SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 14. AVG, 1991 Letnik XLV. Štev.34 (2616) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din. 20 P.b. b. ,,Koroški Siovcnci ostajajo naša skrb!" Lojze Pefer/e Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v razgovoru za Slovenski vestnik poudaril, da koroški Slovenci ostajajo skrb Republike Slovenije, ki jo mora tudi izpolnjevati, kolikor je to le mogoče. Na konkretno vprašanje, ali bo slovenska narodnostna skupnost kljub težkim razmeram v Sloveniji deležna ob začetku leta zagotovljene podpore, je ministrski predsednik odgovoril z jasnim „Da", menil pa je tudi, da bi bilo normalno, da bi Avstrija v tej situaciji povečala svoj delež v skrbi za slovensko narodnostno skupnost. V ekskluzivnem intervjuju za Slovenski vestnik Peterle nadalje napoveduje bistveno skrčenje ministrstev v vladi, pod vprašajem pa je tudi ministrstvo za Slovence po svetu. Več na 2. strani. Pri Cingeicu Siehemik V soboto in nedeljo zvečer so pri Cingeicu na Trati boroveljski gledališniki uprizorili Hof-mannsthalovega Slehernika v prevodu Otona Zupančiča in v režiji in adaptaciji Bogomirja Verasa. Predstava je zbudila precejšnje zanimanje ljubiteljev gledališča in ga tudi opravičila. Več preberite na 4. strani. KgubprdHmhi spopadov, na Hrvaškem - mir še da)cč Ugotovitve misij Evropske skupnosti in drugih posredovalnih delegacij posameznih držav, da se je v Jugoslaviji težko pogovarjati s kompetentnimi politiki, bodo najbrž kar držale. Evropa se namreč že predolgo vrti v labirintu bolj ali manj pomembnih vprašanj, do bistvenega pa sploh še ni prodrla. Srbski politiki so se doslej spretno izognili vsaki neposredni konfrontaciji, ki bi od njih zahtevala jasno stališče in prevzem kakih obveznosti. Pogovore srbskega predsednika Miloševiča z avstrijsko paralamentarno delegacijo lahko označimo le kot alibi, neobvezujočo gesto. Seveda bi bilo napak jugoslovansko krizo omejevati samo na Srbijo, vendar bi jo bilo treba v čim večji meri pritegovati v internacionalizirano iskanje rešitve. Ob tem obhajanju pa je Miloševičev štab samo pridobival. Srbi na Hrvaškem so zasedli skoraj tretjino Hrvaške, šele potem je srbski blok v predsedstvu glasoval za prekinitev ognja. V tem času pa naj bi se po trditvah Hrvaške in tudi nekaterih mednarodnih opazovalcev pripravili na nove uspešne akcije. Vedeti moramo, da program združevanja Srbov v skupni državi, ki gaje že leta 1987 začrtala Srbska akademija znanosti in umetnosti, še ni zaključen. Hrvaški Srbi so sicer k Srbiji dejansko že priključili precejšen del Slavonije, Baranje, Banije in Kninske krajine, vendar še niso dosegli meje na Kolpi in osvojili srednje Dalmacije. Tudi na Kosovu se razmerje med Srbi in Albanci še vedno spreminja v korist slednjih. Prav Kosovo pa grozi z novo eskalacijo nasilja, posebno po zadnjih izjavah tako predsednika demokratične zveze Albancev na Kosovu Ibrahima Rugove kot tudi albanskega predsednika Ramiza Alije, da so albanske čete že v pripravljenosti ob meji z Jugoslavijo in da je (Dn7/e na 7 7. .st/vm;J Dobrodeina koncerta v Tinjah in Beijaku! V prihodnjih dneh bosta na Koroškem dva dobrodelna koncerta za pomoč Sloveniji. Prvi bo 19. avgusta ob 20. uri v Domu prosvete v Tinjah, drugi pa 25. avgusta, prav tako ob 20. uri, v kongresni hiši v Beljaku. Na obeh koncertih bodo nastopili znani umetniki, koroško prebivalstvo pa je prisrčno vabljeno. Izkupiček beljaškega koncerta bo namenjen posebnemu projetku v Sloveniji. Darujte za žrtve vojaške agresije! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam brutalne agresije jugoslovanske armade v Sloveniji pri Posojilnici Celovec odprla poseben konto s številko 3,047.107 in poziva vse, da pomagajo rojakom v Sloveniji. Zbrani denar bo ZŠO prenakazala Rdečemu križu Slovenije. Hvala! "Takoj ustaviti JE v Krškem!" Avstrijski parlamentarci, obisku v Ljubljani zavzeli za slovenske vlade Lojze Peterle ki so pretekli teden obiskali takojšnjo ustavitev nukle- je na to odgovoril, da tre-Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, rarke v Krškem (slika zgo- nutno ne vidi neposredne da bi na licu mesta spoznali raj). Vzrokzatozahtevoješe nevarnosti, da pa bi razsežnosti jugoslovanske vedno obstoječa nevarnost nuklearko takoj ustavili, če bi krize, so se ob zaključnem napada nanjo. Predsednik prišlo do resnih groženj. VABILO Zveza koroških partizanov vabi na obisk zgodovinskih krajev po Svinški planini v nedetjo, 18.avgusta 1991 Zbrali se bomo na parkirišču v Velikovcu med glavno pošto in Delovnim uradom med 9. in pol 10. uro. Vozili se bomo s privatnimi avtomobili. Po možnosti bodo v Velikovcu prisedli eni k drugim. Zaključek bo na poka-pališču v Šentrupertu pri Velikovcu. Obisk teh krajev bo ob vsakem vremenu. V primeru dežja se bomo vozili samo po asfaltiranih poteh. Želeli bi, da bi se tega obiska udeležili v večjem številu, da bi spoznali težko antifašistično borbo na severni strani Drave. 14. avgust 1991 Aktuatni razgovor s predsednikom slovenske viade Lojzetom Peterletom ,,Norma!no bi bilo, da bi Avstrija povečala svoj delež!" /VeJ.sfcLhA: s/oveFF.skc v/u<7e Lojze Pefer/e a? g/ovn/ urer/n/k .S7ove/!.skego vestn/ku /van P. PaAra/; .sva ve za ouervju JornenA/u /?a Jo kuj posebnem kroju. Opruv;7u vAa ga prefek/o neJe/jo o A) prvem srečanj:; s/ovensk:d jrzav/aAjov, ob ZjuJsk; vesebc/ v senc/ aa/s;arey've bpe no .S7ovensken;, noJ 700 /e; store Nojevske /Ape p o J LaJraavAjAm vr/:o:n no J mež/ško Jobuo no Koro-škeor Kj/nb v ese/en; n vzcAa.sja pa je razgovor koj b:7ro preše/ aa poAAaeao reo/nosf. Gospod Peter/e. kako ocenjujete vprašan/e prAznaAA/a S/oven/je s stran/ A vstrtje po razgovoru, k/ ste ga /me//pretek// petek v Ljub/jan/? Po-s/anee Kdo/ je na pr/mer dtja/, da osam/jeno pr/znan/e A vstr/je S/oven/// nek/ pr/ne-s/on/č. Najprej bi rekei, da je Avstrija v tem času pokazaia veliko razumevanja za slovenske politične cilje in tudi izkazala svojo podporo in solidarnost. Glede samega priznanja pa bi rekel, da računam, do bo to večja skupina držav storila po preteku moratorija, ne računamo pa na to, da se bo to zgodilo že prej. Menim pa, da bo prav Avstrija med temi prvimi državami, ki bodo to storile, saj je navsezadnje naša soseda. Če bo prišlo do tega, da bo večja skupina držav priznala Slovenijo hkrati, bo tudi led prebit. Zv jugns/nvansk/ kr/z/; /z /zjav avstr/jsk/d par/amentar-cev, k/ so ok/skak Srki/o, ZZrvaško /n S/o t en/jo. je kdo razkrat/. da so dok/// vt/s. da je S/o t en/ja že nekje odpuščena /z Jugos/a t/je ter da poteka k/tka med Srk/. ZZrvat/ /n drng/m/ repud/Aka-m/. Je S/oven/ja zares že na po/ odpuščena /z Jugos/a v/je 7 V nekem smislu se strinjam s to oceno avstrijskih parlamentarcev. Vojna v Sloveniji je bila namreč precej drugačne narave od te, ki poteka sedaj na Hrvaškem. Pri nas je šlo za politično vojno, tam pa gre za mednacionalne spore, ki imajo zgodovinske korenine. Položaj Slovenije je bistveno drugačen in zato so tudi možnosti razreševanja drugačne kot na Hrvaškem. A vstr//ska de/ega ti/a je k/jud temu pozva/a S/ovenijo, na/ v času FFForator/ja /n pnga/atFj ostane v skup/n/ šest/k repuk/Ak /n d vek avto-nomn/d pokrajin ter se z več/o augaž/ranost/o vk/ju-ču/e v razreševanje jugoslovanske kr/ze. Ho S/oven/ja to stor//a7 Mi smo široko srce in pripravljenost za resne pogovore za mirno razdružitev dokazovali že v času, ko drugi za to niso hoteli slišati in se pogajati. Bili smo za sporazumno razdružitev, ob kateri naj bi napravili bilanco, razdelili pravice, obveznosti in imetje. V sedanji situaciji smo se nadalje - seveda kot suveren subjekt - pripravljeni pogovarjati o bodočih odnosih med političnimi subjekti v jugoslovanskem prostoru, vendar ne več kot formalni del tega prostora. V razgovoru z avstr/jsko par/amentarno de/egac/jo ste de/a//, da je jedrska e/ek-trarna v Krškem še naprej potene/a/n/ c//j napada. Vod/a de/egac/je Peter Scd/e-der je nato v razgovoru za naš //st zakteva/. da se e/ektrarna tako/ zapre, saj k/ t/st/, k/ v tak/ s/tuac/j/ dovod obratovanje e/ektrarne. kd sokr/vec v pr/meru napada oz. katastrofe. V/d/te potreko po takojšnjem zaprtju JE, a// pa ko Avstr/ja mora/a počakat/ do /eta/99^7 Prepričan sem, da je avstrijski strani podrobno znan ves postopek zapiranja jeder-ske elektrarne. Ta čas pripravljamo zakon, ki bo omogočil referendum o tej zadevi, jasno pa je, da moramo izpad elektrarne na nek način energetsko nadomestiti. Zato se tudi pogovarjamo z Avstrijo o tem, da bi sofinancirala izgradnjo savske verige elektrarn. S kakšno ustavitvijo jedrske eleketrarne prej osebno ne računam. /ud/ ne v pr/meru ponovnega zaostrovanja razmer v S/oven/// oz. na Hrvaškem? Če bi se situacija resno zaostrila in bi prišlo do groženj, zaradi katerih bi bilo potrebno elektrarno ustaviti, bi to tudi storili. Avstrijcem zagotavljam, da nam je varnost glavni kriterij, kar tudi dokazujemo s tem, da nuklearka trenutno obratuje na stopnji, pri kateri jo je mogoče vsak čas varno ustaviti. Neka/ vprašan/ k napote-dan/m spremem/mm v s/o-vensk/ v/ad/. V vrdu se ne do Lojze Peter/e, šef s/ovenske v/ade. n/č spremenA/o, se prav/, da ostanete m/n/strsk/ predsed-n/k, pač pa se govor/ o d/st venem zmanjšanju števA/a m/n/s trste v. Prišlo bo do skrčenja, ni pa še povsem odločeno število. Računam, da bo kakih deset ministrov manj. Odločili smo za nov model vladne organiziranosti, ki predvideva manjše število ministrov. Računam, da bodo spremembe sprejete v skupščini do konca septembra, potem pa bi se lahko opravile tudi morebitne menjave ministrov. Za nas S/ovence na Koroškem se od Vašem odgovoru seveda tako/ posta t/ja vprašan/e, a// do osta/o m/n/strs-tvo za S/o vence po svetu? Ostal bo resor za to, vendar tisti, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, meni. da to ne more biti ministrstvo v pravem pomenu besede. Lahko pa minister kljub temu ostane še naprej, vendar v nekem drugem svojstvu. Ste /adko do// konkretn/? Bo m/n/strstvo za S/ovenee pr/k/jučeno nekemu drugemu FFF/n/^/rstvu. na pr/mer zunanjemu? Verjetno. Se zadnje vprašan/e. Kot ste od veščem, so s/o venske narodnopo/At/čne organ/za-c/je na Koroškem zaš/e v dude finančne težave. A//s/o-venska narodnostna skupnost v Avstr/// k/jud težk/m razmeram v S/oven/// /adko pr/-čaku/e od začetku /eta zago-tov/jeno podporo? H/ tud/ Avstr/ja /adko ododrA/a pre-most/tveno pomoč korošk/m S/o vencem? Normalno bi bilo, da bi Avstrija povečala svoj delež v skrbi za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Zagotavljam pa, da Slovenija za letos nominalno ni zmanjšala zneska, ki so ga sicer prejeli koroški Slovenci. Zamejski Slovenci ostajajo naša skrb, ki jo moramo uresničevati, kolikor je le mogoče. /ure/ /etoš/Fja podpora do, vendar z zamudo. Da. Abgeordneter zum Nationalrat Andreas Khol (OVP): ,,Eine Anerkennung am Beispie! Po!isano?" Herr Abgeordneter Andreas Kdo/, tv/e steden S/e a/s auf/eFFpo/Ft/scder Sprecder der OVP/m dsterre/cd/scden Par/ament zum Antrag Osterre/cds, d/e Jugos/atv/en-kr/se /m S/cderde/tsrat der LWO adzudande/n? S/e daden de/m Treffen m/t dem s/otven/seden Kcg/erungscdef Peter/e am Ere/tag d/e Me/-nung vertreten, d/e Sacde so/-/te vorerst /n Europa de/assen tverden. Ja, ich bin dieser Meinung. fch glaube, man solite sich die Frage Sicherheitsrat als wir-klich letztes Mittel im Kocher bewahren und dies vorallem deshalb, weil der Sicherheitsrat sehr zweischneidig ist. Es gibt hier sehr viele Mitglieds-staaten, die ahnliche Probleme wie Jugoslasvien im eigenen Land haben - ich denke hier an China und an die Sowjetunion. Weiters glaube ich, daB der Sicherheitsrat derzeit die Frage gar nicht diskutieren wurde. Man solite daher nach dem Subsidiaritatsprinzip vorge-hen, daB heiBt, jetzt ist Europa am Zug und Europa wird, so glaube ich. die not-wendige Hilfe fur die sechs Rcpubliken und die zwei autonomen Gebiete leisten und damit erreichen, daB man aus eigenem zu einer friedlichen Losung kommt. S/e kennen nun d/e StatFd-punkte Serd/ens, Kroat/ens und S/otven/ens. Wo mu// /drer Me/nung nacd Europa ansetzen, daFFF/t d/e von a//en erdo/fte, jedocd ot/endar nocd tve/t entfernte /r/ed//cde Losung aucd /n d/e Lat umge-setzt tverden kann. Europa kann nicht den Konsens der SHS-Staaten ersetzen. Was Europa ma-chcn muB ist - um es bildlich zu sagen -, die Vcrhan-dlungspartncr in einc schdnc Villa sperren und diese solange bei Wasser und Brot lassen, bis sie eine Losung finden. Dabci mussen sie die Wasser- und die Brotrationcn jede Wochc cin hiBchen kiir-zcn. Meincr Ansicht nach kon-nen nur diese drči Volker, also die Serbcn, Kroatcn und S!owencn, eine Losung finden. Als auBenstchender Bcobachter muB ich nach den mit Miloševič, Tudjman und Peterle gefuhrtcn Gcspra-chcn sagen, daB es Ldsungcn gibt. Man muB sie nur finden wollcn und finden mussen. Sp/e/eu s/e de/ /drem Hrot-uud- Hasser- Verg/e/cd aucd auf eme fudg/Acde Verda/-tef!stte/se Osterre/cds ge-genA/der Jugos/atv/eu dztv. Kroat/eu uud S/otveu/en an. Konkret. So// Osterre/cd Fn/t emer A/FerkeFFFFFFFFg der de/-den Kepud//ken nocd tte/ter zutvarten UFtd aucd /n Sacden W7rtscda/tsd//fe nocd etttas /n der HAAckdafFd deda/ten? Ich glaube, daB man wirt-schaftliche Hilfe und Anerkennung voneinander tren-nen muB. Fur mich gibt es keine Frage, daB wir Oster-reicher in maximalem AusmaB Handel und Wandel weiter ermoglichen mussen, um es dem tiichtigen, erfol-greichen und talentierten Volk der Slowenen zu ermoglichen, daB sie von ihrer Hande Arbeit auch leben konnen. Das konnen sie, und deshalb wehre ich mich gegen jeden Versuch, die Handels-beziehungen unter jenes Niveau zu drucken^ welches vor der Krise bestanden hat. Zur Anerkennung: Fur mich ist Anerkennung immer ein Mittel zum Zweck und kein Selbstzweck gewesen. Man darf die Anerkennung auch nicht zum Fetisch ma-chen! Nur ein Beispiel. Was hat es der Polisario gebracht, daB sie von rund 70 Staaten aner-kannt wurde? Gar nichts! Und genauso wenig wurde eine isolierte Anerkennung Osterreich fur S!owenien bedeuten. Hcrr Abgeordneter Kdo/, nocd e/ne /etzte Erage. S/e daden /n dem Gespracd m/t M/n/sterpras/dent Peter/e an a//e vera/Ftort/ZcdcFF Po/Zt/ker /n S/otven/en appe///ert. m/t ganzem Herzen de/ derSucde nacd Losungen dade/zuse/n, da aFFsonsten d/e Ge/adr de-stunde, da// S/otven/en - /m Ea//e e/nes Scde/terns der Verdand/ungen - /etzt/Acd a/s Er/edensstorer znruck d/e/den kdnnte. Seden s/e Anze/cden e/ner etttas reserv/erten Ha/-tung S/otven/ens? Ich glaube das ist cine tak-tischc und keine strategischc Frage. Es geht um das Ver-fahren. Bis jetzt haben die slowcnischen Politiker sehr groBcs Gcschick und sehr groBc Klughcit an den Tag gelegt. Es geht darum, daB die Europaischc Gemein-schaft, die ja die Einzclhciten nicht so genau kennt und auch nicht kennen kann, klar erkcnnt, wo sind die Friedlichen und wo sind dic weniger Friedlichen. Daher durfen Vcrhandlungcn der sechs Rc-publikcn und der zwei autonomen Gebiete nicht an Slo-wcnicn schcitcrn. Dic Schulzuwcisung wiire dann sofort da. Dic Erfah-rungen Scrbicns, das in den letzten Wochcn durch sein Vcrhalten sehr schncll und vici von seinem Kredit in der internationalen Offcntlich-kcit vcrbraucht hat, solltcn hier nicht uberschcn wcrdcn. Pos/anka Ze/en/b mag. Marjana Grand/c, zunanjepo//'f/'čn: govom/A 01/P dr. Andreas Kdo/ /n s/od/a avsfr/jsAe par/amenfame de/egac//e soc/a/demoArafsA: pos/anec Peter Scd/eder (z /evej na sprejemu pr/ s/ovensAem Sadnem šefu Lo/zefu Pefer/efu. SLAa.' Lado GuA Avstrijski parlamentarci sredi jugoslovanske krize Par/amen/arna dc/cgac:)a, A