34. številka* Ljubljana, v soboto i2. februvarja. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan iTPi-er, izini&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vs 1r i j s ko-o g er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j n bij a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „GledaliSka stolba". Upravni Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odloženi smo. 2Ja Duiiaji, 10. februvarja. [Izv. dop.j Kadar je treba resno govoriti o našem narodu zlasti kadar so na dnevnem redu naše težnje in terjatve, takrat nesmo — nič. Glava in členi naše pritožbe navadno s tem pobijajo, da je nas Slovencev le toliko in toliko, da je nas premalo in da se zato ne bode delala posebna peka za nas. Naši ljuti nemški nasprotniki pa ob tacih prilikah zasramujejo našo pošteno slovensko ime, psujejo naša plemenita kulturna podjetja, ironizujejo nam iste težnje, katere so drugim narodom in vsej zgo dovini svete, katere tudi Bveto ostanejo, dokler človek ostane človek! Poveličevali se nikoli nesmo in povzdigovanja ne iščemo. Da smo objektivno sojeni, to je nam dovolj. V tem slučaji smo brez skrbi, da se nam bode priznal pošten trud, ki ga imamo za civilizacijo po narodnem, to je jedino pametnem potu. Odrekati se nam tudi ne more državljanska zvestoba in primerna davkovna moč, kakor tudi ne, da s svojim programom povsem gibljemo sredi mej danimi zakoni. Držimo se le pravice in prava, delamo le za napredek! Kaj naj tedaj poreče mo k počeščenju, ko je nas ta teden doletelo iz ust jednega nemško židovskih glavarjev ? Iz sovražnega tabora, ki je dose-daj na nas prav neolikano brljuzgal sama neslana poniževanju, od nemško avstrijske stranke, je došlo sedaj spričevalo, da narodič slovenski igra prevažno ulogo, ne na Kranjskem, ne na avstro oger-skej državi nego — celo v evropskem koncertu. In pri tej nam pripisanej važnosti niti treba ni, da bi se oglasili s plebiscitom vsega naroda, nego zadostuje glas preprostega koroškega Slovenca, preprosta koroška-slovenska peticija že razudi in raz« telesi avstrijske Nemce, že ona prekriža načrte Bismarcka-Moltkeja, premakne „skodeljico" v dubu vojne strahovite! Takšna gorostasua znamenitost poklanja se nam sedaj od generozne — nemške strani! „Timeo Danaos, et dona ferentes!" Konec no smo učakali srečo, da se je v držav-nem zboru v pretres vzela tudi slovenska peticija. Dne 7. t. m. poročal je v šolskem odseku poslanec Klun o peticijah koroških Slovencev. Došlo je pe ticij iz 22 občin, 48 župnij in od 44 krajevnih šol- skih svetov koroških. Izražena je v njih želja, da bi se 1. uvedla verska šola, 2 znižala leta šolske dolžnosti na 6 let in 3. da bi po ljudskih šolali bil v prvih 3 razredih učni jezik slovenski, pa da bi se nemščina obligatno pričela učiti v 4. razredu. Predlagal je poročevalec, naj se „petitum verske šole** odstopi vladi, da ga „uvažuje, kar se diiu, glede drugih dveh točk pa je stavil predlog, naj se tudi odstopita vladi, da ,ji preiskuje iu morebitno uradno postopa". Bili so ugovori! Pobijala sta predloge naša »zaveznika", štajerski duhovnik Karlon pa Poljak grof Dzieduszveki, ki sta se za ta slučaj zvezala z levico in marširala za praporom — Su-essovim. Tedaj ta prapor! Suess je izustil, da bi predlogi poročevalčevi neizmerno razburili državno zbornico in občinstvo; notranje in vnanje razmere naše države so take, da bi se ulivalo olje na ogenj, ko bi se v državnem zboru pretresal poslanca Klima referat; zato naj se razprava o tem — odloži. In res se je odložila razprava o koroških peticijah z večino glasov! Koroški Slovenci naj potr pijo : kadar bo vse dobro, bo dobro tudi zanje! Pravico petici imamo, jo zvršujemo, izpregovorimo o svojih željah; ko pa izpregovorimo, prideta konservativec in Poljak, pa nam v zvezi s svojim sovražnikom pritisr.ita goreč pečat na usta! Ni čas ugo den, bodite tiho! Kedaj pa bode čas ugoden? Če bodo desničarji, zlasti nemško-kouservativni in poljski naši zavezniki Čakali, da bodo Nemci razpisali dun obravnave za pravice slovenskega naroda, no, polem bodo čakali dolgo. Ali Suessovi ugovori neso drugega, kakor izrazi nemške nestrpljivosti proti Slovencem, ali so kaj druzega, kakor zavijače, zlovoljno sredstvo, da se preloži „ad calendas grnecas" javno pretresovanje koroško-slovenskih protizakonitih in protiprirodnih razmer? Nemška stranka hoče podaljšati naše krivice, narodne nejednakopravnosti, in desničarji, ki imajo razpasti, če popustijo program ravnopravnosti, oni gredo vsak hip opoziciji na led. Položaj je napet, debata o koroških peticijah bi utegnila biti burna, ali kedaj pa Nemci na levici še neso bili razjarjeni, kedaj pa ne bodo razjarjeni v oči gled terjatvam slovanskih narodov? To je zmiraj pesen, ki se poje že osem let po državnem zboru in po deželnem zboru kranjskem. Moč imate, pro gram imate, ali nikarte ziniti, nikarte ganiti se, kajti Nemci bodo hudi, oh, to bodo hudi in majal se bo meni stol, tebi stol itd.! Ker se to ponavlja od zbora do zbora, ker se kar nič neče na bolje obrniti, moramo konečno postali pesimisti, prenehati z najmanjšim upanjem. Naši državni poslanci pa naj konečno pogledajo, kakšen sad jim rodi „hofratovanje" in „eksce-lencovanje". Ali so res zadovoljni z odzivom, ki so ga dobile slovenske peticije, ali se ne mislijo še postaviti na stališče svoje dolžnosti, zapustiti stališče dolžnosti Hohenvvartove! Saj je toliko prilike — učiti se! Za povzdignenje, ki je nam došlo od Suessa, seveda primerno zahvalo gojimo, ob jednem pa tudi jeden spomin več na — nemško tolerantnost. Ker so razmere tako nejasne in zapletene, naj ima besedo — Knotz! Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 10. februvarja. Naš poslanec g. M. Vošnjak predloži zbornici dokaze, da je Ausserer v nekoj Mariborskej pivnici mej dijaki in pristaši svojimi Čehe in Slovence res imenoval „lumpe" z izrazi „lumpige" namreč „Be-volkerung". Smolka vsprejuie dotične številke „Marb. Zeitung" in i/javi: Kdor se hoče sam prepričati, naj se potrudi k njemu! Za obravnavanje Plenerjevega predloga o delavskih zbornicah izvoli se odbor 24 poslancev, mej njimi je tudi g. Šuklje. Isto tako izvoli se 24 poslancev za predlog Foreggerjev o izpremembah tiskovnega zakona. Mej izvoljenimi je tudi g. dr. Gregorec. Preide se na dnevni red in nadaljuje debata o zavarovanji delavcev za slučaj bolezni. Prvi govori poljski poslanec dr. M. Bobrzvnski, profesor na Krakovskem vseučilišči ; za njim Čajkovski, Tilrk, Mauthner. Za Kranjsko in Štajersko velevažen predlog stavil je M. Vošnjak dne 9, febr. t. 1. v odboru za hranilnice: Vse pred I. 1844 (preden je objavil se znani „Itegulativ") v glavnih deželnih mestih ustanovljene hranilnice preidejo v upravo dotične dežele". Sklene se o tem predlogu obravnavati še le, ko bode vlada svoje mnenje izrekla. V to svrbo povabi se k prihodnji seji vladni zastopnik. Na Dunaj i, 11. februvarja. Vender jedenkrat zbornica ni izdala sodnijain toženega poslanca ter popustila dosedanje svoje po- LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vacslav Be neš-Tf eb izsky ) IV. (Dalje.) „Dejal sam: Ko bi mi desna roka boljo služila, nihče bi me ne bil udržal. — Kako dolgo je že temu, da češka slava počiva? Dobro seje imela do nedavna v lenoškah z medvedjevino pogrnenih, dremala je pod zavesi iz pisanega damasta ali atlasa, zaljubila se je v zabavo, v ošabnost in razkošje čezmerno in kaj je potem čudnega, da jej je roka v svilnatih suknjah oslabela, da leto za letom sve-žeBt izgublja . . . Znamenja, po katerih so jo z daleka spoznali, so nekje skrbno skrita, na gospodskih gradovih v najaktivnejših sobah, v kletih, o katerih govore, da so zatočišča zlih močij, v stolpih, pod katerimi je neki nevarno že v mraku . . . Stare zastave s kelihom so na polu strohnele; barva na njih je nerazločivna; gospodski otroci povprašujo začudeni, kaj so neki ta čudna kladiva in drogovi — nekdnjšnje sulice in buzdovani. Rekel sem: od-počivala je do nedavno; kaj čuda, da je začenjala rjaveti! In kdorkoli je imel sina, moral ga je poslati, da bi zabranil rjavenju daljšemu . . . Zunaj je zalajal „Strah" na dolgo, zahrzal konj, zažvižgal veter, na ognjišči je ugasnila treska, popolnoma, a v sobi oglasil se je radostni vsklik: „Vrača se naš Vojtišek!" Gospodar je bežal na dvor, mati bliskoma za njim, konj je pred vratmi zahrzal drugič iu na konji .je sedel jezdec, kot bi bil brez življenja, z glavo na žrebčev vrat položeno in z dolgo njegovo grivo na polu zagrneno, da bi ne mogel v mlada lica sever tako silno briti. „Dober večer, sin moj!" „Miljenec naš!" Jedna roka — očetova — segla je po sinove j desnici, a druga — materina — pa mu je gladila obraz. „Skoči vendar doli! — Si že doma! — Kaj me ne slišiš?" Zdelo se je, da se vzdiguje jezdečeva glava, in da iz ust. na pol odprtih ubeži posleduji stok. „Že je vse proč, oče! — Vse je izgubljeno — vse — —" In že jo zopet ta glava pala naprej v grive žrebčeve brez gibanja; jezik že ni mogel povedati niti jedne besedice. „Dragi otrok krvaviš! — Vojtišek!" „Že je vse proč, mila žena! — Vso Je izgubljeno! Ta stara slava zarjavi brez pomoči; saj visi na njej tudi naša krv !K Potem so sneli mrtvega jezdeca z žrebca. Ko bi ne bilo zveste živali, ki si je pomnila pot do doma izvrstno, sam Bog ve, kje bi bil položil kosti svoje. Pod osekom na Belej Gori so težko ranili gospodarjevega sina, a dobri konj ga je prinesel iz take daljine vender roditeljem domov, da bi mu oči zatisnili. „Nič ne pomaga, mati! — Če bi si oči izjo-kala, iz stare glavu vso lase zanj izpulila, nič no pomaga; to je slabih časov še le začetek!" pravil je gospodar z inolklim glasom, ko bo sina p skladali v sobici na postelj belo postlano. stopanje, vsled katerega je na pr. našega Vošnjaka prepustila Celjskim porotnikom na gotovo obsodbo. Danes »i dovolila v preganjanje poslancev Vašatvja in Schoncrerja Prav, čemu pa ima privilegij. Nadaljuje se debata o zavarovanji dekivec^. Prvi govori češki poslanec dr. Adamek z veliko poli valnostjo na češkej strani. Za njim poprime besedo češki poslanec Kajzel, ki je vsestranski in izvrstno branil večino zoper ugovore manjšine. Zatem se sklene generalna debata, ko je še dr. Bilinski jako spretno o tej stvari govoril. Zatem sklene zbornica jednoglasno prestopiti v podrobno razgo varjanje- l*rvi paragraf ima, izvzemši malo stilistično preuiembo, isto lice, kakor na vladnem črteži. Poslanec Gomperz ni zadovoljen ž njim in predlaga, naj bi upravni uradniki pri raznih obrtih, industrijah ne bili ušteti onim, katere treba zavarovati. Suessu tudi ni všeč prvi paragraf in se boji, da ne bi Dunajski in sovero-česki obrtniki, fabrikanti v centralne blagajnice plačevali doneskov, kateri bi drugim ubožnišim deželam v korist rabili. Zatem se prekrhne debata. Kathrein in tovariši uložijo predlog, naj se davek na poslopja na Tirolskem, Predarlskem itd. polajša. TeŠki irrcdentovci zahtevajo v interpelaciji do ministra notranjih zadev, naj odpravi češke dežele grb na železniških postajah ob češko-bavarski meji, ker Nemce žali. Kmetski poslanci pritožujejo se v interpelaciji do ministra poljedelstva, da še zmiraj kmetije trgajo in kmetski stan uničujejo. Misli li kaj zoper to ukrenoti,? Grof Vojuovič, slovenski in hrvatski poslanci vprašajo, kaj namerava ministerstvo storiti za po-vzdigo trgovskega mornarstva. Prihodnja seja v torek. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 24. januvarja 1887.) (D»lje.) Lansko leto je baron Apfaltrern to drastično povedal, ko je dejal: „Vom Gemeindeleben in Krain kanu man sagen und vvenn man das Verhaltniss niramt, 8/* des Landes seblummern deu Schlaf des Gerechten, oder den ungerechten Schlaf eines nicht zum Leben gekommenen "VVesens." Govornik navaja potem mnogo stavkov iz Apfaltrernovega govora, v katerem se poudarja, da tako, kakor je sedaj, ne sme in ne more ostati. Govornik nadaljuje, da je baron Apfaltrern izjavil vse navedeno z njemu lastno energijo, iu zaradi tega se je govornik že pri obravnavanji v odseku jako čudil, da se mesto druzega predloga ui predlagalo kaj druzega, ne pa to, kar manjšina nasvetuje. To je bilo prvo vprašanje, o katerem je hotel govornik govoriti, da namreč našo sedanje občinsko življenje ne ustreza opravičenim zahtevani. l)rug-> vprašanje je bilo, kaj je prouzročilo ta nedostatek, zakaj hirajo občine v Kranjskej ? Pregledal je občinski zakon, primerjal je posebno §§. 28. in 29., katera določujeta področje dotičnih občin. Videl je, koliko se zahteva od takih občin in premislil, da to področje raste z vsakim dnevom in mora naraščati v ravno tisti razmeri, v katerej se množi intenzivnost sedanjega javnega življenja. Potem je vzel v roke statistiko in se prepričal, da za spolujevanje tacega področja ni občin na Kranj- ,.Mi smo izgubili sina, mila žena, ali kaj vse izgubi naša češka zemlja!" Na ognjišči je zopet gorela treska. Oče s peresom v roki je naklonjen nad veliko knjigo, kjer je na jednej strani z okrašenimi pismeni pisano: »Na dan sv. Jurja leta 1597. po Kristovem rojstvu porodil se je nam sin in pri krstu svetem dano mu je ime Vojteh. Spremljaj ga po vseh potih življenja angel j varuh božji!" — A na drugej strani je že na samem konci zaznamenovano s tresočo roko: „Dne 8. listopada leta 10 20 po Kristovem rojstvu izdihnil je dušo mili sin naš Vojteh, pred vrati sedeč na konji, ko je na smrt ranjen vračal se iz bitve, v katerej je bilo vse izgubljeno. ..!" Poslednje besede so se zlile nekako preveč vkup, kot bi roko piščevo po papirji samo spomin vodil. — Daljše vrste so popolnem nečitne, list je pretrgan, kraji so oglodani in jeden ogel je ožgan . Večna škoda! (Dalje prih.) skem, 111 jih je, ki niti 600 prebivalcev nemajo in 26 mej temi jih ima le do 300. Ta je jedna hiba, druga pa je ta, da je to področje veliko prevefi p,b.3Q$no, da bi mu občine mogle ustrezati. Tudi v tej nusli, da je namreč treba deliti to področje, pritrdila mu je zopet opozicija. Pazno je čital obravnave deželnega zbora iz l. 1881, ko se je bil v deželni tej dvorani velik boj zaradi vladnega „que-stionaira", in ravno ti gospodje, ki danes hočejo ohraniti nerazdeljeno področje tem občinam, bili so takrat za to, da se to področje deli, pač pa na drug način, nego namerava duševni oče tega načrta. Kakor se je že v poročilu bilo dejalo glede področja „weil der weit Ubervviegenden Melirzahl der Ga-meindeu vermbge ihrer geringeren territorialen nnd individuellen Ausd^hnung sovvohl die materielle als die intellectuelle Kraft gebricht, jenem VVirkungs-kreise gereeht zujvverden, vvelehen ihnen in einer zu liberalen Weise die Gememdeordnung zugevviesen hat", in takrat je nasvetovala tedanja nemška večina, da se nekoliko agend tega področja, in sicer jako važne agende vzamejo in prenesejo iz samosvojega delokroga v izročeni, druge pa direktno iz ročijo okrajnim političnim oblastvom. Za delitev delokroga bili so nemški gospodje pred šestimi leti in razloček mej njihovim načrtom in načrtom današnje narodne večine je jedino ta, da narodna stranka hoče rešiti to vprašanje na avtonomni podlagi in s pomočjo avtonomnih organov, nemška sedanja manjšina deželnega zbora nameravala je isto s pomočjo politične uprave, s pomočjo bureaukratičnega apa rata, to je razloček. Že iz tega, pravi, se vidi, da glavno važnost pripisuje vodilnemu načelu, namreč delitvi. To je zanj jedro postave. In ker ta načrt to vprašanje reši na tak način, ki ugaja terjatvam občinske avtonomije, je prepričan, da bode to načelo prodrlo in zmagovito prodrlo tudi tedaj, če bi se posrečilo opoziciji, da bi ona zmagala s svojim predlogom, da bi se danes na dnevni red prešlo o tem predlogu. Kar se tiče poslanca Dež mana, neče govornik tratiti mnogo časa, dasiramo bi se mu lahko marsikaj ugovarjalo. Danes gre le za abstrakten princip, D^žman pa je vender tako govoril, kakor da bi bila to neka zgolj idealna postava, menda „fllr VVolkenkuckuksheim" ne za deželo Kranjsko. Spodtikal se je Dežman nad izročenim področjem in imenoval je te nadžupanije: „Exposi-turen der Bezirksbauptmannscbaft.u Vprašal bi Dež-mana, ali izročeno področje ni ravno tako po zakonu naloženo občinam, kakor samosvoje področje in ali je umestno in bi bilo želeti, da bi se občine munje zanimale za tako področje, katero se jim je vender naložilo po džavniu in deželnih zakonih. Naposled pa bi malo koristil v starem občinskem redu §. 68, ki se tiče izročenega področja in ako jedna ali druga občina ne bi zadostovala, je politična oblast opravičena kaznovati z globami, ali na občinske troške postaviti poseben organ, ki bode upravljal upravo. Ako se govori o ekspoziturah okrajnih glavarstev, je omeniti, da te ekspoziture ne bodo imele zgolj izročenega področja, temveč tudi svojo naravno samostalno področje. Kar so tiče mest in trgov, je to stvar, katerej nasproti ima govornik pomisleke. On je bil vedno tega mnenja, da se mora ojačiti slovensko meščanstvo. Mogoče da bode temu ali onemu majhnemu mestu kazalo združiti se s sosednimi kmetskimi občinami, ko bi pa pomisleki zavladali v tem oziru, bi priporočal govornik tako spremembo, da se §. 11. načrta predrugači v takem zmislu, kateri varuje mestnim in tržnim občinam samostalnost, da bodo ob jednem lahko združile v sebi funkcije samostojnega in izročenega področja. (Konec prih.) Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 12. februvarja. Kakor je znano, levičarji že iščejo povoda, da bi izstopili iz državnega zl»ora. Poslednje dni se je govorilo, da bodo izstopili, ko bi jezikovni odsek se izrekel za Gregrov predlog, da Scharschmi-dov predlog zavrne. Ker pa odsekova večina ne misli kar zavrniti dotičnega predloga, bodo morali levičarji iskati novega povoda za izstop. Zaupni možje državnozborske desnice obrnili so se do vlade z željo, da bi se deleg:aciji sklicali takoj po pustu. Vlada je povprašala takoj oger-sko vlado, če bi Ogrom bil ta obrok po volji. Vnaaje miselno stranko hočejo razkrojiti na podoben način. Postavili bodo proti svobodomiselnim kandidatom druge kandidate, ki so pripravljeni glasovati za septennat, v ostalem se pa ujemajo s svobodomiselnim programom. Kakor poroča nek 1 talijanulct list, se je glavni poveljnik čet v Afriki Gene* že hotel usmrtiti. Ras Alula pa tudi jako grozovito postopa z ujetimi. Sina majorja Piana ukazal je umoriti na jako grozovit način. Največ je Italija sama kriva, da so jo napali Abisinci. Začela se je bratiti s šo-askim kraljem Meliuikora, kateri bi rad s pomočjo kake evropske velevlasti si prisvojil Abisinijo. Naravno je, da tega Njeguš ni mogel mirno gledati. Meliuik je skušal že tudi Anglijo in Francijo pridobiti na svojo stran, toda se mu ni posrečilo. Sedaj Njeguš nekda neče drugače pomiriti se z Italijani, kakor če ostavi j o Massauah. llelgijulfcl socijalisti si posebno prizadevajo razširiti svoje ideje mej vojaki in mladeniči, ki imajo biti poklicani k vojakom. V Gentu je pri novačenji vsled socijalistiških agitacij prišlo do izgredov. Socijalisti so spremljali mladeniče k novačenju z ru-dečimi zastavami. Ni čuda tedaj, da je na vstal poboj. Vladnega komisarja sunil je nekdo z nožem. Dop 1S1. Z IHinaja 11. februvarja. [Izv. dop.] Zanimanje za slovenski klub raste mej Dunajski mi Slovenci od dne do dne. To dokazal je sijajno zad-Dji klubov večer 5. februvarja. Dvorana hotela Ro-yal bila je čisto polna. Izmej gospodov, koji bili so navzočni že pri prejšnjih večerih, omenjati mi je zopet našega slavnega pesnika g. J. Stritarja; župnika nemškega viteškega reda gosp. Jančarja; višega nadzornika severo-zapadne železnice g. Fr. Mik lav čiča, in dr. Ali ta večer došlo je tudi pre- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenfikemii Narodu44 Bt. 34. 12. februvarja 1887. mnogo novih gostov, iti sicer gg. državni postanci: dr. Ferjančič, Hren, Pfeifer, dr P oklu kar in Šuklje; dalje g. dr. Vidmar, kaplan na Du-naji, g. dr. Zelenik, nadinžener Lok an čir, uradnik gosp. Luzar in dr. Predsednik kluba gosp. Navratil, pozdravil je najprvo novo došle goste; in za njim bral je g Igo Kaš svoj jako zanimiv spis: „0 ostalioah nekdaj slovanskih naselbin okolu Dunaja." Zanimal je ta spis iz dveh uzrokov. Dokazoval je v prvi vrsti g. govornik, da imajo imena mnogih krajev na Dolenjem Avstrijskem svojo koreniko v slov. narečjih, kar spričuje tudi njih leža, njih ckolica, itd.; in drugič bičal je pa tndi v svojem spisu vse one, ki izpeljujejo lahkomiselno imena krajev. Potem napil je g. I. Pukl dižavnim poslancem, na kar je odgovoril dr. Ferjančič blizu tako-le : »Takoj ko sem prišel na Dunaj, jel sem se zanimati za slov. klub, ter izpoznal sem precej njegovo važnost za stalno na Dunaji živeče Slovence. Po vseh mestih, kjer stanujejo Slovenci v manjšini, nuj bi osnovali take klube, kjer naj si so razpravljale domače stvari, ter s*, zabavalo po domači šegi. Zato želim slov. klubu na Dunaji, da se veselo raz-cvita, razvija in raste." Dalje peli so gg. vseučllišni pevci izborno mnogo slovenskih pesen. Tudi nabiralo se je ta večer dalje za spomenik Fr. Erjavca in nabralo se je zopet nekaj goldinarjev. Za prihodnji večer slov. kluba, ki bode 26. t. m. obljubil je g. prof. Stritar berilo. Iz Mokronogu 11. februvarja. [Izv. dop.] Odkar imamo poštno zvezo iz Mokronoga v Sevnico, dobivamo vse poštne pošiljatve mesio 6 ur poprej, kakor smo jih do zdaj dobivali, šele 24 ur pozneje. — In zakaj ? Zato ker poštni uradi menda ne vedo, da bi zdaj pošiljali za Mokronog pošiljatve v Sevnico, nego pošiljajo po starem kopitu v Litijo — Tako dobivamo n. pr. „Slovenski Narod", m sto danes zjutraj šele jutri pred poldan. Hvaležni bi bili, ako bi slavno c. kr. poštno ravnateljstvo vsem 'poštnim uradom, — posebno v Trstu, Ljubljani, v C Iji, v Mariboru, v Gradci, na Dunaji, v Zagrebu itd. — v novic naznanilo, da se naj pošiljajo naše reči v Sevnico. "Mt Razdrtega 11. februvarja. [Izv. dop.] Pri nas smo imeli zdaj dva dui silno zimo; burja je tako razsajala, kakor še ne letos. Dobro da ni hudo melo, kajti ako bi bilo mnogo snega, napravila bi bila burja take zamete, da bi bila za več dni gotovo cesta kljubu vsem kidačem zaprta. Po Vipavi ni bilo mogoče ne tožiti ne hoditi, burja je kar vse prevračala, tudi vozu, ki je do 40 stotov težak, ni prizanesla, nego vrgla je voz, štiri konje in voznika vse v jarek poleg ceste. Poštni voz, kateri je težak in razkrit, napravljen nalašč, da vozi pošto v burji, je kar razbilo, tako, da so morali pošto od onkraj Šentvida do Razdrtega nesti. S i ve, da tudi z Razdrtega v Postojino ni šlo drugače, le ta razloček je bil, da sta nosača potrebovala do Postojine dobrih 6 ur, to je daljava 13 kilom. Po cesti so veliki zametje ali pa prav talo, tako, da se ne da voziti ne se sankami ne z vozmi. Domače stvari. — (Slovenska predstava.) Na splošno zahtevanje ponavljala se bode v četrtek dne 17. februvarja v tukajšnjem deželnem gledališči „Me-sečnica", komična opereta v jednein dejanji. Slovensko občinstvo itak pozna pevske moči imenovane operete, katera ima svoj uspeh, kakor prvikrat, tako i Sedaj osiguran. Omenjeni večer priredi dramatično društvo poleg operete prvikrat igrokaz Gringbirea. Spisal Th de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. Če povemo tedaj še to, da je uloj,o Grin goire-a prevzel društva regisseur g. Borštnik, da sodelujejo gospodični Zvonarjeva, Nigrinova; gospodje: Kocelj, Sršen, Danilo razprodali smo hišo do zadnjega prostora, — (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) je po izkazu Goriškega odbora doslej nabranih 549 gld. 86 Vi kr. — (Tumarska rabuka) v Ljubljanski kazini obravnavala se je včeraj popoludne pri tukajšnji mestni delegirani sodniji. Obsojen je bil bra-nilnični uradnik Alojzij Dziniskv, na 10 gld. globe, ali 4 8 ur zapora zaradi razžaljenja straže in nemškega gledališča glumač Josip Rus t zaradi prestopka varnosti proti življenju na 10 gld. kazni ali pa 48 ur zapora. — („Bauer nball".) O tem plesu došlo nam je več dopisov in vprašanj, ua katera odgovarjamo tako: Ker se drugače nemSkutariti ne da, izmislili so si nekateri možakarji, ki imajo dosti prostega časa, a ne znajo druzega jezika, nego nemškega, BBauernball". Ta ples je v Gradci navaden, dasi ne posebno na dobrem glasu in se ga boljši krogi navadno ne udeležujejo. Iz Gradca zaplodil se je v Ljubljano po znanem restavraterji Kbnigu,ki ima v tej zadevi prvo ulogo, kajti, kakor se uam je iz- j vestilo, je on izmej glavnih aianžerjev. Kdor torej rad pleše, plesal bode tudi na piščalko, na katero bode Kiinig piskal in radoval se vabila v „nieder-oaterreichisoher Mundart4. Ne dvomimo, da bode takih prilično število, kajti „es muss auch solche Kauze geben," ki se bodo zbrali pod Kduigov prapor in nekoliko ur s slastjo uživali sladko nemšku-tarenje, ki bode in je pri tej veselici glavni smoter. — („Ljubljanski pohaj kovalec") nam piše: Sedaj, ko mi je sneg ustavil pohajkovanje po mestu, ubijam pri topli peči dolgi čas, kakor vem in znam. Čitam, kar mi pride pod palec, in tako sem včeraj vzel v roko „Laibacher Zeitung", ter v njej našel oceno, ki jo je znani g. W. spisal o fil-harmoničnega društva »Kamrnermusikabend". No, ocena ti ni baš slabo pisana, a čudno, zdela se mi je tako znana, da sem čim dalje tem bolj bil pre pričan, da sem kaj jednncega že čital. Ker vem, da se dan danes nemške kritike mnogokrat kar „ad verbum" prepisujejo iz raznih strokovnih knjig, da imajo gledal ščni in koncertni kritiki vedno malo knjižnico tacih pripomočkov na razpolaganje, segel sem tudi jaz na polico. Slučaj nanese, da ugrabim knj'go „Ludvvig van Beethoven Leben und Schaffen. Von Adolf Bernhard Maix. Zvveite Auflage. Zvveiter Theil. Berlin 1863. Verlag von Otto Janke«. Pre listujoč to knjigo in primerjajoč jo z gosp. W. oceno v ,;Laibacher Zeituug", našel sem, da je gosp. W. ocena v mnogih stavkih iz te knjige doslovno prepisana. Stavek „Auch dieses VVerk"...... do......„jubelnd zu verklingen* nahaja se na omenjene knjige 46. in 47. strani. Odstavek „Wie wir nach einetn grossen Eieignisse".......do ......„ribizem und Darmen Sturmesmacht ein- geblasen" pa je 8 50. strani prepisan. Ker pre-pisavanje ni tako težavno, ker kaj tacega pogodi vsak pisar, se mi čudno zdi, da je gosp. W. s svojo oceno ttudil se štiri cele dni, to je od nedelje do petka. Seveda, duhovitost je redek dar božji in kdor jo po raznih knjigah pobira in grabi, kakor prosjak od hiše do hiše, potrati mnogo časa, predno skrpa svoje duševno dete v podobi večinoma prepisane kritike, katera mu pa v gotovih krogih vender daje veliko slavo. — („Soča") donaša počenši z včerajšnjim dnem kot prilogo „Gospodarski list" s podobami, kateri bode izhajal dvakrat na mesec, vsak drugi petek in katerega ureduje g. E. Kramer, vodja deželne kmetijske šole v Gorici. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče" dobivajo list brezplačno, sicer pa stane 1 gold. 20 kr. na leto. Prva številka ima prav zanimivo vsebino ter razpravlja razua vprašanja tako ukovito in popularno, da bodo posestniki to novo glasilo iz vestno radi in z mnogim pridom čitali. — (V Ajdovščino) prišel je pred dvema mesecema davkarski adjunkt, ki ne zna niti nemškega, niti slovenskega jezika. Tudi ilustracija naših razmer! — (Davek na žganje) bode letos na Koroškem vrgel 127.000 gld. čistega dohodka. Ker je na Koroškem veliko manj prebivalcev, kakor na Kranjskem, mora žganjepitje biti pa zelo razširjeno, da se more nabrati tolika vsota. — (Konkurs) sta napovedala Fran Mej ač, trgovec v Slovenski Bistrici in Anton Mali v , trgo vec pri sv. Lorenci na koroški železnici. — (Ogenj.) Iz Domžal se nam piše dne 11. t. m.: Danes zjutraj ob 6. uri začel je v naši soseščini goreti lepi mlin trgovca Ljubljanskega in predsednika trgovinske zbornice g. J. Kušarja. Ogenj pričel je v takozvani „Kopperei, kjer se žito čisti Požar je h:tro napredoval, a vrla Domžal ska požarna hramba, ki je skoro četrt ure daleč vlekla svoje teško gasilno orodje, storila je v vsakem oziru svojo dolžnost. Njeno izvrstno delovanje vzbudilo je občno iu opravičeuo priznanje vseh, ki so jo pri delu videli. Požarna hramba Domžalska rešila je večji del poslopja iu škoda znaša baje le 3000 — 4000 gold., dočiin je vse poslopje vredno 30.000 gld, — (Plaz) se je udri pri Rušah in podsul na dolgo železniški tir. Promet ljudij in tovorov ustavljen. — (Akad. društvo Slovenija na Dunaji) priredi 15. svečana t. I. „zabaven večer" s sledečim programom: 1. A. Czlbulka: „'Koračnica", svira godbeni klub. 2. T. Knittl: .Sabljica ostra", zbor. 3. E. Weiss: „ Odmev", kvartet na lok; svi-rajo gg.: J. Abram, K. Poga&ar, A. Zebre, A. Bo-hinec. 4. * # *: „Ružinka ma dfimej" kvartet pojo gg.: F. Bučar, L. Bohm, dr. Job. Floršič, St. Miro-savljevič. 5. Iv. pl. Zaje: „Potpourrie iz opere Zrinj-skiu, svira godbeni klub. 6. G. Kisenhut: „V naravi", poje zbor. 7. Ch. de Beriot: „Fantazija", svira na goslih g. K. Pogačar, spremlja na klavirji g. V. Fbrster. 8. T. Knittl: „Žežulinka", poje zbor. 9. V. Parma: „Pozdrav Gorenskej", svira godbeni klub. 10. A. Hajdrih: „Pe tel i očkova ženitev," šaljiv zbor. (Duet pojeta gg. A. Bučar in A. Bohinec.) 11. J.Kocijančič: „Slovenske narodne pesmi", zbor s soli (gg. V. Krušič, dr. J. Floršič, A. Drukar.) Lokal : Kath. Ressource. I. Reichsrathstrasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeleži t vi vabi odbor. — (Narodna čitalnica Novomeška) in Dolenjsko pevsko društvo priredita v dan 13. februvarja 1887. 1. v prostorih Narodnega doma Vodnikovo svečanost, h kateri uljudno vabita svoje društvenike. Spored: 1. Venec Vodnikovih in od njega zloženih pesnij. Za moški in ženski zbor in simospeve s klavirjem. Zložil Ant. Foerster. 2. Odlomki iz Mozartove opere „Don Juan", za cello, glasovir in oboe. 3. Kam? besede Preširnove, napev narodni. Uglasbil J. Kocijančič, osmospev. Po izvršitvi sporeda sijajen ples, pri katerem bode godla osmorica meščanske glasbe. Začetek točno ob 8. uri. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Šmariji pri Jelšah. Prošnje do 26. t m. Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Rim 12. februvarja. „Opinione" piSe: Krona bode po soglasnem svetu sestavo kabineta Robilantu ponudila. Akoravno bi kabinet Robilant položaju najbolj ugajal, je vender dvomljivo, da bi Robilant prevzel. Robilant bi moral potem, ako sam ne prevzame, kralju imenovati osobo, katerej naj se izroči sestava kabineta. Berolin 12. februvarja. Vsa streha hotela „Continental" je v plamenu. London. 12. februvarja, Dolenja zbornica zavrgla s 352 proti 246 glasom Parnel-lov amendement k adresi. London 11. februvarja. „Morning Post" izvedela je iz Berolina, da se je cesar Viljem nedavno izjavil, da Nemčija nadaljnih izzivanj od strani Francoske ne bode več dolgo trpela. San Francisco 11. februvarja. O atentatu na Adelino Pat ti naslednje podrobnosti: Dotični zlodejec je James Hodges, 71 let star. Hodges pravi, da je bombo našel v klobuku. Bomba, ki se je prezgodaj razletela, poškodovala je Hodgesa v obrazu in na rokah. Patti bila po dogodku zelo razburjena, a je vender ostala pri koncertu. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) XV. G. zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o posvetovanjih c. kr. državnega železniškega sveta. Iz posvetovanj c. kr. državnega železniškega sveta v obeh zadnjih zasedanjih, v maji in oktobru se more domnevati, da so se pri upravi velikega državno-železniškega omrežja spremenila prvotno postavljena načela; kajti v prvih letih obstoja državno-železniške uprave zdelo se je, da se ta kakor tudi državno-železniški svet držita načela, da so c. kr. državne železnice v prvi vrsti poklicane, da narodnogospodarske nim interesom služijo ter da s povzdigo narodnega gospodarstva in prometa ne le naravnost povzdigujejo dohodke železnice, marveč tudi neposredno denarne koristi države. Kakor znano, so se v letih 1883 in 1884 vlaki znatno pomnožili, želje glede voznega reda po možnosti izpolnile, vozne cene za osobni promet se bistveno znižale, pri klasifikaciji blaga se izvršile zaželjene premerabe ter se konečno znižali tudi tarifi za blago. Če tudi slednje znižanje ni bilo nikakor tako znatno, kakor se je od nekaterih stranij opisavalo in so tarifi za blago še vedno znatno višji nego v sosedo ih inozemskih državub, vender se je s tem dosegel znaten napredek, katerega so trgovina, industrija in kmetijstvo veselo pozdravljali. Te naredbe so zelo blagodejno uplivale na avstrijske privatne železnice, katere so bite deloma primorane, vzgled avstrijskih državnih železnic posnemati, in severna železnica je bila pri obnovitvi svoje koncesije zakonito primorana, upeljati tarife državnih železnic na svojih progih Privatne železnice so se vender po znižanji tarifov od strani državne železnice zmatrale oškodovane v svojih interesih ter so uporabile ves svoj upliv neposredno, kakor tudi posredno po časopisih, da bi dokazale škodljiv upliv znižanja tarifov na državne dohodke sploh ter na obrestovanje pri železnicah naloženih glavnic. Zdi se, da je to prizadevanje imelo tem več uspeha, ker od julija 1884 žal! vlada nova izredno močna depresija v trgovini, industriji in kmetijstvu, po kateri se je promet v vseh evropskih državah zelo zmanjšal in katera občutljivo upliva na dohodke vseh železnic, naj si jo prouzročile spremembe tarifov ali ne. Slednje letno poročilo c. kr. avstrijskih državnih železnic za 1. 1885 omenja, da so bile tarifne naredbe v tem letu prvikrat popolno leto v veljavi, da torej v prehodnjem letu noso mogle ob jednern na kvantiteto in na pomnoženje državnih dohodkov uplivati, da se torej morajo dohodki za 1. 1885 ime novati ugodni. Navzlic temu dokazovanju je vladala v držav-uo-železniškem svetu bojazen, da ne bode dost» potrpežljivosti, da se počakajo posledice tarifnih na redb pri državnem prometu, marveč da se vsled pritiska od c. kr. finančnega ministerstva že namerava zvišanje tarifov, in to tem bolj, ker so easo pisi priobčili raz ične članke, kateri so hoteli na to pripravljati. Tarifni odbor je sklenil zaradi teh vesti j in-terpelovati predsednika v seji državno železniškega sveta. Gospod predsednik baron Czedik je odgovoril na to interpelacijo, da glavno ravnateljstvo do zdaj ni dobilo predloga za povišanje tarifov; kar pa se tiče bodočnosti, se ne more izreči, nikakor pa se tarifi za blago ne povišajo do prihodnje seje državno železniškega sveta, ker bi vlada komaj mogla iz vesti povišanje tarifov, ne da bi zaslišala državno železniški svet. (Daljo prih.) Razširjeno zdravilo. Množeča so naročila na Moli-ovo „Francosfco žganje" dokazujejo o iispoSnej uporabi tega sredstva proti protinu, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po postnem povzetji ga ra^pošilia vsak d »n A. Moli, lekarnar, c. k r. dvorni za ložnik, na Dunaji. Tuchlauben 9. Po leka-nah in špecerijskih prodajaluicah na deželi zahtevaj se izrecno Mol l-ov izdelek z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 10(19—1) Zahvala. Blagorodna gospa Ana Paeuer, soproga c kr. gospoda okrajnega sodnika ni Vrhniki, blagovolila je podpisanemu izročiti 108 gld. kot cisti dohodek veselice, koja su jo po prizadevanji imenovane gospe prired la dno 30 jauuvarja t. 1 na Vrhniki na korist revnih učencev tukajšnje šolo Za ta prelepi dar se podpisani v imenu šolske mladine in v imenu krojnega šolskega sveta najprisr^nejče zahvaljuje ter kliče: Bog povrni stoterno blagim dobrotnikom! Vrhnika, dne 10. svečana 1887 Vinko Levitik, nadućitelj. Listni« u uredništva: »Sneg" V Ljubljani takrat ni snežilo. — Gosp J K. v Ljubljani: Vi vprašate, je II bil pri zadnjem škandalu v kazini tudi g. F. Sch , hišni po-sestuik v Ljubljani. Na to vprašanje odgovarjamo, da je bil. IJNtuica upravniMtva : Gosp. V. S. v Izmail. Za poslanih 6 rabljev dobili smo 6 ld. 78 kr. in je naročnina plačana do 31. inaja t. 1. — Gosp. S. G. v Loiru. S poslanimi 6 gld. 60 kr. je plaćana naročnina od 1. septembra do 81. deeemhra 1886 in preostaja za letos šo 20 kr. — Gosp. Jan. Juvan v Trbovljah. Naročnino imate phicano do 31. januvurja t. L Tujci: 11. februvarja. Ebner z Dunaja. — lhsch iz Orarlca — Rašek iz Prage. — JMunkacs, Hei- Pri Nlonus — Hadl z Dunaja, denreich z Dunaja« Pri talili s Wo!f, Haschek, A lina. Lutovvski b Dunaja. — Plelu iz Budimpešte. — Friseh, li.enk.er, Falbcr, Regenhart z Dunaja. Umrli so v IJiiMjtni : 9. februvarja: Štefanija liiziak, paznikova hči, Vj% mes., Cesta na južno železnico St. 1, za slabostjo. — Ilirija Širnim, podobaijova hč , 3 mes., Mestni trg št. 10, za slabostjo. 10. februvarja: Klizaheta Dovč, delavka, 73 let, Pred škofijo št. 15, za otrpnenjem pluč. — Jurij (,'media, delavec, 68 let, Gradišće št. 12, za vodenico. — Makao Mltter-maier, delavčev bih, 3'/» mes., Tržaška cesta štev. 'JO, za božjastjo. V deželnej liolnici: 10. februvarja: Fran (lostinčar, gostač, 76 lot, za starostjo. — Helena Roje, delavka, 43 let, za jedko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- t Ve -peratura trovi Nebo M«>-k im: t V .'HOJ. 11. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743".r 1 mm. 744 11 mm. 744'20 niti. — 2 6' C jal. svz. •f 2 6 C ali zah. 4-0 2 G jal. zah. ohl-ohl. ohl. 1 20 aa. snega. 3Dum.eLj©fesi borza dne 12. februvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) v č,>ra j — Papirna renta.....^ld. 7815 — gld Srebrna renta..... „ 80-2*> — „ Zlata renta...... „ 109-50 — , 5°/0 marčna renta .... „ 97*— — „ Akcije narodne banke . . „ 847-— — „ Kreditne akcije .... „ 271-50 — „ London ........ 12810 — „ Srebro........ „--- „ N"P»1........ . 10 11«/. - n C. kr. cekini..... „ fi r>2 — „ Nemško marke .... „ 62821/. — * 40/o državne srečke i-. 1. 1854 250 gld. 198 gld, Državne srećke iz 1. 1864 100 eld. 165 „ Ogtrtha zlat-* renta 4V0 .... W O^erska psipirna renta r>v„ . 87 „ f>70 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ Dunava refr. »rec-ke 5°/Q hHJ »rld 114 „ Zernlj obe. avstr. 4'/t*/o z,at' listi ty^ n I'rior. oblig. Ehzahetine zapad, železnice — „ 1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke . . . 100 - . 173 „ Rudolfov e srečke .... 10 „ 17 „ Akcije anglo-avatr. banke 120 „ 103 „ Ti ammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 2.8 „ danes 7755 79 70 I09-4.-i 9710 84*— 2K9-80 128 25 10 13 «03 H2H2-/, 50 kr. BO , 80 i 20 , 5o ; 75 , I 20 „ it 75 , 75 , 76 Dr. Gvido Srebro, odvehrk v Mrežicah, in Jožefa, Serneo, roj. Srebre, naznanjata v svo-jfin, kakor v imenu drugih sorod likov vsem prijateljem in znancem prezalostno vest, da je Bog nju preljubljeno mater, gospo ANO SREBRE, roj. MAYR, zdravniško vdovo, po dolgej bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, dno 10. februvarja ob 9. uri zvečer, v 79. letu njene dobe k sedi poklical. Pogreb preljnbljene zamrle je v- soboto dne 12. februvarja ob 4. uri popo udne od hi5e 5t. 11, poštna ulica. Zadušnice se obhajajo v ponedeljek 14. februvarja ob 10. uri v stolnej cerkvi v Mariboru in mesenej župniškej cerkvi v Brežicah. (94) .Maribor, dne 11. februvarja 1887. Za, notarsko pisarno i*«eta Me dobro iz vež bana: le <» n<-i |> i j<» n i (jurist) in l»iwi»i* z lepo in hitro pisavo. — Naslov pove Upravne štvo tega lista. (92—2) Št. 2060. Ustanova. (84-2) Pri podpisanem magistrata je za tekoče leto podeliti ustanovo, znašajočo 100 glil , katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnoval 1879. leta. Pravico do te ustanove imajo štirje ubogi učenci obrtne Šole, ki so lepega obnašanja. Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali, uložiti je «1© 10. marca 1887 potom šolskega ravnateljstva. Mestni magistrat Ljubljanski. dne 1. februvarja 1887. Mokriška graščina (pošta Jesenice na Savi) tw^*3 Semenski oves: r 1 k! Lisov.o 1(J0 15 gkl. 12 M krompir- ^a'1 i • Stedojt temperatura — 01', za 25° nad nonualoto. m HIUIII|III ■ Ear y Vermont, Maminim bon u m, G-ripple častio 100 klg. . . G—8 gld Semensko ajdo: ?5?1$8,ebrno8ivo 8 «». , ... Salix viminalis 1 l^OO Vrbove sadike i » jwf»» „ amvgdaliua J 2 gld. (ovijaf.) 1 hektoliter.....12 gld. V zalogi klobukov na Kongresnem trg«, na voglu Gledaliških ulic, ae dobe najfinejši iu najnovejši za go*pode in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape V bogati fcbori iu po n'ukih uciub. ij!,»0-- l'.ij V i ;i In m«-1 u v NeverneJ Ameriki dnt^ 25. junija 18««. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNKQCZY7 lekar poleg rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vara. da sem prejel Vašo poftiljatev domaćih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v svojo največjo ZHilovoljnost. Prosim Vas tedaj še jedenkrat, po pošti poslati naslednjih tz^r-tno uplivajocih domrtCih zdravil ter Varu lik ratu pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av velj.) za poplačilo troškov. Vzlic precejšnjih vodnih troskov bo ne ustrašim ruroeiti V'aš'h jako razširjenih domačih zdravil iz Caliiniela, Uicliiunu, v S«*v**rn*»i Ameriki, kor jih moji tukajšnji rojnki po pravici moćno zahtevajo. Ostanem Vuna udani Josip Scli.2aeller, •v « alumetu, Mi. l.i^an. Sev- Amerikit. 5 dvanajstoric .llarljncelJNkilt knpljie za /.eloilec, proti žel(.deeviiii bolk. *W Iz teh treh zdravilnih sestavin je naj^otovejšo zdravilo za vse prsne in plučne bolezni. Znameniti zdravilni uspehi originalnega [jsđtuka dosežejo ho /. <1\ ojni m a plivao j e m Irpotčeve^u i/.^leeiia v xvezl z > apaoiu-železoiu, k it potrjujejo mnogi ozdraveli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu razložeaa na ojrled. Posebno se opozarjaj d:j je tivba paziti, da se moj izdelek ne z-imenja t» kakim drugim, ki se blizo tuko imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj so pri kupovanji 9,Trpoteev izvleček z apnom-žele-Mm iz FransJb»ktuhrlekarne na nmiaji" (Hiiiidsthurinstrasse 11 >). Daje pi-i>trn. mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpoteeva rast'ina in nv. FraueiSek). Originalna ceua s'd. 1.10. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavjji: zaloj^n, ki k* vsak dan ruz-p Siljav provincije, je. Frauzl«kuH-Apo(beker \Vir.i. lIiiiidstliuriUMtruHMe Kr. li:t. (katnor u:ij se pošiljajo pismene naročho). Zaloga ori ufonp. iekarju TJ. pl. Trnkoczy-ju V LJubljani i ; v lekarnah vae in Ho'.jovja* J ustavlja po najnovejšem a m t? r i k ans k em načinu J rbrez vsakih bolečin fer opravlja ploinl»ov»n|« in * VSV /oluif ().)<'l-Jk priljubi fena »\Ntr Jsltn druiba. Pri primemo uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod K. 1M67" poslati temu liatu. (70—4) IS, m 8* ozdravila me je k«kor po Čudežu od najhujših že-lodčevih in telesnih bolečin, koje so me celih pet let neznano mučile in proti katerim mi najimenitnejši zdravniki Vicenzo, Milana, Como in Genove neso za-mogli prav nič pomagati. Lana Itattiata, Sagorz. na Cinlittkem. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gH. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročnik'. V »teklenloah a 10 kr. v LJubljani samo v le-karal Ploooli, „prl angeljl", Dunajska oeata. "V [steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Blzzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri in Dalmaoljl (6—6) 1 »Ju Naznanilo ^remarjem g tajnem K in trgovcem. § Najfinejše žganje iz žita, Najfinejši Nlivovka n droženka . N&Minejli Iiul»a-riiiu . Najfinejše rozollfo vseh Naslednje pijače razpošiljaj rat sveže pustne krofe dobi se v Janez FSderl^ovi nasladni pekarni Lingove ulice. (Ki—7' p\ Najfinejši Najfinejši >>« tinar). hktl. 7.ii [H gld ■ » 2H » ■ • S8 ■ s - « 28 - rw sii v hrastovih sodih z zeh-znim obročem blizu i litre s postnim m* povzetjem Iranko na vs*1 poštne postale ■' Av- \Z< 8tni;, ne da bi prejemnik le kaj strošk Najfinejši čujMki Klim iz JaniajU«" Najfinejši liiiba-ruiii...... Najfin. pristna NirmlJNkn Nlivovka Najfinejša Htajerska vlšnjevka . Najfinejša lirinjevkn ..... kimolf novec klošiornki liker Hciiedik- t I^if^i ni in i rj tto ■• Av- JC< kov imel. gld. 4.ho. frf n 2 5)0. :n;o ;».ho a.90 a go KsriM'ii r.il y.vi*ulvv i/, jjor- Nkill Sf.riiNĆ, izvrstna zdravilna iu okusna pijač.i proti boleznim v zobnici, kataru iti krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi 3.8! I — .40. 1 Razpošilja v obloženoj kakovr.sti gruMČiiiNku žganj urijo iu tovarna Benedikta Hertl-a, (ito^U) v Konjicah na Spodnje Štajerskem. gsflT Dobro droženko vedno kupim in ao&e za 4 RS. litre v dobrem stanju za. 70 kr. nazaj vzamem. rV [CACAO ČOKOLADA UlCTOR S CHMIDT & OOHNE ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kuhiniske umetnost, bili odlikovani /. najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, 6e imata našo Uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—66) DOblvu H? pri vseli boljših trgovcih in prodajalcih de-liiiiitei, v I.juMjaiii |iri g. 1*^1ru I^iNMiiik-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, e. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in e.entr. r.izpošiljalnica Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poI«»g jnž. kolodvora). Adlergasse št. 42, _ (284—22) pošilja »roti |>oš(ik-iiiii povzetju, <1okler s« ne ix|)raxue zalogu, Mledeče l»lsi»« mnogo ceneje, kakor ptane izdelovanje. Velika množina suknenih ostankov! 3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, za celo moško obleko. 1 ostanek k1«1. 3.75. Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj. Popotne plahte iz tešltega, črnega ali raja-vega pliia, jako velike, (poprej po gld. 8) N«'«llt| H H1110 |(1«1. -t. Kravate za gospode, elegantno narejene, I kina. »lil. 1. I ostanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, gld. S.SO. Kuhinjske otimače,, iz sivega platna, kompletno dolge. O komadov 70 kr. Garniture iz ripsa v najkrasnejših barvati, 2 IioMteljul odeji in na-iui/.ui prt« okolu in okolu z vrvico in cofi. Ciarnitura gl«l. 4.SO. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletno velikosti, okolu in okolu 'i reBami. 1 komad tto kr. Priimki beli, platneni, 4/4 v kvadratih, « kom. gld. l.ao. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. 6 kom. SS kr. Platnene otiraCe, « kom. gld. l.SSO. Domaće platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. 4.20. srajce iz dobrega oksforda, kom pletno dolge. » komadi gld. 2. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. I iz dobre koten ine, s čipkastimi nstavki, 6 kom. glil. a.£5. Gospodinjski predpasniki i/, moSnega modrega platna, tiskani po najuov. uzorcih. 41 kom. »Id. 1.50. Konjake žebrake, temne ln sive, Z barvastimi krajci, 190 em, dolge in 130 cm. Široko. 1 kom. gld. 1.50. Žepni robci obrobljeni, b barvnito tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode gi«i. i l „ „ gonpe kr. SO 1 _ otroke kr. OO Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseli barvah), kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr. Prti v vseh barvah, 3 koni. "/4 veliki gld. I, 3 „ l% „ gld. 2. Zastori s čipkarai, 1 meter široki, v veličastnih uzoreih 1 meter vs."» kr. 1 pri in S posivi j 11 i orteji, lepo narejena, kompletno vo-likosti, gld. B.OfO. Zastor iz jute, 2 dela, po 3 l/i metra dol^a, z draperijo in rejami, lepo narejen, gld. £.»<>. Predposteljne preproge iz jute, I1., inttra dplge, okolu iu okolu 'A resami, po najnovejših uzoroih. 1 par gld. l.ao. Posteljne odeje iz rudečega kretona, elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 kom. gld. a. Bamast-prafll za posteljne prevleke, 1 vatel Širok, izvrstna baza. 1 kos (30 vatlov; gld. r>..->«►. Polplatneni žepni robci ta moško in ženHko, veličastno narejeni. 1 dvanajMi. gld. 1.80. popotni plaidi, iz čiste vidne, 3'5 m. dolgi, l'(iO m. široki. 1 kom. gld. 4.50. .liTincu za popotni plaid 75 kr. Prasni railM'i iz sivega platna, z ruriečimi krajci. G kom. OO kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudeeimi krajci. 6 kom. gld. 1. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moiko, žensko in otročje perilo. 90 etm. Širok. 1 kott (30 vatlov; gld. 5. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Frottier- jako elegantne, z jako ru-dečiini krajci in resami. G kom. gld. l.SO. Sternbergsko blago za posteljno obloko, 1 vatel široko, v vseh barvali pasasto, gar. pristne barve. 1 ko* (ilO vatlov) «ld. «. Oxford, 30 vatlov, pristne loarve, gi«i * Namizjftj 1 prt in H pri!f*«v iz platnenega damasta. <.ur:ii l ura gld Z »O. Platnena pa ("tor©z. šivaj, 2 in. dolga, 1 Vj m, široka, iz najboljšega platna. 1 ko* gid. 1.10. JVart'i«1!!*^ Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih moške lilačcg ■ 1 Iz dobrega cheviota, jako viio narejene. pu, I |inr gld. l.'A7». ^94811 Čiščenje in zboljšanje Tina. Najboljše in izkusenejae sredstvo za to je GA T T71 T1 A (Osteocolle aaus odeur JX. Ju JCj XV X A pour clariflen. Iznenadno ugoden uspeh Jamćl. — Dobiva se pri . 1 I ml v Ljubljani, Tavčarjeva palača. Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. {840—24) Vf I\ e p r emociji ve ~~&a plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Južne ieleznioe, v LJubljani, Dunajska ceata it. 1&. i5.r>4—31) "Večja, na deželi, v prijetnem, jako prometnem, tik železnice ležečem kraji, (87—1) se takoj proda pod ugodnimi pogoji. Trgovina otostoji nad 20 let, je renomirana in jako •iobro upeljana. Rabi se 5000 gld., ostanek po do-membi. — Vsprejme se tudi kompasnon a jednako vložno svoto. — Ponudbe nai se izvolijo poslati upravništvu „Slov. Naroda" pod „K. 416". Pivo v stetaicah. Slednji dan na novo napolneno nt rs I« o. {i~7) marčno in fi<»ck-|»iv<» iz pivovarne bratov Kosler-jev priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah. Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani SPISI prodajajo se Jurčičevi z po znižani reni. 1. zvezek: Deseti brat. Koinan. 2. zvezek: I. Jnrij Kozjak, slovanski janičar. Povest iz 15. stoletja domaće zgodovine. - II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi ro I burji. Črtice iz življenja na&ega imroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smukova ženitev. Humoristična povest i/, n H rodnega življenja. — V. bolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji (jori. Lepa poveš* iz stare zgodovino. 4-. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. ({rad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošter.ski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirim zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viUpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 1*>. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. (.Mladika-, 1868 } — II. Moč in pravica. („Zvon", 1870.) — III. Telečja pečenka. Obraz iz naseda mestnega življenja. •„Slovenski Narod", 1872.) — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. („Zvon", 1876.) — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. („Slovensko večernico", XXXV. zvezek, 1880.) — VI. Kako je Ketarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel {Koledar „Družbe sv. Mohojaw, 1880.) — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. („Slovenski Narod', 1868.) Pet najfinejsšlli moških Rococo oblek v rmslienlh l»ar%ali. ki so stale uad 400 gld. in so pripravne -/a gledališča in za maskerade, prodani #.» tretjino gornje cene. (76 —-J; 31. Kuiicn krojaški mojster pod Tranoo v Ljubljani. 1 >;i omogočim vsa kemu omisliti si, kar je v vsake) sobi naj-praktičnejc in najlepše, nastavil sem svojim dlvanom za malo časa nizko oeno Moji divani preoblečeni so 7. modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo a* Jamči Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtev anjo izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kup era na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka cena velja le za malo Časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči. Anion Obreza, tapecirur v IJiiltl juni. Kljuoarske ulice št. 3. Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oenl, brzo in solidno. Popravo v inestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost. (54—7) Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr Dijaki dobivajo Jurčičeve \ „ Zbrane spise" po j 50 kr. izvod, ako fc./ si naroče skupno y najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (17—6, „NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. Marijaceljste kapljice S1 za ž;el©ca.ec, katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, inmjo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in so ueprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, ura k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zanašanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tn-cat 2 gld., 5 tncatov samo 8 gld. flSF~ Hvnrilo I -ZjkS Opozarjamo, da su te istinite Marijaeeljske kapljice dobivajo sitno v lekarni Trnkoczv zraven rotov&a na Velikem trgu v Ljubljani. (686—19) .LEKARNA TRNKOC2 » zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti HttfrZELLER TROPFEN, • NUR ECHT BEI APOTHEHUR TRNKOCZVl LAIBACH t STUCK 20 ZY" I prodajata najbolji© in najoenejie lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične fcarve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—4) , LJUBLJANA. KONnodu J. Villiar-ja hi*, »lev. 4. LJUBLJANA., „AZIENDA avstro-ogerska družba za za- ° avstro-ogerska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. 5 proti elementarnim škodam in nezgodam. Ititviaalsi\ o: na DUNAJI, I., VVipplingerstrasse štev. 43. a) proti Škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in iz-praznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, inobi-ljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in aalogab j človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah : Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obniišljencem ; zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost: Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kiilantniini pogoji, zlusti onim, da se policam ne more ugovarjati. ZaHtopMtva družbe. v Gradoi, Albreehtgasse «3; v Ino-jintrg8, nova; v Pragi, Hohenstaufcugassc 10. V vseh mestih Večjih krajih avstro-ogerske monarhijo nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Zastopstvo v JLtjublj.iiii, Slonove ulice št. 52, pri JOSIPU PltOSENC-i. (».« t) proti škodam, katere napravi ogenj .-li strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih iii stogih \ c) nroti škodam, ki je napravi tuča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se Se tii pričelo, a se bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. V Bndlmpeiti, VVienergasse :i in Sehiffgasso 2; v Oradoi, i mosta, Balustrasse, Hotel „fJohionos SchifV1'; \ Lvovu, Mariji Vaclava trg o4; v Trstu, VI« St. Ktcolo 4; na Dtmaji, I., Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za tnge, tesarije, stavbene mizarije in mizariju za hiSno opravo, za tovarno, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, /uboje in stole:. Mtroje. kt se gonijo upeeljulno s roko ali nogo: ploščate in krožne žage (Band-und Kreis.-digo-), Stroje za žlebanje in dolbenje (Friiss- und Steunu-Maschiucn) prodaja kot specijalitete (722—10. G. Tdnnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Naditlje se se pripoioča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmiaij s kolesi za jor mene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine. !! Noben cilinder več ne bode počil!! 1 »asti tairlasti cilindri g IMTI1.IT M ARIJAH £, (z varstveno znamko) t^ dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi ^ trgovina s steklom, '556~19) p' I_ij-u.lDlja,n.I, Ststri trgr št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Odlikovan h pohvalo NJega Velićutftva <-c*arja! OlEre^ČTO-jožI, ozona Toogrsftl fB0B?~ ^»'o^cliii cluli v sobi se doseže le z razprščenjem lekarja Ohyllauy-Ja gozdnega bonqueta. Prienavajo in priporočajo ga prve zdravniške avtoritete! ,,(iozdm DOItauet" pripravljen je iz svežih konilernih brst*>v in lepo dišečih go/.clnih cvetov, razkuži in čisti zrak, oživlja sapne organe, ter bine smel manjkati v nohenej otroNkej, bolniškej in sploh stanovalnej sobi. Ako se pridene koiialuej vod1, gozdni bouquet s svojimi okrepčujočimi in oživljnjočimi kakovoBtmi dobrodejno npliva na živce in kožo, ravno tako se lahko prilije vsak dan vodi za umivanje. Zaradi trajnega svojega lepega duha je Ghyllauyjev gozdni boucjuet l»olJivc«»ii, lekar; v Kranji: K. šavnik, lekar. Izdatelj in odgovorni urednik: I van Ž el ez nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 8811542781