njene prebivalce, nam je pri prijazni prodajalki omogočila nakup dobrin za vojake.
Če je bilo že vse'lepo in v redu organizirano, mora biti temu primeren tudi obisk na karavli, sem si dejala. Funkcijo govornika
sem namenila rezervnemu oficirju Albinu Dušaku. Ta je svojo1 zadolžitev res izvrstno opravil v splošno zadovoljstvo nas vseh. Med izletniki so bili tudi Ljubljančani, Gorenjci,, ki so se čudili tej naši zamisli in organizaciji. Za spominsko sobo na karavli smo pustili: značke hrastniških podjetij, namizno svetilko podjetja Sijaj in brošurico o Hrastniku. Dovolili so nam notranji ogled karavle, za zaključek pa smo naredili skupaj z njimi še fotografski posnetek. S kamero pa nas je spremljal prizadevni Janez Slokan.
Ogledali smo si cerkev sv. Nau-ma na tem delu ob 'Ohridskem jezeru, v kateri sta delovala tudi Ciril in Metod. Vožnja po jezeru je trajala dve uri v eno smer.
Ohridsko jezero je dolgo 30 km in široko‘T5 km. V njem živi 16 vrst rib, največ postrvi. Ohridsko jezero napaja 1800 izvirov vode.
Ribe odplavajo na drstenje v Atlantski ocean in se potem mlade vračajo v Ohridsko jezero.
To je bil za nas najlepši zaključek leta na skrajnem jugu naše domovine.
Zadnji včer bivanja v hotelu Biser smo preživeli v veselem razpoloženju. Zabaval nas je ansambel, ki nam je poleg makedonskih pesmi pel tudi slovenske. Petje prisotnih tudi domačih gostov se je zlilo v skupno petje narodnih in partizanskih pesmi, ki pa je prešlo v makedonsko kolo. Pomešali smo se z domačini. Vzdušje je bilo ha višku, gosto-
Leto se počasi, vendar zanesljivo izteka. Aktivnost in življenje v delovni organizaciji je bilo raznoliko in pisano. Skozi vse leto so v kolektiv prihajali, pa tudi odhajali delavci, mi pa smo novembra stisnili roko sodelavcem, ki so v letu 1979 izpolnili svoja leta in dočakali upokojitev.
Srečanje z njimi je bilo 24. novembra v godbenem domu, udeležili pa so se ga skoraj vsi upokojenci v tem letu, pa tudi predstavniki posameznih temeljnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Zbranim je spregovoril pomočnik direktorja za tehnična vprašanja tovariš Aleksej Us, dipl. ing., nato pa tudi predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacija vsin-dikata DO tovariš RistO čičič.
V tem letu so bili upokojeni:
Robert Hazier, ročni pihalec — brigadir; Viktor Rački, vodja kontrole stekla; Hinko Brglez, strojnik; Ivan Tržan, nabiralec stekla, kot delovni invalid -S vodja kopalnic in sanitarij; Miha Pustišek, strojnik v orodjarni; Jože Volavšek, strojnik, kot delovni invalid — delavec; Janež Blatnik, topilničar; Stanislav Hrup, nabiralec stekla -H brigadir; Ferdinand Rižnar, nabiralec stekla — brigadir; Karl Platinov-šek, dežurni pri butanu; Ivan Gračner, skupinovodja zidar-ša-moter; Anton Pivec, nabiralec stekla; Alenka Kirhmajer, pomožna delavka; Ivan Vretič, strojnik; Ivan Jovan, nabiralec stekla — brigadir; Roman Špacapan, vodja zidarsko-šamoter-ske delavnice; Ivan Vodep, nabiralec steklaBH brigadir; Angela Bajda, čistilka upravnih prostorov; Jože Gerhard, referent za informacije; Silva Malgaj, čistilka »¿pravnih prostorov; Avgusta Beršnja, kontrolor stekla; Milan Čadež, nabiralec stekla -S brigadir; Anka Majcen, daktilograf; Jožefa Rajer, čistilka modelov; Eva Stradar, pomožna delavka; Antonija Jurak, vezalka; Peregrin Gornik, ročni pihalec — brigadir, kot delovni invalid, preddelavec transportne skupine,^ Erna Lisec, rezalka; Stane Pušnik, ročni pihalec — brigadir, kot delovni invalid, prevzemalec. izdelkov; Stane Smagelj, 'nabiralec stekla -A brigadir, kot delovni invalid, varilec folij; Karl Grčar, ročni pihalec — brigadir, kot delovni invalid, urejevalec vzorčne sobe; Marija Močnik, skladiščna delavka; Slavka Majcen, pomožna delavka; Vida Malis, obračunovalka OD in Marija Gu-zaj, žigosar.
ljubje prijetno, vtisi pa nepozabni. Pesem je donela pozno v noč. Petek, 12. 10. 1979 Ob 3.30 bujenje in priprave na vrnitev v Slovenijo. Ob prvem jutranjem svitu smo vstopali v avion v Strugi, se dvignili nad oblake in že prd 7. uro zjutraj izstopili na letališču Brnik v megleno in deževno jutro.
Polni vtisov in nepozabnih doživetij smo zaključili naš peti izlet po Jugoslaviji.
Razšli smo' se z željo in obljubo, da to ni bil naš zadnji skupinski izlet.
B. J.
Spomini vsakega izmed njih so prav gotovo zdrsnili nazaj, skozi čas in leta njihovega dela. Vsaka pot je zgodba zase, posuta z drugačnimi dogodki, uspehi in težavami. Nekateri izmed njih so prav vso svojo delovno dobo prebili v Steklarni, od prvih korakov, pa vse do svoje upokojitve. Niso iskali boljšega kruha drugod, poskusili so v Steklarni in ostali med nami. Nekaterim je^ upokojitev zaradi bolezni in težav z zdravjem prinesla olajšanje, spet drugim zaključek aktivne dobe prinaša spremembe, na katere se ,je treba privaditi. Ritem življenja postane drugačen, ostaja več časa, ki ga je treba nekako izrabiti.
Tovarišice in tovariši, hvala vam za trud in prizadevanja, ki ste jih s svojim delom vložili v življenje naše delovne organizacije. Želimo vam, da leta svojega zasluženega pokoja preživite z obilico zdravja, ob srečni izpolnitvi dni, s prijetnimi spomini, kakor tudi v sodelovanju z našo delovno organizacijo tudi v bodoče.
Jasna Kosm
Proslava ob Dnevu republike
27. novembra 1979 so se Občani Hrastnika zbrali v delavskem domu na proslavi ob Dnevu republike.
Zbranim je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik tovariš Jože Žibret, ki je v svojem govoru orisal pomembnost zgodovinskih dogodkov iz leta 1943, ki označujejo in pomenijo rojstvo naše republike in vseh tistih aktivnosti in prizadevanj, ki označujejo našo današnjo družbeno stvarnost.
Kulturni program so izvedli: moški pevski zbor Svobode II, rudarska godba na pihala in godba na.pihala Svobode II, mladinski pevski zbor osnovne šole narodnega heroja Rajka in člani recitacij skega krožka osnovne šole.
DOPISUJTE V STEKLARJA

Pred zgodovinsko cerkvijo sv. Naum
Srečanje z upokojenci
Iz meseca v mesec
Zanimalo vas bo
Še ne tako dolgo tega je bilo čutiti veliko zanimanja za nastope naših nogometašev. Danes njihovim tekmam komajda prisostvuje nekaj deset gledalcev. Razlog: slaba kvaliteta in nizek rang tekmovanja. Odgovor no-gometaše^jS kriv je sistem tekmovanja!?
Precej negodovanja je bilo v vrstah kajakašev in kanuistov. Vzrok je preprost. Pomanjkanje finančnih sredstev je tekmovalce prikrajšalo za nekaj1 nastopov na višku tekmovalne šezo-
■' me;;-.'"
O potrebi in razvoju športne rekreacije je bilo na nivoju republike sprejetih vrsta sklepov in resolucij. Po teh dokumentih naj bi bili nosilci dejavnosti sindikati, vsaka delovna organizacija z več kot 500 zaposlenimi, pa naj bi imela zaposlenega profesionalnega strokovnega delavca. Nas pa je več kot 1.600 ...
Rekreacija ni le razvedrilo. Gre za dejavnost, ki naj sprošča človeka in mu pomaga pri nabiranju novih moči za vsakodnevne naloge in opravila. Zal si marsikdo tovrstno dejavnost še vedno razlaga po svoje. Zato tudi upada aktivnost. Res pa je, da mora rekreativna dej avnot temeljiti na prostih dejavnostih. Torej zavestna odločitev posameznika.
Trim je izpeljanka iz angleščine in pomeni nekako uravnoteženje ladje pred izplovitvijo. Premnogi pa to uravnotežitev iščejo pred odhodom iz gostiine. Nekateri pa tudi ob odhodu iz s ...
Izgradnja bazena je bila v Hrastniku leta in leta predmet premnogih žolčnih razprav na raznih sestankih in forumih. Te dni je preteklo že tretje .leto, .odkar je bazen na voljo' delavcem in občanom. Objekt, ki nam ga lahko mnogi zavidaj o, pa največkrat sameva napol prazen. In kdo naj razpravlja zdaj?
Namiznoteniški klub Kemičar sodi že nekafMlet med naše najuspešnejše klubeji" Moška vrsta je v zadnjih petih letih kar 4-krat osvojila naslov republiških prvakov. Po prvem delu novega prvenstva pa je ekipa tudi praktično že izgubila vse možnosti za osvojitev še enega naslova. Razlog za slabšo uvrstitev ;j:e treba iskati v prestopu enega naših najboljših igralcev — Joižeta Urha k ljubljanski Olimpiji j—- republiška selekcija:!.-;
Rokomet, nekdaj tako priljubljena športna panoga, kipe: žlasti po zaslugi ŽRK Steklar zabeležila tudi lepe tekmovalne dosežke, je v zadnjih letih povsem zamrl. Trenutno deluje v občini le rokometni klub TVD Partizan Dol, ki tekmuje v zasavski področni ligi. Želja fantov pa je, da bi že v naslednji tekmovalni sezoni tekmovali v drugi republiški ligi. Pogoj za dosego tega. cilja pa je prvo mesto v regionalnem tekmovanju.
Enkratno je bilo vzdušje na srečanju reprezentance Hrvaške in pokrajine Bavarske v Augsburgu. Po besedah naših »divjevo-daševkj^S§ Bariča, Kavzarja, Vovka in Halzerja, ki so na tem srečanju okrepili vrsto hrvaških kajakašev in kanuistov, takšnega ugodja niso bili še nikoli deležni. Tudi takrat ne, ko so zastopali državne barve. Reprezentanca Hrvaške je bila premočan zmagovalec (9 panog, 8:1). Bo ponovila uspeh tudi prihodnje leto, ko naj bi se ponovno srečali v Splitu?
Kako priti do drugega, večjega in boljšega vozila? S tem problemom so se dolgo mučili v vrstah kolesarskega društva Hrastnik. Končno jim je -le uspelo. Sedaj! jih muči drugo vprašanje, kako zbrati denar, da bodo vrnili dolg enemu izmed klubskih funkcionarjev, ki je posodil denar za nakup. Težav nikoli ne manjka.
Resnično zadovoljni smo lahko z dosežki naših predstavnikov na steklarskih igrah v Kladovu in peteroboju v Medvodah. Kakšni bi bili šele dosežki ob načrtni celoletni vadbi?
En sam krog prednosti na zadnjem peteroboju jMfnašim strelcem prinesli še 11. naslov najboljših na športnih igrah žele-zarjev, gumarjev, kovinarjev, kemikov in steklarjev, In da bo vse v znamenju črke E, le enkrat doslej naši fantje nišo bili najboljši.
Andreja Ojsteršek je naša (slo-f venska) najboljša igralka. To dokazujejo tudi njeni rezultati v igrah z najboljšimi. Med elito najboljših namiznoteniških igralk ji manjka le še zmaga nad Eržebet Palatinuš, torej prvega ženskega reketa Jugoslavije.
Cilj vsakega športnika ali športnice je, skozi vadbo in nastope doseči kar na j večj e uspehe in osebno zadovoljstvo. No, to slednje prav gotovo ne velja za posameznike iz enajsteric<f ; Sloge, ki izkaz svojega zadovoljstva i-ščejo vse pogosteje ne le na nasprotnikih, ampak tudi na — sodnikih.
Izlet v neznano. Takšna je bila parola zadnjega letošnjega množičnega izleta dolskih planincev. V bodoče bo treba smer in parolo spremeniti. To je bila namreč edina neuspela akcija marljivih planincev v tem letu. Vre-'me in bojazen pred neznanim sta ljubitelje planin zadržala doma.
Jesen je tu in tudi do. pravega snega (Martinov je bil za vzorec) ni več daleč. Zato tistim naibolj vnetim smučarjem velja obvestilo, da bo žičnica v Gorah pripravljena in nared že ob prvi ugodni priložnosti za smuko. Preuredili bodo. strojnico, TOZD Rudnik Hrastnik pa je PD Dol podarila novo vlečno vrv za vlečnico.
Aforizme ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke vrstice, je zbral in po svoje zapisal Jože Premec.
PRIŠLI V PODJETJE
V	OKTOBRU
TOZD I
Hanič Hasib •— delavec na kanalu, Lalič Arslam — predstiska-lec, Mezetovič Ismet — predsti-skalec, Bašič Bečir predstiska-lec, Šišič Refik ^Bpredstiskalec, Duvnjak Šalih ¡¡¡§1 predstiskalec, Torbica Dragan E3 odnašalec, Malič Novo — dostavljalec stekla, Spasojevič Rade -B krogličar, Petrovič Zoran S krogličar.
TOZD II
Mustajbašič Behijš|S kontrolor stekla, Stejpanovič Slavojka — kontrolor stekla, Božič Stana — kontrolor stekla, Petrovič Ružiča •—f kontrolor stekla, Kolobarič Danica — kontrolor stekla, Bla-tančič An kiča B kontrolor stekla, Vidakovič Mira S- kontrolor stekla, Arsenovič Borka-B kontrolor stekla, Cvijanovič Radmila — kontrolor-stekla, Muhanovič Ale-ma — kontrolor stekla, Rekano-vič Emsiha ■—■ kontrolor stekla, Bjelančevič Boro — pomočnik strojnika.
TOZD III
Vračun Hermina — pomožna delavka, Opresnik Breda — pomožna delavka, Relič Nikoli j a ■— pomožna delavka.
TOZD V
Orožen Stanislav -B pripravnik, Stoklasa Darko — elektromeha-nik. Petrič Bojan — obratni elektrikar.
DSSS
Barič Rosana ■— administrator, Majcen Zvonka — čistilka poslovnih prostorov.
ODŠLI IZ PODJETJA
V	OKTOBRU
Sporazumna prekinitev:
TOZD II
Kordič Sehiza kontrolor stekla, Tosič Milenka —kontrolor stekla, Brilej Srečko — strojnik H-28.
TOZD III
Dolanc Jožefa — pakirec.
TOZD IV
Bezgovšek Anton •—■ cizaler.
DSSS
Filipič Renata S- analitik.
Samovoljna prekinitev delovnega razmerja:
TOZD I
Jahdadič Behar — dostavljalec zmesi, Sekič Osman — odnašalec stekla, Perkovič Mato^S odnašalec stekla, Cosič Alija — odnašalec stekla, Cosič Asim —■ dostavljalec zmesi.
TOZD II
Merdanovič Senada ■— kontrolor stekla, Pepič Hani j a — kontrolor stekla.
Odpoved delavcu v poizkusnem roku:
TOZD I
Torbica Dragan —- odnašalec stekla.
TOZD II
Mustajbašič Behija |—• kontrolor stekla, Mašič Hanka — kontrolor
stekla, Topič RadanaBS kontrolor stekla, Hrstič Mustafa B delavec v skladišču orodja, Tursu-movič MehmedalijaB- dostava o-lja.
Upokojen:
Brglez Hinko — strojnik IWP — TOZD II
Umrl:
Balno Franc — strojnik IS — TOZD II.
Prirastek v družini:
Kolšek Bojan — hčerko Marjetko, Ramič Mevlida — hčerko Edito, Pleša Tomo • - sina Tomislava, Oblak Mira — sin Denis, Rancinger Mojca — sina Andreja, Osenjak Milan — sina Alena, Kapla Stanislav II •—■ sjna Andreja, Doberšek Majda — hčerko Dolores.
Hvala, delovni tovariši
Gledam na uro na nočni oma-ricilS pa noče in noče zvoniti. Čas teče celo večnost, čakam na klic, da se odpravim na svoj poslednji delovni dan. Bila je dolga noč, vendar sem v njej v premišljevanju preletel vsa leta svojega dela v kolektivu Steklarne Hrastnik. . 38 let ni kratka delovna doba.
Spomini minevajo hitreje, kot pa doživetja zadnjih let v kolektivu. Iz »stare glažute« je po zaslugi naših pridnih članov kolektiva zrasla nova tovarna, kot plod pridnega dela, nešteto prelitih kapljic znoja naših steklarjev in ostalih članov kolektiva je bilo potrebno, da je delovna organizacija zrasla v to, kar je danes, ko daje kruh in socialno varnost skoraj 1.700 članskemu kolektivu. Obujeni časi me spominjajo, koliko truda, samopo-žrtvovanja, prostovoljnih ur smo dali za vse to.
Starejša generacija počasi zapušča svoj kolektiv, zasluženo smo dočakali svojo upokojitev. Mnogim članom niti to ni bilo namenjeno -Busoda jim je predčasno pretrgala nit življenja. S sodelavci v kontroli sem delal skozi tri desetletja. Spominjam se začetka izvoza naših izdelkov, problema uvajanja avtomatske linije ipd. Doživel sem ure, ki so bile res srečne, pa tudi težkih trenutkov je bilo dovolj. V kontroli stekla je zaposlena pretežno ženska delovna sila. Probleme smo razreševali skupno, tovariško in v skupno zadovoljstvo. Krivico bi storil, v kolikor se ne bi spomnil tudi sodelavcev skladišča gotovih izdelkov, nikoli jih ne bom pozabil.
Problemi so bili in ostajajo za nami — največkrat jih hitro pozabimo, kar je tudi prav. želim, da mlada generaoija upošteva izkušnje starejših delavcev, ker le v skupnem, enotnem delu in sodelovanju se porajajo tudi uspehi. Vsi skupaj gradite kolektiv naprej, na samoupravni podlagi, dogovarjanju in medsebojnem sodelovanju.
'(Nadaljevanje na 14. strani)
Upokojeni
VIKTOR RAČKI
30.	novembra 1979 je bil starostno upokojen tovariš Viktor Rački.
V Steklarni Hrastnik se je zaposlil kot 14-letni mladenič. Najprej kot odnašalec, kasneje je kot krogličar delal v brigadi RDBO — kozarci. V času vojne je moral najprej v delovne enote, odkoder so ga prisilno mobilizirali v vojsko. Kmalu je izkoristil priložnost, da je dezertiral iz vojske in se nato vključil v prvi polovici leta 1944 v narodnoosvobodilno vojsko, na področju Štajerske, od Litije do Pohorja. Najprej je bil borec kamniško zasavskega odreda in je kasneje opravljal tudi dolžnosti pomočnika komisarja čete. V vojni vihri je bil dvakrat težje ranjen, tako da je danes 40-odstotni invalid.
Ko se je leta 1946 vrnil iz JLA, se je znova zaposlil v Steklarni Hrastnik. Izučil se je za steklo-pihalca, nekaj časa pa je bil tudi brigadir pri valjčkih in rezalnih strojih v brusilnici. Leta 1954 je začel opravljati delo vodje kontrole gotovih izdelkov. Razen dveh let, ki jih je prebil kot vodja skladišča, je to delo vodje kontrole opravljal vso svojo delovno dobo v naši delovni organizaciji, vse do svoje upokojitve. Pri formiranju in oblikovanju kontrole stekla je bilo treba premagati marsikatero težavo, mno--go je bilo novega, neznanega, ko si je bilo potrebno pomagati z iznajdljivostjo in vztrajnostjo ter trdim delom. Za pregledalke so bili organizirani tečaji. Marsikaj je bilo treba premagati tudi takrat, ko je Steklarna začela tudi izvažati, po letu 1956. Tovariš Viktor se spominja vrednosti. 58.066 dolarjev, za kolikor smo izvozili takrat. Področje izvoza je zahtevalo od kontrole novega znanja in pazljivosti pri delu. Tudi pri reorganizaciji kontrole in uvajanju 4. izmene ni bilo lahko.
Kljub delu pri vodenju kontrole, ki ga je polno angažiralo, se je aktivno vključeval tudi na družbenopolitičnem področju. Deloval je na področju sindikata, kot poverjenik, predsednik, član občinskega sindikalnega sveta, pa tudi kot član republiškega in zveznega odbora sindi-
kata delavcev kemične industrije. Bil je tudi član Zveze komunistov in nekaj let opravljal funkcijo sekretarja osnovne or-ganizaoije ZK v brusilnici, bil pa je tudi sekretar in organizacijski sekretar tovarniškega komiteja ZK.
Na samoupravnem področju je bil član in predsednik številnih komisij in odborov, pa tudi predsednik upravnega odbora.
Vseh dvajset let obstoja glasila Steklar je bil član uredniškega odbora in tudi njegov ^predsednik v zadnjih letih, ves čas pa je pisal tudi članke za glasilo.
Poleg tega, da je bil aktiven v delovni sredini, se je vključeval tudi v delo na terenu. V prvih povojnih letih je deloval tu najprej v mladinski organizaciji, kasneje je bil tudi predsednik krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti Spodnji^ del. S tovarišem Ivanom Vretičem pa sta bila tudi prva, ki sta orala ledino na področju stanovanjskih odborov.
V teh zadnjih letih je tovariš Viktor angažiran kot predsednik skupne komisije za štipendiranje v občini Hrastnik, kot tajnik športnega društva Invalid Hrastnik in tajnik združenja zveze borcev NOB za spodnji del Hrastnika.
Po osvoboditvi je bil tudi 3 mesece udeleženec mladinske delovne akcije na progi Šamac—-Sarajevo, prav toliko časa pa je prebil tudi na delu v gozdni brigadi v Kočevju.
Za svoje aktivno delo in angažiranost je prejel tovariš Rački več priznanj, podeljeno pa mu je bilo tudi priznanje zaslužnega občana občine Hrastnik.
Vso svojo delovno dobo je prebil v našem kolektivu, v slabih, pa tudi dobrih trenutkih. Ob vsakem stiku, ko smo srečevali tovariša Rackija B kot sodelavca, ali kot nadrejenega, ali družbenopolitičnega delavca, smo občutili njegovo vestnost, pripravljenost in veselje za delo. Zato je bilo ob slovesu težko reči samo besedo hvala, še teže pa najti drugačne besede, š katerimi^ bi lahko zajeli vse široko področje, na katerem se je zavzeto angažiral. Na ta dolga leta sodelovanja bomo ohranili trajen spomin, z zahvalo in željo, da leta upokojitve uživa še dolgo, v zdravju in plodnem delovanju, ter izpolnitvi svojega časa, kakor si sam želi.
ROBERT HALZER
15.	decembra 1979 je bil upokojen tudi tovariš Robert Hal-zer, steklar v TOZD 1.
Rodil se je 2. januarja 1930 y delavski družini. Zaposlil se je takoj po končani osnovni šoli, ko je prestopil prag Steklarne Hrastnik, v kateri je ostal vso svojo delovno dobo. Kot se je ponavadi začela pot novodošlegi mladega delavca, je tudi tovariš Robert najprej odnašal steklene izdelke, nato pa kmalu postal tudi pomočnik. Želja po novem znanju in veselje do steklarskega poklica sta botrovala temu, da je leta 1955 obiskoval tudi tečaj za pridobitev kvalifikacije v steklarski stroki in ga tudi u-spešno končal. Kmalu po opravljenem tečaju je postal brigadir.
Tovariš Robert pa ni bil samo vesten delavec in sposoben steklar, ampak se je vseskozi tudi aktivno vključeval v družbenopolitično delo, kjer je skozi vsa ta leta opravljal številne, tudi odgovorne funkcije.
Takoj po zaposlitvi se je aktivno vključil v vrste mladinske organizacije, leta 1955 pa je postal član Zveze komunistov. Sodeloval je tudi v samoupravnih orgai-nih. Leta 1971 je bil izvoljen v centralni delavski svet, leta 1972 pa je bil izvoljen za predsednika tega delavskega sveta. Deloval je tudi v organih in vrstah sindikata. Bil je tudi član tovarniškega komiteja ZK, izvoljen pa tudi za člana sekretariata pri občinski konferenci Zveze komunistov Hrastnik.
Aktiven je bil tudi v krajevni skupnosti Spodnji del, kjer je opravljal nekaj časa tudi funkcijo predsednika krajevne organizacije SZDL.
Leta 1974, ob prehodu in prvih korakih uveljavljanja delegatskega sistema je bil izvoljen za predsednika zbora zruženega dela občinske skupščine, prav tako pa je bil tudi delegat za zbor združenega dela republiške skupščine.
Tovariš Robert Halzer je vso svojo delovno dobo prebil v Steklarni Hrastnik. Ta leta so bila plodna, saj je vanje vnesel več kot samo vsakodnevno 8-ur-no delo na delovnem mestu, v brigadi. Vseskozi se je zavedal svojih dolžnosti tudi kot samo-upravljalec, prevzemal poverjene funkcije in jih tudi vestno opravljal. Za aktivno družbenopolitično delo v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, ter na področju delegatskega sistema, je prejel priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kakor tudi medaljo tovariša Tita B Zasluge za narod.
Ob njegovem odhodu v pokoj mu želimo, da bi ta leta prebil v skladu s svojimi željami, predvsem pa še dolgo v krogu svojih dragih.
Uredništvo
STEKLARSKA
ANEKDOTA
Ko je imel tovariš S. predpisano izdelavo pollitrskih steklenic, je prišel mimo peči vodja oddelka. Nekaj časa ogleduje izdelavo, potem pa vpraša steklarja, zakaj izdeluje tako lahke steklenice. Steklar je delal mirno naprej, le pripomnil je, da bo delal težje steklenice.
Pozneje je prišel mimo peči obratovodja, ta pa je bil hud nad steklarjem, zakaj izdeluje tako težke steklenice. Steklar spet brez razburjenja dela dalje. Pripomnil je, da bo delal lažje steklenice.
Tako je napravil nekaj lahkih in nekaj težkih steklenic. Pregle-dalki pa je naročil, naj sortira lažje steklenice posebej in težje posebej. Ob koncu službe pride naokrog vodja ter vidi, kaj dela preglednika. Takoj je dal poklicati steklarja in ga vprašal, kaj »to pomeni.
Steklar pa se je resno držal in odgovoril: »Tovariš oddelkovodja, te steklenice, ki so težje, so za vas, tiste lahke pa so za tovariša obratovodjo. Delal sem pač tako, . kot sta mi naročila, za vsakega po njegovi želji!«
HVALA DELOVNI TOVARIŠI
(Nadaljevanje s 13. strani)
Vsem sodelavkam in sodelavcem v kontroli stekla, vodstvu TOZD 1 in vsem, s katerimi sem iz drugih temeljnih organizacij in delovne skupnosti sodeloval, prav iskrena hvala za sodelovanje in vso pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Zahvaljujem se za vsa darila in šopke rož, ki sem jih prejel od svojih sodelavcev. Zavedam se, da beseda hvala ni dovolj za vso pozornost, ki ste mi jo izkazali. Še nadalje bom živel, kot del kolektiva, ki ga ne bom nikoli pozabil.
Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in napredek pri nadaljnji graditvi kolektiva, ki sem ga imel rad in ki ga bom ohranil v spominu.
Viktor Racki-Rigo
ZAHVALA	
Ob boleči izgubi naše drage imame	
IVANKE NOVAK	
se iskreno zahvaljujemo godbi na pihala skemu zboru Svobode II im vsem, ki so zadnji poti.	Svoboda I, pev-jo pospremili na
Zahvala sodelavkam in sodelavcem dz TOZD II.	
Žalujoči: hči Mici in sorodstvo	
NAGRADNA KRIŽANKA
— XvV			SKEPSA, NE> ZAUPANJE,	o< m »M>	KRILO RIMSKE KONJENICE	SLOVENSKA PESNICA C VIDA)	KOSITER	IZMETAČ NABOJEV	JONE ČUFAR	LOŠČILO	MESTO OB IZLIVU MARICE V EGEJ SKO MORJE	NAŠ VODITELJ	ITALIJA	HUDOBIJA	TRENUTEK	NEKDANJI TURSKI VELIKAŠ	UMETNA REČNA PREGRADA	ČETRTI RIMSKI KRALJ	NADALJE* VANJE GESLA	
m			►																	
		PREBIVALCI VELENJA KOŠČEK PAPIRJA											VITEK GLA* V0N02EC Z DESETIMI LOVKAMI							
SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC C JOŽE)	1						ŠPANIJA		DOLINA POD TRIGLAVOM OSTRIVEC				NEUMESTNA PRIPOMBA							
							BUDISTIČNI SVEČENIK						ZVEZDA STALNICA							
GLAVNO MESTO PERUJA					SINJSKA viteška IGRA ORJAŠKI KUŠČAR					KLIC NA POMOČ POKRA JI* NA V VIETNAMU				PROSJAK	BAJESLOVNO RIMSKO PODZEMLJE	JEZERO NA ŠKOTSKEM CLOCH)	INA SEIDEL	TOMAŽ TERČEK	SESTAVIL! KARLI DREMEL	
VRHUNSKI ŠPORTNIK			JUNAŠKA PESNITEV	1367 KM DOLG PRITOK KAME							IGRALKA MONODRAME „JACERA* C ALJA)	UMETNI KAVČUK							20	
				NOVEC ZA PET ENOT								LEPO- SLOVJE								
ŠIRNA, SUHA RAVNINA PORASLA S TRAVO						NAJVIŠJA GORA NA SVETU													DRŽAVA V ZDA	
MESTO V FLANDRIJI lSPRES)						ST, PERZIJSKI KRALJ SOVJETSKI POLITIK (ANASTAS)											ČEŠKI TENORIST SLEZAK	KISIK OBD0NAVSK0 MESTO V ZRN CZVONIK)		
LADKO KOROŠEC			TOVARNA V MARIBORU ZIMSKI MESEC				20	MODEL ZEMELJSKE OBLE	ZNAMKA FR. ŠPORTNIH AVTOMOBILOV						ZAZNAVANJE GLASOV Z UŠESI					
									ŠPORTNIH REKVIZIT						GL. MESTO TURČIJE					
AVSTRIJA		LJU8K. MO* SKO IME					GREGOR» PEČK			TVEZA						PU8LICIST FINCI				
		ITALIJANSKI POLITIK LGlUSEPPE)														NEMŠKA FILMSKA IGRALKA DOR				
							ALEŠ BEBLER			FIŽOLOVKA										
ŠKRAT					FILIP KUM* BATOVlč PASIVNA HR= VAŠKA PO* KRAJINA						TITAN			AFR. ČRNSKI VODITELJ (JOSHUA) VERSKI P0GIA* VAR MUSUM.						
BARVA KOŽE				VRTNA ŠPl* NAČNICA VENO PILON							TELIČKA						NAZIV	NERESNICA	IGRALKA KARIČ	
PREPERINA, IZPRALI NA, (GEOL.)							DEL BEN* CINSKE6A MOTORJA				DVORNA STRANKA KALCIJ									
MADŽARSKI REVOLUCIONARNI GE* NERAL							MESTNA .CESTA"						ZLI DUH PO VEROVANJU STARIH PERZIJCEV							
i 1 >¡nZ ■i				ANTON NOVAČAN			REKA SKOZI KOBARID					20	JAHALNICA. JAHALIŠČE,							
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 80 din
2.	nagrada 50 din
35-7. nagrada po 30 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov Uredništvo »STEKLARJA« STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede, 26. decembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št 11/1979 smo prejeli 57 rešitev.. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 80 din: Ervin Oplotnik
2.	nagrada 50 din: Anton Kobal
3.	do 7. nagrada po 30 din: Oto Dremel, Hilda Drame, Marijana Fabijan, Jože Rojko, Jože Poto-čin
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Roksana, Duše, gašper, itrilMLjerka, antena, mrena, kolama, gosak, Salka, maki, Nestor, knjiga, klistir, TAM, I. T. argnntan, Iravadi, K. S., niala, samba, orel, O. K., gejzir, Aon, Talj, raz, gnev, kej, Anaa, svod, Avenarius, N. T., Arles, icika, dif-tong, kateter, strmina, in, Ota, Ot, Laudon, Vrsno, Van, Le Mans, Černigoj. •
(D. K.)
IZ MENZE
Kam pa tako hitiš, Janko? Grem na toplo malico.
Res? Kaj pa imajo danes? BE- Mrzel fižol...
UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — pred-sednik odbora, Jasna Kosm ¡H odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Adi Zaletel, Anita Greben, Mili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Adi Zaletel — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Mirko Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben.
UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje.
ZA SMEH IZPRED DVAJSETIH LET
Tovariš direktor, snažilka je obr nila grafikon
PREVIDNO
Ob glasbeni reviji, ki jo je priredil republiški svet Svobod v Ravnah na Koroškem, so godbeniki napravili krajši izlet v Črno, ki je zelo blizu avstrijske meje. Ob tej priložnosti se je razvil naslednji pogovor:
Stane: »Vidite, po grebenu tistih hribov tamle teče jugoslo-vansko-avstrijska meja.«
Janez, znan šaljivec, mu vpade v besedo, rekoč: »Ja, fantje, potem bomo pa morali bolj potiho zaigrati, da se ne bo čez slišalo, da ne bo kdo še kakšne carine zahteval.«
NA TRGU
Tovarišica Metka je nakupovala na trgu. Prodajalka ji pravkar zavija in polaga sadje v košarico.
—- Nekaj ste pozabili pridati, pravi Metka.
—	Kaj vendar, se začudi prodajalka.
—	Vaš palec, ki ste ga stehtali.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem v TOZD 5 — energetika s ključavničarsko delavnico najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost, lepo darilo in šopek. Vedno me bo spominjalo na leta, ki sem jih prebil v vaši delovni sredini. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še mnogo usnehov ter polno mero tovarištva in zadovoljstva.
Miha Pustišek
FOTO ZAPIS
KAKO NASTAJA NAŠE GLASILO?
Odločili smo se, da vam predstavimo sodelavce iz DO Aero — TOZD Grafika Celje, s katerimi sodelujemo že več kot 15 let in ki naim tiskajo in pripravljajo maše glasilo. Zato vas vabimo, da namenite pozornost temu kratkemu zapisu o delavcih, ki sodelujejo pri nastajanju časopisa, nam pomagajo s svojim delom, znanjem, idejami in izkušnjami ter pri tam ostajajo v ozadju. Ko namreč dobimo časopis v roke, se le redkokdo vpraša, kako številka nastane. Zato smo temu tudi namenili kotiček našega časopisa in se ob tej priliki zahvaljujemo tovarišem iz TOZD Grafika za dolgoletno, nadvse plodno sodelovanje.
Tov. Milan Florenini, samostojni referent za naročila, sprejema rokopis in slikovno gradivo za Steklarja. Z njim se dogovorimo tudi glede dneva lomljenja in izida časopisa
Tov. Stane Kitak, dolgoletni vodja oddelka ročne in strojne stavnice
Foto: Jože Gerhard Tekst: Jasna Kosm
Na stavnem stroju se sestavki spreminjajo v stolpce. Tov. Rudi Škedelj kot strojni stavec
Ročni stavec Emil Perklič pri me-tiranju, ko določi obliko strani, izpolni in pripravi za tisk, v pomoč pa mu priskočijo tudi drugi stavci
Tov. Franjo Mauer, naš lektor, pri opravljanju korekture in odpravljanju manjših napak. Na desni Jasna Kosm, zadaj Emil Perklič
Pogled na ročno stavnico, kjer se oblikujejo strani Steklarja
Pogovor urednika Jožeta Gerharda s stavcem Jožetom Koželjem
Steklar se tiska na rotacijskem stroju Duplex, na obeh straneh naenkrat. V končni fazi stroj tudi zgiba časopis