- j-----SX "X~ Posamezne Številke« Navadne Din 1'—■» ob nedeljah Din 2*—« .TABOR* »sak dan, rajrvea nedelje m praznikov, ob ld. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D *o ir.o* ccmstvo D26*—dostavljen n n dom D ID**—* na akoznice D 18*—w ta sera ti po domovom. Naroča ae pri npravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica stcv. 4- Posamezne številk©* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—w UREDNIŠTVO boru, Jurčičeva uL št < L nadstropje. Telefon interurb- it. 27& UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št- 4, pritličje, desno. Telo* ton št. 2L SHS poštnočdcovnš račun Štev. 11-787. N a uaroula bran denarju na mm •sito« — Rolcnpiai m ne «o£ef*. Naslov; JVSsribor, sobota 24. maja 1924. Leto: Številka: 119. Tit. Knjižnica lico Ljubijan Ustavni položaj po krizi. ■f Maribor, 23. maja. \ Ves čas enomesečne vladne krize smo Bastopali mnenje, da ob sedanjem sta-■jn poljtdčnib razmer ni drugega izhoda, kakor da dobi mandat za poslovno vlado in tudi volilni mandat najenotnejša ■ in najmočnejša skupina v Narodni •'skupščini: Pašič-Pri bičeviče/va. llaz voj dogodkov nam je dal prav. Nismo se u-jlajali iluzijam o možnosti federalističnega kurza v državi, ampak smo glodali stvari talke, kakršne so v resnici. Treba se je že sprijazniti z dejstvom, da je na Pašič-Pribičevičevi strani velik prestiž že v tem, da ima ta skupina enotno državnopravno stališče, enoten pogled ;na ustavo in na druga načelno-važna politična vprašanja. Pri opozicijskem bloku tega ni; govori se o »sporazumu«, o mo.žnosti novega kurza v državi itd., kako pa bi vse to izglodalo v praksi, tega ne pove nihče in o tem se zavezniki niti .sporazumeli niso. Nikjer ni bilo slišati, da bi Davidovičeva skupina o-svoji.la avtonomističen program SLS in JMO. in nko bi sprejela tega, bi še vedno vpreostajalo hrvatsko vprašan je izraženo v Radičevi zahtevi: samostojna hrvatska republika v uniji s Srbijo. In če bi bila -tudi ta. nemogoča zahteva sprejeta, bi -nujno prišlo do popolnega fiaska pri ^praktičnem izvrševanju: Nikdar ne bi isitbski volilci dopustili, da bi za Hrvate *>bveljalo načelo plemenske samodoloč-he, za Srbe na Ilrvatskem pa ne. V srb-teko-hrvatsko-slovenski državi je izključeno, da bi v mejah historične Hrvat-fske Hrvati zatirali Srbe. Noben srbski /politik ne bi dobil mandata, da deli Vojvodino in Bosno med. dve suvereniteti: flirvatslko republiko in srbsko monarhijo. ;I>obro vemo, da tega noče niti g. Davi-klovič niti katerikoli srbski demokrat — Vsaj sedanja srbska generacija, ki je ftoliko žrtvovala za zmago antante (in *na nji sloni fakt osvobojen ja), ne bo ■nikoli dovzetna za absurdno in abotno •trganje državne celote. To neljubo res-Snico bo g. Davidovič občutil že pri pri-Ihodnjih volitvah, kakor jo je občutil ;pokojni Protic. V resnici je tedaj položaj tak: Dokler bi eventuelna vlada opozicijskega bloka tolerirala sedanje u-fstavno stanje, omejivši se zgolj na teko-nče zadeve, bi lahko ostala na krmilu; '•kakor hitro pa bi HR.SS, od ^katere bi za- ■ visela Davidovičeva vlada, zahtevala u ‘reditev državnoprnvilnih relacij, bi bila ■■ta vlada postavljena pred neizvedljive naloge. Pnvidovicev režim bi tedaj prej alislej privedel nazaj k sedanjemu položaju in bi iznova potrdil neizpodbitno resnico, da jo v na** državi plemenska ■^politika nemogoča. Voz, ki je vprežen z fdveh nasprotnih strani z enaiko močnimi rtvoli, ne pride nikamor z mesta. Tak voz ji je brvatsko-srhski spor. Razlika je le v pitoni, da jo srbska vprega močnejša in pida tem’ l až je 4b v l ad u j e državni voz, čim 'ibolj se hrvatska: izčrpava v brezplodnem trudu, da napravi iz enega voza dva voza. Vsakomur, ki ne podlega sugestiji političnih fra.z in ki premotriva nas pobožaj z vso hladnokrvnostjo — pa naj si itie sam zase tudi federalist in republik ar n ec — mora biti jasno, da hi event. Da- ‘Vidovičeva vlada le odgodila, ne bi pa odstranila plemenskih nasprotij. Odgo-• ditev ne pomeni rešitve in to, kar resni •ljudje hočejo, je rešitev. Rešitev hi bila eventuelno v teni1, da hi na strani unitaristov, ki so močnejši Naša vlada proti nemškim Gasilstvom na Koroškem. pozvan v Beograd. ■ i »istrskimi predsednikom Pašičem in zu-* nanjim ministrom dr. Ninčičem. Čelov-, š-ki konzul je bil brzojavno pozvan v Beograd, da predloži ves zbrani materijah Takoj potem bo vlada sklepala o nadaljnih ukrepih, da za sign ra koroškim1 Slovencem obstoj in miren razvoj. Naš celovški konzul BEOGRAD, 23. uiajnika. (Izv.) »Politika« poroča: Napad na naš konzulat v Celovcu in preganjanje, kateremu so izpostavljeni SlovencJ na Koroškem, so napotili našo visel®, da je še pred zaključkom krize »odvzela korake, da to enkrat za vselej prepreči. Včeraj se je v tej zadevi vršila konferenca med mi- Skupščlnska seja sklicana za jpondeSjek. Džemijetovci in Nett*el se ponujajo vladi. -- Vprašanje verifikacije radičov- skih mandatov. BEOGRAD. 23. majnika. V prostorih čevskih mandatov. Pred včerajšnjo sejo narodne skupščine je bil danes nabit raz- radikalnega kluba se je vršila ministr-glas skupščinskega predsedstva, s kate- ska konferenca, katere so se udeležili tu-rirn se sklicuje seja narodne skupščine di strankarski voditelji vladne koali-za v ponedeljek ob pol 10. uri. Na tej cije. Po soji radikalnega kluba je izjavil seji bo najprej prečitan kraljevi ukaz o Ljuba Jovanovič novinarjem in opozi-imennvanju vlade, na kar bo določen cijonalnim poslancem', da bo sklicana dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo prva seja. skupščine že v pondeljek, dne bržkone vršila v sredo. Minister notra- 26. majnika. Mnogi opozicijonalci, med njih zadev je sprejel iz Skopi ja sporo- njimi tudi dr. Korošec in Spaho, so radi čilo, da se je na konferenci držemijetov- toga ostali v Beogradu ter odgodili svo- cev izreklo od 51} delegatov 48 proti Fe-rad-beg Dragi. Tudi Nemci ponujajo vladi svojo podporo in se vrše tozadevna pogajanja 7a nedeljo je sklicana plenarna seja radikalnega kluba. Na tej seji se bo vršila razprava o verifikaciji radičevskih mandatov. Mišljenje je v tein1 vprašanju razdvojeno. Nekateri zahtevajo, naj se vsi mandati verificirajo, dočim so drugi proti temu in zahtevajo preiskavo v Vseh spornih mandatih. Prevladuje Pa mnenje, da bodo vsi ja nameravana potovanja. ' Na obeh sraneh vlada za prvo sejo narodne skupščine napeto zanimanje, ker vsaka skupina upa na zmago. V vladnih krogih prevladuje mišljenje, da je treba verificirati vseh 4-3 mandatov brez ozira na spornost. Do odločitve, kdo ima večino, pa bo brezdvommo prišlo, ako bo opozicija sprožila vprašanje zaupanja ali nezaupanja v sedanjo vlado, kakor tudi pri vladni deklaraciji glede značaja sedanjo vlade. Do spopar mandati verificirani, skupščina pa od- da bo morda prišlo tudi pri vprašan.pi godena do 20. oktobra, BEOGRAD, 23. majnika: (Izv.) Pozornost vseh političnih krogov je posvečena sklicanju prihodnje seje narodne skupščine, na kateri bo določen dnevni red za prihodnjo sejo in verifikacijo radi- odgoditve narodne skupščine, ker so bo opozicija skoraj gotovo proti vila odgo-ditvi. V tem slučaju ni izključeno, da bo skupščina odgodena s kraljevim uka zoni. —D— PRIHOD POLJSKIH INDUSTRIJ CEV škili indusrijcev pod vodstvom' znanega V JUGOSLAVIJO. tvorni carja Jehotickega. Stopili bodo v BEOGRAD, 23. maja. Nnc 3. junija stik z našimi industrijskimi krogi tor dospe v Beograd večja skupina polj- posetili vse večjo industrijske centre. KROG ZNIŽANJA IZVOZNIH CARIN. BEOGRAD, 23. majnika. Te dni se vrši konferenca med finančnim in trgovinskim ministrom glede znižanja nekaterih carinskih postavk. Trgovski minister zahteva, naj se carina sploh ukine za sledeče predmete: zdrob, mesni izdelki, fižol, suhe slive, živa živina, klavna živina, in jajca. Za druge produkte naj se carina za polovico zniža. Finančni minister je v načelu pripravljen, znižati odnosno ukiniti vse carine, ki ovirajo našo ekspertno trgovino. -D- • Zmanjšanje avomobilskc industrije v Ameriki. PARIZ. 22. maja. Iz Newyorka poročajo. da.s« je vsled krize v kovinski industriji avtomobilska produkcija nok<* liko poslabšala. Fordove tvornice M zmanjšale dnevno produkcijo od 7000 na 6000 komadov. Kriza trgovine v Rusiji. MOSKVA, 22. maja. Vsled odboro-vega sklepa komunistične stranke, da se ukine privatna veletrgovina, je mnogo trgovin zaprtih. Moskovsko gospodarsko življenje zastaja. Italijanska vlada znižala vinski davek, RIM, 22. maja. Ministrski svet je danes med drugim znižal vinski davek od 20 na 15 lir za hektoliter od 1. julija 1934. Nadalje je bila v interesu i tali jan skega poljedelstva ukinjena uvozna carina za poljedelske stroje. Ministrski svet je tudi ukinil prepoved izvoza za sladkor. —O— i BORZA CURIH, 23. maja. (Izv.) Predborza. Pariz 30.60, Beograd 7. London 24.56 Praga 16.75, Milan 21.95, Newyork 565.50, Dunaj 0.007950. ZAGREB, 23. maja. Pariz 440.70-445.70 Švica 1435—1445, London 352.10—355.10, Dunaj 0.1139—0.1159. Praga 239.15—242.15 Milan 358.25—361.25, Newyork 80,75—81.75 od separatistov, dozorelo razpoloženje '1 za revizijo ustave v smislu kar največje decentralizacije državnih poslov. Toda j v današnjih razmerah so unitaristi prisiljeni k nasprotni taktiki: dokler opozi-j cija nagiblje k negaciji samih državnih; temeljev, dokler zahteva nemogočo raz-j delitev države v celo vrsto držav v državi, dokler se ogreva za izpremembo vladavino — tako dolgo je revizija ustave iz državnih razlogov nemogoča, Vsak politik ve, da ustave niso večne, ve pa tudi to, da se ne izpremin jajo vsakih pet let, še preden so bile izvedene, preden se, je pokazalo, kaj pomenijo v praksi. De-/t mokratska stranka jo soglasno sprejela,1 Marinkovičev samoupravni načrt, poj katerem bi se oblastna uprava kolikor • kolikor le mogoče emaucipirala od Boo-j grada. Oblasti bi imele tudi budžetno; moč in parlament bi reševal zgolj širo-' kopotezna vprašanja skupne državne,' gospodarsko in finančne politiko. Taka rešitev bi edina bila v skladu z našimi plemensko-historičnimi, ekonom-. skinTi in državnopolitičnimi razmerami.i Toda tri politične stranke hočejo nekaj j drugega: celo vrsto vlad in parlamen-j tov, ves ta luksuz pa v državi, ki šteje' komaj 12 milijonov prebivalcevl SLS In JMO hočeta pokrajinsko avtonomijo J nekako po švicarskem kantonalnem! vzorcu, HRSS pa se bori za nekak Sta-! atenbund po vzorcu predvojne Nemčije, J za republiko _v okvirju monarhije — zn/ nekak državnopravni nonsoms. V. drugih historičnih pokrajinah pa večinske stranke tega ne marajo, in tako ne pridemo nikdar i/, teh nasprotij, če ne zavržemo zgodovinske sentimentalnosti in seno zedinimo za upravno razdelitev, ki je v skladu z novimi političnimi in ekonomskimi razmerami. Na tem načelu pa sloni vidovdanska ustava. Radičeva stranka, ki je od opozicijo-nalnih strank najmočnejša in brez katere opozicija nima moči, je daleč od treznega presojanja realnili razmer. —; Ona hoče po vsej sili jugoslovanski > Staatcnbund«, ki v Nemčiji ni nastal od zgoraj navzdol, temveč so se že obstoječe suverene države zaeno s svojimi dinastijami združilo v državno zvezo. — Radiču pomagata gg. Korošec in Spaho — s kakšnim: uspehom, lahko uvidi vsak Kdo naj po petletni abstinenci gg. Ra-j dica in tovarišev verjame sedanjemu; Radičevemu primojduš - pari amen tar iz-j mul Saj se je Radič ves čas zaklinjal, da ne gre v parlament in sicer tudi ia-j koj v prvih letih, ko so imeli Hrvati bana in daleko večji vpliv na državne raz-j mero nego ga imajo danes! Demagog je hotel srednjeevropsko konfederacijo z! Avstrijci in Madžari, hotel j« ▼se prej,j le parlamentarnega boja za sporazum ne. Ni g. Pašič tako naiven, da bi ne izrabil take od kraja do konca zgrešene politike! G. Davidovič je krenil na sedanjo pot’ v veri, da se bo Radič zadovoljil s poli-: tičjio limonado* s katero mu jo hotel stre i či. Toda ni Radič zaman junak križevač-kih statutov; njemu se i v politiki hoče jakih vin: konfederacije, rejiublike, su-rcnitete Hrvntske itd. Če ga im d i tel j srbskih demokratov poprej ni poznal Z njogove prave strani, pa ga pozna danes: kakor nalašč je Radič prilil ▼ vsak kozarec njegovega osladnega sporazuma močan curek nesporazuma! —* (»Morning Post«, »Nezavisna Makedonija«, »Die Stunde«, konferenca narodnih manjšin itd). t Tako si je opozicijski blok zlomil vrat, ne da bi kaj dosegel. Največja slabost nasprotnikov vidovdanske ustave je bila in je še danes v tem, da so si bratje v destrukciji, v konstrukciji pa se njih pota dijaraentralno razhajajo. Takšna heterogena skunina, ki vrhu vsega n? niti odkritosrčna mrd sabo (Radič), jo večno v nevarnosti, da izgubi bitko, preden osvoji katero važnejšo državno pozicijo. Politika je stvar prakse in dejanja. zato so v prvi vrsti potrebni jasnf pojmi in spoznanje realnosti. Gg. Davidovič, Korošec, Spaho in Radič teh obeh! lastnosti — nimajo. Pašič-Pribičevičeva zmaga je slejko-prej znamenje, da je ta vlada najbolj ¥ skladu z našimi faktičnimi razmerami. Naj opozicija le kar nič ne vpije o parlamentarizmu: pet lot radičevske abstinence ni ravno znak močnega parlamentarnega čuta. Politične vesti * Kedaj se sestane skupščina? Zdi se, d® v političnih in tudi vladnih krogih samih še niso na jasnem, ga kedaj' se naj skliče narodna skupščina. Včeraj se je poročalo, da 3- junija., danes pa zopet prihaja poročilo, da bo sklicana za pon-deljek 26. maja. Kakor se čuje, so se džemi jetovci v celoti odločili za podpiranje sedanj© vlade. * Zaupnico Pašiču je izrekel radikal-ski klub poslancev v svoji seji dne 22. tm., ki je bila polnoštevilno obiskana in je potekla povsem mirno. Pašič je v poldrugournem govoru pojasnil položaj in zlasti odgovarjal tudi na Davido-vičev napad. Klub je Pašič n priredil frenetične ovacije in mu prepustil proste roke glede nadaljne taktike. * Hudičevski nemški list za Apačko kotlino? Iz Gornje Radgone poročajo, da namerava Radičev eksponent g. Bende izdajati za Apačko kotlino poseben nemški list. Dnevna kronika. — Himen. V Rušah se je poročil v sredo 21. tm. g. Josip Ferk, prometni u-radnik državne železnice z gdčno Brigito Mullejevo iz Ruš. Mlademu paru o-bilo sreče! — Smrtna kosa. V Rogatcu je umrla v sredo soproga višjega sod. ofioijala, g. Davorina. Pena, gospa Marija Pen roj. Leopold. Blag ji spomin! — Vest. glede konca šolskega leta na srednjih šolah je treba dopolniti v toliko, da velja dotična vest za Srbijo. Za počitnice na naših srednjih šolah v Sloveniji pa veljajo sledeče določbe: V VIII. razredu se konča pouk 28. maja, v IV. pa radi male mature dne 6. junija. V vseh drugih razredih konča pouk dne 27. junija. — V krasnem kraju na deželi v mariborski oblasti je razpisano nadučitelj-sko mesto. Mlad učitelj bi imel tam lopo polje za delo na kulturnem' polju (pevski zbor itd.). Kdor izmed gg. učiteljev bi »e zanimal, naj se obrne na naše uredništvo pod »Napredek«. — Pravilnik o državnih dečjih domovih objavlja Uradni list št. 46 od 21. tm. — Obustavljena kolonizacija v južni Srbiji. Radi nepredvidenih tež,koč je ministrstvo za agrarno reformo začasno obnstavilo naseljevanje južne Srbije in razdeljevanje zemlje med1 koloniste. Ministrstvo bo objavilo, kedaj bo zopet začelo deliti zemljo kolonistom. — Kar Vi potrebujete, to je Clzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše boleči nel Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Dopja. Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 — Donava pada. Ker je narasla Donava pričela te dni padati, je minila nevarnost, da bi bil Novi Sad poplavljen. Tudi pri Apatinu Donava pada, vendar še preti nevarnost, da izstopi voda iz struge, ker so tamkajšnji nasipi zelo slabi. Po najnovejših vesteh iz Baranje se ceni škoda, ki jo je povzročila poplava, na 200 milijonov dinarjev. Voda Magda. Spisal Alojzij Remec. (Pred prvobitno vprizoritvijo v mariborskem1 Narodnem gledališču.) Prva scena. Na kavarniški terasi ob jezeru. Bliža Se polnoč. Lepa služkinja Magda sedi ob vinu s svojim zaročencem, mizarskim pomočnikom' Petrom. V njuni družbi je medicinee, mlad, ljubeznizeljen fant. Peter, nežnočuten, srčno dober mladenič, postaja ljubosumen, ker so medici-neo preveč dobrika Magdi. Odhaja in vabi Magdo s sabo. — Nji se noče proč — nekaka trma je v nji, a ne misli sič slabega. Tako ostane sama z medicin-čenjt On ji^ pripoveduje o ljubezni, o mladosti, o življenju. »Ničesar ne misliti, ničesar se bati, v hipu nagniti čašo jn jo ispiti do dna — to je mladost!« Taka je njegova izpoved. Magdo boljinbolj opaja medicinčev glas. On jj razodene ljubezen: »Ljubezen ne vprašuje, kaj si ti in kaj sem jaz. Ljubezen ljubi.« Magda/ podlega moči njegove volje in pozab- stoji na nekaterih mestih po 3 metre nad polji. — Opozorilo. Tvrdka »Ferro« v Beogradu je zopet začela razpečevati svoje kupone, po katerih naj bi prišli posamezniki do cenenih čevljev. Opozarjamo občinstvo, naj ne nasede in ne kupuje kuponov, ker pridejo čevlji dražji, kot pri čevljarjih. V ostalem pa je itak prodajni sistem! pri nas prepovedan in bodo razpečevalci takih kuponov kaznovani. — Oaruga priznava. Te dni so v Osijeku pričeli zasliševati Čarugine tovariše. Njihove izjave se strinjajo s tem, da je bil Čaruga vodja cele tolpe in da je za večino razbojst§v izdelal načrte. Čaruga, ;ki je od začetka zanika val svoje sodelovanje pri najhujših zločinih, se je zapletel v taka protislovja, da ne more več lagati. Sedaj poročajo listi, da je začel priznavati vse, kar je ob svojem zaslišanju še tajil, zlasti tudi umor nad-gozdarja Pirkmajerja v Tcmpojeveih. — Duhovnik — tihotapec. Carinski organi so zasačili v vlaku Sušak-Zagreb duhovnika dr. Avguština Juretiča, urednika klerikalne »Narodne Politike«, ko je hotel pretihotapiti poln kovčeg svilenih robcev. Preiskava .ie dognala, da je ta duhovni tihotapec že večkrat tako potoval in povrh še z brezplačno novinarsko karto. — 17 strojnih pušk ukradel. V Beljaku so oblasti o priliki hišne preiskave našle pri nekem Ivanu Plasounigu 17 strojnih pušk. Kakor je preiskava dognala, so bile ukradene iz vojaškega skladišča v Beljaku na pobudo nekega bavarskega kapetana. Ndkaj jih je bilo že razprodanih in sicer raznim političnim' organizacijam'. — Ne diši mu albanski prestol. Ameriški bogataš Willia.m B. Leeda se je od srca smejal, ko so mu povedali, da so nekateri listi prinesli rosno vest o njegovi kandidaturi na albanski prestol. »Če bi že hotel postati kralj, bi si bil izbral kaj boljšega«, je odvrnil in dejal, da ne mara zapustiti Amerike. — Ameriški Indijanci izumirajo na tuberkulozi. Rdeč«polti ameriški Tndija-ni se očividno ne morejo prilagoditi moderni Ameriki in kažejo vedno več znamenj, da bo čez nekaj desetletij rdeči človeški rod popolnoma izginil z zemlje. Zlasti jih ugonabljata sušiea in trahom. Prva je tako razširjena, da jo smatrajo za »narodno« bolezen Indijancev. — 1(1(10 sodčkov piva izlitih v roko. Neizprosen je ameriški zakon o prohibiciji. Iz mesta Sczaleton v Pensilvanija javljajo, da so tamoSnje oblasti zaplenile 1000 sodčkov piva, ki je imelo 2iK % alkohola in bi po sedanjih cenah stalo 10,000.000 dolarjev. Pivo so finančni stražniki pod vodstvom državnih uradnikov izlivali v reko Lochasvanno. Nenavaden prizor je opazovala večtisočglava množica. Med njo je bilo gotovo veliko takih, ki so zavidali reko in se na tihem hudovali nad svobodno Ameriko! — Če si starka prižge pipco... 80letna starka Marija Pattonova iz Ebensburga je kaj rada kadila pipo. Ko jo je te dni prižigala, je bila tako nerodna, da si je zažgala obleko in se močno opekla. Od opeklin je čez nekaj ur umrla. lja dobrega Petra. Medicinee vrže v vodo Petrovo rožo, ki jo je nosila Magda na prsih. Ona se užalosti. Nato jo me-dioinee iznova razvname. Napotita se z veselimi dijaki v lunojasno noč. Druga soena. V sobi pri gospodi, kjer Magda služi. Kmalu po prvi soeni. V noči. V sobi sta Magda in Peter. Prvič pri nji v sobi. Svari jo pred študentom; ki jo zapeljuje v nečistost. Magda je užaljena, Peter odide, čez malo časa pa pride medici-nec. Zopet govori o ljubezni, jo izkuša odvrniti od Petra. V tern pride gospa. Medicinee reče Magdi, naj zaklene sobo: tako bosta varno na samem. Mhgda ue zaklene; nato zaklene on in upihne luč. Magda joka. Medicinee jo zapeljuje, dokler je nima popolnoma v oblasti. Tedn.i se oglasi Petrov glas pod oknom, Medi-cinec se navidezno huduje in igra vlogo ljubosumnega zaljubljenca. Ko se Magda odpove Petru, je medieinčev cilj dosežen. Magda nastopi pot greha in pogube. Tretja scena. y. študentski sobi. Medicinee se pri- Dopisi. Iz Rogaške Slatine. Tu so se združili razni 'klerikalni in nemškutarski bratci in ustanovili pod lažnivo krinko »Sloga« nekakšno pevsko društvo. Ti gospodje so bili pred letom dni še interna-cijonalci, narodni socialci, nemškutarji in bog ve kaj še vse. K društvu ima baje pristop vse, kar »leze ino grede«, samo če sovraži naprednjake, ki danes v čast in ponos zavednim Slovencem gospodarijo v naši občini. Na čelu te neslogo se-joče sloge stoji orožnik, ki sc skriva za razne klerikalne figure. Tem rovarjem, ki ne ustanavljajo društev iz ljubezni do-' glasbene umetnosti ali iz navdušenja za kulturno delo, ampak samo da zasejalo razdor v naše napredne vrste, bomo pošteno stopili na prste, da bo javnost vedela, kdo in kaj so. Za danes dovolj. Sv. Trojiea v Halozah. Tukaj smo pač mirni ljudje, in se ne radi pogosto oglašamo, da zunanji svet, ne ve, ali smo pač tako složni med seboj ali pa radi prevelikih prepirov ne utegnemo. Pa resnici na ljubo povemo, da ni eno in ne drugo v preveliki meri upeljano, pač pa se moramo potožiti, da se bo nam' skoraj začelo robstvo. Imamo v mladem' g. kaplanu svojega valpet a, ki neusmiljeno vihti svoj bič nad nami ter hrumi in grozi kot huda burja. Pa le počasi, g. kaplan. Mi smo že imeli precej takih zapovedujočih gospodov, ki so se smatrali za naše komandante. Pa so vsi izginili, bodisi, na en ali drug način. Ista usoda bo zadela tudi Vas, ako boste preveč vročekrvni. Toliko za danes, prihodnjič bomo še Vani že kaj podučljivega povedali, da ne boste predaleč prišli. Pika. Iz Sv. Barbare v Halozah. Pri nas se je pred dvema mesecema nastanil kot trgovec s deželnimi -pridelki naš kaplan ter ima sedaj že tri vajence ali tako-zvan© »komije?, seveda same pristno klerikalne cvetke. Ker mu je sj>odletelo sirotišno podjetje v Meretincub, kjer bi so bil sam postavil za oskrbnika — lotil se je kupčije. Čudimo se, da zamore to vse tako nemoteno delati. Obrtno oblast, bolniško blagajno in 'konečno v prvi vrsti okrajno glavarstvo vprašamo, kako je mogoče, da kaplan opravlja kup-čijski posel brez vseh potrebnih predpogojev. Od vsake doki© moramo plačevati bolniško blagajno — ali je kaplan in njegovi kemiji v moški in ženski obleki tega oproščen? Vprašamo pa tudi knezo-škofijski urad v Mariboru, kako se strinja z manipuliranjem tukajšnjega kaplana? Vam, g. kaplan, pa čisto tiho povemo sarao to: Pustite naše napredne prireditve čisto na miru, sicer bomo vprašali škofijstvo, od kedaj se »mejo kaplani nastavljati za občinske tajnike. — Medvedov Jožik. Šmarje pri Jelšah. Tukajšnja Čitalnica je priredila pretečeno nedeljo dne 18. maja popoldne na Ponikvo izlet, katerega se je udeležilo nad štirideset Šmarčanov. Izletniki so dospeli okrog 4. ure popoldne na Ponikvo ter ge ustavili na lepem, senčnatem Ošlakoveml vrtu poleg Slomšekovega oreha. Po kratkem oddihu se je razvila prav živahna in neprisiljena zabava. Nastopil pravlja na odhod. Doktor je že. Magda je pri njem. On se je očividno že naveličal njene ljubezni. Postaja ciničen in ji pravi, naj pojde, da ju ne zaloti gospodinja. Magda ga ljubi s nežnostjo in strastjo prve ljubezni; on se ji posmehuje. Surov© jo odbija, rekoč, da naj jo vzame Peter. Njegova morala: »Klin s klinom, ljubezen z ljubeznijo! Poslušaj x*oj nasvet in čez teden dni se boš smejala tem solzam. Saj si lepa in moških boš imela na izbero, ki te bodo tolažili.« Magda res odhaja, a ga še poljubi na čelo in mu zaželi srečo. Plemenitost prave ljubezni ji daje moč, da preboli prvo težko izkušnjo. A le trenutno. Četrta scena. Ob lriopici na parku. Pozna jesenska ncč. Peter in Magda sedita v parku. Magda je na cest', brez službe. Peter jo tolaži, ji gleda v dušo. Medtem’ se pojavi na stoži Človek, čigar obraz ie podoben medici nčevemu. Detektiv je. Peter jo hoče peljati v kavarno in potem k sebi; ponudi ji prenočišče, on sam pa pojde drugam. Sama dobrota ga je. V tem pristopi detektiv in povabi Magdo na po- je opetovano šmarski pevski zbor, ki ga je prav ljubko dirigirala gdč. Zinka Lo-vrečeva. Pevci so želi živahno odobravanje in pohvalo. Izletniki so si pri tej priliki ogledali tudi natančneje prijazno vas Ponikvo ter. posetili znamenito ponikovsko cerkev. Proti koncu zabave so je predsednik Čitalnice g. živiuozdravnik Goljar v vznešenih besedah zahvalil družini Ošlakovi in ostalim Ponkovlja-nom za prijazen sprejem ter izrazil v imenu vseli izletnikov dopadenjg' nad tako lepim in prijaznim krajem. Nato se je g. učitelj Komar v imenu Phnkov-ljanov, zahvalil izletnikom za poset ter izrazil"željo na zopetno svidenje. Nazadnje pa je g. kaplan Kocjančič obdaril izletnike s Slomšekovimi spominskimi orehi, s čimur jim je napravil veliko veselje. Vsak si bo hranil ta. droben sad kot spomin od Ponikve. Izletniki so »e vračali okrog 9. ure zvečer peš, pri tem Pa prav Židane volje proti Šmarju. Ptujske vesti. Iz Ptuja. Tukajšnja XV. podružnica Ferijalnega Saveza jo v svrho doseg« svojih velikih smotrov priredila preteklo nedeljo cvetlični dan, ki je proti pričakovanju zelo dobro uspel. Za.tn se odbor iskreno zahvaljuje darežljivem« občinsitvu, ki je, bodisi gmotno, bodici ■mOTalno pomoglo k dobremu uspehu! Predvsem Pa dolgujemo neizrečeno zahvalo dobri gdč. Ivi Kobalovi, ravnateljici internata Mladike, ki jevsvojivell ki požrtvovalnosti pač največ pripomogla! — Odbor FS. Največja ptujska firma C. Fiirst in sinovi je sedaj prestala zapuščinsko cenitev. Premoženjo jo ogromno, če tudi je bilo nizko cenjeno. Ima največjo vinske kleti ter mnogo vinogradov, za to pa tudi poplavlja s svojim vinom' celo našo državo. Konkurirala bi ji lahko samo Vi n arij a, ako bi imela tako agilne ljudi, pa več prostega kapitala. Živinjski Sejmi v Ptuju so nnjvečjl v mariborski oblasti. Vsak mesec dvakrat se vrši sejem! za 'govejo živino in konje, vsako sredo pa za svinje. Ker jel ptujsko sejmišče res veliko tržišče za živino, bi živinorejci in kupci gotovo smoli pričakovati, da izda občina o vsakem! sejmu poročilo, kakor je to v Mariboru, Celju in drugod. To bi še bolj povzdignilo ptujske sejme, občini pa dalo več doneska. Železniški vozni rod se s 1. junijem' tl. spremeni, s katero spremembo pa nami ni mnogo ustreženo. Rajše bi imeli, d« ostane pri starem voznem redu, dodastai pa se še naj dva para vlakov In sicer eden lokalni iz Ptuja v Maribor in nazaj ter eden na Č a k o ve c -Maribor in nazaj. Upamo, da' bi se dalo kaj doseči, če bi vsi to zahtevali. Oriuna. Družabni večer Orjuno Maribor • Studenci se vrši dne 24. moja ob 20. uri', v restavraciji »Jadran« (Maglica) Rotovški trg. Vse brate in sestre vabimo k udeležbi! Člani, ki imajo kroj, naj pridejo v kroju. ličijo. Ne verjame ji, da ni taka, kakršnih išče. Petra odsume proč, češ, vsaka taka ima zaročenca, pa slehrni dan drugega.,. Peta scena. Na policijskem komisarijatu Meseci dni pozneje, Zaslišuje komisar z mask« detektiva. Najprej je na vrsti Peter. Zagovarja Magdo in obtožuje detektiva, ki je dekle odgnal na policijo, ne da bi bilo kaj zakrivilo. Magda je vendar njegova nevesta! Nato vstop^ Magda. Jel lepo oblečena, »kalkor prava svetska dama«. Komisarju ugaja čedna gospodična) z mestnega parka. Taka da bi imela stike z navadnim delavcem? In res, Magda zataji Petra kot svojega zaročenca. Pravi, da .ie dobila službo blagajničarke v neki kavarni. Komisar obžaluje, da so* jo tisto noč pripeljali na policijo. Njegov brat je kriy. Pristopi k Magdi in ji poljubi roko. Ona se spomni, da je nekomu podoben.,. Ponudi ji, da jo obišče. Magda privoli... Vedno nižje.,, (Konec prih.) ■ ..... ..... j ffeodre® s9edatis£e. Mariborske vesti. ilaiiber, 23. maja 1954. BLIŽAJO SE DNEVI . .. Bližajo se dnevi, slovanski dnevi. Skupina moskovskega Hudožestvene-ga teatra prihaja k nam. Hudožni-ki so — umetniki. S svojim imenom, svojim delom in svojim življenjem izpovedujejo veliko vero v umetnost. V dobi, ko umetnost z ene strani beži od' življenja v abstrakcijo, z druge strani pa se potaplja v njegove umazane vode, v šablono, v dekoracijo, circenses, v tej dobi je umetnost Hudožestvenikov čarobna oaza, kjer si nemiren popotnik odpočije in dobi vero vase. Pri njih začne verovati, da je življenje z njegovimi tragedijami in komedijami nekaj več kot hudobna Volja prirode in tistega., Čemur nekateri pravijo usoda. Da je življenje več kot slučaj. Posvetitev je, darovanje, žrtvovanje. Tako umevajqo gledališko umetnost Hudožestveniki. Oni iščejo v življenju misterij. Ne iSčejo ga na težko dostopnih višavah duha, temveč v vsakdanjem življenju, kakor nam ga kažejo Čehov, Dostojev-skij, Ibsen, Dickens in drugi. V tem1 je njih moč: njim jo oder življenje, življe-ilje nerazodeta, večno vabljiva resnica. Kaj prinašajo v majniških dneh v naše mesto? Dih sl are matuške Moskve, njo 'najtiSji, najpobožuejši dih. V eni njenih preprostih ulic so si izbrali tempelj in tu razvijali, izpopolnjevali svojo umetnostno religijo, njeno koprnenje po popolnosti, in absolutnosti, njen kult. Tukaj se je tekom'25 let razvilo to, kar je vnjili umetnosti specifičnega, kar jim daje posebno mesto i med ruskimi 1 med ostalimi odrskimi umetniki. Njih umetnost nosi slovanski pečat. A’ kdo bi mogel povedati, kaj je pravzaprav v tej besedij slovanski?! , ,•„ > To je treba občutiti, doživeti’. ■/.•Lepota bo odrešila svet!« jo vzkliknil Dostojevskij. Hudožestveniki iz Moskve so njeni preroki v puščavi naše dobe. Ali se zavedamo, koliko jc vredno prvo srečanje med živo umetnostjo Moskve in našimi mostom, majhno točko v slovanskem svetu?! Smo li pripravljeni’,, da jim1 damo vsaj to. kar so jiml dali tujci? Ali se že dramimo iz malomeščanske dremavice? I—us. —n— MRLIČ V VINARSKI ULICI. Mrtvega okradli. V vinogradu Turnerjevega posestva v Vinarski ulici so občutili delavci nek smrad, ki je prihajal od bližnjega posestva. Šli so pogledat ter našli mrliča, elegantno oblečenega moža, ki je u-rorl žo pred nekaj dnevi. Ivor dotični kraj leži Javen mosta, vrši o dogodku o-rožniška postaja nadaljne poizvedbe. Identitete mrtveca, ki je storil bržkone samomor, še doslej niso ugotovili. Ob sklepu lista doznavamo, da je to n«k Fritz Binder, sin pozlatarja v Orožnovi ulici. Radi družinskih prepirov je minuli ponedeljek izginil r, doma in ee ni več vrnil. Očividno se tudi nikdo ni zanimal, kam je odšel. Obesil se je na Turnerjevem posestvu pod Kalvarijo, toda ko so ga danes našli, je že ležal v travi pod drevesom. Ker mu manjkajo čevlji, se sumi, da je nekdo vrv prerezal in nato mrtvemu čevlje sezul in ga okradel. Preiskava se nadaljuje in je Pričakovati, da bodo, tudi hijeno v človeški koži izsledili. m Smrtna kosa. V četrtek zvečer ob pol U. url je preminula po dolgotrajni bolezni gospodična Betka Kranjc, v nežni starosti 23 let. Pogreb se vrši v soboto ob M. uri na magdalenskem pokopališču v Pobrežju, N. v m;. p.! m Naš list in gostovanje Hndožestve-nikov. (htatelje opozarjamo, da bomo jutri objavili podlistek o Hiuložestvenem tearu, naslodnje dni pa vsebino dram, ki jih bodo vprizorili na našem odru. Tako izide v poindoljek vsebina, »Sola Ste-pančikovn« s seznamom oseb in igralcev, v torek vsebina »Črešnjovega vrta« kn y sredo »ŽiVljensbega boja«, __ to Ljudska univerza. V pondeljek 26. tm, predava novinar g. Friderik Golob o sodobnem pacifističnem1 gibanju. Začetek predavanja ob % 20. uro (mala kazinska dvorana). Vstop prost. Opozarjamo na to zanimivo in aktuelno predavanje. tm Predavanje prof. Warniera o francoski politični in prosvetni zgodovini. V- nedeljo, dne 25. maja, priredi franco-krožek točno ob desetih in pol v Grajskem kinu izredno zanimivo predavanje Gospod Wariner, profesor francoskega jezika na univerzi v Zagrebu, bo kazal mnogobrojne slike starih francoskih gradov ob Loire-i in v mestih Fon-tainebleau in Versailles in bo ob teh slikah podal 'kratke črtice iz francoske politične in prosvetne zgodovine. Odbor pričakuje, da se bo naše občinstvo, člani društva in nečlani, odzvalo v lepem) številu temu vabilu in tako pokazalo svoje zanimanje za to, kar je francoski narod tekom večstoletne svoje zgodovine vstva ril veličastnega in vzornega za vse kulturne narode. Vstop je prost. m Novosti v »Ljudski knjižnici«. Zadnje dni so police »Ljudske knjižnice« zoper napolnjene z novimi slovenskimi knjigami. Tako so že vpisani in čitate-Ijem na razpolago vsi zvezki »Splošne knjižnice« in vse novejše publikacijo znane založbe Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani, med njimi oihčni literarni spisi, — »Ljudska knjižničar dobi; iz Prage celo vrsto novih čeških’ knjig, o čemur pa sporočimo prihodnje dni obširneje. < .*■ A m1 Angleško predavanje svetovnega potnika grofa Dejanoviča. Znani svetovni potnik grof Dejanov#, ki že če? 50 let potuje po svetu, bo predaval v angleškem jeziku o svojih zanimivih potovanjih v soboto dne 24. tm’. ob 20. (8.) uri zvečer in v nedeljo dne 25. tm'. ob 10. uri dopoldne, obojekrat v gostilni pri »Treh ribnikih« blizu parka (K. Prinčič). Vsi, ki razumejo angleško, naj se udeleže tega zanimivega predavanja. — Vstopnina prostovoljna. m1 Društvo jugoslovanskih, akademikov v Mariboru priredi jutri ob 20. uri V restavraciji Narodnega doma pozdravni večer na čast ljubljanskimi gostom. Na sporedu je petje, godba in ples. Društvo prosi, da se tega večera udeležijo gospodje juristi-praktiki s svojimi rodbinami in akadbmjčni omladini naklonjeno občinstvo. »Glasbena Matica«. Prejeli) smo: Pevskemu zboru »Glasbene Matice« jo do-.šlo povabilo od celjskih bratov pevcev, da tudi v Celju ptriredi 'kak večji koncert, oni sami pa bi v jeseni prileteli v naše mesto. Mi srno se teinu kaj radi odzvali, zlasti še, ker so si celjske in naše povojne razmere do pičice podobne, in bi si kot bratje in nosite]ji slovenske pesmi v nekdaj hudo nemških mestih zelo radi v osebnem1 spoznanju posegli v roke. Koncert je bil najprej določen na 17. rnajnik, zaradi škrlatink© pa smo ga prestavili za teden dni pozneje. Celjska kulturna društva so se sešla v pondel jek večer na medsebojni razgovor. Popolnoma nepričakovano pa izjavi zastopnik »Orjune«, da bi ona odločno nastopila proti našemu koncertu v Unionski dvorani in da bi, v slučaju, da vstrajamo pri svojem1 sklepu, celo agitirala proti nam1. Tudi zastopnik »Sokola« ni bil zadovoljen z našim nastopom v »Unionu«. Sokoli bi bojkotirali samo koncert, a proti agitirali ne bi. Zastopnica ženskega društva se ni izjavila ne pro ne contra. Svetuje pa se nam, da restringiramo število pevcev na 60 in z njimi nastopimo Y Narodnem domu in da v svrho kritja stroškov zvišamo vstopnino za 50%. Če vsekakor vstrajamo pri svojem1 sklepu, ■moramo seve nositi tudi rizi.ko, če bo dvorana prazna in bi odšli s primernim deficitom. — Oder in dvorana v Narodnem1 domu je za naš nastop premajhna. Pevcev rostringirati no gre. To bi pomenilo društven rnakroj. Opisani nastop »Orjune« in Sokola nam: ni prav jasen, ker so razmere v Celju najbrž ravno iste kakor v Ptuju in v Mariboru. Vendar pa se tukaj nihče ne spodtikn nad našimi koncerti v Gotzovi dvorani, ia ves Ptuj, tudi Nemci, je prišel k našemu koncertu v nekdanji »Vereinshaus«. V celjskem »Unionu« pa. je že prod obstojem »Orjune« koncertirala Glasbena .MaUcu i$ Liahliane. Na i"i^l ...... ., nasvet raznih' gospodov iz Celja bi naj preložili svoj koncert na kak poznejši datum. Pevski zbor Glasb. Matice pa je v svoji seji dne 21. tm. enoglasno sklenil, da v Colju ne bo priredil koncerta. Za pevski zbor Glasb. Mat,: Predsednik Arnuš. Koncertni vodja: Topič. m Študijska knjižnica. Vsem, ki se zanimajo za znanstveno literaturo, za starejše .slovensko slovstvo itd., priporočamo Študijsko knjižnico v kazinskem poslopju. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 9.—12. in od 3.—6. ture. m Petje v parku. V Gradcu in drugih mestih je uveden lep običaj, da prirejajo razna pevska društva v parkih večerne koncerte. Tudi pri nas v Mariboru imamo več pevskih društev in bi bilo želeti, da bi posnemala ta vzgled. Občinstvo jimi bo brezdvomia zelo hvaležno. Na drugi strani pa &i društva s tem delajo sama najboljšo reklamo. m Tujci v Mariboru. Dne 23. maja je biilo prijavljenih 61 tujcev! in sicer: Me-ran 24, Privathotel 2, Zamorec 10, Črni orel 10, Halbwidl 6, Zlati konj 5, Pri grozdu 3, Holzknecht ?. mi Kolesarske dirke v Tomšičevem drevoredu postajajo oddnededne bolj zanimive. Danes, v petek zjutraj, je dirkalo n. pr. pet krepkih mladeničev. Jutranji šetalci, ki znajo ceniti vrednost kolesarskega športa, so jim1 burno aplavdirali, potem pa se na levi in desni strani drevoreda sprehajali v čistem jutranjem zraku in to seveda samo, da jim ne delajo sitnosti. Par gospodičen’ se uči tudi na novo, kar pa le moti hitrost dirkačev. Seveda so tudi nezadovoljneži. Kje Pa jih tudi ni danes! Tako sem1 slišal po poti tale značilon pogovor* »Tisoč dinarjev za ono stražo v Tomšičevem drevoredu« je rekel eden. »»Ti le kar shrani svoje tisočake. Tu ni straže, ker nihče ne ve, čegav je drevored. Na levi je •namreč že Krčevina, ta pa nima policijo. Kdo naj torej straži in preganja moderne divjake? Naša straža točno ob 23. uri: vrže vsakega pijanca iz gostiln in pivnic. Tora je na mestu, vse drugo pa ji ni nič mar. Niti misliti si ne upam, kaj bi se zgodto, če se pritožimo pri policijskem šefu. Qn ima drugih poslov dovolj, kaj ga brigajo ogroženi otroci in izmozgani uradniki, ki iščejo utehe in svežega zraka v drevoredu! Tudi to je značilno za našo kulturo.«« Gospod u-rednik, to sem' slišali danes zjutraj v drevoredu in Vam’ kar toplo poročam. mJ Dijaškemu domu v Mariboru so darovali: Posojilnica v Mariboru 2500 D, Podružnica Ljub. kreditne banke 2000 D, gg. veletrgovca Pinter in Lenard 250 D, zdravnik dr. Ivac 200 D, odvetnik dr. Li-pold 125 D, veletrgovec Rosonberg 100 D, veletrgovec Šoštarič 100 D, lekarnar mg. Vidmar 100.D, odvetnik dr. Boštjančič 50 D, primarij dr. Černič 50 D, odvetnik dr. Pip uš 50 D in velepodjetnik Džamo-nja 50 kg zelja. Vsem darovalcem izreka društvo najlepšo zahvalo in prosi za nadaljnjo naklonjenost. m Film o češkoslovaških manevrih. Jugoslov.-češkoslov. Liga nas prosi, da opozorimo občinstvo, da sc sedaj predvaja v Mestnem1 kinu veliki film1 o čeških nfanevrih pri Polički. Manevri so pokazali veliko usposobljenost čsl. armade v kratkih letih po os voh oj en ju in so njih kino-posnetki zelo zanimivi. m1 Zmečkalo mu ,ie roko. Pomožnemu delavcu Leopoldu Stergarju se je pripetila v tovarni Lobi in Šonski ob Brodu huda nesreča. VsTed neprevidnosti mu je zmečkal stroj levo roko nad laktom. Prepeljali so ga v bolnižnico. m1 Policijske prijave. V pretekli i.oči je dobila policija 22 prijav in sicer: 1 radi tatvine, 1 nezgode, 5 radi nagle vožnje, 3 radi. prestopka obrtnega redn, 1 izgubo, 1 najdbo, 4 prestopke cestno-po-licijskega reda ter 4 druga poročila. m1 Hugo Hugo, najpopularnejši hr-vatski komikar, od J6. maja naprej v klub-liarn'. " 1771 m Kavarna »Mestni park«. Od danes naprej svira pomnožen salonski orkester pod ravnateljstvom! g, Pospišila. Zvečer od pol 21. do pol 1. ure in popoldan (pri lepem) vremenu) od pol 17. do pol 19. ure. 1109 m Restavracija »Gambrlnova dvora-na«. Danes, sobota 24. tm. velik vrtni koncert Začetek ob pol 20. nri. Z jedilom' la n/eskrbl jeao. REPERTOIRE: Petek, 23. maja. Zaprto. Sobota, 24. maja. »Magda«. Ab. A, -O- Krstna predstava izvirne slovenska novitete Al. Remca »Magda« se vrši jutri v soboto' 24. maja ob 20. »Magda« ja tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah, ki slede krajevno v sledečem1 redu: 1. na kavarniški -terasi ob jezeru, 2. v sobi pri gospodi, kjer Magda služi, 3. študentski sobi, 4. na fclopici v parko, 5. na policijskem kouiisarijatu, 6. v kavarniški sobici, 7. pred nočnim zabaviščem, 8. v Magdini sobi, odprti vsakomur, 9. vi sobi v bolnišnici, 10. na mostu, U. v bolniški sobi, 12. pred dvorano za seciranje. Hudožestveniki v Mariboru. Odlični dramatski umetniki Hudožestveniki, do-spo v Maribor, dne 27. maja in ostanejo pri nas tri dni. Red predstav je sledeč. 27. maja: Dostojevskij: »Selo Stepanči-kovo«. — Dne 28. maja: Čehov: »Češnjev vrt«. Dne 19. maja: Dickens:: »Življenski boj«. — Zanimanje za izvanredno odlične umetnike, je bilo v vseh mestih Jugoslavije (tudi v inozemstvu) nepopisno. Is časopisov posnemamo, da je bilo gledališče v Dubrovniku za prvo predstav® Hudožestvenikov komaj napolnjeno, S takoj im prvi predstavi, je bilo navdušenje za Hudožestvenike taiko silno, da so bili nnmah razprodani vsi prostori zal nadaljne predstave. Tudi pri nas v Mariboru se zanimanje vedrto veča; (vstopnice za prve predstavo so že prodane); zato opozarjamo cenj. občinstvo, da sl takoj nabavi vstopnice, ker potem ha prepozno in marsikdo se bo keeal, da j® zamudil ugodno r»r!5iko ogledati si sve-tovnoznano igralsko družbo. Blagajna! je vsak dan odprta od 9.—12. in od 15.-17, Telef. 382. Za Hudožestvenike rezlervirane vstop« nice naj se dvignejo pri gledališki h biga j ni najkasneje do nedelje, 25. tm. opoldne; kdor do tega časa ne bi dvignil vstopnic, se ne bo več nanj oziralo in vstopnice prodalo drugim interesentom-Opozarjamo da je zan imun je za svetov« noznane umetnike zelo veliko in naj si' blagovoli vsakdo vstopnice čimprej oskrbeti. Gledališki Ust o priliki gostovanja Hudožestvenikov, bo izšel v soboto 24. ni. Prinesel bo vsebino vseh treh del, ki jih bodo Hudožestveniki pri nas vprizo-rili. I FiSm. Mestni kino. »Maeiste na dopustu«! velezanimiva pustolovščina v 5 činih sa predvaja v petek, soboto, nedeljo in pon-deljok, V.. I/'/)- ! - 1 •' «,)■.,> ■;„. ,i_ i------1----1----j,- sredotočiti vse napredne sile za mirovne in kulturne cilje. — Od 2—G. oktobra pa bo v Pragi mednarodni kongres za socialno politiko. Sokolstvo. o Razstava na sokolskem Taboru. Sokol I. v Ljubljani bo ob dneh proslave na Taboru na binkoštno nedeljo in pon-deljek priredil tudi razstavo. Razpoloženi bodo načrti Doma Sokola I. in slike posameznih faz zidave, da si bo vsakdo! deležba nujno potrebna. Celjsko mestno gledališče. V torek 20.1 cijo v Marezige. Obkolili so vas, metali trn. se je vršila repriza veseloigre »Nio-j petarde in streljali s puškami. Vdrli so ba« ob slabi udeležbi občinstva. Igraj v vas im začeli loviti in preganjati ljudi, vslod premajhnega kontakta ni dosegla j mnoge so pret<.r>li. Več žensk je od pre-posebnega uspeha. V petek 23. trn. so vr-t stanega strahu zbolelo. Na povratku v ši premi jera »Pri treli mladenkah«, za' Koper so ustavili vsakogar in če je kdo katero vlada že sedaj veliko zanimanje.* rekel, da je iz mareziške občine, so ga Gostuje gč. Lubejev a z Nar. gledališča v; pretepli. Tri osebe so težko ranjene. Mariboru. Igra se ponovi v soboto, 24.! Blažena, kultura! tm. za abonma B, v torek 27. ton. pa za' Najnovojšo metode italijanskih ob-ah. A. Prihodnji teden doživijo tudi mal-: lastev. Nekateri župani v kobariškem o-oki svojo mladinsko predstavo »Snegul-j kraju so dobili od čedadske podprefek- poziv, naj »prostovoljno« odstopijo. | ture lahko ogledal gradbeno zgodovino do- Celjska mestna plinarna. Pri parte-( Italijanske oblasti se sramujejo kar nama. Vrhutega bodo razstavljeni tudi nar j d en skem poskusnem kuhanju s plinom - ravnost zapoditi župane, ker se hočejo v Gospodinjski šoli se je ugotovilo, da pred svetom olepšati, da slovenski žu-stane kurjava za normalen obed za 6 parni niso odstavljeni, ampak da so pro- oseb, ako se kuha s plinom, 13 K. Je go-] stovoljno odstopili. J štva .TDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1, tovo mnogo ceneje kakor so drva in j gpnstitev parnika »Edda«. Dne 21. tm'.; dnevno razun nedelje, med 9. in 12. uro črti in slike drugih Sokolskih domov po Sloveniji, ki so že zgrajeni ali pa se šele pripravljajo. Razstava bo zanimiva in poučna. Zato naj si-jo vsakdo ogleda! o Marko Taboru. Lepo propagandno Novi komisarji v Julijski krajini. Zadnjo nedeljo je bil razpuščen občinski svet v Črničah in srečna občina je dobila komisarja. Tudi v občini Volčja je postavljen komisar. Obmejni grof Obizzi je postal komisar v občini Mozetič. Raznarodovanje naših občin se vrši z vso vnemo. i □□□□□□anionna □ □ □□□□amaooon VOLILNI IMENIKI (za občinske iri skupščinske volitve) za mesto Maribor so za pristaše Demokratske stranke oziroma člane Pol. in gosp. društev za II. in III., I. in IV. in V. okraj na vpogled v pisarni oblastnega tajni- premog. Vrhu tega pa je treba še upo-j je ^ v ]ar]jedelnici pri Sv. Marku v dop. *®r 3- ,n 5* nr0 Somišljeniki. .. .1 «1. i- 1_ _ - J! —. 1! —i .1. .. i 2____ I lr?____n — -9 števati udobnost, ki ga nudi plin1 kot ■ _ imeniki so pomanjkljivi, zato pa j sliko za binkošti je izdelal Sokolu I. v — ..... j".'......: j Trstu spuščen v morje nov parnik pa- v Ljubljani brat Erbežnik: Marko na ko- se Wum v tej amen j rop]ovne drožbe Ljbera Triestina. Krst- Prepnča, ce je vpisan. —_________• -1-. 1______I zdatno dvignil, b, bilo mogoče obrat v hntr„ hi1n Muscolimievn hčerka mi , m,im 0 a rrm inmm nju, v eni roki buzdovan, v drugi kamen) “V"1*"' muuv ,v na botra je bila Mussolinijeva Tr_ . plinarni se vzdržati, sicer pa bo moralo to podjetje likvidirati. Škrlatica v Celju in v okolici Po zadnjih poročilih vidno pojema. Pac pa so z napisom »Kajnmkčalan«, pod njim: »Marko Taboru 9. VL 3924«. Slika bo razstavljena na prometnem mestu v Ljubljani v kratkem. Spori : Kolesarski klub »Perun« poživlja vse svoje člane, da se udeleže korporativnega odhoda na dirkališče na Tezno dne 25. tm. Odhod z dirkači na čelu toč- Mala oznanila. umrli v sredo in' četrtak tek. tedna v celjski javni bolnici trije otroci na škr-lat.inki, ker so bili težji slučaji in tudi že zamujeni. Dva otroka sta iz Celja, tretji je 3-letna hčerka orožniškega narednika Ojsteršeka v Šoštanju. Volilno gibanje pri občinskih volitvah v celjski okolici. Združeni narodmo-noob 3413. popoldne iz Narodnega doma napredni volilni odbor prireja v celjski S okolici že prav pridno volilne sestanke, ki so bili vsi doslej prav dobro obiskani. — Odbor. ISSK »Maribor« gostuje v nedeljo dne 25. maja 1924 v Čakovcu. Odhod iz Maribora ob 8.32 uri. Udeležiti se ima celokupno I. moštvo in sicer: Gener, Wagner, Žunkov,ič, Sajovic, Hreščak, Fabjan, Simončič, Derkos, Vogrinc, Vodeb, Spitzer, rez.: Skrobar. Sestanek na V sredo 21. tm. se je vršil sestanek nar prednih volilcev pri g. Confidentiju v Zavodni, na katerem so poročali o raznih gospodarskih vprašanjih celjske o-koliške občine in o programu bodočega narodno naprednega zastopstva v občin kolodvoru točno ob 8.15 uri. Spromljeva- »kem1 odboru gg. Založnik, Joško Božič, Cdiske vesti. Krstna slava domačega pešpolka v lee Radolič. Drago Gobc-c in Vinko Kukovec. Njiho- va izvajanja so žela obilo pritrjevanja. Objava nemškutarske liste v našem časopisju je vzbudila prave senzacije, ker nihče ni pričakoval, da bo delal nemšku-tarski nemški živelj v okolici s tako ne-Cel.lu. Celjski 39. pešpolk praznuje v sre-, moralnimi sredstvi. Cuje se, da si brusi do 28. tm. svojo slavo kot spomin zavzet- pete za to »nepolitično« listo zlasti gositil-ja Črne na Koroškem! po oddelkih do- nigar Wutt pri Jelenu na Kralja Petra mačega 39. pp. ob priliki koroške ofen- cesti. Tega moža in njegove pomagače žive leta 1919. Ob 10. uri se vrši služba 8i ])omo ogledali še bolj natanko. božja s sekanjem kolača na Glaziji, po-.-______________________________________________ poldne pa ob 15. uni na isitem prostoru ons ■ n ■ * vojaška zabava, tekma in še druge razne V€*S&la prireditve. i _ , ...i V...VV „ ,, ., , ’ Ravnatelj Ipavec umrl. Iz Gorice: ■ Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihod--' - • - • , .... , • . • , . , , ,. i • . • poročajo, da je dne 29. tm. v svojem nje predavanje bo v pondeljek 2fi. maja • l , . _ , . „. ■ A . ..... v, , rojstnem kraju Ročinju umrl bivši rav- ob 20. un v nealimci doske mcscanske . .• T v 7 tj i . - . , natelj slovenske gimnazije g. Ipavec. sole. Predava bančni uradnik g. Oiro n.- . , , „ . „ , , c, . . oadnja leta se je moz spozabil, sel med- esadar »o zrakoplovstvu«. i - v. , . , ., ^ { rasiste in bil sotrudmh fasistovske »No- IVAN LEGAT, I. špcctjalna popravljalnlca za pisalna, računske, kopirne stroja ter dmj« pisarniške stroje. Najboljii barvni traki Ur oglen papir itd. čuvajte Vaie pisal-ne stroje ter obrnite s« samo na izknienaga strokovnjaka. IVAN LEGAT, tačas Vrazova ulica 4, od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Žigart, telefon 434. ustanovljeno 1919. 982 7—7 Intallgantna mlade pomožna delavke za tiste in mirno delo ilie za takoj .Volta* d. d., Maribor. 972 Dva čevljarska pomočnike za boljše delo in izdelovalca za gornje dele sprajme takoj R. Monjac, Jurčičeva ulica 9. 1108 Posojilo 100—160.000 Din proti sigurnosti se iDie za takoj. Ponudbe ped .Sigurnost* na upravo .Tabora*. 1106 3—1' Novo hišo z malim vrtom in drugim gospodarskim poslopjem prodam. Vpražati: Samostanska ulica 84. 1102 2—1 Sveže mleko se dobi r mlekarni Ivan Golob ▼ Slovenski slici M. 16, od 8. do 12. ure dopoldne. 1105 Kolje eepano, žagano, okroglo in 2 neotersko prodaja po uej-nižjih cenah tvrtka GniMek, Maribor, Razlagova ulica 25. 1073 5—4 Vila s prostim stanovanjem 4 sobe je radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji na predaj. Prešernova sl. 27, 1112 2—1 Stanovanje v Ljubljani, sredi mesta, zelo lepo, 4 sebe z vsemi pritiklinami, zamenjam z enakim stanovanjem v Mariboru. Ponudbe s to in im naslovom na upravništvo Usta pod „Park“. UDI Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa naročila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva «1. 9. Cene zmerne! Postrežba točna! 1045 10-4 Popolnoma nov glk po ceni na prodaj. Mlinska ulica 30. 1097 2—2 Travnik uareel« štev. 210/2, 211/II, 312/IV. E. Z. 5, Laj-tersherg se da v najem la Din 1.500. Kje,;po*o špedicija! A- Reisraai, Vojašniška ul ce 6. n« V najem so išče prazna sobo s souporabo kuhinje za zakonsko dvojico brez otrok. Naslov v upravni*tve. 1086 24 Jabolčnik (iz mošančk), 22 po-lovnjakov na prodaj. Naslov pove upravništvo _T«be*e*, 1087 9—2 Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini B. VncHntrič a It Maribor, aoopoakaesHea M — NaJlapS« novovtf m 138 Razpisano učno mesto. Na šest razredni dekliški osnovni šoli v Celju je razpisano eno učno mesito za učiteljico. Prošnje je treba vložiti do 30. jun. tl. Shod upokojencev. V nedeljo 25. tml ve Dobe«. Fašistovsko divjanje v Istri. Dne 11. tm. je prišlo povodom neke prireditve do prepira in pretepa med slovenskimi nacionalisti, komunisti in fašisti. Padlo je ob pol 9. uri imajo splošni upokojenci v nekaj strelov in obč. tajnik je bil ra-gostilni »Pri zelenem travniku« shod. njen s kamnom v glavo. 35 oseb jre bilo imiHIIUHNItlll ■ r K PRESELITEV MEHANIČNE DELAVNICE 31 Cenjenim odjemalcem uljudoo naznanjam, da sem se preselil z mehanično delavnico in trgovino šivalaih strojev, koles i. t. d. iz Miklošičeve ulice 18, v Panonsko ulico št. 5, Ptuj (Stara vojašnica) V zalogi imam Singer šivalne stroje na mesečno odplačevanje. Slavnemu občinstvu jamčim za soHdno delo in točno pestreibo, ter se priporečam z velespoitovanjem Josip Prosnik, Ptuj 1104 2—1 Panonska ulica št, 5. Z. S.: »Komunist". (Dalje.) Burna mu je utripalo srce, kadar sc Je peljal s splavom po reki v Savo in dalje po prostranih hrvaških pokrajinah v daljno Srbijo in Rum unijo. Zahotelo se mu je sveta, življenja v tujini. Njegova narava, ni bila narava naših domačih fantov, ki hrepene po domu, kakor hitro se jiim skrije rdeči trški zvonik. Rila je .vihrava kri njegovih prednikov, ki ga je gnala v širni svot. . Ko se je nekega 'dne povrnil iz Srbije, Je stopil pred Lizo in ji naznanil, da pojde po svetu, iskat zaslužka, kakor je dejal. Rramala mu je Liza, češ, da ima lahko doma dela in jela, če je priden, da se mu ni treba potikati po svetu. Toda Andrej ini odnehal. Moledoval in drenovo palico s hrepenečimi očmi v širni svet. Ali si našel y tujini srečo? ' V. M’ ' Potihnil je svetovni vihar, zasijalo KOllnce miiru, na razvalinah starih držav so vzrastle čez noč nove, mlade de-vojke, polne življenja, katerih last je bodočnost. Iz viharjev se vračajo sinovi moje go-line, ki jo namaka gorska roka, biser naših rek. Hromi, pohabljeni, strti,) prve trške gostilne mu napiva srednje-ro pijavkah, ki drže v krempljih njihova izmučeni od viharjev, rodni krov. Mnog znanec sc vrača, mnogo obrazov spozna oko, dasi ni v njih .več prejšnjega življenja, prejšnje moči. - a> ' 1 veški vitez, sedeč na sodu, penečo kupo v, pozdrav. I.cnkin Andrej se je vrnil. Zavije v gostilno, pokrepča se, mahne naprej. Nikdo v trgu ga ne spozna, potrt ec napoti v hribe h kmetom. Z* hlapca ga je sprejel kmet Poličnik, vesel, da dobi zopet dobrega delavca za rrral denar. Toda, kako se je spremenil Andrej v tujini. Živel je zatiran, ubog, trpeč od zore T oda kdo je to ? 1 Velika, izredno močna postava, pravi hrust, na glavi rjav klobuk, oblečen v sivo irhovino. Obraz je semen, podolgovat s kratko kozjo bradlo. planine, njihove vode, Komunizem jih b« rešil tega jarma stoletnega robstva, ko* mumizem, največja in najlepša ideja člo* veštva. Da jc šel predaleč, uvidi vsakdo, zatfl tudi ne bom pripisoval njegovega večletnega boja z možmi domačega kraja in njegovih govorov v gostilnah, kjer so mu •navdušeni kmetje pritrjevali in ploskali, govoriti hočem o krivici, ki se mu je zgodila ob večeru in noči njegovega bedrtegaf življenja. r VI. Sredi letošnjega leta .fe pričel bolehati? Zahrbtna jetika je zasadila svoje krem.p-daljne matjuške Rusije priplazila tudi v lic v njegove izmučene prsi. Toda delal se vračajo pod do mraka v temnih rovih premogovnika, med^ tovariši najrazličnejših in minljivih značajev, med trpini sam največji trpin. Ni čuda, da se je kuga komunizma iz krtine, kjer je živel Andrej Postal je komunist. Komunist pa ni bil samo v tujini, s plaščem njegovega evangelija ogrnjen je prišel domov, — a odložil ga tudi v domačih hribih ni. Govoril je kmetom o pravicah, ki jim ah, o svo- slikal je Lizi žtvljen[e VTujtarta^kpo, bD prašni cesti, ‘da mu ma da mu m mogla braniti in mu slcdniič’ um r<^e h,a;omce razposajeno krog, ... -......... diovodHa, da srne vzeti popotno palico v lsl . T,os:‘ mu plovejo po hribih, j pnbadajo po naravnih postav .poke. i oko in duša jih pozdravljata kakor stare j bodi. o skupnem imetju in drugih blago- Pomlad je bila. Sobice je sijalo mUi-E^ Itrg°m ^ Pozdravno | vestih svojega evangelija. Jone zlatih žarkov na moj in Andrejevi v V!SCa ^ živ^ieT1ia| Kmetje so ga poslušali, ogrevali se ircfcitna kraj, ko je odšel z nahrbtnikom in svet Na v!Zan!' , pola?:onia začcli verovati -------——-——~ -------------------------—°est.i m hudi, samo nad ,vratmiuweto, kar jih je učil. Govoril je nadalje teatekt la KoimrgU te fdWWMltŽ^Oj--ednik: Vekoslav S P fiTd~l e r.~ - tMiu« % je še vedno. Vendar proti jeseni ga je vrgla v postelj kruta uničevalka življenj, Zadnje čase je hodil na dnino od kmeta; do kmeta, prijel je za vsako delo,, zadovoljen bil z vsako hrano. Nekega večera, kb je delal pri Lom* šeku, visoko v planinah, mu je postata mahoma tako slabo, da so mislili, da bo •takoj po njem. Proti jutru mu je odleglo, toda vstal ni več. Bolehal je štirinajst 'dni. ‘‘ ’ r: i (Koncd prihodn jič.) 3