štev.
V Ljubljani, v t 3. julija 1880.
Letnik VIII.
Inseratl bb sprejemajo in velji tristouna vrsta:
4 kr., če se tiska lkrat, „ ,, „ ,, 2 ,, ,, ,i it n 3 i,
Pri večkratnem tiskanji «« urna primerno cmanjfta.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski nnl
Po poŠti	prejemar velj* :
Za ceio leto	. . 10 gi. —
za polleta	. . 5 ., —
za četrt leta	. . 2 ., 60
Zdramimo se!
Našli 6lovčni,skyj jQzykT>
ott boga dobre ststvorjenT, by3ti,.
Isaija mn.
1871. leta bil je na nekih duhovniških skupščinah labodske vladikovine stavljen zahtev, da se primeruo besedam §. 19. državnih osnovnih zakonov: „država priznaje, da bo vsi deželni jeziki r šoli, uredu in javnem življenji enakopravni", počne pri župnih uredih v slovenščini uredovati, kar se je mestoma tudi vršilo. Vsled te narodne prikazni popitalo je prečastno kn. vladn. redništvo c. kr. namestnika za Štajarsko o slovenskem uredovanji, isti c. k. popečitelja za bogočastje in nauk, in poslednji c. kr. ministra za notranje poslove g. Lasserja, in oba sta določila: Da pač ni vzroka odstopiti od dosedanje navade uredovanja, to je, da se ne sme slovenski uredovati. Kar ni bilo zabranjeno za Ilohenvvarta, Jirečka in Htibictinka, prepovedal je Lasser, — Lasser je pokojnik iu pokojno njegovega kopita ministerstvo, a nastopilo pra vično Taaffejevo, vsem avstrijskim narodom enake pravice obečavše. Časi prihajajo Slovanom vedrejši, toraj kaže, potrebno in dolžnost je, da se letos oglasi vse duhovniške Bkupščine za ono, kar so navedenega leta storile samo nektere, vse naj vlože prošnjo na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk po pre-častnem kn. vi. redništvu, da se odstrani protizakonita in krivična Lasserjeva naredba od dne 22. februarja 1872. 1., in da visoka c. k. vlada v soglasji z ustavo naročito izreče, da
se sme uredovati, recimo počenši s 1. juuuar- J pohvalil in ukazal, „da Be istim jezikom Je-
jem 1881. 1., na Slovenskem v župnih uredih slovenski. — Razlogi:
V prestolnem govoru dne 28. dec. 1871 račilo je Njegovo veličanstvo presvitli cesar izreči, da bode vladi prva skrb . . . „vse avstrijske narode na narodni podlagi v edinost spraviti", in 9. oktobra 1879: „Avstrija bode zavetje pravicam VBeh dežel in narodov".
Glava in jedro sedanjega c. k. ministerstva, grof Taaffe, račil se je izraziti v državnem zboru, da sedanja vlada ne pusti ni Slovanov ni Nemcev na steno pritiskati.
Brez te narodne podloge bi mi Slovenci kakor v zraku viseli, in v kratkem bi nas kakor pajčevino veter vnesel, da ne bi biio ni sluha več o nas.
Ako se za Nemce pišejo župne matice nemški, za Madjare madjarski . . ., kaj ovira, da se za Slovence ne bi pisale slovenski?
Slovenec daje krvni in penezni davek na žrtvenik avstrijski državi, kakor drugih narodnosti sodržavljani uživajoči v polni meri vse vstavne pravice.
Naše duhovništvo uči božanske nauke v vseh razdelih do neznatne iznimke v naščini, zmožno je slovenščine v besedi in pismu; tudi cerkveni jezik ui nemški nego latinski ; po-pravljač sedanji nemščini bil je Martin Luter, kteri je v svoji zmotenoBti črnilnik za vragom vrgel.
Rimski papež Ivan VIII. je ravno pred tisoč leti slovanski jezik, t. j. staroslovenščino
zusa Krista, Boga našega, slava in dela pro-povedajo. Niti je to pravi veri ali nauku pro-tivno ali naše istim jezikom pevati, ali sveti evangelij ali bv. pismo novega in starega zaveta dobro poslovanjeno in razloženo čitati, ali vse druge čaBOslovne službe pevati: ker kteri je stvaril tri glavne jezike, judovski namreč, grški in latinski, on isti je stvaril vse druge na hvalo in slavo svojo."
Če je toraj v toliki davnosti naščina bila razvita in olikana, da jo je sv. Oča za vse bogočastne in cerkvene službe spoznal opravičeno in prikladno, kaj bi bilo danes na poti, da se ne bi v nji pisalo župne matice in uredne listine?
Našim najbližnjim sosedom, hrvatskim svečenikom , ukazano je z odpisom kr. vlade od dne 11. novembra 1877: „ut matriculae paroehiales a 1. Januarii 1878 juxta hucdum praeseripta formularia lingua croatica ducan-tur, et extractua quoque matriculares |eadem lingua expediantur; eo tamen observato , ut Clerus Curatus obligatus maneat, filis privatis personis et publicis jurisdictionibus, quae id praetenderint, versionem quoque latinam sub-neetendi" (da se župne matice od dne 1. januarja 1878 po dosle propisanih obrazcih vodijo v hrvatskem jeziku, in tudi matični izpisi v istem jeziku sestavljajo ; itak s tem, da dušno pastirstvo ostaja obvezano, onim zasebnikom in javnim oblastim, ktere zahtevajo, tudi latinski prevod pristaviti). Kar je onkraj meje ukazano, ne bi smelo biti nam prepovedano,
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
8. Poilpiliovalci.
(Dalje.)
„E, kaj bi se jaz brigala za tacega po-valjancai, ki se vlači ;po najbolj umazanih krčmah. Pa to še ni najhuje, pravim, najhuje; ko bi bila jaz kaka jezikulja ali kaka klepetulja, še vse kaj druzega bi vam povedala", se zareče lahkoumna podjetnica.
„Še vse kaj druzega? kaj pa?"
„Bog ovaruj, da bi bilo res tako, pa kdo bo ljudem usta mašil in branil, da bi ne govorili."
„Meni že lahko poveste . . . ."
,,Naj pa bo, ker sami hočete. Govori se, ali me razumete, da gospodar Prašnik rad vidi razuzdano Debeljakovo Anko."
„Veste, gospa podjetnica, povedati vam moram od srca, da tega ne verjamem. To je laž, da, laž, je presneta luž, pa nič druzega, le verjemite mi."
„Morebiti, draga moja, ali brez nič pa tudi ne bo. Vaš mož sedi v Debeljakovi krčmi po cel dan, krčmarjeva hči se pa ž njim šali in smeja. Ondan ji je pa v mestu kupil lep robec. Brez vzroka Be kaj tacega ne ¡kupuje."
„Res je, draga mi gospa, človek bi djal: tako je, toda moj mož ni v tem nič prizadet."
„Le držite se svoje dobre misli', pa dobro mislite o njem , ako z odprtimi očmi ne-čete videti vseh njegovih nespodobnost. Tega pa vendar ne zapopadem, da ga morete tako iskreno ljubiti, tacega pijanca, tacega grdeža."
„Jaz sem mu obljubila pred altarjem, da mu bom zvestobo ohranila do Bmrti. Svojo besedo čem držati, dokler diham. Janko je dober človek, še predober, pa vi ne veste, gospa, kako me rad ima in kako ljubi otroke, le druščina, ta ga zapeljuje in nesrečnega dela."
„Gospodinja, vi ste vrla žena, le škoda, da se vam ni bolje posrečilo, vi zaslužite bo-ljega moža."
„Jaz sem zadovoljna. Čakala bom, prenašala in trpela, dokler mili Bog kaj ne spremeni. Vem, kar on stori, vse prav naredi, tako so nas gospod v šoli učili. Tudi vem, milostiva gospa, da sama nisem brez napak in greha in da sem za to kazen zaslužila. In ako to nadlogo vdano prenašam, bode tudi Bog meni prizanašal."
,.0 dobra, blaga duša! — Pa poslušajte moj svet. Porazveselite se kteri pot. Pojdite v druščine. Mene kdaj obiščite. Skupaj se bove v mesto vozili. Gospodar mlinar se prav dobro
kratkočasi z doma in zatoraj mora dopustiti, da se tudi gospodinja mlinarica nekoliko po-veseli. Mlada ste še, brhka tudi in pri obilnem cvenku. Kaj se bote bala sveta!"
„To znate vi laglje storiti," odgovori mlinarica, „vi nimate otrok in vaš mož vam ne zameri, kakor bi moj zameril."
Tako Be je končal pogovor. In kolikor jo je podjetnica nagovarjala, vselej se ji je Katinka krepko a dostojno uprla, ker s svoje strani nikdar ni hotela dati Bvojemu možu prilike, da bi bil ž njo nezadovoljen. Res, da jo je govoričenje ljudi globoko žalilo, vendar to nje ljubeznjivega ravnanja ni spremenilo. Janko je od dne do dne menj ž njo govoril in naposled ji besedice ni privoščil. Obnašanje njegovo je bilo mrzlo kakor led in velikrat je bil celo neotesan in zaderikast do nje. O takih prilikah je bilo treba , da je imela polne koše potrpežljivosti.
Janku je šlo delo rakovo pot. Njegove go-starije iu pojedine, popivanke po krčmah, njegovo brezdelno pohajanje po raznih veselicah in tedaj njegovo zapravljivo življenje in pa to , da Katinki nič več ni zaupal, ,da ji ni dopustil paziti na delo v mlinu, da je denar jemal in izdajal brez njenega znanja, vse to ga je pogosto pripravilo v velike za-
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošUjan velia 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
vsaj bqo oboji verni podložniki Franca Josipa, kteri je pri več prilikah račil obečati enake pravice vnem avstrijskim narodom.
Naš slovenski pravopis je točnejši negoli nemški; tedaj ni se treba bati zmot, veče jasnosti pač nadejati.
Ti razlogi iskreno priporočajo vodjenje župnih matic v slovenskem jeziku; uapnimo torej vse žile, da se to vreBniči. Vigilantibus jura.
Hrvatje v Ljubljani.
Po nemili osodi ali po neprijateljskih nakanah drugih ločena brata vleče krvno čutje in duševni nagib tem bolj skup, čem veče so zadrege, ktere jima obojni nasprotuik stavi. O vsaki priliki si čez gore in doline pošiljata pozdrave, milovanje in srčne želje, a najtežje pričakujeta oba trenutka, ko bo jima dano sniditi se na tega ali onega domu. Tako je s Hrvati iu Slovenci, bratoma le po političnih spletkah ločenima, da bivata vsak v drugi politični državi in zarad kterih se je vse mogoče poskusilo, da bi se popolnoma razdvojila po jeziku, šegi in politični vpravi. Vendar so take umetne poskušnje , akoravno se je tu in tam včasih pokazal vsaj kak navidezni, obojnemu nasprotniku povoljni vspeh, slednjič popolnoma spodletele, — še več, ravno nasprotno se je doseglo : Hrvatje in Slovenci, po madjarski in nemški politiki pritirani do še večega hrepenenja druzega po drugem', so vkljub bistremu očesu za svoj blagor tresečega se varuha vha-jali drug k drugemu v gostje, iu tako emo se večkrat videli že na hrvatski in slovenski zemlji. Vendar tako prisrčno , ko zdaj, se nismo še radovali skup, zato bodi slavnim dnevom 27., 28 in 29. junija 1880 posvečen nekoliko nadrobneji popis.
Po ljubljanskem „Sokolu1- je bilo povabljenih troje hrvatskih društev, posebno pa zagrebški „Sokol1-, v Ljubljano in na Bled. Zavoljo nekterih zaprek pa je prišel le „Sokol" s svojo zastavo; bilo je čez 50 odličnih možakov najboljših stanov v sokolski obleki in okoli 30 drugih odličnjakov Hrvatov. V Ljubljani so se delale, kolikor gre ob naših ne-
ugodnih in čudnih mestnih razmerah, priprave za slovesen sprejem dragih nam bratov, in ko jih je v nedeljo dopoldne pripeljal nam vlak, je bila na kolodvoru velikanska gnječa; prišel jih je sprejet in pozdravit ljubljanski „Sokol" z zastavo, prišli ste tudi čitalnici šišenska in bizoviška s svojima zastavama. Gromoviti „živijo" zadone, ko se vlak vstavi, staroBta ljubljanskega „Sokola" gosp. Fr. Ravnikar obesi s primernim ogovorom lep venec ljubljanskega „Sokola" na zastavo zagrebškega „Sokola, za kar se tega društva načelnik, g. dr. Fon, ginljivo zahvali. Odpoje se par pesmi, potem pa se podajo vsi skup ob burnem vrisku množice v mesto, spre-dej sedem ljubljanskih „Sokolov" na konjih, za njimi godba in vse štiri zastave. Vreme ni bilo ravno ugodno, blata skoro čez peto, a vendar je bilo prišlo tisuče in tisuče Ljubljančanov kazat svojim bratom sočutje in to, kakega duha da je Ljubljana, akoravno je starešinstvo njeno po večini nemčursko. Pot do čitalnice je bila slovesna, z več hiš so vihrale narodne zastave, na drage goste pa so se vsipali šopki znježnih rok z oken, posebno s čitalnice.
Čitalnica je bila nedeljsko ozaljšana, pričelo se je spoznavanje iu pobratenje med našimi in Hrvati, da je bilo res veselje gledati in slušati. Skupnega obeda se je vdeležilo razen Hrvatov tudi veliko Ljubljančanov in narodnjakov z okolice. Bilo je zopet živahno, posebno ko so se pričele napitnice. Prvi je nazdravil gosp. Ravnikar zagrebškemu „Sokolu", dr. Fon Be je zahvalil v imenu društva, dr. Karol Blehveis je nazdravljal Hrvatski in tako je bilo še več napitnic, ob kterih so odmevali „živio!"
Na vrhunec pa je dospela navdušenost, ko se prikaže dr. Janez Bleivveis. Med burnim pozdravljanjem in vriskom vzdignejo častitega in slavnega starčka štirje hrvatski .,Sokoli" ter ga nei-o do prvega mesta; dr. Fon mu napije kot najstarejšemu ,,Sokolu'- slovenskemu, gosp. dr. Bleiweis odzdravi s prisrčno željo, da bi se ljubim na Bled potujočim bratom jutri vreme zjasnilo in da bi mogli videti biser dežele naše v vsi svoji lepoti. Ko odide, ga spremlja zopet velikansko pozdravljanje.
Po obedu je krenila vsa družba na Ko-zlerjev vrt, kjer so se „Sokoli" izkazovali telovadce. In res! lepo skušanje je bilo to, n» radost vsim nazočim; Hrvatje so občudovali posebno naše telovadne načelnike gg. Giinterja, Kališnika, Mulačka in Kriegerja. Proti večeru se je vse podalo z godbo in zastavami zopet nazaj v čitalnico, in da pot ni bila tiha , to se razumi samo ob sebi.
V čitalnici, ktere prostori 80 bili lepo razsvetljeni in kjer je tudi umetni ogenj poveličeval slavnost, so najprej podale Ijubljau-8ke gospe in gospodične zagrebškega „Sokola-4 zastavi prekrasen in dragocenjen venec, za ktero darilo se je dr. Fon prisrčno zahvalil. Potem se je pričela „beseda" v spodnjih na vso moč nagnjetenih prostorih; navduševale so nas mile pesmi bratov Hrvatov in našega vrlega pevskega zbora do polnoči, potem so šli dragi nam gosti k počitku , pripravljat se na izlet na naš prekrasni Bled.
Zjutraj je bilo na kolodvoru zopet vse živo, s Hrvati je šla zastava našpga „Sokola " s spremstvom, pa tudi še več ljubljanskih narodnjakov. Iu kaka je bila zopet ta pot! V Ljubljani so gromeli „živijo", na postajah in drugih krajih, kjer se je vlak memo peljal, pa možna rji in vihrale so zopet zastave; to je bilo v Šentvidu, kjer je bila videti še velikanska zastava, je bilo v Medvodah, nad Podnar-tom na jako lepem „Tomanovem" griču posebno krasno, slednjič v Lescah, kjer je ua kolodvoru bil napravljen slavolok, a pred Go-Ijašovo gostilnico so pokali možuarji. Sveča-ven sprejem sta tu poviševala tudi dva žan-darja s svitlimi bajoneti, ktera je bila radolj-škega okrajnega glavarstva previdnost priskrbela. Pri Goljašu, čegar gostilnica je mrgolela zastav, je bil pripravljen zajutrk , pri kterem je trgovec gosp. Bučar nazdravil gostom na gorenjski zemlji. Od tod se je veči del družbe podal peš z neko popotno godbo in sokolskima zastavama proti Bledu , gledajoč krasnega jasnega , a s snegom pobeljenega velikana Triglava. Res krasen je bil z vsemi svojimi ui-žimi sosedi 1	(Konec prih.)
drege. Zelo in pa dolgo je moral gospoda podjetnika prositi, naj za dolg potrpi samo še eno leto, potem mu bo pa koj odštel in plačal tistih dva tisuč gold. Malovredni trgovec je nevtegoma zahteval od svojega posojila velike obresti, Janko je prodajal, svoji ženi pa še nič povedal ni, zdaj eno vrečo žita, zdaj dve in tako lepo naprej še po več, da je po malem poprodal vse žito svoje do poslednega zrna.
Kadar pa še mlevci niso prišli, da bi bili žita v mlin prinesli in ako še sam žita ni imel, tedaj je moral mlin prazen stati, posli in delavci brez dela pohajkovati. Kaj je hotel? Imeti jih je moral, posli namreč se ve, da so hoteli tudi vsak dan jesti in vsak mesec plačani biti, dasi tudi so večidel postajali. Mlinarica tega sicer ni hotela trpeti in jih je hotela nekaj posloviti. Čemu bi neki brez opravka pohajali? Mlinar pa nalaš tega ni pustil, da bi njeno veljala. Navadno so posli v mlinu igrali ali drugače se zabavali in če je bil mlinar doma in trezen, je pa še on ž njimi igral.
Tako je bilo. Odslej ni bilo dne, da bi Janko pijan domu ne prišel. Doslej je še hodil v cerkev in reči se mora, da ni zanemarjal službe božje; toda nekaj časa sem je imel službo božjo v krčmi, pri kozarcih vina , sredi tistih malovrednih tovaršev, ki so bili povsod raz-upiti in s kterimi se ui hotel družiti noben
pošten človek, celo lahkomišljeni vaški mladenči ne, vselej so jo pomaknili s plesa ali pa iz krčme, kadar so prišli ti „pijanci", dru-gač ni nobeden rekel. Ogibali so se jih kakor tolovajev ali sploh nevarnih ljudi, ker poznali so jih, da so vsak hip pripravljeni na poboj in velikrat so se do krvavega okrcali, da so hodili s povezanimi bučami.
Janko je prihajal dan na dan kasneje domu; pogosto se je vozil v mesto, jemal sabo denar, kolikor ga je mogel dobiti, in še le čez več dni se je vračal na svoj dom. Zdravje si je bil popolnoma spodkopal, nisi ga mogel več izpoznati tega poprej čvrstega, brhkega, čilega in spočitega človeka, tako ti je bil iz ojnic padel in se Bprevrgel. Bled je bil pa medel in zmeraj je bil bolan. Ponoči ni mogel spati, podnevi ni mogel počivati, nobena jed mu ni bila dosti okusna, prav skuhana, nezadovoljen je bil b sabo, z ženo, z otroci, s posli in s celim svetom, pa vest ga je pekla , da zanemarja dolžuosti očetovske in gospodarske ; to mu je zdravje spodjedalo.
Poprej je hodil čedno in snažno opravljen, zdaj se pa za obleko ni dosti zmenil, če tudi je bila odrgnjena. Pravijo, da na zunanjem se človek spozna, kakšen da je znotraj. Za otroke
I se ni brigal, zdaj jih je imel troje; sinčeka pa dve hčerki. Najmlajša hčerka še ni imela
dobrih dveh letih. Ni bil več ljubeznjiv;oče, ker je bil hudoben mož. Dostikrat se je prigodilo, da je otroke zmerjal, kadar je prišel pijan domu, da jih je iz hiše podil, brez vzroka suval in pretepal. Otroci so se ga bali in trepetali od strahu , ker je precej kaj pobral in v otroka zagnal, če mu je le pred oči se prikazal. Z vratmi je loputal, da Be je iz njih črvadina kadila in po hiši prevračal in premetaval, da so na vse strani odlomki leteli. Otroci so Be poskrili pod postljami in Boga prosili /.a svojega očeta, kakor jim je mati velevala in pa zato, da bi ne bili tepeni.
Izgovorjeni čas, zadnji obrok, je pohajal, Janko mora plačati dolge, pa jih nima s čem. Katinka je pisala svoji materi in prosila jo le"o 'n ponižno, kakor se Bog prosi, naj jima pomaga, ker sta v silni potrebi. Toda mati zakupnica ji da, sporočiti, da niti božjaka nc da, kajti, je rekla mati zakupnica , „njenemu zapravljivemu možu kaj posoditi in dati, to bi se reklo: vodo v Savo nositi." — Že večkrat poprej je bila svojo hčer obiskala in na svoje lastne oči se prepričala , da ji mož silno slabo gospodari. Nagovarjala jo je, naj popusti pijanca, pa z otroci gre ž njo na Dobovo in tako dolgo pri njej ostane, dokler se mož kakor sij bodi boljega ne pokaže. Toda Katinka , plemenita duša, ni hotela o tej stvari čuti ne besedice. Z možem svojim jo hotela živeti in trpeti.
Politični pregled.
Avstrijske dežele
V Ljubljani 30. junija.
Med vsemi novimi ministri nobeden ui ustavovercem tako zopern, ko lliinajcvski ;
ker poznajo talent iu odličnost tega moža, ki jih je že v državnem zboru en par krat dobro očesal, zato si izmišljujejo, kaj bi o njem slabega rekli, pa nič pravega ne vedo. Nasprotno pa je veselje nad tem imenovanjem ua Poljskem veliko. Mesto Vilička je naredilo razsvetljavo, volilni okraj ministrov pa je poslal deputacijo k njemu.
Nemci so ustanovili nekakov „scliul-verciia", da bodo po slov. deželah nemške šole ustanovljali na lastne stroške. Tudi ljubljanski „Tagblatt" prinaša okl:c, kjer se vabijo ljudje k pristopu. Sem ter tje je „Tagblatt'1 že pisal, da govori v imenu Slovencev, tudi Dežman je v državnem zboru rekel, da je Slovenec, zdaj pa se pokaže ta list zopet kot čisti nemški organ. V tem oklicu tudi stoji, da se nemški otroci na Kraujskem slovenizirajo ; vsak pa vč, da je to laž , in da se nasprotno slovenski otroci pouemčujejo. Na Kranjskem se pač
V	tirolskem deželnem zboru je ce-[sarski namestnik obljubil, da deželnih bram-bovcev ne bodo več pod orožje klicali', kedar je največ dela, ampak še le jeseni po žetvi. Ta [izjava se je spejela z veliko zadovoljnostjo.
Prctlarclskemu deželnemu zboru |je došla peticija, naj sc naredi postava za posvečevanje nedelj in praznikov. Taka postava bi bila res potrebna, tudi na Slovenskem, kajti naši trgovci ne poznajo nobene nedelje in imajo štacune zmirom odprte; obrtniki pa tudi niso dosti boljši, v nedeljo delajo, pon-| delek pa praznujejo.
V	štajarskem deželnem zboru je pri-E šel na vrsto Karlonov predlog za omejenje ženitev; za predlog sta govorila tudi sloveu-jska poslanca Herman in Dominkuš; predlog pa je bil od nemško liberalne večine zavržen.
V	češkem deželnem zboru pridejo v razgovor peticije zoper ravnopravnost jezikov, češka manjšina je izdelala posebno poročilo o I teh peticijah, ter bo predlagala, naj se preide preko njih na dnevni red. Poročilo pravi, da se ne sme govoriti o ,,sprachenzwangu", ker nihče ui prisiljen, da bi moral uradnik postati, če pa to hoče biti, potem se mora na-
Nemci (ki jih prav za prav nikjer ui) ne smejo „¿¡ti deželnega češkega jezika, saj se morajo pritožiti, da imajo premalo nemških šol. Saj ludi češki uradniki nemščine učiti. Uradnik je ipiajo nemške gimnazije v Ljubljani, v Novem I zavoljo ljudstva nastavljen, ne pa narobe, za-
mestu, v Kranji, v Kočevji, in nemško realko v Ljubljaui; Slovenci pa, ki jih je 20 krat več, nemajo nobene srednje šole, in potem si upajo ti čudni ljudje trditi, da se Nemcem krivica godi, iu da se jim otroci slavizirajo ! Ali se to ne pravi, resnici v obraz biti? Koristno bi bilo, ko bi mi posnemali ta nemški izgled, ter osnovali slovensko šolsko društvo, ki bi imelo nalogo, ustanovljati slovenske šole ua Koroškem in na Ogerskem, v Trstu in v Istri.
Ker že o Koroški govorimo, naj bode omenjeno, da so nemški poslanci koroškega deželnega zbora telegrafirali grofu Mansfeldu v Prago, da hočejo vedno poganjati se za centralizem. Kdo je neki nad tem dvomil ?
Zdaj pridejo kmalo spet nemški „partei-tagi" ua vrsto; mesca avgusta bo eden v do-l lenji Avstriji; mesca vinotoka pa eden prav velik za vse dežele. Nevarnost je velika, da nastane kaka povodenj, ker se bo toliko praznega govorilo.
„Prisegla sem mu ', jedjalaona, „da bom Janku zvesta do smrti in zatorej bom držala besedo. Deležna sem bila z možem veselja in premoženja, pa naj bom tudi, ako mora tako biti, truda in skrbi, edinščine in siromaštva, gospod Bog me bode podpiral, ako izpoluujem svojo dolžnost. Mojemu nesrečnemu možu treba je ravno zdaj skrbne strežbe veliko bolj, nego kadar si bodi. Ako zboli, kdo mu bo stregel? Kdo bo nad nad njim čuval, kadar vsiromaši in onemore? Kdo mu bo skrbel in dajal, kar potrebuje, da živi, ako ne njegova žena , mati njegovih otrok? Ako grem od Janka, potem bo osamljen na svetu, potem nima nikogar, ki bi ga iz srca rad imel in potem bo tudi popolnoma v pest prišel tistim zlobnežem, ki so ga spravili že na led iu ktere on svoje prijatle imenuje. Ne morem, nečem, mati, kaj tacega od mene ne zahtevajte; ne morete si misliti, da bi mi kdaj v glavo šinilo , da bi zapustila svojega moža. Ou je lahkomišljen, pa ima dobro srce. Potlej bom pa z otroci prosila ljubega Boga, dokler ga on ne spreobrne Ne bo se vpiral našim molitvam in prositvam gospod Bog."	(Dalje prih.)
kaj bi se moralo ljudstvo po uradniku ravnati To je že toliko premleta stvar, da je že dolgočasno, o njej zopet in zopet govoriti, pa prisiljeni smo k temu zavoljo čudnih nazorov nekterih Nemcev, ki mislijo, da mora celi svet nemški znati.
Vnanje države. Na francoskem zdaj preganjajo jezuite iz njih hiš in zavodov. Redovniki povsod protestirajo zoper to |nasilstvo in Be udajajo sili. Na mnogih krajih vpije ljudstvo: „živeli jezuiti I" Ali bo deželi a tem kaj po magano, če se tako dobri in ceni učitelji mladine izženejo, to bo pokazala prihodnost. Na Laškem so tudi samostanom vse premoženje vzeli, pa tisti denar nikjer ni nič zalegel, judje so posestva po ceni kupili, denar je pa zginil v velikih državnih kasah, Italija pa je ostala revna dežela, državni dolg raste od leta do leta, čeravno so davki grozno veliki. Ljudstvo uema druzega dobička, ko tega, da reveži ne vedo Kam po samostansko juho iti, ker redovniki zdaj nemajo kaj dati.
Izvirni dopisi.
Ex Štajarskega, 27. rožnika. (0 postavi za odpravo duhovske bire.) Kakor je podobno, dobite na Kranjskem, vkljub vgo-varjanja narodnih poslancev, vendar le postavo za odpravo duhovske bire. *) Pazljivo sem čital načrt one postave, kakor tudi razloge, s kterimi Vaš deželni odbor svojega varovanca priporoča. Kakor je jajce jajcetu, tako bode Vaša nova postava naši dotični postavi podobna. Priporočevati je pa naši liberalci ob svojem času tudi niso vedeli z boljšimi razlogi, kakor Vaši. Najtehtnejši je bil še ta, kterega so se tudi Vaši slastno oklenili, da je ta postava naravni nasledek sedaj veljavnega prostega razkosanja zemljišč — vsi drugi se mi zdijo piškavi. Ta najtehtnejši pa je jako podoben modrovanju zidarja, ki je prvo nadstropje hiše tako slabo postavil, da Bi nanj ni upal strehe nasloniti. VeBte, kako si je pomagal? Sklenil |je postaviti na prvo še drugo nadstropje, in če to še ne bo strehe nosilo|, pa še tretje —
*) Sklenili jo pač bodo, a uadjamo so, da potrjena ue bo.	Vrcdu.
poslednjič se mu je pa vse posrečilo, hočem reči, — podrlo 1
Naj Vam priobčim nekaj črtic iz desetletnega življenja naše postave za odpravo du-hovenske bere. Sklenili so jo bili naši liberalci v graškem zboru že 20. oktobra 1869, potrdili so jopa svitli cesar še le 18. julija 1871. Do novembra 1872. bil je upravičencem čas odločen, oglasiti se za dobrote nove postave ali napovedbo za odvezo bire podati. Znane so mi dobro razmere več dekanij celjskega okraja. Le redki bo bili, ki bo v omenjenem času napovedbe predložili, iu od teh bo, smel bi reči, vsi to storili le zato, ker so menili, da se bode poznej v vsaki davčni občini gotovo eden oglasil, ki bode odvezo tirjal. Vendar motili so se. Ne le kmetje, kteri so duhovnikom posebno udani, tudi tržani, da, celo graj-ščaki so se določno izrekli proti vsaki odvezi teh davščin. Naj Vam nektere razloge naštejem, kakor sem jih iz ust liberalcev slišal. .„Zakaj bi mi za ves prihodnji rod morali plačevati!" — „Denar je zanesljiv, kapital se zna zmanjšati in celo zgubiti — mi bomo pa morali iz novega plačevati ali pa bero na novo vpeljati." „Žito itak težko v denar spravljamo — toraj rajši in lajši zrnje odrajtujemo, kakor denar." „Dače so že tako previsoke, kaj bomo še več denarja v davkarijo nosili 1 S časom bi znali še na ta denar naklade naložiti." „Kadar obilno pridelamo, lahko bernjo odrajtujemo, kadar pa uas nesreča zadene, se lože z domačimi gospodi poravnamo, kakor pa z davkarsko gosposko" itd. itd. Duhovniki pa so sploh bili teh misli, da ta postava bode starodavno tesno zvezo med dušnim pastirjem in njegovimi ovčicami močno raztegnila, ter kmetom veče butare naložila, duhovnikom itd. pa dohodke le skrčila. Ako je prišel čas, da bi zavezanci smeli odkup bire tirjati, se skoro nihče za to ni oglasil, dasiravno se jim je ta njihova pravica oznano-vala in priporočala. Naenkrat pride od c. kr. okr. glavarstva v Celji strog ukaz župnikom, da imajo nemudoma predložiti napovedbe oziroma izdelane operate zastran bernske odveze. Kolikor sem zvedel, so nekteri dotični gg. župniki itd. mislili, da je kteri farmanov na tihem pri c. kr. okrajnem glavarstvu to zahteval, kakor postava vsakemu posameznemu dovoljuje; drugi pa so menili, da je izšla nova postava ali viši ukaz , ki to zapoveduje. Stvar je pa bila vse drugače, kakor sem to iz najbolj zanesljivih ust zvedel. C. kr. komisar, ki je imel to reč v rokah, dobil je na več mesecev odpust zastrau drugih opravil. Referat o zemljišni odvezi izročil se je začasno drugemu uradniku, kteri je le toliko vedel, da v Gradcu želijo bernsko odvezo, zato je razposlal župnikom itd, oni ukaz ali „urgens", ne brigaj e se za to, kaj postava veleva. Vsled tega so večidel vsi vpravičenci oglasili napovedbe za odkup bire. C. kr. okr. glavarstvo je ua podlagi teh napo-vedeb urno razpisalo obravnave za odkup.
Kmetje kakor opravičeni prejemalci so poznej bili jako nevoljui, ko so zvedeli, kako so bili k napovedbi zapeljani. Znana mi jc fara, kjer so g. župnik in vsi farmani soglasno ugovarjali odstranjenju bire, ter so dokazali, da so le vsled onega uradnega ukaza bili napovedbo predložili — ali c. kr. namestnija v Gradcu je njih ugovor zavrgla, češ da so napovedbo predložili, toraj se je moralo v smislu postave od 18. jul. 1871. postopati. Iz nekterih drugih far so kmetje vse dotične pole c. kr. okr. glavarstvu nazaj poslali, ker nočejo nič s odkupljenji bernje vedeti, pa jim menda tudi nič ne bo pomagalo. To je gotovo, da ta postava dela veliko dela okrajnim glavarstvom
in deželni vladi, koristi pa nobene ne bo im< la. Znane so mi župnije, ki bo že pred 7 leti do-tično odkupno obravnavo imele, pa še Bedaj nimajo kmetje dotičnita pol (pisem), da bi za-mogli začeti odvezo vplačevati. Drugo enake napovedbe so po 7 let pri c. kr. okr. glavarstvu rešeuja čakale. Devet let že imamo to postavo ,| pa mi v velikem celjskem okraji ni nobena fara znana, kjer bi Be bila ta postava že popolnoma izpeljala. Sploh pa je povsodi to mnenje, rekel bi, prepričanje, da bodo veči del povsodi morali kmetje zraven odkupnine še prostovoljno biro dajati, ako bodo hoteli dušne pastirje imeti. Nekdaj slovite kaplanije bodo i¡ odveze ali odkupa bire komaj pa 150 gld. letnih dohodkov imele. To je lep korak k zboljšanju duhovske plače I
lz goriške okolice, 29. junija. (Slavna 251etnica našega metropolita in raznoterosti.) Vaš cenjeni list je že poročal o redki slavnosti, ktera se je 24. t. m. v Gorici vršila. Od 1751. leta, ko se je oglejski patriarhat vzdignil v dve nadškofiji, v videmsko in goriško ali gradiščansko razdelil, — kajti nekoliko časa je prvi nadškof v 3 uri od Gorice oddaljeni Gradiški, kjer je tudi vmeščen bil, Btoluval, — je sedanji srebrnolasi prevzvišeui 831etni pred-škof šesti, ter je ob enem pa tretji, ki se naziva metropolita v ilirskem kraljestvu. Stolna cerkev je bila ta slavni dan, v kterem je naš blagodušni nadvladika sam 8v. mašo z mnogoštevilno asistenco s še prav krepkim glasom peval, prav po svatovsko z mnogoštevilnimi krasnimi cerkvenimi in pri durih tudi s cesarskimi in mestnimi zastavami okinčana. Ljudstva in raznih oblastnij se je vse polno nabralo v prvostolni cerkvi, kjer je po laškem kopitu ustrojena gasilna straža red vzdržavala; od svetne duhovščine pa se je je gotovo iz cele škofije do dveh tretjin (izmed 370) vde-ležilo. Po cerkvenem opravilu so se sprejemale k čestitanju razne deputacije, med temi je bila se ve da prva njegova duhovščina, v polnem številu, tako da je bila sprejemna dvorana od nje vsa napolnjena.
V vedni spomin na 251etnico mu je poklonila dragoceni kelih, ki stane v (irreden tovskem) Vidmu, — toraj zunaj naše države, unstran črnorumenih kolov! — neki 500 gld. a. v. To je po mojem mnenji od dotičnega odbora, kteremu je poslala svoje doneske v ta namen tudi vsa slovenska duhovščina, koje je zopet dve tretjini, bilo malo taktno in neka nezaupnica našim avstrijskim obrtnikom cerkvenega poBodja in orodja, češ, da v Avstriji nihče ne zna kaj tacega narediti, kakor znajo to laški obrtniki unstran meje. Akoravno se jaz ue strinjam b tistim laškim načelom 1848 1., vsled kterega je bilo od tačasnih laških prekucuhov zlasti v Milanu prepovedano, da ne sme nihče ne tobaka kaditi ne v loterijo staviti*) ali drugih obrtnijskih izdelkov izAv-Btrije kupovati; vendar menim, da bi se tudi v Avstriji našel kak tak obrtnik, ki bi bil utegnil saj takšen, če ne še celo lepši in cenejši kelih napraviti, kakor je oni, ki tehta
*) Ker bo to državni dohodki, so prekuculii s tem začeli naravnost dohodke državne blagajne napadati; izvrševali pa so to prepoved najprej sami prav točno, in so hoteli, da jo vsi spolnujejo zarad tega so že 3. januarja 1848 mladi gospodje v Milanu s podkupljeno druhaljo jeli zasramovati in napadati tudi kadeče ces. častnike in vojake javno po ulicah. Pri tej priliki so vojaki jeli rabiti Bvojo orožje, kar so laski časniki za brutal nost razupili, ker je bilo nekaj mrtvih pa veliko ranjenih. Tako jo prišel punt v svoj pravi in prvi tok, česar so ravno puntarji se najbolj radovali in pričakovali.	Pis.
blizo en kilogram srebra in je le pozlaten brez posebnega kinča. Tej opazki naj b). odbor, v kterem bo bili med petimi odborniki trije slovenski, ne zameri, ker to pišem „Bine ira et studio", ker sem to nevoljo še od drugih slišal, kterim tudi ni vgajalo to, da se njih denar tako kar brez potrebe na ono stran meje, kjer se Avstriji vedno še rugajo, za takošne reči pošilja, ki bi Be dale brž ko ne celó v Gorici (pri spoštovanem pasarju Teodoru Slapanju, ali Riedlnu) narediti, kakor je sedanje splošno mnenje vseh, ki so oni kelih v rokah imeli.
Pa gg. udje katoliške družbe, v kteri sedi večina Lahov, menda ne zaupajo slovenskemu obrtniku, ter menijo , ker dva od unstran meje v tisti zvonec nosita, da nikjer drugod se reči tako fino ne izgotovijo, kakor v blaženi Italiji. Ko bi blagi naš pastir to vedelu, bi m bilo to postopanje javeljne všeč. Na vsak način bi bilo torej lepše in čast-nejše, da bi bili dali oni spomin, če ne v Gorici, vsaj v kakem drugem avstrijskem mestu narediti, ker se nam unstran meje že itak odveč rogajo, da smo Avstrijanci v napredku sami „patri - langsam" ali „Štonkarji", kakor nas — tako sem svoje dni na svoja ušesa v čevdatu sam slišal, — posredno zovejo. Sicer Be med goriškimi laškimi duhovni le malo kdo nahaja, da bi težil unstran meje; *) en takšen (župnik) je bil 1866 ob času vojne celó tje v Banat interniran , kteri je pa tudi sam Benečan. Pred nekoliko leti je bilo tudi v goriškem seminišču mnogo italianissomov bogo-slovcev večidel le iz tržaške škofije, zlasti so taki iz „laškega gnjezda" Kopra dohajali, večidel imena s končnicami na — ič! Soli zdaj v tamošnjih službah še istega mišljenja, ne vem. Obžaloval pa sem tedaj v srcu, da ae Binovi slovanskih hrvaških Btarišev v Istri tako sistematično v laških šolah poitalijančujejo, kar gotovo škoduje ne le slovanski narodnosti, am pak tudi cerkvi in Avstriji. Ko bi se kdaj po kaki čudni nezgodi Italiji posrečilo Istro v svojo mavho stlačiti, bi ona našla že tam ne kaj pijonirjev laške kulture tudi sred te duhovščine , kakor jih ima v slovenski Benečiji , kjer s poitaljančenjem izumira ravno pred našimi očmi ena milovanja vredna veja slovenskega rodu. In kako bi tam Slovenci ne izumirali, kakor sem vam že v 64 listu poročal , ko duhovni niti krščanskega nauka ne smejo več otrok po slovensko učiti, ko so slo venske knjige, bodisi kterekoli stroke, ojstro prepovedane itd. Ubogi beneški Slovenci,dobivajo še celó tudi od svojega nadpastirjain lastnih dušnih pastirjev mesto dušnega kruha — kamen I Ako hočemo tudi mi primorski Slovenci narodno vzbujeni živeti, moramo vsi stati kot živi braniki proti Italiji na straži; v ta namen naj nas narodnostni ponos krepi ter vpi-rajmo se tujemu nasilju, da bomo ob času nevarnosti , ki ne vtegne biti daleč, kot en mož stali.
Domače novice.
V Ljubljani, 3. julija.
(Sedma seja deželnega zbora kranjskega) včeraj je bila zelo živahna in trajala do treh popoldne. Narodnjaki bo stavili interpelacijo do vlade o zadevah slovenskega jezika pri finančnih in političnih uradih, potem nujni predlog zarad dolenjske železnice, za čegar pre-
tresanje Be 'je volil poseben odsek , dalje je bila v obravnavi postava o oskrbovanji neozdravljivih bolnikov, posojilo šmartenski občini pri Litiji za šolsko poslopje, prošnja Viš-njanov za premeščenje sodnije iz Zatične v Višnjogoro itd. Interpelacijo in obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič. Osma seja bo v pondeljek 5. t. m.
(Tridnevno bivanje Hrvatov na Kranjskem) popisujejo hrvatski listi tako lepo in navdušeno, da tacega reB pač mi zaslužili nismo. Ilvala jim prisrčna za tako prijazen spominj f (Za iatne tržane) so na Vrhniki izvolili si grofa Taatfeja, Hohenvvarta in našega deželnega predsednika gosp VVinklerja.
(Izlet v Kamnik) napravijo ljubljanska narodna društva 11. t. m. Nadrobneje naznanilo pozneje.
Eksekutivne dražbe.
5. julija. Grajščina Grailacli (1) v Ljubljani (3563); Franc Poznik (3) iz Kamnegorice, v lla-dolici; Anton Itogel (1) iz sp. Bernika (3900) v Kranji.
C. julija. Anton Iirajer (1) iz Mrzle Luže (1850) v Trebnem; Jožef Čclbar (1) iz Št. Petra. (2110) v Postojni.
7.	julija Tomaž Pestator(l) iz Gradišča (100) na Brdu; Valant Kovač (1) v Postojni (1350); Franc Jenko (1) iz Tupalič (725) v Kranji; Franc Dovgan (3) iz Orebka (780) v Postojni; Lorcn£ Povhe (1) iz Planine (2075) v Krškem; Janez Tomšič (1) iz Brezja (450) v Ljubljani; Jur Pen-gov (1) iz Pešate (1050) v Ljubljani.
8.	julija. Andrej Lužar (3) iz Lužarij v Laščah; Matija Svetec (3) iz Motnika, v Kamniku; Gašper Ankelc (1) od sv. Katarino (400) v Tržiču; Janez Pillcr (1) iz Velesovega (150) v Kranji.
Umrli so:
16.	rožnika. Josipina Grosel, delavka, 50 1., za vodenico.
17.	rožnika. Franc Kemperlo, kovač, 46 1., za jetiko.
18.	rožnika. Josip Grapcr, delavec, 58 1., poškodovan.
19.	režnika. Marija Artač, gostačka, 73 1., za slabostjo; Andrej Kališ, delavca otrok, 6 \.r za davico; Ana Žlebnik, jermenarja otrok, 6 tednov, za božjastjo.
20.	rožnika. Marija Cešnovnr, prodajalka, 31 1. za pljučnico.
21.	rožnika. Marija Andolšek, uradnika žena, 65 1., za slabostjo; Marija Vrankar, gostačka, 77 1 , za slabostjo.
*) Scer bi to no bilo čudo, ker velik del goriško-laško duhovščine Be jc do 1866, 1. šolal navadno v Vidmu, kjer se jim ni bilo treba nemščine učiti.	Pis. —
Iz proste roke so naprodaj lepe
cerkvene in salonske oljnate slike
umrlega akademičnega umetnika g. Mihaela S troya. Ogledati jih je vsak dan od 10. do 1. ure dopoludné na mestnem trgu št. 9 v II. nadstropji.	(2)
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla ua svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak, Aiešovcu v Ljubljani (ključarske ul.ee št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Aiešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
Ijjul»!jaiiskc slike. Podoba ljubljanskega svetit pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr.
1
___l
Iidsjatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.