Ijaaa, nedelja 10. januarja 1937 JpravnlACm; ijUDJjana, tinatijcva oMca A — Telefon St. 3122, 3123, 3U4, 3125. 3126 Lnaeratn) oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova tli. b — Tel >392, 3192. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Sc u — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ui. st. 2 Telefon SV 190 Račum pn poŠt. CeK. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien 105.241. tJrednlStvo: Ljubljana, Xnafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maxifc~, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Bela kuga v Avstriji strani pa ne gre samo za Inozefflce, ki »o kot prostovoljci v službi enega ali drugega tabora. Francija je pripravljena izvesti najstrožje ukrepe in prepovedati vsak prehod preko španske meje v Španijo, seveda le s pogojem, če tudi Nemčija, Italija, in Rusija zabranijo vsako nadaljnje pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Kar se tiče Nemčije, zavzemata Francija in Anglija enotno stališče, ki ga je Eden objavil v naslednjih treh točkah: 1. Sedaj nj več časa za pogajanja, marveč je treba takoj izvršiti primerne ukrepe. Pogajanja se morajo izvesti takoj in neposredno po diplomatski poti brez prejšnjega sodelovanja odbora za nevmešavanja. 2. V prvi vrsti se mora takoj urediti vprašanje prostovoljcev in ni mogoče prej razpravljati o ostalih problemih nevtralnosti do Španije, dokler ni to vprašanje do kraja razčiščeno. 3. V španskem Maroku nima Nemčija ničesar iskati. »Populaire« piše, da je sedaj načelo o nevmešavanju odvi:no od AJnglije. Načelo, ki mora sedaj zmagati, je ršpanija Špancem!« Minister Gasmier du Pard odpotoval v Alžir Pariz, 'J. januarja, o. Mornariški minister Gasmier du Pard bo odpotoval jutri v Alžir. Njegovo potovanje je v neposredni zvezi s položajem v Maroku in z manevri francoske vojne mornarice v maroških vodah. Pri manevrih bo sodelovala francoska sredozemska mornarica, ojačena z oddelki atlantske mornarice Uradno sporočilo Angliji London, 9. januarja. AA. Uradno poročajo. da je francoska vlada že pred tremi tedni obvestila angleško vlado o delovanju Nemcev v španskem Maroku. Angleška vlada spremlja tamošnje dogodke z največjo pozornostjo. Popoldne je Eden sprejel francoskega poslanika Corbina. Govorila sta o odgovoru nemške in italijanske vlade ter o prodiranju Nemcev v španski Maroko. Anglija ne bo dopustila zasedbe španskega Maroka London, 9. januarja, br. Francoski poslanik v Londonu Corbin je snoči imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Ede-nom in min. predsednikom Baldwinom. Razgovoru je pozneje prisostvoval tudi mornariški minister Hoare. Francoski poslanik je obvestil angleške državnike o prodiranju Nemcev v španski Maroko, o izkrcavanju nemških čet ter o očitnih pripravah za vojaško okupacijo španskega Maroka po Nemcih. Francija se smatra zaradi tega ogrožano, ker bi Nemci mogli s te strani napasti francoski Maroko. Angleška je sicer mnenja, da zasedaj še ne obstoja neposredna nevarnost, kljub temu pa smatra, da je treba temu problemu posvečati največjo pozornost, ker lahko nastanejo hudi zapletljaji. Francoska in angleška vlada bosta odslej v stalnih stikih ter bosta sproti izmenjavali vse informacije o dogodkih v španskem Maroku. če bi prišlo do k»':ega konflikta, bo Anglija v vsakem pogledu podprla Francijo. Dopoldne je Eden povabil odpravnika poslov nemškega poslaništva ter mu v imenu angleške vlade sporočil, da ne glede na francosko-špansko pogodbo Iz I. 1912. in ne glede na določbe versajske mirovne pogodbe Anglija nikdar ne bo dopustila, da bi Nemčija zasedla španski Maroko. Angleški manevri v španskih vodah London, 9. januarja, o- Angleško mornariško ministrstvo je docela nepričakovano odredilo velike manevre angleške sredozemske voine mornarice v zapadnem delu Sredozemskega morja. Prj manevrih bo sodeloval tudi del angleške domače mornarice. V Sredozemsko morje bo odplulo iz angleških luk 6 linijskih ladij, ena matična ladja, tir,i križanke in 18 rušilcev, par dni pozneje pa &e 2 matični ladji in 9 ruštfcev. Vse te ladje se bodo začasno ustavile v euj izmed severnoafriških Ink, najbrže v francoskem Maroku, nato pa bodo ob koncu februarja odplirle v Sredozemsko morie, kjer bodo glavni manevri od>l. do 6. marca. To bodo največji pomorski manevrj angleške mornarice po svetovni vojni. V političnih krogih sodijo, da so ti manevri v zvezi s položajem v Maroku im z ukrepi, ki jih pripravlja angleška vlada glede Španije. Berlin: V Maroku ni nemških čet Berlin, 9. januarja. AA. Zunanji urad DNB -ja je pooblaščen glede na vesti, kj se širijo v tujini o dozdevnem ogražanju španskega Maroka po Nemčiji, izjaviti, da nemških čet ni niti v španiiij niti v 5pans4cem Maraku. Vse podobne vesti, objavljene v britanskem in francoskem tisku, označujejo v berlinskih političnih krogjh kot nove poizkuse vznemirjanja mednarodne javnost; in plod fantazije. Dve novi nemški diviziji izkrcani v Cadizu London, 9. januarja. Po informacijah, ki jiih je zbralo angleško zunanje ministrstvo, sta prispela včeraj v Cadiz dva nemška parnika, ki sta izkrcala dve nemški motorizirani diviziji. Ena je ostala v Sevilli, druga pa je bila takoj odposlana preko Cordobe proti Madridu, da podpre ofenzivo generala Franca. Po prav tako zanesljivih vesteh angleškega zunanjega ministrstva sta dve nemški ladji zadnja dva dni izkrcali v španskem Maroku 1.000 nemških vojakov. ki imajo nalogo urediti začasna taborišča za nadaljnje nemške divizije, ki so že na poti iz Nemčije v Maroko. Nadalje potrjuje angleško zunanje ministrstvo poročila. da stalno prihajajo v južne španske lu-ke. ki so v oblasti generala Franca, transporti italijanskega vojaštva. Zadnja dva dni je bilo izkrcanih v Cadizu in Algecirngu 5.000 Italijanov. Po podatkih, ki jih je zbralo angleško zunanje ministrstvo, je sedaj v Španiji v Frnneovi vojski 52.000 inozemeev. med njimi 40.000 Nemcev in Italijanov. Raz-merje Nemcev in Italijanov je 2:1. Na strani madridske vhde se bori 12.000 inozemeev. med katerimi je 30 odstotkov Italija- Za pogajanja ni več časa ter je predvsem treba urediti vprašanje prostovoljcev v Španiji London, 9. januarja, b. Včeraj popoldne je bila nepričakovano sklicana izredna s*'ja vlade, ki je bila posvečena skoro izključno samo španski aferi. Predmet posvetovanj sta bila v glavnem odgovora italijanske in nemške vlade na francosko-angleško noto o vprašanju prostovoljcev. V Foreign offi-ceu so glede vtisa teh odgovorov še zelo rezervirani in se omejujejo samo na izjavo, da je sedaj podana možnost za nadaljnja pogajanja po diplomatskem potu. Pripominjajo pa, da angleška vlada nikakor ne bo dovolila nadaljnjega zavlačevanja pogajanj in bo zato najbrž že prihodnji teden pod-vzela v Berlinu in Rimu nove korake za hitro rešitev vseh problemov, ki jih postavlja španska državljanska vojna. Stavila bo tudi nove konkretne predloge. Francija in Anglija bosta to akcijo za sporazum še nadalje vodili v svojem imenu in ne morda v imenu londonskega nadzornega odbora, ker so bili vsi njfgovi dosedanji poizkusi v tej smeri brezuspešni. Sedanji položaj za hleva naglo postopanje, tega pa londonski nadzorni odbor ne zmore. Seveda ni s tem rečeno, da bo delo tega odl>ora ukinjeno ali kakorkoli omejeno. Nasprotno, zelo verjetno ie. da se bo nadzorni odboT pečal z nemškim ir. italijanskim odgovorom na francosko-angleško noto že na svoji pri- hodnji seji, ki je napovedana v torek. Angleška in francoska vlada trenutno proučujeta nove načrte s konkretnimi predlogi za praktično izvedbo nevmešavanja v španske zadeve. Pri tem izhajata s stališča: 1. da je od Nemčije predlagani odpoklic v Španiji se že nahajajočih tujih prostovoljcev splošno neizvedljiv, ker je med prostovoljci tudi mnogo emigrantov, ki se v svoje države ne morejo več povrniti: 2. da ni bilo mogoče dos.lej izdelati nobenega načrta, ki bi ustrezal vsem interesivanim državam, da-si so se v načelu vse izrekle za sporazum o nevmešavanju: 3. Foreign offico in Quai d' Orsav posvečata še posebno pozornost razvoju dogodkov v španskem Maroku. d?si smatrata vesti o nemški želii po usHmnju ▼ Centi za pretirane. Tridnevni rok Nemčiji in Italiji i Dunaj, 9. januarja, o. Ofirna AViener Zeitung« poroča iz Pariza. Ha sta Franciia in Anglija sklenili odgovoriti na nemško in italijansko noto glede nevmešavanja v španske zadeve s kratko noto. ki bo vsebovala edino vprašanje; Ali sta Italija jn Semčija pripravljeni brezpogojno ukinit; nadaljnje pošiljale prostovoljcev v Španijo jn do katerega roka. Odgovor bosta zahtevaj v roku treh dni. Alfonz XIII. pri Hitlerju Miinchen, 9. januarja, o. Kancelar liitier je dopoldne sprejel v svoji vili v Berchtes-gadnu bivšega španskega kralja Alfonza XIII. in imel z njim dve uri trajajočo kon ferenco. V političnih krogih mislijo, da sta govorila o možnosti obnove monarhije v Španiji po morebitni zmagi generala Franca, o ka-teri so v Nemčiji trdno prepričani. Nova Horthyjeva potovanja nevarnost izumiranja Avstrije in oso-bito njene prestolnice ne izvira šele iz stanja po svetovni vojni, marveč da je bil avstrijski del Avstrije že v bivši monarhiji glede svojega naravnega prirastka v najslabšem položaju med vsemi avstrijskimi narodi. Toda takrat se to ni poznalo, ker se je v bogate nemške dežele in zlasti na Dunaj neprestano prilival močen, zdrav dotok iz slovanskih pokrajin države. Po vojni je ta priliv nehal, pa se je moralo pokazati upadanje v naraščanju števila prebivalstva, tudi če bi se biološka sila sedanjega avstrijskega prebivalstva samega prav nič ne zmanjšala. Slovanskega pritoka v Avstrijo in na Dunaj ne bo več. Ako se je pri tem res zmanjšala tudi lastna biološka moč avstrijskega prebivalstva in je tudi Avstrija zapadla »beli kugi«, potem je to vsekakor problem, ki upravičeno kliče po vsej pozornosti in skrbi njenih voditeljev. Praga, 9. januarja, b. :Venkov< poroča-iz zanesljivega vira, da bo madžarski regent Horthv v kratkem 6pet odpotoval v tujino. Njegovi obiski bodo uradnega značaja. V programu ie najprej London nato Pariz. Hitler pripravlja nov apel Pariz, 9. januarja, b. Francosko časopisje in nekateri londonski listi poročajo, da pripravlja Hitler ob priliki četrte obletnice svojega režima v Nemčiji dne 30. t. m. nov apel na svet. v katerem bo v glavnem predlagal omejitev svetovnega oboroževanja. Londonski »Daily Tele-graph« doznava, da se bo apel naslanjal na nujno ureditev finančnih in gospodarskih vprašanj ter na splošno razorožitev, ki naj Nemčiji omogoči popolno enakopravnost med narodi. Nemci o nemški not! Nemčija nikakor ne more priznati posebnega mandata Francije in Anglije v španski vojni | prostovoljcev v Španijo samo del španskega problema. Izvajanje prepovedi uvoza orožja in drugega vojnega materiala v Španijo dokazuje, da bi se tudi v tem vprašanju samo z navadnim sporazumom ničesar ne doseglo. Zato je povsem logično in pravilno, da zahteva Nemčija v evo-jem odgovoru ne samo sporazum o ustavitvi nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo, temveč tudi strogo kontrolo, dasi bi tudi to španskega problema še vedno ne rešilo.' Osnova realne politike nevmešavanja v španske zadeve bi bila podana šele tedaj, ako bi se polagoma izločili iz šp;miske državljanske vojne vsi tuji vplivi, kakor so se postopoma razvili m ki se v pretežni meri nanašajo na delo kominterne. Z njenim vmešavanjem je dobil španski problem svojo posebno ostrino, ki se kaže praktično v tem, da se vse ostale sile upirajo internacionalizaciji rdeče Španije. Nemški odgovor kaže pot, po kateri je mogoče te cilje politike pravega nevmešavanja v španske zadeve zares doseči. Berlin, 9. januarja, b. Kakor je bilo pričakovati, poudarjajo nemški listi v svojih komentarjih k nemškemu odgovoru na framcosiko-angleško noto, da nemška vlada ni mogla drugače odgovoriti. Opaža se nadalje poudarek na tezi, da Nemčija nikakor ne more priznati nekakšnega mandata Francije in Anglije v španski zadevi. Značilen je zlasti komentar nacističnega organa »Volkischer Beobachter«, ki kritizira Edenovo postopanje med drugim z na lednjimi besedami: »Posebno komično, da ne rabimo drugega izraza, pa mora vplivaiti, ako si Anthony Eden prisvaja vlogo nekakšnega »ekspresnega angelja miru«, ko smatra za potrebno, da po prvi noti urgira rešitev še v drugič. Ako misli Eden, da lahko postavlja Nemčiji glede Španije termine, se zelo moti v pravilnem poznavanju razmer. V ostalem opozarja berlinsko časopisje na čedalje večjo vznemirjenost Foreign officea v poslednjih dneh. Pozornost je zbudil zlasti napol uradni komentar nemške dtplomatok o-politične koreapodence, ki smatra, da tvori vprašanje pošiljanja Hekordno oboroževanje Zedinjenlh držav V proračunu za leto 1937*38 so postavke za gradnjo 20 novih vojnih ladij, 400 hidroavionov ln 530 letal Washington, 9. januarja, b. Predsednik Koosevelt je predložil kongresu proračun za finančno leto 1937/38, ki ee konča 30. junija 1938. Pozornost je zbudil njegov predlog, nai bj se v tem letu zgradili dve nov; vojni ladji, in sicer dva naddrednota, katerih stroški so preračunani nad 100 milijonov dolarjev. V svoji poslanici predlaga nadalje Roosevelt, naj se skupni stroški za mornarico zvišajo v novem proračunskem letu na 578 milijonov in stroški za armado na 393 milijonov dolarjev, kar prestavlja rekordne oborožitvene postavke v ameriškem proračunu. Skupni izdatki novega proračuna so preračunani na t>158 milijonov dolarjev. Proračun vojake jn mornarice je skupno zvišan za 27 milijonov dolarjev. Dosegel ie sedaj re- kordno številko 991,600.000 dolarjev. Povišanje vojaških postavk gre na račun zvišanja vojaških kontingentov jn nadomestitve starih ladij ameriške mornarice z novimi. Razen navedenih dveh veliikjh bojnih ladij po 35.000 ton je določena gradnja 4{)0 novih hidroavionov in okoli 530 novih letal za armado. Armada se bo zvišala od dosedanjih 18.000 na skupno 165000 mož. V načrtu je tudi gradnja 12 novih rušjlcev ter 6 pomor-nic, kar pa predstavlja samo začasni program. Amerlika mora čimprej doseči v pogodbah priznani maksimum svojih pomorskih sil. Pozneje pridejo na vrsto še naslednje ladje: več nosilcev letal, ena težja in tri lahke križarke, 20 rušilcev, 4 podmornice in nekaj manjših ladij. Važni sklepi rimske vlade Starace državni podtajnik — Zakon o varstvu italijanske rase — Svetovna razstava v Rimu 1.194* Rim, 9. januarja, o. Pod Mussoiinijevim predsedstvom je bila dopoldne v palači Vi-minale seja vlade, ki so ji prisostvovali vsi ministri, državni podtajniki in generalni tajnik fašistične stranke. Seja je trajala dve uri in so razpravljali o raznih zakonih. Na Mussolinijev predlog je bilo sklenjeno, da se podeli tajniku fašistične •tranke Staraceu naslov in pravica mini-•tra-državnega pod tajnika. S poselBBo uredbo so vse fašistične organizacije oproščene plačevanja pristojbin za radio. Sprejet je bil tudi zakon, ki določa glavne smernice za vodstvo vojne in za. politiko nevtralnosti. Na predlog zunanjega ministra je bilo sklenjeno, da se bodo sprejemali v diplomatsko in konzularno službo predvsem diplomirani juri-tl, ki so sodelovali v abesiuski vojni. Na predlog ministra za kolonije je bil sprejet zakon o varstvu italijanske rase, ki prepoveduje italijanskim državljanom sklepanje zakonov z domačini v italijanskih kolonijah. Vsi številni koruzni zakoni v Abesiniji se morajo takoj ukiniti. Nadalje je bilo sklenjeno, da sc pričenši z 1938. priredi v Napoliju vsaka tri leta razstava italijanskih kolonij, ki naj pokaže razvoj italijanskih kolonijskih poseiti. Končno so bili sprejeti :iklepi o priprav za veliko svetovno razstavo v Rimu 1. 1941. Za to razstavo bodo zgradili posebno podzemeljsko železnico od glavnega kolodvora v Rimu do kolodvora v Ostiji pri Rimu, kjer bo glavni razstavni prostor. Zgrajena bo tudi posebna električna že-leliica, ki bo,izpeljana delno pod zemljo, delno pa v zraku. Rimski glavni kolodvor bo tako povečan, da bo mogoče v;ak dan od premeti do 500 vlakov in najmanj 200.000 potnikov. Ministrski svet je naposled odobril proračun za 1. 1937/38. Proračun izkazuje 23.7 milijarde izdatkov in 20.5 milijarde dohodkov, tako da znaša primanjkljaj 3.5 milijarde lir. Zvišanje izdatkov so povzročili predvsem organizacija ozemja v vzhodni Afriki, reorganizacija vojaških si, mornarice In plovbe na rekah, zvišanja dohodkov državnih nameščencev in fondov za zaščito mater in otrok ter reorgan:za-cija pomorske službe. Zahvala kraljevskega doma Beograd, 9. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija jc dobila na svoj rojstni dan čestitke, ki izražajo miroljubne želje za dolgo življenje in srečo Nj. Vel. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel kralja čast izreči zahvalo vsem, ki so poslali čestitke, in onim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Beograd, 9. januarja. AA. Za praznik Kristusovega rojstva in novega leta so dobili Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik in kraljevski dom čestitke od ustanov in zasebnikov iz države in iz tujine. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast izreči zahvalo ustanovam in posameznikom za poslane čestitke in vsem tistim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knji- ge. Božič na dvoru Beograd, 9. januarja. AA. Na prvi božični dan je bila ob 10.30 v dvornem hramu na Dedinju služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. kraljevič Andrej, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga ter kneževiča Aleksander in Nikola. Navzoče so bile tudi dvorne dame, civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Po končani službi božji so navzoči čestitali Nj. VeL kralju in članom kraljevskega doma božične praznike. Danes na tretji božični dan je bila zaradi rojstnega dne Nj- Vel. kraljice Marija služba božja v dvornem hramu na Dedinju. Služba božja se je začela ob 10.30. Navzoči so bili NJ. Vel. kralj, kraljevič Andrej, Nj. Vis. knez namestnik, kneginja Olga ter kneževiča Aleksander in Niikola. Prisostvovali so ji tudi dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Gospodarska stiska Nemčije Berlin, 9. januarja br. Vodja gospodarske štiriletke v Nemčiji Goring je izdal nova navodila za štednjo. Med drugim je odredil, da morajo nemški listi zaradi pomanjkanja rotacijskega papirja v mesecu januarju zmanjšati svoj obseg ca 10, v mesecu februarju pa za nadaljnjih 20 odstotkov. Nemčija mora papir uvažati iz Švedske. Ker ji primanjkuje deviz, hoče štedi-ti tudi na tej strani. Obenem je bil ustanovljen poseben urad za zbiranje papirnih odpadkov. Vsake vrste papirni odpadki, stari časopisi, ovojni papir itd. se mora oddati tej ustanovi, ki ima svoje podružnice v vseh večjih mestih drugod pa morajo odpadke zbirati občine in jih pošiljati glavnemu zavodu za uporabo odpadkov, kjer jih predelajo in oddajajo papirnim tovarnam. Prav tako je odrejeno zbiranje vsake vrste živalskih odpadkov, ki se prav tako uporabljajo. Med drugup je strogo odrejena oddaja kavnega usedka, iz katerega pridelujejo olje. Petrolejski vod v plamenih London, 9. januarja, br. Dopoldne je nasta] v Haifi nevaren požar. Vnel se je pet rolo j-ekj vod iz Iraka ob izlivu v velikanske tanke. Ogenj se ie z bliskovito naglico razširil in zajel tri velikanske tanke, v katerih je več milijonov hektolitrov nafte odnosno petroleja. Primanjkujejo priprave za gašenje tako velikanskega požara. Najbrže bodo morali v oddaljenosti več kilometrov prekiniti vod. Na stotisoče hektolitrov nafte bo šlo na ta način v izgubo. Doslej tudi še niso mogli ugotoviti, alj je ogenj nastal slučajno ali pa gre za zlonameren požig. Beležke škofovska konferenca v Zagrebu Katoliški škofi iz Jugoslavije, ki so se zbrali v Zagrebu na posvetovanje, so včeraj nadaljevali razprave. Zagrebški listi posvečajo konferenci veliko pozornost in podčrtavajo, da je to po treh letih prva plenarna konferenca, kar že samo dovolj jasno govori o njenem velikem pomenu. ;;Hrvatski dnevnik« še pristavlja: »škofovska konferenca je posebne važnosti ravno sedaj, saj se je sestala neposredno po posvetovanju predstavnikov pravoslavne cerkve. Kolikor je mogoče doznati, bo konferenca poleg sedaj najaktualnejše zadeve katoliške cerkve v Jugoslaviji razpravljala tudi o vprašanjih Katoliške akcije, zlasti v zvezi z raznimi mladinskimi katoliškimi organizacijami v zagrebški nadškofiji.« Patriarh Varaava o verski strpnosti Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja pismo patriarha Varnave, naslovljeno na pravoslavne vernike v Bosni in Hercegovini. V pismu pravi patriarh, da morajo voditi predstavnike vseh ver v Jugoslaviji predvsem interesi našega skupnega življenja in naše skupne domovine. »Zaradi tega sem prepričan, da ni med nami niti enega sina naše domovine, ki se ne bi odločno postavil v bran proti vsemu, kar bi ogrožalo našo narodno in državno suvereniteto in naše skupne napore za izgraditev notranjega miru in reda. V današnjih težkih časih nam je skupno in složno sodelovanje, prežeto medsebojne ljubezni in bratstva, še prav posebno potrebno.« Hrvati in prečanski Srbi Vilderjeva »Nova riječ« objavlja božično čestitko dr. Mačka pravoslavnim Srbom, v kateri pravi dr. Maček, da je bila Kmetsko demokratska koalicija osnovana v znamenju miru in sprave med Hrvati in Srbi, ter nadaljuje: »Potrebno je bilo zavesti mir med hrvatskim in srbskim narodom v hrvatskih in prečanskih krajih, kjer žive Hrvati in Srbi pomešani med seboj ne samo po vaseh, nego hiša poleg hiše, dimnik poleg dimnika, njiva poleg njive, vrt pri vrtu, grob pri grobu. Predvsem je bil potreben mir, ker Je bilo samo tako mogoče pravilno presojati vse, kar se je dogajalo. Tako so poleg Hrvatov, ki so se borili za svoje kmetske in narodne interese v duhu pravice, svobode in človečanstva, spoznali tudi Srbi v teh krajih, da so usodno povezani s Hrvati. Na ta način so nastali v mnogih krajih med Hrvati in Srbi pravi bratski odnošaji. Kjer pa do tega ni prišlo, se bo to skoraj zgodilo, ko se prepričajo eni, kakor drugi, da se bori KDK za svobodo, pravico in človečanstvo. V tem duhu se je borila KDK zadnjih deset let to bo v njegovem znamenju tudi zmagala.« Ubogi „Obzor" Zagrebška starina ^Obzor« se Je zopet enkrat spravil nad JNS. Revežu to ni zameriti, kajti kogarkoli drugega si privošči, pa je že navzkriž s tem ali onim svojim gospodarjem ali protektorjem. Ce pa udriha po JNS, se mu ni treba bati zamere. To pot si je vzel za povod odgovor senatorja Banjanina na pobožne želje, ki jim je dal duška »Obzor«, češ do so »Jutrovi« članki o nujni potrebi čim večje decentralizacije nekako oddvojeno mišljenje m da vodstvo JNS z njimi ne soglaša. Mi smo glavne odstavke iz odgovora g. Banjanina prinesli tudi v »Jutru* m z njimi prepričali še morebiti v dvomu se nahajajoče čitatelje, da je naše stališče glede notranje ureditve države v popolnem skladu s stališčem vodstva JNS. »Obzoru« pa seveda ugotovitve senatorja Banjanina niso bile všeč, saj so mu vzele glavne argumente, s katerimi se je zaganjal v jugo-siovenske nacionaliste. Ni pa se potrudil do kakega stvarnega odgovora, raje je malo počakal, da bi ljudje pozabili, sedaj pa je zopet začel vrteti svojo staro lajno in vnovič zatrjuje, da je stališče vodstva JNS povsem drugačno od pisanja »Jutra«. Mi ga pri tej njegovi trdoglavo.sU ne bomo motili, ker spoštujemo njegovo visoko starost 77 let. Akcija za posebno pomorsko ministrstvo Pomorske zadeve spadajo danes pod celo vrsto ministrstev. Največ imajo z njim opravka ministrstva trgovine in industrije, prometa ter pošte in telegrafa. Zaradi tega je pri nas reševanje vseh pomorskih zadev zelo komplicirano in dolgotrajno. Jadranska straža si je sedaj stavila nalogo-pričeti z akcijo, da dobimo posebno ministrstvo za pomorstvo. Dala je izdelati tudi že načrt uredbe o ustanovitvi novega ministrstva. O načrtu bodo razpravljali na prihodnji seji izvršnega odbora Jadranske straže in ga nato predložili vladi. Prepovedana predavanja »Delavska politika« poroča, da je sresko načelstvo v Laškem prepovedalo, za 7. t. m. v Trbovljah napovedano predavanje o Španiji. Prav tako je prepovedalo v Litiji napovedano predavanje o gospodarstvu v Zapadni Evrop', ki bi ga moral imeti dr. Dragotin Lončar v Zagorju ob Savi. Srečna Zenica O posledicah velikega razširjenja državne železarne v Zenici piše »Hrvatski dnevnik« med drugim: »Vsak dan so prihajali novi delavci iz drugih krajev, tako da je Zenica naenkrat oživela. Stari prebivalci so si zaradi tega lepo opomogli, ker so lahko oddajali vse prostore, ki so jih imeli. Stavbna delavnost v Zenici je bila v preteklem letu tako velika, kakor poprej več let skupaj ne, saj se je zgradilo preko 70 novih hiš... Zenica je sedaj zelo živahna. Preko 40 gostiln in kavarn je napolnjenih dan za dnevom, večer za večerom. Od vseh strani se čujeta godba in pesem, kar tudi nI čudno, saj se v Zenici potroši sedaj preko Iva miliiona dinarjev več ni mesec kakor ooprei. Neprestano se naseljujejo novi trgovci in gostilničarji. Zeniški bogataši nameravajo svoje mrtve kapitale investirati v gradnjo novega velikega hotela ...« Točno olačuf »Jutru« naročnine i Varuj svojcem zavarovalnino Avstrija In Jugoslavija Avstrijski zvezni kancelar o sodelovanju v Podunavju in odnošajih Avstrije do naše države Beograd, 9. januarja, p. Današnja, »Pravda« je objavila izjavo avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga o problemih, pred katerimi se nahaja avstrijska republika, in o njenih odnošajih napram sosednim državam. Izjavil je med drugim: Naloga, ki se letos ne postavlja samo Avstriji, temveč vsem ostalim državam, zlasti v Podunavju, je v prvi vrsti ponovno oživljejije gospodarstva. Nobena država ne more storiti toga sama zase, temveč so potrebni skupni napori in volja za sodelovanje. Ojačenje in poglobitev gospodarskega prometa med posameznimi državami bosta napravila ugodnejšo tudi politično atmosfero ter s tem doprinesla k ohranitvi in zagotovitvi evropskega miru. Evropsko olv zorje zakrivajo neprestano težki viharni oblaki in le aktivna volja za mir ter aktivna mirovna politika jih moreta razgnati ter jih bosta razgnala. Naše prizadevanje je slej ko prej usmer- jeno tako, da bi z vsemi svojimi sosedi živeli v dobrem prijateljstvu in da bi z njimi sodelovali gospodarsko in kulturno. Treba jc storiti vse, da se v naši okolici poglobi sodelovanje. Zato nam povzroča veliko zadovoljstvo, ker se v Jugoslaviji, kaže večje razumevanje za našo politiko, kajti s tem se ustvarja atmosfera zaupanja, v kateri hi se mogla urediti vprašanja, ki bi se drugače ne mogla obvladati. Naše prijateljske zveze z Italijo in Madžarsko nimajo izključnega značaja, kakor tudi ne naša pogodba z Nemčijo, ter ustrezajo samo splošnim potrebam miru ter gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju. Zato predstavljajo uporabno in sposobno podlago za poglobitev naših odnošajev z ostalimi državami. Mislim, da nc govorim samo v interesu Avstrije, če v početku novega leta izražam upanje, da se bo v prihodnjih mesecih pokazal lepši napredek v tej smeri. Centrala za transfuzijo krvi v Beogradu Beograd, 9. januarja. AA. Odkar so mnogoštevilni poskusi v preteklosti omogočili postaviti na zanesljivo osnovo možnost transfuzije krvi s človeka na človeka, je transfuzija postala važno sredstvo za zdravljenje vseh mogočih akutnih in kroničnih bolezni, celo v takšnih primerih, ki so poprej veljali za brezupne. Za transfuzijo krvi so sc ponujaii ljudje človcčan-skih čustev, ki so to storili iz človekoljubnih nagibov; bili so člani raznih slojev prebivalstva. Nikoli pa jih ni bilo dovolj, kar je pogosto pomenilo katastrofo za bolnika. V današnji dobi nezaposlenosti pa so se mnogi med prepotrebnimi zatekli k transfuziji krvi kot edinemu poklicu. Na vsem svetu so se bolnišnicam začeli prijavljati poklicni dajalci krvi iz vrst zdravih ljudi, sposobnih, da prenesejo nekaj puščanja krvi, za kar dobijo posebno nagrado. Ker je postala transfuzija krvi dokaj pogost način zdravljenja, zlasti v kirurgiji, so se v vseh državah ustanovila središča za transfuzijo krvi, središča, katerih naloge so mnogostrar skc. Potreba po takšnem središču sc je p< kazala tudi v naši državi. In tako sc je po zaslugi upravnika splošne državne bolnišnice in ravnatelja centralnega higienskega zavoda s popolnim razumevanjem in pomočjo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ustanovil odsek za transfuzijo krvi pri splošni državni bolnišnici v Beogradu. Ta trenutek jc to prvi odsek te vrste na Balkanu. Odsek za transfuzijo krvi se je ustanovil pred 4 me-scci, njegova popolna ureditev pa sc je končala te dni. Izdelan je tudi pravilnik, ki ga je odobril minister za socialno politiko in narodno zdravje. Že v začetku je odsek za transfuzijo krvi pazil pri izbiri podeljevalcev krvi in je vestno pregledal njihove sposobnosti. Kot edina zaščita podeljevalcev krvi se jim jc po vestnem in vsestranskem zdravniškem pregledu izdala legitimacija z zdravstvenimi podatki. Tako opremljenih podeljevalcev krvi je kmalu bilo več ko 100. Takrat se je začelo njihovo organiziranje. Danes sc v določenem številu in po časovnem redu najemajo »dežurni« podeljevalci krvi. Razdeljeni so v dve skupini, v zunanje dežurne in notranje dežurne. Prvih je 15. drugih 5. Tako imajc bolniki v nujnih primerih podnevi in ponoči žc pripravljenega krvodajalca. Oboj: dobivajo /a dežurstva hrano trikrat na dan. Zunanji dežurni se preživljajo v duševni bolnišnici, notranji dežurni imajo pa v splošni bolnišnici jo posebno barako s posteljami, razsvc*^-vo, kurjavo in hrano, potrebno za krepitev organizma. Kadar nastane potreba po katerem izmed njih, pa pokličejo, in po izvršeni transfuziji zapiše zdravnik v njegovo legitimacijo poleg drugih podatkov tudi količino puščane krvi, dajalec dobi pa še nadalje hrano v bolnišnici in sicer 21 dni. Pri nas jc uvedba prehrane dajalca krvi po transfuziji edina te vrste na svetu. Njen namen je dvojen: dn se dajalccni krvi /a-jamči dobra in brezplačna hrana, ki jih hitro zopet popolnoma okrepi, in da denar, ki ga dobe od splošne državne bolnišnice za transfuzijo, lahko pošljejo svoj- družini, kar tudi redno store. Vpoštcvati jc treba-da so dajalci krvi po večini nezaposleni dc-lavci, ki so si tako ustvarili nov poklic, in do neke mere zagotovili obstoj svoji družini. Nagrado za puščane kri izplača dajalcu splošna bolnišnica, in siccr za kri za siromašne bolnike po 500 Din do 500 kub. cm (0.5 1) krvi in za vsak nadaljnji kubik po 1 Din več. Količina puščane krvi se giblje v mejah največ do 600 kub. centimetrov, če jc pa bolniku treba še več, pokličejo še drugega dajalca. Bolniki, ki leže doma, plačajo splošni državni bolnišnici po svoji davčni odmeri; to je urejeno s posebnim pravilnikom. Od tega zneska sc plača dajalcu krvi denarna nagrada po lestvici, določeni po posebnem pravilniku, morebitni prebitek se pa naloži v sklad, ki služi za podporo dajalccm, če pridejo v hudo stisko ali zbole. Pogosto se pripeti, da premožnejši bolniki iz lastnega nagiba povečajo nagrado svojemu krvodajalcu, pa tudi drugi zasebniki in ustanove pošiljajo prostovoljne prispevke in tako podpirajo prospeh tolikanj važne ustanove. Česa vsega je kriv nacionalizem Odkar so se pri »Slovencu« tako zelo specializirali na Španijo, so v marsičem spremenili svoje mnenje. Pri podrobnem študiju španskih razmer so očividno prišli do neprijetne sodbe, da se za španskim nacionalizmom v veliki meri krijejo čisto drugi interesi. Sedaj pa bi po tem kopitu radi merili tudi jugoslovenski nacionalizem. V včerajšnji številki kritizira »Slovenec« hlastanje dela našega ženstva po tujih modah. Pravi, da so slovenske žene in dekleta med abesinsko vojno nosile fašistične čepice, v zadnjem času pa tirolske klobučke in obleko, ki spominja na tirolsko nošo, ker je to baje tam zunaj sedaj v modi. Daleč smo od tega, da bi odobravali ali podpirali nesmiselno posnemanj« vseh modnih novosti in norosti, ki si jih izmislijo kje v svetu. Ponovno smo se že tudi v * Jutru« oglasili proti temu. Tako bi tudi proti »Slovenčevi« kritiki ničesar ne imeli, ako bi bila resna in iskrena. Toda kakor iz vsake stvari, pa še tako lepe m sveU. bi radi pri ...Slovencu« tudi iz te zadeve kovali politični kapital, pa bi jo radi naslikali tako, kakor da so jc zopet krivi samo ti nesrečni nacionalisti. Ako je »Slovenec« doživel notranje razočaranje pri svojem študiju španskega, nacionalizma, naj vendar ne meče v isti koš tudi »naših domačih nacionalistov«, kakor sc on izraža. Sicer pa mu prijateljsko predlagamo, da naredimo statistiko onih dam. o katerih trdi Slovenec«, da sn s neslovensko^ oblačijo. Videli bomo, da jih je sorazmerno najbrž več iz .vSlovenče-vega'/, kakor pa iz nacionalnega tabora. /Slovenec« dalje pravi, da ve za »družine., kjer so nekateri sinovi navdušeni na-rodnjakarji, njihovi bratje pa zagrizeni »nemškutarji«. Tudi v tem pogledu bi nam bila dobrodošla statistika, saj bi ravno tako pokazala, da je med nacionalisti mnogo manj primerov, kakor pa v on^.ni krogu, ki je še nedavno proglašal slovenstvo za svoj monopol. 2enSko policijo dobimo Beograd, 9. januarja, o. Notranje ministr-etvo namerava ustanoviti posebno žensko j>o-iljciio. Ženski policijski oddelkj bodo dodeljeni po1jcij6ki upravj v Beogradu ter vsem policijskim upravam na sedežih banovin. Ženska policija se bo bavija v prvi vrst, s pobijanjem prostitucije in z zaščito mladine. Odlikovanje Beograd, 9. Januarja, p. »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim Je na predlog vojnega ministra odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge Ivan Perko iz Ci-ringe v mariborskem srezu. Žrtve požrtvovalnosti Beograd, 9. januarja, p. Kakor je bilo že javljeno, je na prvi pravoslavni božični dan izbruhnil v Beogradu vllk požar, ki je uničil tvornico pohištva »Velika Srbija« v Oblakovi ulici. Povzročena škoda je ogromna. Pri gašenju požara je bilo poškodovanih 10 gasilcev, Izmed katerih je eden v pretekli noči umrl, d očim za dva še vedno m gotovo, ali bosta ostala živa. Danes so umrlega gasilca Milka Veljkovi-ča slovesno pokopali. Velik uspeh dirigenta Matačiča v Berlinu Berlin, 8 januarja. AA. Snoči je Lovro Matačjč dirigiral berlinsko filharmonijo. Koncert ie dosegel velik uspeh. Dirigentu je med drugim čestital Furtwengler. Navzoče ie bilo odlično berlinsko občinstvo med drugim- tudi odpravnik poslov jugosloven-skega poslaništva Djordjevič z osebjem poslaništva. Imenovanja v poštni službi Beograd 9. januarja. AA. V pošlui službi so imenovani; za jnspekloria 5. skupine Franc Javor, kontrolor <5. skupine prj poš;i Ljubljanj I-. za višjega kontrolorja 6. skupine Ivan Stihij, Josip Schager m Josip FV ljpič, kontrolorji 7. skupine pri pošti Ljubljana H, za kontrolorja 7. skupine Nuša Lavrjč pri pošti Ljubljana I in Dragca Kurait pri pošti Liubliana II, za uradnika 8. skupin^ Feliks Franci (Ljubljana I.), Marija Sedla: (Split I.). za prometnika S. skupine Matko Kuclej- (Ljubljana II.), Ludvik Parkelj (Ljubljana I.), za pomožne uradnike 9. skupine Emerik Aplenc jn Valerijan Osipovič (Ljubljana I.), za pomožnega tehničnega uradni ka 9. skupine Izidor Horvat pri mestni prt. sekciji v Ljubljani, za pomožnega manipu-lanta 9. skupine Slavko Magdič v Ogulinu-Maks Jereb (Ljubl'ana II.), za pomožnega tehničnega manipulanta 10. skupine Josip Sentoč-nik prj 5. tU. sekcija v Mariboru- Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno snegom sredi države jn v južnih in vzhodnih kraijh v Podunavju delno oblačno, na pri-morju in v Sloveniji jasno. Temperatura je precej padla po vsej državj. Minimalna temperatura Kalinovik —7. maksimalna Oni i šal: j 12 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Mrzlo vreme, po večini oblačno, zlasti v vzhodni p°io vicj, dočjrn bo v zapadni polovici dokaj jasno. V vzhodnih in iužnih krajih sneg. Zagrebška. Brez bistvene izpremembe. Dunajska: Izpremenljivo vreme, v alpskih dolinah zjutraj zelo mrzlo, na gorah se bo temperatura dvignila. Maši krati in Ifndje Starešina Josip Turk se poslavlja od slovenskega gasilstva Nedavno je bila, kakor smo že takrat poročali, razrešena celotna uprava gasilske zajednice za dravsko banovino z edino izjemo starešine Josipa Turka, ki je še ostal na svojem mestu. Tik pred Božičem pa je bil razrešen tudi on. Ko je te dni izročil svoje posle, nam je poslal naslednje poslovilne besede slovenskim gasilcem: Razrešitvi. zajedničine uprave v začetku novembra l. l. je naravno sledila tudi moja 21. decembra. Moral sem se umakniti na višje povelje po več ko štiridesetletnem delovanju, ker sem dosledno odklanjal biti starešina brez dolžnosti in pravic le na papirju. Ta viteška organizacija mi je bila poleg sokolstva v življenju najvišji ideal; njej sem posvečal vso svojo lju bežen in življenjske sile, da bi jo po vedel do vedno višjega razmaha, po polnosti in udarnosti o cilju njene vzvišene naloge, ki jo izpolnjuje v blaginjo svojemu bližnjiku ob vsaki sili in nesreči. V teku desetletij je naša gasilska armada iz majhnih početkov narasla do mogočne višine preko 30.000 rednih članov in tako predstavlja v naši Jugoslaviji dobro polovico vsega članstva. Ob slovesu se iskreno zahvaljujem svojim dragim tovarišem za dolgoletno sodelovanje kakor tudi za neomajno zaupanje in bratsko ljubezen, katere sem bil deležen v obilni meri ves čas svojega delovanja na tem položaju. Hkratu pa želim našemu slovenskemu gasilstvu vedno večji in lepši razmah k čim višji popolnosti, v bratski slogi in ljubavi, da doseže vse one visoke smotre, katere mu je začrtal s svojim organizačnim zakonom naš nepozabni blagopokojni Viteški kralj Aleksander 1. Uedinitelj. Pomozi Bog! S tovariškimi pozdravi Josip Turk bivši starešina zajednice. Odhod načelnika Josipa Breznika Kakor je našim čitateljem že znano, je bil načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Josip Breznik razrešen svojega položaja in obenem imenovan za direktorja nove državne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Za načelnika prosvetnega oddelka je bil postavljen g. dr. Lovro Sušnik, doslej profesor francoščine in nemščine na H. realni gimnaziji v Ljubljani. Ta teden je g. Breznik izročil posle načelnika prosvetnega oddelka svojemu nasledniku in nato prevzel direktorske posle na državni ženski gimnaziji o-d dosedanje začasne vršilke gc. prof. dr. Piskernikove. Načelnik prosvetnega oddelka je bil g. Josip Breznik nad tri leta, ker je prišel na 1a odgovorni položaj v oktobru 1. 1933. Že poprej je bil po svojem šolskem in izven-šoJskem delu na glasu odličnega pedagoga in i/zbornega organizatorja, obenem velikega ljubitelja mladine. Tri leta pozitivnega in uspešnega dela za naše šolstvo, ki ga je opravil kot prosvetni šef za Slovenijo, so njegov sloves še bolj utrdila. Bil je veilno objektiven in korekten, pa si je priboril vsestransko zaupanje ne le učiteljstva. marveč tudi širše javnosti, ki se zanima za razvoj našega šolstva. Ne bomo podrobno naštevali njegovega (lcla. saj jc novi g. direktor v najlepši moški dobi, tako da bo za povzdigo naše pro-svete tudi še v bodoče mnogo storil. Opozorimo naj le na dve važni stvari, ki se nam zdita posebno važni. Njegovemu prizadevanju, iti več ko 150 del. Jakčeva delavnost pa jc tolikšna, da bi mogel v večjem razstavnem prostoru prikazati še več svojega dela. kajtig on je od redkih, ki ne čakajo miloščine mecena ali oblasti. Ves v zavesti svojega znanja in sposobnosti hodi in se razgleduje po širokem svetu, izobrazuje svoj okus ter izpopolnjuje svoje znanje z opazovanjem narave, s študijem krajine in njenih večnih sprememb. Nenehoma v delu ga je pot za umetnostjo zanesla doslej skoro že na vse kontinente. Kratko pred otvoritvijo te razstave se je vrnil iz Norveške, koder jc prepotoval njene najsevernejše kraje. Ta hoja po svetu Jakcu nikakor ni zgolj v zabavo. Vsakemu umetniku, najsi ustvarja glasbeno, literarno ali likovno je od časa do časa potreben pogled v svet skozi večje okno; razgledi, ki sicer niso samisebi namen, pač pa človeka vselej prekvasijo, ga založe z novimi idejami, mu vlijejo novih moči za delo in ga predvsem usposobijo za resnič-nejši in odkritejši odnos do lastnega dela. Prav zato je brez dvoma, da vse te podobe s severa Evrope niso bile poglavitno, kar je prinesel Jakac domov s svojega poslednjega potovanja. Res so čudovita nastroje-nja severnih belih noči in temačnih dni, pravljični so ti fjordi, zemlja tisočerih jezer, zalivov, gozdov, slikovita so naselja ob bregovih severnih morij, ti mogočni peneči se slapovi in svetlolasi ljudje, ki jih ta pravljični svet redi: vse je Jakac naslikal z dovršeno spretnostjo, bravurozno in resno, včasi z občudovanja vredno pedant-nostjo perfektnega risarja, drugič z impresivnim občutjem slikarja. Na pogled so nam številne risbe, ki nazorno pripovedu- po svetu, občuduje posebnosti tujega sveta, dobroto tujih ljudi, pa sc nenadno domisli, da je nekod daleč še nekaj lepšega in boljšega: to jc svet, iz katerega je zrasel, tam je mati, ki ga je rodila. Tak je Jakac. Gre v Afriko, hodi po Ameriki, okrog Severnega rta, z barko plove ob fjor-dih pa se vsikdar znova in znova vrača v jejo o njegovi poti, ilustrirajo doživljaje in predstavljajo ljudi, s katerimi se je srečal. Lepa je ta žetev z norveškega potovanja, mnogo teh risb in pastelov je že dobilo nove lastnike. Vse lepše pa je znova potrjeno prepričanje, ki ga je Jakac prinesel nazaj: da je ni lepše krajine na svetu, kakor je naša Dolenjska, vsa prelivajoča se iz griča v grič, mehko valovita, nežna in toneča v slikovitih barvah, kakor to more biti le slovenska krajina. Človek hodi Božidar Jakac: Novo mesto (olje) romantični svet skrivnostne Krke, v svoje rodno Novo mesto in k svoji materi, prepričan, da se je vrnil v najlepši košček zemlje, kar jih svet premore. Tako je res in prav! Božidar Jakac je izšel iz praške Bromse-jeve šole brez vsake škode za svoj talent, kajti tega znanja, ki ga obvlada danes, ni pridobil v njegovi šoli. Kaj hitro se je otre-sel njegovega precej maniviranega ekspresionizma, ki je bil pred dobrimi petnajsti- Zobje bodo zadobilf takoj nov blede in naravno belino« Veda je dokazala, da povzročajo grde madeže in pokvarjene zobe mikrobi v ustih. Ako hočete takoj uničiti vse nevarne mikrobe, čistite svoje zobe z antiseptično KOLYNOS pasto za zobe. Po vsakem čiSčenju boste opazili izboljšanje. Zobje dobe naglo naraven blesk in belino, ki dajejo vašemu nasmehu novo dražest. Namažite malo KOLYNOSA na suho sčetko in iznenadeni boste in očarani nad rezultatom. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Policija je vendar vlovila bandita Ivana Skapina Dramatičen lov dolgo zasledovanega zločinca Ljubljana, 9. januarja. Organi kriminalnega oddelka naše policije so imeli snoči redko srečo, da jim je padel v roke eden najbolj drznih in najbolj nevarnih vlomilcev, kar jih pozna naša kri-minalua kronika po vojni, Sredi Ljubljanskega polja, v severovzhodni smeri od mesta, so v zasedi pričakali 34-Ietaega Ivana Skapina iz Vipave, voditelja dobro organizirane in izredno delavne tolpe, ki ima na vesti vse večje vlome, kar jih je bilo v Ljubljani in okolici izvršenih v teku zadnjih let. Po kratki borbi so ga aretirali, potem ko ga je eden izmed policijskih organov s strelom iz revolverja ranil v desno nogo. „ Skapin je spet tu!" ... Pred nekaj dnevi je policija doznala od svojih zaupnih informatorjev, da se je v mestu pojavil Skapin, ki ga naše okrožno sodišče že dve leti išče s tiralico, da se pomeni z njim zaradi dveh velikih vlomov v Ljubljani in na Vrhniki, za katera še ni utegnil polagati računov. Med vsemi kriminalnimi tipi, ki so kdajkoli dajali naši policiji opravka ima Skapin brez dvoma največjo in najbolj razburljivo kariero za sabo. Rodil se je 1. 1902. v Ljubljani kot sin delavske družine, nato pa se je s starši izselil v Vipavo. Ko mu je bilo komaj 14 let, je bil prvikrat aretiran. Takrat so ga zasačili, da je ukradel neznatno količino premoga. Ta prvi otroški greh mu je na veke ostal zapisan na čelu in od tega zločina, če ga smemo tako imenovati, ga je življenjska pot vodila nevzdržno v zmerom večji kriminal. Ko je odrasel šoli, so ga starši poslali v Trst, da se izuči za strojnega ključavničarja. Ključavničarski posel ga je zelo veselil, a delo z železjem in s ključavnicami, popravljanje starih blagajn mu je zmerom iznova vzbujalo zapeljive misli,ka-j ko lahek je za kvalificiranega človeka opravek z vsemi term rečmi. Še v učni dobi se je polagoma specializiral za vlome v wer-theimerice in komaj je napravil pomočniški izpit, je bil kot mladoletnik že drugič aretiran in izročen sodišču. Potem pa so se drug za drugim vrstili njegovi veliki čini. ki so vzbujali toliko občudovanja v našem malem kriminalnem svetu in ki so policiji in drugim oblastem obenem prizadejali toliko resnih skrbi in nemira. Orjak na delu Pred let« je vlomil pri Zormanu v Šiški, v blagajno hranilnice pri Sv. Jakobu ob Savi in zagrešil enega večjih vlomov v Mariboru. Orožniki in policija so ga vedno iznova dobivali v pest. da je moral zmerom sproti za jetniškimi zapahi odrajtov.iti kazen. Vsega skupaj je pi^sedel v ječi že nekaj nad 12 let, kar pomeni več ko tretjino njegove življenjske dobe. Ko je bil pred 3 leti zadnjikrat olsojen, ga je ljubljansko okrožno sodišče obenem za zmerom obsodilo na izgon iz kraljevine Jugoslavije. Takrat se je vrnili v Italijo, kjer so ga oblasti prijele, da je moral odslužiti kaderski rok. Kot italijanski vojak je moral z ostalimi tovariši na ekspedicijo v Abesinijo. Ivan Skapin je vobče precej čeden fant in izredno močne, orjaške postave, pa se je v albumu našega kriminalnega oddelka, kjer mi leti v modi. Vse bolj se je s svojim krajinarstvom, posebno v pastelih, približal impresionizmu. V tej tehniki si je ustvaril bravrozno tehniko, kakršna mu omogoča na moč hitro upodabljanje kar do kraja. V portretu, posebno risanem, pa ga zanimajo tudi najtanjše podrobnosti. Ta v gotovem pogledu perfektna risba nekaterim ni povšeča, češ. da preveč sliči fotografiji. Nič lažjega, ko tak očitek, naj Jakca le posnema, kdor more! Te risbe, ki zelo p9ominjajo na dobre ujedenke, imajo s fotografijo kaj malo skupnega. Tako primero si bo lastil le tisti, ki ne ve, kaj je risba, in tisti, ki mu izpod rok namesto risb naravnih oblik uhajajo izmaličeni ne-stvori. Za velike portrete zadnjega časa se je Jakac oprijel oljnate tehnike. Z zdravim slikarskim čutom jo je pričel izgrajevati od spodaj navzgor. Zato so v tehničnem pogledu ti veliki slikani portreti v olju več aH manj poizkusi. Premagovanje tehničnih težav gre včasi v škodo celotnemu izgledu, ker slikarju ne dopušča, da bi se sprosče-no lotil dela. Pastelna tehnika s svojo razmeroma tenko barvno plastjo, ki se nikdar ne izpreminja. je Jakcu tako rekoč v krvi. Oljnata barva pa je podvuržena večnemu izpreminjanju in more slikar potrebna izkustva in izsledke premagati le z delom. ^ Razstava je bila dobro obiskana. Ljubiteljev dobrih slik ni treba vabiti s tam-tamsko reklamo. Poslednji dan naj si jo pohiti ogledat, kdor doslej ni utegnil. Pr. v pa bi bilo, d« bi Jakac razstavo podaljšat še za nekaj dni, da ai jo more ogledati mladina srednješolskih zavodov, ko že dolgo nismo imeli razstave, na kateri bi mogli profesorji svojim učencem pokazati in tolmačiti delo dobre slovenske umetnosti. C. Škodi ar. imajo shranjenih že celo serijo njegovih fotografij. iz najrazličnejših dob, nabralo tudi nekaj prav lepo uspe'ih posnetkov, ki jih je iz Abesinije po>lal neki svoji skrivni ljubici v Ljubljano. Pred nekaj meseci se je vrnil v Italijo in v civil. Takoj prvi dan p<> novem letu pa se je z dvema tovarišema na tihem napotil proti naši meji. ker je dobro vede!, da bo svoje posle najlaže nadaljeval v Ljubljani in morda še po nekaterih dru- Na Vrhniki oplenjena Kunstljeva blagajna gih naših mestih, kjer je razmere dobro poznal, po vsakem posrečenem podvigu p;i bi v Italiji lahko mirne du?e použival dobroto svojega plena. Pri Rakeku pa so naši obmejni stražniki enega izmed njegovih spremljevalcev zajeli in ga zavrnili preko meje, Skapin pa se je z drugim srečno prebil do Ljubljane, kjer je ha'šel mnogo zvesto privrženih tovarišev in varno zavetje pri ženi nekega delavca na periferiji' "irsM. « katero je Lmel že iz Abesinije precej živahno kerespondenčno zvezo. Na sledu Ko je policija izvedela.da se mudi v Ljubljani. je previdno iskala sledi za njim. Sku-pin je močan, nevaren človek, in kei se je dobro zavedal, da ga v primeru ponovn<-aretacije čaka najmanj kakšnih sedem let lobije, je bil zmer.m oborožen, da se lahko vsakemu uradnemu organu poslavi po robu. V noči na petek sla se dva neznanca pretihotapila v gostilno Ivanu Čaleta na Tvrsevi cesti 37. kjer sta najprej zaman stikala za denarjem, nato pa sta se pošteno odškodovala z jedačo in pijačo. Da ue bi odhajala praznih rok. sta v isti hiši poizkusila srečo še v čevijarui Ivana Jeršeta. a mojster še ni bil zadremal in je začel skozi okno klicati na pomoč. Stražnik, ki se je slučajno mudil v bližini, je pohitel do hiše. Eden izmed vlomilcev je bil že o pravem času pobegnil, njegovega tovariša pa je stražnik ujel in ga z orožjem v roki prisilil. da mu je sledil na stražnico. Tu so v nezaželjene>in nočnem gosUi spoznali 28-kt-nega Italijana Kornelija Portellija. bivšega konjskega dreserja iz Vidma. Spoče'1'.a ni hotel Portelli dati o pobeglem pajdašu nobene izjave, nazadnje pa se je le omečil in priznal, da je bil to že dolpra leta iskani Ivan Skapin. Policija je r vso živahno intenzivnostjo ves dan poizvedovala za zločincem. zvečei pa jra je oddelek dobro ogroženih agentov pričakal v zasedi na poti do stanovanja njegove ljubice. V rokah policije Proti 22. uri se je Skapin v resnici pojavil na cesti. Ko so agentje planili nanj, je najprej skušal |>obegniti, nato pa se je v hipu okrenil in naperil revolver proti pre-oanjaleem. A eden izmed policijskih organov >e bil hitrejši od njega — Skapin se je meii svojimi pajdaši rad bahal, da jih bo prav gotovo nekaj padlo, preden bo on prišel policiji v roke — in ga je ustrelil v desno stegno. Ko je videl, da je ranjen, se je dal brez odpora aretirati. Pri njduše plemenitih mož so. Ce umrje plemenitaš, se preseli njegova duša v plemenito žival, duSe kmetov pa preidejo v manj vredne živali.« In Čeprav sem mu ugovarjal, ml ni hotel verjeti.« Odtod je Odorik večjidel potoval po ogromnem kanalu (širok 80 do 300 m, dolg 1100 km), ki veže Hangčou s Pekingom in po katerem prevaža na tisoče ladij kitajske pridelke. V Pekingu je ostal brat Odorik trt leta kot misijonar. O Pekingu in njegovem vladarju, pripoveduje: »Kambaleh (Peking) je staro mesto v provinciji Katog. Osvojili so ga Tatan in pol milje od njega sezidali drugo mesto Taiolo, ki ima dvanajst vrat, obe mesti imata v obsegu 40 milj. Tukaj ima svoj sedež veliki kan. Cesarsko mesto ima štiri milje v obsegu v njem je mnogo palač kanovih plemenitašev. Sredi mesta, na vzviSenem prostoru, stoji cesarska palača, ki ima znotraj 24 stebrov iz čistega zlata, stene so pa pokrite z rdečimi kožami, o katerih pravijo, da so najdragocenejše na svetu. Za palačo je grič s cesarsko vilo, in ves je zasajen z raznovrstnim drevjem. Ob gričku je napravljeno jezero, kjer plavajo gosi, labudi in druge živali, da gospodarju ni treba iti iz hiše. kadar hoče na lov.« Značilno z versko stopnost mongolskih vladarjev je naslednje Odorikovo poročilo: »Na Kitajskem je navada, da zažigajo prebivalci onih krajev, koder potuje kan, pred hišami kresove in mečejo vanje dišave, da se razširja prijeten vonj in tedaj mu gre mnogo ljudi naproti. Ko je imel priti nekoč nazaj v Kambaleh, smo mu Sli nekateri frančiškani, med njimi tudi jaz in naš škof. dva dni hoda naproti. Ko smo zagledali kana od daleč, je vzel naš Skof križ in ga nasadil na drog, da se Je videl daleč, naokoli. Jaz sem imel v roki kadilnico in začeli smo peti: .Pridi dnh-ustvaritelj.' Ko nas je kan opazil, je ukazal. da se mu približamo. Ko smo se približali s povzdignjenim križem, se je odkril in globoko priklonil pred krščanskim znamenjem. Skof je vzel kadilnico iz mojih rok ln ga pokadil. Po starem običaju ne sme nihče stopiti brez darov pred kana. Zato smo mu tudi mi ponudili spoštljivo na krožniku nekaj sadežev; vzel je dvoje sadežev in enega celo pojedel. Potem ga je naš škof blagoslovil. Zdi pp. da. Je kan naklonjen krščanski veri zaradi vpliva naših bratov, ki bivajo na njegovem dvoru.« — Vzlic naklonjenosti, se na ni dal nobeden mongolski vladar krstiti, temveč so ostali zvesti budizmu. Po dolgem in t.rudapolnem potovanju preko Mongolije in puščave Gobi je prišel Odorik v južni Tibet in do glavnega mesta Lhase. »Prišel sem potem v veliko kraljestvo, ki se imenuje Tibet. Tibet meji na Indijo in je podložen velikemu kanu. V njem je mnogo živeža, kruha in vina, ljudje pa žive v šotorih.« »Kraljeva prestolnica je zidana vsa iz rezanega belega in črnega kamenja in ceste so vse tlakovane. V tem mestu s« ne upa nihče preliti krvi človeka ali živali lz spoštovanja do malika. ki ga tam častč. Tukaj prebiva .abassi', to je njihov papež, ki je poglavar vseh malikovalcev in jim daje razne milosti.* O njih mrliških običajih poroča: »Trupla lamov (duhovnikov) in drugih imenitnejših ljudi izpostavljajo na hribe, da jim orli in jastrebi 1z-kljujejo meso. le črepinjo shrani iz posebnega spoštovanja sin ali hči, da si napravi iz nje kozarec, iz katerpga pije ob slovesnih prilikah.« O vplivu krščanstva pravi Odorik: »V onih krajih je mnogo žensk in moških. ki so obsedeni. Take ljudi pripeljejo zvezane več ko deset dni daleč k našim bratom, ki ukažejo hudobnim duhovom v imenu Jezusa Kristusa, da zapuste t-lesa obsedencev. In ti takoj izginejo. Potem se tisti, ki so bili rešeni tega zla, dado krstiti. Naši bratje pa pobero njihove ma-like ln odneso s križem in blagoslovljeno vodo k grmadi. Tedaj se zberejo vsi ljudje tiste pokrajine, da vidijo, kako sc sežigajo bogovi njihovih sosedov. Potrm blagoslovijo ogenj in vržeio vani malik*. da zgore. In na tak način krstijo mnogo ljudi.« Iz Tibeta se je napotil Odorik po stari karavanski cesti v Turkestan, odtod pa v Armenijo. V sipinah potujočega peska, ki zaauje včasih cele karavane, nam poroča: »Ko sem Sel skozi dolino (puščava Lop-nor), ki je poleg prijetne reke (reka Tu-rin), sem videl mnogo mrtvih trupel in sliSal brneče glasove kakor od godbe. In včasih je bilo tako brnenje, da me je prevzel strah. — Ta godba ni nič drugega, kakor trenje peščenih zrn, ki se brusijo drugo ob drugem, ko se sipina pomika naprej. — »Dolina je bila dolga sedem ali osem milj. Ljudje so pravili, da se tisti, ki se upa iti v dolino, ne vrne nikoli več ln da takoj umrje. Vzlic temu sem Sel v dolino, da vidim, kaj je na tem. Ko sem priSel tja. sem zagledal neizmerno mnogo človeških trupel; pod neko skalo sem zapazil obraz mrtveca, ki je bil tako grozen, da sem se prekrižal in začel moliti: ,In beseda je meso postala.' Mrtvecu se pa nisem upal približati, temveč sem Sel na drugi konec doline, odtod na peščen hrib. kjer nisem ničesar videl, pač pa sliSal čudne glasove. Toda z božjo pomočjo sem prišel nepoškodovan iz doline. Brat Odorik zaključuje svoj potopis z besedami: Jaz brat Odorik zatrjujem in izpričujem, da sem vse videl sam ali pa sliSal od zanesljivih ljudi. Vse pa je zapisal brat Viljem iz Šolane, kakor sem mu narekoval 1. 1330. meseca maja v samostanu sv. Antona v Padovi.« c. MLADA LJUBEZEN Mesec je osvetljeval zemljo. Njegova mehka svetloba je drhte,« hladnem \-ečeru. Toda mlada zaljubljenca se za vse to nista menila Hudo sta se prepirala. Naposled se je njej zazdelo, da ie prepira že dovolj. Naslonila se je na njegove prsi in šepnila: »Oh, Pepe, kako trdo srce imaš!« »Kap Srce? To je vendar moja doza za cifretie.« Vsem sokolskim pripadnikom Savezna poslanica ob pričetku Petrove petletke Bratje in sestre! Ob pnčetku novega leta je potrebno, da se opremo nazaj, da pregledamo so-fcolsko življenje in delo v preteklem letu, da ugotovimo pozitivne in negativne strani tega življenja in dela in ustanovimo iz tega potrebne sklepe. Ne smemo pri tem zapirati oči pred stvarnostjo. Ker nevarnost ne mine, ako človek zamiži, da je ne bi videl. _ Dva. glavna pojava smo mogJi lani opaziti v Sokolstvu: upadek števila naših edinic in našega članstva in izvestno ko-tebanje, ki se je pokazalo tu in tam v sokolskih vrstah. Oba ta dva pojava sta posledica nacionalno-političnega vrenja, ki je lani doseglo posebno izrazitost in ki je — kar je povsem prirodno — imelo svoj vpliv na sokolsko življenje mimo naše volje, da, celo proti njej. Prvemu pojavu ne dajemo posebnega pomena, ker je po večini odpadlo ono, kar še ni bilo dovolj sokolsko zavedno ali dovolj močno in sposobno za življenje. Število samo ne pomeni mnogo za moč organizacije, pač pa so važne zavednost, nravnost in vztrajnost poedincev, ki ustvarjajo to organizacijo. Pomembnejši je drug pojav. Kolebanje povzroča nezaupanje, nediscipliniranost in nezadovoljstvo. Resnica je, da je bila nezadovoljnost vedno predhodnica napredka, toda to samo tedaj, ako izvira iz stalne težnje po nečem boljšem. Ce pa ne izvira iz take težnje ali če je neutemeljena ali nedoločena, potem je taka nezadovoljnost škodljiva, ker ubija polet, ovira voljo in otežuje akcijo. Zato je neogibno potrebno. da se vsakdo od nas vpraša, ali je njegova nezadovoljnost upravičena in kaj je storil sam, da odstrani njene vzroke. Ne smemo samo tarnati in kritizirati, sedeti prekrižanih rok in čakati, da bodo drugi delali namesto nas. Ni dovolj, ako imamo dobre zamisli, temveč je treba tudi delati za realiziranje teh zamisli. Ideje vodijo, toda od dela živimo. Na drugi strani pa, kolikor so težje prilike, ki v njih živimo — in te prilike niso nikdar bile za Sokolstvo težje od današnjih — toliko manj sme biti osamelih akcij, ki bi zapustile okvir naše skupne prizadevnosti. Nikdar ni bila bolj edinstvenost pogledov in akcije potrebnejša, kakor je ravno danes, in nikdar ni bila enotnost sokolske organizacije nujnejša. Iz niza dogodkov v preteklem letu moramo posebe omeniti troje uspelih sokolskih manifestacij: na pokrajinskem zletu v Subotici, kjer smo skupno z brati čehoslovaki, Poljaki in Bolgari ponovno manifestirali sokolsko in slovansko bratstvo; zlet primorskih žup v Šibeniku in olimpijado v Berlinu, kjer je jugoslo-vensko Sokolstvo osvojilo tudi takrat — kakor že vedno doslej — v mednarodni borbi častno mesto. Ponovno se je s tem naše Sokolstvo afirmiralo na mednarodnem športnem poprišču. Na svoj uspeh smo lahko ponosni — in to tembolj, ker jc sokolska zmaga na olimpijadi bila edina zmaga, ki jo je izvojevala naša domovina. V novem letu nas čaka veliko dela. Smotri so jasni, naloge povsem določene. Blodenju in kolebanju ne sme in ne more biti mesta med nami. Poleg rednega vzgojnega dela, ki ga moramo še bolj poglobiti in intenzivneje izvajati, nas čaka še posebna naloga, ki smo jo prostovoljno prevzeli nase. Sokolska Petrova petletka stopa v življenje v novem letu. Ona naj da novega poleta sokolskemu delu. Sprejeli smo to nalogo z navdušenjem, ki pa ne sme ugasniti. Prisegli smo, da bomo izvršili prostovoljno prevzete naloge. Z delom in samo z delom moramo izpolniti svojo zaobljubo. To delo pa mora biti premišljeno in koordinirano. Ono zahteva od vseh nas mnogo napora, in to ne trenutek trajajočega, temveč trajnega napora, ono zahteva mnogo ljubezni in nravne moči. Vse osebne sposobnosti moramo uporabiti v splošno blaginjo. V kolikor je jasnejši privid naših nalog, toliko bolj moramo biti navdahnjeni s čustvom dolžnosti in odgovornosti napram Sokolstvu m narodu. Posebno važna naloga čaka starešinstva, tehnične in prosvetne odbore naših sokolskih edinic in žup. Njim na čelu morajo biti najsposobnejši in najbolj nav- { dušeni bratje m sestre. Oni morajo s svojim navdušenjem razplamteti ogenj navdušenja v najširših sokolskih vrstah, da pridobe za sodelovanje vse še neizkoriščene moči; da urede in čvrsto povežejo vse sokolske vrste, da potegnejo za seboj omahljivce in jim dado poleta za nove čine Ne gre več zgolj samo za delo poedincev, temveč gre za kolektivno kooi -dinirano delo vsega Sokolstva za korist naroda. - Ob koncu tekočega leta bomo lahko ugotovili, ali smo ali nismo dorasli nalogi. ki smo jo prevzeli nase. V delu za občo blaginjo bomo storili največ tudi za izgraditev lastne osebnost S tem pa bomo tudi izvršili glavno nalogo sokolske vzgoje: vzgoiiti or=e nravno močne, zdrave na duhu in telesu, pozitivne in konstruktivne; zavedne državljane, ki so prepričani, da je najvišja vrednota v življenju služba narodni celoti in obči blaginji. S tem bo Sokolstvo tudi na najlepši način izvršilo svojo dolžnost napram narodu, ln vsak poedinec bo našel v neprestanem izpopolnjevanju svoje osebnosti z delom za celoto najdostojnej-šo nagrado za ves napor in trud. In da bomo sVoje težnje tudi oživotvo-rili, moramo verovati v sokolske ideale, verovati v koristnost sokolskega dela za narod in predvsem moramo verovati sami v sebe in v svoje sokolsko bratstvo. Delo in napori za občo blaginjo in napredek naj bodo sokolsko geslo v letu 1937! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije Ali so pljučne bolezni ozdravljive? ^ To nad vse vaino vprašanje zanima očitno voe, ki trpe na pljučnih vrhov, natarelem kaši ju, aahacoi^ dolgotrajni Hripi, a doslej ie niso našli zdravila. V« taki bolniki dobe pri nae POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI ^poa pere**, gosp dr med. Gattmanna. DivSega šef-zdravnika v zavoda aa oncenKuro o temi: »Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu jolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo to knjigo vsakomur brezp'«^"n "-anko v splošni blagor. Treba je samo pisati lopisnico (franki.ano z Din 2.— s očnim naslovom na: PUHLMANN & Os. Berlin 614, Muggelstrasse M*. IMfia. Odobreno od min soc. pol., sanitetsko oddeljenje S. bc. 2416 od 12. XII. 1838 Pomagajte ubogemu jetniku na prosto Nad 800 rešitev božične skrivalnice Danes vam bo »Metla« zastavila uganko, ki jo boste rešili, če imate le malo daru za kombiniranje. t Dva jubileja steklarne v Hrastniku Hrastnik, 9. januarja. Te dni je slavila hrastniška steklarna dva jubileja- 80-ictnico svojega obratovanja in 50-letnico lastništva rodbine Abel. Steklarno sta ustanovila leta 1856 ravnatelj Llovdovega arzenala v Trstu Haider Zagreb in ima v svoji posesti steklarne Hrastnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Straža pri Rogatcu in Paračin, po eno steklarno pa ima tvrdka tudi v Avstriji in na Madžarskem. Za Hrastnik je steklarna v gospodar- in njegov sin, ki je bil inženjer. Inž. Haider je projektiral železniški most v Zidanem mostu in Hrastniku, rudniško železnico v Hrastniku, leta 1903 pa tudi železnico Grobelno-Rogatec. Steklarno je gradil stavbenik Zenutti iz Radeč pri Zidanem mostu Leta 1870 je Haider prodal steklarno Burgerju, očetu sedanjega upokojenega ravnatelja, ta pa jo je prodal 1. januarja 1887 Viljemu Abelu ki je prišel v naše kraje iz Češkega in je bil izučen v steklarsko-trgovski stroki. V začetku sta bila kot lastnika steklarne vpisana Abel in Prosinak, ki je bil strokovni vodja podjetja, pozneje so bili lastniki Viljem Abc-lovi dediči, od prevrata sem pa se tvrdka imenuje Zedinjene tvornice stekla, d. d. skem in socialnem pogledu zelo važna. Številni brezposelni delavci so prišli v njej do kruha in posebno v zadnjih letih, ko obrtniki niso mogli sprejemati toliko vajencev kakor nekdaj, jc stekiarna storiia mnogo dobrega, ko je delavsko mladino jemala v službo. Za odnašanje stekla jc zaposlenih kakih 120 mladeničev. Nekateri so doma celo iz Trbovelj in Zagorja. Leta 1929 jc imela steklarna 1.000 zaposlenih, naslednje leto 800 leta 1932 — fc()0. I. 1935 spet 800. lani pa 1.000. Lani so bili delavci skoraj popolnoma zaposleni Produkcija jc bila tolika kakor v zadnjem dobrem letu 1929. Upajmo, da bodo delavci tudi v tekočem letu v poini men zaposleni. V tem primeru bodo steklarji in pomožni delavci popolnoma zadovoljni, zakaj podjetje nc plačuje tako slabo kak',r mnoge druge industrije. Upanje na najboljše jc podkrepila prisrčna svečanost ob * 50-Ietnici Abelovcg.i vodstva in lastništva steklar.ic, pri ka c-ri sc je pokazala prisrčna vzajemnost ;iuJ podjetjem in vsemi nameščenci Ugled, e-mu podjetju iskreno čestitamo k dvjjre-mu jubileju ter mu želimo najlep.-. ra/.\ 'j. Inž. Viljem Abel, tovarnar in predsednik delniške družbe, med svojimi delavci. Za njim sedita še aktivni najstarejši steklar Josip Omerzi, ki je zaposlen pri steklarni že 46 let, in upokojeni steklar Obermajer Andrej, stoji pa generalni ravnatelj Kinzl iz Zagreba. UGRIZNIL SE JE V osemdesetih letili prejšnjega stole' i je bil eden najbolj priljubljenih iiancosi i igralcev Laferritre, ki si. je izkazu! zli* i v junaških vlogah, čeprav je bi! žc zelo v lelih in brez zob Zato si ie ilal naprai 'i umetno zobovje. Ker pa ga je zobov je motilo, ga je vzel vselej po predstavi i/, u-1 in ga spravil j žep, ki ga ima, kakor najbrž veste. fru:< i zadaj. Neki večer pa je pozabil na zobovje n po nerodnosti sedel ne: škrice Iraka ter potem planil z glasnim krikom kvišku: »Kaj pa vam je?« ga je vprašal eden izmed tovarišev, ki so sedeli zraven. »O, nič posebnega,« je odvrnil Laferrie-re, samo ugriznil sem se.« V neki jetnišnici imajo jetnika, ki mu obljubljajo prostost, če bo znal priti iz jetnišnice pod določenimi pogoji. Jetnišni-ca ima 64 celic, kakor kaže naša slika, in jetnik se nahaja v celici v zgornjem levem kotu, ki je označena s piko. Vse celice imajo po štiri vrata, le tiste, ki so ob zunanjih stenah, jih imajo po troje. Izhod je v desnem spodnjem kotu. ki je tudi označen s piko. Jetnik bo izpuščen iz ječe, če bo prišel do izhoda tako, da bo prehodil vse celice, toda v vsako sme stopiti le enkrat. Le v eno celico sme stopiti dvakrat. Ubogi jetnik, si že dolgo razbija glavo, kako bi rešil ta zapleteni problem, pa mu ne gre in ne gre. Zato se je skrivaj po svojih sorodnikih obrnil na ugledni klub »Metlo«, ki pa naloge tudi ni zmogel. Zato prosimo zdaj druge »Metlarje«. naj mu pomagajo. Upamo, da ne bomo naleteli na gluha ušesa. Pridne reševalce bomo seveda spet nagradili z lepimi knjigami Rešitve pošljite na dopisnici \a njej narišite mrežo (8 X S) in zarišite jetnikovo pot. Naša božična skrivalnica o kate:i m >-ramo priznati, da ni bila prav lahka, je zbudila dosti vej pozornoiti, kakor srno pričakovali. še včeraj fmo dobili nekaj zaposnelih rešitev. \>'ch reševalcev pa >e b.lo nad 800 in razen nekaterih izjem so bile vse rež;t>e pravilce. Reštev se glasi: KADAR PROSI, /5l»ATA USTA NOSI. KADAR PA VRAČA, HRBET OBRAČA. Stric Matic je včeraj opravil žrebanje. Nagrajeni £o bili na ledu j: reševalci: Kidričevega „23re:?erna« dobi naš m r- I hi sešev: :ec J os p Pečen ko iz Ljubi j-Jiie, Stranska pot 13. »Jako;s'čpv zborn*k'< j«» žreb na^lo !?1 ing. Milc*n Vehovarju. redov u-djaku, Bi-leča, I i. feta. Album slcvrnckJh kn.j ževnikov« d' bi Mehrard Ahinetaševrč. voj. imam, Ljubljana, Grego.-č č^va 17c IJI. Sedem 'epih knjig iz Jutrove knjižnico* b?do prejeli: Stanko Zup"», trg. potnik. Studenci pri Varibvu ( železno cesta-* t, Janko iz Guštanja < »Lucifer<*i, Drp.go ¥r:A'-'.r. čijak. Trbovlje. Loke 7 ( Jelarjevi čuvaji«). Bor s Kranjc. dijak, Celje, Zrinj?kega II ( železna cesta«), Peter Marih. viSji poštni kontrolor, pošta Maribor 2. (»Belfegor«), Slavko Pcršič, Ljubi. » V prvi vrsti je redna abeceda, iz katere izbiramo črke teksta. Prvo črkn šifre vzamemo potem iz vrste št. 1.. drugo iz vr:te rt. 2., tretjo iz vrite št. 3., četrto spet iz . rste št. 1.. peto iz vri te št. 2. itd. Da si vrstni red k1 juča zapomnimo, -=0 abecede prestavljene tako. ia da pr---a na pična vrsta be-.edo . ANTEc. Vsaj dcln,:> so r&šili ključ pravilno in nagrajeni so bili: Andrej Podgoršek iz Bohinjske Bi-tr ce, ki dobi knjigo ;.Lueifer«; Bo/.a Vaj?aja, Jesenlce-Fužine, ki dobi roman Onstran pragozda : Niko Pogačar iz Radovljice, Predvrg 19. ki d""bi Patra Kajetana 1 in Radovan Kosi iz Mari ora, Popovi-čeva 3, ki bo prejel roman »V krempljih inkvizicije«. Gslgovcr tarokistom Ker smo nedavno prinesli ne*; a j uga ik lz tar:ka, e zdaj pogo-to obračajo na nas naro : .-.ki, naj jim odloo.imo pravo rešitev kakšnega problema pri igranju. Takšnih primerov je veliko in po zroce pogosto zmede in prepire med igralci. Koliko po&nov mora imeti aktiven igralec, da igro dobi? Pravilo taroka je. da ima 30 p;enov. Ker pa štejeta dve prazni kvarti en poen, je dovolj, da ima torej 35 in d>a li"ta. Ta problem nastane pogo.-t:- pri enoj'-M, kjer igralec založi samo eno kvarto. če ima po odigrani partMi 35 poenov in en ns.m list, je igro izgubil, saj imata njegova naspr 'tnika 34 poenov in dva lista, kar pa šteje 3 5poenov. Tcliko za pojasnilo V 2E.\SK1 ŠOL1 l čiteljica vpraša: »Ali mi lahko katera pove ime kakšnega slavnega osvojevalca?< Štirinajstletna Pepca dvigne roko. vstane. in Zaječija: »Don Juan ...« Franjo Turnšek, kapetan dolge plovbe Večer med gejšami Japonska, Muroran, ki leži na otoku Hokkaido, ima okrog 60.000 prebivalcev. Tipično starovadno japonsko mesto. Leži ob morju na južnem delu otoka. Ima močno železno industrijo, v okolici pa bogate rudnike. Kakor vse luke Japonske, razen Joko-harae in Dairena, tako tudi. Muroran nima zgrajenih pomolov v luki. ob katerih bi lahko pristajale ladje Zato se morajo vsidrati sredi luke pred mestom. Tu vidiš najraznovrstnejše male ribiške ladje, ki na mestu prodajajo vlovljene ribe. Mesto Muroran leži na majhnem griču, z lepim šintoističnim svetiščem vrhu hriba Do njega vodijo od vznožja hriba stopnice z značilnimi japonskimi prosto stoječimi portali. Ulice so tlakovane s kame-nitimi ploščami, hiše po večini pritlične in lesene z visokimi strmimi strehami ter okrašene z lesenimi ornamenti Najbolj pa stopajo tujcem v oči slikoviti rekiamni napisi na trgovinah. Na ulici srečavaš evropsko oblečene Japonce. Le redki so še oblečeni v stare japonske obleke. Obratno so pa po večini še vedno ženske v svojih starih japonskih oblačilih Japonci se protivi-jo modernizaciji svojih žen Parnik »Vidovdan« je bila prva jugoslo-venska ladja, ki je prišla v to luko. Sicer so pa tu evropske ladje sploh redke. V Muroran smo prispeli januarja v največji zimi. Pripeljali smo iz Južne Amerike velike kolinne čilskega solitra za tvrdko Ku-ribajasi & Co. Japonska se z vso naglico pripravlja na vojno Propaganda za vojno jp neverjetno razvita. Poleg raznih šovinističnih nacionalnih organizacij je tudi šin- toistična cerkev v službi vojne propagande. Vladar jc vrhovni poveljnik vojske in potomec bogov. Od tod neverjetni fanatizem japonskih vojakov. .S ponosom pripovedujejo, da so se ob priliki vojaških manevrov javili mnogi japonski vojaki za prostovoljno smrt v torpedih, katere upravljajo ljudje, ki morajo žrtvovati življenje pri eksploziji. Lastnik tvrdke Kuribajaši & Co je eden najbogatejših mož severne Japonske. Pred par stoletji so sc njegovi predniki priselili iz Kitajske. Sam gospod Kuribajaši nas je povabil na večerjo v japonskem slogu. Že ob šestih so nas čakali Kuribajaševi avtomobili, ko smo se izkrcali na obali. Odpeljali so nas najprej na njegov dom. Hiša je lesena, enonadstropna, obdana z lepim japonskim vrtom. Ob vrtnih vratih nas je pozdravila po japonski šegi najstarejša služabnica, ki je pokleknila v sneg, prekrižala roke, se dotaknila s čelom tal in ostala v tem položaju, dokler ni zadnji gost odšel v hišo. Najprej smo morali v neki stranski hodnik, kjer so nam strežnice zamenjale čevlje s »slipersi« (copatami). Potem nas je prišel pozdravit šef sam z družino. Razkazali so nam hišo. Najprej japonska sprejemnica: prazna soba z mizo popolnoma nepravilnih oblik. Ob mizi so namesto stolov blazine. Stene so poslikane s pestrimi japonskimi ornamenti Na vratih posebni napisi, za katere so nam rekli, da so napisani, v kitajščini in jim nc vedo pomena. Prišli smo v posebno, popolnoma pra-< zno sobo, v kateri razven preprog ni bilo ničesar. Pojasnili so nam, da je to spalni- nutkih je spalnica pripravljena. Občudovali smo lahko neverjetno spretnost Japonk. ca. Ker smo izrazili začudenje, ko nismo videli nobenih postelj, je gospodar takoj udaril v dlani, nakar so pritekle služkinje. Pritisk na električni gumb, odpro se v steni omare. Iz njih vzamejo blazine, prte, nočne omarice, vse potrebno. V nekaj tre- ki podkve. Vsakemu gostu je bila odkaza-na posebna mizica. Stol je nadomestovala posebna blazina. Dva stolčka sta služila za ročno naslonjalo. Ob strani vsake mizice so stale pečice, majhne posode, napolnjene s peskom, na katerem je žarelo oglje. , v. ^j,. Zavzeli smo svoja mesta. Pri tem Smo Japonske plesalke in gejše v družbi veselih Evropcev Po pregledu hiše smo posedeli v evropsko urejenem salonu. Ponudili so nam čaj, kolače, pecivo, likerje, pa tudi japonsko vino saki, ki se dela iz riža in je precej slično naši slivovki. Odpeljali smo se v naivečji muroranski hotel »Tokiva«. Tu je bila rezervirana posebna soba za nas. Pri vhodu v hotel smo morali sleči čevlje, a pri vstopu v dvorano tudi copate. Ob stenah so bile razvrščene majhne, kakih 30 cm visoke mizice v obli- opazovali Japonce in smo se skušali tudi mi vsesti kolikor mogoče po japonsko. Za svojimi mizicami smo sc prav neudobno počutili, ker nismo bili vajeni teh poz. Pozdravila nas je lastnica hotela in nam predstavila 10 gejš, ki so prihajale posamič v sobo. Vsako je imenovala po njenem imenu kakor: Ajkojamada, Kioko, To-mimaru. Vsaka je pokleknila in se poklonila do tal. Gejše so mlada japonska dekleta in dovršiti posebno šolo« ki j traja 8 let. V šoli se učijo lepega vedenja, zabavanja moških in čitanja njihovih želj, petja, igranja na njihov narodni inštrument šamsen, ki je precej podoben kitari, plesanja narodnih japonskih in modemih evropskih plesov, tujih jezikov,- največ angleščine, in kuhanja. Gejše so navadno siromašnega pokolenja. Posebni klubi /a gejše jih v zgodnji mladosti v/.amcjo staršem in jih vzgajajo v posebnih zavodih. Gejše uživajo visok ugled. Nc moremo si zamisliti svečane japonske prireditve brez njih. Prireditelji plačajo klubu za vsako gejšo po 5 jenov (75 Din) na uro. Po obrednem pozdravu so prinesle gejše v dvorano štedilnike in pred nami začele pripravljati večerjo. Tako pokažejo da je hrana sveže pripravljena. Bilo je mnogo jedil, pripravljenih v glavnem n riža, morskih rib, ostrig in zelenjave Med jedjo so nam natakale saki. pivo. likerje in nam nudile cigarete. Opazil sem. ds Japonci mnogo kade. Dočim si Evropec prižoe cigareto šele po končanem obedu, si Japonec pusti med večerjo pridno prižigati svalčice od gejš. Po večerji so nas gejše zabavale s petjem, godbo in plesom. Naši gostitelji so zapeli nekaj narodnih pesmi 111 na<- pozvali, da sc tudi mi odzovemo s kako jugoslovansko melodijo. Prišli smo \ zadrego, iz katere nas je rešil naš telegrafist, ki ^je bil edini pevec med nam- ter častno rešil svojo nalogo Zapel je z velikim zanosom jugoslovansko himno, mi pa smo po tihem basirali. Ko se je slednjič oglasil gramofon z evropskimi šlagerji, smo tudi mi zaplesali z gejšami. seveda v nogavicah V zgodnjih jutranjih urah smo se poslovili od gostoljubnega hotela in se raz-gubili v družbi gejš po raznih nočnih it bavišok Matineja Z, K. D. FIlm lepe in napete vsebine v nemškem Jezika! Vsa Amerika išče ukradeno dete! Prosto po motivu: Ugrabitev Lindberghovega otroka. Kje je dete gospodične F«? DOROTHEA HIECK in LE ROY, najmlajši filmsld igralec sveta! Dopolnilni program. Danes ob 10. SO v Elitnem kinu Matici. Matinejske cene Din 3.50 in 5.50 Domače vesti Privilegovana agrarna banka d« d« n Ljubljani Nedavno smo na tem mestu ugotovili, da ima v decembru osnovana ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke na svojih tiskovinah le srbohrvatsko firmo »Privilegovana agrarna banka a. d. filijala v Ljubljani«. ' V začetku tega tedna je izšlo v listih še ^•eebno opozorilo ljubljanske podružnice, naj kmetje, ki bodo banki plačevali tvoje dolgove, položnice poštne hranilnice glede označbe firme izpolnijo kakor je gori navedeno, torej v srbohrvatskem jeziku. V včerajšnjem »Službenem listu« banske uprave je objavljen vpis ljubljanske podružnice PAB v trgovinski register ljubljanskega okrožnega sodišča. Vpis je bil izvršen 17. decembra 1936 pod naslednjim imenom: »Privilegovana agrarna banka a. d. filijala n Ljubljani — Banque Agricole Privilegiee & A. filiale Ljubljana«. Obratni predmet je označen takole: »Banka če davati kredite (zajmove) ali isključivo poljoprivrednicima, kao i...« itd., vse v srbohrvatskem jeziku- Zakaj pribijamo vse to? Ne le zaradi te-jr», ker si mi=dimo, kakšen vihar bi dvignili v »Slovenčevem« taboru, če bi se kaj takega, zgodilo v času, ko so v vladi sodelovali mi predni Slovenci, še bolj potrebno se nam zdi ugotoviti dejstva zaradi tega, ker po dosedanjih izkušnjah lahko z gotovostjo računamo, da bodo gospodje čez nekaj časa, ko se datumi malo zabrišejo, tudi to Ptvar skušali naprtiti slovenskim pripadnikom nacionalne misli. Zato ponavljamo: ljubljanska podružnica PAB je bila ustanovljena v decembru I. 1936. torej v času. ko gg. dr. Kramer in Ivan Pueelj že nad dve leti nista bila več člana vlade. »»MM*»H«M«»l»»M»»M>M>ll*t»M>MH LJUBLJANA goaienskega al. 4 Telefon; 36-33 «M t. Franc Utrgane let primanj kirurg odtiL * p. Ordinua: LL—i. ..................... * Proslava 5fl|etnlce dr. Bohuša Vvbirala v Olomoucu. 11. t- m- praznuje 50 letnico žagi užn j organizator češkoslov.-jugoslov. vzajemnosti in neumorni prevajalec •slovenskih Pisateljev v eeščino, ravnatelj študijske knjižice v Olomoucu dr. Bohuš Wbiral. Ta-mošnji klub pisateljev umetnosti, Csl.-jugo-elov. liga in Domoljubno muzejsko društvo, katerim ie felavljenec predsednik, prirede v četrtek, 14. t. m- v Narodnem domu v Olomoucu v pofast dr. Vybiralove petdesetletnice večer novejše jugoslov. liteiature. Uvodno besedo i>o imel univ. doc. Julius Heiden-r< ich iz Prage, nato bo predava] o novejši elovenski prozi lektor slovenskega jezika Da Karlov; univerzi dr. Oton Berkopec,- zatem pa bodo člani mestnega gledališča pre-čitali v prevodu dr. Vybirala nekatere spi-Bt- Ivana Cankarja. Antona Novačana, Iva-ra Preglja, Frauceta Bevka, Janka Kača in Ludvika Mrzela Po tej prireditvi bo v veli k; klubski dvoran; Narodnega doma pri-jatelieki večer v počast dr. Vybirala. Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih In izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« ! * Uprava »Pohoda« obvešča naročnike, ida je bila številka od 8. t. m. zaplenjena in da izide dvojna številka »Pohoda« dne 15 januarja. * JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljan] priredi za brezposelne učiteljske abitnrijeote dvotnesečnj tečaj za zadružno knjigovodstvo, organizacijo in vodstvo zadrug Tečaj 6e prične 18. januarja 1937. ob 19 urj v prostorih Gremijalne šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Predavanja bodo dnev no razen sobot in praznikov ob 19 do 21 ure do konca februarja. Med tečajem bo tu več poučnih ekskurzij, tečaj ie brezplačen Prijave 6prejeina odsek brezposelnih učiteljskih abiturjentov Frančiškanska ul 6/1. (Uradne ure vsak dan od 10 do 12.). Odsek brezposelnih učiteljskih abiturjentov sekcije JUU v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da bo 17. januarja ob 9. v prostorih JUU (Frančiškanska 6/1.) občni zbor Tri iz enega, to je zelo važno. Nemogoče je, da bi kdo napravil boljše testenine, kakor so JAJNINE-PEKATE-TE, ker ne more biti boljše urejene tovarne, kakor je tovarna »PEKATETE« in ker ni boljše moke in boljših jajc, kakor jih ona uporablja. Jajnine narastejo pri kuhanju tako, da dobimo tri krožnike iz y4 kg paketa — in kakih krožnikov! * Iz politirno-upravne službe. Iz Škofje Loke nam pišejo: Z novim letom je zapustil Škof jo Loko g. Ivan Legat večletni vodja bivše tukajšnje freske izpostave. Njegov odhod pomeni za naš srez in vse prebivalstvo veliko zgubo. Gosp. Legat ie bil vsakemu človeku vedno dostopen in na razpolago za na«vefe in navodila, kj jih ie kdo želel Vsakemu prosilcu je po svoji moči ustregel jn se ni oziral na prosilčevo politično prepričanje; zato tudi ni Človejka, ki bi mogel trditi, da mu je on storil kedaj kako krivico. Kolikokrat je ščitj] stranke, ki se tega niso niti zavedale in se še danes ne zavedajo! Nihče ee za dosego samostojnega škofjeloškega sreza nj toliko trudi! kot baš on. V svojem uradu je vpeljal vzoren red in nai-točnejše poslovanje. Gosp. Legatu želimo na njegovem novem mestu pri banski upravj v Ljubljani obilo uspehov, strankam, ki bodo imele z njim na novem mestu uradnega posla, pa v naprej čestitamo na pridobitvi. * Nov kulturni jubilej v Varaždinu. Narodna čitalnica v Varaždinu, ki so jo ustanovili Dirri, se pripravlja na proslavo svoje 100-letnice. Čitalnica ima 38 dnevnikov in tednikov, njena knjižnica pa šteje preko 1.000 knjig. Zdaj si bo čitalnica nabavila še glasovir za 40.0C0 Din in bo prirejala koncerte. Že lani je imela štiri koncerte in je pri enem sodeloval tudi g. Sedelbauer iz Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl- reg. S br. 15. 4&V35. * Uspeh higijenske razstave v Virovitici. V prostorih deške osnovne šole v Virovitici je bila 12 dni odprta higienska razstava, med katero je bilo več higienskih predavanj s skioptičnimi slikami in filmi. Predavali so zdravniki higienskega zavoda iz Zagreba in Doma narodnega zdravja v Virovitici. Razstavo je obiskalo nad 600 oseb, predavanja pa so imela nad 1.500 poslušalcev. V higienskem pogledu je okolica Viro-vitice močno zaostala in je bila zaradi tega razstava s predavanji potrebna in zelo koristna. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 3 z dne 9. januarja objavlja dopolnitev in izpremembe uredbe o razsodniških odborih, odločbo o ustanovitvi preizkuševališča za volno v Beogradu, pravilnik o ustroju in poslovanju preizkuševališča za volno v Beogradu, pravilnik sklada ministrstva za kmetijstvo za pospešovanjo ovčarstva, izpremembe o staležu banovinksih uslužbencev na območju dravske banovine in več odločb obče seje državnega sveta. * Železniške ugodnosti planincev: Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je po številnih prošnjah in intervencijah dosegla zboljšanje dosedanjih ugodnosti za planince pri vožnji na državnih železnicah Od I. januarja t L dalje zadostuje skupina štirih članov planinskih društev, ki so včlanjeni v Zvezi planinskih društev :SPD. TK Skala. 11PD. itd.) za ugodnost polovične voznine v U. in HI. razredu osebnih mešanih in brzih vlakov. Vsako v zvezi včlanjeno planinsko društvo izda posebne objave, ki so koleka proste. Planinec, ki se poslužuje navedene ugodnosti pri vožnji na državnih železnicah, tnoTa imeti trvojo člansko izkaznico za tekoče leto overovljeno od pristojne direkcije državnih železnic Pre-kinjenje vožnje je dovoljeno le celi skupini Z izpremembo dosedanjih ugodnosti je v izdatni meri ustreženo planincem ker Štirje se kmalu ztx>rejo za eno turo. Posebno objavo v te svrhe dobite pri vseh v Zvezi včlanjenih planinskih društvih in njihovih podružnicah. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 V nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri Lilian Harvey v razkošnem, humorja in razvedrila polnem filmu NOČ CARLU Dialog v nemščini. Pride: Vse radi glasbe * »Tovarniški veHnik« je naslov lista, ki ga je po zgledu velikih tovarn v inozemstvu začela izdajati Kranjska industrijska družba na Jesenicah za svoje nameščence in delavce. List urejuje nameščenec KID g. Avgust Kuhar, tiska ga Učiteljska tiskarna v Ljubljani, dopisujejo pa vanj višji uradniki, obratovedje ter predstavnik 1 delavskih in nameščenskih organizacij. List bo izhajal v 3.000 izvodih dvakrat na mesec in ga bodo nameščenci in delavci KID dobivali brezplačno. Uvodni članek prve številke poveličuje vzajemnost med podjetjem in uslužbenci, številka . pa vsebuje tudi članek o poučnem potovanju nameščencev KID v inozemstvo, nekaj razprav, navodil, obvestil in drugega drobiža ter podlistek *Rod za rodom«, ki vzbuja spomine na lepe, a trpljenja polne čase. List, ki je menda prvi te vrste v državi, je lepo urejen in bo po svoji zanimivi in poučni vsebini mnogo pripomogel k složnemu delu vseh čiuiteljcv uglednega železarskega velepodjetja. * Nov; grobovi. V Ivančnj gorici na Uo-lenjskent je umrla gospa Stana Faflnijeva, soproga uglednega gospodarja. Vzorno gospodinjo bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. — Na Jernejevi cesti 53. v Ljubljani je umrla gospa Ema Jenčifeva. soproga višjega šumskega svetnika v pokoju, zapustila je dva sina in hčerko. Pogreb bo iuir; ob 14- izpred hiše žalosti — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Karol Babnik. posestnik in strojevodja v pokoju, star 77 let. Pogreb bo jutri ob 16. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje'. * Lastna korist vsakega bolnika, ki se želj znebiti astme pljučnih aln pol>odnih bolezni, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & co.- Berlin 614. Miiggell-strasse 25. 25. a. ki obstoji že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Opozarjamo na oglas na 5. stranj. ® Redek primer 1 ju besni da bližnjega. V Vrbovcu pri Križevcih so pred tedni v%-ščani neki siromašni vdovi zgradili hišico, zdaj pa eo se izkazali z novim lepim primerom plemenitosti in ljubezni do bližnjega. Kmetu Andreju Dapi, ki ima ženo in osem malih otrok, je ogenj uničil hlev in stajo. Sosedje so mu pritekli na pomoč in v treh dneh so mu zgradili nov hlev in tudi stajo. Pri tem so se požrtvovalni so-sedjo šo pri vaški posojilnici zadolžili za 3.000 Din. * Vas Neoprošteno. Blizu Tetova je večja vas, ki je imeJa doslej čudno ime Neo-prošteno. Vsa vas je bila še pred nekaj leti skrajno zanemarjena. Prebivalci so trdili, da je vas že 300 let prekleta in da gre v njej vse po zlu. Staro ustno izročilo je pripovedovalo, da je vas preklel neki svetnik, ki je kot berač prišel v va«. Prosil je za vodo in kruh, vaščani pa so ga nagnali s kamenjem. Takrat jih jo starec preklel ter prerokoval, da ne bodo imeli nikdar sreče in uspeha. Neoproščeno bo ostalo.kar ste meni storili! Tako jo zaključil 6vojo kletev in vas je dobila ime »Neoprošteno«. Pred nekaj leti pa so se jeli vaščani le draraiti iz praznoverja in neki mlajši naprednejši ljudje so se lotili ustanavljanja zadruge. Starejši svet jih. je pri tem sicer oviral, napredno in požrtvovalno delo pa je uspelo in vs« prebivalstvo ohrabrilo. Zdaj so vaščani sklenili dati svoji vasi novo ime-Andrejevo. * Osnovna šola, ki že pet mesecev nima učitelja. V Vignju na otoku Pelješcu je že peti mesec zaprta osnovna šola, ker nima učitelja. Tako bodo šolarji izgubili šolsko leto. šola v Vignju posluje že nekaj desetletij. a še ni bila nikdar brez učne moči. * Tihotapstvo alkoholnih pijač in mesa v Zagrebu. Po ugotovitvah trošarinskega urada in enološke postaje v Zagrebu popijejo Zagrebčani več vtihofapljenih kakor pa legalno nabavljenih alkoholnih pijač. Močno se razvija tudi tihotapstvo mesa in so tihotapci alkohola in mesa prav dobro organizirani. Tihotapci kupujejo po vajeti dobro vino. potem tra pa kvarijo na razne načine. Največ vtihotapijenega in pokvarjenega vina se proda v malih lokalih predmestij. Pokvarjeno vino je enološka postaja že mnogokrat preiskala ter ljudi opozarjala na hude posledice uživanja take slal>e pijače * Sneg v Bosni. Liki in srednji Dalmaciji. Po daljšem lepem in solnč.nem vremenu io pričelo v Sarajevu in ostali Bosni spet snežiti. Na Jahorini je padlo do pol metra $ne-ga, temperatura pa se je znižala na 2 stopinji pod ničlo. Tudi v Splitu in srednji Dalmaciji se je naglo izpremenilo vreme. V Splitu je v petek ponoči močno deževalo, Mosor in druge planine pa so pod snegom. Smučarji se že odpravljajo v Kamcšnico. Frecej snega je padlo tudi v Liki. * Jurčičevi »Bokovnjači« na sodobnem odru. Režiser Ferdo Delak, ki je oskrbel svoj čas lepo uspelo, svobodno modernizirano dramatizacijo Cankarjevega »Hlapca Jerneja« m še nekaj drugih odrskih priredb, je pred kratkim izdal prav lepo, v duhu našega časa zamišljeno dramatizacijo »Rokovnjačev« po besedilu Josipa Jurčiča m Janka Kersnika. »Rokovnjači« so bili že od nekdaj izredno priljubljena ljudska igra, sodobnemu oblikovalcu pa nudijo še zlasti hvaležnega gradiva, saj živi v tej romantični zgodbi o tolpi neodvisnih ljudi, ki so hodili po svetu, da se maščujejo krivičnikom in zatiralcem in poravnajo, kar se je bednim pripetilo gorja, stari puntarski sen, ki ga naša sredina v resnici nikoli ni doživela. Delak je z varno, v intimitetah odrska dela vajeno roko obnovil pojav »Rokovnjačevc, kakor nam ga sporoča Jurčičev roman, obenem pa je igro povzdignil še z vložki rokovnjaških pesmi. Pesnik Ivan Albreht mu je napisal ciklus uporniško vedrih verzov, ki jih v odmorih prepeva beraški kvartet kot nekakšno duhovito zamišljena zveza od dejanja do dejanja. Dramatizacija, ki obsega v celem sedem slik, Je za vse naše amaterske odre, ki po navadi pogrešajo dobrega repertoarja, dragocena pridobitev in bodo brez dvoma z veseljem segli po njej. Odri. ki si nabavijo kar 15 izvodov > Rokovnjačevc, so oproščeni vseh avtorskih dajatev. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožcfove grenčice. Kflft I 1 I MATICA 1 Premiera! Prvič predvajano v Jugoelaviji! POD VROČIM SOLNCEM Hans Albers in Lotte Lang TEL. 27-30 SLOGA Ms]«, popularna Shirley Temple UPORNIKOVA HČI (V nemškem jciiku.) 1 UNION Pr«wmera! POLA NEG BI v relefitau nuke revolucije in usode nesrečnih emigrantov MOSKVA - SHANGHAI * Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo Elepih Ljubljana, Gradišče 7. * Na svetovno razstavo i* Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15 avgusta: Ljubljana. Lienz, Innsbruck, Konstanz. Schaffhausen, Strasbourg, Nancv, Pariš, Saarbriicken, Stuttgart, Munchcn, Heiligenblut, Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18 julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana Benetke, Gardsko jezero, xMi'ano, Torino. Mont Ccnis, Grenoble, Lvon, Pariš, Bascl, Lu-zern, St. Moritz, Bolzano, Ljubljana Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega bodo vršili izleti v Benetke. Monte Carlo, Nico, Rim. Grossglockner, Satzkammereut. Češko, Dolomite. Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzeni-stvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okornovi izlctni pisarni. Ljubljana, hotel Slon. * Obrtniški koledar 1937 vsebuje važne in koristne nasvete za vse stroke. Čevljarje opozarjamo na posebne strokovne tabele. Vsak, kdor ima posla z obrtniškimi organizacijami, naj ga naroči pri Obrtniškem društvu v Ljubljani. Beethovnova 10. * Radijski naročniki, sporofjte nasjnr upravi ilustrirane tedenske revije za rad'0. gledališče jn film iNAŠ VALc v Ljubljani, Kfliatljeva ulica 5, da vam j>ošlje brezplačno in brezobvez-no na ogled en izvod. >NA#> VAL- izhaja vsako soboto v Ljubljani in prinaša na 40 straneh popolne programe vseh domačih in tujih oddajnih posiai Da kratkih, srednjih in dolgih valovih, dalje zanimivosti in slike iz radijskega, gledališkega in filmskega 6veta. »NAŠ VAL« je najboli pestra tedenaka revija. Naroonina znaša mesečno komaj 12 Dim- Iz Ljubljane n— Jugoslorensko-bolgarska liga v Ljubljani obvp^ča svoje člane, da ee bo vršil dne 16. in 17. t. m. v Beogradu kongres vseh J ugoelove nsko-bolga rsk i h lig iz Jugoslavije in Bo I ga n>ko-jugos loven sk i h društev iz Bolgarije. Generalna direkcija državnih žc-leznic ie dovolila udeležencem kongresa četrtinsko vožnjo od Ljubljane do Beograda in nazaj. Ker velja ugodnost četrtinsko vožnje izključno le za člane lige jn to samo pro-tj posebni legitimaciji, opozarja vse, ki se žele udeiežitj kongresa, da sj pr; ligiaeru tajniku g. V. Bučarju (Miklošičeva rosta -2b II) pravočasno preskrbe legitimacije in to najkasneje do .14. t. m. Istotam se dobe tudi podrobne informacije glede kongresa jn potovanja- Vozna ugodnost velja za odhod iz Ljubljane od 14. do 18. t. ni. za povratek pa od 18. do 21. — Odbor JBL. u_ XVI. Slovanskj tw pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. se bo vršil v soboto 16. t. m. v vseh prosiorih sokolskega doma na Taboru. Vab?la bomo razposlali v ponedeljek in torek. Eventeulne ■reklamacije prosimo vsak dan od 11. do 12.30 ure v tajništvu JNAI). Jadrana, Toma-nova 3. al; teiefonicno 29—74. u— »Naša skrinja« (društvo) priredi 21. t. m. predavanje »Naše noše, njih pomen in njih uporaba« s skioptičnimi slikami * dvorani konvikta. u— Božjdar Jakae zakljur; sroj^ razstavo slik \z Norveške in Slovenije in portretov drev-i ob 19. Ob 11. dopoldne bo zadnje vodstvo. Vodil bo slikar sa-ai. Zamudniki pohitite: XUI. SLOUHNSKI UECER - 16. JIM. «937 THB0R Tako nastane vremenska napoved Zanimivo predavanje docenta dr. Oskarja Reye Nedavno je Prirodoslovno društvo v Ljubljani zaključilo predavanja v jesenski sezoni, nadaljevala se bodo pa letos, in je na sporedu vrsta prav zanimivih tem, ki bodo gotovo v večji meri pritegnila zanimanje občinstva, kakor dosedanja. V Delavski zbornici je predaval univ. docent dr. Oskar Reja o zanimivem vprašanju: Kako nastane vremenska napoved? Obisk je bil sredn ji. Dnevno čitamo v časopisju vremensko napoved. Včasih jo težko opazimo, ker je »krita v najspodnejšem kotu zadnje korto-ae. Vendar pa jo dnevno prečita na tisoče bralcev, kajti vremenska napoved je važna za marsikoga. Naši listi prinašajo navadno zemunsko in dunajsko napoved. Včasih obsega samo nekaj besed, n. pr. >jasoo in lepo« ali »pretežno oblačno in nagnjenje v nevihtam« ali »deževno«. Zanimivo je torej, kako vremenoslovci ugo-fcove bodoče vreme. Na deželi poznamo sicer stare kmečke očake in lovce, ki često prav točno ugotove prihod dežja ali lepega vremena. Ljudje, ki stalno bivajo v naravi m imajo posla vsak dan z njo, poznajo značilne pojave, ki so v tesni zvezi s spremembo vremena Vprašanje je torej, kako nastane časopisna vremenska napo-ed, ki se imenuje zemunska ali dunajska. Vremensko napoved določimo 8 pomočjo remenske karte, ki jo je treba za vsak | dan sproti narisati. Vremenska karta nam prikazuje trenotno vremensko stanje, pri čemer je najvažnejši razpored zračnega pritiska na določenem omejenem delu zemeljskega površja. Vremenska karta za Evropo sega na severu do Spitzbergov in Granlandije, na jugu pa objame Severno Afriko z Egiptom vred im sega na vzhodu do Urala. V vsem tem območju delujejo meteorološke postaje, ki so pod vodstvom osrednjega meteorološkega urada vsake države. V naši državi je tak urad v Ze-mumu, kjer je priklopljen vojnemu ministrstvu in sicer oddelku za zrakoplovstvo. Vendar ne pripadajo vse meteorološke postaje v državi temu uradu. V vsej Jugoslaviji pripada njemu samo 19 postaj, ki pridejo za vremeoako napoved v poštev. V dravski banovini je 73 raznovrstnih meteoroloških postaj, ki stoje pod vodstvom Zavoda za meteorologijo na univerzi v Ljubljani. Od teh sodelujeta pri vremenski napovedi samo dve; Ljubljana in Maribor. Za vremensko napoved se opazuje vreme na vsaki postaji trikrat na dan in to: ob 7. zjutraj, ob 13. uri in ob 19. Za točno opazovanje vremena je potrebnih več merilni priprav. Postaje, ki imajo vse take priprave, so postaje prvega reda in le take pridejo za vremensko napoved v po. Stev. Najvažnejša priprava je barometer za merjenje zračnega pritiska, ki se nad neko točko zemeljskega površja stalno menjava, ali pada ali pa se dviga. Znan je pojav, da pomeni padanje zračnega pritiska slabo vreme, med tem ko prinese dvig živega srebra v barometru lepo vreme. V splošnem leže y vsej Evropi postaje, ki pridejo v poštev za risanje vsakodnevnih vremenskih kart, med 0 m, to je med gladino morja In 500 m nadmorske višine. Barometer v Ljubljani visi v višini 308 m. Ker pada zračni pritisk z večanjem absolutne višine in sicer v prvih 100 metrih za 1 mm na 11 metrov, ne moremo in ne smemo primerjati medsebojnih odnosov v kolebanju zračnega pritiska na postajah iz različnih absolutnih višin. Zato reducirajo opazovalci zračni pritisk na višino 0 m, na morsko gladino, in ga šele tako preračunanega pošljejo centralnemu uradu. V Ljubljani kaže barometer normalno 735 mm. Ce ga hočemo preračunati na morsko gladino, kar se izvrši s pomočjo gotove formule, mu moramo prišteti še 29 mm (pri 0° zračne temperature), da bo reduciran na 0 m, ker bi znašal sicer 764 mm. Reducirani zračni pritišfc z raznih postaj se da lepo primerjati med seboj. Druga zelo važna opazovalna priprava je termometer, ki nam kaže zračno tempe, raturo. Poleg navadnega termometra ima vsaka postaja še takozvani minimum in maksimum termometer, s katerim se ugotavlja najnižja in najvišja temperatura podnevi Opazovanje temperature se mora vršiti z zasenčenim termometrom, ker drugače termometer ne kaže temperature zra. ka, temveč svojo lastno, ki jo je povzročila toplota solnčnih žarkov. Tretja opazovalna priprave je hlgrome-ter, s katerim ugotavljamo vlago v zraku. Pri vsakem opazovanju se namreč vprašamo, koliko vode v gramih v«ft»uje v obliki vodne pare en kubični meter zraka. Topli zrak vsebuje več vode ko mrzli. V naših krajih more doseči 20 gramov. Ce opazovalec ugotovi, da se je v primeru s prejšnjim dnem temperatura zraka zvišala, lahko zaključi, da je v njegov kraj prodrl vlafeii morski zrak, iz katerega bo kmalu pričelo deževati. Za vremensko napoved je zelo važno opaaovanje vetra. Pri tem je potrebno točno ugotoviti smer vetra in njegovo brzino v metrih na sekundo ali v kilometrih na uro. Za opazovanje vetra obstoji posebna priprava, anemometer, ali pa se veter določi po dimu, gibanju dreves, na morju in jezerih pa po valovih. V naših krajih severni vetrovi vreme zboijšujejo, južni ga pa poslabšajo. Tudi točno opazovanje oblakov mnogo pripomore do točnega vremenskega prerokovanja. Opasovalec mora poznati različne vrste oblakov, teh ae priuči s pomočjo posebnega atlasa, ki vsebuje nad 40 različnih fotografskih posnetkov oblačne-ga neba. Za poslabšanje vremena so važni tanki in beli oblaki, ki se visoko na nebu polagoma pomikajo od zapada proti vzhodu. Kmalu za njimi se vse nebo preprede ,s tenko plastjo oblakov, skozi katere le medlo sij« sokice. Morda še isti gotovo pa naslednji dan je nebo te prevlečeno z de- belimi, težkimi in temnimi oblaki, iz katerih navadno dežuje ali sneži. In slednjič opazovalec izmeri še padlo množino dežja ali snega, ki se prej raztopi. S posebno pripravo, imenovano ombro-roeter, se izmeri debelina tistega vodnega sloja, ki bi pokrival zemeljsko površje, čc bi voda ne odtekla. Pri hudih nalivih, ki povzročajo katastrofalne povodnji, more pasti v naših krajih do 20 cm vode v 24 urah. Vse opazovane vremenske podatke mora opazovalec takoj po opazovanju, navadno telefonično, poročati centralnemu uradu. Ce ni telefona, je treba nemudno poslati brzojavko. Za vse raznovrstne podatke so mednarodne meteorološke komisije določile posebne številke. Te po določenem ključu grupirajo v 6 skup;n po 5 številk. Tako kratko telefonsko poročilo ah šifrirano brzojavko dešifrirajo v centralnem uradu po istem ključu. Ce so n. pr. opazovalci opazovali vreme ob 7. zjutraj m takoj sporočili to centralnemu uradu, vemo že do 8. ure stanje v vsej državi. Isto se vrši po vseh državah. Cim večja je država, tem več postaj ima vključenih v svoje omrežje. Tako jih ima Francija 74, Italija 31, Nemčija 65, Madžarska 9, Bolgarija 6, Grčija 14 itd. Vsaka država pošlje nato iste šifrirane brzojave po svoji največji radijski postaji v svet. Zato ima točno predpisan čas. Vsaka postaja ima svojo številko in mora vsak dan poročati vedno v istem vrstnem redu. Jugoslovanske postaje so uvrščeno od 7OI do 719. Ljutoljana ima število > Matineja kina Uniona Prvi veliki cirkuški film a krasno dresuro živali ARTISTI Stoti film Harry-ja Piela Predstave danes ob 11. dop. Cena 3.50 in 5.50 Din u_ Društvo industrijcev in veletrgoveev v Ljubljani bo imelo svoj prihodnji članski sestanek v ponedeljek 11. t. m. ob 8. zvečer •v društvenih prostorih v II. nadstr. palače Ljubljanske kreditne banke. Tyrševa c. lb. (vhod [>oleg trgovine Goreč). Predaval bo univ. docent g. dr. Vladimir Murko o kmet-ak| zaščiti. Vabljeni eo društveni člani in po n.'.h vpeljani gostje jz gospodarskih krogov. u— Predavanje SPD bo v četrtek dne 11. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Član himalajske ekspedicije iz leta 1931 g. Aschenbrenner Peter bo predaval o »Nanga Par bati 8120 m visokem vrhu v Himalaji. Predavanje bodo spremljale številne skiop-ticne slike, ki bodo pokazale mogočno lepoto himalajske gorske pokrajine in težko če s katerimi se je morala boriti ta ekspe-dicija skozi več kot dva meseca. Elementarne sile so zahtevale številne žrtve in ca 100 m pod najvišjim vrhom so se morali vrniti tudi najdrznejši, med katerimi je bil tudi predavatelj. V predavalni dvorani bodo za to predavanje sedeži numerirani. Pred-prodaja. vstopnic se vrši od ponedeljka dalje v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. MED. UNIV. ilr. Vladimir Milavec specijalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko ordinira od 1 — 3. naznanja, da je pričel s privatno prakso. ALEKSANDROVA c. 16. pritličje Diatermija Ločeni čakalnici. VSKH ■P u— Diskusijski sestanki Društva »Pravnika« o predhodnem načrtu državljanskega zakonika bodo v mesecu januarju v dneh 34., 21. in 28.. vsakokrat ob 16. v prostorih advokatske zbornice, Dvofakova ulica.. Pred met diskusij: Juristične osebe, pravna razmerja med starši in otroci. Fergamontni in celon senčniki po naj- novejših osnutkih pri M. TIČAR, Ljubljana. Posebni oddelek za senčnike. u_ Nad 650 bednih je prejelo premog od KK. Siromašno prebivalstvo našega mesta, k-: je bilo v vseh zadnjih letih vsaj v skromni jneri deležno brezplačne kurjave od mestne občine, je bilo letos precej grenko razočarano, da ie socialno-politični urad ukinil to Maaodeino pomožno akc-iio. Na srečo pa je uprava Rdečega križa za letošnjo zimo preskrbela tolikšno količino premoga, da je vsa: za s;lo izravnala to izgubo RK je zbral f1 vagonov premoga. ki ga je upravnik njegovega skladišča ravnatelj Jagodic vse delov-nike od 11. decembra do včeraj razdeljeval 3(ied bedne, tako da je bilo v količinah po f>0 do 200 kg obdarjenih nad 650 družin. u— Sestanek ;iigos|ov. kirurškega društva, sekcija Ljubljana bo v torek 12. t. m. ob 18. v predavalnici ženske bolnišnice- Spored: prof dr. Zalokar: Perforatio uteri, dr. Lu-naček; Hernia uteri. dr. Lavrjč V: Carcino-ma !. 1920 1936. dr. Novak: Myom in gravi-ditera. ii— Gininastični tečajj T. K I). Atene eo namenjeiij damam in dijakinjam, ki se žele živahne in obenem koristne gimnastike. Vaje so jz \ie{« Bukh-ovega sistema. Dijaški tečajj ob lU 6., damski ob % 7. v torek in četrtek Da j?e je vse to uredilo, je bilo potrebnih nešteto mednarodnih komisij. Našo državo zastopa marljivi letalski major Ljubo-mir Djurič, ki tudi vodi osrednji urad v Zemunu. še nedavno se je ta urad nahajal v Petrovaradinu pri Novem Sadu, a je bil pred kratkim premeščen na veliko letališče v Zemunu. Naše vreme opazujejo v ta namen vojaški opazovalci na ljubljanskem letališču. Istočasno love radiotelegrafisti v osrednjih uradih radijske brzojavke iz drugih držav. Nekako do 11. ure dopoldne polovi osrednji. urad že vremenske brzojavke iz vse Evrope. Poklicni meteorologi, ki se v tem primeru imenujejo prognostiki, so brzojavke že dešifrirali in podatke, predvsem pa zračni pritisk, vnesli v karto, v kateri so vrisane vse mednarodne postaje. Sledi risanje izobar, črt ki vežejo kraje z enakim zračnim pritiskom. K postajam vnesejo tudi veter, temperaturo in oblačnost. Kdor še ni videl vremenske karte, si jo lahko ogleda dnevno v nemškem časopisu »Volkischer Beobachter« ali pa v francoskem »Le Temps«. V obeh teh listih je vremenska karta dnevno reproducira-na. Naši listi tega ne prinašajo, ker je stvar predraga. V glavnem opazimo dva sistema izobar, ki se koncentrično razporejajo druga poleg druge. V sredini je zračni pritisk lahko visok ali pa nizek, če je nizek, tedaj pravimo taki formaciji izobar ciklon, če je visok pa anticiklon. Anticiklon prinese vedno lepo vreme, ciklon slabo. Obe formaciji potujeta od zapada proti vzhodu. Ce nam torej vremenska karta nakazuje prihod anticiklona, napovemo lepo vreme, če pa se bliža ciklon, pa slabo. V tem tiči vsa umetnost vremenskega napovedovanja. Napovedovati z vremensko karto v roki ni težko, samo narisati jo je težko, ker to zahteva mnogo ljudi, predvsem pa mnogo denarja, n— Po Kanarskih' otokih', teli vulkanskih stožcih v Atlantskem oceanu, nas bo vodil dr. W<>lfel z Dunaja 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Okoli 60 diapozitivov in nekaj originalnih ploeč (potrebno aparaturo je iz naklonjenosti dobavila tvrdka Radioval) bo pojasnjevalo živahna izvajanja g. predavatelja. Prirodoslovno društvo vabi širše občinstvo na čim večji po6et tega zanimivega predavanja. u— Društvo prijateljev glasbenega naraščaja ima svoj ustanovni občni zbor v sredo 20. t. m. ob 8. zvečer v sejni dvorani na magistratu z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora 2. Sprejem pravil D. Volitve. 4. Ev. sprememba pravil in drugi predlogi. 5. Slučajnosti. mmmmmmrnmt^^mmemsaammmmmmmmmmmm Darilo za vsako priliko za Din 20.— in to: 1 kom toiletnega mila; 1 kom mila za britje; 1 steklenico kolonske vode; 1 kom zobne kreme; 1 kom glavnik; 1 kom vase- lin; 1 kom šampon; 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici štev. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo. Se priporoča Foto-parfumerija in galanterija LOJZE $ M U C LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8. u— Spored koncerta, ki ga priredi vir-touz na čelu prof. Slavko Popov: 1) Beethoven : Sonata v a-duru, 2) Saint-Saens: Koncert v a-molu v 1. stavku. 3) a) Bruch: Kol Nidrei, a) Schumann: Sanja-. rija, c) Moskovski: Kitara, č) Rahmani-nov: Elegija. 4) a) Faure: Havanera, b) Poper: Pesem. Na klavirju spremlja umetnika prof. Marijan Lipovšek. Koncert bo v petek 15. t. m. ob 20. v mali filharmo-nični dvorani in so sedeži na razpolago od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Lutkovni oder Sokola 1. priredi danes ob pol 16. pravljično lutkovno igro »Jur-čt-k v peklu«. Igra ima 4 delanja, od katerih se eno vrši na vasi, dve v začarani dolini jin četrto prj hudičih v peklu. Krasne dekoracije in igra sama, ki je polna zdravega humorja, bo razveselila vsakogar. Vabimo Vas, da si jo ogledate. u— Ne hranite se smeha. Za mal denar vam nudijo Šentjakobčanj obilo zabave in dobre volje. Posetite d revi ob 20.15 nad vse uspelo komedijo »Pobegla nevesta« in ne bo vam žal. Vse dosedanje predstave so bile razprodane, zato si preskrbite vstopnice že pri dnevni biagajmi. Bodite točni, ker med dejanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. u_ Matineja Z|(D. Samo še danes ob 10.30 predvaja Zveza kulturnih društev v Elitnem kinu Matici nemški fi'im lepe in napete vsebine J-Kie je dete gospodične F. Film ie izdelan prosto po motivjh tragične ugrabitve Liindbergovega otroka z vsem dramatičnim potekom in dejanjem. Ko je vsem znana usoda Lindbergovega otroka, je na-klučje gospodični F. bolj naklonjeno. Po obupnih naporih oblasti im vse ameriške javnosti dobj svojega otroka čilega in zdravega. Odlika tega filma je čisto ameriški tempo, ogroinn! aparat. šctTelujočih m. brez1 primerno dovršena igra * slavne nemške igralke Dorotheje Wieck. Njenega sinčka igra mali Le Roy. nedvomno najmlajši igralec sveta. Film »Kie je dete gospodične F. ?« je vzbudil po vsem svetu upravičeno senzacijo, zato ga vsakomur priporočamo. Samo še danes ob 10.30 bo imela Ljubljana priliko gledati boj za otroka gospodične F. Dopolniiinj spored- — Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. Vaš fotoaparat zamenjate za Leico, Contax a!i RolleifIex najkulantneje pri Foto Touristu-Lojzu šmucu LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8. u— Društvo absolventov dri. trgovskih šol v Ljubljan,- obvešča vse al**>lvente, da bo redni mesečni sestanek v četrtek, 14. t. m. ob 20. kakor vedno v restavraciji Zvezdi. Seslanek je združen s predavanjem g. dr. V. Meršola; >Naša zaščita* (bolniška zavarovanja v zvezj z akcijo za razširitev ljub! j. bolnice). Predavanje je zelo aktualno Iti upamo, da bo obisk polnostevjlen. Obenem opozarjamo nezaposlene absolvente in absolventke, naj se v lastnem interesu udeleže sestanka, ker je na razpolago spet nekaj službenih mest. tokrat za absolventke. Razdeljevale se bo tudi članske legitimacije. Odbor u— Gospodinjska šola Mladika priredi večerni tečaj Za fino in domačo kuho. Vpisovanje 1k) v torek 12. jn v sredo 13. t. m. od 16 do 18. ure v gospodinjski sol; Mladike, Šubičeva 9. Natančnejši pogoji se dobe pri vpisovanju. u— v ortopedskem zavodu Atene, Šubičeva ulica. Mladika, se zdraho otroci in odrasli, ki so v ra^tj zaostali, z zakrivljeno hrbtenico, okroglim hrbtom z izbočenim in ud rti m prsnim košem i. t. d. Telovadba se vrši pod vodstvom primarija dr. Mjaiafa. Informacije in vpisovanje vsak delavnik od 15. do pol 18. ure. u— Prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini se morajo vložiti do 31. t. m. prj mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 27/HI. soba 48., kjer se tudi dobijo zadevne tiskovine za 30 par. Več je razvidno iz razglasov, ki so nabiti na vseh mestnih deskah. u— Mestno poglavarstvo opozarja posestnike ob državni cestj na odseku med Kmetovo gostilno v Zg. šjškj in cerkvijo v .št. Vidu iin dalje, da ne odstranjujejo, premikajo ali kvarijo raznih mejnikov, regulacijskih kamnov in značk in ostalih t rasi ni i h znakov, ki se zdaj postavljajo v svrho tlakovanja cestišča, naprave pešpoti, ureditve cestne železnice iin označbe regulacijskih črt na tem odseku ceste. Proti krivcem se bo postopalo po obstoječih zakonskih predpisih. u— Gramoz ga je zasul. Z Jesenic eo včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 32let-nega hlapca Ivana Potočnika. Zaposlen je bil pri kopanju gramoza, pa se je velik ?iaz težkega kamenja sprožil nanj j«n mu zlomil nogo. Obenem ie Potočnik dobil hude poškodbe po vsem životu. u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poeeni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 2437* Mestnemu načelstvu. Prejeli smo. Stanovalci pod Rožnikom in v njegovi okolici smo menda manjvredni ljudje, dasirav-no plačujemo iste davščine m imamo iste dolžnosti, kakor vsi drugi. To smo že večkrat opazili, tako tudi ta teden, ko smetarja sploh nismo videli. Menda je preveč blatna cesta ali kaj. Prosimo mestno načel-stvo, da naredi red v tem oziru in naj po možnosti uredi tako, da se bodo smeti pobirale vsaj dvakrat tedensko, kar bi bilo tudi dosti bolj higienično, kakor pa če smeti gnijejo v stanovanju, kar je neznosno zlasti v vročih poletnih mesecih. u— še malo vlomilske kronike. Zadnjič smo poročali o aretaciji nevarnega prijatelja tuje lastnine Antona Srčnika, ki je bil svoj čas prav tako kakor njegov večji kolega Skapin ključavničarski pomočnik. Ko so na njegovem stanovanju napravili hišno preiskavo, so našli še precejšno zalogo raznovrstne moške in ženske obleke, med drugim tudi lep krznen plašč. Na vprašanje, odkod se mu je nabralo toliko blaga, je Srčnik na policiji odgovarjal, da je obleko kupil v mestu od nekega neznanca. Ko so listi poročali o aretaciji, pa se je zglasila na policiji ga. Slava Campova, soproga odvetnka z Aleksandrove ceste, in izjavila, da so vlomilci nedavno obiskali njeno poletno hišico v Pcd-gori pri Dolu. Krzneni plašč, ki so gabili našli pri Srčniku, je spoznala za svojega, obenem pa je povedala, da je pri vlomu izginilo iz hiše tudi več ur in drugih dragocenosti, nekaj soprogove obleke in še nekaj drugih drobnarij, da je bilo vse skupaj vredno blizu 10.000 Din, Srčnik je imel tudi dva pomagača, nekega Anžurja in Marinka, ki sta prav tako že aretirana. Dragocenosti, ki so jih bili odnesli čampovim, =o vlomilci najbrže razprodali, vendar nočejo priznati, kje in komu. u— Začetniški plesni tečaj za vse družabne plese se vrši vsak ponedeljek ob 20. v plesnem zavodu »Jenko« v Kazini. Novinci-dame in gospodje se še sprejemajo. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja. Posebne ure in informacije vsak dan od 11.—13. in 15.—19. ure. Dijaki popust. u_ Zatekel se je mlad jazbečar, ruiave barve z belo liso pod vratom- Lasrnik naj se zglasi na Kariovšk; cesti6. v traf.ki. Iz Celja e_ Nov; mojstri. V novembru in decembru so napravili pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Celju mojstrski izpit sledeči kandidati in kand.datinje: Pek Mihael Sipek iz šmarjete pri Rimskih toplicah; mesarji Jakob Golež z Grobelnega, Rudolf Ferder iz Šoštanja, Franc Svetel iz Celja, Jakob Žime iz Hrastnika, Ivan Verbjč iz Celja, Franio Krefa iz Celja, Alojz Zako«ek iz Celja. Leopold Korošec iz Petrove, Aloiz Pungarlnik iz Luč in Albin Zerko iz Trbovelj; krojačj Ivan Jevšek iz Celja, Janko Božič iz Sevnice, Franc Ramšak u Braslovč, Jože Perše iz Slovenjgradca. Štefan Kuhar \7 Sevnice, Jože Mrhelčič iz Celja, Lovro Hri-beršek iz Celja in Friderik Kuzman iz Nove cerkve, mizarji Miloš Kortnik iz Šoštanja, Jože Lreek iz Šoštanja, Viljem Majer iz Šoštanja, Josip Zajber iz Ko6ta}nice in Franc Prevc 7. Radne pri Sevnici: kovača Drago-tin Cerai fz Podčetrtka in Aleksander Konc jz Meže; čevljarji Franc Wjlfjng iz Rajhen-burga, Jakob OisterSek ip!ošen pregled iin kritično oceno berlinske olimpiade s krasnimi originalnimi posnetki. Maturantski plesni venček 16. Jan. 1937« Narodni dom e— Javna mestna knjižnica je lani izposodila 29.391 knjig in sicer 17919 slovenskih in srbohrvatskih. 9.857 nemških in 1.615 znanstvenih. Poslovnih dnj je bilo 244, obiskov pa 14.713. e_ Umrla je v petek v celjski bolnišnici v 81. letu etaro6fi zasebnica ga. Neža šmid-lova jz Drešinje va6i. Pogreb bo danes ob 16. 17. mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojni bod; ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 jn 20.45 in jutrj ob 16.30 in 20.30 velefilm -.Hrepenenje« z Mar-leno Dietrichovo in zvočni tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »OSAMLJENO SRCE« (AVE MARIJA). V glavni vlogi slavni tenor Benjamino Gigli. — Ob 10.15 in 14. matineja »GAVRAN«. Jutri predstava samo ob 18.15 »OSAMLJENO SRCE« (AVE MARIJA). Iz Maribora a— Mariborska publiciteta. V preteklem letu je izkazala mariborska publiciteta: dva dnevnika, 3 dvotednike. 3 tednike. 15 mesečnikov ter po 1 dvomesečnik in četrt-letnik. a— 24 milijonov Din v zrak. V preteklem letu so popušili Mariborčani v zrak duhana, cigaret in cigar za 24,168.713.50 dinarjev. Za cigaretni papir je šlo 259.325 Din. Mariborčani imajo očitno najrajši cigarete »Drava«, katerih so pokadili preko 40 milijonov komadov. Cigaret »Zeta« so pokadili okoli 13 milijonov komadov. Od duhanskih vrst je pri Mariborčanih najbolj v čislih dunavski duhan, katerega so pokadili 14.009 kg. dočim je bilo najmanj povpraševanja po trebinjčanu, ki so ga pokadili komaj dva kg. Posebno všeč so jim bile med cigarnimi vrstami »kratke domače«, katerih so popušili 160.000 komadov, dočim so »Flo de Havana« pokadili komaj 280 komadov. Vžigalic je bilo porabljenih v preteklem letu v Mariboru za 1,600.000 dinarjev. So pa med Mariborčani precej številni žvečilci tobaka, ki so pospravili za 1713 kg tobačnih klobas a— Radijske motnje. Direkcija poftte in telegrafa je sporazumno z radijsko oddajno postajo v Ljubljani delegirala v Maribor svojega radijskega strokovnjaka v svrho ugotavljanja radijskih motilcev Da se iskanje poapeši, so vabljeni vsi radijski naročniki k sodelovanju na ta način, da pošljejo svoje ne*kDrava«, ki so jih pokadili 40,510.800 komadov. Sledijo Zeta 15 milj. 769.110, Ibar 13.276.400, Morava 5,910.800, Neretva 880 tisoč 900 Mirjana 509.800, Drina 792.000, Vardar 463.800, šumadija 43.660, Minjon 17.460 Strumica 7,980, Kosovo 4.560, Jadran 7.080, Karadjordje 2.450, Vardar 139.600 Od cigar pa so pokadili Mariborčani: bra-zilika 242.200, »kratka domača« 163.700, portorika 141.100, viržinka 68.200, kuba 104.500, operas 88.760, britanik 5.470, trabuk 11.380, regalitas 8.960, Perla de Kuba 401, flor de Havana 280, razen tega Se 163.708 komadov raznih mešanih inozemskih cigarnih vrst. a_ Požarni alarm. V noči na soboto je pričelo goreti v skladišču stavbne tvrdk e inž. Jelenec in Slajmer. Vnela se je smola in so pričele goreti straRske lesene stene. Mariborski gasilci so pribrzeli na me sto požara, ki so ga po 20 minutnem gašenju pogasili. a— Kulturne novice. V Ljudski univerzi je jutri pričetek biološkega cikla. Predava univ. prof. dr. Zamik iz Zagreba o temi kedaj in kako je nastalo življenje na zemlji. V torek predava isti predavatelj o temi: Vzroki spreminjanja živih bitij. a_ priključitev Mariborskega otoka mestu. Kakor znano, je spadal doslej Mariborski otok na področje kamniške občine. V teku je akcija, da se otok priključi Mariboru Jn bo o tem razpravljal mestna svet na svoji seji v petek 15. t. m. Razen tega je na dnevnem redu seje tudi iapre memba statuta Mestnih podjetij. a— V znamenju strelskih odlikovanj. Od bor Strelvke družine na Teznem je na svoji zadnji seji imenoval ravnatelja »Splošne« g. Franjo Babiča zaradi izredne naklonjenosti in zaslug za strelski po-kret za ustanovnega člana. Lična diploma mu bo izročena na občnem zboru v soboto 16. t. m. Pri tej priliki bo delegat Strelskega okrožja odlikoval ustanovitelja družin mariborskega strelskega okrožja upravnika »Jutrac in „Večemika< g-Slavka Rejo 9 spominsko medaljo generala B. Puitnikoviča. Naš prvak in odbornik br. Sinič Ivan pa prejme kolajno najboljšega strelca za leto 1936. a_ Jadranska straža. Naprošajo se cenjene dame, da si priskrbijo narodne neše za svečan ples »Jadranske noči«. Nagradile se bodo tri narodne noše: 1, nagrada po žuriji. 2. nagrada po listkih, 3. nagrada po žrebu. h življenja na dežel! Iz Kranja r_ Podružnica Druibe sr. Cirila In Metoda ima svoj redni letni občni zbor IG. t-m. ob 18. v gimnazij«. Člani in prijatelji OMD vljudno vabljenj. r— Kino Narodni dom prikazuje danes krasen dramski film »Imenovala se je Nana«, ki je režiran po slovitem Zolla-jevem romanu. Z Jesenic s— Mlekarska zadruga Rateče-Planica na znanja, da dostavlja mleko edinole za svojo poslovalnico v Lampetovi ulici 3, na Jesenicah ter nima r g. Prinčičem nikakih poslovnih stikov več. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaia danes ob 15. in 20. veJefitm »Sužnji pohlepa po denarju«. Iz Trbovelj t— Lep koncertni večer priredijo današnjo nedeljo ob 20. ljubljanski konzer-vatoristi v Sokoi^kem domu. Spored ctoae-ga solistično, komorno in orkestralno glasbo. Iz Ptoia j_ Revizija volilnih Imenikov se vrši zdaj v januarju, l^i tej priliki se vpišejo v voiil-nj imenjk vse osebe, k jima jo v oboinfi volilno pravico, a Že niso vpisane, in ee črtajo one, ki so izgubile to pravico. Da bo revizija volilnih imenikov natančna in da se olajša zadevno poslovanje, naj ee vse 06ebe, ki "imajo volilno pravico v vsej občini Plui, prepričajo, ali eo v volilo eni imeniku vpisane. Vse nadaljnje informacije se dobijo tudi na magistratu prj tajniku najkasneje do 25. t. m. j— Lanski tajski promet ▼ mestu Ptuju je nasproti letu 1985. znatno narasel. Iz statistike ie posneli, da je poeetilo Ptuj v letu 1936. 2285 tujcev, noinine pa eo znašale 10.014. Od teh je bilo inozemcev 706 s 6765 nočninami, tuzemcev pa 1.579 e 3.249 nočni-nami. Glavni kontingent tujskega prometa eo dale Avstrija 453, Čekoslovaaka 59. Italija 39, Madžarska 34 in Nemčija 86. Ostali pa so iz Bolgarije. Poljske, Švice. Angliije, Francije, Bolgarske. Holandjje in Rumunije. V letu 1935. je znašal tujski promet v Ptuju 2.103 oseb z 8.512 nooninami. Da se i e tuiskj promet v letu 1906. v mestu Ptuju tako dvignil, gre zasluga v prvj vrsti agilnemu Olepševalnemu jn tuisko-prometnemu društvu v Ptuju. j— Trgovski ples se bo vršil ob priliki 50-letnice pomočniškega zbora 1. februarja zvečer v vseh prostorih Društvenega doma. 1— Kin« PtaJ. .V. nedeljo »Osamljeno ereec, J— ZviSane eestae dokiade. Na seii ereske-ga cestnega odbora 7. t- m. se je sklenilo, da se bo v pokritje primanjkljaja za proračunsko leto 1937/38. pobirala " l8odetotna doklada na vse državne neposredne davke Cestna doklada je nasproti lanskemu letu zvišana za 8%, kar je za današnje gospodarske razmere precejšnja nova obremenitev. ★ RIBNICA. Sokolskj kino predvaja danes ob 15.15 in 20. uri film >Dolanskj princ«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes veseli film »Žene stavkajo« in običajne dodatke. ZIDANI MOST. železničarji v Zidanem mostu ne spimo, temveč delamo in po svoje skrbino za zabavo naših ljudi. Med poslednje dogodke moramo vsekakor šteti »Siivestrovo Sokola«, že zgodaj pred pri-četkom x> v Mrkoplju 2 uri po zaključku tekem v dvorani za prireditve v Mrkoplju. Stanovanje in prehrano bodo dobili tekmovalci po ceni Din 35,— dnevno, cena prenočišč pa je Din 10.— Prevoz iz postaje in nazaj znaša Din 20.— za osebo Ve i intere-sirani klubi naj javijo čas prihoda v Mrko-palj zaradi rezerviranja prenočišč in prehrane V slučaju nepovoijnih snežnih razmer bodo tekmovalci pravočasno obveščeni. Tekmovalci in občinstvo, ki se udeleži tekme. uži/ajo polovično vožnjo po razpisu ministrstv: saobračaja št. 24082/36. Udeleženci na» kupijo na vstopni postaji celo karto in železniško legitimacijo obr. 13 a., kupljena c la karta pa velja za brezplačen povratek t potrdilom ZZSP. JZSS (službeno). Specijalni tečaji za trening tekmovalcev, ki so določeni za sestavo državne reprezentance za letošnja tekmovanja v inozemstvu, bodo od 11. januarja t. m. dalje na Pokljuki pod vodstvom trenerja Lea Korhonena za teke in trenerja Knut Odd Hansena za skoke. Udeleženci tečaja bodo nastanjeni v smučarskem domu — Šport Hotelu. Za trening za teke in skoke so določeni: Istenič Rado. Klančnik Gregor, Sramel Bogo. Zemva Lovro. Močnik Cveto. Pribošek Franc. Baebler Leo. Smo-lej Franc. Klančnik Lojze. Knap Leo. Jakopič Gust/*Ij, Jakopič Albin, Novšak Albin. Bevc Zdo. JZSS poziva klube, katerih člani so nj.vedeni tekmovalci, da uredijo vse potreti to in jih napotijo na Pok'juko na trenins Javijo naj »e v nedeljo 10. t. m. popoldv v domu saveznemu delegatu odn. trener^ma. Stroške bivanja na Pokljuki krije s» fez. dočim morajo ostalo oskrbeti klubi -.ami. Pogoj za vsakega — najstrožja dis iplina! Pozivajo se vsi. da zastavijo ver svoj trud. da bo uspeh čim boljši. Tehnični odbor saveza sme vsakega tečajnika odpustiti iz tečaja tudi pred zaključkom tečaja. V reprezentanco save/ lahko določi tudi tekmovalca, ki se tečaja ne udeležuje pa ee morda na tekmah (drž. prvenstvu itd") izkaže za dobrega tekmovalen in torej z določitvijo udeleženca v tečaj še ni dokončno določen tudi njegov nastop v reprezentanci. Trening tečaj 7.1 smuk in slalom bo čim bodo dopuščale «nežne prilike. ter b* čas in kraj določen krsneje. Savez podiva že sedaj tekmovalce Pračka Cirila. Heima Huberta. Žnidarja Emila. Čopn Francita in Novaka Jožeta, naj Vvlo pripravljeni na poziv saveza za trening, ki se bo nričet čimprej. JZSS. _ Zbor smuških učiteljev obvešča 7 -ii učiteljski tečaj prijavljene gg. 1» t1--.i"ike. da je tečaj n p 7.- snežnih razmer preložen na čas od 31. januarja do M. februarja 193?. Porratek BSK. Včeraj popoldne ee je vrnilo moštvo BSK s turneje po Franciji in Aiajru. Na kolodvoru eo jih prijatelji navdušeno sprejeli. Jutri se bodo v Beogradu nadaljevale tekme za državno prvenstvo. Jugoslavija bo nastopila proti- Hašku. Važno za vodstva nogometnih sekcij! Objave o postavali moštev naj bodo v bodoče čim krajše (brez imen vseh 11 ali celo 15 igralcev), ker jih sicer zaradi pomanjkanja prostora ne bo mogoče uvrščati. SK Ljubljana. Danes ob 14. strogo obvezen trening na dva gola. Postava je razvidna na oknu v tajništvu. Plavalna sekcija SK Ilirije. Jutri, v ponedeljek 11. t. m., ob 18. bo v prostorih hotela Štrukelj plenarni sestanek z dnevnim redom: poročilo odbora, volitve novega odbora, volitve kapetanov m slučajnosti. Občni zbor SK Reke bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v salonu restavracije »Amerika«, Tržaška cesta. Članstvo in prijatelji kluba se vabijo, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Članstvo naj do zborovanja poravna zapadlo članarino za 1. 1936. Ce ob napovedanem času ne bo navzoče potrebno število članov, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu članov. — Odbor. SK Svoboda. Danes ob 14. naj bo na igrišču Hermesa I. skupina. Opremo je treba dvmniti od 10. _ 12. Kajak ldub Ljubljana obvešča vse članstvo, da bo jutri 11. t. m. ob 20. pri »Sokolu«, Pred škofijo, strogo obvezen članski sestanek. Športni drobiž Angleška ženska lahkoatletska zveza je sprejela sklep, da bo dala zaradi morebitnega prehudega fizičnega napora pred vsakim startom zdravniško preiskati svoje članice. Če se spomnimo na razne po vsem svetu razbobnanc primere, ko so se najbolj slovite športnice čez noč spremenile v športnike ali še sedaj o nekaterih ni ovr-žen sum. da se pod njihovim ljubkim dresom morda le ne skrivajo moške mišicc, je imel- ta angleški sklep gotovo še drug in tehtnejši pomen. Novotarija je vredna samo pohvale in bodo Angleži v kratkem popolnoma na jasnem, da na njihovih ženskih prireditvah ne bo nastopil noben skrit moški. Dunajski profesionalni nogomet — kakor tudi madžarski in ostali — ne živi v? posebno rožnatih razmerah m iščt zato seveda raznih možnosti, da bi izboljšal eksistenčne pogoje njegovih akterjev na zelenem polju. Cela vrsta predlogov je bila že v razpravi, kako bi se odpomoglo padanju zanimanja za nogometne tekme, toda nobeden ni imel pravega uspeha. Med najnovejšimi je treba omeniti zelo originalnega, po katerem se za ceno ene vstopnice dobita prav za prav dve, s katero lahko spremlja moškega na igrišče še njegova žena ali zaročenka ali prijateljica Ideja ni nova, ker so v davnih letih tako tudi Angleži zvabili nogometno publiko na igrišča. V ostalem pa je stara zvijača ta, da je treba onemu, kdor hoče pridobiti moža, najprej pridobiti žensko, vse ostalo pa gre potem gladko. Odločilno za uspeh je seveda vselej vprašanje, zakaj in kam je treba privabiti žensko večino Ker gre v tem primeru za manj priljubljeni nogomet, je precej dvomljivo, če bo »akcija« imela uspeh, ker ženski spol z nekaj popolnoma opredeljenimi izjemami za to igro z žogo nc kaže baš največjega zanimanja. Svetovno prvenstvo v hokeju bo letos februarja meseca * Londonu. Izmed 16 držav, V.i jih je Anglija povabila na te velike prireditve, se je do sedaj prijavilo 12 držav, in sicer razen Anglije še Nemčija, Češkoslovaška, Francija- Norveška, Švedska, Kanada, Avstrija. Holandska, Švica, Rumunija in Poljska, H kraju še tale za kratek čas o slavnih Škotih: D va Škota gresta \ kopališče, kjer je treba seveda plačatj vstopnino. Dva groša za osebo. Otožna plačata vsak dva groša. Med slačenjem se posveti prvemu, ki je izboren potapljač, da svetuje drugemu takole: — Poslušaj. Mac I Staviva, kdo bo najdalj pod vodo. Kopališčniku bova dala denar v zastavo, vsak po dva groša. Kdor pride zadnji na površje, dobi vse štiri gro-še. Mac je zadovoljen in kopališčnik sprejme štiri groše. Škota pa v vodo... Štiri groše so po nekaj urah razdelili med žalujoče ostale. Vremensko poročilo Zveza za tujski promet v Sloveniji, JZSS in SPD z dne 9. januarja: Barometer se dviga, povsod jasno, nov sneg na trdi podlagi je pršič, snega v vseh navedenih krajih za smuko dovolj, smuka odlična, sankališča in skakalnice uporabne. Bohinjska Bistrica, danes: —1, 10 cm snega; Dom na Komni, danes: —7, 30 pršiča na 60 podlage; Koča na Gorjušah, včeraj: —1, 5 pršiča na 20 podlage; Pokljuka, danes: —3, 20 pršiča na 20 podlage, sneg tik do Podhoma; Kranjska gora, danes: —5, 5 pršiča na 15 podlage, drsališča 10 cm ledu; Vršič, Krnica, danes: 20 pršiča na 45 podlage; Rateče-Pla-nica, danes: —2, 10 pršiča na 15 — 30 podlage; Tamar, danes: 15 pršiča na 30 podlage; Zelenica, včeraj: —3, 20 pršiča na 50 podlage; Velika planina, danes: —4, zapadnik, 5 pršiča na 50 podlage; Klopni vrh, danes: —5, 5 pršiča na 20 podlage; Pesek, danes: —5, 15 pršiča na 35 podlage; Senjorjev dom, danes: —7, 30 pršiča na 35 podlage; Peca, danes: li pršiča na S0 podlag«* Dijaški smuk v Gorjušah sekcij Feiijainega Sa- TriaJ Gorjuše, 9. januarja. Ko ea ee v začetku letošnjega šolskega lete osnovale pri Ferijalnem savezu smu-čarake sekcije, za katere je dal pobudo pretf. Kossak, ni nihče mislil, da bo v celoti izvršen program, zlasti pa še predvideni smučarski tečaj. Vendar je po nekaj goattaih tekih, po mnogih sestankih in zdravniškem pregledu, zlasti pa še po zagotovitvi denarne podpore do tečaja le prišlo. Dravska oblast FS je dala 2.500 Din podpore, nekaj manj Higienski zavod in kopano še gg. direktorji gimnazij, ki so se tečaja udeležile. To so bile L U. in m. drž. real. gimnazija v Ljubljani. Kot zelo pripravno mesto so bile izbrane za tečaj Gorjuše, 1000 m visoka vas, ki je oddaljena dobro poldrugo uro od Bohinjske Bele. Stroški za posameznika so znašali 150 Din z vožnjo vred, bilo pa je izdanih mnogo podpor. Po temeljitih pripravah je odrinila na Novega leta dan 57 dijakov broječa četa v tečaj. Spremljali so jo g. prof. Kozak kod vodja tečaja ln gg. prof. Sajevic, Dobrovoljec, Kovalski in Belihar, poleg teh pa še zaščitna sestra, ki jo je poslal Higienski zavod. Ko smo se 1. januarja vozili na Gorenjsko, nismo mogli verjeti, da bi bilo snega za smučanje dovolj, saj smo ga imeli dolinci dotlej le nekaj cm. Zato smo kar vsrkavali bele tise otf progi, Ki pa so bile redke. Tembolj pa smo bili veseli, ko -smo Se povzeli od Bohinjske Bele na Gorjuše in zagledali tu dovolj snega. Krasni tereni, ki :no jih prevozili med tečajem, so nam dokazali, da je tu pravi smučarski raj in da so ti kraji premalo znani ljubiteljem belega športa. Dobro smuko in lepo lego je izbral Slalom klub 34, ki je poetavil tu gori prijaaio leseno kočo. Ta je bila središče tečaja, tu to dobivali tečajniki hrano, tu je spal del oaiprave. Drugi del je dobil zavetje v bližnji hiši. Dijaki I drž. gimnazije, najmočnejše zastopani, pa so se naselili v šoli, ki jo je dal na razpolago g. učitelj, ki Je tudi sicer po svojih močeh pomagal. Ta razdelitev Še je izvršila takoj po prihodu, popoldne pa je bila poizkus ni vožnja, da je vodstvo vedelo razdeliti tečajnike v skupine po zmožnosti. Začetek -imučarske šole je bil 2. januarja Skupine, po številu 6, ki so sc pa zaradi nezgode prof. Dcbrovoljca zmanjšale na 5, so vežbale dopoldne ln popoldne pod vodstvom vodnikov. Snov je bila za vse skupine ista, vendar je n. pr. prva skupina nazvana tudi olimpijči, predelala nekoliko več likov kot začetniki. Zanimiv je razpored dnevnega dela v tečaju. Od pol osmih do osmih je. .bil ^ajtrk in sicer 2 skodelica Jwe ah .mleka . a. .kruhom in ma^-Jom. Nato. je hll zbor pred domom Jijer so dobili tečajniki okrepMla za dopoldne n. pr. čokolado-, jabolka, fige in drugo. Sledilo je pol ure telovadbe na travniku pod kočo. Najbrž je bil lep pogled na tečajnike, razporejene v vrste, s smučtkami na nogah, pri izvajanju raznih gibov. Taka gimnastika pred smučanjem je zelo koristna. Prej trd se človek raz-giblje in osveži. Po gimnastiki je odšla vsaka skupina, broječa okrog 10 fantov, predelovat snov, doiočeno za tisti dan. Ob 12. so se skupine vrnile, naikar je sle. I obed. Ker je koča premajhna, da bi mogio jesti 60 ljudi skupaj, je bila potrebna razdelitev na dva dela. Po tečnem ooedu je sledil opoldanski počitek, ob 15. pa je bil spet zbor in smučanje, ob pol 17. je bil v koči že pripravljen čaj, da ogreje premrle smučarje. Cas do večerje jc bil izvir tno izpolnjen s predavanji. Predavali so gg. profesorji ter sestra ln sicer: g. prof. Kozak o koristih smučanja, o prehrani, krmar je nju, lepotah in nevarnostih v gorah,, ki prete Zlasti od plazov. G. prof. Belihar je predaval o smučarski opremi in tehniki smučanja, g. prof. Dobrovoljec o zgodovini maučanja, g. prof. Sajevic o mažah in snegu, sestra pa o osebni higieni in nezgodah v gorah. Predavanja so bila zelo zanimiva in poučna in so jih tečajniki poslušali z velikim zanimanjem. Ob 19. je bila večerja, ki je morala spet nasititi lačne želodce. Pred spanjem je bilo še malo petja dovtipov in glasbe, saj sta bili kar dve harmoniki. Tako so minile večerne ure, okrog 22. pa je spanec zati£nil trudne oči. Pravi tečaj je trajal 4 dnii, seveda premalo, da bi mogli tečajniki predelati vse like. Kljub kratkemu času, pa je tečaj odlični u pel in se je sleherni lahko irA.o-go naučil. Ves čas tečaja je bilo k rtu no, noinčno vreme z izjemo petega dne, ko je naletaval sneg. Popoldne je bila tekma v smuku, kjer je zmagal Biber Mitja s I. drž. gimnazije. Tekma v slalomu je bila naslednji dan, 7. januarja. Zmago je odnese Vipotnik a 1. drž. gimnazije. Istega one popoldne je bilo še palrolno tekmovanje. Tekmovalo je po pet patiol — vsaka patrola je bila sestavljena iz 4. članov — na krajši in daljši progi. Na krajši je zmagala n., na daljši p I. drž. gimnazija. Vse te takme pa niso imele namena, da da-ežejo tečajniki kake izvrstne čase, (nego le, da vsakdo preizkusi sebe, koliko k ji t tečaju naučil. Zdravniška pomoč, ki jo je nudila sestra, je bila potrebna v nekaj primerih. Sreča je le, da ni bilo nobenega težjega primera in so vsi uživali lepe dni. V petek 8. januarja so napravili tečajniki dopoldne kratek izlet, popoldne pa se je že bilo treba posloviti. Pot nazaj je bila sicer naporna, ker je cesta poledenela, a tudi ta nevarnost je minila. Zvečer so se vrnili tečajniki v LJubljano, ogoreli, za-dovotjoi, sveže pripravljeni za nadaljevala Rešitev križanke »Tempelj" Besede pomenijo: Vodoravno: 2. Sas; 4. Emilija; 8. saj; 11. paladij; 12. nož; 15. planinec; 19. sarkofag; 24. Artur; 27. Lena; 28. ep; 29. Kir; 30. na; 31. Arno; 32. livar; 36. to; 38: Spa; 39. Neva; 40. Omar; 42. Sanin; 44. koča; 46. rjav; 48. sol; 49. re; 51. Palavan; 55. Sap; 5«. dan; 58. vrt; 59. pek; 61. dim; 63. voz; 65. matador; 69. Otokar; 70. kamarila; 72. Izidora; 74. okarina; 76. Italijan; 78. dinamo; 79. Simon; 90. sel; 81. Ran; 83. mesto; 85. škrat; 86. tar; 88. čir; 89. napis; 94. erg; 95. ido; 96. bat; 97. top; 98. Ida; 99. kri; 100. pop; 101. Iva; 102. Ana; 104. Ava; 106. tur; 108. van; 110. alt; 112. ata; 114. sod; 116. aba; 118. oda; 120. Ida; 122. sto; 124. bas; 126. pot; 128. bok; 130. vol; 132. ded; 134. lan; 135. Pan; 136. Lar; 137. alt; 138. Ana; 139. osa; 140. številka; 141. oda; 142. val; 143. R. U. R.; 144. vag; 145. Ain; 146. Ali; 147. ali; 148. idi; 149. tat; 150. Nin; 152. tur; 154. Ren; 156. tod; 158. Aga; 160. aja; 162. oba; 164. Ren; 166. tok; 168. siv; 170. Pat; 172. kal; 174. oje; 176. akt; 178. krt; 180. Gog; 182. Lil; 183. Lon; 184. dom; 185. rum; 186. lev,; 187. aaa; 188. sin; 189. ima; 190. Edita: 192. Otelo; 194. Istra; 203. nadir; 206. sivec; 209. Zemun; 213. Peru; 214. oseka: 215. alka; 216. ljulika; 220. Apulija; 223. ujec; 225. Katon; 227. duša: 229. njen; 231. Ceres: 233. Rival; 235. ln; 236. Bali; 237. opeka; 238. imam; 239. na; 240. Arago: 242. opora; 244. Irak; 246. uho; 248. lik; 250. nadev; 252. dar; 254. irl-gacija; 256. aparatura; 257. ura; 258. agava; 259. oda; 260. Arc: 263. prepelica; 264. Ilijada: 265. run; 266. Nome; 267. Adela; 268. Avar; 269. Jim; 270. zanimiv; 271. Tibetanec; Navpično: 1. Saladin: 2. sllikat; 3. si-derit; 4. ep: 5. Mav; 6. jim; 7. aj; 8. sinonim; 9. Anam; 10. je; 12. na; 13. orač; 14. Skradin: 15. prepir; 16. Aladin; 17. ne; 19. Cer; 20. sat; 21. on; 22. format; 23. glavar; 24. april; 25. Ra; 26. Una: 33. Ivo; 34. as; 35. rogač; 36. Ivan; 37. nam; 41. atom; 42. s. r. 44. ne; 45. opat; 47. kopriva; 49. raj; 50. etan; 51. pas; 52. Arimateja; 53. akonkagua; 54. nas: 55. San: 57. az; 58. vas; 60. kor; 62. in; 64. zid; 65. mir: 66. Anatolija; 67. Odisejada; 68. ris: 71. repatica; 73. Repoštev; 75. katarakt: 77. listopad; 82. akrobat; 84. tulipan: 87. Arabija; 90. porota: 91. pastir: 92. Biskra; 93. prepis; 103. Nada; 105. Vida; 107. usta; 109; Abel; 111. Leon; 113. tros: 115. Oton; 117. Bled; 118. olivin: 119. anilin; 120. iperit; 121. Andrej; 122. slovar; 123. Ore-gon; 124. bazalt; 125. strnad; 126. Pa-rana: 127 Talija; 128. Bojana; 129. kabina; 130. vezilo; 131. lavina: 132. doktor; 133. Danton: 151. Igo; 153. Uri; 155. Eva; 157 osa; 159. Gaj: 161. jok: 163. bar; 165 evo; 166. telovadec; 167. ko-loratura: 168. Silvester; 169. Venčeslav; 170. Podravskl; 171. Tihomlr; 172. korito; 173. limona: 174. oblaka; 175. Elvira: 176. Alpbama: 177. tragedija: 178. Kosta-rika: 179. Tintoreto; 180. Gribojedov: 181. Grebenuša; 190. ep; 191. Irena: 192. nn: 193. Ekipa; 194; il; 195. tanin; 196. Albin; 197. Mulam; 198. ni; 199. zapad; 200. šakal: 201. tur202. Timav; 203. Na-mur; 204. Dunaj: 205. re; 207. vagon; 208. cn; 210. Murat: 211. na; 212. tele; 214. osel; 215. Ala: 217. Jago; 218. lic«; 219. koja; 221. papa: 222. jata; 224. car; 226. Nogi': 228 vrat: 229. Noe; 230. Nil; 232. Edi: 234. Ada: 241. raz: 243. pav; 244. ide: 245. kan: 246 up: 247. hr; 249. ki; 251. vi: 253. rr: 257. um; 258. am; 259. Ob; 261. re; 262. CC. Nase gledališče DR A M A Začetek ob 20. uri. Nedelja 10. januarja: Ob 15 uri KepošU-v. Mladinska predstava Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. -m: Na ledeni plošči Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 11. januarja: zaprlo. Torek 12. januarja: zaprto. Sreda 13. januarja: Atentat. Red B Četrtek 14. januarja: Na ledeni plošči. Red Četrtek. Petek 15. januarja: Ob 15. uri; Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od H do 14 Din Izven. OPERA Začetek ob 20 uri. Nedelja 10 januarja: Ob 15. uri: Avla. Gostovanje jrdč. Karene in gosp dT. Mana Adriana. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol, ob 20 uri: Pri tri»h mladenkah Izven. Gostovanje ge. Marice Rruraen-Lubejeve. Znižane cene od 30 D:n navzdol. Ponedeljek 11. januarja: zaprto. Torek 12. januarja; Seviljski brivec Red A. Sreda 13. januarja: Cavalleria rusticana frliimači. Red Sreda. ŠENTJAKOBSKO GLEDAL1ŠČF Začetek 20.15. NedeLa. 10.; Pobegla nevesta MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 10.; ob 15. Božjj človek. Zadnjič. Globoko znižane cene. Ob 20. uri; »Vi-sokos-t pleše«. Torek. 12-: >VNsakost pleše«. B. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. U.: ob 20. Kadar se utrga oblak. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze Številke za označbo kraja pomenijo-. L Caa opazovanja. 2. stanje barometra. 3 temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7. padavine v ffim. 8. vrsto padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 9. januarja Ljubljana 7. 774.1, —0.4 91, SI, O, — —; Maribor 7. 773A 0, 60, NW4, O. —. —: Zagreb 7. 774.0, 1, 40. NNE5. 10, _, —; Beograd 7. 768.9. 0. 80, NNW8, 4, sneg. 0.5; Sarajevo 7. 771.0. —4, 96, a 10. de*, sneg, 8; Skoplje 7. 760.9. 4, 80, W5, 10. dež. 1. Temne dure- T.inMiain —. —0-8: Maribor 8,1 i Zagreb 0, 1; Beograd —1; Sar?i-|wro 3t' —5; Skopje 5, —, Brezposelnost v Mariboru Dejansko stanje nam radagajo naslednji statistični podatki: pri tukajdtiji borzi dela je lani iskalo zaposlitve 4.964 brezposelnih, 3.043 moških in 1.921 ženskih delovnih mott. Iz statistike je tudi raz-vfctoo, da je balo povpraševanje po delu največje v mesecu decembra (689), najmanjše pa meseca aprila ,ko je iskalo zar poslitve 27O oseb. Borza dela razumljivo ni mogla ustreči w-.em brezposelnim, ki so se obrnili nanjo. V preteklem letu je tukajšnja Borza, delo uspešno posredovala v 1250 primerih in sicer je dobila zaposlitev za 324 moških in za 926 ženskih delovnih moči. Največ uspešnih posredovanj je Borza dela izvršila v mesecu avgustu, Ln sicer za 36 moških in 95 žem kih delovni moči. Borza dela vodi tudi evidenco o vseh onih, ki so iz tega ali onega vzroka izpadli iz evidence brezposelnosti. Oeloten letni sestav izkazuje osebe, in sicer 2222 moških in 888 ženskih delovnih moči. Zanimivo je tudi vsakomesečno končno stanje brezposelnih. Najnižje stanje je bilo meseca avgusta, in sicer 1166 oseb (902 moških in 264 žensk, najvišje stanje pa je bilo meseca decembra, ko je število brezposelnih naraslo na 1839 oeeb (1446 moških in 393 žensk). Borza dela Je v preteklem letu na farnih podporah izplačala skupno 484.923 dinarjev, katero vsoto je razdelila med 3064 prosilci. Največ podpor Je Borza dela razdelila v mesecu decemibru, in sicer 668 osebam, ki so prejele 84.587 dinarjev, najmanj pa semeca junija, ko je 100 brezposelnih prejelo 18.354 dinarjev. Seveda je pri B-->rza dela iskalo podpore mnogo v«S brezposelnih, ki pa radi pomanjkanja sredstev ni o prišli na svoj račun. Radio Ponedeljek II. januarja Ljubljana 12: Slavni pevci (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Balalajke, citrc in mandoline (plošče).— 14: Vreme, borza. 18: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). 18.20: Plošče.— 18.30: Slovenska narodna pesem (g. Ftance Marolt). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.- 19.30: Nac. ura: Pomen jadranske ceste v gospodarskem oziru in glede na tujski promet (g. Janko Hafner).— 19.50: Zanimivosti.— 20: Simfonična glasba ^adio orkestra.— 21: Orgelske skladbe r>šče). 21.15: Koncert komornega (Tia (gg. Slavko Korošec, Willy Hauck, Wa.rji.n I>i-povšek).— 22: Cas. vreme, porcCila, spored.— 22.15: Stanko Avgust igr? na harmoniko. Beograd 17.20: Klavirski k ono? rt.- 18: Flavta.— 20: Operetni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika.-- Zagreb 17.15: Marionetno gledališče.- 20: Violinski koncert.— 20.30: Pesmi.— 21.30: Orkestralen koncert.— 22.20: Lahka in plesna muzika. Praga 19.30: Češke narodne pesmi.— 20.05: Smetanova simfonična pesnitev >Moja domovina«.— 22.20: 1 ->šče.— 23: Bachove orgelske skladbe. VarWva 19.30: Lahka godba orkestra in solistov.- 21.35: Zborovski koncert.— 22: Simfoničen koncert.— 23: Plošče,— Dunaj 11.25: Dunajska glasba (plošče).— 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov.— 17.30: Koncertna ura. 20: Pevski večer.— 21: Haydn: »Terezi-janska maša«.— 21.55: Pester program. 22.35: Koncert orkestra.- Berlin 18: Priljubljene melodije s plošč.— 19.15: Cho-pinove klavirske skladbe,- 20.10: Koncert orkestra.— 21. Zvočna igra,— 22.30: Lahka in plesna muzika. Miinchen 18: Glasbena skicirka— 19.15: Graenerjev večer. 20.10: Zabaven glasbeni program. Stutt-gart 18: Koncert orkestra. — 19: Izlet v živalski svet,— 20.10: Spominski koncert Jensenove glasbe,— 21: Mešan program.— 22.30: Pesmi. — 22.45: Prenos iz Berlina.— 24: Nočni koncert Wagner-jeve glasbe.— Torek 12. januarja LJubljana 11: Šolska ura: Ob 251et-nici odkritja Južnega tečaja (dr. Oskar Reya).- 12: Pisano polje (plošče).- 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila.— 13.15: Odlomki iz oper (plošče). 14: Vreme, borza.— 18: Koncert Radio orkestra: operetna glasba.— 18.40: Filozofsko predavanje: Vzori in boji preroka (g. Fr. Terseglav).— 19: Cas. vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vloga vasi in mesta za čuvanje vrlin našega ljudstva (dr. Boris Zarnik—iz Zagreba).— 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Plošče.— 20.15: VVerner: Na ledeni plošči — komedija v treh dej. (igrajo člani Nar. gled. v Ljubljani). — 21.30: Reproduclran orkestralni koncert.— 22: Cas. vreme, poročila, spored.— 22.15: Radio jazz. Beograd 17.20: Narodne melodije. — 18.30: Celo koncert.— 19.50: Orkestralna glasba.- 20.30: Narodne pesmi.- 21: Prenos evropskega koncerta iz švedske. — 22.20: Lahka glasba. Zagreb 47.15: Koncert orkestra.— 20: Zvočna igra.— 20.30: Skladbe za čelo.— 21: Kakor Beograd.— 22.20: Lahka in plesna muziksi.— Praga 19.10: Koncert solistov. — 21- Koncert godalnega orkestra in vojaške godbe.— 21: Prenos evropskega koncerta iz Stock-holma.— 22.20: Komorna glasba.— Varšava 19.20: Poljski narodni plesi.— 20.15: Prenos evropskega koncerta iz Stockhol-ma.— 22: Božični pevski zbori.— 22.45: Ples.— Dunaj 12: Vojaške koračnice ■ plošč.— 16.05: šlagerske melodije minulega leta.— 17.20: Pesmi za sopran,- 20: Prenos koncerta iz Prage.— 21: Prenos evropskega koncerta iz švedske. — 22: Plesni orkester — Berlin 18: Koncert velikega orkestra.— 19.15: Komorna glasba.— 20.10: Od tam, kjer planinke cveto... — 21: Slike iz podzemske železnice.— 22.30: Simfoničen koncert.— 23.05. Lahka m plesna muzike. — Munchen 18: Priljubljene operne melodije. — 18.15: Koncertna ura.— 20.10: »O ženski zvijačnosti in moški zvestobi«. — 22.30: Zvočne slike.— 23.10: Plesni orkester.- 8 tu tt ga rt 18: Benjamino Gigli poje na ploščah,— 19.15: S!owns!;e r' *a'be. 20 10- Mešan program,— 22.40: Prenos iz Ber. 21: NečrJ kouicrt,— Kraljestvo mode Nevesta v belem Naj bodo kakršnikoli pomisleki praktičnega ali »finančnega« značaja zoper belo nevestino obleko — moda se ne zmeni zanje in nevesto v belem zopet močno forsira. Ni čuda: saj nudi slikovita bela obleka s pajčolanom in morebitno vlečko tolikanj možnosti modni fantaziji, da predstavlja pravo izkušnjavo za vsakega modnega stvaritelja. Pravijo tudi, da so leta najhujše gospodarske krize že v zatonu — vsaj drugod po svetu — da torej staršem ni več tako hudo malo globlje poseči v žep in nabaviti nevesti poleg drugih še belo poročno obleko. ki jo bo pozneje mlada žena vedno lahko uporabila kakor plesno ali večerno — z majhnimi izprememba-mi, seveda. Tn končno, po vsej verjetnosti sc poročimo samo enkrat v življenju, zakaj bi torej edinstvene slavnosti tega dneva ne podčrtali še s svečanemu razpoloženju najboljše ustrezajočo obleko? To pa je nedvomno bela nevestina obleka s pajčolanom, ki slikovito simbolizira misterij mlade žene. V tem predpustu, ki mu je po koledarju tako kratko odmerjen čas, je moda pohitela z novimi poročnimi oblekami. Najnovejši modeli so dolgi, spredaj ozki in sc tesno oprijemajo postave. Toda že v profilu se videz takšne obleke povsem izpremeni. Vlečka in pa vstavljena moderna širina hrbtnega dela ji dajeta nekaj starinsko dostojanstvenega, kar še podčrta dolg, valujoč pajčolan iz tila ali svilenega gaza. Vse te obleke imajo seveda dolge rokave in so zapete visoko ob vratu. Sicer so izdelane kolikor mogoče gladko in učinkujejo predvsem po dolgi, valoviti liniji in lepem tvori vu. Za poročno obleko pa izbira letos moda predvsem voljna, mehka tvoriva, ki se lepo oprimejo telesa in tudi padejo v mehkih in težkih gubah. Torej: saten, krep, klokč, sirč in slično. Poglavje zase tvorijo poročna pokrivala. Močno se razlikujejo med seboj in nešteto je variacij od tradicionalnega venčka pa do čepice iz srebrne bleščice ali srednjeveško upognjenega pokrivala iz svile. Posebno priljubljene so zavite proge iz blaga obleke, ki z njimi namesto z vencem pritrdimo pajčolan in celo dia-riemi iz svile ali srebrnega lamčja se nosijo. Pa preidimo k oblekam, ki smo vam jih skicirali po najnovejših vzorcih letošnje mode: Tu je predvsem bela poročna obleka iz klokčja, ki učinkuje v svoji rafinirani enostavnosti zares dostojanstveno. Ta spredaj popolnoma gladka obleka ima že ob straneh v krilo vstavljene gube, ki se zadaj močno razširijo in podaljšajo krilo v vlečko. Pas tvori široka, dvojno zavita proga iz tvoriva obleke. Ob dra-piranem izrezu je pritrjen šopek oranžnega ali belega cvetja. Iz istega cvetja je spleten ljubek, okrogel venček, ki je na njem pritrjen dolgi pajčolan, ki tudi spredaj v zvončastih gubah zastira obraz (1. skica). Koliko važnosti polaga moda tudi pri poročnih oblekah zlasti na hrbtni del, vidimo pri naslednjem modelu. Ta obleka je zapeta zadaj in ima pod pasom nekakšno imitacijo malega krilca, odkoder v zaokroženih šivih izhajajo gube, ki zadaj razširijo in podaljšajo krilo (2. skica). Posebno za majhne postave so bolj primerne poročne obleke brez vlečke, ki seveda učinkujejo mnogo bolj skromno in torej našim razmeram boljše ustrezajo. Tu je poročna obleka s prekrižano dra-piranim vratnim izrezom in prav tako drapiranim životom. Mladostnost te neveste še poudarita dva šopka cvetja, ki ob vsaki strani namesto venca krasita pričesko (3. skica). Obleka iz bleščečega satena je ukrojena v starinskem slogu. To opažamo zlasti pri rokavih, ki so zgoraj še močno nabrani, a se že nad komolcem zožijo. Vratni izrez ima koničasto vstavljen vložek, ki ga zaključi pokončen, zvončasto nabran volanček — tudi po starinskem vzorcu. Sicer se obleka tesno oprime života in šele spodaj razširi v bogate gube. Tudi originalno pokrivalo nas močno spominja na srednjeveške vzorce (zadnja skica). Bleščeča moda Ko gledamo vse te obleke iz srebrnega ili zlatega lamčja, te male, bleščeče jopice, z zlatom pošite bolere, smokinge iz bleščice, lesketajoče se ovratnike, pasove in rokave, se nam dozdeva, da nikdar še moda ni tako zelo ljubila bleščečega okrasja, kakor ravno letos. Celo klobuki, torbice in ovratne rute so letos pošiti z bleščico ali malimi biseri in ne mine dan, da si ne bi moda izmislila še kaj bolj originalnega iz bleščečega tvoriva. Vse te malenkosti nenavadno poživijo temne zimske obleke in če ste potrpežljive in imate kaj okusa, jih lahko izdelate same doma. Tudi najbolj skromen, majhen ovratnik, pošit z biseri ali bleščico, bo Cvetko Golar: Premeteni Marko »Ali tak je? Pa venidar — pobožen mož, skrben, — seveda, svoje slabosti ima«. "In kake slabosti ima! Okradel bi te stari Jeremija, do golega bi te slekel, ako mu daš priliko. Dobro ga poznam. — Še tale kozarec'« Sunkoma ga je izlil v grlo in se potem globoko oddihaval. S topimi očmi se je zagledal v dekleta, ki so plesala po izbi. Resno so se držale in se tesno naslanjale na fante, včasih .jim za-blisnilo v očeh, in radost .je dahnila na kipeča lica. Pri peči je sedel godec, Je-rin Jaka, in vlekel harmonike, a se mu jc poznalo, da ni vajen instrumenta. >Na, tu imaš«, je zavpil nad njim koren jaški fant in mu vrgel groš. "j U reži hitro polko, pokaži se, da znaš še bolje ko Boštonov Miklavž!« »Le ne dolgočasnih, sicer gremo po Matetovega Gašperja'« Godec je potegnil meh in poskočne viže so se razlegale po izbi. Fantje so se razmajali in se hitreje zasukali z razgretimi plesalkami, ki so hitro sople in si brisale potne obraze. »Micka, trdno drži Toneta, da ga ne izgubiš«, je zaklical Matiček pegasti deklini. ki je vlačila s seboj pijanega fanta. »Nikar jih ne ogovaraj! Lehko nastane prepir, hribovci ne poznajo šale«. Marko je prižgal cigaro in jo upnudil tudi Matičku. »Prižgi, da bodo videli, da znaš kaditi. Sedaj že moraš, ko si ženin. Povej mi no, kako je bilo na Limibarski gorile »Še misliim nerad na to! Uh, taka žeja, pa me nihče ni povabil v hišo, kjer so točili O, bilo je dosti ljudstva, pa malo deklet. Na tešče sem hodil i Jeremijo, pa se ni spomnil skopuh, da bi mi dal kapljo vina«. »Slalbo govoriš o Lucijinem očetu. Ali je nimaš nič rad?« » Premalo jo poznam, zato mi ni po-?ebno do nje. Previsoka je, tako ae nosi, kakor hi bila vsa vas njena. Kar zdi se mi, da m« ne mara, ne privošči mi lepe besede. Vidva sta bolj znana, saj pravili so tako. O, pa bo že drugačna, saj znam ure navijati! Ha ha! Še tale kozarec izpijem!« »Le izpij, saij ga. še nisva skupaj! Luciji na zdravje in tistemu, ki bo njen ženin!« »Pa dajva, že dolgo ga nisem! E, e, Lucija, vrag z njo!« Matičku se je zatikal jeadk in, oči so se mu zapirale. Krčma se je izpraznila, le gost dim se je valil pod stropom, da več ni vedel, kje šefi. Z motnimi očmi je pijano gledal okoli sebe, potegni] je klobuk z glave ter se zvrnil po klopi. Ti samo leži, če si zaspan, bi suknjo deni pod glavo! O, saj to ni nič, Matiček, nič se ne boj!« Mrak se je delal, r iabd ae je Mfcro stemnilo, da ni bilo videti dragega razen kozarcev na mizi. Od zuzuaj aa Ji prijetno poživil vašo staro svileno obleko. Poskusite! Naša skica vam kaže nekaj vzorcev »bleščeče« mode. Tu je predvsem majhen bolero, ki ga lahko nosite k vsaki večerni ali gladki popoldanski obleki. Vedno vam pride prav tudi okrogel ovratnik iz tila, ves okrašen z motivi iz bleščice. Jako zanimivi so tudi bleščeči rokavi na temni jopici vašega popoldanskega ali večernega kostuma. Zdravniška posvetovalnica Janko: V razmerah, ki mi jih opisujete, je zdravljenje vaše bolezni, kar spada več ali manj v roke specialista, odnoano bolnice precej nerodna zadeva. Po mojem mnenju bi bila najboljša rešitev sledeča: Posvetujte se s kakim specialistom za te bolezni, ki naj v primerni obliki in na primeren način da vašemu domačemu zdravniku točna navodila glede zdravljenja. Mislim, da se bo ta stvar pri obojestranskem sporazumu, dala prav ugodno rešiti tako, da bo za vaše zdravje, kar najpovoljneje. Vse drugo, glede ponovne preiskave krvi, vrste injekcij i.t.d. uredite istim potom. Opozarjam pa vas, da se točno držite navodil zdravnika, zlasti glede ponovitve posameznih kur. Nepopolno zdravljenje ima lahko zelo težke posledice. Urška E.: Mislim, da ste lahko pomirjena. Kajti kožna bolezen, ki jo opisujete, ni prav v nobeni zvezi s kako notranjo boleznijo. Na daljavo ne morem presoditi, dali je kožna bolezen povzročena po glivicah, ali je tu posredi kak drug vzrok. Odsvetujem vam pa, da bi obolelo mesto umivali z vodo. Ravno tako ne bodo pomagala v vašem slučaju mazila, ki jih omenjate. Pojdite raje ob priliki k zdravniku, ki vam bo predpisal zdravilo i proti tej kožni bolezni, i proti ozeblinam. Receptov namreč na tem mestu ne prinašamo. Kot domače sredstvo proti ozeblinam priporočajo izmenične mrzle ih tople kopel ji nog. Zagreb: Zdravljenje kapavice spada absolutno v roke zdravnika, odnosno vsaj pod kontrolo zdravnika. Vsled tega je nemogoče, da bi se zdravili sami, ker ne morete presoditi, da li ste že ozdravljeni, ali ne. Vi. ne samo, da si lahko poslabšate stanje, lahko tudi okužite druge. Razumem Vas, da ste nestrpen. Toda zaenkrat je treba samo počakati in se točno držati navodil zdravnika. Ako ste siromašni, se lahko zdravite brezplačno v tozadevnih ambulancah. Oddaljenost od zdravnika in pomanjkanje denarja vas ne sme zavesti do tega. da bi mogoče zdravljenje predčasno prekinili. »Materinstvo B. G.«. V slučaju, da ostane zakon brez otrok, sta lahko kriva tako mož, kot žena in se morata even-tuelni zdravniški preiskavi torej podvreči oba. Iz vaših težav, ki mi jih opisujete, bi sklepal, da imate kako vnetje okoli maternice, kar bi lahko bilo vzrok, da ne zanosite. Vprašujete za »vet. da li naj greste k zdravniku? Mislim, da bi bilo umestno. Ob tej priliki ae lahko še natančneje pogovorite o tej zadevi, kot je to mogoče meni. ki vam morem svetovati samo na daljavo. »J. S. Lj.« Priporočal vam bi uporabo žveplenega mila in pa uživanje kvasa. Sicer si pa ne delajte prevelikih skrbi, ker to sčasoma aamo preide. razlegalo fantovsko petje, ki se je počasi oddaljevalo. »Pa sares ne vem. kaj misli stari Jeremija. — Ne dom ee, bo že kako. Hudiča, kar zaspal bom, kaj mi mar!« »Matiček le zaspi, kaj bi se bal, Marijo pojdem jaz zvonit namesto tebe, bodi brez skrbi! O, kdaj sem že zvoafl, v zvoniku sem pritrkavel, ko si ti pasel ovce gori v hribih« »Ali boš res?« Kar malo požvenkljaj, saj je vseeno!« »Kje imaš ključ od cerkve, daj mi ga! Saj si ga imel prej v rokah —« »O, ti pošast, kje pa je kjluč —. Glej no, kam sem ga dejal! Za srajco, o ti neroda! Vzemi ga, i, kje pa si, le brž! Malo me primi, gle* vraga, oh, oh —«. »Matiček, ali ti je slaibo? — Katr v zid se obrni! 2e grem, le pozdravi se, brž pridem nazaj!« »Ali slišiš — že zvoni na Suhi, za hlevi steči, saj ni treba, da bi te vsak videl!« Marko je hifceft v cerkev. Radost je zarajala v njegovem srcu, poskočil je, zavihtel klobuk in najrajši bi bil zavri-skal, silno bi zavriskail, da bi ga Slišala Lucija tam v drugi vasi, kjer zdajle gotovo misli nanj. Že so peli zvonovi na okoli po cerkvicah pobožno in pohlevno večerno molitev, ko je stopil Marko v cerkev. Zaprt je aa seboj težke duri in prijel sa vrv, ki je visela od velikega zvona. Potegnil je,, r zvoniku se je zamajalo in zadonelo. »Le veserio, 1« veselo, zdaj gre za ve-Ifke stvari«, je misli' močno zazvonil. Ko da Je veselje od njeg« rr> v"* v zvonik, so peli zvonovi jasno in čisto, P. J.: Omenjeni preparati so sa nastanek poapnenja žil brezpomembni. Običajni znaki poapnenja žil so vrtoglavica, hitro bitje srca, povečana množina seča, nespečnost in se ravnajo predvsem po tem, kateri od organov je napaden. Krvni pritisk je lahko povečan, lahko pa je tudi zmanjšan, odnosno normalen. Priporoča se hrana, ki naj vsebuje čim manj mesa, in ki naj se vživa v malih obrokih. Ravnotako se je izogibati alkohola in nikotina. Od zdravil pridejo v poštev ona, ki vsebujejo jod. Iz istega razloga priporočajo čebulo ln česen, ki imata mnogo joda. Poleg tega skrbite za redno odvajanje in primerno telesno gibanje. S A H Za danes napovedana seja širšega poslovnega odbora J. š saveza v Zagrebu ic radi obolelosti predsednika g. St. Ciriča preložena za nedoločen čas. Božični turnir v Hastingsu jc bil v sredo zaključen. Končno stanje jc I. dr. Aljc-hin 8 (iz 9). II. Fine 71/-. III Eliskases 5's-IV.—V Fcigin in dr Vidmar 41/s; slede Tvlor in Winter 3'/*, Koltanowski 3. Mcn-čikova in Thomas 2Vt. Turnir jc dal izredno napeto borbo za prvo mesto. l ine je dobil zaporedoma prvih 7 partij, dr. Aljchin jc med tem oddal samo en remis. z Eliskascsom. V 8. kolu pa je dr. Aljchin z zmago nad Fineom odločil turnir v svojo korist. V zadnjem kolu so obema konkurentoma potem še malo popustili živci: dr. Aljchin jc mesto pričakovane zmage komaj rešil proti Koltanowskcmu remis in tudi Fine se je moral boriti 7. dr. Vidmarjem za pol točke. — Dr. Aljchin pa jc vsekakor zabeležil zopet sijajen uspeh, ki spominja na njegove najboljše čase. Izgleda, da si je končno vendarle opomogel od depresije, ki sc ga jc držala vse od nesrečnega mateha z dr. Euwejcm. Rezultat i/. Ha-stingsa, kakor tudi odlična kvaliteta njegovih partij mu dajejo zopet zelo dobre šan-sc za revanžni mateh z dr. F.uMcjcm. ki sc bo vršil letos jeseni. Tudi Fine sc jc seveda zelo dobro odrezal, čeravno sc mu ic izmuznila žc skoro sigurna zmaga. Za izredne zmožnosti 231ttncga Američana govori dejstvo, da jc od lanske zmage v Hastingsu naprej izgubil skupno samo 2 partiji ter na vseh mednarodnih turnirjih, ki se jih je udeležil, zasedel prva mesta. Dr. Aljchin in Fine sta z izredno visokim doseženim procentom in veliko razliko točk, ki ju loči od ostalih udeležencev, v Hastingsu vsekakor dala občutiti, da tvorita razred zase. Na 3. mesto se jc plasiral avstrijski prvak Eliskases. Po nesrečnem startu — izgubil je remis-pozicijo s Fincom —■ se je čisto dobro popravil in dosege! mesto. ki približno odgovarja njegovi moči. Naš velemojster dr. Vidmar sc jc skupno s Feiginom tudi še plasiral v zgornjo polovico tabele. Da pa menda ni bil v najboljši formi dokazuje dejstvo, da jc kljub mešani sestavi turnirja dosegel samo 50 odst. točk. Feigin se kot novinec na mednarodnih turnirjih kljub častnemu mčstu ni posebno dobro uveljavil. Mnogo točk si je namreč nabral z izrazito srečo Izmed Angležev sta se Tvlor in NVintcr tokrat dokaj dobro držala, slednji je imel še celo precej smole. Belgijec Koltanowski ie vskočil v zadnjem trenutku v turnir za Angleža Reynoldsa. V rezervnih mojstrskih turnirjih v Hastingsu je že ponovno zasedel prvo mesto, v neprimerno močnejšem prvem pa se je moral zadovoljiti z zelo skromno tretjino točk. Gdč. Menčikova in Thomas sta ostala pod tretjino na zadnjem mestu. Menčikova pa je bila marsikomu lc trd oreh; tudi Eliskasesu, dr. Vidmarju in Fci-gmu je odvzela po pol točke. F.na najzanimivejših partij turnirja jc sledeča Fine-ova zmaga iz 6. kola. NIMCOVICEVA OBRAMBA Beli: Feigin 1. d 2—d 4 2. c2—c4 3. Sb 1 —c3 4. Ddl—c2 Črni: Fine Sg8—f6 e7—eO Lf8—b4 d 7—d5 Fine se zadnje čase vedno z velikim uspehom poslužuje zopet te stare poteze v Nimcovičevi obrambi »Švicarska varianta« Sc6 mu očividno ne ugaja. 5. a2—a3 Drugo zelo običajno nadaljevanje jc, kakor znano, 5) cd5: 5. . . . Lb4 : c3 + 6. Dc2 : c3 Sf6—e4 7. Dc3—c2 Vse doslej je iz številnih mojstrskih partij dobro znano. 7. 5h8—c6 Mesto tega igrajo tukaj tudi c7—c5. Po | izkušnjah te partije bo treba smatrati naj-I brž c5 celo za boljše nadaljevanje. 8. e2—e3 Tako je igral dr. Vidmar proti dr. Alje-| hinu 1. 1930 v San Remu. Radi neugodnega izida partije so teoretiki poiciu neupravičeno proglasili 8) Sf3 kot boljšo potezo za belega. Fcigin pa se očividno dr/i dobro pripravljenih anali/ in se zato spušča v sledeče divje komplikacije. 8. . . . c6—e5 9. c4 : d5! Poteza ni ravno nova toda mojstri so se ji v turnirski igri doslci vedno i«wgibali. ker vodi do prav nepregledne, izredno divje igre. 9. . . . Dd8 . d5 10. Lfl—c4 Dd5—a5 + Kakor prejšnja poteza črnega jc seveda tudi ia izsiljena, ker visi Se4 11. b2—b4 Sc6 : b4 Zopet edino. »Divjaštva« sc pričenjajo. 12. Dc2 : e4! Tudi beli niina izbire. Po 12) ab4: bi seveda črni igral Dal: in Dc4. nc bi bilo več možno, ker bi Lc« ohvisc!. Sedaj pa ima črni na razpolago nevaren dvojni šah. ki osvoji kvaliteto 12. . . Sb4—c2 + 13. Kcl—c2 Slabše jc očividno 13) Kdl. Sal z groi-njo Da4 —. 13. . . . Da 5—el + 14. Kc2—f3 Kralj mora na ekspontrano mesto 14) Kd3 bi nevarnost še najbrž povečalo- ker bi imela črna dama možnost šahov na fl. d I in evcntuclnu bi. 14. . . . Sc2 . al 13. Lcl—b2 Rdi je torej žrtvoval kvaliteto in kmeta ter šc povrh eksponira' »vojega kralja Kljub temu pa jc pozicija najbrž za belega dobljena Direktnega napada na belega kralja za enkrat ni videti, naspn tn<< pa cclo črni kralj stoji nesigurno ogrožalo ga dva bela lovca in dama. Povrh no šc beli ved no grozil osvojiti skakač; al. Iz tega vzro ka sedaj beli pi hotel igrati 13) Dc5:-l-, Ha dama varuje polje c2. 15. . . . Lc8—e6! Na videz jc to napaka v rcsnici pa najboljša taktična šansa za črnega. (":e bi bil namreč črni tu rohira!. bi sc izpostavil sii-nemu napadu, na pr.: 0 -0. Ib) Kg3, Khl 17) St3!. Dhl:, 18) Sg5. f5. I«) De.=>! z grožnjama Sf74- in d5 16. d4—d5 0—0—0! To žrtev figure jc morai seveda črni že pri prejšnji potezi točno preračunati, saj bi bilo sedaj na potezo z lovcem sledilo 17) De5:+ ter Lah. 17) d5 : cO f7 : c6 Smisel žrtve jc bil torej, da jc črni od pri svojim trdnjavam f-linijo za napad na kralja. .18. Kf3—g4? Vse doslej jc igral beli dobro šele' poteza omogoči črnemu odločilni napad. Pravilno je bilo, kakor je dr. Aljehin pokazal, 18) Kg3. Na Thf8 igra potem beli 19) Le5: (da zaščiti polje t6). Df2:+. 20) Kh3 in mora s svojo materialno premočjo prej ali slej omagati. Slabo pa bi bilo tudi 18) Le6: + ?, ker bi pozneje čtni < Td6 lahko dobil ter ipo za napad. Nn igrano potezo jc pripr«vil Fine krasno kombinacijo: 18. . . . Del : f2H Žrtvuje šc eno figuro /3 neubranljiv mat- ni napad. Beli bo imel sedaj materialno ogromno premoč: 3 lahke figure za trd-n javo. 19. Lb2 : al Ni šlo 10) Sh3. h5 4 . >0) KgS Dff. mat. 19. . . H7- h5 + 20. Kg4--h3 Na 20) Kg5 pride seveda Dto mat 20. . . . «7—g5 Proti grožnji g.S—g4 + beli nuna več leka. 21. Lc4 : cO f Kc8-b8 22. Sgl—f3 Ali 22) g3, g4+, 23) Kh4. DI6 mat. Na 12) i4 izgubi beli damo. hg4:+ ter Th4 +. 12. . . . g5—g4 t- 23. Lc6 : g4 h.i . g4 + 24. Kh3 : g4 Df2 : g2 + 25. Kg4—f5 Th8— h.5 + Dobro jc seveda že tudi Dh I., toda črni ima sedaj že možnost, da forsira mat. 26. K f5—f6 Td8—f8 + 27. Kf6—e6 Dg2—g8 +-beli sc vda. saj sledi v naslednji potezi vsekakor Df7 mat. Vasja Pire. sem je lila iz njih in se razlegala po vasi kn tekla čez njive in travnike. Marku se je zdelo, da so se angelci, razposajeni in razigrani, objeli in razvrstili okoli in okoli zvona. Nekaj .jih je zlezlo celo v veliki zvon, in so se gugali in zibali in peli rajsko pesem. V belih halji-cah so vriskali in skakali na donečih glasovih skozi line, da zlete po beli cesti naravnost k Luciji in .ji oz-ianijo lepo novico. »Le veselo, veselo«, se je smehljal Marko. »Pomagajte, angelci in svetniki! Stoj mi na strani, sveti Marko, moj patron, ne zapusti me. sveta Lucija! Tvoje ime nosi moje dekle, zato nama pomagaj! Še nocoj se bo odiočilo. ko bom govoril veliko besedo. Saj si moj prijatelj, sveti Janez gori v velikem oltarji, o, mnogokrat sem zvonil tebi v čast. zato mi odpusti moje delo, spreglej, ako ti ne bo po volji! Tudi ti mi ne zameri, sveta Ana, ki kraljuješ v stranskem oltarju, in ti me milostno poglej, sveta Katarina, ki si stopila v desni oltar!« In Marko je zvonil z velikim zvonom, in ko ga je ustavil, je prijel drugo vrv in potegnil za srednji zvon. Zazvenelo jc še boij veselo in čisto, kakor bi se zaamejale svete device. »Le naprej, glasno in lepo, gotovo posluša Lucija, in njeno srce je polno radosti, in moli za najino srečo. Poj. zvonček, oznanjaj veliko veselje, ki se nama mora izpolniti!« Ko so odpeli zvonovi, je stopil naprej v cerkev bi M pred veliki oltar. Piipognfi je koleno, z glavo se je pci-kUaii fa potem, jt otfrri dari satzfefe jo. Tam je odpr] dolgo omaro, prislo-njeno k steni, in je vzel iz srednjega predala najlepši mašni plašč, v katerega je bil všit zlat kelih na hrbtu, ter si ga oblekel. »Oj, da me vidi župnik, to bi me pogledal in mi zagrozil z debelim prstom! Ali 3aj ne izve, saj mora ostati skrito, kar se bo zgodilo nocoj. Kar vidim njegove velike obrvi in hude oči!« Vzravnal se je in pogladil po pmh. stopil je bliže k rumeni lučki, plavajoči na olju. »Saj se mi poda saj sem tak kakor mladi gospod kaplan, kadar se priklanja pred oltarjem. Ali vendar ne delam prav, in mogoče je celo greh, pa saj gre za Lucijo! Lej, skoraj bi bil pozabil!« Segel je v suknjo in potegnil iz žepa sivo čestitljivo brado, kakor jo slikajo po cerkvah Bogu očetu, in si jo obelil okoli obraza, da se mu je zgrinjala no prsih. Vzel je v roke debele, v usnje vezane masne bukve, »Oj, da bi se dr-brr. izteklo! Moli. Lucija. zdaj gre zate! CuJ, kako mi bije srce, ne vem, kaj hi dal, da je že vse opravljeno!« Zapustil je zakristijo in ?e zorv* pripognil prej tabernakljem, ki ga je obsevala večna luč »Sveti Janez ne bodo hud. ako sem si izposodi! p'ašč našega gospoda, ki je tvoj služabnik. Saj ti je gotovo znano, da ne morem dobiti Lucije za svojo nevesto«. Poslovil se je od cerkvenega gospodarja in njegovih prijateljev ter zaklenil duri za seboj. (Dalje prihodnjo oefeijnj »JUTRO« št. S « i = Neddk, m L 1937. Zimske bolezni Medicinska in koledarska zima — Nedostajanje ultra- violetnih žarkov Marsikatere bolezni dosežejo v zimskem času svoj višek, in to je umljivo. Vzroki za to so delno posredne narave, n. pr. v spremembah našega življenjskega načina v hladni letni dobi in v čestem bivanju ljudi v zaprtih prostorih, kar olajšuje okužitve Včasih so zimske vplive in vplive mraza istovetili. Zma zmernega pasu je bila vedno »mrzli letni čas«. Toda danes vemo, da je zima nekaj več, da pomeni popolno spremembo me-teorologičnih in klimatologičnih vrednosti, počenši od zračne vlage do vetrovnih smeri, električnega stanja v zraku in žar lnih pojavov. Zima je pri nas, posebno v nižinah letni čas, ko je najmanj u 11 r a v i o 1 e t n e svetlobe. Medicinska zima se ne krije popolnoma 0 koledarsko zimo. Zima, kakor jo čutimo ljudje, traja nekako od srede novembra do srede februarja. Glede hrane se poznozim-ski čas odlikuje pred vsem po pomanjkanju vitaminov v nasprotju s preobilico teh shovi v poletnem času. že dolgo vemo, da mraz na živalsko zimsko spanje »ima posebnega vpliva. Pred kratkim so Zanimivi poskusi pokazali, da je mogoče z antirahitičnim vitaminom preprečiti zimsko spanje. Zimsko spanje bi bilo tedaj delno v zvezi s pomanjkanjem ultravioletnih žarkov, ki so, kakor znano, graditelji tega vitamina. Med tipične zimske bolezni spadajo poleg ozeblin, opeklin zavoljo zimskega sonca v planinah in snežne slepote pred vsem prehladne bolezni, nahodi, vnetja v vratu, bronhialni katarji, pljučnice, hripa, vsakovrstni revmatizem, trganje v kolkih, vnetja živcev, nevralgije, katarji v mehurju, vnetja v obistih. V januarju do aprila dosežejo te bolezni svoj višek. Dolgoletna opazovanja uče, da imajo tudi druge bolezni svoj zimski višek. Napadi naduhe ki pričnejo v novembru napredovati, pojenjujejo s koncem februarja. Da-vica in škrlatinka razsajata najbolj od decembra do marca, epidemično vnetje možganskih mren opazujejo najbolj od srede januarja do konca aprila. Norice in ošpice dajejo isto tako prednost mrzlemu letnemu času. Rahitis ima svoj višek od začetka februarja do konca aprila, kar je po tem, kar smo rekli prej, zelo umljivo. Angine, ki pričnejo naraščati že ob koncu novem- i bra, se držijo na neveselem višku skoraj ' do konca aprila. Ta spoznanja so zelo zanimiva, imajo pa J praktičen pomen. Po takšnih spoznanjih je mogoče usmeriti zdravljenje in obrambo zoper »sezonske bo lezni.« Pola Negri kot gospa j Bovaryjeva Pola Negri nekoliko let ni nastopala ▼ filmu. Do prvih poskusov z zvočnim filmom je bila skeptična in se mu je hotela posvetiti šele tedaj, ko bi postala reprodukcija naravna. Ko se ji je videlo, da je zvočni film to stopnjo dosegel, je stopila iz rezerve in že s svojim prvim filmom te vrste, z »Mazurko« je imela velik uspeh, ki ga je učakala tudi s svojim drugim zvočnim filmom »Šanghajski ekspres«. Sedaj so jo povabili, da bi prevzela glavno vlogo v novi dramatizaciji Flaubertove »Gospe Bovarvj^ve«. Ta roman je pariški dramatik Gaston Baty predelal za oder in ta priredba je imela v pretekli jeseni velik uspeh v Parizu. Že tedaj je kritika poudarjala, da bi bila stvar v obliki zvočnega filma še učinkovitejša. Režiser Ger-hart Lambrecht je potem ustvaril scenarij za »Gospo Bovaryjevo« in Pola Negri je z navdušenjem sprejela ponudbo, da bi to vlogo utelesila. Gramofonska plošča namesto pisem "Moskovskima inženjerjema Schorru in Ga-vrilovu je uspel izum, ki omogoča reproduci-rati besedilo v desetih minutah na gramofonsko ploščo, ki io je mogoče potem takoj upo* rahljati. Format teh plošč je tako priročen, da jiih dostavlja ruska pošla kakor pisma in s portom navadnih pisem. Tekst je mogoče odigrati stokrat. Naprava takšne plošče stane 5 rublje v. Kupujte domače blago! Ljubka princesa Je mala, štiriletna hčerka bolgarskega kralja Borisa in kraljice Ivane, princesa Marija L u i z a Ne verjemi nobenemu človeku preveč, niti sebi. Iz neke kritike; Dvorana ie bila tako praz-jia kakor igra- Upanja so predujmi na srečo. Sele ko je postal prvak v plavanju, se je lahko obdržal na površju. Trije milijoni mjlijonarjev Pravkar je izšla statistika, ki ugotavlja, da so leta 1935 našteli v Zedinjenih državah več nego Irj milijone oseb. ki so imele milijon dolarjev alj približno toliko. Multimilijo-marji ( v dolarjih) pa so seveda dosti bolj red ki. Med osebami, ki se jim sreča najbolj smehlja, so zvezdnik; in zvezde v Hollywoo-du. Med največje bogataše v Ameriki spada kralj časnikov Hearst, ki ima več nego devet milijonov dolarjev letnih dohodkov. Živa bitja na Martu in Veneri Sir Jeans je razočaral sanjače Pred nekoliko dnevi se je v Londonu ustanovila študijska družba za proučevanje možnosti medplanetarnega prometa. Popolnoma resni ljudje so se zvezali s sanjači, ki na podlagi nekaterih uspelih eksperimentov z raketami v Ameriki trdno verjamejo, da pride kmalu čas ko bo mogoče prodretj v vesoljni prostor. Že danes, se je treba pripravljati na ta čas. Kakor mrzJa prha je moralo vplivati na te sanjače predavanje, ki ga ie imel v istih dneh slovitj angleški astronom sir James Jeans. V tem predavanju se je učenjak ba-vil posebno z možnostjo obliudenoeti in naselitve daljnih zvezd, kaikor Venere in Marsa. S tema dvema premičnicama se je sir Jeans bavjl zato, ker so tudi mnogi trezni astronomi bilj do»lej mišljenja, da bi mogli bjti-obljudeni ali vsaj primerili za bivanje 'ljudem podobnih bitij. Glede Marsa so se pristaši takšnih teorij ekliicevalj vedno znova na raziskovanja Per-civala Lowella, kj je kot prvi resno govoril o »prekopih« na tej premičnjci in vegetacij- i skih lisah, ki se pojavljajo vedno zaiova na njenj površini. Pozneje so začeli misliti tudi o Veneri zavoljo njenega obilnega bogastva dušjika, da je spodobna dajati življenje silno bohotnemu, cvetočemu rastlinskemu življenju. Kjer so rastline, pa morajo biti tudi živali. Rastline na Marsu jn Veneri pa naj bi oddajale ozračju na teh planetih mnogo kisika. Z najmodernejšimi pripravami so sedaj ugotovili ponovno, da je prostega kisika v ozračju Marsa in Venere neprimerno manj nego v zemeljskem ozračju. Če znaša na zemli,j ta plast kakšnih deset kilometrov, tedaj bi znašala na Marsu komaj 100 m, na Veneri pa še dosti manj, namreč 30 m. To nedostajanje prostega kisika pa je po mnenju sjra Jeansa eden izmed dokazov za to, da ne more biti na teli dveh premiičnjcah nobenega govora o živalskem svetu jn človeštvu, ki hj bila razmeram na zemlji količ-kajpodobna. Če dopuščamo možnost neke vegetacije, tedai mora biti 'a zelo skopa itn takšna, da bi nikakor ne mogla vabiti na po-set v tiste dele vesolinosti. Da bi ga ljubila, se je zabodel Fakir si je javno porinil nož v srce V Metzu je v nekem varieteju prvič nastopil nov čarovnik in fakir po imenu Miil-ler, ki je pokazal občinstvu vsakovrstne presenetljive umetnije. Tako si je zabadal v roke in lica žeblje, pa je trdil, da ne čuti nobenih bolečin. Na zadnje si je potisnil v prsi velik nož in je dejal, da ga nič ne boli. Po tej točki je res mirno odJel z odra, toda komaj je bil za kulisami, se je zgrudil mrtev. Preiskava je dognala, da si je bil nož zabodel naravnost v srce in je neum-ljivo, da je mogel sploh še toliko časa živeti. Kakor poročajo, je hotel mož 3 takšnimi produkcijami učinkovati na mlado, lepo dekle bogatih staršev, ki je bila med gledalci in ki ga njeni starši niso marali za. | zeta. Vsaj štiri otroke! »Rasno politični urad« nemške narodno socialistične stranke ie državno zbornico za upodabljajočo umetnost opozoril, da se pojavljajo v zadnjem času vedno znova umetniške slike, ki predstavijo nemške družjne. toda z enim alj dvema otrokoma. To je obža lovati, pravj omenjeni urad v svoji ulogi. kajti narodni socializem pobija sistem dveh otrok in zahteva vsaj štiri otroke v vsaki družini. Zato e sedaj tud; zbornica za upodabljajočo umetnost naslovila na slikarje poziv, .naj bi slikali le družine z vsaj štirimi otrokj. Obramba proti napadom iz zraka šest milijonov prebivalcev Nemška drsalca Mazie Herberjeva in Ernest B a i e r, znana z zimske olimpiade v Garmisch-Partenkirchenn, trenirata tudi letos, da ne zaostaneta v svoji stroki. Dvakrat poročeni samec je Imel pogum še tretjič stopiti pred oltar... Avstrijsko vrhovno sodišče je pravkar izreklo dokončno sodbo o nenavadnem procesu, po katerem jc bil neki možakar navzlic temu, da se je dvakrat poročil po katoliškem obredu, proglašen za samca. Sedaj 38-letni Anton F. je začel 1. 1920. razmerje z nekim dekletom. Ker razmerje ni ostalo brez posledic, se je poročil z njo še pred porodom. Zakon pa ni bil srečen in že po kratkem času sta se dala ločiti. Nekoliko mesecev pozneje se je F. z dispenzom poročil v drugič in sicer s hčerjo nekega znanega dunajskega zdravnika. Tudi ta zakon je sklenil po katoliškem obredu. Čez nekaj časa sc je dal spet ločiti, toda veselje do zakona ga ni mini- lo. Preden bi se v tretjič poročil, je hotel biti popolnoma prost in tako jc dal po nekem odvetniku drugi zakon zavoljo di-spenza proglasiti za neveljavnega. Ko je to dosegel, je odvetnik skušal razveljaviti prvi zakon. V tožbi je navedel, da so svojci prve žene moža prisilili, da se je poroči! z njo. Dejansko sta dve sodni instanci izjavili, da je bil tudi ta prvi zakon neveljaven, ker ni bi) sklenjen iz proste moževe volje. Tretja in zadnja instanca je to razsodbo sedaj potrdila. F. pa ni ostal dolgo samec navzlic dvakratnemu zakonu. Čim je razsodbo prejel, je stopil v tretjič pred altar. Razdedinjena milijonarka Pobeg od imovitih staršev v zakon iz ljubezni Kaufmanov: spadajo med najodtičnejše nevvorške družine. Njih glava je Louis Gra-vereat Kaufman, bivši predsednik velike banke jn ravnatelj Empire State Buifldinga. Ena njegovih hčera je poročena z nekim grofom, toda najmlajša, .Marija Luiza, mu je prizadejala že mnogo skrbi. Pred letom dni se je tedaj l91etno dekle zaljubila v nekega Karta TomeHa iz mesteca Marquettea v Michiganu. čigar s*arSi imajo tam majhen penzion. Marija Luiza je prebila počitnice na posestvu svojih staršev v bližini Marquettea. Starši obeh mladih ljudi niso radi videli, da tičita Marija dn Karel vedno skupaj. Ko je dekle sprevidelo, da ji bodo starši nasprotovati, je svojemu Karlu predlagala, naij bi pobegnila. Karlu je načrt ugajal in z gotovino de-sestdh dolarjev v^žepu sta jo popihala v Green Bay. Karel ie začel takoj iskati dela, pa ga ni našel. Marija Luiza pa se ni vdala. Prodala je svojo platinasto eigaretnico in z izkupičkom sta odšla v Newyork. Tam sta se poročila in preživela medene tedne v majhni hotelski sobi za Brooklynom, odkoder sta lahko opazovala ladje. ki so prihajate in odhajale. Prav za prav &ta čakala na blagoslov svojih staršev. Toda tega blagoslova ni bilo. Tonetovi b* bilj morda še popufltiiiH, toda Kaufmanovj so bili ogorčeni. Tedaj je Marija Luiza nekega dne celo brala, da jo je oče razdedinil. S tem so ii ušli štirje milijoni dolarjev. Toda to žalostno vest so braH tudi impresarije, kj so se spomnili, da je mlada žena obiskovala najboljše šole v Ameriki in Evropi in ee učila na Dunaju ter v Milanu petya. Prvi, kj se je javil pri njej, tjo je spravil kot pevko refrenov v orkester hotela Ratz Oarlkm. Naslednji ji ie omogočil že skušnje opažamo pri zmrznjeni vodi?« _ »To, da postane dražja«. * Na avtomobHski razstavit >Č«mu rabi ta mali aparat ob armaturni dedci?« — To je najnovejši izum. Kaže koliko obrokov je še plačati«. * Ona: >TS si brezvesten, podel...« On: >Se eno pa bom plačeval spet samski davek«. ANEKDOTA Napoleon ie bil zelo ogorčen na stare ari. stokrate, ki so se izogibali njegovega dvora. Prj nekem velikem sprejemu je opazil« veleplemenjtaško damo, ki je prihajala vsako leto enkrat, dvakrat na dvor, da se po-ikitoni cesarju jn cesarici. Imela je namreč sina v cesarjevi službi. Napoleon je bil tega dne zelo slabe volje in ji je dejal: »Saj vem, da me ne ljubite!? — ^Veličanstvo, oprostite«, je menila dama prisebno, »toda doslej sem napredovala res samo do občudovaniaCo6wopolitan4 Vsaka nova hiša, ki jo zgradijo v Milanu, ima tudi skrivni rezervoar za vodo, tako m bodo pstaU prebivalci y primeru pojmšenega vodovoda b pijače ima po najnovejših poročilih japonska prestolnica Tokio, ki bo, če pojde tako naprej, kmalu največje mesto sveta 13 Ne3ef|*. TO. I. 1937. CENE MALIM O 6 L A 8 O Po 50 pur ut ttu»«do. Uin J.— davka aa n »tojblno Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov •lužb. NajnmnjSI znesek ca enkratno objava m tunltve se zaračunajo po Din t<— ca vsako besedo, XNb 1... davka ea vsak og-las in enkratno pristojbino Dtn — m šifro aH dajanj* aaslovov NajmanjSi eneseh ca enkratna objava tgtm Dtn M. Vsi ostali oblast se zaračunajo po Din L— a beseda, Dtn J*— davim ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— aa Šifro aH dajanj* naslovov Najmanjd) znesek sa enkratno objava •ftlN Dta H^n Mali oglasi na ttfre a« prilagajte znamk! L*, im oddelka »Jutra« |Hfl * . « odgovor, priložit* 9»m ▼ zahtevata od prtatgbiM aa mate oglase Je plačati pri predaji naroBta, >ma Jih J* rpoalati t pismo obenem s naroSlan, ali pa po ftter. 11.842, rieer _ navedenim pristojbinam ie manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naroČila la vprašanfa, Moča aa mati h •glasov, )a naslavljati aa: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Za ljubitelje zgodovinskih &f.l je založba R A M" IZDALA SLEDEČE PREVODE IZ SVETOVNE LITERATURE: Jelušič: CEZAR. A. Tolstoj: PETER VELIKI. I. m II. del. Zvveig: MARIJA STUART Travdin: PODRL SE JE SVET Cošič: POKOŠENO POLJE Benjamin: ČUDOVITO ŽIVLJENJE HONO- REJA BALZACA Mann: STMPHONIE PATHETIQUE Croce: ZGODOVINA EVROPE V 19. STOL. Knjige se lahko dobe tudi na odplačila v mesečnih obrokih. Naročajo se pri upravi založbe „HRAMH LJUBLJANA F 1 o r j a n s k a ul. 14 Slaščičarski pomočnik dobi stalno službo. Dopi«« n» ogl. odd. Jutra pod Šifro »VeSf«. 367-1 Mizarji, tesarji. kleparji vodovodarji, grad beniki! Delo iobit* takoj sedaj pozimi, »ko »Minete za pla-čilo gradbeno parcelo v letoviškem krajo tu Gorenjskem Informacije pri »Prosvetni cveti«. MikloiS čeva eenta 7'1 aB7-i Damskega frizerja l>erf>-k tnega. sprejmem. — Obrt dam tudi v zakup ali proda.ni. Pif.m e,Tie ponudbe na opl odd. Jutra Dod »Pnrfekten«. m-i BrjSKUa U tav-k i Hi< na Šifro »1; iajanje naslova 5 Din Jfajmanj&l tnesek 17 Din Staroznana gostilna pri »Panju« loči lzborni dolenjski cviček Ln fina štajen-ka laravria vina. ob vsa kam času razna gorka m mrz a j edi a vsak ve r-er igranje klavirja tn druge razne domače zabave. tako da r-e vt-ak iirot najbolje ln naj ce neje zabava le v gostil ni pri Panju. Vegova 10 Zato še danes vsi in vse Nasvldenje! Se priporoča Tone Huč. 409-18 8—e , . i. - D ' &a Vfr" »I- iainnie n*s|ova iS Din VajmanjS4 r.nesek ■7 -eb oddam lepo sobo z vik> oskrbo po ugodni ceni Rerfjeva 3 II. desno. 535-14 Na dobro domačo hr?no sprejmem več oseb Per-me. Gospocvet-ka IS. dvorlžče 1. 611-14 Vdova r gotovino 2000 Din dobi doživljenjsko »krbo. Ponudbe pod »Osamje-na>tt na ogl. odd Jutra. 655-14 MHW.TFWin Weda 1 Din 1avek * D' la iifro »I; lajanje naelov* ' Din Vajmanji1 cnee*-k 17 Din Plačilno ali plačilnega m več oat.ika.nc iervirk sprbjtntino. Lastnoročno pi oranje i navelbo io sedanjega Jižbovanja z sliko j« ;«js!ati aa Združenje srostilničarjev v Mari bori^, 407 1 Izložbenega aranžerja ^•alanteri.jsfcp m*> uf j.kturce in modre rtrokt iobtega risarja sprejme mkoj Ivan Sarn^k in Vmrnva Kranj m i Trgovski pomočnik >benem vodja podružnice, starejia moč samsk; ? neoporečen" preteklostjo, spreten podajalec i zna nj-m vseh strok trgovine ni dežel- 'n aranžiranja z-ložb zmožen vložit kav *ijo ali jamstveno pismo. Iobi takoj mužbn Event .lodnižnieo prodam ali lam r najem Ponudbe t točno navedbo dosedanjega «lnž- bovanja jo poslati na ogl. odd. Jutra nod mačko .-Sposoben pomočnik«. 333-1 Trgovska pomrla ica '.a trgovino z meSanm Wa-«-otn. dob-a mamifšrk turist ka dobi takoj- službo Ponudbe na og! ndd Jutra pod »Večji tj-^« 5S9-1 Potrebujemo takoj dobrih deklin ta vsa hišna dela, 7i perfektnih kuharic v dob: oŠ 25 io 35 let, .H s>obaric, 30 mladih nata.kari«, i0 vzgojiteljic s perfektnim znanjem nemškega n francoskega jezika. 31 inteligentnih mladih gosp«*iioj. »Humanitarna ins-tituei-ja udovica t samn^talnih gosj>odja< Zagreb. Ilica JO/J. Telefon 7-1—7'1. Za odjpnor poslati l.Hn 3 v zoa.uikali. Mladenko - gospodinjo tdttiw, lepe zunanjosti, velikost, Ifii), sprejme sa-mostoien gosj*>d. izmestvil. Ponudbe na ogl. rrfd. Jutra pod šifro >TopIodar«. Korespondentko s pe.rfektn^-m znanjem slo-venske iti nemške stenosra fije. -ipreimo tako; ;ndu ?trij?ko pod.iet.re v Ljubljani. Ponudbe n« ogl. odd. .Tut.na pod »Ptalno namešče n je<. G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje v -— T J " if / ! ' . .VV _ .i' J-:-::,- \ -V^./; ..■,.:.: I i ^ ,' « / « K g P j g I m 1 - 115 Ker se pa gospod Kozamurnik še ni bil do dobrega odpočil po naporih letovanja in ga je nemara tudi čad sve-tiljke nekoliko omotil, se mu je kmalu zvrtilo v glavi. Ob zibanju fotografij, ki jih je napravil, se mu je zbledlo, da je še majhen in leži v zibelki, in nazadnje ie trdno zaspal. Knjigovodja - bilancist z večletno praikpo, z znanjem srbobrvaitske korespondence. išče stalno nameščanje, Na.siov v »neb poslovalnicah Jutra. 464-1 Mizarskega pomočnika fornjimem takoj ia fi.no hištvo, 7,eli.m točnega naslova m kje j<- bil 7ap8-1 Poročenka brez. . rtrok po- spravi adJa. rejmn Vlado Radan, Zagreb. Mi hancrvlčerva ul. 141. 441-1 Natakarico pridno, pošteno, edmpa-tiftno ln pri kupi Jive zni tuanjoetL anožmo v gostinskem obratovanju, ki zna tudi nekaj kuhati. 20 — 25 let otaro sprejmem takoj. Pontsdbe po sla ti pod »20 — 25 let« s stko ln navedbo višine kavcije na ogl. odd Jutra. «8-1 Frizerka dobra delavka dobi st*l no službo. Bari Ivan, tri »ar. Slovenjgradee. »3-1 Natakarico z znanjem nem&keg* je zlka sprejme kol." re*t»v racija Pragersko. Plsnue-ne ponudbe s rti ko. 5211 Služkinjo pridno, ki zna nekaj ku hatl in ljubi otroke, sprejmem. Gaberšček. Pu harjeva 5-1. 613-1 Šivilja ki »e > >■ petak zglaeil« v De vin »ki uV>c.i naj »e fcaioj kavi iftotam. eeast Hlapca aa m dela, sprejme takoj Filip Bohinč. Medvod«. ffia-i Natakarico pridno, polteno.. miado in čedno lSčem Predpogoj znanj č nemSčtne Iti nekaj kavcije. Gostilna »Stari Mavr<. Kranj. 5541 Mlado dekle prikupne zunanjorti. w čaao. pošteno ki enotav no kuha »prejmem takoj Ponudbe na Franjo Po splšil. frizar Srem. Mi-t.rovtca. 544-1 Deklico siroto. IS—18 let. pridno, sprejmem za stalno. Popolna oskrba, učila bi »e tudi šivanja. Ponudbe na ogl. od-d. Jutra pod »Revna deklica«. 631-1 Veziljo vajeno vezenja n« strnj z električnim pogonom, sprejme takoj tovatna Vidmar, Savi j« pri Ljiibl>ajii. Prodajalca ali prodajalko modne stroke nabmo za sa^ mostojno vodstvo podruitvi-o« v Zagrčbu ali Kovom F,viu. Znanje srbohrvaščine, in niliUano m brezplačno 14 dni. Po nudbe na rPrl-krojevaec«. 377-2 Oskrbnik s poebnlm veseljem do sadjarstva in vrtnarstva vajen dela z tveml go-spodaivklml r troji, z od llftnlml spričevali. mar'Jtv ln trezem že'l namestitve kj-rkoi. Naaov t vseh poel. Jutra. 242-2 Samostojne delavke za šaš;vanje mo-Inib volnenih tkatiiri 'Au-snSherinen) im krparoe (Stopferrinen) — išče za takoj tovn.rna vol-nen:h tkanin Ponudbe na p»1niž.nieo Jutra Maribor pod »Na.-stop takoj«. 7'^e-i Spretnega vrtnarja iščem. Zgladiti je pri P.eranič. Mapibor. SJoroškov trg. 7KM Gospodično ali gospo »lmpattčne zunanjost! ln ■-"»dietno do 32 let. veščo vodstva gostilne 1» fine kuhe po možnosti z dovoljenji ln nekaj go tovine sprejmem. Ponud be e s lko pod »Harmonija 1937« na ogl. odd. Jutra. 678-1 116 V tem, ko je spal, je prišla skozi kuhinjo dekla Mina. Imela je proH večer in je hotela iti z doma. Prej je pa še pogledala, ali je vse lepo zaprto. Aha. omara ni bila zaklenjena! Tiho je obrnila ključ in odšla. Gospodu Kozamur-niku se ni sanjalo, kaj je bila storila! Kovaškega pomočnika ki Je zmožen Izdelova nja orodja (OJstrle), takoj sprejmem. Juhant Jože. Sp. Jarše. 14, p. Domžae. 428 1 Viničarja majftega, fcl Je ofcenjen. brez otrok s t*»ičevall vtaogradske 6ole. »prej-mem takoj. Plača po po godbi: ponudbe po6at.l na: Franjo Brklč. Glina Hrvatska. 4«-l Izurjeno pletiljo ei»-ejme Accetto. Trnovski pristan 14. 414 1 Postrežnico •pošteno in Vnažoo. iščem sm v»is - "o elov. Jutra. 661-1 Trgov, pomočnik -aranžer s šoferskim Izpitom, vojaščine prost, lzvežban. Išče me-ta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samo toj.m <. 435-2 Kuharica zmožna vod'ti, večje ali manjše gCMpodinjet.vo. _> sf>r««me *totžbo kjerkoj-i.7 — Ponudbe na ogl. rxM/-Jutni pod »Potrpeflji-va«. 995V3 Mizar veAč tudi splošno strojnega de'a želi stalno me sto. Gre tudi za hlšolka Nasov v vseh pas'. Jutra. 542 2 Lesni manipulant z večletno prakso, šolsko izobrazbo, veSč v6-h manipulacij ln kalkua-clj mehkega ln trdega le»« ter vseh pisarniških del. zmožen samostojne ga vodstva večjega obra ta že'l sta no mesto kot poe'ovodja. manlpuant. ali uradnik pri večji industriji. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maj'. 674-2 Absolventka dvorazr. trgovske šole Išče Tiapos ttev v plcarnl obenem Je tudi pomoč v gospodinlstvu ali pri otrocih. Ponudbe pod 'Domača* na ogl. odd. Jutra. 729-2 Plačilna n»takarira žeta ni on ;a t službo t boljši hotel ili r»«tia rra ni >o. N"as!ov v v«eh tvielovalni-cah Jutra. 7:7-2 Perfektna kuharica z daljšimi spričevali, z zna njem nemščine. -»pravlja hvna deJ«. ifč.«, mesto tu ali izven Ljublj«. ie. Ponudbe pod "-Siridnjib let« na ogl. odd. Jutra 717-a C O T V VAS POTRJUJE O VEČNI MLADOSTI ,i\M< ...ta katero se imate zahvaliti gladkemu, barAnnastemu in svetemu tenu, tenu, ki Vam ga daje puder OOTY. i Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug. Zagreb. Zakonski par pr»iJijiib let, iš^e m<*to h>Bika v boljšo hišo. Po-nuifbe na n^I. odd. Jutra pod »Vpokojenec«. Brivski pomočnik dober de avec, vešč ne kaj žeezne ondulaclje. Iščem služb«. Franjo Vuc kc«-lč pri g. Konaan. Po Ijanska cesta 13 355-2 Samostojne kuharice deseta za vsa btšna de 'a dobe s-užbe r posredovalnici. Wo'fova 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča *e list »Gospodinjska do fnočmtca« 657-1 Postrežnico Iščem za par ur na dan Informacije: Draveka ul 7-1. 735-1 Modne risariee grafiki. Ktografi d-abijo z riKMjem zaeiužek. Ponudbe pod »Okus in spretnost« rn ogl. odd. Jutra. 7«-d Absolvent trgovskega tečaja star 36 let. ki popoino-ma obvlada slovenščino ln nemščino v govoru in pL-avl ter nemško tn ■ lovensko stenografijo. 156e namestitve kot za četclk, C-eoJene ponudbe na og. odd. Jutra pod »Vestno«. 634-2 Mlada prodajalka z do-ol4-tno pm-kpo, želi mesto v večji tnponnini. naj-r.i si v I/nhljani. Vselov v v<>eh p»o!»Iovalnrca.h .Tuti-a. a «-3 Šoferja mehanika, sprejmem ta ko J. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Plin«. 712-1 Kuhariro ali kuharja perfektnega. sprejme svojo restavracijo A VI-oelj. Maribor 710-1 Službe išče \"*ak« »eeeda M paaoi. N'asi o v v vash poelovalnv cb*i Jntra pod »Dober i« »gilon«. ffnd Dekle trgovsko 7obražieno. bi želela prit; h ffospej. d* bi jo ffiučaln rrefiodinjetva. tVe pnot- zelo maVi plači za dobo treh meseceiv. — Lipovec Valentina Obrtni vaienišk' dr>m. Lifrlče*-* nI. ulfr-i Mesto kuharice želi dek e. vajena bo jš« kublaje. Pomudbe pod s-Prldma ln snažna« na ogl. odd Jutra. 553 2 V pisarni a'l knjigovod^tim išče sužbe absolventka trg. šole z 10'etno prafco ln popolnim znanjem nem ščine. Ponudbo pod Šifro .Zanesljiva moč« na og',. odd Jutre. 552-2 Potniki Ueseda Dib 3 Dn ia Šifro al; lajanj« naslova » Din KajmaBjši «ne»ek 7 lit »t Agilne zastopnike rabimo za izredno novost. Vsakomur potrebno in zaželeno. Nuioe ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni zaslužek«. 209-5 Zastopstva tekstilnih strok za Skopij« in Varda.-tko banovini, sprejme zeJo dobro vfidjana trgovska agen-ura U. VRAJKOViC * SiN Skof»l>». J63-5 Potniki! Avto vo^nj« ra vso dravsko banovino po najnižji i-.en^. Ponudita na igl. o.id. Jvtra pod zmerna«. 47)W Dva agilna potnika za prodajo strojev, kole» ln rflčD.th predmetom- za obl^kavanje privatnih ! strank za Gorenjsko, Ste 1 Jervo al. kujn »pri Mikeoocci.« Ljubljana. Ko lodvor«ka Ju 307-6 Več izumov '-t tu in inozemitvo prodam. Primerno za uvedeno metalno industrijo ali finančnika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna novost«. 211-7 Pečarji in lončarji dobijo kalupe r» mavca (Gip.-foTOK-n vi kmečke ri-soko moderne peči. kamine itd. tudi f« poslanih načitiJi. ula-zure v modernih svetlih barvah. Dopise na podružn co Celja pod značko »Načrt«. 3C-6 Pouk v francoščini iišeem. Ponudbe na ogL odd. Ju t m pod »|YipoM«m-»k« ure«. 481-1 201etno dekle pridna, poetena varčna, t gosphdinmko šole m letnimi fceii premen t' službo kamorkoli k dobrim ljudem. Ponndfce aa [todrni-nieo Jutra Maribor ped JPo šteoosti odeorariani« 90M Gospodična • Šestletno prakso v velikem tskstlnem podjet Ju, poponoma samostoj | a a v v^eh pisarniških pcWlh iKi spremeniti ebtibo. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna kavči* e 543 2 Organizator in akviziterj ▼ panogah zavaro vanJa popolnoma verzi- 1 ran ln ▼ Sloveniji vpe j 'Jan. lAče stalno »lužbo; kot zunanji uradnik pri j večji domači zavarovalni družbi. Cenj. ponud be pod »Zunanji urad sik« na ogl. odd. Jutra. 32437 2 K auto potniku iščem /a Štajersko priključek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »H:tra tura .777-1 Zastopnika a prodajo dobnSi ko»vs«mi- ■ ni h predmi-toi- v trgovinah in gostilnah, »č«mo za Ljubi mo in okolk-o. Sa- ! slov r vseh poelnv«Jnir-fektm)«. 001-« Prodajalka verzlraca v modi. terljl ln konfekciji meete. Poštena, dobra moč. gre tudi na dete V> Ponudbe a« ogl. "M-Jutra pod »Januar«. 601-3 Mlada postrežnica vajena voeh hišnih del lšč« zapciBlenJa. sprejme tudi ribanj« ali pranj*. Usnjarska uf. 1. 574-2 (V*fnm*(HmJ rtestda L»t. lavek S Din aa iilra alt 4ajaa>« Maleva " Dn V»ja»aojW wmtk 11 TX* 151eten fant ae Mi «o»ti JS«™4j*rske obKi aH mltoanAr« J»i 6o-hram mofrni. Nastov r v»f* poeioralataab Ju* a. Učenca za manafaktoro takoj meni o. TVieidbfl na ogl odd. Jtrtra pwi »biteiigen-«87-61 Nemško govoriti in teorijo se vsi hitro nauče po moji najbolj »1 metodi, posememo a l v ekuplnah — potera ce neje. Informacije od 11 do 2. ln zvečer. k. l«Ju-tovec. Gregorčičev* 7. prtMlčje. desno. 564-4 Inštruiram gimnazijca ali mešžan-is?ii»T., nrra}>lj«,n, f^en, jn-odam. Dobrajc, Mer-bor, Taitten-bachova 21. SIMfi Pianino dobro ohranjen, znamke, kupim. Ponn.lbe na ogl. odd Jutna po*i »Pianino«. Dober klavir poceni prodam. Poljan siki nasip, 14. VII. 2. 411 at Pianino dober, ugodno prodam. Na»!ov v vseh jJOft'. Jutra. 61026 ii Mlajši in starejši ki trpe na M0SKISPOLNI SLABOSTI (impotenci) preutrujenosti, seksualni nervoaa in nesigur-nosti, morejo preizkusiti ORGANSKI PREPARAT VIRILINETS škatla z 20 tabl. Din 64; 8 40 tabl. Din 97; s 100 tabl. Din 203.— Dobiva se v lekarnah. — Zastopnik lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jelačičev trg št. 2/A. Ogla« reg. pod 8. br. l«S3"ie96 Perzijsko preprogo 2 50 x 150 pooeni prodam. Nas ov v v*eh po«! Jutra. M0-6 Naročniki »JUTRA« so zavarovani n 10.000 Din. Beseda 1 Dia. davek 3 Dia m Šifre sli dajanje naslova Din Najmanj*-' znesek 17 Dia Krompir sa saat« vsake Trst®: boli* rova, ramen, dobavlja ugodne občinam J. JegMseh, Pragersko. S01-9> srui PLES/VOSTI {'fcKI .£, . PO ^MO UAHJČ ZAKAJ DA BI BULI "5SA8TI? — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO speci-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NAc. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, EKCEMI itd. Krepi lasi&e. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje poraatejo na PLEAAVEM MESTU. Cena steklenici Din 40. poštnina Din 7 MODERNA KOZMETIKA, SPLIT Številne zahvale Vam jamčijo za uspeh *JbTRO« št; S 14 - r-'^jr 10. I. .1937. 8RFZPtAČEN POUK V I6RAN3U! 65- |ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD Prodam 5 tamburaških inštru meri tov po ugodni ceni. Ponudbe na podruž. Ju tra Jesenice pod Novi«. 526 26 Diatonično harmoniko tritonsko. a celoidom. najnovejšega tipa, ugod no prodam, vračunam kolo. Mirko Ogoreec. Škofljica. 558-26 Stroji Ji«seaa l>iii lav Bi, ij L)iu ta Šifro »lj dajanje oasl.>va 6 Wjl Najmanjši znesek 17 Um. Šivalni stroj pogiezijav, skoraj uov, nemški prvovrstni fabrikat, ki šiva naprej in nazaj, etika, in štupa, poceni na ?rodaj v Novi trgovini, yrševa 36. *J7 -29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — I>op;sa na ogl. oiiu. Jutra pod »Plačam«. 280-29 Elektromotor ietosmerni tok, V, 6.7 JiP, prodam ali zamenjam 7i motorno kol- po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Dina>niu-. 463-39 jarji! Cevlj Hove ln malo rabljene čevljarske stroji raznih vnst ln znamk dobite na lirantlne vloge vseh za vodov po ugodnih cenah Ponudbe pod »Zaoga« rta ogl. odd. Jutra. 409-29 Po ugodnih dnevnih cenah prodajamo do prek ica šivalne «-troje vseh vrst ter dvokolesa iz tovarni Ske zaoge raznih znamk na hrani ne vloge vseh zavodov. Pišite še danes po cenik na« ogl odd. Jutra pod »Zaloga-. 403-29 Plinski generator 60 70 HP in dinamo 220-380 voltov kupim. Po nudbe na Joško Povrh, predilnica Novo me^-to. 388,29 Mizarji! - V«afc moj odjemalec je in bo zadovoljen. Skobeljni noži vs-h vrst krožne žage in vse drugo rezka I no orodj". v neprekosljivi kakovosti vedno na zalogi. Po-ršan Ivan trgovina stro jev. strojnih delo*- jn orodja LJubljana. Franči-žkfi.nska 4 o®<> 39 Dieselmotor Junkers 35 HP brezhiben ugodno prodam, Nastran. Radom lje. 530 29 Šivalni stroj moški, dobro ohranjen, kupim. Na-lov: F. Ju-hant. Moste. št. 59 no-šta Komenda. 559 29 Čevljarsko gladilo dobro ohranjeno, rabie-ilo. za večji obrat, poceni prodam. Informa~.i Je *Iveta- trg cipea. Za greh niča X. 569 29 Pletilni stroj St 850 malo labljen ki'-pim Ivana Jeraj. Srn'"d nlk *t. 1. 606 29 Kupimo 8 elektromotorjev 2 — 8 HP rabljenih za vrtilni tok 50 per. 220— 380 vo:t. odprte in žanr te. Ponudbe na oe;\ odd Jutra pod »MotorH". 602 29 »Singer«, »Pfaff« sko-aj nov« šivalni stroji in kolesa, poeeni naprodaj ■pri »PROMET'«! (nasproti krlzanske cerkve). «35-29 Vrtalni stroj za kovače, ključavničarje naprodaj. Triumf. Ko iodvorska ul. 11. 685-29 Med mestom in deželo oosreduje Jutro* mali oglasnik A vid, moto .>C4tU. fa/.L. .. ,.1 .J ■ ž iro »i; lajanj« '*«1««\ Oin Najmanjši ine»»k 17 O. o Avtomobil lahki, d oba. v ni, original, prodani ali zamenjam proti le.-u, klavirju itd Uobiajc, ilaribor,- laltenbachova 31. 506-10 Športno prikolico popolnoma novo lahko prodam za Din 1600.—. Franjo Gans. tov. Mark Domžale. 407 1 0 Tovorni avto Opel preurejen na lesni plin 2000 kg nosilnosti ugod no prodam. Nastran 3a dom'je. 531-10 Dvosedežni Ford Cupe, v zelo dobrem sta nju. prodam. Informaci je v garaži »Lojze«. Miklošičeva. 675-10 4-sedežni avto znamke »Dejahaye« poceni prodam. Vzam m v račun motorno kolo do 30n ecm. Več pri Janko Orešič. Vegova ul. 8. Ljubljana. 7:57-10 Avtomobili malo rabljeni tovorni od 1 do 4 tone osebni ma i in večji najceneje pri O Žužek Krupp za etopstvo. Ljub jana Tav čarleva 11 693 10 Kupim ^Seseda : D?ii lavek 3 l»'i> lajanje naslova 1 Din Najmanjš' inesek '7 Din Železniške tračnice po 0Mzno> • ivst.i-jskt tioe OA kupimo 5—7 00» teko čih metrov teža tekočega m-tra 35 kg Ponudbe na ogl &.J Juta po' Silre »i račn ee« 47:' 7 Pisarniško mizo omaro it- stole ^"pim. Ponudbe z navedbo "ene pod -Rabljeno« na og]. odd. Jutra. 406 7 2 roloja rabljena t -dobrem sta lira sre"dpje 'jfeTiŠliie ku pim: ly vseh po slov. Jutra. 454-7 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderen«. 733-7 ragocenosti -le.r-!» D i h lavek 3 LNO za 5'fro 1»ian.?e naslova i Din Niimanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih senab CERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica t. 12-36 Beseda t Dic davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek !7 Din Gozdove smrekove tu jelove. večje ali muujše komplekse, kupimo v last al; sečnjo. Ponudbe na ogl. odd Jutra Dod »102« 312-15 Jelovih in smrekovih hlodov posekanih ali na panju, kupimo večje ali manjše količine. Ponudbe na ogl. odd Jutra pud »101«. 313-15 Železniške prage nriii 3 tnauik. — llaribitf. Aleksandrova 40. 53-16 Družabnika s kapitalom ca. Din 100 tisoč za plasiranje ierita-b;lnih izumov potrebujem Takoišnjc ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«. 210-16 5.000 Din posojila iščem. Za obresti dani v novi hiši lokal za butca in stanovanje brezplačno z« eno k-tj eventueino prodam trgovsko hišo s traiiko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 409 10 Stodolarski ček amerikanriki prodam naj boljšemu ponudniku. Na elov: poštno ležeče Sv. Jurij ob ščavnici. 446 16 Hranilne knjižice LJUBLJANSKE .KREDIT NE.. . B.ANKE Vg.ni vnov-čim takoj po najvišji ceni. Izposlujem tudi po eojilo na hrani'ne knjižice. Al. Planinšek trg. ag. za bančne in kreditne posle. Ljubljana, Beethovnova ul 14/1 Telefon 35-10 734 16 Knjižico Ljudske po>-oji'nice Celje 12.000 Din prodam za 10 000 Din. Ponudbe na podruž. Jutra v Ceju pod značko »10.000 . 432-16 Najboljšemu ponudniku prodam kniR sni kupec«. 673 16 V najem. ie^t-.ia 1111 m 5:fro »I1 dajanje na «'•"?» ' Din Naimaniš' znesek 17 Din Gostilno z mesarijo na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe na podružnico Jjtra v Celju pod &načko »Dober promet«. 516-17 Pekarno z večjim prometom vza mem v najem, na račun najemnine dam hišo 160 titioi Din vredno. Naslov v vseh pcx-l. Jutra. 443 17 Gostilno in mešanega b'aga no sodavice. od let. v na. je m. Di ni promet Din Potrebno Diii prevzem blaga, im ogl. odd. »Februar«. trgovino ter tovarnam za pet vkazan let-6:30.(100. — 50.0(^0 za Ponudbe Jutra pod 671-17 Trgovino.. prodam v večjem mestu na jako prometnem kra ju, a.l pa sprejmem dru žabnika. Potrebna gotovina cca 25.000 Din. Ponudbe pod šifro »Na trgu« na ogl. odd. Jutra.< 434-19 Lokal za trgovino na promet nem kraju,na deželi s 1. marcem oddam. Ponudbe pod šifro »Trgovina« na ogl. odd. Jutra. 423 19 Stara trgovina dobro ldoča z meš. bla goni in gostilna z veliko dvorano, vrtom ln kegljiščem, na zelo prometnem kraju. na. proti občinskega urada, — 20 minut od kolodvora ugo dno naprodaj zaradi bo lezni. Naslov v vseh po slov. Jutra. 533 19 Špecerijsko trgovino vpeljano na prometni točki Iščem.. Fonudbe na ogl odd. Jutra pod '>Spe cerlja«. 519 19 Mlekarno dobroidočo. na prometni točki, prodam takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 64.8 19 Obsežne prostore lepe, svetle, s- stanovanjem in pisair.no.. . primerni . ..za molianikarja ali kleparja, oddam za daljšo dobo v najem na prrmetnem kraju v Ljubljani. Naslov v v^eh poslovalnicub Jutra. C70-19 Trgovino dobroidočo s knjigami, papirjem in pisarniškimi potrebščinami ' v centru mesta, ugodno prodam. Ponudbe pod »Centrr« na ogl. odd. Jutra 560 119 Prodam vilo i velikim vrtom, K>hitaa lega. Podrožnii, Večna pot 5, Jožef H ari. «0-90 Hiša, 10 stanovanjska s gostilniškim lokalom ▼ sredini dv«h tovarn io kasarn naprodaj. Naslov v vseh po- slo\-alnicaib Jutra. 507-30 Parcelo oh Vodovodni eesti, velikost cca 1350 kv. m, prodam; Cena Din 80.00?. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. m- 30 Hišo z lokalom lepimi gospodarskimi prostori. pripravno za vsako olirt. ugrHl.no prodam na Glincah. Tržaška cesta. In-Tormaoije Fr. Zupančič. Rožna dolina Cesta VIII. št. 10. Ljubljana. 477-30 Samo za Din 38.000 prodam lepo. novo hišo ob glavni ces'.i v Celju. Informacij« prj Hriberšeik. Kr. Petra cesta iS. Celje. 511-30 Dvostanovanjsko hišo v solnfni log', prodam. — Studenci- pri Mariboru. Rad- vanjska c. 47. 498-30 Ljubljana - Moste: takoj prodam večje po-se.-tvo. ki Ima več stavbenih parcel, je na pro metni točki, ze.o pripravno za obrt. trgovino. posebno pa za peka rijo. Prevzame lahko hipoteko pri Mestni hra-ni nici ljubljanski 130000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Nezamudite prilike«. 565 20 Čitatelii inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponud.OO na široki krog desettisočev s?jyU-oyih« čitateljev... - Prihranili bote ria času in drinarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vp^nost, če se javi nanj dvojno število interesentov Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Pekarno j vzamem v najem. Na- ; slov v v.-eh pol. Jutra. 534 17 i Pekarno vzamem v najem. A. C. Retje 4. Trbovlje. 524-17 Dobrovpeljano trgovino -tek a. porce ana in barv dam pod ugodnimi pogo ii v n^jem. Naslov M. Polak. Ormož. 522-17 Pekarno na prom-etnem kra ju na deželi ali v mestu, vzamem j v najem, takoj ali poznfti-e | Naslov v vseh poslovilni- ! cah Jutra. 7.U-17 UtMe-ii , l>'!i .avek a Du oa š;fro ali dajanje naslova •- Din Najma-'ji; »nesel 17 Din Večje lokale pripravne za obrt in Ugo vino, oddam. Hoizve se: l Omžem Predovičeva 5. 328-10 Dva lokala skupno ah posamič, tako. iddam. Ceua mesečno Dir V)« n 3IKJ. Vprašati: Kolo dvorska ul. 35. 54-a Trgovino di>bro vpelja-no. ina.nufa.k-t ur n o in konfekcijsko. |»ihj dia.m v Mariboru Potrebno od 30. —50.0.')0 Din. Ponudbe na podružn:-oo Jutra Maribor pod »Maribor«. oOO-lB Lokal pripraven za delavnico ali skladšče, oddam Sv Petra nasip 29 470-U' Lokal pripraven za mlekarno aJi frizenijo. oddam. Sreduška ul. 8. Zelena jama. 47fi 19 Enonadstropna hiša s trg. iokall v Brežicah št 96 — nasproti župne cerkve takoj naprodaj. Ce na ln drugI pogoji pro daje pri Posojilnici v Brežicah, Narodni dom. 527-19 Lokal s sobo pripravno za brivca, kro jača. in s ično. oddam. Ponudbe pod »Za mimo obrt- na ogl. odd. Jutra 628 19 Lokal z brivsko opremo ugod no oddam v najem. Pe čar Anton, Udmat. Zalo ška ccsta 16. 599,19 Lokal manjši, primeren za frizerja. krojača a i sTčno takoj oddam. Naslov v veh poe-1. Jutra. 605-19 Pisarniške prostore pripravne tudi za finej-šo obrt. odda zavarovalnica »Dunav« v svoji pa lačl na A eksandrovi c. Informacije lstotam v družbeni pl-arni. •739-19 Majhen lokal za trgovino a'i pisarno, takoi oddam. Me-eono 300 Din. Koodvorska u! 35-1- Rrvvšek 701-19 Prostor primeren za vse dam v najem Kolodvorska u'. U. 684-19 Hiša z vclk-m vrtom naprodaj v Celju, Zavedna št. 718-20 Gostilno, hišo okolica Ljubljane. velik vrt, prodam za hranilne knjižice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna«. 693-19 /.-n-lji r>'n livefc s D:> S 1» il 1» tanj« i»'IM> * fVn Va imifii?H "> fVr V Brežicah ii iikolici naprodaj' nrše. -tavbišča " nngrad- jn " *a-l-ivtijflki . gozdov, ter u... ikrožen del Atlemsovega veleposestva Vprašati ln» M klau 0 P.rPiice tffl -21) Posestvo 22 johov « prijetno po polnoma oprem jeno go sposko hišo (Pohorska oko'Ica) ugodno napro daj. Naslov v vseh posl. Jutra. 296-20 Visokopritlično hišo dvostanovanjsko, prodam v okolici Ljubljane, še pod mestom. Prevzame se lahko večja hipoteka Ljudske po«.ojilnice v Ljubljani. Za' ostanek pa »e vzamejo knjižice Mestne hranilnice aH Kmetske posojilnice v Ljub Ijani. Potzve se: I. Oražem. Predovičeva ul 5. 329-20 Novo hišo proda Josip Mahne, vas Be-zovjo, št. 39, p. Sv -Jurij pri Cedju. atfi^O Vinograd zaradi bolezni naprodaj kostanjevim ko ose kom v skupni Izmeri 5 ha 130 arov. Vinograd ima najlepšo 1 -go. kjer raste izboren cviček do 150 h. Pri vinogradu je nova zidanica in ves in ventar: odda jen 12 km cd postaje. Do parcele pa se pride z avtom Na račun vzamem tudi hrani ue knjižice Mestne hranilnice. Naslov pove iz prijazno-ti og'. odd. Jutra 444 20 Lepo posestvo blizu Celja. 20 oraov zemlje, lepa hišica, velika pos opja, vodna moč. kožo'ec. tehtnica narro daj za Din 230.000. Po nudbe na p->dr. Jutra v Celju pod značko »L« po posestvo«. , 436-20 Trgovska hiša v. sredini Ljubljane napro daj. Ponudbe na cgl. o Id. Jutra pod šifro »Na prometu«. jSi-^- Hišo ža Betigradom a i naj bližnji okolici Bežigraj ekega okraja, do 200.000 Din., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Te koj gotovina . 545-20 Veliko hišo z gospodarskim pos'op-jem. velik vrt (parcea) dobro idoča pekarna. 2 loka a na prometni to čkT. ugodno proditm. Pre vzem ftipoteke v LJubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra. 633-20 Stavbeno parcelo til-J kv. m v neposredni bližini remize za stanovanjsko ali poslovno h8o ob Celovški cesti tik tramvajske postaje', prodam m gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ee&ai Enodružinsko hišico 4 sobe. kuhinja, vodovod elektrika, prodam. Cena 56.000 Din. Gmelner, Stožlce 89. 557-20 Več lepih travniških parcel v Izmeri 7500 do 8000 m'-' suhih n« lepem prostoru v bližini glavne ceste spadajoče v Ljubljano, zelo poceni naprodaj. Naslov v VBeh posl. Jutra. 587-20 Hišic« ■ tremi stanovanji v centru mesta ugodno naprodaj. Ponudb« pod šifro »Sv. Jakob« na ogl odd. Jutra. 607-20 Hiša z gostilno trafiko, lepi proeton, vrt, prometna točki, naprodaj za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Nekaj hipoteke. Ponudbe os ogl. odd. Jutra pod »Mestna«. 738-30 Hišo z vrtom tn njivo, na zelo lepem kraju, ugodno dam v najem takoj, event. tudi prodam. Savlje 58. Je žica pri LJubljani. 713-20 Priporočamo v nakup sledeča posestva: VILO, tridružinsko, 1400 kv. m vrta, mesto, Din 350.000,— H1SO, novozidano, iest-stanovanjsko, 500 kv. m vrta, Šiška, Din 220.000, hipoteka 90.000.— VILO, tristanovanisko, 600 kv. m vrta, Kolezija, Din 250.000.—, hipote ka 60.000 — HISO, tristanovanjsko, 500 kv. m vrta, Bežigrad, Din 195.000.—, hipoteka 35.000.— HISO, štiristanovanjsko, 800 kv. m vrta. Rožna dolina, Din 180.000.—, hipoteka 130.000.— HISO, tristanovanisko, 1000 kv. m vrta, Moste, Din 95.000, hipoteka 75.000 HISO, dvodružinsko, 600 kv. m vrta, Šiška, Din 145.000.— HISO. štiristanovanjsko, 750 kv. m vrta, SiJka, Din 160.000.—, hipoteka 20.000,— HISO, tristanovanisko, 500 kv. ni vrta. Rožna dolina, Din 95.000.—, hipoteka 80.000,— HISO, enodružinsko, 500 kv. m vrta. Jezica, Din 85.000.—, hipoteka Din 15.000,— GOSTILNO, 2 gostil, sobi, stanovanja, ">00 kv. m vrta, mesto. Din 300.000.—, hipoteka Din 70.000,— VILO, letovišče, za penzi-10, lastno kopališče, vsa oprema, 3800 kv. metrov zemljišča, letoviški kraj Goreniske, Din 260.000 hipoteka 100.000.— HISO, enodružinsko, R00 kv. m vrta, pri Škofljici Din 65.000.—, hipoteka 16.000.— HISO. enodružinsko, 5800 kv. m zemljišča. 20 minut od tramvaja. Din 50.000.— v HISO, novozidano, dvodružinsko, St. Vid, 500 kv. m vita, Din 180.000 HISO, dvodružinsko, 730 kv. m vrta, pri Polju, Din 68.000.— DVE HISI, več stanovanj, 1200 kv. m zemljišča v mestu na Gorenjskem, primerni za industrijo. Din 450.000.— POSESTVO 4 orale, novo-zidana hiša, okolica l.iubliane. Din 65.000.— HOTEL na Štajerskem, 3000 kv. m zemljišča, Din 480.000.— PARCELA 1400 kv. m vrta, Tržaška cesta," po Din 45.— PARCELA 600 kv. m, Podrožnikom po Din 80 PARCELA 5R4 kv. m, mesto, po Din 250.— Naslove prodajalcev in vsa podrobna pojasnila daje »POSEST« Realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 4./II. 642-20 CTfff f« j ^HR Beseda 1 Din. lav^, i Din t» Hro *lj lajanje naslov* 3 Din JfajmanjSi toesek. 17 Din Stanovanje 2 sob kuhinje m prltlklln. son čno z vrtom v Rožni do lini blizu tramvaja, oddam « 1. februarjem. In formacije: Vlšnjevec. Se lenburgova 7-II od 9. do 10. dop. 624 21 Enosob. stanovanje v Sp. šišk.i oddam e !. februarjem. P' lakov* ul. 13. 4U2-31 Štirisobno stanovanje v centrumu Ljubljane s 1 februarjem na razpolago Pojasnila Bleiwel sova 20-1. 293-21 Stanovanje v novi vili dva srro . kab-ne*., zaprta veranda in pritikline, v Mostah. 7 minut od električne. m«*sečna najemnina Din 60'. oddam tako; ali februarja. Poizv m pri Paternoster. trgovka. Pre šernova 40. 573-31 Stanovanje »«n«t i »7.. dv-r»?ohno. pa/rke-1'rano. s pritiiklinami in vr-t«m oddam v Š«ki v Mišmi i*! en jedrn trga. \'a-tamčne-e v Zvooarski ulici il! T. 383-31 Dvosob. stanovanje oddoim. Zg. Š ška >173. Jan -čigajeva pio«. 579-31 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam t februarjem v centrumu mesta. Naelov v vseh posl. Jutra. 381-91 štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami od dam s februarjem. Infor maclje daje hl&na lastnica med 13 tn 15 uro na Kongresnem trgu St. 15-n. 537-21 Na Kodeljevem oddam dvosobno stanovanje s kabinetom, kuhinjo m pritiklinami. Parket, elektrika, vodovod. Informacij« pri e. Beve, Kodetjevo, Slom&ovm <10. as7-at 3-sohno stanovanje komfortno e kopalnico oddam v Trdinovi ulici 8 s 1. februarjem. Naslov pri Atoma Compa-ny, LJubljana, Aleksandrova 2-1 837-21 Dvosob. stanovanje poceni oddam. Vit, Oe-uta na Brdo 105. Informacije tudi ▼ trgovini Kater 144. 546-21 Štirisobno stanovanje celo prvo nadstropje, ko palnlca, plin, ugodno od dam. Informacije 8turm Stari trg 28 III. »40 21 Sobo in kuhinjo event. o|rr«-irol}e"no, oddani. Naslov v vseh poelovajni-eah Jutra. «52-31 •Vat cap ie najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v tpec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Enosob. stanovanje lepo. oddam za takoj ali pozneje. Vprašati Žitnik. Dolenjska c. oO. 611-31 Dvosob. stanovanje solnčno. ■ kof«lnico in pe.-tiklrnami. oddam v sredini mest«. Naslov v vs^h floraloicah Jutra. 63: -31 Dvosob. stanovanje v visokem prltlčju s pri tlklnaml. oddam takoj. Nas ov v vseh po J. Jutra. 508 21 2 stanovanji pritlično ln I. nadstropje — po 2 sobi. kuhinja in pritikline za februar. Večna pot 15. 573 21 Štirisobno stanovanje s ko^ialnico ,td. it-čein v vil- ali novejši hiši blizu C»nt7«a za ma..: ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra (»od »Brez otrok«. 4*17-31 a Moderno stanovanje dvo ali tri*ohno. išče za maj mi-na stranka 1 o*eb v bl'/,lnj centra. Ponudile s ceno P'(d - fri *Tooen« na ogl. 'xid. Jutra 457-31a Enosob. stanovanje fuho * pritik lnami v b ižini centia išče ~tarej Si par za maj. Ponudbe na og". odd. Jutra ped »Redno plačujem«. 731-21a S 1. februarjem oddam 4 sobno stanovanje v vili ob Tivoliju. Informacije pri blagajni tvrdke A. Goreč. Trisob. stanovanje •t kopalnico na Op-i^r-skl cesti takoj oddam al pozneje. Inlormacije gradbena pisarna. Rimska cesta 21. 566 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam februar. NasJov v vstti |Ki-slovalnicab Jutra. 022-31 4-sobno stanovanje krasno, s kopalnico na Tyrševl c.. primerno za zdravnika ln slic no ugo dno oddam. Ponudoe na og'. odd. Jutra pod »Komfortno«. 664 21 3-sobno stanovanje lepo, v b. Ižlnl ban.ke uprave takoj oddam ali pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sončno«. 665 21 Samsko stanovanje e kopalnico, odda zavarovalnica »Dunav« v «-vo jI pa ačl na Aleksandrovi c. Informacije Isto-tam v družbeni pisarni. 740-21 Dvosob. stanovanje s kuhVnjo iin pritiklinauv, parketirano, oddom ta.knj ali poznej«. Kamniška ul. 23. Sp. šiška. 72S-3: Dvosob. stanovanje poreni oddam takoj aii por.nej« "jmfi stalni stranki bre! otrok. Rožna dol na. C sta VIL štev. 33. Pod-rožnik. 7 0-31 Enosob. stanovanje 1. februarja ali dvosobno s kabinetom event. s kopa,l-n;oo oddam 1. inerca. H(>r-berete-nova 9. 7J5-21 Enosob. stanovanje s |iritiklinam., oddam il. februar j« za D n 180. Drav-lje 106, Sojarjeva pot 3-sobno stanovanje s k opcij ni co takoj poceni 1 oddam. Naslov J Din. Isto tam sprejmem za prefekta 6 7-išu ca. Nas ov v vstn pa 1. Jutra. 690 22 Sobo odda, t» liro «1. lajanje 5 l>ir» til ee* 17 Um Sostanovalko eprejUiciij v .vttji, iiacuu fiUtKl ultt.'i j. J. V 11 uo\ on i prifUn 16 Dve veliki sobi ln predobo s centralno kurjavo v I. nadstropju v sredini me ta oadarno Prostori so primerni ia i pkarno. Naslov v vseh ' posl. Jutra. 308 Sobo s klavirjem al brez, oddam ' I go»i»xiični. Ro/.na ulica .7. j 1. nad. i.pni &v Jakrbu,. i i: 4 -?J Zračno sobo relio, 1 -po. |ortbo kojialuice, 5 minut od Bl«i- ! »eisove c««te. škrabteva 3. j 453-23 Lepo sobo oprem jeno s po-ebnim vhodom takoj oddam. Ko.ezijska ul. 21. 422 23 Opremljeno sobo l«po '*p:+-ml,cnu. v srio-slovaJnicfl-h Jutra. j -fl hS Sobo novooprtirujeno. volneno ln mano. s posebnim vnodom takoj oddam, boljši sta ni o-ebl. Jc.oy š&ova 24, Trnovo. 631 23 Separirano sobo solnčno, oddam 1—2 o«o-bam. Naslov v v&eb po-sJo-valnicah Jutra. w a Opremljeno sobo solnčno in ziacno. s posebnim vhodom, poleg tn oL gozda, oddam Ceeta na Kožnik 47 6ft.'>-"3B 2 prazni veliki sobi za pisarno, takoj odda.TU Stari trg 6/1. 647 33 Opremljeno sobo odda in takoj. Maistrova al. štev. t!4. 660-33 Sobo oddam mirnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 646 Jj Opremljeno sobo s vhodom Iz stopnišča, oddam 1-—2 o-ebam. Na slov v vseh pos'. Jutra. 551 23 Elegantno sobo v moderni zgradbi, strogi center, mirna, soln-čna lega. separirana. i Ta konfor. oddam s 15. januarjem samo bo išemu gospodu. Več Miklošičeva 14 (trafika). 570 TJ 2 opremljeni sobi zra-ni. čisti - po-cbnin vhodom v Ciril-Meto-io- vi u . 19 1. nad., da.i-.o, oddam. 571 23. Za pisarno oddam dve sobi in en» opremljeno ali prazm. Wo fova 10 I 6M 23 Sobo s štedi ntkom. oddam mirni. starejši ženski, Mincigerjeva 39. 572 23 Solnčno sobo lepo v I. nfld. za lokal oddam. Naslov v vFth !»>•» slo\ aln cali Jutra. _______________6.T6 J3 Oddam sobo fci-st-o. mirno, nolnčno, s T-o-sebnim vbodom eni ali dvema -vseHama. event. z o--krln v Ciniil Metodiki nI št. 19. pritličje, levo. 1V27-H Sobo opremi ;eno. -"-t -a.- no. z elektriko, takoj oddam. tirador-ka 8. Sobo ta ali 2 osebi. t. v«» oskrbo al- brez. takoj uain. Sv. Petra c. 43. Solnčno sobo s po^eltrvm vlif»i«-wi. ^id^iiTl 7, vso o Ari;" boljši o«etn. Stari tr? -JnIII Iwo, 63i"i-23 K dijaku i " Opremljeno sobo s p-jsob. vliodom od !aiu v Gradišču. Naslov v vseli posl. Jutra. 365-28 2 sobi prazno in opremljeno s jki-sebnim vboou-m oddani, ii škov-eu 6 -.^-30 sprejmem sostanovalca T \ «.-> oskrbo 7-1 11 in. —• Nem-čina. klavir. Stari tnjf 98 III. Ollt 33 Dvosob. stanovanje « kabinetom, prostorno, takoj poceni odda. Tri buč. Gllnce, TržaSka 6. telefon 2605. 687 21 Stanovanje soba. kuhinja, takoj oddam. Smartlnsfca 21. 696 21 Stanovanja "itl.t • 'I iajr ■asi"*' « Dia udobno tončno, i? posebnim vhodom, odoara na Mlrju. Naslov v v ' h posl. Jutra. 682 23 2 sobi oddam. «• p06ebnim hO dom lz veže. pripravni za pisarno ali kaj elitnega. prazni ali opremljeni. Gorfposka ulica 10 Ogledi od 10 do 2 ure. 694 23 Vse vrste poslovne knfige: Amerikanski journali, blagajniške knjige. saldakonti, odj. knjižice, mape, bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri: A. JANE2IČ knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska nI. 14 Tel. S2-ZV V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Poznani SALVAT-6aj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni prt 8*. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. OgL ne«. & kr. agZf toLčN\ »JUTRO« št. 8 19 = NetJeTJa, fl. I. T~957. Opremljeno sobo T elegantno, s posebnim vhodom v centru met-ta oddam boljši ot-cbl. G.o-aa. išKa ul. 12, visoko-priti.. l«vo. 738 23 Opremljeno sobo Jepo. vel t Ko, takoj od dam dvem osebam. Vodovodna 5. 736-23 Sobo s p<*=bnim vhodom Učno. opremljeno, v bližini c;or. kolodvora, oddam samo solidnemu stalnc-jnu gospodu. Po'a kova Ul. 11. 730-23 Prazno sobo eolnf.D-o, oetit.ralna kurjava., Bou[>OTaba kopalnice, n«l-riara v D ra bo kopaltfioe, takoj r»Mam v Gaj-evi ulici 9/I1I, ira-U 16. 7J6-28 2 veliki solnčni sobi v pTv«® ali tretjem nad-Bt-ivpju, oddam takoj. Breg fJ IS. F\?i.rredbe: Križev-»i»fca 11» od U.—uit. 714-25 Sobico fppo, oprem'J eno s par->-tom ln elektriko, od-rtam boljši. točril Ofr-bl. informacije: KriževniSka 7 I nad. od 7—14 ure. 679 23 l>iii lavp- a U iil*«,i!| t*Janj« Mtlova * Din. NtjmanjS um«1 17 Dt» Na vsa zimska oblačila dajemo IS do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14. xxxxxxx Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franja Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkvel XXXXXXX VAs stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika V bližini tehnike rldam 5«po. soiočno — popolncma .epaiira.no. emremljpno sobo. Nas'or T vseh posl. Jutra. 695-23 ISoVe išče t sc.-la Din lavek S Dsd šifro %11 lajanje naMov* 3 Dio. Najmanjši tne»ek 17 Din Stanovanje ftrj do št.ris>c>Duo k->mlort bo isdem rnarc elj april «- vUi v mu»tu. ii/tijeaa trcii iraraja. Evetit. rza-s »ra v najem tudi celo vile- Ponudbe -ia. ogl. odil. ,1 ira ood »Šolnina lejr3 P'*. 391 Dve sobi in 1. sobo ter kabinet l-v.ffi. Ponudbe pod Siti » tPbarnas: na og<. od celek Jutra. 2o8-23a Boljši gospod sobo * rouporabo Jt-ipainicc z* Bežigradom al v Šiški. Fanud r-f a navedbo ccne na tv.i. c-dd. Jutra pod šl-fro j-Sonce 9991. 460 23a Dva gospoda od »St. Jiko-bski okraj«. 39U-33a Sobo * bližini Tyrševe c»sfce. e' antuelno z vso oskrbo |p>e gospodična. Ponud fr«? na oci. oad Jutra p"*i -Soidna'. 614-23a Sobo p.-; m'adi vdovi a'i lo-t' akt išče rrUad državni ii'-adnik. Ponudbe na ogl old. Jutra pod »Ugodno stanovanje«. 549 33a Opremljeno sobo (i £tediln:kam ali ž«le?no i- '-jn isčATTi v centrurou v »šta ra 15. januar. Po-irnlhe oa otrl. odd. Jutra porj jRefina plačnicat. Opremljeno sobo •r bližini univerze išče # 35. januarjem uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sta'na«. 332 23a Dražbe 1 Din. davek 5 Din hfi-o a!i dajanje naMo-ra i Din. Ifajmanjši znesek 17 Din Dražba m »ca va gona kokfa kg 30.030 ce bo vršila na posta.ii Ljubljana gl- kol dne 11. januarja 1937 ob II. url. Vodstvo skladišča. 561-32 Informacije fcesuda l Din, davek 3 D.n ln ^fro a' la'^- -"Irrva & Din. Najmanjši tnssek 17 Din. Davčna poslovalnica c>» je pre&elila iz Sc-le-nbuT-—m-9 ulice 7 v Kolodvor-Bko ulico IS, Ljubljana. Zahvala DruStvu -Samopomoči trboveljskih upokojencev tem potom Iskreno za. hvaljujem za pod po to v Iznou Din 2700.—, ki M>.m Jo prejel ob .«mr ti moje žene. Zunk Matija. upokojeni rudar. Trbovlje. 525 31 HALO! HALO! Otvoril sem slaščičarno »Orifntal« v palači »0-ra^ fika« na Ma-:-arykovi cesti >"ud:l bom cenj. občinstva vedno sveže vsakovrstno pecivo in alve, po najnižjih oenah. Za obilen ob»?k se priporoča — Jakupovič, slaščičar. 600-31 Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno« barvni, »Paket Serija A* za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo tn rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a ni a 11 a n e I, modnih bar-hentov za obleke to bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri R AZPOŠILJ ALNIC1 „ K O S M O S " MARIBOR, Dvofakova cesta št. I \ oaia jeMMJa ž Uui, davek d Din, u (lajanje lajanje na4ora 3 Din najmanjši 'ne*pk 30 On Osamljena vdova srednjih lert, z dvostano-vanjsko hišo, v prometnem kraju na deželi, iel' poznanstva 6 starejšim, ne-Iskren-«. 466-35 J A F F A POMARANČE sladke kot med ter štajerska j a b o I k a na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI LJUBLJANA, Tyršcva c. 29. -2JL Viaka bt-stila S Diu; lavek j D.n, u dajanje 'lasiova 5 Din. najmaojS! laimanjs- rn<-«»lr ->op:se pod >Lo-veod »Vstajenje« na ogl. odd. Jutra. 659 24 Državna uradnica s pla-čo 1900 Din ln do to 100 000 Din poroči 40 do 45'etnega akademsko Izobražen, gospoda. Po nudbe pod »111« na ogl odd. Jutra. 529 25 Starejša vdova s hišico, želi v svrho ženi tve znanja s 50—60Ietnim poštenim državnim uslužbencem ali boljšim vpoko-jrtnoem brej otrok in nekaj gotovine. Dopise na podruž-oit-», Jutra Maribor pod »Sreča 17a8«. ... Dražestna vdova 401etna, z imetjem Din 3,000.000, išče zakonskega moža. Pojasnila da je »NADA«, Zagreb. Jela člčev trg 10. Za Informacije poslati 10 Dla v poštnih znamkah. 3OT-25 Soliden gospod 321-eten. s 60.000 Din go tovlne, želi poročiti gospodično trgovsko na-braženo z nekaj gotovine ali priženiti ee na uvedeno trgovlpo. Res ne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober mož« 563-25 Mož srednjih let. išče za/radi že-nitvo gospodično S1)—45 let, z nekaj kapitala. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zenitov«. 475-33 Boljše dekle bi poroči'a starelšesra go t-poda aH vdovca Re^ne ponudbe pod 'Idealna« na ogl. odd. Jutra. 540-25 Nevesto z 30.000 iščem z» dobro stoječega. Si let stareg3 obrtnika, čedne zunanjosti, t mesečnim dohodkom 3.000 Din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšnja ieir-tev«. 397-35 Židinji 23'etna z doto 300.000— Din išče zakonskega nso ža. Pojarnlla daje aNA-DA«. Zagreb. Jea/M6ev trg 10. Za Informacije poelatl Din 10 v po6tnlh znamkah. 395-25 Kmetica 221etna z doto v gotovini Din 40.000 išče trgovca. obrtnika ali »lično. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Je'ačlčev trg 10. Za informacije poslati 10 Din v poštnih znamkah. 398-25 Gospodična 27 let stara vsestransko Izobražena, lz dobre me ščanske hiše. želim zara dl pomanjkanja poznan stva tem potom seznaniti se z gospodom drž. uradnikom. Dopisi pod šifro ^Prijeten dami na ogl. odd. Jutra. 254 25 Gospodična i z boljše hiše, 29'etna z opremo ln 30.000 Din ee želim poročiti. Takojšne resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srefa v letu 1937«. Prednost Ima jo podoficirji Siovonci. 403-25 Gospod v dobri sta'nt shiibi. simpatičen, želim poroči ti boljšo gospodično ali vdovo, srednjih 3et prl-kupene zunanjosti. Najraje boljšo šiviljo. Samo rf«ne ponudbe s s'l-ko. katero na željo ta koj vrnem Je po-latl na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrčen 44«. 440J5 40 let star veleposestnik •m obrtnik bi takoj por^Si! gospodično ali vden-n Pogoj ivokn.i imetja. Dop;«e na podnižnic.n Jutra Pelje pod značko »Adam -n Kva<. 702-85 Gospod z dobro službo ln lepi mi mesečnimi dohodki poroM gospodično ftaro od 25 do 35 let. Dopisi na podiruž. Jutra v Celju pod »Srečno«. 433-25 Simpatična, mlada gospodična prijetna, z dobrim podjetjem v L.iublja-ni, bi poročila gospoda s 100 do S"*l tisoč Din. ponudbe n« ogl. odd. Jutr* pod »E. iJ3ž<. 730-1-5 Vdova 34'etna z doto 50.000.— Din Išče trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb Je'ačičev trg 10. Za Informacije pos'at.1 Din 10 v poštnih znamkah. 399 25 Gospodična 251etna z doto 1.500.000 Din išče moža. bogata na srcu ln duši. Pojasnil dale »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije poslati 10 Din poštnih znamkah. 400-25 Kmečki fant 35 let etar, posestnik, bi poročil dekle vajeno v»eh kmečkih del, staro od 24 do 30 let 2 doto Din 100.000. V hiši je tudi trgovina. Je Ubko tudi lzvežboaa trgovka. Dopl se na podr. Jutra v Celju pod zn&čko »Lepa bodočnost«. 285-25 Dekle lepe postave Išče druga, kl bi jo takoj poročU, kl ima stalno službo, tu dl vdovec, starega 30 do 45 let. Naslov v veeh po rtov. Jutra. 415-25 Gospodična rimpatlčna. trgovsko na obražena 24 let stara z doto 30.000 Din želi poročiti trgovca a'l držav-ne.ga uslužbenca. Najvišja starost 35 let. Po možnosti s sliko. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poroka«. 676-25 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša predobra in nadvse ljubljena soproga, mati in svakinja, gospa Emma Jenčič Pogreb blagopokojne se bo vršil v ponedeljek, dne 11. januarja 1937, ob 2. uri popoldne iz Jernejeve ceflte št. 53, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. januarja 1937. žalujoči : Ing. JENČIČ FRANC, višji šumski svetnik v pok., soprog; ing. MILAN, stud. chem., FRANC, HUBERT In METKA — otroci. Za novo bolnišnico Priobčiti smo ie nekatere Itfave naših organizacij in uglednih predstavnikov, ki jih je o potrebi rešitve bolniškega vprašanja v Ljubljani zbrala Akademska akcija za izpopolnitev univerze. V naslednjem prinašamo še nekatere nadaljnje izjave: Razmere, ki so nastale v stari bolnišnici, zidani za potrebe, obstajajoče pred pol stoletja, so postale nevzdržne in že davno ne ustrezajo ne zdravstvenim, ne higienskim zahtevam. Premajhni in prenapolnjeni prostori onemogočajo sploh vsako uspešno zdravljenje. Toda izkazovanje zdravniške pomoči m nega danes ni izraz samo humanitete, ampak dolžnost vseh tistih, ki jim jc skrbeti za javni blagor. Zato naj prodre zahteva, da dobi v bolnišnici vsak pomoč, kdor jo mora tamkaj iskati, in sicer uspešno pomoč. Bolnišnice morajo biti na višku zdravstvene znanosti, pa tudi v položaju, da temu primerno poslujejo. Bolnišnica sc mora zadostno povečati in opremiti z vsemi modernimi pripomočki, da bo izvrševala to nalogo. Izjavljamo zato, da bomo uresničenje misli, ki ste jo sprožili, vselej in kar najbolj podpirali. Poudarjamo pri tem javnopravno dolžnost vseh tistih, ki so na krmilu države, da nemudoma pripravijo in tudi resnično izvedejo razširitev bolnišnice v Ljubljani. Samo po sebi se razume, da se razširitev ne sme omejiti na že sedaj obstoječe večje potrebe, ampak da sc je treba pri tem ozirati na potrebe, ki se predvidoma pokažejo po pričakovanem porastu prebivalstva v toku vsaj ene generacije. Društvo »Pravnik« Skrb in delo prav vse slovenske javnosti mora biti usmerjeno v to. da se čim prej Zgradi v Ljubljani moderna bolnišnica, ki bo ustrezala vsem zdravstvenim zahtevam ljudstva, a bo prevzela hkratu tudi delo osrednjega zdravstvenega zavoda, klinike za vso Slovenijo. Splošno žensko društ\x> V zadnjih letih sem večkrat imel v ljubljanski bolnišnici sorodnike in prijatelje. Kar sem ob obiskih opazil na lastne oči, me je prepričalo, da v dosedanjem opozarjanju na nevarnosti tamkajšnjih razmer nobena temna barva ni bila prečrna. Vse bolj me je bilo sram, da moremo trpeti te razmere tako dolgo in da se je krepil naš klic za tako novo ljubljansko bolnišnico, ki bi ustrezala vitalnim potrebam prebivalstva in upravičenim znanstvenim zahtevam medicinskih krogov, tako počasi. Dr. France Kidrič, dekan filozofske fakultete Ljudsko zdravje je državnemu telesu življenje. Ono je temelj njegovemu moralnemu zdravju. Na njem se grade vse umstvene sile občestva. Po čimbolj dovršenih umstvenih silah merimo vrednost države, njeno kulturo, njeno notranjo moč in njeno veličino proti zunanjemu svetu. Drž-avno telo, ki zanemarja ljudsko zdravje in se n« zaveda svojih dolžnosti do njega, je bolno. Primitivnost teh resnic ne zmanjšuje njih vrednosti kot osnovne rea-nicc za vsako zdravo državno misel. Pa čeprav bolnišnice služijo bolj terapiji kakor profilaksi, neobhodna potreba so, da koristijo ljudskemu zdravju. Iz teh oanov-Jiih resnic izvira zahteva naroda — blag-rujmo narod, ki postavlja take postulate — da sc izgradi v Ljubljani državna bolnišnica kakor sc spodobi narodu in — državi. Dr. Vladimir Ravnihan podžupan ljubljanski Vprašanje nase bolnišnice ni morda le vprašanje smotrne skrbi za ohranitev življenja zmožnih sil v narodu; je tudi vprašanj« socialne kulture m pravičnosti, je pravo socialno vprašanje. Saj trpijo zaradi neznosnih, da ne ročem kar nečloveških materialnih razmer v naši bolnišnici predvsem le nepremožni, siromašni delovni sloji, ki si sami doma ne morejo privoščiti primerne zdravniške in bolniške oskrbe in nimajo sredstev, da bi v najtežjih primerih iskali pomoči v drugih zdraviliščih. S tega vidika smo dolžni akcijo naše akademske mladine še prav posebno pozdraviti in jo z vsemi močmi podpreti. Dr. Andrej Gosar, dekan tehnične fakultete Lansko leto sem obiskal dva znanca, ki sta ležala v naši ljubljanski bolnici. Eden je bil na oddelku za tuberkulozne, drugi v oddelku za bolne na ledvicah. Pri tej priliki sem ponovno videl, kako nevzdržne so razmere v naših bolnicah Težko tuberkulozni leže tam tesno drug pri drugem, v nasprotju z vsemi predpisi protituberkulozne borbe. Zgodilo se je, da so morali pripraviti novo došlim bolnikom Eosteljo na nosilnici, s katero prenašajo olnike. Oddelek za bolne na ledvicah je bil v prostoru, ki se ga da težko opisati. Na tleh cement, bolniki tesno zgneteni v preozek prostor. To opisujem, ker so mi ostale pred očmi osebne impresije, ki sem jih ob tej priliki dobil. V drugih oddelkih, zlasti v kirur-gičnem, so razmere še težje. Jasno je, da trpe pri tem vsi sloji našega prebivalstva, najbolj pa seveda delovno ljudstvo. Zgodilo se je, da jc moral težko ranjeni dcla-vcc ure in ure čakati, preden so mu mogli najti v bolnici posteljo in prostor. Vse to nam nalaga imperativno dolžnost, da ne pustimo, da bi sc odstavilo to vprašanje z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno. Res je, da gre povsod trda za denarna srfelstva. Mislim pa. da so bolnice prvo, šele potem smejo priti na vrsto lepa sprehajališča, reprezentančne palač« in drugo. Ako bi se tega ves čas živo zavedali, bi danes nečuvenih razmer, kakršne so v naši bolnici, najbrž že nc bilo. Posebno naj bo naloga delavskih in na-meščenskih zastopstev v zavodih, r katerih se steka veliko delavskega in name-ščenskega denarja, da mislijo na ta problem in prouče vse možnosti, v koliko bi mogli koristita v teh zavodih zbrani kapi-tali akciji za zgraditev naše bolnice. Alojz Sede j, predsednik Delavske zbornice Anketa o zaščiti vajencev Poročila strokovnjakov nudijo žalostno socialno sliko Ljubljana, 7. januarja Ta meeec bo v Ljubljani anketa o zaščiti vajencev. Strokovnjak j so ie pripravili poročila, ki bodo prikazala, kakšno ie stanje vajenskega naraščaja jn kakšni ukrepi «) potrebni, da ee raamere izboljšajo v socialnem. zdravfsteno-higienskem in učnem pogledu. In poročila iazvenevajo v naslednjih ugotovitvah: Poglavje o vajemrih je eno nafialostnejših poglavij naše moderne socialne zaičjte. Z vajencem ravnajo ponekod kakor da na človek. za vajene* ne veljajo določila zakona o zaščiti delavstva, posebno ne določila o delovnem času, češ, ker ne dobivajo plače, ne veljajo zanje tudi ne določila o hip i jeni v delavnicah. Spe v hladnih delavnicah, po dva na errf postelja, bolui 6kupaj z zdravimi. Pri tem dobivajo večji del slabo in nezadostno hrano jm pomanjkljivo obleko. Zdi d* 84 vajence dejansko ne veAjajo določila obrtnega* .»duma, iker se za vzgojo vajencev iv;hče ne briga, zato pa vajenci lahko propadajo duhovno in telesno: t>o}žno6rt Inšpekcije dela bi bila, da M pazila, kako ravnajo delodajalci z v«qenei. Do danes ni bfl še nob«n delodajalec kaznovan in to kljub temu, da se gode posameznim vajencem tako vnebovpijoče krivice, da bj morala Inšpekcija dela mnogim delodajalcem v Jugoslaviji prepovedali, dtf bi sploh imeli vajence v svojem obratu. Porazna je statistika, ki ugotavlja, kako umirajo za jetiiko mladostne osebe od 14. do 20. leta. če ee oziramo na njihov socialni položaj. Od sto oseb umre: delavske mladine (vajenci pomočniki) 69 oeeb, kmetske mladine 9, obrtne mladine 8, uradniške mladine 7, trgovske mladine 4 in mladine indu-strijcev jn rentaikov 3 oeebe. Nazorno OHvepljujejo dalj« problem mašeča ohrtnega šolstva izčrpna, itudija g. inspek-tori-h strokovnih šol Mihaela Predla: »Strokovna šolska politika«, brošura Delavske zbornice: »Strokovno nadaljevalno šolstvo in vajene* v Dravski banovini* in brošura g. Bogdana K.rekiča: 6egrt*o pitanje kao d«o problema radničke nezaposlenosti u Jugoslaviji. Značilno je. da obiskuje obrtno nadaljevalne šole v Jugo&lavjjji komaj 60% ^eh vajencev, ostalih 40% pa ostaja brez vsakega pouka, čeprav je pouk za vsakega vajenca obvezen. Vzdrževanje obrtnega šolstva pada v breme občinam brez ozira na njiho; vo denarno zmožnost. Delodaialoj bi morali občinam pomagati prj nakupu učil za obrtne šole, vendar pa ee tej zakoniti obveznosti povsem odtegujejo, med tem ko plačujejo četrtino vseh stroškov vajenci sami za katere v zakonu sploh ni določena obveznost prispevanje. Tu bi brilo nujno potrebno, da priskočijo na pomoč banske uprave * zvišanjem potrebnih kreditov za obrtno nadaljevalno šolstvo. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo lani v vsej Jugoslaviji zavarovanih okrog 72-523 vajencev, od teh 59-747 fantov in 12.776 deklet-Največje število jzikazuje oblačilna industrija z 12.406 vajenci, trgovina % 11.979, kovinska industrija 10.072, predelava koše 6642, industrija brane in pijače 6259. higiena. 6153, industrija za predelavo leta 5261, tek- stiJna industrija 2367, costiVne ie kavarne 1935, gradnje nad zemljo 1861, grafična ln-dustrjja 1426. industrija kamenja in zemlje 1144 in gradnja prevoznih sredstev 1016, do-tj vajenskega naraščaja pa betežtjo še ol>oinski "obratj, žagarska industrija, kemična industrija, trledal-išča in svobodni poklici, javnj promet poljedelstvo, industrija usnja in gume, papirja, tohaka in hišna sl-užinčad. Tako torej predstavljajo vajenci prj nas veJik del delavskega razreda, a so bili do sedaj slabo zavarovani. Zato t»i bilo fiorrebno, da se določj pravilen odnos med številom vajencev in pomočnikov im da se prepreči škodljivo množenie vajenSkega na raščaia, ki bj bil pozneje brez *zgleda na zaposlitev. Razen tega je treba upoštevati § 267 zakona o obrtih. s katerim je določeno. da pripada vajencu, ko dovrši prvo leto učenja, plača za delo. Tretjič pa gre za vprašanje zdravniškega pregleda vajencev pred zaključitviijo pogodbe. Vajenci marsiflcod propadajo zia&tj zaradi nepravilne iabire obrti. Zato hj bil zanje potreben zdravnj&j pregfted vsakih šest mesecev, v poaebnj kartotek^ pa bi bilo treba voditi razvidnico o gibanju zdravja vajencev- V Sloveniij imamo 7842 mojstrov in 13.628 vaiencev (10.987 fantov in 2.641 deklet), od tega odpade na ljubljanski poetnj okoW 1244 mojstrov in 2.637 vajencev, na mari borskega pa 854 mojstrov in 1716 vajencev. V Ljubl ani- Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Kočevju in v Kranju zaposlujejo nekateri mojstri nad 15 vajencev, dva Jih ima;a rejo 44 rn 65. V nekaterih strokah vajene- ne obiskujejo šol po predpisih in imajo nad 70 ur zamude na leto. Ne bi nam bilo treba dobavljati apeeija-ft6'.ov iz tujine, če bj si doma uredllj primer- M strefomo Šolstvo. Hafc* hiL arh. Kre-garja določa v ta namen pršddek k obrtnoteh-ctčffi Šoli. Stroški za prizidek bi znašali poldrugi milijon Din. Denar -e sicer naložen pr< Mestni hranilnici, vendar pa je zamr-zej, zato bi bilo treba najeti posojilo, s prispevki raznih podjetij pa l>i se nabavila učila, modeli, knjige in omare. V splošnem imamo v Slovenj^ 78 obrtnih šol; 69 splošnih in 9 strokovnih s 5363 učenci. Odločujoči či-ttrteftji naj poskrbijo, da bodo vajenci v vsej Jugoslaviji zadostno preskrbljeni z vsem kar je potrebno miademu človeku. Zato bo anketa e zaščiti vajencev prav potrebna; razkrita bo mareiikatero bolečo stran tega vprašanja. Par minut smeha NERODNO Šolski nadzornik Je v razredu. Učiteljica je zaradi n/egovega prihoda še bolj zmedena kakor otroci. »Koliko Je petnajst manj štirinajst?« vpraša Petrčka. Petrček ne ve. Šolski nadzornik mu hoče pomagati. Za učiteljičinim hrbtom dvigne palec. Tedaj se oglasi Janezek: »Gospodična učiteljica, gospod nadzornik bi pa rad nekam šel.« ZASPAL JE Mihec noče zaspati. Oče sede k njegcn'i postelji. »I^epo pra\'ljico ti bom povedal, pa boš zaspal.c »Pra\'t očka!« Očka pripoveduje pol ure. Pripoveduje celo uro. Naposled pa vse utihne. Mati v sosedni sobi se oddahne. Vrata v otroko-i*o sobo se tiho odpro. »Ali spi?« vpraša mati. Tedaj se pokaže mali Mihec med vrati s prstom v ustih. »Da, mamica, naposled je pa le zaspal.« V NOVI NEMČIJI V vagonu sede trije židje in član napadalne čete. Prvi Žid prav nalahno zastoka: »Da, da...« Druga odgovori: »Oh___« ln tretji se oglasi: »Ooh!« Tedaj pa plane član napadalne čete kvišku: »Če ne boste takoj nehati zmerjati vlade, vas bom dal na prihodnji postaji vse tri zapreti!« DOBER LOVEC Gospod Pokovec je malo predivje streljal in je ubil nekemu kmetu kravo. Nejevoljen mu je potem odštet odškodnino za ustreljeno žival. Kmet sc mu je prav lepo zahvalil in dejal: »Kaj pa, gospod, ali ne bi rogov vzeti s seboj?« GLASBA Klavir je bobnel pod njenimi mogočnimi udarci. Vitke mahagonijeve noge so pokale, skozi sobo je besnel orkan tonov. S čudo\'ttim prehodom v fortissimu je prenehala, po\'esila roke in rekla zasanjano svojemu izvoljencu: »To je bila ,5iegfriedova smrt'.« On pa je zastokal in odvrnil: »To rad verjamem!« [glasbilo; iznana cSO ode 3 KRALJGVNt OVOftNI OOBAVTTE13 . JVSČ3A DOMAČA. RAZP05ll_3ALNA TVRDKA) p. schneider! izdelovanje &lasbil ii« slasbenim prttekun j 2fiCREB.Tiikcli^aijl.lO/d Violine^, od U»?Itwwoob| Havq|ste ktore.j Harmonike •• ?5.- • I najceneje. I ZBHTEVfHTE CENIK ZAHVALA vsem, ki ste našega ljubljenega sina, brata, gospoda Frandta Umeka spremili na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu, vsem, ki ste mu obsuli krsto s prekrasnim cvetjem, častiti duhovščini, gg. pr. dr. Prodanu, dr. Cibru za zadnjo pomoč, pevcem »Čitalnice« za ganljive žalostinke, posebna zahvala g. Grašiču za njegovo požrtvovalno delo ob smrti pokojnika. — Vsem še enkrat Bog plačaj. LJUBLJANA, 10. I. 1937. ŽALUJOČI OSTALI. t Nenadoma nas je a vedno zapustil naš najboljši oče, stari oče, brat, stric in taat, gospod BABNK KAROL posestnik in strojevodja dri. žel. t pokoja v 77. letu starosti, previden s avetotajstvi sv. vere. Dragega, nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dn« 11. januarja 1937, ob 4. uri popoldne Iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA dne 9. januarja 1937. Žalujoče rodbine: BABNIK, ŠIRCELJ, ŠTEFE. obnost nog In lepota čevljev sta združeni Moški čevelj Din 195.—, Din 145.—. 165.— Din 99.—, 125.— V OPiGIDAL GOOI D y EA R wi ELT Otroški čevlji črni in rujavi St 18-22 Din 88. št 23-28 Din 45. št 29-80 Din 50. lak~sti št. 18-22 Din 50.- št. 23-25 Din 55.- st 26-28 Din 65.- št 29-30 Din 75.- čevljih maribor Slovenska ni. 12 Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik Otroški visoki št 22-25 Din 75, št 23-25 Din 85.- št. 26-28 Din 95, št 29-30 Din 115. Otroški čevelj, športni // e/'"iinn„ iiui,,,,!,,,,!^^ št. 26-28 Din 65.— št 29-30 Din 85.— št 31-35 Din 95.— št. 36-39 Din 125.— Aleksandrova fl Liublfana mikloSICeoa 14 Celje Kocenooa nI. 2. Zagreb, Niča 15 Trbovlje* Konzum TPD Novo mesto, Ivan Šma'c Murska Sobota, Cerkvena 6 K. URBAN: 39 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Če bi me bil zdajle kdo poslušal,« je končal, »bi me ta odkritost proti vam stala službo. Vidite torej, da vam zaupam in da sem trdno prepričan o vaši nedolžnosti. Prosim vas pa, da mi tudi vi zaupate, ker bi vam rad pomagali.« Kaj hočete vedeti?« je vprašala gospodična Adlercreuzova, ki je le s težavo brzdala svojo razburjenost. »In zakaj bi mi radi pomagali?« Barton se je v zadregi ugriznil v ustnico, saj ni mogel videti, da je gospodična pri teh besedah zardela kakor mak. Kakor da bi bil preslišal obe vprašanji, je naglo pričel: »Zdi se mi, da vem, kaj vas je napotilo, da ste prikrili rasne dogodke v usodni noči in zaradi tega tudi neresnično izpovedali. Rekli ste, da ste šli tisto noč ob devetih spat in vas je ob enajstih zbudili nekakšen krik. Nato ste o polnoči slišali šum; šli site venkaj in zagledali med odprtimi vrati delovne sobe gospoda Treeja postavo moža, ki ste ga imeli za dir. Tay-lorja. Kmalu potem ste slišali nočni zvonec iz slu- žabniške sobe, in zdelo se vam je, kakor da bd šel Stone na vrh. Izmed teh podatkov nekateri niso resnični.« »Ne, in sicer tisti, ki zadevajo mojo osebo,« je tiho pritrdila gospodična. »Vem,« je nadaljeval Bariton, »da ste imeli v noči umora snidenje s človekom, ki mu je ime Nil s. Zakaj niste o tem nič povedali in zakaj ste tajili to tudi prejle, ko vas je zasliševal višji nadzornik Robin?« »Ker — ker nisem smela povedaiti,« je obotavlja je se priznala gospodična Adlercreuzova. »Dobro, če imate vzroke, da molčite o tem, tudi jaz ne bom silil v vas, da bi mi jih razodeli. Prosim vas pa, da mi vsaj poveste, ali so moje domneve zastran dogodkov v usodni noči, kolikor jih vi poznate, pravilne. Vso reč si predstavljam takole: v noči umora niste šli spat niti ob devetih niti o polnoči, ampak mnogo pozneje ali pa vobče ne. Po razgovoru s tistim moškim ste bili veliko prerazburjeni, da bi bili mogfli iti spat; samo zaradi nedolžnega pogovora ne hodi nihče o polnoči v park na domenek. K tej poti vas je prisililo nujno pismo, ki site ga dobili tasti dam zjutraj. To sem zvedel od pismo noše, M se ga zanesljivo spominja. O vašem snidenju ni smel nihče nič vedeti, zato ste se splazili iz hiše, in sicer po enajstih. Ali je tako ali ni?« »Da, je!« je z jasnim glasom pc*fcnd5fla gospodična. »Čeprav ste pri tem zeflo pravilno ravnaila,« je Barton nadaljeval svoja izvajanja,« vas je sluga vendarle slišal, ko ste odklepali hišna vrata: a mislil je, da je dr. Taylor, ki odhaja iz Porters Halila. Iz tega sledi, da je govoril Slone v tej točki resnico. Kje sle bili, ko ste slišali krik?« »Pravkar sem vtikala ključ v ključavnico, ko sem začula tisti krik im takoj nato padec v zgornji sobi. Krik pa ni bil Bog ve kako glasan, slišati je bilo, kakor da bi se kdo ustrašil in pri tem vzkliknil. Zato se tudi nisem zmenila zanj, ampak sem mislila, da je padilo dr. Taylorju kaj na tla.« »Sodim, gospodična Adlercreuzova, da ste se šele tik pred polnočjo vrnili v hišo. Ali ste takrat videli postavo na pragu delovne sobe?« »Da! Ravno ko sem spet odklepala hišna vrata, sem slišala, kako je bila ura v wembleyskem zvoniku polnoči. Komaj sem jih pa od znotraj zaklenila, so se zgoraj odprla vrata delovne sobe, in v svetlobi, ki je pflanila čez prag, sem videla moža, ki sem ga imela za dr. Taylorja, ker je bil podobne postave. Mož me je menda slišal, zakaj po njegovi dirži je bilo videti, da vleče na uho, toda opaziti me ni mogel, ker sem stala v temi. Čez nekaj časa se je vrnil v sobo in tiho zaprl za seboi. Tedaj sem se hitro splazila na vrh in šla v svojo sobo. Komaj sem bila tam, sem razločno začula gflas zvonca v služabniški sobi. Kmalu nato sem Slišala, kako so se vrata služabniške sobe odprla in kako se je nekdo vzpenjal po stopnicah. Meni se je zdela vsa reč čudna, zato sem previdno odprla in pogledala venkaj. Ker je bila veža vsa v temi, nisem mogla ničesar videti, a razločno se mslišala slugo ve korake; Stone se ni niti potrudil, da bi bil tiho hodil.« »To je zelo važno,« se je oglasil Barton, »ob tem času je moral biti dr. Taylor že mrtev. Umorili so ga v tistem trenutku, ko ste vi slišali kr»V. Kaj se je potem zgodilo ?« »Potem sem slišala, kako so se odprla vrat'; delovne sobe. Soba pa tedaj ni mogla biti razsvetljena, ker nisem videla nobene svetlobe, ko sem slišala odpiranje. Zdelo se mi je tudi, da slišim hlasten, zaklinjajoč šepet. Potem je bilo spet vse tiho kakor v grobu. Stopila sem k hodniški ograji in čakala. Ker se nič več ganilo, sem se vrnila v svojo sobo, a vrata sem pustila odp: ta. Kaki dvo uri sta bili minili, ko sem slišala, da so se vra'^ delovne sobe odprla in lakoj spet zamrla, in leg k i je nekdo dvakrat obrnil ključ. Lesene stopnice so škripale pod koraki, ki so odhajali nhdol, n Stone — ali kdor je že bil — se je to pot ?kuš " ogniti vsakršnega šuma. že me je mikalo, da b: ga poklicala. A v tem me je pograbila taka te* noba. da sem se premislila. Tudi nisem maral j, da bi kdo vedel, da še bedim. Slišala sem še, k"-ko so se vrata v služabniško sobo tiho odprla in zaprla. Od tistega trenutka je bilo v hiši vse mirno.« Barton je že nekaj časa z dolgimi koraki begati po sobi sem ter tja. Podaljšaj si življenji e! iivljenje moremo [»odaJjša li. bolezni prepr čiti, bolez ni ozdraviti, slabosti oja •:ti. nestalne moremo učvr stili in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni? Jslabljecje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje. ■»tra-h pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih ra7.1og*. odpravit; slabo razpoloženje, trud iiost. raztresenost, »slabljenje spomina, ne-razj Jože.nje za delo in nebroj drugih bo-lestrib pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nndila mnogo prijetnih nr. Poštno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13, Abt. 87 ZAHVALA Podpisanemu JANEZU ADAMČIČ iz šmartna 47 pri Litiji je pogorel 3. januarja 1937. nov kozolec. Zava-varovanje sem ponudil zavarovalnici JUGOSLAVIJA par dni poprej, tako da vsled kratkega roka še ni moglo stopiti v veljavo. Vendar mi je ku-lantna družba izplačala takoj celo zavarovano vsoto. Čutim se dolžnega da se zavarovalnici „Jugoslavija" najiskrenejs zahvaljujem in jo vsakomur prav toplo priporočam. Šmartno pri Litiji. 8. januarja 1937. JANEZ ADAMČIČ posestnik m. L