Povdarki iz resolucije 9. kongresa ZK Slovenije Pri zagotavljanju trajnega in uspešnega razvoja ter stabilnih gospodarskih in socialnih razmer in pri obrambi naše neodvisnosti, svobode, neuvrščenosti in federativne ureditve ni druge poti kot razvijati socialistično samoupravljanje. . . Naša zahteva, naj delavec gospodari s celotnim dohodkom, zato pomeni predvsem zahtevo, da gospodari tudi z minulim deiom, s sredstvi družbene akumulacije . .. Dosegli smo tisto stopnjo v gospodarskem razvoju, ko se brez intenzivnejšega in širšega vključevanja v mednarodno delitev dela ne moremo več uspešno razvijati.. . Jugoslavija kot neodvisna in neuvrščena država ne more ohraniti svojega vplivnega položaja v svetu, če njeni aktivni zunanji politiki ne bo sledila tudi aktivna ekonomska politika povezovanja s svetom, zlasti z neuvrščenimi in državami v razvoju . .. Boj za uveljavitev socialističnega samoupravljanja in za ustvarjanje razmer, v katerih bodo delavci v celoti gospodarili s presežnim delom, 'terja idejno enotnost in akcijsko sposobnost komunistov... Dohodek in osebni dohodek delavcev morata postati tudi trdna materialna podlaga za zadovoljevanje njihovih meterialnih in duhovnih potreb v skladu z možnostmi, ki jih daje družbena proizvodnja na sedanji stopnji razvitosti proizvajalnih sil.. . Pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja moramo dosledno uveljaviti načelo permanentnosti vzgoje in izobraževanja, in sicer tako, da bomo ZA NAS NI DRUGE POTI KOT POGLABLJANJE SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA krepili neposredne kadrovsko-izobraževalne funkcije delavcev in delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, uveljavljali izpopolnjevanje in usposabljanje z delom, izobraževanje iz dela in ob delu .. . S tem ko priznavamo pluralizem kulturnih potreb in interesov, se zavzemamo tudi za njihovo samoupravno usklajevanje po poti sporazumevanja in dogovarjanja, z dialogom in kritiko ... V političnem sistemu občine moramo razvijati takšne odnose, ki bodo omogočali, da njenih pravic, obveznosti in odgovornosti ne bodo uresničevali samo njeni izvršilni in upravni organi, ampak da bo o razvoju občine odločala predvsem delegatska skupščina. . . Ustavna načela o sporazumevanju republik in pokrajin v federaciji bomo uveljavljali na podlagi popolnega upoštevanja ekonomskih zakonitosti... Obrambo in samozaščitno pripravljenost bomo najbolje in najuspešneje utrjevali z nadaljnjim gospodarskim in družbenim razvojem ... V stikih s sosednjimi državami se bomo zavzemali za uresničitev pravic slovenskih narodnostnih skupnosti, kot jih določajo meddržavni sporazumi, helsinška listina, K VSE in drugi mednarodni sporazumi o pravicah človeka in manjšin . .. Zveza komunistov mora svojo idejno in akcijsko enotnost krepiti v demokratičnem boju mnenj ter na znanstveno utemeljenih spoznanjih .. . OB 90-LETNICI ROlSIVA NAŠEGA TITA Naša bližnja preteklost je bila tako bogata po zgodovinskih dogodkih, da zdaj, po nekaj desetletjih, ni več leta, ki ne bi bilo jubilejno. Takšno, jubilejno, je tudi to leto, leto 1982. Naj v maju, mesecu mladosti, na prvem mestu zapišemo, da proslavljamo 90-letnico rojstva tovariša Tita, človeka katerega misel je vedno prisotna, vedno enako živa, ker je to misel našega življenja. * Še en izredno pomemben dogodek naj zabeležimo v našem glasilu. To je 40-letnica ustanovitve prvih slovenskih brigad in odredov narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Z njimi smo Slovenci dobili, prvič v zgodovini, svojo vojno silo, ki ji povrh te pomembnosti z vso pravico pripišemo, da je bila ljudska, od najvišjega poveljnika do poslednjega vojaka. JOSIP BROZ - TITO iz obdobja, ko je postal organizacijski sekretar centralnega komiteja KPJ (avgusta 1936) in potem generalni sekretar CK KPJ (ob koncu leta 1937), ko se je s slovenskimi komunisti dogovoril o ustanovnem kongresu Komunistične stranke Slovenije. Tito se je rodil in umrl v mesecu maju. Njegovi letnici sta; 1892 in 1980. „TITO JE VEDNO IMEL SPOSOBNOSTI, KI SO MU OMOGOČALE, DA JE V MNOŽICI DOGODKOV VIDEL TISTO, KAR JE POGLAVITNO .. Edvard Kardelj ..ZORIMO ZDAJ V EN KLAS, KI ON MU BRAZDO JE ZORAL GLOBOKO!" (Marica N a krst, Solkan) IZ PBVOMA|SKEGA PROGLASA Naš delavski razred, delovni ljudje in občani ne poznajo nepremagljivih težav in ovir. Pod vodstvom zveze komunistov, zvesti pridobitvam naše revolucije in Titovemu revolucionarnemu delu, enotni stopamo v nove delovne zmage, v boljše in srečnejše življenje; bojujemo se za svobodo in dostojanstvo človeka, za bratstvo in enotnost, enakopravnost in sožitje vseh narodov in narodnosti naše socialistične samoupravne Jugoslavije. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Svet Zveze sindikatov Jugoslavije Zvezni do bor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije Konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije VSEM ISKRENE ČESTITKE ZA 25. MA|, DAN MLADOSTI KAKO SMO GOSPODARILI V LETOŠNJEM PRVEM TROMESEČJU DOHODEK RASTE POČASNEJE 20 % VEČ SEKUNDARNIH SUROVIN Rezultati gospodarjenja v začetku poslovnega leta 1982 izpričujejo zaostrene pogoje tudi v dejavnosti sekundarnih surovin, v Sloveniji. Naš poslovni rezultat je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, nekoliko slabši od pričakovanega. Nedorečena politika cen o sekundarnih surovinah in velika poraba dražje energije za pogon našega predelovalnega procesa sta povzročila manjšo stopnjo rasti dohodka. Doseženi rezultati govore, da so naši planski dokumenti za leto 1982 realni, razen za dohodek, ki v prvem tromesečju kaže nižjo stopnjo rasti, kot smo jo planirali. V delovni organizaciji, kot celoti, smo prihodek presegli za 48 % v primerjavi s preteklim letom in za 24 % v primerjavi s planom za to leto. Zaradi visoke rasti stroškov so porabljena sredstva višja za 60 % v primerjavi s preteklim letom in za 27 % v primerjavi s planom. To je povzročilo, da je dohodek v primerjavi s preteklim letom višji samo za 24 %, v primerjavi s planom pa samo za 16 % oziroma, primerljivi dohodek je zaradi amortizacijskih sprememb višji za 29 % v primerjavi s preteklim letom in 20 % v primerjavi s planom za to leto. Čisti dohodek je bil v prvem tromesečju višji za 33 % v primerjavi s preteklim letom in 27 % v primerjavi s planom. Del čistega dohodka za osebne dohodke se je povečal za 25 % v primerjavi s preteklim letom, a v primerjavi s planom le za 4 %. Ker je v naši dejavnosti prvo polletje slabše od drugega, prvo četrtletje pa sploh naj- slabše v letu, se je letos zgodilo, da so bile izplačane akontacije osebnih dohodkov sicer pokrite in v skladu z družbenim dogovorom, ni pa ostalo niti dinarja za ponovno delitev, kar se v naši delovni organizaciji že dolgo ni zgodilo. Del čistega dohodka za poslovni sklad je višji za 40 % v primerjavi s preteklim letom in 45 % v primerjavi s planom. Količina prodanih sekundarnih surovin je za 20 % višja od količine prodane v istem času preteklega leta, za 13% pa je presežena planska količina za prvo tromesečje tega leta. Takšni rezultati so bili doseženi pri enakem številu zaposlenih na delu v primerjavi s preteklim letom, ali pri 3 % manjši zaposlenosti kot smo planirali. Povprečni čisti mesečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega je znašal 17.201,00 din in je bil za 8 % višji kot po zaključnem računu za leto 1981. POSLOVANJE V TOZDU PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Poslovanje v TOZD POS v prvih treh mesecih 1982 lahko ocenimo kot dobro. Celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek in del čistega dohodka za poslovni sklad izkazujejo indekse rasti, ki so višji od načrtovanih za I. tromesečje tega leta. Pomemben delež k ugodnim rezultataom so doprinesle večje količine zbranih uporabnih odpadkov. Zbrali smo preko 40 tisoč ton, kar je za 13% več, kakor v istem času lani. Poudarjena aktivnost zajemanja zlasti jeklenih odpadkov s komu- nalnih in črnih odlagališč je dala te rezultate. Tudi v bodoče bomo morali ta način zajemanja širiti. Znaten delež v povečanju količin so doprinesle tudi skupne akcije z osnovnimi šolami, v zajemanju starega papirja. Izplačani osebni dohodki so za 5 % višji od planiranih in v masi enaki dovoljenim po Družbenem dogovoru. V tem obdobju moramo kakor smo to storili že v drugi polovici preteklega leta, nameniti pozornost visokemu Stiskalnice jeklene pločevine, naši največji, najbolj zahtevni in najbolj cenjeni stroji za predelavo odpadkov v sekundarne surovine indeksu rasti porabljenih sredstev. Čeprav smo pričakovali hitrejšo rast stroškov kot rast celotnega prihodka je doseženi indeks 161 zaskrbljujoč, saj je za 1/4 višji od indeksa rasti celotnega prihodka. V pretežni meri so temu vzrok višje nabavne cene in amortizacija, ki je za 120 % večja kot lani v istem obdobju. Analiza materialnih stroškov pove, da so znatno porasle tudi nekatere druge postavke — energija, transportne storitve, najemnine. Znaten porast beležijo tudi sredstva investicijskega vzdrževanja, menimo pa da so ta sredstva zaradi stanja osnovnih sredstev potrebna in so zato v predlogu rebalansa plana načrtovana še višje. Dohodek izkazuje indeks rasti 127. Znaten delež rasti gre na račun neplačane realizacije ob koncu leta 1981. V kolikor izključimo ta vpliv je porast dohodka dokaj skromen, samo 110 % in to pri indeksu celotnega prihodka 149. Ves vpliv nenormalnega povečanja porabljenih sredstev bo prišel do polne veljave že v polletnih rezultatih, saj za to obdobje ne pričakujemo dviga prodajnih cen. Vse sile bomo morali zato usmeriti v pridobivanje dohodka. Tega lah- ko v deležu povečamo samo z zmanjšanjem materialnih stroškov poslovanja in z večjim deležem kvalitetno pripravljenega vložka. GOSPODARJENJE V TOZDU REGENERACIJA TEKSTILA Težji pogoji gospodarjenja, ki so nastopili v preteklem letu, so značilnost poslovanja v prvem trimesečju leta 1982. Visoka inflacija je v preteklem letu povzročila zelo velik skok nabavnih cen. Povečana vrednost nabave ob koncu leta 1981 je že nakazala zelo težke pogoje gospodarjenja v začetku leta 1982, še nadaljnje naraščanje nabavnih cen pa zaradi obdržanih prodajnih cenah izdelkov iz sekundarnih tekstilnih surovin od leta 1980 pa napoveduje težke pogoje gospodarjenja še naprej. Cene tem izdelkom so regulirane na republiški ravni in se lahko spreminjajo le s potrditvijo republiške skupnosti za cene, ki pa je našo vlogo za povišanje ob koncu leta 1981 zavrnila in to kljub predložitvi vseh dokazil, da so se cene odpadkom dvignile preko 50 %. Zaradi že dovoljenega povišanje cen tem izdelkom za 25 % v drugih republikah je nastopila nelojalna konkurenca v odkupu odpadkov. Tekstilna industrija je v večji meri prodajala odpadke izven Slovenije in pri tem posredno siromašila tudi lastni surovinski vir. Cene nekaterih odpadkov, ki niso pod nadzorom, pre- segajo celo cene odgovarjajočih izdelkov iz sekundarnih surovin, ki pa so v pristojnosti republiške skupnosti za cene. Taka politika cen destimulira dejavnost zbiranja odpadkov in pripravo sekundarnih tekstilnih surovin v Sloveniji. Kar je v nasprotju z osnovnimi težnjami našega gospodarstva po zagotovitvi čim večjih lastnih surovinskih virov. Dosežena količina pripravljenih sekundarnih surovin znaša 694 ton in je za 8 % večja od količine v istem obdobju preteklega leta. V tekstilnem obratu v Ljubljani je bilo pripravljenih 268 ton sekundarnih surovin, pri čemer se je delež vlakenskih odpadkov povečal na 18 %, krp na 16 %, čistilne mombaževine na 9,7 %, sortiranih konfekcijskih odrezkov pa padel na 55,9 % in ostalega prometa na 0,3 %. V tekstilnem obratu Bohova je bilo pripravljenih 426 ton, pri čemer se je delež čistilne bombaževine zmanjšal na 37,8 %, regeneratov na 25 % in krp na 0,7 % na račun povečanja ostalega prometa na 36,5 %. (nadaljevanje na str. 6) Dosežen celotni prihodek izražen z indeksom je 117, porabljena sredstva so večja za 44%, dosežen dohodek pa predstavlja le 82 % od dohodka prvega trimesečja preteklega leta. Osnovni razlog za manjši dohodek kljub 8% večji doseženi količini je prav politika cen, saj znotraj porabljenih sredstev predstavlja 'povečanje nabavne vrednosti 47 % od tega v obratu v Ljubljani 37 % in v Bohovi 54,5 %. Izplačana masa osebnih dohodkov na ravni TOZD je znotraj določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 v SRS in predstavlja 13% povečanje glede na isto obdobje preteklega leta. Sonja REPNIK in Anica SERK v TO Bohova pri stroju za izdelavo čistilne bombaževine ANALIZA DELA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Delovna skupnost skupnih služb je izvršila z letnim planom predviden obseg delovnih opravil svojega temeljnega programa in še vsa dela, ki so bila potrebna zaradi preseganja planiranega obsega poslovanja temeljnih organizacij. Posamezna področja v delovni skupnosti skupnih služb so svoje temeljne programe izvajale takole: Področje strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose je svoj temeljni pro- gram izvršilo v celoti. Poleg tega je bilo potrebno opraviti v tem času še vse aktivnosti v pripravah na volitve v skupščini in volitve v samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo za TOZD RET. Področje poslovne organizacije in računovodstva je svoj temeljni plan izvršilo v celoti. Problemi s prehodom na računalnik so še, ker še nismo mogli zaradi uvoznih restrikcij nabaviti programirane opreme in se zato delo na njem opravlja s skrajnimi napori. Vendar je bil kljub temu prenos materialnega poslovanja nanj, izvršen. V področju načrtovanja in izgradnje so svoj temeljni program izvedli v celoti. Delo so opravljali na: izdelavi investicijske zasnove za Črnuče, izdelavi osnutka rebalansa plana zleto 1982, programski del za izgradnjo skladišča v Celju in Bohovi. Na gradbenem področju so v izvajanju naslednja dela: nakladalna rampa v Murskem središču, razširitev skladišča v Lendavi, razširitev skladišča v Murski Soboti, pridobitev dokumentacije za Litijo, Ribnico in Sevnico, adaptacija skladišča Kočevje, zunanja ureditev skladišča v Dravogradu, zunanja ureditev skladišča v Novem mestu, delo v zvezi z razširitvijo deponije v skladišču Kranj, izgradnja za TEMAFA stroj v Ljubljani. -Kako morete trditi, da ste iz številne družine, ko vendar nimate ne bratov ne sestra? — Imam pa mamo in očeta, tri očime in dve mačehi. IZ TELEGRAMA CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ V revolucionarnem boju smo si izborili samosvojo pot razvoja, na kateri se bomo komunisti tudi v obdobju, ki je pred nami, borili za vodilno vlogo interesov delavskega razreda in se še odločneje spopadali z ovirami in z vsemi tistimi, ki bi poskušali delavcu odvzeti odločilno samoupravljalsko besedo ali zavreti proces prehoda pogojev in rezultatov dela pod popolno delavčevo upravljalsko moč. To je poglavitni temelj delavčeve popolne osvoboditve in podlaga za vsestranski razvoj njegove celovite ustvarjalne osebnosti. DELEGATI 9. KONGRESA ZKS Mednarodni kongres reciklaže v Zahodnem Berlinu V času od 19. do 22. aprila 1982 je bil III. mednarodni kongres reciklaže v Zahodnem Berlinu. Udeležila sega je tudi skupina 20 predstavnikov gospodarstva SR Slovenije, in sicer: predstavniki Gospodarske zbornice. Komunalnega podjetja Ljubljana, Industrijske cone Koper, Hmezada iz Žalca ter delegacija naše delovne organizacije v sestavi: Pesjak, Kravcar, Kralj. Mednarodni kongres v Zahodnem Berlinu je nastal iz prejšnjih letnih strokovnih simpozijev nemške zveze za ekologijo in izkoriščanje sekundarnih surovin. Organizatorji kongresa imajo namen, da bi se le-ta razvil v sejem tehnike za zavarovanje okolja in predelavo sekundarnih surovin, kakor tudi v strokovni simpozij v zvezi z omenjeno tehnologijo in opremo. Zanimiva je primerjava z BIR-om — svetovno organizacijo udeležencev, zbiralcev, popravljalcev in proizvajalcev sekundarnih surovin, ki predstavlja le dejavnost reciklaže koristnih odpadkov. Na berlinskem posvetovanju, ki je bil v novem kongresnem centru, smo imeli priložnost, da se spoznamo z dosežki varovanja človekovega okolja in predelavo koristnih odpadkov, kakor tudi s tehnologijo novih potencialnih vrst sekundarnih surovin. V prostorih kongresnega centra so razstavljali svoje dosežke v obliki manjših modelov, s slikovnim gradivom, kakor tudi s pomočjo drugih vrst sredstev za prikazovanje predvsem znani proizvajalci opreme iz Zahodne Nemčije. Delo kongresa je potekalo po posameznih sekcijah in sicer: kovine in kovinska predelava, papirni odpadki, nekovine in predelava komunalnih odpadkov, nove razvojne možnosti in potencialne sekundarne surovine. Predstavniki naše delegacije smo se dogovorili, da se udeležimo samo tistih predavanj, ki nam po naravi dela največ ustrezajo. S tovarišem Kravcarjem sva se udeležila sekcije za kovine, jeklene odpadke in delovanje sistemov šreder, tovariš Pesjak in tovariš Kravcar pa sta se udeležila tudi sekcije novih razvojnih možnosti na osnovi kemičnih predelav in predavanja o uporabi odpadne gume v proizvodnji cementa. Do novih spoznanj, ki smo jih želeli dobiti na kongresu, in tudi ob ogledu razstave, nismo prišli. Prišli pa smo do ugotovitve, da v dejavnosti naše delovne organizacije v zadnjih letih ne zaostajamo za deželami razvitega sveta. Ta trditev pa bi bila napačna, če bi jo razumeli, da vse vemo, da smo že vse spoznali, in da tudi v praksi vse tako izvajamo. Tako je pustilo na nas zelo dober vtis predavanje nemškega strokovnjaka o nasprotjih v reciklaži, saj je imenoval svoje predavanje: ..Konfliktne situacije varovanja človekovega okolja in reciklaže". Bistvo te razprave lahko podamo samo z enim sklepom, da je dejavnost sekundarnih surovin tehnološko, ekonomsko in energetsko zaokrožena dejavnost, katere sestavni del je varovanje človekovega okolja, ravno tako kot vsakega drugega faktorja v kakršnem koli narodnem gospodarstvu. Tretji mednarodni kongres je pomenil za udeležence naše delegacije stik z razvitostjo reciklaže koristnih odpadkov predvsem Zvezne republike Nemčije. Marsikatero ugotovitev, ki jo že poznamo oz. tudi tiste, za katere smo bili v dilemi, smo bolje spoznali oz. razčistili. Pred nami je naloga, da v okviru ekonomskih in strokovnih možnosti, kakor tudi vseh pozitivnih predpisov naše družbe prenesemo v našo prakso nekaj zamisli iz množice propagandnega gradiva, ki smo ga prinesli s seboj. To lahko uresničimo v naši praksi predvsem na področju boljšega povezovanja s komunalnimi organizacijami in v bližnji prihodnosti z uvajanjem tehnoloških postopkov za pridobivanje novih vrst sekundarnih surovin. Direktor DO Vladimir Kralj PLANIRANA NABAVA IN PREDELAVA STAREGA PAPIRJA V SR SLOVENIJI ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981—1985 JdlAiS*!/ A****' *A/ (fflocfajcr j Ju, clfrihh' An, i*ix**j. Reportaža iz škofje loke V Škofjo Loko me je povabil vodja skladišča. Sporočil je, da je kolektiv skladišča dosegel določen uspeh, zato bi radi videli, da bi o tem kaj napisal za naše glasilo. Takšnega povabila sem bil izredno vesel, saj se v moji dopisniški praksi pri Dinosu kaj podobnega še ni zgodilo. Vedno sem bil kam poslan, nikoli povabljen. Recimo, skoraj nikoli, kajti tudi sedanji jeseniški kolektiv me je že povabil, da naj se oglasim pri njih. V tem, da dopisnika nekdo povabi, je nekaj več. Prvič to pomeni, da se dopisnika „ne bojijo" oziroma, da nimajo kaj skrivati pred njim, drugič pa to pomeni, da imajo kaj pokazati oziroma povedati. Takšen odnos do sredstev informiranja daje občutek, da takšen kolektiv živi v slogi, pa tudi to, da je njihov delovni elan na primerni, če ne vzgledni višini. Na skladišču v Škofji Loki sem bil nazadnje pred tolikimi leti, da nisem bil povsem gotov, če ga iščem v pravi ulici. No, nisem se zmotil in imel sem kaj videti, ko sem se znašel pred vhodom. Prazno, skoraj pometeno, skladišče. Sredi desne polovice skladišča je še vedno stala večja lesena šupa namenjena papirju, kovinam in drobnemu odkupu, v ozadju leve polovice pa je ropotala stiskalnica jeklene pločevine. Ob vshodni in južni strani skladišča, ob ograji, so bili postavljeni kontejnerski koši. Le v desnem jugozahodnem kotu skladišča so bili naloženi, neki, povsem enaki, večji predmeti, za njimi pa je bil kup odpadne gume. Zame je bil ta . pogled na eno naših večjih skladišč povsem nekaj novega. Zdelo se mi je, da vzdrževanje takšnega stanja na skladišču izpričuje nov odnos naših delavcev do dela in nalog, ki jih imamo in, ki smo jih sprejeli s svojimi plani, programi in slovesnimi obljubami. Menil sem, da takšen izgled skladišča potrjuje stališče, da dober skladiščnik ni več tisti, ki ima tako polno skladišče, da mu zmanjkuje prostora, temveč tisti, ki ves material, ki pride na skladišče takoj presortira v kontejnerske koše, ki sproti razreže kar se mora razrezati in ki takoj stisne v pakete kar se mora paketirati, seveda, če stiskalnico ima. Takšno organizacijo dela omogoča kontejnerski sistem, ki je pojem sodobnega odnosa do skladiščenja in transporta vsakršnega blaga. Škofjeloško skladišče je torej izgledalo „kot pometeno". To je nekaj, kar je vredno povedati, čeprav o tem nismo veliko govorili. Vodja skladišča mi je namreč navdušeno pripovedoval predvsem o tem, kaj vse so pri njihovi stiskalnici spremenili in, kako so s tem povečali varnost pri delu in izkoriščenost stiskalnice. Našim delavcem je verjetno znano, da so v kranjski poslovalnici opremili stiskalnice za jekleno pločevino z valjčnim tekočim trakom, po katerem se paket pločevine zapelje od izhodne odprtine stiskalnice na desno stran stiskalnice, od koder ga grabilec nakladalne roke odnese v kontejnerski koš. Ker se to dogaja na desni strani stiskalnice, kjer stoji strojnik stiskalnice, obstoja nevarnost, da ga grabilec zadene. Zaradi grabilca, na tej strani tudi ni mogoče postaviti strehe nad strojnikom. Brez strehe nad glavo pa strojnika, kadar je dež, ne moreta delati. Zato v letu dni stiskalnica stoji povprečno 50 delovnih dni. To pa ni malo. Vodja skladišča mi je o tem, kaj so spremenili pri stiskalnici povedal naslednje: ,,Z eliminiranjem vremenskih vplivov lahko stiskalnica, pod ostalimi normalnimi pogoji, dela okrog 2 meseca več v letu dni. Vpliv slabega vremena smo preprečili s postavitvijo strehe nad strojnikom, ki upravlja s stiskalnico, kar pri prejšnjem sistemu valjčnega odmika paketov ni bilo mogoče. Moram povedati, da je idejo o takem odmikanju paketov dal naš poslovodja, Franc Jenko. Mi smo ta valjčni sistem le speljali po drugi strani, to je na desno stran stiskalnice. Povečali smo tudi padec valjčnega traku, tako, da paketu, ki pride iz stiskalnice ni več potrebno podlagati pločevine in mu ročno pomagati, da zdrsne do konca valjčnega traku. Povačala se je tudi varnost strojnika, ker grabilec ne pride več v njegovo neposredno bližino. In ker tudi ne gre več nad strojnikovo glavo je bilo mogoče tam postaviti streho. Na tleh velikega skladiščnega dvorišča ni najmanjšega koščka starega železa V večji meri je tudi izkoriščena nakladalna roka. Ko grabilec spusti pločevino v korito stiskalnice, ga je potrebno na isti strani spustiti do paketa in ga prek kupa pločevine po desni strani odnesti v kontejnerski koš, ki je za stiskalnico. Na povratku po isti poti, s kupa zgrabi pločevino, jo odnese v korito stiskalnice in tako naprej . . .” Tovariš Peternel pa s tem še ni povedal vseh izboljšav, ki vplivajo na večjo produktivnost stiskalnice. Vse jeklene odpadke namreč takoj ob dovozu dosledno preberejo na nove in stare jeklene odpadke zato, da izdelajo čim več paketov iz nove pločevine. Takšni paketi imajo večjo vrednost in ker so dosledni pri tem delu, povečujejo dohodek tozda, na osnovi takoimenovanih notranjih rezervah. Paket pločevine pri izhodu iz stiskalnice .. . Tako nekako je tovariš Peternel končal svojo pripoved o izboljšavah na stiskalnici RIKO S 125, mene pa je v zvezi z urejenostjo tega skladišča zanimalo še marsikaj. O tem sva se pogovarjala v njegovi pisarnici, ki je v lični leseni hiši pri vhodu na skladišče. Škofjeloški kolektiv šteje 10 članov. V pisarni sta Ivan Peternel, vodja skladišča in Jožica Langerholz, blagajničarka, in materialna knjigovodkinja, Franc Premk je skladiščnik in skladiščni delavec, Stanko Je-lovčan in Stanko Mohorič sta strojnika pri stiskalnici RIKO S 125, Janez Knapič je strojnik pri stiskalnici papirja in skladiščni delavec, Franc Dolinar je viličarist in skladiščni delavec, Rudolf Veber in Sandi Simoni-šek sta šoferja, Miro Daga-rin pa je avtogeni rezilec in skladiščni delavec . .. je v naslednjem trenutku že na koncu tekočega valjčnega traku Posebej me je zanimalo od kdaj in zakaj Ivan Peternel, pomočnik poslovodje poslovalnice Dinos Kranj, dela na škofjeloškem skladišču. Povedal je, da je prišel sem, za vodjo skladišča, pred enim mesecem in seveda ostal še naprej pomočnik poslovodja poslovalnice. Tako smo se dogovorili, v Kranju in v Ljubljani, je rekel in dodal, da je to tudi stabilizacijski ukrep. Prejšnji vodja skladišča, Peter Kalan je šel v pokoj m v normalnih gospodarskih razmerah bi verjetno poiskali novega delavca, ki bi lahko vodil to skladišče, tako pa sem se tega dela lotil jaz, je povedal Peternel, očitno zadovoljen s tako rešitvijo. Vedel sem, da Peternel še vedno študira pa sem ga vprašal, če ga bo ta dvojna odgovornost kaj ovirala pri študiju. Odgovoril je da ne, ker je opravil že vse potrebne izpite, pripravil pa da je tudi že diplomsko nalogo in (nadaljevanje na str. 11) 1. Pri vhodu v skladišče je leseno poslopje s pisarnama za vodjo skladišča in blagajničarko 2. Skoraj na sredini dvorišča je leseno skladišče za vrednejše kovine in papir. V njem je tudi stiskalnica za papir. Spredaj je tehtnica za drobni odkup in kontejnerja za stare časopise vezane v snope 3. V Škofji Loki star papir ne zbirajo samo otroci ... 1. Strojnika stiskalnice RIKO S 125, Stanko JELOVČAN in Stanko MOHORIČ (s čepico) 2. Rezilec Miro DAGARIN 3. Šofer Sandi SIMONIŠEK sedaj čaka, kako jo bo njegov mentor ocenil. Mentor namreč pove ali je diplomska naloga tako dobra, da jo lahko odda komisiji oziroma, kaj nalogi še manjka, da bi bila dovolj dobra. Njegov mentor je doktor znanosti, redni profesor Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, dr. Stane Kranjc. Ker je bil Peternel šele en mesec na skladišču, me je zanimalo od kdaj imajo stiskalnico za pločevino tako prirejeno kakor je opisal. Povedal je, da približno 3 tedne. Čudil sem se, kako je mogoče, takorekoč v enem tednu zadevo premisliti, pridobiti zanjo delavce skladišča in poslovodjo poslovalnice ter izde lati nov valjčni trak in streho. Moral sem si odgovoriti, da je res vse mogoče, če je in kjer je, dovolj zaupanja in dobre volje. Sicer pa je na takšno rešitev dela s stiskalnico RIKO S 125 Peternel prišel že januarja meseca letos, ko je obiskal to skladišče in, ko je tovariš Kalan še delal. Tedaj svoje zamisli ni hotel izsiliti. Ponovno se je takšne rešitve oprijel, ko je meseca marce prišel sem za vodjo skladišča. Neposreden vzrok pa je bil dež, ko sta delavca pri stiskalnici prišla povedati, da v takem vremenu ne moreta delati. Tedaj je Peternel naredil skico, kako bi stiskalnico preuredili, da bi se lahko z njo delalo tudi v dežju. Zamisel je bila sprejeta in v enem tednu uresničena. V naslednjih treh tednih so stisnili v pakete vso zalogo jeklene pločevine in pospravili skladišče. Zdaj sproti stisnejo vso pločevino kar jo pride na skladišče. Na vprašanje, koliko je vse to stalo nisem dobil točnega odgovora, ker od obrtnika, ki je valjčni trak izdelal še niso dobili računa. Tovariš Peternel pa je prepričan, da so stroški v primerjavi s koristmi zelo majhni. Pri tem je še posebej povdaril, da so Ti trije fantiči so prvi dvignili roke, da so zbrali največ starih časopisov stari valjčni trak prevzeli delavci iz jeseniškega skladišča in ga pritrdili k njihovi stiskalnici. Ko sem si ogledoval pospravljeno in počiščeno skladišče, so otroci iz škofjeloškega vrtca, skupno s svojo tovarišico, pripeljali poln voziček starih časo- pisov in revij. Po njihovem obnašanju sem sklepal, da niso prišli prvič. Tovariš Peternel je šel med otroke in spraševal, kdo je zbrgl največ starih časopisov, nato pa jim je podelil nekaj značk. Po tem, kako so se držali tisti, ki značke niso dobili sem videl kaj jim značke pomenijo. V pisarni sem potem Peternela spraševal, kako je z zbiranjem starega papirja v Škofji Loki. Za vrtec je povedat, da so sami ugotovili interes otrok za zbiranje starega papirja. Po dogovoru z njim pa so pristopili k zbiranju in sicer tako, da jim to (nadaljevanje na str. 12) Otroci s tovarišico iz škofjeloškega vzgojno varstvenega oddelka večkrat takole pripeljejo stare časopise To morda izgledajo majhne in nepomembne stvari toda, če takšno delo pomnožiš z določenim številom delavcev in z delovnimi urami, v letu dni, to ni več majhna in nepomembna stvar. Vsi še ne delajo tega zavestno, marsikaj pa so delavci že sami ugotovili, in zato upam, je rekel tovariš Peternel, da se na star način dela ne bomo več vrnili. predstavlja del dnevnega programa na prostem, nekakšen izlet, zlasti kadar zberejo toliko papirja, da ga lahko odpeljejo k Dinosu. Tovariš Peternel je tudi povedal, da otrokom večkrat podeli kakšne značke, bilo katere. Žal pa mu značk vedno manjka. Prepričan je tudi, da bi otroci še bolj radi zbirali in prinašali star papir, če bi večkrat dobivali kakšne značke. Prepri-- čan je tudi, da bi mi imeli več koristi od podeljevanja značk otrokom, kakor pa od drugačne reklame. Lepo urejeno skladišče mi ni šlo iz glave zato sem tovariša Peternela prosil, da mi o tem pove še kaj več. Ponovno je povdaril, da je skladišče 100 % urejeno po kontejnerskem sistemu nato pa nadaljeval: Čeprav ni videti nobenih kupov odpadnega blaga, naši materialni podatki dokazujejo, da ustvarjamo normalen promet. Ne gre za nič drugega, kot za to, da imamo drugačno organizacijo dela, kot smo jo imeli preje. Presegli smo klasično miselnost, da je potrebno vse, kar se pripelje na skladišče, odlagati na kup. Zdaj je naš cilj vse takoj odlagati v odgovarjajoče kontejnerske koše ali k stiskalnici. So bile kakšne težave z delavci predno ste tako „po-metli" skladišče sem vprašal in zvedel, da so pripombe bile, toda bolj šaljive kot resne. Nekdo mi je rekel, je Peternel hitel pripovedovati, če bi. rad, da bi po skladišču položili ploščice. Potem sem jim rekel, pove Peternel, da ne gre zame, da si bom sam, če bo potrebno, naredil stezo do svoje pisarne, da gre za njihovo varnost in za varnost ljudi, ki prihajajo sem. Gre za to, da se naše stranke ne bodo bale priti na naše skladišče s svojimi avtomobili in pripeljati material do kontejnerskih košev. Pa smo se še kar hitro razumeli, čeprav sem jim rekel, da bom zadovoljen šele takrat, ko bodo lahko bosi hodili po skladišču, se je Peternel zasmejal. Zdaj je pri nas tako, je bil kar se da prepričljiv: Ko šofer pripelje kaj takega, kar je treba na primer razrezati in presortirati, strese ali postavi sredi praznega dvorišča, da je h kupu mogoč pristop iz vseh strani. Kupa se takoj lotijo delavci, re- Dinosov škofjeloški delovni kolektiv. Manjka samo šofer kamiona — kontejnerja, Rudolf VEBER. Tisti čas je bil ravno na vožnji Ko sem delavce opazoval pri delu sem videl, da so dobro razpoloženi in zgovorni. Vsekakor sem dobi! obču- Viličerist Janez KNAPIC zilec in drugi, ki lahko za nekaj časa opustijo dotedanje delo. Kup raznesejo kamor je določeno in za seboj pustijo spet prazen prostor. Nekaj časa je trajalo, da smo se privadili principu, da vsak kos „primemo" samo enkrat. Če se ga tedaj ne odloži kamor je določeno, v pravi kontejnerski koš ali k stiskalnici, potem ga je treba „prijeti v roke" najmanj še enkrat, predno ga lahko odpeljemo oziroma prodamo, je razlagal Peternel. tek, da vladajo med njimi dobri odnosi, kar mi je v glavnem potrdil tudi tovariš Peternel. Reke! je, da včasih pride tudi do zapletov, toda ti niso resni in omembe vredni. To že vedo, da nisem tiho, je rekel, če vidim, da je kaj narobe, Zato raje naredijo sami, kot pa da bi jim jaz naročil. S tem naj končam to, upam, zanimivo reportažo. Morda bo kdo našel kakšno spodbudo tudi za spreminjanje svojih razmer na skladišču, čeprav je verjetno res tudi to, da so prilike in možnosti za spremembe na vsakem skladišču drugačne. Stane Koman Neprimerna ROREDITEV DELOVNEGA ČASA Praznovanje OF in 1. maja smo tudi v naši delovni organizaciji opravili obema praznikoma primerno in v nekaterih delih Dinosa tudi dokaj svečano, vendar kljub temu ima praznik OF predvsem na poslovalnici Ljubljana nekoliko grenak priokus. Na osnovi določil plana delovnega časa za leto 1982 smo se odločili, da se ponedeljek, dne 26.4. prenese kot delovni dan na soboto, 17. aprila. To naj bi veljalo tudi za tiste enote, ki sicer ob sobotah delajo, kot npr. poslovalnica Ljubljana na svojem skladišču v Kuril-niški 18. Takšna odločitev ob sprejemu plana delovnega časa za tekoče poslovno leto pa je bila očitna napaka, saj ni mogoče v enem dnevu opraviti redno delo in še delo za drugi dan. 26. april 1982 je bil redni delovni dan v precej delovnih organizacijah v Ljubljani in bi morale enote, ki odkupujejo oz. prodajajo blago, poslovati vsaj z dežurno službo. Naša delovna organizacija je še vedno trgovska delovna organizacija, zanjo pa velja delovni čas določen z odlokom, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane. Ljubljanska poslovalnica omenjenega dne ni imela organiziranega poslovanja tako, da bi imela dežurno ekipo. Na vhodu je bil izobešen listek, ki je strankam oznanil v neprimerni slovenščini in dokaj nevljudno naslednjo vsebino: ,,Dni 26. i 27. ne delamo. Dinos." Omenjenega dne sem bil na delu. Med 7. in 9. uro so pričeli zvoniti telefoni in zahtevali od mene pojasnilo, zakaj poslovalnica na Kuril-niški 18 ne odkupuje oz. zakaj je zaprta, saj smo trgovina in bi morali imeti redni delovni dan. Imel sem 12 telefonskih pogovorov. Med njimi je bil najbolj zanimiv, ko mi je neka občanka, ki se je predstavila za ,,Maroltovo", povedala, da bi z denarjem, ki bi ga dobila za prodani odpadni papir, kupila kruh. Trgovine s prehrambenimi izdelki so odprte, vi, ki pa ste tudi trgovina, pa ne delate! Postavljen sem bil pred dejstvo, da naše stranke, ki so imele odpadni papir, napotim k Uni-papir servisu Pod Ježami, ki je tisti dan posloval od 6. do 18. ure zvečer. Objavljeni posnetek pričujoče dokazuje, da je dan pred praznikom OF bilo precej zbiralcev odpadnih :Š1§§ Ob 8. uri, 45 minut. . . Ob 8. uri, 50 minut. . . V pondeljek 26. aprila 1982 surovin v Ljubljani, ki pa žal naši organizaciji niso mogli prodati svoje zbrane količine. Odločil sem se, da napišem ta kratek sestavek z namenom, da vsi, ki ga bomo prebrali v našem Glasilu predvsem pa vodstveni in vodilni delavci v našem TOZD Priprava odpadnih surovin, ka- kor tudi v TOZD Regeneracija tekstila, ne pozabijo, da v času pred prazniki uvedejo dežurno službo. To, kar se je zgodilo dne 16.4.1982 na poslovalnici Ljubljana, ne sodi k ugledu naše delovne organizacije. Še več, na takšen način se stranke, ki se težko pridobijo, hitro izgubijo, lahko tudi za vedno. Vladimir Kralj KJE GRADIMO KJE BOMO GRADILI V TEM ČLANKU VAS ŽELIMO SEZNANITI KJE VSE ZE LETOS GRADIMO, OZIROMA, SE PRIPRAVLJA DOKUMENTACIJA ZA PRIČETEK GRADNJE TO LJUBLJANA Naj pričnemo z investicijskimi vlaganji v objekte TOZD Regeneracija tekstila. Za potrebe TO Ljubljana so se v mesecu marcu pričela dela na adaptaciji in rekonstrukciji skladiščnega objekta na Kurilniški 18 v Ljubljani. Obnovitev tega objekta, kateri ni bil več primeren za varno manipulacijo s skladiščnim materialom, bo predvidoma, dokončana letos v mesecu juniju za praznik občine Ljubljana-Beži-grad (12. junij). Istočasno z obnovitvenimi deli, bo izvedena tudi rekonstrukcija objekta v tolikšnem obsegu, da bo možna morebitna kasnejša sprememba skladiščnega objekta v primerno veliko proizvodno halo. TO BOHOVA Precejšnji zapleti okrog dovoljenja za postavitev nadstrešnice — skladišča v TO Bohova, ki so se začeli že v preteklem letu, so se v preteklem mesecu končno toliko razpletli, da lahko z gotovostjo upamo, da bomo lahko v roku 6 mesecev zbrali potrebno dokumentacijo za pričetek samih del. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako zelo delavci TO Bohova potrebujejo tako skladišče, saj je sedaj precej dragocenega materiala vskladiščenega pod milim nebom. V TOZD-u Priprava odpadnih surovin naj najprej ome- nimo tiste objekte, katerih izvedbena dela so se začela. PE BREŽICE IN KRANJ V fazi sklepanja pogodbe z izvajalcem, so dela za zunanjo ureditev PE Brežice. Sama dela se bodo predvidoma pričela v mesecu maju, enako velja tudi za skladiščni plato v PE Kranj, ki bo služil za skladiščenje in manipulacijo kontejnerjev z ostružki. Istočasno se bo izvedla tudi delna rekonstrukcija rampe za nakladanje papirja in kanalizacijski priključek. PE KOČEVJE IN SKL. RIBNICA Še v prvem polletju tega leta se bodo začela izvajati dela na obnovitvi upravnega objekta v Kočevju. V sklepni fazi so tudi dogovori o nakupu zemljišča za novo skladišče v Ribnici. Glede na prikazano pripravljenost upravnih organov Sob Ribnica, lahko predvidevamo, da bomo še letos začeli tudi z izgradnjo tega skladišča. NA POHORJU Pridobljeno je tudi lokacijsko dovoljenje za nadomestno gradnjo počitniške enota na Pohorju. Glede na zadnje izračune upamo, da bomo kljub vsem omejitvam glede porabe sklada skupne porabe, lahko v letošnjem letu izvedli I. fazo te nadomest- ne gradnje. To pomeni postavitev ene od predvidenih treh brunaric. PE TRBOVLJE Na PE Trbovlje, kjer so se pripravljalna dela že izvedla v toku zime, so na začetku tega meseca stroji GP „Be-ton - Zasavje" začeli „od-važati vznožje hriba", ki se dviga za objektom PE, s čimer bo omogočena izvedba skladiščnega platoja-deponije, katere sedaj ta enota praktično nima. SKL. LENDAVA Dne 3.4.1982 je izveden tudi tehnični pregled nakladalne rampe v Murskem Središču za potrebe skladišča v Lendavi, katere izgradnja se je pričela decembra 1981 leta in končala v marcu tega leta. Na tehničnem pregledu ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti, zato je izdaja upo rabnega dovoljenja samo še formalnost. SKL. DRAVOGRAD Pridobljena je potrebna dokumentacija in sklenjene pogodbe za izgradnjo prizidka k skladiščnemu objektu v Dravogradu. Izgradnja prizidka, ki bo namenjen za skladiščenje in predelavo papirja, bo končana in objekt predan v uporabo že v mesecu maju ali juniju tega leta. SKL. SEVNICA V mesecu aprilu bosta dokončana projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt prizidka-skladišča za papir v Sevnici. Tako, da predvidevamo, da se bo gradnja na teh dveh objektih lahko pričela v mesecu maju oziroma juniju, če ne bo zapletov okrog utemeljitve upravičenosti načrtovane gradnje. PE NOVO MESTO Za potrebe PE v Novem mestu se bodo predvidoma v mesecu maju začela izvajati dela na izgradnji prizidka za predelavo papirja in rekon-. strukcije garderobnih prostorov. Oboje bo rešilo precejšnje probleme pri predelavi papirja in probleme garderobnih prostorov, saj sc sedaj skoraj 30 zaposlenih ,,stiska" v garderobi, katere [Mvršina zadošča komaj za 10 ljudi. V izdelavi je tudi lokacijska dokumentacija za ureditev priključkov, mostne tehnice, zunanjo ureditev in prizidka k upravnemu objektu PE v Novem mestu. PE SLOVENSKE KONJICE Dokončana so tudi gradbena, v teku pa so obrtniška dela na prizidku za skladiščenje papirja v PE Slovenske Konjice. Objekt bo začel služiti svojemu namenu že v mesecu aprilu. PE LJUBLJANA IN CELJE V izdelavi je tudi investicijska zasnova in lokacijska dokumentacija za Predelovalni center uporabnih odpadkov v industrijski coni BP-8 Črnuče. V Celju pa je v izdelavi zazidalni načrt nove industrijske cone, katera vključuje tudi novo lokacijo PE Celje. Tone Bevc POD PRISEGO Avtomobil, ki sem mu ga prodal, ni bil čisto zanič kot trdi. Pepelniki so bili kot novi, saj nisem nikoli kadil, polica za zemljevide je še dobra, volan je na svojem mestu in vsa stekla so cela. PREBERITE TUDI TO 1/ SEKUNDARNIH Sl ROVI NA H, mesečnem stroko v-no-informativnem časopisu jugoslovanskih tozdov iz dejavnosti sekundarnih surovin, ki je izšel meseca aprila letos, je na zadnji strani daljši prispevek z naslovom „ VREME US L O VLJA VA -N JA", ponatisnjen iz beograjskega časopisa „ Ekonomska politikaV prispevku je na zečetku govor O STARIH AVTOMOBILSKIH GUMAH, ki izredno dobro služijo kot pogonsko gorivo v cementarnah — Zahodne Nemčije. Do pisca tega prispevka še ni prišla vest, da avtomobilske gume uporabljajo za gorivo tudi v slovenski cementarni Anhovo, in to po zaslugi sb-delovanja z Dinosom, kakor je to v prejšnji številki našega glasila lepo opisal ing. Rafael Kravcar, direktor na- šega tozda za pripravo odpadnih surovin. V prispevku tudi piše, da pri nas, v Jugoslaviji, ni jasnih načrtov o koriščanju odpadnih surovin in, da je zbiranje odpadkov postal zelo donosen posel. Pisec ugotavlja, da se trenutno nobena gospodarska veja ne modernizira tako hitro kot se zbiranje, sortiranje, predelava in pa- ketiranje odpadnih surovin. Pisec tudi pove, da ima DINOS iz Slovenije najmodernejšo opremo za takšna dela. Iz pojasnjevanja, kako donosna je sedaj naša dejavnost, pisec preide na ugotovitev, da je odpadni material postal blago za „bilansi-ranje". Pravi, da družbenopolitične skupnosti uporabljajo odpadne surovine s katerimi razpolagajo, kot ,čdut“ za nabavo reproma-teriala, ki ga potrebujejo de- IZ TELEGRAMA CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ Izpričujemo našo čvrsto voljo, revolucionarno doslednost in odločenost, da s skupnimi močmi enotno in odgovorno nadaljujemo z graditvijo socialističnega samoupravnega sistema naše družbe, ki sta mu skupaj z vrsto naših revolucionarjev postavila temeljne kamne Josip Broz—Tito in Edvard Kardelj. DELEGATI 9. KONGRESA ZKS FRANC GOLC pri prenašanju tekstilnega regenerata, ki ga iz tekstilnih odpadkov proizvaja trgalni stroj, v stiskalnico oziroma balirnico lovne organizacije te skupnosti. Dalje piše, da ucenju-jejo tudi nekatere proizvodne delovne organizacije. Zavzele so stališče: kdor želi naše proizvode, nam mora dobaviti določene količine sekundarnih surovin. Javno pa da se govori tudi o tem, da tako ucenjujejo tudi zbiralci odpadnega materiala. Z učeno želijo priti do proizvodov z napako zaradi prodaje. Tri stvari so zanimive v tem prispevku. Prvič, v Jugoslaviji še ne vedo, da se tudi pri nas v cementarnah uporabljajo avtomobilske gume za kurjenje peči, drugič, da že sredstva informiranja pišejo, kako donosna je postala naša dejavnost in tretjič, da smo tudi „mi" postali akterji vezane trgovine. Bili bi gluhi in slepi, če ne bi v vsebini tega prispevka zaslutili opozorilo. Stane Kosman SILVO UČAKAR Delo in naloge vodje področja strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose, pri DSSS naše delovne organizacije, so bile doslej porazdeljene na več delavcev DSSS, od 1.4.1982 pa jih opravlja SILVO UČAKAR, diplomiran pravnik, ki od tedaj združuje svoje delo v DO DINOS oziroma v Dinosovi delovni skupnosti skupnih služb. Silvo Učakar se je rodil 13. decembra 1944, v Niedern-felsu, v družini, ki je bila izseljena v Nemčijo. Živi v Podgorju pri Kamniku. Po poklicu je diplomiran pravnik s pravosodnim izpitom, ki ga je opravil v letu 1973. Tovariš Učakar ima 12 let delovne dobe. Pet let je opravljal razna samostojna dela v Tovarni usnja Kamnik, kjer je vodil tudi pravni, kadrovski in splošni oddelek. Potem je bil 7 let samostojni odvetnik, 5 let pa je sodeloval tudi z našo delovno organizacijo in pravno oblikoval naše splošne akte, vključno akte naše nove organiziranosti. Pri njegovem delu mu želimo veliko uspeha. So besede, ki pomagajo proti piku strupene kače. So pa tudi besede huše od kačjega pika. Selimo vič Več kot razveseljiv USPEH PRI ZBIRANJU STAREGA PAPIRJA Pionirji osnovne šole Danile Kumar iz občine Ljubijana-Bežigrad, v nedavni akciji zbiranja starih časopisov V 13. številki JANE, slovenske družinske revije, je bil objavljen prispevek novinarja Viktorja Vesta s tako hvalespevno vsebino o uspehih zbiranja starega papirja, da smo se odločili ponatisniti nekaj njegovih najbolj zanimivih ugotovitev. Prvi naslov prispevka je tak kot je naš, drugi pa se glasi: LEVJI DELEŽ ZASLUG GRE ŠOLARJEM. Nad zanimivo sliko, ki prikazuje šolarje z vozički, kot jih imajo v samopostrežnih trgovinah, polnimi belih papirnih rezancev, je naslednji pol krepko tiskani zapis: Lani smo Slovenci osvojili svetovno prvenstvo v panogi, ki sicer ne šteje med športne, a je prav zato uspeh toliko bolj razveseljiv. Potolkli smo vse rekorde v zbiranju starega papirja, saj smo ga zbrali za dvajset odstotkov več kot doslej najbolj uspešni državi sveta pri varčevanju s surovinami. Uspeh je presenetil tudi strokovnjake, saj česa takega nihče ni pričakoval, čeprav smo zadnja leta že stali na najnižji in srednji stopnički zmagovalnega odra, če že iščemo primerjavo s športom. Za dva do tri odstotke smo zaostajali za najboljšimi zbiralci na svetu — Nizozemsko, ki ga je zadnja leta zbrala 42 do 43 odstotkov, in Japonsko, ki si je v teh letih izmenoma delila z Nizozemsko prvo in drugo mesto. Že to tretje mesto na svetu je bilo odličen dosežek, saj smo bili še leta 1975 na sredini lestvice in, odkrito rečeno, ni kazalo, da se bomo kdaj povzpeli kaj više. Iz nadaljevanja prispevka pa smo povzeli še naslednje citate: Lanski podatki jemljejo sapo tudi naj večjim optimistom, ki so si vsa zadnja leta prizadevali, da bi čim-več te surovine vrnili v predelavo, namesto da bi gnila po odlagališčih odpadkov. Papirnicam smo lani v Sloveniji vrnili v predelavo kar 64,1 odstotka papirja, medtem ko so ga na Nizozemskem zbrali 44,6 odstotka in na Japonskem 44,6 odstotka. Številke o zbranem papirju za Slovenijo so takšne: V predelavo smo lani vrnili 82.165 ton papirja, to je 44 kilogramov na prebivalca. Količina je v primerjavi s količinami v drugih državah razmeroma majhna, ker je pač povezana s porabo papirja, ki v Sloveniji ni ravno velika. Le 97 kilogramov na prebivalca pride v naši ožji domovini, v Jugoslaviji pa le pol toliko. Pač pa je poraba na prebivalca v razvitih državah veliko večja: na Japonskem 153 kilogramov, na Nizozemskem 152 kilogramov. Glede na ekološki in ekonomski učinek nas ti državi sicer prekašata, kar pa slovenskega uspeha niti najmanj ne zmanjšuje, saj je teže zbirati tam, kjer je malo vzeti. To je že treba priznati. Še dolga leta bi capljali na repu uspešnih varčevalcev s surovinami po svetu, če ne bi bilo Rdečega križa in šolarjev. Ti so že pred dvema desetletjema zbirali papir, čeprav takrat to ni bila še tako iskana surovina, poleg tega smo raje uvažali celulozo ali kar papir. To ni bilo nič kaj hvaležno pionirsko delo, saj velikega gospodarskega zanimanja za star papir ni bilo, zato tudi cene niso bile privlačne. Da papir sedaj dobro nese, so med prvimi ugotovili prav šolarji. Po malem so začeli delati tudi zase, ne več le za razredno skupnost pa tekmovanje razredov in šol. Pridno zbirajo papir in nato dele na dva kupa — malo za šolo, malo za žepnino. Ponekod pa manjša skupina sosedov, bratov in sošolcev že ukrepa docela „poslovno". Verjetno največja korist je spremenjen pogled nas vseh na odpadne surovine, saj po prvih prevojnih letih nošenje ali vožnja železja in vsega drugega na odpad ni bila deležna nikakršnega ugleda. Še pred nekaj leti se je moralo kaj takega opraviti na skrivaj, saj bi sicer človek kaj zlahka obveljal za čudaka ali bedaka, ki ne zna na pameten način priti do denarja. Koristi so tudi čisto otipljive: Z lani zbranim papirjem smo nadomestili 290.000 prostorninskih metrov lesa. To pa pomeni, da bi morali za lani zbrani papir izsekat1 skozi gozd pet metrov si roko poseko skoraj od Kop ra do Lendave. IE VEDNO BBLIŠH Klili 6010 POIČAKOVINIE-TIH vrvi in vozli Pri reševanju iz ruševin uporabljamo tudi razna dvigala ker pa le teh ni vedno pi roki uporabljamo razna škripčevja. Pri tem pa nam pride prav tudi taborniška oziroma gasilska veščina z vrvjo. Da pa jo lahko s pridom uporabimo moramo poznati lastnosti in vrste vrvi ter vozle. VRSTE VRVI Vrvi delimo na pletene in vite, odvisno od materiala. Pletena vrv je narejena tako, da je v sredini jedro iz umetnih vlaken (najlon, grilon, perlon, meraklon) jedra pa so do trije obpleti. Ta del nosi vso obremenitev. Jedro in obplete pa ščiti zunanji plašč. Vita vrv je običajno iz naravnega materiala svile, ma-nile, ameriške agave, bombaža. Vrv je vita iz treh snopov vlaken tesno drug ob drugem. LASTNOSTI VRVI Vrv ima to lastnost, da je zelo prilagodljiva. Lahko jo zvijemo, spletamo, vozlamo itd. Vrvi iz umetnih vlaken so že skoraj izpodrinile naravne vrvi, ker so elastične in lažje. Imajo veliko dinamično trdnost (1500—2200 kg) in so neobčutljive na vlago. Preden se raztrgajo se raztegnejo za polovico svoje dolžine. Prenesejo temperaturo 130 C, so odporne proti kislinam in lugom ter ne trohnijo. Vrvi iz naravnih vlaken so manj kvalitetne, ker ne vzdrže kratkih sunkovitih VOZLI Da lahko uporabljamo vrv, moramo poznati osnove vozlanja: — dober vozel se da hitro zavezati in je čvrst, po Vozli so sestavljeni iz: polzanke obremenitev — niso elastične. Škodi jim maščoba in olje. Izogibajmo se rezanju vrvi, razen če moramo to storiti pri nakupu večjih dolžin. Odrezani konec moramo čimprej zavarovati pred raz- predanjem, kakor prikazuje slika. Začasno lahko preprečimo razpredanje tako, da naredimo na odrezanem koncu vrvi vozel v obliki osmice ali pa konec zavarujemo z izo-lirnim trakom. a Zavarovanje koncev vrvi obremenitvi se hitro razveže, čim bolj je vrv hrapava, tem bolj vozel drži, pri vsaki vrvi ločimo prekrižane polzanke V zx prekrižane vrvi X konce vrvi in glavni del. Na slikah je konec označen tako, da sta črti zaključeni. Glavni del pa se nadaljuje v obratni smeri. polvozlov Gogala Prvi maj. Mednarodni praznični dan vseh delovnih ljudi. Plapolajoče zastave, začetki zelenja, ljudje praznično oblečeni. Nenadoma se nam pred oči postavijo ljudje, ki so stavkali v Chichagu. To so bili eni izmed prvih krvavih spopadov, ko so delavci zahtevali več pravic in večje mezde. Kako je te demonstracije potem policija na zahtevo vladajočih kapitalistov zatrla! Od tistega 1890 leta naprej so vsako leto praznovali prvi maj ilegalno. Danes pa ga lahko praznujemo javno in veličastno, kot se spodobi za tak praznik. Skoraj na vsakem hribu je kres, v današnjem času oznanjevalec največjega delovnega praznika. Vsak se s spoštovanjem ozre na ogenj in v srcu poveličuje borce, ki so nam priborili, da lahko v miru praznujemo ta dan. Toda včasih je kres pomenil nesrečo. Kot vihar so pred stoletji zagoreli kresovi po hribih in napovedovali prihod Turkov. Koliko gorja in žalosti so ti zapustili za seboj. Koliko kmetov je takrat dvigovalo roke, stisnjene v pesti in napovedovali boj graščakom in zavojevalcem. Koliko let je preteklo, preden smo lahko svobodno vzklikali ob plapolajočih zastavah in velikem ognju: ,,Živel prvi maj!" in prešerno vriskali. Zadnji sončni žarki so ob-svetljevali obronke Jelovice. Pozna sva že bila in zato se nama je tudi mudilo. Z vsakim korakom sva bila višje. Krepko sva se že zagrizla v strmino Kroparske gore. Morala sva zares pohiteti, če sva hotela vsaj malo pomagati pri pripravljanju prvomajskega kresa. Oba sva imela smolo. Kolegu se je pokvaril avto, jaz pa sem prepozno pritekel na avtobusno postajo. Lahko sva le mimogrede s pogledom opa- zovala vrhove Julijskih in Kamniških Alp. Le malo časa sva imela za te lepote. Strmina je bila vse večja, kondicije pa sva po zimskem spanju imela bolj malo. Ampak če ima človek voljo, marsikaj lahko naredi. Z vrha se je že slišalo govorjenje in sekanje. Veselila sva se bližine najinega cilja. Toda takrat, ko človek misli, da je že na pragu uspeha, se mu skoraj gotovo kaj obrne, da se mu načrt podre. Tako se je tudi nama. Mrak je že bil, pa sva izgubila tisto komaj zaznavno gamsjo stezico. Morala sva se poglobiti v iskanje poti, saj ni priporočljivo lesti po krušljivih skalah zvečer in brez opreme. Tovariš me je že klical, da je dobil stezo. Takrat sem pa jaz tudi zagledal nekaj podobnega. Pa je on meni bolj verjel. Na koncu pa se je izkazalo ravno obratno. Veliko smeha in dobrodelnih nasvetov za v bodoče sem dobil zaradi tega. Konec koncev nama pa vsaj dolgčas ni bilo. Za kres je bilo že vse pripravljeno, ko sva priplezala na Kroparsko goro. Krepko so naju postregli z domačo zaseko in dobrim kruhom. Tudi „ta močnega" ni manjkalo. In med veselim pozdravljanjem in vriskanjem smo zakurili kres. Nebo, ki je bilo ves dan oblačno, se je zjasnilo. Veter seje na večer prebudil in nam delal preglavice. Megla se je tudi vzdignila. Po vsej Gorenjski smo lahko videli, kako so se prižigali kresovi: na Begunj-ščici, Dobrči, pod Stroži-čem. Kriški gori in po vsej zgornjesavski dolini. Bil je zares čudovit pogled. Bili smo zamaknjeni in nekaj časa ni nihče spregovoril. Šele pozneje se je nekdo skorajžil in prekinil to čudovito lepoto tišine in prasketanja ognja in krepko zavriskal. Ostali mu nismo ostali dolžni in smo mu tudi pritegnili. Plamen pa je švigal navzgor. Iskre so veselo letale na vse strani kot pozimi snežinke. Pozabili smo na mraz, na veter, na vse — le ta ogenj smo občudovali. Kaj tako veličastnega vidimo le redkokdaj. Ker smo imeli za kres samo suho dračje, nam je po slabi uri ogenj že začel pojenja-vati. Počasi smo se razšli. S kolegom pa sva se javila, da bova počakala, da bo ogenj popolnoma dogorel. Se dobro uro sva morala ostati in ga paziti. Bila sva sama v svetu tišine in gora. Ogenj je ugasnil. Potem sva se spustila nekaj sto metrov nižje do lovske koče. Tam sva nato z ostalimi obiskovalci prepevala. Polnoč je kaj hitro minila, toda mi smo nadaljevali s petjem in proslavljanjem praznika do jutranjih ur. Joža Eržen, Jesenice Če ste napravili kakšen zanimiv fotoportret, pošljite nam ga, da ga bomo objavili POD PRISEGO Pisem svojih sosedov nisem bral, iz nabiralnikov sem jih jemal le zato, ker zbiram znamke. Sicer pa je le redkokatero pismo zanimivo. Zakaj ne hodim v službo? Včasih imam dneve, kakor vsak človek, ko mi ni do ničesar. Taki dnevi so od ponedeljka do petka, za konec tedna pa tako nihče ne dela. ,,Kje boste preživeli letošnje počitnice? " Še ne vem, inventura namreč še ni končana." Ko smo opazili, da postaja naš prodajalec A. G. iz dneva v dan bolj naglušen, smo ga premestili v reklamacijski oddelek. Tam lažje dela. Tožiteljica, ki trdi, da je zaradi mojega obrekovanja izgubila čast in dobro ime, laže. Izgubila ni nič. Imate še kje kakšne fotografije iz proslave naše 35-letnice. Pošljite nam jih. Ta je iz Sl. Konjic ISKRICE Pamet je med ostrogami in uzdo. HERBERT Ne obžalujte, kar ni več, kajti če se nič ne bi spreminjalo, bi vse skupaj postalo enolično, pa čeprav prijetno. BAUER Pregovori so sad izkušenj vseh narodov in podobno kot zdrava pamet skrčeni v formule. RIVAROL Če je previdnost povsod, ni poguma nikjer. MERCIER PREMISLITE. PREBERITE... NAPIŠITE.... POŠLJITE... Eden od sklepov II. seje našega odbora za obveščanje je bil, da se zaradi vspodbude za pisanje prispevkov v naše glasilo, objavi, kakšen je letos avtorski honorar za eno tipkano stran objavljenega prispevka. Na osnovi 14. člena Pravilnika o urejanju, izdajateljskih razmerjih in izdajanju glasila DINOS, se avtorski honorar za prispevke, vsako leto poveča za tolikšen odstotek, za kolikor se je preteklo leto povečal čisti osebni dohodek na delavca v naši delovni organizaciji. Na tej osnovi je direktor delovne organizacije izdal ugotovitveno odločbo o avtorskih honorarjih in denarnih nagradah za leto 1982. Letošnji avtorski honorarji so takšni: 1. za izvirni članek, za ko- mentar, za kritičen zapis in za prispevke podobne vsebine je avtorski honorar za eno tipkano stran pisarniškega lista (format A/4, na katerem je natipkanih najmanj 30 vrstic — 274,00 din 2. Za reportažo, intervju in podobne prispevke je avtorski honorar za eno tipkano stran 253,00 din 3 3. Za poročilo o nečem, za izjavo, za prirejeno poročilo, ki ni bilo napisano za glasilo je avtorski honorar za eno tipkano stran 217,00 din 4. Za izvirno fotografijo, ki je objavljena na prvi strani glasila je avtorski honorar 308,00 din 5. Za fotografijo, ki ima umetniško kvaliteto je honorar 253,00 din 6. Za fotoportret je honorar 61,00 din 7. Za ostale fotografije objavljene v glasilu je honorar 153,00 din 8. Za objavljeno risbo je avtorski honorar 185.00 din 9. Za objavljen grafikon je avtorski honorar 61,00 din 10. Honorar za objavljene enigmate in aforizme (uganke) je honorar 108.00 din 11. Honorar za kvadratek v križanki je 4,50 din Vsi-navedeni honorarji so v neto znesku. Dragi bralci! Delavci in delavke! Preiskusite se kot dopisniki vašega glasila. Denar, ki ga boste dobili za objavljeni prispevek, fotografijo ali risbo itn., bo primerno povračilo za vaš trud. V mesecu marcu letos so pionirji od 1. do vključno 7. razreda osnovne šole narodnega heroja Danile Kumar izvedli enodnevno akcijo zbiranja starega papirja. Zbrali so več kot 8.000 kg starih časopisov in revij in zanj dobili v ljubljanski poslovalnici več kot 3 stare milijone. Zasluženi denar so namenili za gradnjo Pionirskega doma v Novem mestu. Najbolj prizadevni so bili pionirji in pionirke nižjih razredov osnovne šole. Učenci osnovne šole Danile Kumar so iz bližnje stanovanjske soseske, Bratovševe ploščadi, nosili stare časopise na šolsko dvorišče tudi v večjih kartonskih škatlah Kontejner zadaj je že poln, ta kup starih časopisov pa čaka, da bodo iz ljubljanske poslovalnice pripeljali še enega USPEŠNA AKCIJA PIONIRJEV OSN.Š. N. H. DANILE KUMAR Dinosova dopisniška mreža Za morebitno napako v teh dveh seznamih se že v naprej opravičujemo. Popravili jo bomo, čim bomo zvedeli zanjo. S to objavo je dopisniška mreža našega glasila ustanovljena. Kot vidite ni do- bra. Ima prevelike ..luknje". Dobra bo, ko bo imela vsaka poslovalnica in vsak obrat vsaj po enega dopisnika. Sindikalne organizacije naj razpravljajo o tem. Iz uredništva Osma točka programa odbora za obveščanje, konference sindikata DO DINOS za leto 1981, je predvidevala konstituiranje dopisniške mreže našega glasila. Prvič se je o tej nalogi govorilo na 2. seji odbora za obveščanje, ki je bila februarja letos. Sklenjeno je bilo, da je član dopisniške mreže tisti, kateremu smo v glasilu objavili najmanj 3 prispevke, drugi, katerim smo objavili dva ali enega, pa so kandidati za plane dopisniške mreže, dokler jim ne objavimo 3 prispevke. Na seji uredništva našega glasila, ki je bila meseca marca letos smo sklenili, da bomo evidenco o dopisnikih naredili od začetka leta 1980. Ugotovili smo, da smo od tedaj, več kot 3 prispevke objavili 12. delavcev Dinosa, po 2 prispevka trem in po en prispevek šestim. Ker mislimo, da se vsi strinjajo s tem nazivom, (člani dopisniške mreže), mora vsak, ki se ne strinja, to sporočiti uredništvu glasila. In kakšno nalogo bodo imeli člani dopisniške mreže? Čim večkrat poslati uredništvu glasila kakšen prispevek, najmanj enkrat na leto pa priti na razgovor „ZA OKROGLO MIZO", kjer se bomo pogovarjali o vprašanjih dopisništva in obveščanja naših delavcev. V nadaljevanju objavljamo seznam članov naše dopisniške mreže in seznam kandidatov za člane. ČLANI DOPISNIŠKE MREŽE GLASILA DINOS 1. GOGALA FRANC, DSSS LJUBLJANA 2. JANČIČ DANILO, TOZD ROS LJUBLJANA 3. KOMAN STANE, UREDNIŠTVO GLASILA 4. KRALJ VLADIMIR, DSSS LJUBLJANA 5. KRAVCAR RAFAEL, TOZD ROS LJUBLJANA 6. MANCINI STANE, DSSS LJUBLJANA 7. PESJAK STANISLAV, TOZD RET LJUBLJANA 8. PETERNEL IVAN, TOZD POS PE KRANJ 9. PLEŠEC ANTON, DSSS LJUBLJANA 10. PROSENC FRANCKA, DSSS LJUBLJANA 11. RAHNE SONJA, DSSS LJUBLJANA 12. RAMOVŠ JANEZ, DSSS LJUBLJANA KANDIDATI ZA ČLANE DOPISNIŠKE MREŽE 1. BAJŽELJ ALENKA, DSSS LJUBLJANA (1) 2. BEVC ANTON, DSSS LJUBLJANA (1) 3. EBERLINC SILVA, TOZD POS TRBOVLJE (1) 4. ERŽEN JOŽA, TOZD POS JESENICE (2) 5. GOLJA ANTON, TOZD POS LJUBLJANA (2) 6. PATERNOSTER JANEZ, DSSS LJUBLJANA (2) 7. URŠIČ FRANC, TOZD POS MARIBOR (1) 8. VIRŠČEK ANDREJ, TOZD POS LJUBLJANA (1) 9. ZALOŽNIK ALOJZ, TOZD RET BOHOVA (1) PIŠITE FOTOGRAFIRAJTE Če ne veste, dragi Dinosovci, kako bi tako nagajali drug drugemu, da vas ne bi bilo mogoče odkriti, potem se dajte podučiti z naslednjim primerom, ki je bil zelo pogost v časih, ko še ni bilo zverin, katerim zdaj pravijo, da so ljudje. Takrat smo razne evidence, odločbe, sezname in druge akte pisali na kamnite plošče, ki smo jih zlagali eno na drugo in eno poleg druge. Takšen arhiv seveda nismo imeli v omarah ampak kar na prostem, v kupih, velikih kot je na primer Šmarna gora z Grmado. In, če je bilo kdo od naših administrativcev jezen na sodelavca ali kar na celo plemensko skupino je šel v sodelavčevo pisarniško delavnico, ko v njem ni bilo nobenega, mu vzel iz delovnega podstavka kakšen pomemben seznam in ga skril, recimo, med akte na dno Šmarne gore. Pomislite, koliko dela in jeze je bilo, predno se je tisti seznam našel. Najpreje ga je iskal en administra-tivec in prevrnil vso delavnico. Potem je prosil za pomoč bližnje sodelavce in vsi skupaj so preložili skoraj vse akte, ves Rožnik, Golovec, Krim in Katarino. Še dobro, da so se preje lotili Šmarne gore kot pa Grmade in seznam našli. Kaj jeza. Izračunajte koliko ur so iskali, koliko stane ena taka ura in kolikšna škoda je s tem nastala plemenu. Vidite, tako se nagaja, tako, da ima škodo celotno pleme. Poskusite še vi kaj takega, kadar boste na koga ali na kaj jezni. Samo dobro pazite, da vas kdo ne vidi in da ni pogojev zaradi katerih bi vas lahko sodelavci osumili. Vaš Dinosaurus NASE DELEGACIJE NA ZADNJIH SPLOŠNIH VOLITVAH SO DELAVCI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE' TO JE BILO 11. MARCA 1982, VOLILI TUDI SVOJE DELEGACIJE. VOLILI SO JIH POVSOD TAM, KJER JE DELAVCEV VEČ KOT 30. TAM KJER JIH JE MANJ, PO ZAKONU VSI OPRAVLJAJO DOLŽNOST DELEGACIJE IN JIM ZATO NI BILO POTREBNO ORGANIZIRATI VOLITEV Obstojajo TEMELJNE DELEGACIJE za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, npr. za zbor združenega dela skupščine občine, nadalje, ZDRUŽENE DELEGACIJE za delegiranje delegatov v določene skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, SPLOŠNE DELEGACIJE za delegiranje delegatov v katerokoli samoupravno interesno skupnost in POSEBNE DELEGACIJE, ki delegirajo delegate v eno, povsem določeno skupščino samoupravne interesne skupnosti. Objavljamo imena članov naših izvoljenih delegacij: DINOS TOZD POS LJUBLJANA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, POKOJNINSKO-INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, SOCIALNO VARSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 1. BLAŽEVIČ HASIB, Ljubljana, 24. junija št. 8 2. BRATKOVIČ SLAVKO, Ljubljana, Vlahovičeva 16 3. BADJARI ANTON, Ljubljana, Črtomirova 31 4. DREMELJ ANGELCA, Podgorica 14, Dol pri Ljubljani 5. JAVORNIK DUŠAN, Ljubljana, Bernekarjeva 31 6. KOVAČ ZDENKA, Ljubljana, Vlahovičeva 8 7. KRAGULJ TOD E, Ljubljana, Črtomirova 31 8. LEVIN ANICA, Dol pri Ljubljani 27 9. MIRTIČ JOLANDA, Mengeš, Kolodvorska 8 10. RAKAR JANEZ, Grosuplje, Žalna 2 11. SOKAČ VERA, Ljubljana, Ob Kvedrovi S 8 DINOS TOZD POS LJUBLJANA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SIS: VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, KULTURO, RAZISKOVANJE, ZDRAVSTVO IN TELESNO KULTURO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. BOTONJIČ R Al F, Ljubljana, Topniška 30 2. CAFUTA ZDENKA, Ljubljana, Topniška 30 3. GOROPEČNIK MARTA, Podgorica 35 4. HOČEVAR SLAVKO, Ljubljana, Mokrška 62 a 5. ILIČ SONJA, Ljubljana, Ob Kvedrovi blok 10 6. JAMŠEK JANEZ, Ljubljana, Grintovška 17 7. JOVANČEVIČ BORO, Ljubljana, Steletova 10 8. PAHOR SIMONA, Ljubljana, Vlahovičeva 40 9. STUPAR ST EVO, Ljubljana. 24. junija 8 10. TRČEK ZDRAVKO, Dragomer, Pot na Poljane 11. ZORKO ZDRAVKO, Ljubljana, Topniška 30 DINOS TOZD POS LJUBLJANA TEMELJNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. BUKVA FRANČIŠKA, mater, knjigovodja, Lj. Šar-hova 28 2. DAVLEK JOSIP, strojnik, Ljubljana, 24. junija 8 3. HUMAR MARIJA, pom. mater, knjigovodja, Lj. Ge-strinova 3 4. KLOPČAR SREČO, met. tehnik-komercialist, Grosuplje, Taborska 3 5. LAH MILAN, voznik, Ljubljana, Mivka 16 6. URBANC ANTON, inženir metalurgije, Ljubljana, Bratov Jakopičev 6 7. VIRŠČEK ANDREJ, komercialist, Ljubljana, Ulica padlih borcev 5 DINOS TOZD POS PE MARIBOR SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1. BERANIČ IVAN, voznik, Miklavž, Kidričeva 104 2. KAJBIČ ALOJZIJ, voznik, Spodnje Dobrenje 77/a 3. KOLOŠA FRANC, vodja vzdrževanja, Maribor, Gr čar jeva 11 4. KIVAČ JOSIP, voznik, Maribor, Češka 1 5. KREL BOGOMIR, voznik, Črešnjevec 11, Selnica ob Dravi 6. LEŠNJAK DRAGO, strojnik, Maribor, Veljka Vlahoviča 7 7. MARČIČ ANTON, voznik, Skoke št. 8, Miklavž 8. REPUŠIČ JELKA, ref. za obrač. OD, Rače, Gortano-va 11a 9. SENEKOVIČ FRANC, odkup, in prodajalec. Smol nik št. 14, Ruše 10. ŠIJANEC MARIJA, skladiščna delavka-sortirka, Maribor, Betnjavska 129 11. URŠIČ PETER, komercialist, Maribor, Heroja Spasiča Mašer j a 1 DINOS TOZD POS PE MARIBOR TEMELJNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. BIZJAK NEŽKA, materialni knjigovodja, Miklavž, Babičeva 1 2. HORVAT IVAN, strojnik, Maribor, Ruška 77 3. KREL TATJANA, blagajnik, Črešnjevec 11, Osilnica ob Dravi 4. KUŠAR IVAN, komercialist, Lovrenc na Po h. Kovaška 71 5. LEBER ANTON, voznik, Maribor, Češka 1 6. POŠ JOŽICA, blagajnik in mater. knj. Maribor, Do-minkačeva 12 7. VADLJA ANDREJ, skladiščnik, Maribor, Češka 1 DINOS TOZD RET LJUBLJANA TEMEUNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. ADLEŠIČ MILENA, Ljubljana, Vlahovičeva 8 2. HORVAT MARIJA, Ljubljana, Šarhova 12 3. JARC JOŽICA, Ljubljana, Črna vas 129 4. MOŽINA MARIJA, Ljubljana, Topniška 30 5. NOVAK OLGA, Zgornji Prekar 9, Domžale 6. ŠTIMEC KRISTINA, Ljubljana, Neubergerjeva 16 7. UKMAR RADOŠ, Ljubljana, Rašiška 1 DINOS TOZD RET LJUBLJANA SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1. ARTNIK MARIJA, Ljubljana, Vlahovičeva 8 2. BOŠTJANČIČ SAŠO, Ljubljana, Stražarjeva 15 3. GREGORČIČ NADJA, Ljubljana, Smrekarjeva 7 4. HANDŽIU ZALKA, Ljubljana, Črnuče, Ježa 67 5. JANIČ ANA, Ljubljana, Jarška 9/b 6. OMAHEN BOJANA, Borovnica 258, Vrhnika 7. PAJNHART ANA, Ljubljana, Topniška 30 8. POTOKAR MARIJA, Ljubljana, Topniška 30 9. ŠIVIC MARJAN, Blatna Brezovica 4, Vrhnika 10. ŠIVIC JANEZ, Rakitna 11, Ljubljana 11. ŠLJIVAR VAHID, Pot na rakovo jelšo 70/9, Ljubija-na 12. TEŠANOVIČ KRISTINA, Log 15, Vrhnika 13. VODE MARIJA, Videm 11, Ljubljana DINOS TOZD RET TO BOHOVA SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. GLAVICA JOSIP, tekstil, delavec, Pri šumi 8, Hoče 2. KRAMBERGER MILAN, sklad, del.. Pri šumi 6, Hoče 3. KRASNIK HILDA, skladiščnik, Maribor, Ptujska 129 4. OBLONŠEK JANEZ, voznik, Bohova 20 5. RAZBORŠEK RUDI, voznik vilič., Radizel 106 6. REPNIK MIHAELA, baliranje, Koprivnik 36, Fram 7. POTOČNIK ANICA, tekstil, delavka. Razvanjska 18, Razvanje 8. REPNIK JOŽE, mikanje preje, Koprivnik 36 9. REPNIK IVANKA, administrator. Pa lana 32 10. SERK ANICA, sortirka, Hoče, Hoška 12 11. ŠTERN ELIZABETA, tekstil, delavec, Koprivnik 30 DINOS TOZD RET TO BOHOVA TEMEUNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. KAMPUŠ DRAGO, vzdrževalec strojev, Maribor, Titova 127 2. MIKL MARJANA, materialni knjigovodja, Hoče, Ljubljanska 6 3. PRŠUH MARIJA, izd. čist. bombaževine, Hoče, Ce-beceva 24 4. STRAHIJA VLADO, voznik viličarja, Bohova 22 5. ŠPANINGER IVAN, voznik, Razvanje, Pri šoli 8 6. ZEMLJIČ PAVLA, izd. čist. bombaževine, Hoče, Če-beceva 14 7. ZOREC BOJAN, komercialist, Zg. Polskava n.h. DINOS DSSS LJUBLJANA TEMELJNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. BAJŽELJ ALENKA, Ljubljana, Ulica prvoborcev 37 2. HIENG VERA, Ljubljana, Titova 101 3. HRIBAR JANJA, Ljubljana, Staničeva 7 4. KRASSNIG SERAFINA, Ljubljana, Kozi nova 4 5. LOBOREC NADA, Ljubljana, Toplarniška 11 6. PATERNOSTER JANEZ, Ljubljana, Hladilniška 1/a 7. PLEŠEC TONE, Medvode, Kalanova 11 DINOS DSSS LJUBLJANA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, POKOJNINSKO-INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 1. ARKO MILKA, Ljubljana, Neubergerjeva 8 2. GARIČ MARIJA, Ljubljana, Ane Ziherl 6 3. HAFNER OLGA, Ljubljana, Glavarjeva 12 4. JANKOVIČ NEVENKA, Ljubljana, Tacenska 72 5. JOVANOVSKA LEPA, Ljubljana, Galusovo nabrežje 41 6. KURENT TEREZIJA, Ljubljana, Jelovškova 5/g 7. POLANIČ MARTINA, Kamnik, Klavčičeva 10 8. ROZINA MARIJA, Dedni dol 24, Višnja gora 9. VUKANAC JANA, Zgornje Pirniče 74/a, Medvode DINOS DSSS LJUBLJANA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SIS: VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KULTURO, TELESNO KULTURO, RAZISKOVANJE IN ZDRAVSTVO 1. KORENE JANKO, Ljubljana, Vide Janežičeve 5 2. OBLAK JELKA, Ljubljana, Rakovniška 5a 3. PEROVŠEK MARINA, Vikrče 1, Ljubljana 4. PETERNEL NEŽKA, Medvode, Barletova 11 5. RAHNE SONJA, Ljubljana, Topniška 30 6. RAUTAR GABRA, Ljubljana, Vlahovičeva 8 7. ŠUM TATJANA, Ljubljana, Topniška 30 8. ZAJEC STANKA, Zgornje Gameljne 22, Ljubljana 9. ŽABKAR DARJA, Ljubljana, Bratovševa ploščad 38 Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana MA|SKA NAGRADNA KRIŽANKA ST. 11D Za pravilne rešitve te, majske ali prvomajske nagradne križanke bomo izžrebali 10 nagrad po 100,00 din. Rešitve pošljite na naslov: DINOS Ljubljana, Uredništvo glasila, 61000 Ljubljana, Titova 118, do 31. maja 1982. Tudi rešitev te nagradne križanke pošljite na dopisnici ali dopisnici podobnem listku in sicer tako, da napišete po vrsti vse vodoravne besede. Srečne izžrebance obeh nagradnih križank, to je številke 109 in 110 bomo objavili skupaj, v julijski številki našega glasila. Iz uredništva - A Iv 9. MAT mvmst drobi! ■RAMOTUA »REDA3A TALI1AUS. M. IME ZOLAJEV ROMAMO prostitutki PESUI5V0 IME ZA IRSKO 0K1Ž1ES PUŠICAMI SEKTOR. OBRAT PEilHAUK ŽRET3E ZADU3I DEL VRATU F * -.IV1 UJ ZVEU7E- UOST MARTA tStator 1 1 ► l/J, 1 LL^J ► 1.MA3 KLAUEC. STRMIMA bLALO ZA, POLETUE OBLEKE 27. APRIL MMEUE SAHX ime amer: GRALKE CRMORD PRiTT^T AMERIŠKO . 10 MM VIDA TAUFER ST. RUSKA DOlllUSKA MERA PRIBOR ZA PISAUJE FILMSKI REUE) TROPSKA AGAVA ZVOUKO RUUKO SKota (idVuAdi Jamu* Pl SAME ČRKE RUŠEVIU* PODRTIJA KTOA FIUCI3A LIC OMAR KER5UIK JAUKO USTVAR-JALUOST IME ATLETA 5TEKIČA = EPTOUŽ'-) OSERA.PO KATERI SE ttTIMEHUJE PRI P, 1 TUMA TA PREDUJEM TORKAR IGOR REKA V LA5TUIK UCEtiLl V ELEI VZDEVEK EISEU- H0VER3A ILOVMATA ZEMLJA UErOPOlU ZLOM DARILO - - SESTAVIL LJUBO BRADEŠKO JAPOUSKI BORILUI SPORI VERSKI 08REP UVUOSIl PRISTOPOM, PRILIKA 1» 51U0S' hrnin 100 M1 UOVAIOM LUČ UA MCETILEU OTROŠKO M. IME 5TSB3B: m CIUIZMA & TO5KT DUIUAR 1Sr UA RAKE Lil VARITE ELDA VILER srorar soxuica AW*.KERA Rre) MUZA EROTIKE E TAVČAR IVAU IZVIR ODISEJEVA DOhOVIUA HUM 80EEZEU 100 VRSTA AFRIŠKE« K0PITAR1A AUKA POLOTOK UA SEVERU m' S 3SS£ PERZIJA GORA V TURČI3I KARDTZ2 stror VELETOK TRdEUJE MUK m JOHU OSBORUE Ul KOL Al' a® ORAUJE ž c S A S ORUA ZEMLJA ZGORUJE OKOUČIUE jliCum FOTO- ARATOV SMOLA, TER ŽABJA UOGA