2§7. Sle*.
poštnina pfians v gotovini.
V Llubllanl, v torek 20. decembra 1821.
PosaiRSssta ifev, 59 par = K 2,
Leto V.
Ix8ss|a t-azera ne«e!| fn prastsikov v s s k dan
ob 1©. uri depc!d?*e.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se nc vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
	
	
	
	
	
	
ti	gp
dlissiS® iusoslov. seclielno - demeEsrsIRns strank©,
TeEefoKsSta Si. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ceio leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacijo za lisi so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Svetovni položaj socializma in naše
bodoče naloge.
(Poročilo sodr. dr. O. Baura na zboru avstrijske socijalne demo« kracije dne 27., 28. in 29. novembra 1921).
(Dalje.)
To stanje pa ni bilo trajno; kajti tudi tukaj se je okrepila polagoma samozavest buržoazije v enaki meri, kakor sc je utrdil mednarodno zunaj v svetu kapitalistični sistem. In v enaki meri kakor se ie vposta-vil zopet gospodarski, spravila industrija v tek. buržoaziia mosla zopet gospodariti, se je samozavest buržoazije tudi tukaj okrepila, in to socijalno dejstvo, to razredno dejstvo se je izražalo v tem, da so srednje plasti prebivalstva, ki so novembra meseca 1918. verovale v socijalizem in mislile, da je kapitalizem dokončal svojo ero, začele zopet verovati kapitalizmu: izražalo se je v tem. da so kmetje, ki so bili leta 1918. prepojeni s psihologijo Vračajočih, zopet začeli misliti kapitalistično. S tem se je pa izpre-menil tudi značaj koalicije. Ce nam izpočetka ni bila težka, ker je bur-žoazija takrat morala par ir ati, je postala naenkrat težka, ko je samozavest buržoazije narasla. Ko smo uvideli, da se čuti buržoazija zopet ilovelj močno, da sama vlada, smo že rešili, kar je bilo potreba nujno rešiti; uvedli smo predvsem bramb-no reformo, potem jim pa vse poslovanje zagnali tja rekoč: »Tako,
sedai vladajte zopet sami!« Tako smo pnsii zopet v opozicijo, hi le bila po mojem prepričanju zgodovinska potreba, posledica celotnega proccsa. mednarodnega in domačega procesa.
Buržoazna seveda celo to leto ni imela nikakršnega veselja, da sama vlada (Veselost in pritrjevanje), in niti en dan ni minil, da ne bi bila nas prijazno vabila, da zopet sedemo z njo skupaj. Čim težavnejši bo gospodarski položaj dežele, tem vsiljiveja bodo ta vabila. Na drugi strani bi bila hinavščina, če bi tajili, da smo tudi med delavstvom v zadnjem polletju čuli drugačne Klasove kakor prej (Živahno pritrjevanje), in da bi nas često sodrugi, ki so bili v drugi perijodi koalicije najhujši nasprotniki koalicije, sedaj zopet kar naenkrat radi spravili v koalicijo. (Živahno odobravanje). Moje trdno prepričanje pa je. da se rie smemo dati prisiliti h koaliciji ne po buržoaziji ne po kakih plasteh proletarijata. (Živahno odobravanje.) Kakšen je položaj pravzaprav danes? Nikakršnega dvoma ni, da je, če je bil proletarijat dolgo časa v stanu, si izboljševati življenske razmere ob padajoči denarni vrednosti, nastalo nedvomno že v zadnjem polletju poslabšanje življen-
LISTEK.
L. N. Tolstoj:
Po plesu.
(Dalje.)
—	Kako to, da ga niste čutili, če ste jo pa objemali okrog pasu; ne samo svoje, temveč tudi njeno telo ste čutili, mislim, —• je dejal eden izmed gostov.
Ivan Vasiljevič je naenkrat zardel in je jezno skoro zakričal: — Da, takile ste vi, današnja mladina. Vi sploh drugega pač ne vidite kot samo telo. Svoje dni pa je bila stvar drugačna. Cim bolj sem se zaljubljal vanjo, tembolj je postajala breztelesna zame. Vi, sedaj, vidite noge, gležnje in take stvari, vi slačite ženske, v katere ste zaljubljeni, zame pa je bil predmet moje ljubezni vedno obdan z bronasto obleko, kakor praiv Alfonz Kan* — to je bil imeniten pisatelj. Mi, ne samo, da jih nismo slačili, temveč smo se trudili zakriti njihovo nagoto, kakor dobni sin Noa. Pa saj me tako nc boste razumeli.
skih razmer proletarijata (Živahno pritrjevanje), in da če se bo vrednost denarja v tej meri zmanjševala, postane to poslabšanje kar najbolj občutno. To je, kar misli mnogo naših sodrugov: bližamo se strašni katastrofi, vse se bo polomilo, krona ne bo sploh uič več vredna, preprečiti moramo, da proletarijat ne zabrede v to bedo, in zato sami prijeti za delo. da sc to prepreči. Buržoazija ne napravi tega. ona ie nedelavna v tem oziru — napravimo sami. vzemimo zopet oblast. Jaz pa menim, da temelje take misli na napačnem razumevanju tega. kaj bi utegnili povzročiti s tem, če bi danes prevzeli vladno oblast. Ni-I ma moči tisti, ki sedi v vladi, za nas ! je marveč ravno nasprotno: V vla-| do naj se vsede le takrat,
Če se luia potem tudi moč.
: da se napravi to, kar je potrebno. ; Danes pa. ko je mednarodni kapitalizem pognal proletarijat v defenzi-i vo, danes, ko je zaraditega in zaradi j domačega gospodarskega razvoja samozavest buržoazije neprimerno močnejša, kakor je bila takrat, da-! ues, ko končno tudi sami vladajo, bi mi v koaliciji ne mogli izsiliti takih koncesij kakor takrat, danes bi imeli opraviti z mllosjo trOovratnej-
| šim, mnogo boli trmastim, mnogo zavestnejim partnerjem, zaraditega bi koalicija za proletarijat ne bila rodovitna. Zaraditega bi to nc bila moč. nego le videz moči. če bi šli v koalicijo. (Živahno odobravanje.)
Kakšne naloge imamo torej kot opozicija? Naša opozicija je naperjena predvsem sicer proti meščanski vladi republike, toda naperjena pa je popolnoma nasprotno kakor opozicija v stari monarhistični državi, ne proti republiki, marveč ravno nasprotno, ker imamo mi in naši nasprotniki drugačno stališče; tu so uloge povsem drugače razdeljene, kakor so navadno porazdelic-nc med vlado in opozicijo. 'Fo republiko vladajo jako dvomljivi republikanci (Prav res jel) in večkrat nedvomni monarhisti. In razred, ki je v opoziciji, je razred, ki je republiko ustvaril, edini, ki se za republiko res briga, ki hoče republiko res ohraniti. (Živahno odobravanje.) Za kaj se sicer bije boj, v kaki drugi deželi, med vlado in opozicijo? Navadno nastopi vlada in zahteva dve stvari: najprej denar, potem vojake, in opozicija se upira in odgovarja z besedami:	Nobenega
moža, nobenega vinarja! (Vese-
lost.) Tukaj pa je ravno nasprotno! Doživeli smo zadnje tedne burško krizo, socijalna demokracija se dvigne in zahteva:	Bramba se mora
popolniti do najvišjega stanja: delavci zapuste na našo vzpodbudo svoje delo, da stopijo v brambo. In vlada? Pravi ne, ne mara, ne potrebuje vojakov! (.Veselost.) Drugod pride vlada s finančnim programom in opozicija ji odreče nove prejemke. ki jih hoče imeti. Pri nas se celo leto vlada ne briga za to. kaj se bo zgodilo, potem pride opozicija, socijalna demokracija, in predloži finančni program (Veselost), kako naj se sanira država. (Živahno odobravanje.) To so notranja nasprotja tukaj v deželi, ki izvirajo od tod — kako je gospod Seipel nedavno že rekel? — da smo mi vedno tako v skrbeh za republiko, dočim njemu nc dela prav nobenih skrbi. (Živahna veselost.) Naša opozicija ne more biti samo negativna, samo kritična, marveč mora biti pozitivna, aktivna, ustvarjajoča, in sicer, to je posebnost našega položaja, ne le pozitivna v tem zmislu, da mora donašati proletarijatu pridobitve, marveč pozitivna cclo v tem zmislu, da doseže tudi za državo pozitivno, proti vladi te države in proti onim. ki državo vladajo, ker smo mi, ki smo državo ustvarili in ki jo hočemo in moramo ohraniti, če nc maramo. da tukaj propade republikanski red ter se ustvari pogoje za protirevolucijo. Toda nasprotje je še globlje. Drugje vlada meščanska
vlada in proletarijat mora dopuščati,- da vfftcfa.* ■ ker Ima meščanska
vlada vojake, ki krote proletariat. Pri nas tudi vlada meščanska vlada, meščani imajo večino v parlamentu in mi smo manjšina, pri nas prav kakor drugod. Toda razmerje v parlamentu, kjer smo mi manjšina in zaraditega oni zakone sklepajo, je očitno v nasprotju z
razmerjem naše moči Izven parlamenta.
(Odobravanje.) Zakaj pravi uspeh novemberske revolucije 1918. je ta. da je nemško-avstrijski proletarijat v obratih, v prometnih podjetjih in v oboroženem korpsu tako mo^an, da bi v resnici nobena meščanska vlada ne mogla vladati niti en dan, če mi sklenemo, da jo vržemo in zapodimo. (Živahno odobravanje.) To dejstvo ima pa seveda za našo ; taktilco dalekosežen vpliv. Pred- t vsem zbuja velikansko samozavest 1 proletarijata, zato se često dogodi, da pridejo k nam naši sodrugi, kadar sprejmejo meščani Kak zakon, in pravijo, zakaj vendar dopuščamo, da se oni poslužujejo svoje ve- , čine, io proti nam sklepajo. In vsak i dan se dogaja, da, če delavci kaj i zahtevajo in s tem ne prodremo, j iščanska večina odkloni, t
pravijo, kakšen boj je to, čc socijal-ni demokrati kaj predlagajo, tudi govore za to, in večina oa sklepa proti njim, pa molče. Tu bi predvsem povedal: Ni ga. mislim, nobenega avstrijskega socijal.iega demokrata, ki bi kakšno boj-to sredstvo načelno odklanjal. Obscbi je umevno, da bi se mi, če bi hotela buržoazija odkrniti na življenskih interesih proletarijata, na odloče-vah»h pozicijah proletarijata v republiki, ali celo rušiti na republiki, morali poslužit
vseh sredstev naše moči.
ki jih imamo (Živahno odobravanje), bodisi opozicije v parlamentu, bodisi splošne stavko ali tudi oborožene vstaje izven parlamenta. Toda ravnotako samoobsebi umevno, in to razumevanje moramo vcepiti našim sodrugom, je, da tega izrednega, izvenparlamentarnegu bolnega orožja ne moremo rab.t‘ vsak dan (Živahno odobravanje), marveč le v skrajnih slučajih. Ta republika kakršna je, gotovo ni naš zadnji ideal, toda nihče se ne sme v tem varati: Če bi se ob sedanjem sve-
I tovnem mednarodnem položaju, ob j sedanjem razmerju moči okoio nas ‘ zrušila demokratična republika in bi ji sledila meščanska vojna, potem bi iz tega ob sedanjem razmeiju moči ne Izšlo gospodstvo proletari-jata, marveč gospodstvo protirevolucije. Dotder je tako, bi b la neum« nost to, kar je proletarijat dosegel, spravljali v nevarnost, m vsakdo mora razumeti, da bi bilo lahkomiš« ljcno porabljati ona bojna sredstva, ki razpolagamo z njimi, v vsakdan njem boju, kar bi takoj onemogoči«
lo	poslovanje demokratične repu* bilke ln moralo dovesti do njenega propada. Nobenega orožja ne izklju« Čujcmo, vse moramo imeti priprav-« Ijeno, dobro mora biti nabrušeuo; to je ena naših glavnih nalog Toda prav tako Jasno je, da bi bilo
norost In samomor.
čc bi katero teh izredn'h bojnih! orožij rabili kadarkoli razen v iz* rednem slučaju. V političnem vsak« danjem boju pač ne moremo porab« Ijati drugega orožja kakor normalno bojno orožje parlamentarne opr^ zicijc.	(Dalje	prih.)
Strokovno organiziranemu delavstvu.
Glavni radnički savez, Opči rad-nički savez in Strokovna komisija so se zedinili, da se skliče dne 7. iu 8. januarja 1922 v Belgrad v začasni Socialistični doni
mm siieiGis Mmm
Na dnevnem redu je: 1. otvoritev konference; 2. verifikacija pooblastil delegatov; 3. volitev pred-sedništva konference; 4. zedinjenje vseh delavskih strokovnih organizacij v eno centralno instanco pod imenom Zveza delavskih sindikatov Jugoslavije (posvetovanje o pravilniku centralne instance), in 5. sklep konference.
Na konferenco pošljejo po tri delegate Glavni radnički savez iz Bel grada in Sarajeva, Opči radnički savez iz Zagreba in Sarajeva, Strokovna komisija iz Ljubljane in
Medjusavezni sindikalni odbor izj Belgrada, po en delegat vseh stre« kovnih zvez In podzvez, če so v se« stavu foruma po gorenji določbi ali ne, ter po en delegat vseli krajev« nih strokovnih komisij, kjer so taka konstituirane, kjer take komisije no obstoje, še pa volijo obstoječe pe« drnžnice skupnega delegata.
V interesu proletarijata se bo vršila konferenca, ker je že dovolj škodovala razcepljenost. Delavstvo: se mora boriti v eni fronti proti re« akciji, Izjemnemu zakonu, za osem-i urni delavnik In proti kapitalistič-nemu razredu, ki je postal ogabna prevzeten.
Živelo zedinjenje jugoslovanske-, ga proletarijata, živela tesna zveza svobodnih strokovnih organizacij, na snidenje na državni strokovni konferenci!
Predlogi za strankin zbor 26. dec. 1921.
kor to meščan«
, Zatipniški zbor krajevne organizacije J SDS v Celju predlaga sledeče predloge:
1.	Vsi tisti, ki hočejo imeti in že imajo v stranki JSDS važne javne ali organizacijske funkcije, morajo plačevati progresivni strankin davek. To so: narodni poslanci, oblastni poslanci, občinski župani in odborniki ter vsi odborniki vseh organizacij JSDS in KDZ.
Od zdaj naprej ne more biti nihče izvoljen nikamor, če ni član
JSDS ali KDZ in če nc plačuje te« ga davka.
2. Vsem sklepom strankinega zbora, izvrševalnega odbora in strankinega načelstva se morajo brezpogojno pokoriti vse strankine organizacije. Da se sklepi uveljavijo, ima skrbeti strankino tajništvo. (i~ • i/acije ali člani, ki bi se sklepom ne pokorili, so nehali biti člani JSDS in KDZ.
3. Vsi poslanci moralo biti strankinemu tajništvu na razpolago, ra v-
— Nič ga ne poslušajte. Kaj je bilo potem? — je vprašal nekdo izmed nas.
— No, tako sem preplesal največ ž nio in nisem videi kako je mineval čas. Muzikanti so z nekako obupno utrujenostjo — veste, kakor vedno proti koncu plesa, — ponavljali vedno en in isti motiv mazurke. Iz spremuic so že vstali izza igralnih miz papani in mame in so čakali večerje, lakaji so vse bolj pogosto prenašali nekake pohode. Bilo ie tri po polnoči. Treba je bilo izrabiti poslednje minute. Izbral sem jo šc enkrat in zaplesala sva stotič po dvorani.
— Torej, po večerji je četvorka moja, — sem ji dejal, ko sem jo spremljal na njeno mesto.
— Seyeda, če me ne odpeljejo, — mi ie rekla in se ie nasmolila.
— Ne dovolim jim. — sem dejal.
— No. daite mi pahljačo, — je rekla.
— Žal mi jo je dati, — sem rekel in ji podal belo ceneno pahljačo.
— Nate. da vam ne bo žal. — je rclda, odtrgala peresce od pahljače in mi ga podala.
Vzel sem ga in sem samo s pogledom mogel izraziti vso svojo ra-
dost in hvaležnost. Nisem bil samo vesel in zadovoljen, srečen sem bil, blažen, dober sem bil, sploh nisem bil več jaz, temveč nek?!'"",o ne-zemsko bitje, ki ne pozna zla in je zmožno samo dobrega. Spravil sem peresce v rokavico in sem stal; ni mi bilo mogoče stran od nje.
— Poglejte, papana prosijo, naj pleše, — mi je rekla in mi pokazala j visoko, postavno figuro svojega očeta, polkovnika, s srebrnimi epoletami, ki je stal na vratih z drugimi damami.
— Varenka, pojdite sem, — jo je glasno poklicala gospodinja z briljantnim okraskom in jelizavetinski-mi plečaini.
Varenka je stopila k vratom in jaz za njo.
— Pregovorite vendar, ma chč-re, očeta, da zapleše z vami. No, dajte Pjetr Vladislavovič, — se je okrcnila gospodinja k polkovniku.
Varenkin oče je bil zelo lep, postaven, visok in svež starec. Imel je zelo rdeč obraz, bele podvitc brke a la Nicolas I„ bele, proti brkom zanogidene zalizce in lase s ni smehljaj je bil v njegovih bleste-ni smehliaj je bil v njegoivli blestečih se. očeh in ustreli, kakor pri hče-
ri. Rašen je bil čudovito: široka, z redovi nebogato okrašena vojaško naoeta orsa, silna pleča in dolge, lepo raščene noge. Bil je mestni poveljnik tip starega soldata Nikola-jevske šole.
Ko sva midva prišla k vratom, se je polkovnik branil, češ da je pozabil plesati, vendar na je segel z roko v levo stran, potegnil sabljo iz portopeja, jo oddal uslužbenemu, mlajšemu gospodu, nadel irhasto rokavico na desno roko; »vse mora biti pO predpisih,« — je dejal smehljaje se: prijel je hčerko za roko, se postavil v četrt obrata in čakal takta.
Ko je dočakal začetek mazurkl-nega motiva, je junaško udaril z eno nogo, sprožil drugo, in visoka, težka njegova postava se je zagibala okrog dvorane, zdaj tiho in mirno, zdaj šumno in burno, s teptanjem podplatov in peta druga ob drugo. Gracijozna figura Varenke je plavala okrog njega in je neopazno, vedno pravočasno krajšala ali po-večavala korake svojih majhnih, belih, atlasnih nožič. Cela dvorana je i sledila vsaki kretnji dvojice. Jaz pa se nisem samo naslajal, temveč sem naravnost z navdušeno ganjenostjo
gledal nanju. Posebno so me ganili njegovi s hlačnimi stremeni podve-zanimi škornji, — dobri teletovni škornji, toda ne modni, ne ostri, temveč staromodni škornji s štiri-, oglatim koncem in brez peta; oči« vidno jih je delal bataljonski čev« ljar. Da bi lahko vodil svojo ljubljeno hčerko v svet in jo oblačil, no kupuje modnih škornjev, temveč nosi takele, preprostega izdelka, sem mislil, in ti štirioglati konci čevljev so me posebno ganili. Bilo je videti, da je nekoč krasno plesal, toda sedaj je bil težak in noge že niso bile več dosti prožne za vse te lene in hitre korake, ki jih je hotel izvajati. Ampak vseeno je spretna odplesal dva kroga. Ko pa je končno hitro razkoračil noge, jih zopet udaril skupaj ln, čeprav nekoliko težko, padel na eno koleno, in se je ona. popravljaje si krilo, v katero se je bil zataknil, nasmehnila in sto« pila okrog njega, je vse glasno za« ploskalo. Nato se je nekoliko naporno dvignil, nežno, milo objel hčerko z rokami za ušesa, jo poljubil na čelo in jo je privedel k m eni. ker jc mislil, da plešem jaz ž nio. Dejal sem mu, da nisem njen pic« salec.	(Dalje	prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Slev. 287.
no tako tudi vsi, ki so zmožni in znajo nastopati kot govorniki. Govorniki morajo iti vsepovsod, kani«- Jih tajništvo pošlje.
4. Novoizvoljenemu straukine-imm načelstvu nalaga strankin zbor, da se v prihodnjem letu resno začne pečati z ustanovitvijo in organi-ziraniein strankine delavske šole.
Ti predlogi so bili sprejeti soglasno od 51 navzočih strankinih »upnikov.
Franjo Koren l. r., preds.
K*
Ker se po skle"-' Celjske konference z dne 1. 11. t. 1. še nihče ni oglasil o naših najnujnejših vprašanjih o izpopolnitvi naše strankine zavesti, železni disciplini, ki io mora poznati naš pristaš. Kako pa vzgojimo naše pijonirje, kako reorganizirajmo naše politične organizacije, da bodo brezhibno poslovale? Na žalost moramo konštatirati, da ^vzemajo posamezne krajevne organizacije nekako separatistično stališče napram sklepom lanskega Stn,v in<“ga zbora, sklepom konferenc. ter tudi načelstva. To je nezdravo in nedopnstno ter pogubno za ves naš pokret. Ako se postavljajo krajevne organizacije bodisi v Ljubljani ali Mariboru na neko višjo stopnjo, kot druge, ter se nepokore strankinemu štatutu in disciplini, niso to nobeni utrjeni vojaki. Vsi smo vojaki, vsi enaki, ne poznamo nobenih takozvanih strankinih papežev. za nas je program in Statut najsvetejše: ako pa kdo v štatutu ali v vodstvu stranke vidi ali domneva da kaj ni v redu. pa še nima pravice pri posameznih krajevnih or-
ganizacijah uvajati nered. Staviti se po robu, dokzovati svoje stališče ter s tem sodruge, ki še v železni disciplini niso utrjeni, ni prav. ker je škodljivo stranki. Tako tudi so-drug naj spravi vse take težnje na strankino konferenco ter na redni strankin zbor.
Že leta 1919 smo se pečali, kako izpopolniti naš aparat, da bo lažje in uspešneje funkcijoniral. Ponavljam moj takrat podani načrt, ki je bil delno sprejet, ter se že tudi ponekod pričenja izvajati, a ne popolnoma pravilno.
Predvidene so krajevne skupine okrajne, ter okrožne. Delokrog krajevnih je dotični kraj. okrajne tvorijo delegati dotičnega okraja, okrožne pa odposlanci voljeni na okrajnih konferencah, okrožni zastopniki naj bodo tisti predstavite-lji, kateri odločujejo za cela okrožja. seveda le v okvirju strankinega statuta ima pravico edino Is pokrajinski strankin zbor, ako ni v nasprotju z našim mednarodnim programu,
Sodrngi delegati, pripravite vse tozadevno gradivo za letošnji strankin zbor, upajmo, da bo naše letošnje zborovanje zadnje v tej obliki: ne mislite morda, da se raz-družimo. ne sodrugi, mnenja sem, da je vprašanje ujedinjenja vsega •v^oinvanskega proletarijata dozorelo, da bomo imeli v par mesecih prvi ujedinjeni strankin zbor; potem stopijo na mesto naših strankinih zborov pokrajinski zbori aii vsako leto. vsaki dve leti pa strankin zbor Zedinjene socijalistične stranke.	T.
Kako se rešuje stanovanjska kriza
v Celiu.
Res čudna so pota hišnih posestnikov v Celju: oni zahtevajo od vlade, češ, dajte nam proste roke in stanovanjske krize bo konec: potem bomo preurejevali, z-dal, in stavili nove hiše. vsak najemnik pride do svojega stanovanja, to pa le edino takrat, ko dobim.) proste roke. ker tej uredbi, ki nam daje travico s preurejenimi in novo stavljenimi poslopji prosto razpolaganje. ne verjamemo. - Čujte. demokrati ne verjamejo več demokratom: to je pa vendar preveč. — Kljub temu. da smejo demokrati v Celju delati iz stanovanj nemoteno kar hočejo, celo svinjaka, konjske hleve. skladišča itd., ne verja.iuJo roč demokratskim voditeljem.
V	Benjamin Ipavčevi ulici Je gospod hišni posestnik iz prav prijaznega stanovanja, v katerem je celo *red kratkim časom stanovala rodbina ki. straže, napravil — svinjak. Drugi, ravno v isti ulici. Je uničil tri delavska stanovanja. v katerih enem se nahaia sedaj ko;i«ski hlev. v drugem šupa za vozove in v tretjem shramba za sena - Nadalje le neki hišni posestnik Jal stranko sodnijsko deložirati. ker ie slučalno uporabiiala Isti prostor za delavnico, češ. delavnica ne sisada pod nadzorstvo stanovanjske oblasti ln kal Se Vam zdi. dragi bralci, da se le iz tistega lokala naredilo ? — Mislite morda, — boli udobno stanovanje. ker je s!uča:no tretia leot zavarovana stena obstojala iz iesa i —
O	kaj še! — Konjski hlevr se zitta »z istega prostora in vse to z vednostjo oblasti.
Zopet drugi hišni posestnik si je na že itak tesnem dvorišču postavil leseno šupo. kjer, če Bog da. izbruhne ogenj, in še od šesrh strank, ki Imajo ena več, druga mani rod-bkie, ne reši živ krst.
Doslednost, kie si? — la. ia! Tako bi reševali hišni posestniki sta-
novanjsko krizo, če bi Imeli prosle roke.
Pozivamo merodajne kroge, naprav te vendar enkrat konec! Dajte nam uradnke. ki bodoi čutili z ljudstvom in spoštovali izdano odredbe, kajti če uradnik ne sooštuie zakona, ali hočete potem od navadnega delavca kaii boliega
Gospodje merodajni faktorji, zdramite se vendar enkrat, ter okusite vsaj eno leto kreniti na drugo pot. dokler Je 5e čas in videli bodete: Obliubiiena dežela bo tukaj. Izginili bodo vs; bol.iševiki, komunisti in kako jih že imenujeta: stav la se bodejo namesto Jetnišnlc humani-terna poslopja, razvijala se bo industrija In obrt. cvetelo bo blagostanje in rešili se bomo piiavk. katere nam danes pijejo kri in delavske sloje uničujejo. Ali si mogoče Vi mislite, da Vam mora sestradan delavec, keremu gleda lakota in jetika od daleč z obraza. toliko koristiti. kakor zdrav in čvrst človek?
Ali ne veste, če uničujete prole-tarijat. da s tem uničujete sami sebe in s tem tudi državo? — Sicer so pa te vrstice glas vpijočega v puščavi!
Pač pa kličem tebi zatirani proletarec. zdrami se tudi ti enkrat iz svojega tisočletnega spanja, ter pridi na plan. in sicer na plan v svojo organizacijo in sicer v organizacijo brezdomovincev, kakor nas buržoaziia. to je. kapitalisti naziva-Jo. organiziraj se strokovno kakor politično: ne boj se plačila tistih par novčičev, katere organizacija od Tebe zahteva: verjemi, stotero ti bode povrnjeno, ako ne Tebi, vendar tvojim naslednikom, za katere skrbeti Je naša proletarska dolžnost. Tora! vsi v Jugoslovansko sociialdemokratično stranko, ker to Je stranka, katera edina se zanima za tvoje interese, ubogi proletarec!
Polltfine vesti.
-i- Naš strenkfn zbor. Strankin zbor je parlament razrednozaved-nesra proletarijata. To smo poveda-
li	že večkrat. V nekaj dneh se bo vršil. Ne smemo pa pozabiti, da je to zbor programa in dela. zbor organizacije in političnega dela. dela za razširjenie socijalističnega prepričanja. Glavna naloga strankinega zbora je problem dela za zbuje-*?e oroletarijata k zavesti. V Jugoslaviji imamo mnogo sodrugov so-eljalistov. mnogo jih imamo, ki dobrohotno podnirajo in sodelujejo v Interesu razredne zavesti, kliub tern« smo pa še premalo storili kulturnega dela v tej smeri. Torej tudi kulturnemu delu mora posvetiti Strankin zbor svoj kotiček.
H- Zedinjenje socialističnih strank v Jugoslaviji. Nedogleden je pomen zedinjenja socijalističnih strank v Jugoslaviji. Vedeli smo, da mora priti do tega koraka, ker sc razredni proletarijat zaveda, da le združitev proletarijata predpogoj za uspešno razredno bojevanje. Ta fc^rak jugoslovanskega proletarija-
! ta br> popWi! in utrdil eno —l^o j fronto v državi v boju —*^ti katiita-; lizniu kliub vsem poizkusom -azni‘1 meščanskih in polmeščanskih demagogov. ki so hodili in hodijo še danes med delavstvo, da med njim sejejo razdor in s tem podpirajo meščanske stranke. V novejšem času zonet strašilo agenti med delavstvom, ki so najeti ali pa tudi sicer tako slabe moralne kvalitete, da skušajo ?. raznimi obrekovanji sodrugov in delavskih organizacij škodovati delavstvu. Vsak zaveden delavec se mora zavedati, da ljudje. ki hočejo z obrekovanji doseCI vpliv pri ljudstvu niso pošteni. Tudi z ozirom na te boje, ki bodo postali nedvomno še hujši in ogabnejši, je bilo potreba, da je ustvaril proletarijat enotno bojno črto in da nastopi z vso odločnostjo proti vsem lopovom. Živela solidarnost jugoslovanskega proletarijata!
-i- Kadar pridejo naši ministri med ljudstvo. Kako so priljubljeni naši ministri, je dokazal pretekli teden minister za prosveto, slavni Pribičcvič, ko je prišel v Zagreb k pogrebu svoje matere ln so ga
spremljale cele kompanlje detektivov in orožnikov, ki so na pokopališču aretirali nekega človeka, siromašno opravljenega. K sreči pa se je Izkazalo, da je aretirani človek čisto nedolžen.
+ Atentat na regenta. Koncem prejšnega tedna so izpustili iz preiskovalnega zapora v Belgradu nič več kakor 15 komunistov, ki so bili zaprti zaradi atentata na regenta, katerim pa niso mogli ničesar dokazati. Veliko število jih je ostalo še nadalje pod ključem.
4- Novo romunsko ministrstvo. Take Jonescu je sestavil vlado. Ministrsko predsedništvo in finančno ministrstvo prevzame Take Jonescu, zunanje Derussi, vojno ministrstvo general Mali Nolban, ministrstvo za Sedinograško pa Brodice-anu. Zasedanje zbornice se Je podaljšalo za en mesec.
Drs&vsie vesti.
Kdo l/.premlnja firmo. Zedinjena socijalistična stranka se bo imenovala „Socijaiistična stranka Ju-goslavije“. »Novemu času“ to ni všeč, pa pravi, da spreminjamo firmo iz oportuuitete. Ko se zedinimo moramo imeti skupno ime, to je jasno. Da ostanemo razredna stranka proletarijata je tudi jasno. „Novi čas“ naj le pove, kolikrat so že klerikalci spremenili svoje ime, pa kljub temu lažejo ta obrekujejo naprej. To so delali kot katoliški, kot narodni, kot socijalni in delajo kpt ljudski, vse Jim gre na eno f,raj-tengo“, ker jim njihovi čitatelji verujejo, če še tako nazkrižema far-bajo kmeta, delavca, meščana. Samo da je „hec“ in pa da gre njtni
v	klasje pšenica rumena in zlata.
Posredovanje med rudaril in lastnikom premogovnika v Krme* l|ii. Ministrstvo za soc. politiko je pooblastilo g. dr. L. Lotriča, da uvede v Krmelju pogajanja med rudarji in g. Jakilom glede spora, ker se tvrdka ne ravna po sklenjeni pogodbi. Ako bi se ta spor ne dal rešiti potoni sporazuma, pošlje ministrstvo enako komisijo kakor jo je poslalo lani v Trbovlje, da ugotovi dejanski stan in reši mezdni spor končno veljavno.
»Preljuba poštenost, o] kje sl doma‘\ Kontrolna komisija je pričela pred kratkim delovati in je že rešila več zagonetnih slučajev. V kratkem bo pričela razpravljati o avtomobilih posameznih ministrstev. Prišle pa so na dnevni red tudi že različne nagrade n. pr. na glavo tega razbojnika je razpisanih 30 tisoč dinarjev, za nesebično uradovanje načelnika železnic gre 20 tisoč dinarjev in tako dalje v neskončnost. Toda nikari pomisliti, da smo že davno prehiteli bivšo Avstro - Ogrsko s tem, da pride na vsakih 300 ljudi po en uradnik, ki je po balkanski metodi navadno popolnoma nespoben.
Pravilnik za železničarje. V ministrstvu za železnice so izgotovili pravilnik za unifikacijo železniške službe v naši državi in stopi v veljavo s 1. januarjem 1922.
»Uradni list* št. 150 priobčuje naredbo o pobiranju občinske davščine na razkošje v mestu Mariboru. Interesente na to opozarjamo.
V	odgovor »Avtonomistu«. V svoji 36. številki je »Avtonomist« nastopil pot za »Slovencem« ter predlaga »Tekavaluto«. Ne bi mu odgovorili na tako otročjo neokusnost, če ne bi v svoji najnovejši številki od 19. t. m. pod naslovom »Milijonarji* ne načel iste misli, ki je temelj naših člankov o valutni re-lutnl reformi. »Avtonomist« predlaga za enkrat boljševiški recept za-! menjati dinarje za nove dinarje. Uu j se zaenkrat očividno zadovoljuje samo s tem, da ne bo treba pisati toliko ničel (gotovo tudi pridobitev!) Sistema to izpremenilo ne bo, to tudi sam ve. Pove sicer, da bi draginja padla, če bi se ustavilo tiskanje novih novčanic In dvignila produkcija, ne pove pa, kako naj se to omogoči. Mi smo pokazali to pot, naj jo pokaže še on! In če bo njegova boljša, sigurnejša od naše, naj bo prepričan, da bomo prvi, ki jo bomo podpirali. Smešiti misel zaradi osebnosti ne more koristiti nikomur. Ali koristi to avtonomiji?
Za svinec Je denar ua razpola-
go. Ce bi naši modri državniki skrbeli v toliki meri za prosveto kakor skrbe za nepotrebno armado, potem bi nastopili zlati časi ln čisto gotovo se ne bi potem več zgodilo, da bi narastlo število aretirancev po policiji samo v enem mestu na 10.000 mož letno, kar se Je zgodilo prejšnji teden v Zagrebu.
Proletarsko	demonstracije v
Ohridu. Kapitalistična družba
»Ohrid" Je dobila koncesijo za izkoriščanje ribolova na Ohridskem jezeru. Ohridčani so te dni priredili velike demonstracije in pri tej priliki opustošili poslovne prostore imenovane družbe, ki je zelo oškodovala tamošnje revne prebivalce s svojo pridobljeno koncesijo.
Vesele božične praznike ta srečno novo leto želijo fantje 24. pešad. puka iz Peči (Stara Srbija) vsem čl-tateljem, vsem Slovencem in Slovenkam: Zupanc Vik., Rajhenburg, Knez Alojz, Repovž Polde iz Zagorja ob Savi, Borstner Joško, Celje, Kopušar Franc, Celje, Robavs Vinko, Zagorje ob Savi, Krofe! Franc, Kozje, Lisec Anton, Boštajn, Praprotnik Joško, Šoštajn, Kovačič Fr., ' Bizelsko.
Kriza v cementni industriji. Tovarna cementa v Zadanem mostu stoji vsled pomanjkanja kosovnega premoga iz Trbovelj v največji krizi, ker, ako ne pride takojšnja od-pomoč, se bode tovarna zaprla in bode 260 delavcev brez kruha. — Tovarna je dobila v mesecu novembru vsega 9 vagonov in v decembru vsega 6 vagonov kosovca iz Trbovelj, sicer je nakazano dnevno po 15 ton od Oddelenja za premog — ampak to stoji samo na papirju, in tovarna je pripravna tudi povišane cene plačati Izven kon-tlgenta — in tudi tega ni mogoče dobiti, toraj vse prošnje na vse mogoče instance ostanejo kakor bob ob steno; tovarna ne dobi in ne dobi kosovnega premoga pod nikako ceno. — Apelira se na strokovno osredno društvo delavcev, da nuj njihovi poslaniki interpelirajo na merodajnem mestu, da dobi tovarna premog, ako tudi po zvišani ceni, samo da bodo imeli delavci svoj zaslužek.	(560)
*
V	ravnateljstvo Mesine hranilnice ljubljanske so bili na včerajšnji seji upravnega odbora izvoljeni: dr. Fran Petrič (predsednik), Riko Jug (podpredsednik), dr. Pestotnlk in Albin Zajec.
Za ljudsko visoko šolo. „AK. so-djalno-pedagoški krožek*1 je priredil v nedeljo predavanje o tem predmet«. Predavatelj prof. Dr. Oz-vald je pokazal potrebo po splošni izobrazbi našega naroda ter smisel In metode ljudskih visokih šol na Holandskem. Uspeh je bil tam velikanski, tako da so imeli 1. 1914. 75 ljudskih visokih šol s 7000 učencL ln mala holandska državica se more dandanes opravičeno ponašati, da je ves njen narod izobražen. Cilj te izobrazbe je predvsem ople-menitev srca in vzgoja značaja, ne omejuje se pa na sama predavanja. Tako izobraževanje ljudstva zahteva od dotičnih učiteljev obširne splošne izobrazbe, globokega spoznavanja ljudstva, ter tesnega stika z njim. V tej smeri bi bilo treba pri nas nastaviti vse sile.
Ljubljanska novica. »Slovenec« z dne 18. t m. poroča: V soboto zvečer sta sedela v »Narodni ka-kavarni« dva kapetana. Ko je prešel stražnik napovedat policijsko uro. so civilisti odšli, kapetana pa sta kričala na stražnika:	»maga-
rac« in ga psovala še z drugimi priimki, tako da je policist enega izmed njiju aretiral. Nato je drugi kapetan hitel v vojašnico, tam alarmiral celi vod 30 mož in sam z njimi na čelu prikorakal pred Kraljevo policijsko ravnateljstvo! Moštvo Je bilo seveda oboroženo s puškami, je obkolilo policijo in kapetan je zahteval, da se tovariš takoj izpusti. Dobil Je odgovor, da je policija kapetana že prej izpustila. Nato je z moštvom odšel.
K maniji podeljevati odlikovanja. 14., 15. in 16. decembra 1921 je ob 20. zvečer predvajal Anatol Durov v ljubljanskem Narodnem domu svoje dresirane živali in sicer pse, miši, lisice, peteline, opice itd. to pa s tako mojstrsko izvedbo, da pričakujemo vsak dan, da ga bo doletelo kakšno izredno odlikovanje, posebno pa, če pomislimo, da občutno boleha naša vlada že ves čas svojega obstoja na maniji podeljevanja raznih ordenov z zvezdami
ali vrvicami.
Gg. hišni gospodarji v Ljubljani se opozarjajo, da se vrši ljudsko štetje v Ljubljani ter popis hiš in stanovanj, po stanju dne 20. decembra 1921. Ker je bila ob priliki zadnjega ljudskega štetja izražena Zelja, da bi se k ljudskemu štetju pritegnili tudi hišni posestniki, so se za sedanje ljudsko štetje natisnili dvoje obrazci in sicer 1 za hišo, drugega pa za vsako stranko. Gg. hišni gospodarji se vsled tega opozarjajo, da natančno pregledajo vse stanovanjske pole, katere izpolnijo stranke, ker so za resničnost navedb strank ua prvi strani stano-
vanjklh pol, osebno odgovorni. Te pole, ki jih izpolnijo stranke, morajo gospodarji sopodpisati. Hkratu se opozarjajo, da morajo za vsako hišo, ki ima lastno hišno šte-i viiko izpopolniti posebno hišno po, lo in priložiti hišni peli le stanovanjske pole onih strank, ki stanujejo v popisani hiši. Če bi kdo do
20.	decembra 1920 ne dobil pol ali bi jih dobil premalo, naj se nemui doma zglasi v mestni posvetovalnici na magistratu. Kedaj se bodo oddajale izpolnjene hišne in stano* vanjske polej se bo objavilo v listih.
Gospodu E. D. Stefanoviču uredniku »Delavskih novic“ v al« bum. V številki 8. Vašega lista, ste prinesli članek brez podpisa, v’ ka« terem se skriva baje neki Trbovelj^ čan. Ker nosi članek naslov „Čo-balovi bratomorilci na deluM in se naslanja na rudarski shod v Hrast-, niku, smatram za svojo dolžnost, da odgovorim s podpisom. Clankar zavija ter pravi, da govorniki niso smatrali za potrebno, da govorijo
o	strokovnih vprašanjih, ki danes zanimajo vse rudarje. (Skrajni čas bi res bil, da bi se vsi rudarji zam-tnaii za oiganizacijo. Opomba pis-ca.) O nameravanem znižanju rudarskih mezd, o davčnih odteglja-jih pri zadnjem plačevanju, o n&-raščajoči draginji, o razpustu strokovnih organizacij, o preganjanju, odpuščanju in izgonih razredno-za-vednih rudarjev itd. Dalje, pravi člankar, da so govorili na shodih rudarjev Cobal in njegovi agenti, ki se poslužujejo zakona o zaščiti dr« žave denuncijacij. obrekovanja itd. Vsled sramotnega zavijanja itt ostudnega obrekovanja poživljam pisca javno, da me pokliče v Trbovlje ali Hrastnik pred vse rudar* Je v svrho dokaza, v kakšni proti* delavski akciji, ki bi jo po mnenju pisca bil jaz zakrivil. Obenem poživljam g. urednika Stefanoviča, da se od mene predlagnega ljudskega tribunala udeleži ter, da prinese s seboj člansko izkaznico strokovne organizacije. Povdarjatn, da je moj govor shoda v Hrastniku v „Na-preju" z dne 9. dec. t. l. objavljen.
—	Leskovšek Alojzij s. r.e strokovni tajnik v Celju.
Božična drevesa. Da se tudi revnejši sloji preskrbe z božičnimi drevesci, je mestni gospodarski urad založil več istih, ter jih prodaja po 4-—30 K kos. Dobe se na Gradu ali v Zvezdi.
Za oskrbo ubogih. Mestni magistrat pošilja te dni vsem imovitej-šim ljubljanskim krogom pozive, naj bi se zavezali vsak mesec prispevati poljuben znesek za oskrbo ubogih. Stem bi se odpravilo dosedanje podpiranje posameznih ubogih po hišah ter bi vsi zares potrebni ubogi dobivali poslej primerne mesečne podpore na magistratu. Izjave je vračati mestnemu knjigovodstvu na magistratu, Galletova hiša II. nadstr. Ker se pozivi morda niso poslali komu, ki bi se sam rad odkupil dosedanjega nadlegovanja, naj bi se oni, ki žele to plemenito akcijo podpirati, zglasili zaradi poziva v mestnem knjigovodstvu!
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posred. za delo“ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 4. dolO. decembra 1921 dela 99 moških in 52 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 68 moških in 51 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 66. — Promet od 1. januarja do 10. decembra 1921 izkazuje .31.815 strank in sicer 15.657 delodajalcev in 16.158 delojemalcev. Posredovanj se je izvrglo v tem času 9.734. — Dela iščejo: rudarji, kovinarji, natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, strojni kurjači, dninarji, pisarn, moči, družabni-ce, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, ključavničarji za orodje, mizarji, lončarji, usnjarji, drvarji, čevljarji, žagarjl-gateristi, lesni strugarji, blagajničarki za hotel, služkinje, kuharice, vajcnci, vajenk itd.
Celfefc
»Usta ima kakor žaba*. Celjska „Nova Doba“ (Nova Laž) je prav po nepotrebnem posvetila Podbev-šku že več člankov, ki se odlikujejo po dopisnikovemu idiotstvu, ki tro-bentari celjskim rodoljubom o duh-tečih cvetkah Iz Podbevškovega govora v Šoštanju. Pomislite, ta predrzni človek je trdil, da je bil Cankar proti državi: da je naša vlada povodom zadnje mobllizacie porabila samo bencina za 70 milijonov kron; da Srbi uvajajo pouk sr-
Sfev. 28T.
K A P R B J,
Stran 3.
lohrvaščine v naših šolah, ker ho-5ejo vzgojiti v Sloveniji same Idiote itd. Resnica je, da je Podbevšek ■dil, da je bil Cankar proti državi, ida proti bivši avstro - ogrski; da j kritiziral naše gorostasne izdatke, tako n. pr. da porabi samovoj-bo ministrstvo 70 milijonov dinar-ev letno za bencin svojih avtomobilov; da naj bi vladna klika name-
fo srbohrvaškega jezika, ki ni nam )ben tuj jezik, nudila v veliko več-meri prosveto na vseh mogočih boljih itd. Umetnost ni namreč na-Uala zaradi tega, da se bomo z njo tabavali, ona ni noben luksus, jc či-tto brezpomembna, če ne bi bila njena naloga tako vzvišena kakor lavno je, Cankar se je celo svoje življenje boril za pravo umetnost, K njo za izrazito duhovno življenje b Podbevšek je izvajal, da če bi bila naša doba prežeta duhovnega Življenja, ki mu je podlaga etično tuvstvovanje, potem se prav gotovo ne bi zgodilo več v našem vsakdanjem življenju, da bi vladali gotovi gospodje brez ozira na desno In levo, proti narodovim koristim, in je naštel samo par kričečih primerčkov, ampak naštel bi jih lahko tel bataljon. S tem pa ni blatil Cankarjevega spomina, temveč poveličeval! In upravičeno obsojajo famozno prepoved kr. celjskega okrajnega glavarstva ne le samo slov. časopisi, temveč tudi hrvaški In srbski. Z istim govorom, kakor v Šoštanju, je nastopil Podbevšek tudi v Ljubljani in tisto liberalno .Jutro**, katerega privesek je ravno Jsiova Doba** je njegovo predavanje navdušeno pohvalilo, ne glede na to, da se ni v nobito polni dvorani niti eden poslušalec razburjal nad podano vsebino. Tisto „Novo Dobo", ki se je zaradi osebe Pod* bevška tako razburila, da smo mislili, da bo padla vsak čas v nezavest, bo najbrže zadela kap, ko bo ivedela, da bo Podbevšek vendarle prišel nekega lepega dne predavat celjsKim purgarjem, čeprav se ji je za enkrat posrečilo, da še niso zvedeli iz njegovih ust, kako izgle-da dolina šentflorjanska.
Hultisriii vestnik.
Iz gledališke pisarne. V četrtek,
dne 22. t. m. odpade zaradi nepremostljivih ovir predstava „Car-men *. Mesto nje bodo plesali tun«
JLabodje jezero" za red C.
21.	Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljona je odprta vsak dan od 10.—10. popoldne. Vstopnina znaša 3 din. za delavce, ki se izkažejo s člansko izkaznico „Svo-bode'* samo 1 din.
„Trqe labodje**. Izšla je elitna umetniška revija »Trije Labodje", ki je prvovrstna ne samo po luksu-riozui opremi, temveč tudi po vsebini, ki je sledeča:	Vida	Taufer:
Strupena kača, Krvave lise, beračica z lilijami, Zena pijanka. (Pesmi j. Joža Cvelbar:	Trije zapiski.
(Proza). Josip Piber: V noči. (Pesem). Zdenko Skalicky: Spiašeoi konj na obzorju, Pevec v rakvi. (Pesmi). Stane Melihar: Nabornik št. 140 T, Double conscience. (Proza). France Onič: Okraji, Okoste-njak, Klic iz predmestij. (Pesmi). Ciril Vidmar: Iz moje sobe, Ogenj. (Proza). Vladimir Premru:	Zrtve-
nik ob siapu, ki koplje grob živim; V grobnici, katere stene so sestavljene iz osušenih, obeljenih kost*; Mučenik (Ualejski kaznjenec); Krvnik, pojoč na črnozagrnjenem odru. (Pesmi). Josip Vidmar:	Po-
men umetnosti in država. (Esej). Anton Podbevšek: Plesalec v ječi. (Kompozicija). Listek. Slikarske priloge: Tone Kralj: Bolest Slovenije tdips); Fran Kralj: Janez Krstnik (les); Veno Pilon:	Predmestje 1.,
Amour siniple (radiranki). Glazbe-ne priloge:	Marij Kogoj:	Skica,
(klavir), Otožnost (solonapev s klavirjem). — Pričujoča umetniška revija, ki se odlikuje po svoji visoki umetnosti, ki je zastopana v njej, Izhaja pod uredništvom Antona Podbcvška, Josipa Vidmarja in Marija Kogoja. Naroča se v uprav-ništvu „Treh labodov" na Starem trgu št. 3, 11. nadstr. v Ljubljani.
Ameriški družinski koledar. Kakor vsako leto so izdali tudi za leto 1922. naši vrli sodrugi onkraj velikega morja svoj krasni družinski koledar, ki dela vso čast njihovi podjetnosti. Iz letošnje njegove izbrane in bogato ilustrirane vsebine (okrog 40 lepih slik, največ po originalih slovenskih slikarjev) omenjamo poleg nekaterih iz »Kresa" srečno izbranih novel in pesrni še: Molekove pesmi Vaše in naše, Leto za letom, njegovo dramo: Trije kralji, Anatola Francea fino satirično novelo Crainquebille, Tauchar-Jevo komedijo \[ uredništvu, Za-
vertnlkovo povest Ločena od mize
In postelje, razprave Delavske organizacije v starem veku, Japonska in Kitajska, Ali bodo v socialistični družbi vere? itd. — Komaj drobec iz prebogatega gradiva, ki je zbrano v tej publikaciji. Ameriški družinski koledar, katerega bi si moral naročiti vsakdo, ki ima nekaj smisla za lepo in zdravo knjigo, je izdala Jugoslovanska delavska tiskovna družba, 3639 W. 26 th Street Chicago III., United States oi America, in stane 75 centov. Delavci, se-žite po njem.
Gospodinjski koledar »Jugoslovanske Matice«. Kar smo že davno pogrešali, je dala sedaj »Jugosloven-ska Matica«, ki je izdala pod spretnim uredništvom pisateljice Utve, gospodinjski koledar. V tri dele je razdeljen. Prvi del obsega koledar, kolkovne in poštne pristojbine, mere in uteži, in kratke podatke o naši vladarski hiši. Temu sledi cela vrsta izbranih člankov naših prvih strokovnjakov in strokovnjakinj o gospodinjstvu. Drugi del je izpolnjen s »Troškovnikom«, ki je sestavljen tako pregledno in tako obsežno, da navaja naravnost vsako gospodinjo k rednemu zapisovanju vseh izdatkov. Gospodinjski koledar »Jugoslo-venske Matice« je vezan In šteje brez inseratov 100 strani velike osmerke. Velja za člane 20 K, za nečlane 30 K in se naroča pri »Jugo-slovenski Matici«, Ljubljana, Pred škofijo št. 21. Naročajte ga!
■■ —im- ———waam m tmmmmmmmmm—pa——t—
Iz stranke.
Se|a centralnega odbora »Svobode" se bo vršila v četrtek 21. t. m. ob 20. url v tajniških prostorih na Aleksandrovi c. s sledečbn dnevnim redom: Citanje zapisnika zadnje seje; poročilo tajnika, blagajnika, slučajnosti. Vsi člani odbora naj se gotovo udeleže seje.
Iz sfrek. organizacija.
Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v četrtek dne
22.	decembra ob 6. uri popoldne.
Tajništvo.
Kleparji, kateri žele dobiti službo, oziroma spremeniti svoje mesto naj se zglase v Tajništvu kovinarjev, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.
II.	nadstr.
Veafnli« Svobod«.
Leše pri Prevaljah. Božičnico priredi »Svoboda** ua sveti večer ob 7. uri v dvorani restavracije na Lešah za rudarske šolarje s sledečim sporedom:	Deklamacija, bo-
žična pesem, obdaritev otrok, r-Odbor.
Gospodarstvo.
= Kisik za obrtnike. Urad za pospeševaje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 je preskrbel za ortnike večjo množino kisika. Inte-resentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje.
= Naš izvoz. Statistični podatki izvoza iz Jugoslavije izkazujejo, da je bilo od 1. januarja do 31. septembra t. I. izvoženega blaga v vrednosti 1„668,780.729 Din. Največ se je izvozilo živil.
= Naseljevanje v Južni SrbijL Ministrstvo za agrarno reformo je do sedaj izdalo dovoljenje za 7422 družin, ki se bodo prihodnjo spomlad naselile v južni Srbiji. Tem družinam je bilo dodeljeno skupno 60.000 ha zemlje. Ker je agrarno poverjeništvo v Skoplju poročalo, da je veliko pomanjkanje hiš za stanovanje, je ministrvo za agrarno erformo ustavilo daljno dodeljevanje zemlje za kolonizacijo.
= Češkoslovaška in Trst. Italiji je težko gledati, kako se odmikajo vsi nekdanji klijenti Trstu, z»to skuša na razne načine in z velikimi koncesijami, da bi jih zopet privabila. Ker zaenkrat na Jugoslavijo, najnaravnejšo klientinjo tržaški luki še ne more reflektirati, se je vrgla zlasti na Češkoslovaško. Ta se je bila Trstu že skoro popolnoma odpovedala, ker je prevoz njenega blaga veliko predrag in si je raje izbrala zanjo pripravnejša nemška pristanišča, kakor Hamburg. Itanja je hočeš nočeš morala vgrizniti v kislo jabolko in opustiti misel, da bi šel promet preko Trsta z velikimi dobički zanjo, in ker je Šlo za to, da nudi mrmrajočemu tržaškemu prebivalstvu vsaj eno nadomestilo za »odrešenje**, ki mu ga je prinesla, se je pričela pogajati s Prago, da si jo pridobi kot klientinjo za Trst, pri čemer je že koj od začetka izjavila, da se odreka raznim dobrinam, ki bi pri prevažanju češkoslovaškega blaga padle v nje žep. Poročajo, da pogajanja zelo dobro uspevajo in da sc sporazum podpiše v par dneh.
Gre samo za neke carinske določbe, ki jih Češkoslovaška ne mara m jih bo Italija zato opustila.
= Oddaja imetja na Poljskem.
Vsled slabega finančnega položaja države je poljska zbornica dne 16. t. m. sprejela zakon o oddaji imetja.
= Cirkulacija bankovcev v Nemčiji. Po izkazu Nemške državne banke za prvi teden v decembru je narastla množina bankovcev v prometu za 1846 milijon mark, na 102„789,634.000 mark.
— Prvi državni proračun sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija bo sestavila prvikrat po preobratu državni proračun za 1. 1922.
= Svetovni petrolejski trust. Iz Londona javljajo: V Philadelphiji se je osnovala družba „World Commerce Companv", s kapitalom 2 nii-Ijard dolarjev, ki bo v vseh delih sveta prevzela ali kartelirala petrolejske družbe. Udeležene so Stan-dart Oil in 13 drugih družb- Sedanji ameriški, ilinančni minisder Mellon bo baje generalni direktor nove družbe.	_____________
Društvene vesti.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne
21.	decembra t. L ob 20. uri v mah dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informaetje Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desntx
Društvo dublinskih mizarjev priredi dne 31. decembra, kakor vsako leto svojo Silvestrovo veselico ob 8. zvečer v hotelu TivoiL Vstopnina 3 D. Srečolov s krasnimi dobitki. Sodeluje tambtiraški zbor Vlč-Olince.___________________________
Po svetu.
— Stavk* kemičnih delavcev v ostravsko-karvinskem okrožju. Kakor javlja »Tribuna« iz Moravske Ostrove. so delavci kemične industrije na ostrovsko-karvinskem industrijskem ozemlju včeraj pričeli stavkati, ker so podjetniki odklonili zahteve po dodatku za gospodinjstvo v višini 10% letnih dohodkov. Izdatki za ta dodatek bi znašali 20 milijonov kron.
— Skromni Napoleon. „New
York Herald" javlja, da kandidira za albanski prestol princ Jerome Napoleon Bonaparte, ki je ameriški državljan. Ta skromni a nič manj neustrašni princ je potomec III. Napoleona. Pišejo, da ga Amerika v njegovem stremljenju podpira.
—- Nesrečna Rusija. Poročajo, da je v višini Aleksandrije zgorel veliki parnik „Horusee“, ki je vozil za rusko stradajoče ljudstvo ogromne množine živil, obleke in zdravil, med drugim 1150 ton riža, 8 ton blaga za obleke itd. Vse to je izgubljeno, moštvo pa se je le z veliko muko rešilo pogube. Francoski in Ih i -inski socijalistični listi govore, da se nesreča ni zgodila slučajno, temveč da so jo povzročili sovražniki ruske revolucije. V današnjih časih preobrnitve vseh vrednot je pač mogoče, da so zagrizeni zločinci bili sposobni tudi takega zločina.
— Olimpijske Igre v Parizu. Francosko zunanje ministrstvo je predložilo parlamentu predlog s katerim se dovoljuje za olimpijske igre
1.	1924 državna podpora v znesku 20 milijonov frankov. Glasom poročila sedanjega tajništva olimpijskega odbora so predpriprave za igre že v teku pri vseh večjih narodih; tudi češki odbor je pričel ta mesec z organizem in razpisal javno sub-skripcijo za zbiranie češkega zlet-n^a fonda za Pariz.
— Brezposelnost v Kanadi. V Kanadi je nezaposlenih okoli 600.01» delavcev. Zato se naj naši ljudje ne izseljujejo tja.
Pepfe*.
Mežica. (Nadsvetnika dr. Llpol-ta »državotvorno** delo!) 5., 6. in 7. t. m. se je vršilo pogajanje tukajšnjega delavstva ozir. zastopnikov »Unije slov. rudarjev" z upraviteij-stvorn svinčenih rudnikov v Mežici '	za povišanje mezd.	Delavstvo	je
:	čakalo že	pol leta na	povišice, a	teh
ni bilo, ker prejšnji sekvester ni bil I pooblaščen dajati poviške, motanl-stični urad pa ni razpisal pogajanj, ker se je	tam nekje	barantalo	za
rudnik in	posebno še, ker so funt-
šterlingi zdrava valuta! Končno je rudnik le prešel v angleške roke. Delavstvo je pa še naprej čakalo ča-pogajanje. Medtem je pa nekaj gospodov dobilo zaslužne križce za »Izvrstno narodno delo" zaradi vodstva in ob priliki prodaje rudni-
kov. Odlikovanja pa niso bila majhna. Zato za male ljudi, kakor n. pr. za kakšnega sekvestra, ni odletelo nič, ker on se je upiral prodaji! Govori se še celo, da pojde nekaj gospodov tam nekje v pokoj! Samo radi tega, ker so prišli sedaj »funti" v deželo! Končno so pa prišli na Miklavževo — nas obdarit! Toda besedo je imel na Miklavžev dan samo „Bartl“, ki bi bil rad vse delavce povezal in jih pognal v Avstrijo! Na 5., in prvi dan obravnave, je izjavil g. nadsvetnik Lipolt kot zastopnik Okrožnega urada v Celju, »da oskrbi vsemu delavstvu potne legitimacije v Avstrijo"! Izsiliti je hotel, da bi bilo prevzelo tukajšnje delavstvo mezdni sistem kot je v Trbovljah. Ta čedni gospod ni hotel dati teden dni poprej Iste dohodke delavstvu na Lešah, nam jih je pa hotel vsiliti! Za lajika, ki ne pozna koritarstva in kapitala, je bila to strašna uganka in bi si bil mislil: »Slovenci smo gospodje! Mi teroriziramo celo Angleže! Generalni ravnatelj ni rekel ne ne in ne „jes" (da), samo gospod Lipolt so hoteli delavstvu namesto plače zvišati, plače znižati! To pa zato, ker je Trboveljski sistem nekaj »Izvršenega", kar baje strašno koristi naši državi! Trbovlje, pravijo, imajo na leto kakih 1000 milijonov izgube, mežiški rudniki so pa za več milijonov aktivni, In zato bi morali mi
Se bolj pomagati tujemu kapitalu!] dne 6., to je na drugi dan pogajanj se Je pogajal z nami ravnatelj rud** nika, angleški inžener, in nam »ml*, lostno" dodal 25—28% poviška. V, osebi Lipolta — kar je tudi sam poudarjal — smo videli zastopstvo državnega uradnika in ta je pa barantal za Angleža! S tem ste pač dokazali, koliko je Vam In koliko vladi za delavstvo! Še nikoli si ni-« ste napravili na en dan toliko ljudi za svoje sovražnike kot na ta dan! (Predlagamo, da se gospoda nad-svetnika odlikuje s križcem »Stipe Radiča" I) Protestiramo pa, da se pošilja na mejo takšne ljudi kot pooblaščence državne oblasti 1 Kolonizirajte magari mežiško dolino kakor hočete, ampak ne razburjaito poštenih ljudi na tak način. — G, Lipolt je končno, ko se je niorat
i	udati, vzel slovo od naših zaupni«
1	kov, z besedami, „da takšnih oslov, j še ni našel kakor tukaj"! Za nas je bilo to priznanje že samo radi tega, ker so te čedne besede prišle lij Vaših »nadsvetniških" ust — In Vašega poraza! Nasvidenje do prihodnje obravnave! Za vsak slučaj pa naj da vlada tudi svojemu pooblaščencu g. nadstvetniku potni list s nemškim vizumom s seboj, da se bo videla vsaj Firma in da bi ga Nemci ne zavrnili, če bi se mu ravno vzljubilo odpotovati v blaženo deželo — preko Avstrije v London.
Brzojavi.
Vladna kriza še ni odrešena?
Belgrajsko vladno krizo rešujejo včerajšnji in današnji listi ob simpatijah, strastnem sovraštvu in bojazni. To pomeni, da kriza še včeraj ni bila definitivno rešena, ker imata radikalna in demokratska stranka precej vroče osebne želje. Ne gre za stvar, ne za kvaliteto oseb, ampak samo za ministre. Zato pa tudi vc-leoolltikl ne morejo priti do zaključka. Včeraj in danes nam servirajo to-le ministrsko listo, o kateri pravijo, da najbrže obvelja:
Ministrski kandidati radikalne stranke so sledeči: Nikola Pašič, predsedstvo in ministrstvo Zunanjih del; Marko T r l f k o v i č, ministrstvo za izenačenje zakonov; dr. Laza Markovič: pravosodno ministrstvo; Kosta Miletič: ministrstvo za agrarno erformo; Nelja V u-k i č e v I č: ministrstvo za javna dela; Andrija Stanič: ministrstvo prometa 1. dr.; Žarko Miladinovič: ministrstvo pošte in brzojava. Demokrati so določili, kolikor je do-sedaj znano, sledeče može za ministre: dr. Voja Marinkovič- ml-
SEJA FINANČNEGA ODSEKA.
LDU. Belgrad, 19. dec. Finančni odsek narodne skupščine je pretresal zakon o proračunski dvanajstini za mesec januar 1922. Razpravljalo se je tudi vprašanje, kakšna uredba naj se sprejme, da bi se zmanjšalo število uradnikov, ne da bi se kršila socijalna pravičnost Dosežen je sporazum, da je redukcija uradni-štva vsekakor potrebna in da se mora to vprašanje radi važnosti rešit! z največjo opreznostjo. Posebno je treba reducirati nekvalificirano uradništvo. Sprejet je tudi predlog, da se ima člen 6. glasiti tako: »Da bi se moglo urediti vprašanje plač in doklad vsem javnim uslužbencem in nameščencem v kraljevini, bo finančni minister takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, sestavil komisijo, ki bo obstajala iz narodnih poslancev in zastopnikov glavne zveze oziroma drugih uradniških organizacij. Naloga te komisije bo, da v teku enega meseca pripravi vse, kar je po členu 136. in 137. potrebno za revizijo sedanjega uradništva. Ta komisija bo predlagala vladi, katero število in kakega poklica in koliko nameščencev in služabnikov je treba zmanjšati. Vlada bo stavila • uslužbence in služabnike, ako so iz ' novih krajev, na razpoloženje, ako pa so iz starih mej Srbije, v pokoj, ako so za to dobili pravico, ali pa jih odpustila iz službe. Usiužence in služabnike, ki se bodo stavili na razpoloženje, bodo prejemali polovico plače ln doklad. Glede uradnikov v novih krajih, ki so pridobili pravico na pokojnino, se določa, da njihova plača v času, dokler so na razpoloženju, ne more biti manjša, kakor znaša pokojnina onih uradnikov, ki se z istimi službenimi leti v starih mejah Srbije stavijo v pen-zijo po zakonu o uradnikih za kraljevino Srbijo. Na razpoloženju smejo uradniki ostati najdalje 6 mesecev. Finančni minister dr, Kuma-
nlstrstvo za notranje zadeve; div Kosta Koman udi: finančno mini« strstvo; Svetozar Prlbičevlčl ministrstvo prosvete; Živojin Ra« f a ji o vič: ministrstvo za šume lit rude; dr. I. Kr s tel j: ministrstvo za socijalno politiko in dr. Gregor. Žerjav: ministrstvo ver. Samo« stojni vstopijo za vsako ceno v Pa« šičev kabinet In so normirali zopef Iv. Puclja. Ako se sporazum f muslimani doseže, sprejme ministr« stvo za trgovino in Industrijo zopel dr. Mehmed Spaho, ministrstva za narodno zdravstvo pa ostane za« časno nezasedeno in bo za muslima« ne rezervirano.
LDU. Belgrad, 19. dec. Nova vlada še ni sestavljena. Demokrati so imeli sejo, na kateri so določili svoje nove ministre. Istotako so ra« dikalci Izvedli izpremembo pri svo« jih dosedanjih članih kabineta. Ka« binet še ni formiran, ker so musll« mani stavili neke pogoje, ki se pre« tresajo. Misli se, da bo končni spo« razum dosežen tekom jutrišnjega dne.
nudi Je naglašat, da bo ta člen ve« Ijal provizorično, dokler se ne uredi zakon o uradnikih.
ŽELEZNIČARJI PRI MINISTRU.
LDU. Belgrad, 19. dec. Zastop« niki železničarskih organizacij so posetili finančnega ministra povodom predložitve resolucije glede draginjskih doklad in enkratne pripomoči za železničarje. Pojasnilo se jim je, da je njihova stvar v razpra-
vi	in da bo rešena v nekaterih dneh. Zastopniki železničarjev bodo radi tega ostali v Belgradii, da počakajo na rezultat razprave.
TEGOVINSKA POGODBA Z A V-STRIJO.
LDU. Belgrad, 19. dec. Ministr« stvo za trgovino in industrijo je izdelalo zakonski načrt, s katerim se naša trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca junija prihodnje-galeta. Ta zakon se bo predložil za« konodajnetnu odboru v odobrenje.
MADŽARSKI KARLISTI OBTOŽENI.
LDU. Budimpešta, 18. dec. V zadevi oseb, ki so bile zapletene v zadnji karlistični puč, je vložilo državno pravdništvo obtožnico. Državno pravdništvo obtožuje grofa Julija Andrassyja, Štefana Rakow« szkega, grofa Szigrayja, dr. Julija Gratza, posianiškega tajnika Boro-vlccinija, stotnika Lorenca Andreja, Štefana Graya In Avgusta Schnitzerja zločina upora ter označuje budimpeštansko kazensko sodišče kot pristojno. Proti Benitzke-mu obtožba ni vložena, pač pa sl pridržuje državno pravdništvo pravico preiskave.
VIHAR V BERLINU.
LDU. Berlin, 19. dec. Vsled viharnega vremena je razdejanih 188 telefonskih naprav, ki izhajajo iz Berlinu.
JM8®s!®¥ats$ka kreditna feanfea v Llufelufil,
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 25. oktobra 1921 st. 7204/21	potrdilo predložena pravila.
Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K.	Delnice	se	glase	na	prinosca. Del-
niška glavnica se sme s sklepom občnega 'zbora zvišati do 15,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic.
Osnovno glavnico 4,000.000 K oddamo v javno subskripcijo, in sicer
10.000 d@Mc p® 400 K gmmfnaS®.
Ceno za podpisane delnice je pri snbskripeiji takoj v gotovini vplačati.
Delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih:
1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda, r. z. z o. z. v Ljubljani, imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovansko kreditne banke po kurzu 400 K za komad in 40 K za stroške izdaje.
2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskripcijo po kurzu 500 K za komad pristevši po 40 K za	stroške izdaje za vsako delnico.
Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 3 pravil	po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu	zakladu	banke.
Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922.
Prijave sprejemajo:
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg st. 8 in njegovi podružnici v Murski Soboti in Dolnji Lendavi.
Slovenska eskoinptna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku in Slov. Gradcu.
Slovenska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Dolnji Lendavi in v Novem Sadu.
Jadranska banka v Beogradu in njene podružnico v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu,	Dubrovniku,	Ercegnovcm,	Jelši,	Korčuli,	Kotom,
Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru.
Vsak podpisovalee dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu snbskribiralnih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
Subsliribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega
vplačila.
Po dodelitvi delnic se izroče subskribenlom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Dclnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po §-u 11 pravil dalje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas.
Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega,	uradniškega	in	kmetijskega	stanu.	Družba
ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci, uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem Številu odzovojo vabilu na podpisovanje delnic.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1021.
Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarno v Ljubljani; Branko Hlavaty, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani;
Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti;
Ivan Dobraj, hotelir In trgovec v Murebi Soboti;
Josip Benko, hotelir in vele trže c v Murski Soboti; Franc Čeh, trgovec v Murski Soboti;
it'
Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti;
Dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi;
Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Dolnji Lendavi; Adam Bohar, posestnik in mesar v Dolnji Lendavi;
Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi;
Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi;
Franc Bedi?, trgovec v Dolnji Lendavi.
Več krojaških pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.
Na nizie cene!
Na(nižje cene!
©iEik©, n -fte,verSži€©,
z!afr inejSrebraS- ©,©€®8*
in porolRe prstane
kupite najbolje pri m
fraorreS-sa gumijevih isctelkot? w Krani&s
lito m kovano cele vagone kupuje po naj višjih cenah
Centralni nakupoval n »ca starega železa v Ljubicam, Gosposvetska cesta št. 1.
urar m se&far,
C 0 i i e, Gl vni trg st
Popravila dobra in točna Zlomljeno zlato in srebro p!a-j čujem po najvišji ceni
LJUBLJANA
tkanine
Bega zaloga
priporoma
kup najboljših instru-
izvrstnih
mentov
varn po najsolidneisih nizkih cenah.
Č sto domače podjetje!
Mastmi trs 2B
UNC,
Mtiea St 5
TfKO
Muftijana,
Kitšerjeva
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim sr@<£§©t vsem konfortom opremljeno
21* ft. m- P ©PO S Cf K® docela prenovljeno, moderno urejeno, z
V	kavami bodo na razpolago vsi domači in večji inozemski politični, leposlovni in znanstveni listi, kakor tudi revije. Gostom bom ni.dil naj finejšo in najboljšo pijačo, okusna mrzla jedila tor skrbel tudi za najboljšo postrežbo. Igralcem bo na razpolago posebna igialna soba. Iz skiajno zanemarjenih bivših kazinskih lokalov sem skušal ustvariti prvovrstno, vsem modernim zahtevani ustrezajočo kavarno.
Zato se priporočam, da mi bo eenj. občinstvo, kateremu se toplo priporočam, nagradilo ta moj trud z najštevilnejšim posetom.
V Ljubljani, dne 17. decembra 1921,
Fran Krap@i>
Kavarna r.
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
.Odgovorni urednik; Maks Žagar.