17. številka.
Ljubljana, nedeljo 20. januarja.
XI. leto, 1878.
fahaja vsak duri, izvzema*! ponedeljka ii< dnevo po pr^tnicih, ter veiju po puiti pr^ioman sa tvitro-otteriko deiele za celo loto lft k I d., zu pol leta 8 gld., pa čntrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brc* poaUj&uja   ta doai kr < do leto 13 glu., za četrt leta 3 £id. 30 kr., za en Dicaec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. na .'•.•m leta. — Za tuj e deiele toliko        kolikor uoitovna iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana 06 >a in <r.icor : Z s Ljubljane ta četrt leta ii fjld. 60 kr., po  ;.>o - i prujouian zh četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne petit-vrsto 6 dr., ©o so oznanilo enkrat tiska, f> kr., io so dvakrat in 4 kr. 6o ao tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so  ftVOM Er»nk i*-s. — Kokopiri ae ne vračnjo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii      3 „Ktodaliaka stolba". 0 p r h v u i h t v o , na katero naj *o blsffovol(jo poitljati naročnino, reklamacije, osnim i ia, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slov. Narodu".
C ari grad Jan. I lava s poroča: Turška vojska ee Je i/ A4li'i.jaiio|m»lja ven potegnila nazaj v iatal-dijo. centralno točko utr» jenj carigr a ti s k ili. Itusi Imajo (Iciics večer v i <l i i-iionolj v marši rut i.
Peterburg 18. januarja. Oticijalno. Rusi so 16. t. m. prišli v Filip o p olj.
Carigrad 18. januarja. Turški odposlanci so odšli denes iz Adrijanopolja do železnične postajo Trnovo-Serneli, kjer je tudi veliki knez Nikolaj. Jutri se začno baje obravnave. Tudi Italija protestira baje zoper separatno sklepanje miru.
Šibka 14. januarja. Oticijalno. Due 11. januarja je polkovnik Veljuminov po trdovratnem boji vzel Samakov. Na ruskoj strani 1 oficir mrtev, 1 otieir ranjen, 22 vojakov Lur-tvib, 137 ranjenih. Isti dau je predstraža kolone grofa Suva lova zašel a zadnjo naturno oviro na cesti od Ihtimana na Tatar-Dazanlžik, Trajanov a vrata. Konjišk oddelek grofa l)e-balmena je zašel Vetrenovo, 15 vrst od Tatar-Bazardlika in je 12. t. m. proti temu reče* neniu kraju odinarširal.
Šibka 15. januarja. Oticijalno. Dne 14. januarja je naša prva straža zasela Jeni Sagro, katero so Turki zapustili in zapalili.
Vojska.
Rusi so IG. t. m. vmarširali v Filipo-pelj. To mesto jo veliko trgovine, leži sumo šestnajst milj od Adrijanopolja, in Šteje kacih 00.000 prebivalcev, od katerih je tri petine kristijuuov, največ Bulgarov.
Ker jo prav lehko 1 (J milj v treh dne-Tih od IG. tlo 19. t. m. preuiarširuti, zdi so nam novica, ki jo nam bas pred končanjem uredovanja tega lista oticijului korespoudoučni bureau pošilja, prav verjetua, če jo prav ali ker je datirana iz Carigrada, namreč, da so Turki obupali nad brambo k<li ijaiio-polju in bo poteguili iz tega mesta na Carigrad nazaj, ter prepustili tudi Adrija-nopolj ltusom, ki bodo nocoj, V,), t. m., vanj marširali. Adrijanopolj jo drugo glavno mesto evropske Turčijo in štejo okolo Kio.OOO prebivalcev. Če se ta vest „IIuvusovau potrdi, potem je vsa JJulgnrija v ruskih rokah in Turčija obupana pod nogami siluega ruskega car j i,
O turškem bogu v Filipopelj poroča Anglež Standardu 11. in 12. t. m.: Nepupi-eljiv paničen strah vlada tukaj. Osemsto bol-juh vojakov je vleklo so zvečer na kolodvor,
da bi se odpeljali, a nijso našli nič vlakov. Na tisoče beguncev prihaja z vozmi in živiuo. Železnico kur oblegajo. Vagoni so do streh polni ali lokomotiv je premalo, da bi ljudi dalje odpravili. Iz gotovoga vira vem, da je Tatur-Hazardžik v plamenu. — Iz Adrijuuo-polja pa bo 13. t. m. brzojavlja BDaily Telo-graphu": Sulejman paša so trudi turško moči tukaj zbrati, /undanni in konjica čuvajo žo-loznico, katero pa imajo od tu do Filipoplja uže Uusi v rokah. — Iz Pere pa so Time-som poroča M. t. m.: Računi se, da jo zadnji teden '20.000 beguncev v Carigrad prišlo.
Pred volitvami na slovenskem Štajerskem.
Iz savinjske dolino IG. jan. [Izv. dop.]
Prevažna ura, ▼ katorej hčeino in bo-demo štajerski Slovenci svetu zopet poka/ali, da smo, ura, v katerej hčemo stojo nasprotnike prepričati, da svetovni dogodki na slovanskem jugu tudi pri nas odmevajo; ta osodepolna ura deželnozborskih volitov se nam približuje. Ko bi mi iz vseh okoluostij sploh toga videti no mogli, naši nasprotniki bi nas morali prepričati; oni krivi proroki, ki se kot volkovi v ovčji obleki našim volil-cem približujejo, ti nas glasno opominjajo, da dun volitve nij več daleč 1
V kmetskih občinah bmo si mi Savinjčani gotovi 1 Naši kmetje imajo toliko sam os vos tj a, da vedo kdo jih more jedino prav zastopati in zagovarjati, oni imajo pa tudi dosti značaja in poguma, da krive proroke odločno zavračajo. Vse to je pač našim nasprotnikom predobro znano; prepričani so, da na tem polji njim ne raste pšenica in zato ga tudi nehčojoia tudi no morejo obdelovati. Živo jim je še namreč pred očmi ona velikanska blamažu, ki jo njih privržencu, slovenskega re ne ga tu, dr. Vrečka, leta 1871 v celjskoj grofiji naletela. Zastonj jo nnmreč takrat oni v nemško preleveni Mutijček kmetom pridi-goval, da jo tudi on „Slovenec", kmetski sin, da pa ima visoko službo itd.
H rez vsakega glnsu moral je govorniški oder zupustiti in so v svojo in v blamažo svojo stranke upanju poslanstva odpovedati. To jo pa tudi v novejšem času jedini znani slučaj, ko jo ustavoverna stranka poskušala so v celjskoj okolici vgnozditi. Drastična blamaža jej jo veselje do tega gotovo ogrenila.
Narodna zavest in odločnost savinjskega slovenskega kino ta zagotavlja nam tedaj skoro enoglasno zmago v kmetskih občinah celjskega okraja. O, da bi ti prosti sinovi naroda tudi našim tržanom v izgled bili!
Kakor nus namreč od dno do dno rastoča narodna zavest našega kmetu razveseljuje, nam ravno v tej meri Brce teži nurodua mlačnost in zaspanost savinjskih tržanov,
in to sicer takih, ki se drugače sploh žo nekoliko uarodnjakom prištevajo. Edino tej malomarnosti imamo namreč pripisovati, da imajo Zave c, Braslovče, V ran h ko, Mozirje, Rečica, Gornji grad, Ljubno, tedaj sedem Čisto slovenskih trgov, nemškega poslanca, in kar jo še več, da se tega niti ne sramujejo!
Res, da tega nijso samo le savinjski tr-žani krivi; največ pomaga k temu to, da volijo ti trgi skupaj z mestom Celjem, katero pa samo več volilcev šteje, kakor vsi savinjski trgi skupaj. Zmaga jo tedaj tukaj na videz nemogoča. Nemogoča, toda le na videz, kajti ta reč bi se dala na narodno korist do dobrega reorganizirati. V Celji živi namreč dobra Vii Slovencev, ki bi gotovo vsi našega poslanca volili, če bi se v Celji osnovala narodna stranka z opozicijo, kakor n. pr. v Ljubljani in v drugih kranjskih mestih. To pa je zopet jedino le takrat mogoče, če bi imeli celjski Slovenci močno zavetje v narodnih trgih, da bi se smeli na nje popolno zanesti. Dokler bo pa iz slovenskega trga, mesto 50, samo 5 volilcev v Celje volit prišlo, dokler bodo tudi še od teh potih narodnih (?) tržanov trije (!) nasprotnika volili, češ, saj naši glasovi ne bodo odločili, tako dolgo je naša zmaga v mestih in trgih nemogoča! — Upajmo pa, da bode pri bližnjih volitvah drugače!
V Celji še ustavoverna stranka nikdar nij na tako slabih nogah stala, kakor baš sedaj. „Verfassungsverein," „Deutscher Ver-einu, vse spi mirno smrtno spaujo, „Casino" je v smrtnih zdihljajih in „Cillier Zeitung" komaj pričakuje uže v drugič smrtne urice. Nasproti pa narodna Čitalnica celjska uže 10 let nij imela tako odličuega in nadepohu'ga odbora, kakor baš sedaj. Duh slovenski v Celji zopet bolj veje, in trebalo bi samo odločnega koraka in starodavno Celje dubi namuh zopet slovenski značaj. Vso to pa bi bilo, se ve da, kakor rečeno, le takrat mogočo, a to čisto gotovo, čo bi narodni trza n i, posebno pri volitvah, narodne Celjane zdatno podpirali.
To pretečo spreobrnitev pač tudi voditelj uemčurske stranko dobro previdi jo. Če gu poprej nikdar nij bilo videti, zdaj pred volitvami so priklati nemški poslanec v narodni trg. 0| kako govori zaslepljenim voiilcein na dušo: „Jaz ljubim vašo ljudstvo, jaz mu želim dobro in so bom za njega potegoval. Ne bojto so tedaj nas, druhal „črnihu je le, ki hoče in more ljudstvu škodovati.M Ironija! Hinavstvo! Kaj mećete slovenskim volilcem pesek v oči, ko fakta zoper vas govore! Kdor je celjskej ljudskoj šoli slovenščino popol-uem odtegnil, ta bi se tudi lehko predrzuil pri trških šolah enako ravnati. In sploh! kaj se nam usiljujote! kaj  nam  obetate pravic-
Tiosti, ko vam mogoče nij, obljubo tudi izpolniti !
Narodni tržani, pozor tedaj! Varujte se evojih sovražnikov, ki se vam zdaj v ovcjej obleki Bladkoustijo; po volitvah se itak ne bodo več za vas brigali. Stopite možko na narodno stališče, držite se svojih slovenskih rojakov — in zmaga bode naša ! —
Angleškega prestolnega govora
oni del, ki se tiče vnanje politiko, glasi se:
„Zdelo se mi je — pravi kraljica — primerno, Bklicati vas pred navadno dobo, da se podučite o mojih prizadevanjih, vojsko v orijentu končati in da morem v sedanjem položaji javnih zadev dobiti nasvetov ter pomoč parlamentovo. Znano vam je, kako sem se zastonj trudila, odvrniti vojsko, ter sera pozneje, ko He je ona začela bila, izrekla svoje mnenje, da hočem ostati nevtralna v tej prepirki — obžalujem, da si je zabraniti mogla nijsem — dokler interesi moje države, kakor jih je označila bila moja vlada, ne bodo v nevarnosti. Ob jednem sem izrazila svojo ozbiljno željo, porabiti VBako priliko, da po-Bpešim mirno rešitev vprašanj, za katero se vojskujeta sovražni stranki. Vspehi ruskega orožja v Evropi in Aziji prepričali so Porto, da bi imela skrbeti za to, da se končajo vse sovražnosti, katere prizadevajo nje podložnikom velika trpenja.
,,Sultanova vlada se je zatorej obrnila do nevtralnih velevlasti j, katere so deležnice pogodeh, tičočih se turške države, ter jih je prosila pomoči. A večini poklicanih velevlastij se je zazdelo, da ne m o g 6 koristno izpolniti to prošnje, in odgovorile so tudi v tem smislu Porti. Slednja je potem sklenila posebe obrniti se na mojo vlado, in jaz sem bila takoj zadovoljna vprašati ruskega carja, da li se hoče podati v mirovna pogajanja. Car seje izrazil, da v resnici želi miru in je ob jednem razodel svojo misel, po katerej poti bi se dal ta doseči. O tej stvari sta ruska in turška vlada po mojem posredovanji pričeli svoje domenke, in v resnici se nadejam, da se bodeta o točkah, za katero so bojujeta, mirnim potem pobotala ter prenehala vojskovati se.
„Kar se mene tiče, no bodem štedila no bednega truda, da konec vsemu pospešim. Doslej nij, v kolikor se je vojska vršila, nobeden vojujočih ozledil uvetov, na katerih je utemeljena moja nevtraliteta, in rada verjamem, da se obe stranki želita na nje ozirati, v kolikor jima bode to mogoče. Dokler ne bodo ti uveti škodovani, ostanem v -svojem držanji pri starem. A ne morem za-m o I rat i, da mi, ako bi se po nesreči vojska podaljšala, more kakov nepričakovan dogodek ukazati, poseči k varnostnim naredba m. Ali takovih nare-deb ne bi mogla vspešno izvršiti brez dovolj-nega pripravljanja, in upam od radodarnosti parlamentove dobiti dovoljenja sredstev, katera bi v to svrho bila potrebna.
„Dokumenti o tej stvari bodo se vam nemudoma predložili. Moji odnošaji z vsemi tujimi vlastmi so vedno prijaznjivi."
Prestolni govor nadalje omenja, da je lakota v Indiji skoro popolnem ponehala. Ukazano je, vse preiskati in najti sredstev, da se takova nevarnost ne ponovi nikdar več. Najnovejši dogodki v južne j Afriki da so prouzročili nekoliko skrbij, a da so ondotni
vojni oddelki bili pomnoženi ter se je nadejati, da se to vprašanje kmalu in mirno reši.
Ta angleški prestolni govor, še bolj pa včeraj od nas priobčeni telegram o posvetovanji v zgdrenjej zbornici, nas očita, da je vae angleško rožljanje z orožjem blamažo naredilo. Gore so pokale, pa se je rodila smešna miš! John Buli je vpil, a korajže nema, da bi kaj resnega podjel, hvala Rogu.
Politični razgled«
\ o t ni ■■ |<- <I<»X4»IV.
V Ljubljani 19, januarja.
Iz 0MHn/n se poroča, da se je oger-sko ministeratvo 17. t. m. 8 cislejtanskim zo pet posvetovalo zarad nagodbe. Tisza je bil potem pri Andrassyju. Udeležili so se tega posveta Auersperg, Lasser. Depretis, Chlu-metzky, Tisza, Szell in VVenkheim. Glavna točka bo bili finančni coli. Zedinili se nijso nič. Tisza je bil potem pri cesarji in Andrassvju.
W)ttttnj*ki mestni občinski zbor je šel črez nasvet, do državnega zbora vložiti peticijo, naj se naša vojska od 800 000 na GOO.000 mož zniža, na motivirani dnevni red.
V </»•-£■« r«A»m je bila čolna in trgovinska zveza, izvzemši onih paragrafov, ki so bili odboru v nov pretres izročeni, 18. t. m. sprejeta.
Jako neprijetna in mučna je novica, ki jo je nam telegram včeraj iz t*mtfe prinesel. Zastopnik solastnikov „Politike" se krega po noči v tiskarni s Skrojšovskim, ker ta proti Iliegru piše, a potlej najdejo ThUrhierja teško pobitega. n Politik" pravi, da je T. vsled neprevidnosti črez držaje z druzega nadstropja padel.
Obravnava zoper Jflitetić** je pokazala, da se mu čisto nič ne more dokazati; samo ena priča je bila zoper njega, nekov izdajnik Ranković, a še ta Človek je le za vešala zrel, bil uže zarad goljufije, posilstva večkrat zaprt in torej nij zanesljiva priča. Tudi mu je dokazano bilo, da laže. Vendar so m a gjarski sodniki Slovana M i 1 c t i a obsodili.   To je magjarska pravica!!
V hrvatskem saboru je večina z vsemi proti 9 glasom votirala proračun in 8 tem vladi izrekla zaupanje. Tudi dispozicijonsfond je bil z vsemi proti 15 glasom sprejet.
V ii a ii I i" dr/tne.
Iz Viwriyriiiti* Be piše, da je sultan poklical tudi magjarskega „generala" Klapko in ga za svet vprašal. Magjarski modrijaš baje da je Turku svetoval mir narediti.
Veliki vezir raznaša glas, daje Rusija sama bila tista, ki je prosila premirja. To dela zato, da bi turško druhal potolažil. Propala država, ki se mora turih lažij posluževati!
Iz Jjtutftimtt javlja telegraf, da jo bil 10. t m. velik ljudski shod delavcev v Exe-terhallu, v katerem se je naglašalo, da naj Anglija mirna ostane. Tudi v Willis ltooms je bil enak meeting za mir in proti Rea-consfieldu.
Angleškemu Standardu" piše njegov dopisnik iz Eilipoplja, da sta mu pravila dva italijanska oficirja, da precej, kadar bi Grška v boj posegla, bode tudi poslala ekspe-
dicijo  pod  Menotti  Gaiibaldijem v Albanijo. Ta ekspedicija hoče v bližini Valone na suho stopiti.   Zadržala jo je le grška vlada s svo jim dolgim oprezovanjem.
Na Vr&nco&ketm bodo 24. t. m. maires ali županje voljeni. Mej 36.000 občinami Francije imenuje le v 3000 volicih občinah vlada „maira", v druzih 33.000 se svobodno voli.
Dopisi.
Iz <nOrlt'»  17. januarja.  |l/.v. dop.j Utihnilo je — mej  našimi turkoljubnimi la boni in italijanisimi jadikovnnje po neudačah njihovih  sobratov  Turkov, tor solze,  ki ho jih točili prej za popolnem propalimi turškimi
lozi, romajo Bedaj v Rim, kjer leži umrli Viktor Emanael, od katerega so bo vedno nadejali „rešitve" izpod avstrijskega orla, ne zmeneči se, da tega orla in nebe z njim varuje krepak narod slovenski v veliki-j večini na obalih deroče Soče.
„1/ Isonzo" ie izšel vsled smrti Kma-nneU črno obrobljen, a policija ga je baš zaradi tega netaktnega postopanja konfiscirala, kakor tržaškega J1 Indipendente", katerega zadnjega so pa tamošnji avstrijski, pa v Italijo Skitači italijanisimi v Vidmu zopet in znova tiskati dali, da so ga razširili mej svoje somišljenike po Trstu in Primorji.
Kar počenjajo Bedaj naši lahoni uže vsacemu poštenemu avstrijru preseda. Goriška „gina8ticau je veselico odložila, dasi tam sedi
— telovaditi ne znajo, — mnogo sinov sloven-Bkih kmetskih roditeljev, sedaj renegatov, in sklenila, celo v nedeljo k godbi ne iti; sinoči pa je odrinila dvojica kot zastopnica Gorice, (! ?) naše Gorice — k pogrebu v Rim.
Rad hi vedel, in z menoj, smelo rečem, cela Goriška, kdo ju je poslal? Včerajšhjf „I/eco del litorale" nam naznanja, da se fl v Vidmu (!) dal napraviti Venec, za na raket Viktorju Krnamielu mestu Gorice ter pristavlja: „kdo je pooblastil žaliti avstrijske Goričane 8 taci m nesramnim postopanjem? Kateri so oni mest j a ni, ki Be predrznejo take pobalinske demonstracije v imenu naše Gorice?"
Omenjenja vreden je tndi škandal, katerega bo pouzročili nekateri goriški italijančičl
— mej temi urednik znanega lista lahonov in lahončičev gostov, „Caffo Nazionale", katerega priimek se tako lepo italijanski glasi na -- ič, dne 12. t. m. Pošten Goričan, rodom Italijan, spremil je svoji sestri k čitalničnemu plesu, pustivši ju tam, šel je pit kozarec vina k „angelju". Tu je bilo zbranih kacih 5 goriških lahonov ter zagledavši goap. G. s ČiBto srajco, začeli bo nesramno zabavljati, češ, da je grdo od njega, da gre plesat mej „šklafš" denes, ko vbi (?) goriški Italijani žalujejo ter eden izmej teh, katerega oče je nosil slovenske irhaste hlače, vrže g. G. s črnim vinom napolnjeno limonovo šalo za vrat, tako, da mu je bila vsa srajca omadeževana. Mari nij to lepa lahonska kultura?
In vendar se še protežira ta gnjiloba ter njenemu obstanku nevarno lahonstvo, zri ven pa pozablja prave njene meje proti italijan-skej pogoltnosti zvesto varujočih slovanskih straž! Kedaj bodo naši visokostoječi možje uvideli, kdo je pač nevaren avstrijskej celo-kupnosti, ali v Italijo škileči Italijani, ali pošteno avstrijsko misleči Slovani?       T—e.
■ e Ulitomer t 18. januarja [Izv. dopis.' V šolskih krogih in tudi od strani staršev se je pri nas pogostna želja izraževala, da se osnuje 3. dekliški razred, da bi bile deklice, katerih je skoro 300, čisto ločene od dečkov. Krajni šolski svet je z velikimi stroški pripravil potrebno sobo, a učiteljice (pod-učiteljice) ne moremo dobiti. Uzrok temu je nekoliko to, ker je bil okrajni šolski svet službo kasno razpisal, ko so bile skoro vse učiteljske kandidatinje uže umeščene. Oglasila se jo bila za to pa tudi neka Bposohna sapi i-nt i nju, ki čuka imenovanja. A pravi Be, da so bode tudi imenovanje te suplcntiuje zakasnilo, kajti predsednik okrajnega šolskega sveta baje ne dovoli, da bi omenjena korporacija jo imenovala, rekoč, da pravico nadomest-nike nastavljati ima deželni šolski svet, a nam se to malo čudno zdi. Vsaj ima okrajni šol-
ski svet po postavi pravico provizorične učiteljske moči nastavljati; no, ali suplenti nijso tudi začasne provizorične moči?
Domače stvari.
— (O trgovinskoj zbornici kranj -nkej in volitvah za nje) jo prinesel organ naSih nemskutarjev iz Dežmanovega peresa tri članke, ki bi bili neizmerno smešni, ko bi tako preračunjeno perfidni in nesramni ne bili. Več o njih prihodnjič. — VčerajSnja uradna „Laib. Ztg." prinaša na prvem mestu svojdi mestnih novic kandidate nemšku-tarske stranke za volitev trgovinske zbornice. Tudi mi jih objavljamo, da bodo naši volilci vedeli, katerih ne smejo voliti. Tiso: V trgovinskem oddelku: Dollenz iz Kranja, .los. Kordin, P. Lasnik, A. Sehreyer in J. Zenari iz Ljubljane. V obrtniškem oddelku v velikej industriji: Uamberg, Krenner, K. Lukman. V rudarskem oddelku Vestenek. V drugej obr-tniji: Doberlet, Rudholzer, P. Thoman. To bo torej gospoda, katere nobeden naroden volilec ne bode volil.
— (Denes) je v tukajšnjem gledališči slovenska predstava prodpust.no vesele igre „ Robert in Rertram", s petjem. Slovenci pa naj pokažejo, da jim je kaj mari za to, da se slovensko igra v Ljubljani.
— (Nov kandidat za kranjsko deželno načelništvo) se imenuje v goriškem dopisu ,.Slovenčevem,u namreč okr. glavar baron R e c h b a c h. Ne verujemo skoro, da bi ta gospod kaj nade imel, konkurenca t)ode prevelika.
— (Narodna čitalnica Novomeška) napravi v letošnjem predpustu te-le veselice: Dne 20. januarja ,,Venček". Dne 2. februarja „Vodnikovo svečanost". Dne 10. februarja „Tombolo s plesom". Dne 17. februarja „Venfcek". Dne 5. marca „Maška-rado". Začetek vsake veselice ob pol 8. uri •zvečer. Program „Vodnikove svečanosti" se bode posebej izdal.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: V našej čitalnici so Be 12. t. m. začela popularna predavanja (po g. Lapajnu) o slovenskem slovstvu. Prvi njegov govor je obsegal delovanje v verskem in slovstvenem obziru slovanskih apoBteljnov Cirila in Metoda v veliko-moravskem kraljestvu. Drugemu govoru (19. t. m.) bode zadržaj „glagoliški in ćirilski spominki."
— (Poštno.) Iz Ljutomera se nam piše : Na slovenskega domoljuba, ki želi slovenščini enake veljave, kakoršno imajo drugi jeziki, dela strašno slab vtis, ako dobiva iz čisto slovenskega kraja zgolj nemške dopisnice, nakaznice, vozne liste in druge poštne tiskovine. No, tega so domoljubi v dotičnih krajih sami krivi, zakaj namreč ne zahtevajo dvojezičnih blanketov od poštnih opravi-teljev z vso eneržijo. Ako uljudna beseda ne izda, le pritožite se pri poštnih direkcijah. Graška poštna direkcija jo na pr. na neko pritožbo našemu poštnemu uradu zaukazala, da mora držati nemško-s 1 o ve n b kili poštnih tiskovin.
— (Na znanj oval k o spomladi.) Iz Vojnika pri Celji se nam piše: Na svojem sprehodu v bližnjo okolico našel sem uže nekoliko popolnem razcvetenih trobeutic (primala).
— (Časopis „Sokol".) V Zagrebu je v hrvatskem jeziku začel izhajati nov časnik „Sok6lM, glasilo za rjelovežbu, Izda Vata ga
Andrija Uajdenak in Franjo Hochman. Priporočamo ga tudi našim telovadcem. Cena mu je poldrug gld. za pol leta, za pripravnike 1 gold.
— (Šolstvo po slorenskih k r a j inah.) Po datih, katere priobčuje znani pedagog dr. Dittes v svojem pedagogičnem letnem poročilu, je imela l. 187G. Štajerska s 1,100.000 ljudmi 735 šol in 1040 učiteljev, Koroška b '140.000 stanovalci 325 šol in 5G1 učitelje, Kranjska s 470.000 lj. 261 šol in 414 učiteljev, Trst in okolica z 130.000 lj. 48 šol in 300 učiteljev, Goriška z 220.000 lj. 221 šol in 324 učiteljev, Istra z 200.000 lj. 145 šol iu 245 učiteljev. Račun iz teh števil kažo, da pride v Trstu z okolico na 424 lj. 1 učitelj, na Štajerskem na .v.h; ljU lij 1 učiteljska moč, na Koroškem na (506, na Goriškem na 67!», v Istri na 1001 ljudij, na Kranjskem pa na 1135 ljudij še le en učitelj. Torej je Kranjska v tem obziru na najslabšem mej slovenskimi pokrajinami. Mej vsemi avstrijskimi deželami ima pa primeroma največ učiteljev Dolnja- AvBtrija, namauj pa Dalmacija. V celej Cislejtaniji pa pride poprek na 657 stanovalcev l učiteljska moč.
Kn/iiie vc\sti.
* (Ruska človekoljubnost.) 8. januarja se je vršil na koloilvoru trgovistejskem prav ginljiv prizor. Mnogo ruskih oficirjev, ki bo bdi prišli iz Bu Iga rije, privelo je soboj majheno, komaj triletno dekletce, katero so prav z materinsko skrbnostjo uabranjivali in božali. Ivo je nekdo vprašal, čegav je ta otrok, odgovori nekov oficir, da je od krogle zadet Turek, ki je deklico baš v naročali imel in bežal ob ruskem naskoku na neko utrjeno vas, nje oča, in bo potem zapuščeno dete ruski oficirji prevzeli v polkovo odgoj o iu oskrbstvo, da bode hčerka oficirskega kora.
* (Novinski jubilej.) Ruske, dobro slav j unske novine „Peterburgsko Vedomosti" so praznovale 14. januarja 150 letnico svojega izhajanja.
* (NeBreča na železnici.) Iz Kra-kovega se 14. jan. poroča v „N. Fr. Pr.": Blizu ltrzesc Litevvski je trčil tovoren vlak ua dvorni vlak, ki je v 12 vozeh peljal cesarske kočije iz Dulgarijo; dve lokomotivi ter 17 vagonov z vsemi kočijami se je razbilo in pet dvornih slugov ter mnogo železniških izpremlje valcev je mrtvih.
* (Poštno roparje), kateri so nedavno napali iu uplenili 14.000 gl. pošti mej Szan-tom ter Mudom (na Ogerskem), so zasledili in sicer so celih 10.000 gl. ukradenega denarja našli pri glavarji mesta Szanto, Kovaču. Res lep uzor magjarskega mestnega glavarja!
* (Proti cepljenju koz.) Da imajo zdravniki in starši pri cepljenji koz biti zelo previdni, dokazuje ta-le svarilna primera, katero izvajamo iz nam poslune „Neckar-Ztg." izhajajočo v lleilbronnu na Nemškem. Dne 11. t mL je bila v Fraukobrodu na Odri sod tujska preiskava, katera gotovo vsncega zanima, kolikor se stališča znanstvenega toliko i praktičnega. Stvar je htela nemška vlada, ako satno mogoče, utajiti in skrbela je, da ne pride mej ljudi, ter da bi na ta način kakovo mrzenje do cepljenja koz ne razširilo se — toda nij se jej posrečilo. Dogodek pak je ta: Dno 1. julija ISTO vcepili so v Lebusu 26 dekletcem o 10. —12. letu kozo. Gnoj so vzeli od otročiča še ne sedem mesecev izpolnivšega. ki je bil na videlo vrlo zdrav. A posle 4—6 tednov pričeli so se pri 12 dekletcih, katerim so bile vcepljene koze iu so se jim dotične rane i/.celile, delati na istem mestu turi in pozneje razne garje po koži, okolo ust in drugod. To so bili vse nasledki temu, da je otroče po materi podedovalo bilo sililitične snovi in pri cepljenji prešlo so to tudi v telesa teli dekletec. In šo izza 0 mesecev, to je: v začetku marcija meseca 1877, nij bilo moč ozdraviti teh boluic,   da,  colo pri treh
drugih so se tudi na onem mestu jeli zbirati mehurji in bo se jim gnojili. Ta žalostni slučaj nadalje omeče trditev zdravnikov, ki menijo, da se pri otročiču, ki je podedoval od roditeljev sifilitičnih anovij, morajo nasledki uže ob 5, najdalje (i mesecih pokazati. Tako si tedaj pri cepljenji koz ne more človek nikedar biti v svesti, da-li si je n tem kaj zdravja pridobil, ali si ono morebiti celo — i z k v a r i l.
Trftn* <r*m*
r Uubliani 19. januarja t. 1. PJmtca hektoliter 9 srld Mkr.; — rel d ffld.
40 lir.; — joftinan B irM. 91 kr.; — oves 8 eld —
41 kr.; a j.U Ii <M. Bi kr.; — proso B gld. 85 kr.;
- koruza 6 golu. SO kr.; krompir 100 kilogramov 8 ifld 06 kr..- — Alo| h«kr,o!it,or 8 <ld. — kr.; masla •ciloffraui — gl. 94 kr.; — ma« — tjld. 80 kr.: — Ipoli friSen — gftt, fiii kr.; — špeh povojen — .»Id. 72 kr.; jajc.o po 8 kr.; — ml<*ka liter 7 kr.; govodnine kilogram :>_' kr.; — telnniino :»t kr.; — svinjsko m |io & i kr.; — sena 100 kilogramov 9 <hl. l.r> kr.;
- slauin 1 gold. 8-J kr.; —drva trda 4 kv. metrov •? rr>M   f»0 krV •- m«hki 4 ^lil  F>'1 kr.
Vsako nedeljo pred pustom
bode v
restavraciji Kozlarjeve pivarne
plesna veselica,
pn katerej bode sodoloval en del vojaške godbe.
Vstopnimi it O kr.
Zadetek vaakikrat ob h. uri zvočor. Uljudno valu
Bartl. Jančigaj,
CJfl— Q\ rentaurant.
Travnik „Prule"
so bode prodajal 21. t. m. — Pogoji se izvedo pri
Dr. Alfonzu Moše.
(i7-<n
Novošegnega,  rokodejnega, konfekejj« skega,  Hiiknenega in platnenega blaga zaloga
C. VVannischa,
v LJubljani, mi iim'mIim'iii trgu nt. 7,
priporoča svojo velike »klado izdelkov, primernih za stilom- in |>I«'n«- v pimtnej dobi 1878.       (9—4)
i«r Kdo hče ~mt
iii4*m«*«v-ii<> ]><> lOO in  ved po strani
zaslužiti si, zastopajoč imenitno hišo'.' — Ponudbe OBOD vneli Htunov pošilja pod nanli>vom ISIO** ekspedicija za anonce G. L. Daube in dr., L, Singerstrasae 8, Wien. (IS—1)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
25 gld.
plesna ali salon obleka
♦ pri
l M, Neumannu,
♦ v Ljubljani, v Lukmanovej hiši.
Dr. A. Plenka „Anticatarrlialicnm"
proti * Bakeiuu hiiImmIii sliznili mren
so, otroke Im. odrasle lj-u-cll. (Z n. v. e. ki*, patentom od      marcija ISlil. 1. zavarovano proli ponarejanji.)
Ta Čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih /.elise iu korenin, i/.vr-stno deluj«; pri vseli nahodih sliznih mren v krilijo, v sapniku in nJega vejah, v pljueib, v lolodol in (levih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v niatemiei ler nje nožnici, tudi ublažuje okrepi ju joe in kri 5isto6.
Doblu je \  Ljubljani:   lekarna g. K.
Blrschitaa; v Gradcfi lekarna „zura lloh-
ren" g. A. Nril\Vi'<la, Mnrplatz, iu lekarna g, J. Kiclderja, l.eonhanlsiiasse. Palje v Mariboru: lekarna ^. W. Kitnima; \ li a »l-^oni: lekarna g, C. Aniliiena; \ L e 0 b n n : lekarna ^. Karla Ki I i peka; v Celit ven: lekarna g. Hiiubai heija. (105 — 4)
Mladenič,
82 let star, v mnogovrstnih kupčijah dobro izurjen, ■e želi z gospodično, no čre/. BO let staro, a spodobnim obnašanjem, znanj1'!!! ftloyenakega in nemškega jezika, oženiti. — Ponudb« naj ho poiPjajc
na suhi. I r is t racijo „Slov. Naroda" pod naslovom ^Nrrhn |»re«lpu»l** do 8t. t. m. (21)
V risanji krojev
in
bivanji obtcKe
poučuje temeljito gospa T Vlmijanskih ulicah st. 1, Sclimal/.eva hiša
strt
o • i
s
K' E.
rog
« c 5 • C c o
o-o"
■< <
CD o"
i-«
•—» l- t— i—, -l o »'
* a   »   a a   ■ a
c" c- 4*       - I
■ •as
o o' o o
t)
p
e,
pr
O"
o
H n
8°
I
I
0)
1
■3 ej N
Za dame!
Prave kite
iz zdravih človeških las od 60 do 100 cent. dolge, polno in debele, brez vlog in broz primesanja umcteljnih las, da da so češejo in poro. Za trajno in tresirano delo se jamči in cono so jako nizko, samo gld. 2.30 do gld. 5.
Naročbe na dežolo so proti poprejšnji vpošiljatvi muštra, proti povzetju urno in roolno izvajajo in nedostatno ho rado zamenja.
Da je za komoditeto čestitih dam priložnejše,
ima podpisani tudi veliko zbirko
spcclJalitctnU! la« vseli barv Iu vrat.
Daljo so tudi vsakovrstna lit snu tlclu najcenejšo izvršujejo in so stara za nova menjavajo.
L Businaro, frizeur,
(400—5)     kongresni trg, nasproti „kazino" v Ljubljani.
Za čLcli^clc I
„Azienda Assicuratrice" v Trstu.
Glavno zastopništvo za Kranjsko.
Naznanjajo p. n. občinstvu, da sem zavoljo preobilih  poslov  dosedanje glavno zastopništvo zavarovalnega društva
„-^zier^d-S, aa^ssIciJLrettrlce" Tist"d
prostovoljno z donašnjim dnevom odložil, so usojam p. n. občinstvu za meni darovano zaupanje najtoplejo zahvaljevati so ter ob onem prosim, da bi p. n. občinstvo isto ravno tako sedanjema zastopniku, gospodu
poklonilo.
Jovanu M. Firea
V Ljubljani, dne 12. jannarija 1878.
Dragotin Kavinger.
----
Sklicevale se na gornji razglas, naznanjam p. n. občinstvu, da som
Glavno zastopništvo
„Azienda Assicuratrice" v Trstu za Kranjsko
z denašnjim dnevom sprejel, ter pooblastujem svojoga Bina Kuiaiiuvelja zavarovanja vsake vrste sklepati in denar sprejomati.
Ob enem ee p. n. občinstvu najiskronoje priporočujem v zavarovanjih vsake vrste, kakor:
a) Zavarovanjih na življenje.
a) Ktt <-lot«>«ko življenje. Glavnico, katere so izplačajo ali po smrti zavarovanca, ali tudi po dožitju pogoj ime odločeno starosti zavarovančevo, brez, ali z oziroiu na dobitek društva; Vzajemno zavarovanje glavnice na nadžitev, katera so izplača po smrti enega iziuej dveh zavarovancev tistemu, kateri druzega nadživi ; zavarovanje na življenje oolSnikOVO, da jo vrnitov dolga v slučaji hitro smrti dolžnika osigurana; zavarovanje punzij in dohodkov, zavarovanje odgojevanja otrok, oskrbljuvanja starčkov, dote itd. vBake vrste.
b) Vamjemno podedovtiqJeko društvo, v katerem se vložena glavnica 4krat, llkrat, in tudi večkrat pomnoži po obrestih, obrestnih obrestij in vzajemnem pode-dovanji; ugodno za vsako starost in vsak spol.
I)) Zavarovanja zoper škodo po požaru,
(tudi po streli nastalem), na poslopjih in tovarnah, pohištvu z vsebino, Birojih, zalogah, skladiščih, pridelkih vsako vrste, zakladih žita, klajo in slame, na poljedelskem in hišnem orodji, na vozovih, živini itd.
c) Zavarovanja zoper škodo po razletii,
p i oii/.i ii ii in in po paru ali plinu. Končno so usojam p.  n.  občinstvo opozoriti, da je imenovano zavarovalno društvo,   ustanovljeno letu Istiti,  nujMureJHe podjetje to  vrst« v Avstriji, katero jo po svojej BolitluoMli in uizkili premijah vedno umelo pridobivati si zaupanje p. n. občinstva.
V Ljubljani, dne 12. januarija 1878.,
Jovan M. Pire,
(14—3) #'o//(iiiUo testu i#. .i fnata).
Je tika je ozdravljiva! Radgostski
iu
rožnovsti maho-rastlinski celtlicii,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučih, za srčne, prsne iu vratne bolečine, posebno za sušico, želotltevo slabost, za splošno slabost rutuic iti proti zaeenjajo-čej se pljučnici!
Veliko število priznauskih pisorn razpolaga bo v prepričanje.
Javne zahvale.
Častiti ff»x[>od lekarnar Seichert r h'očm/ri! Prisiljen sem zopet pribe/.uti k Vašim izvrstnim zdravilom. Kajti, ku sem še v Ljub Ijani bival ste mi na zalitovanje dvakrat poslali Ivi 1 i svojega izvrstnega čaja ter rožnovskih eeltličkov, m vselej som takoj očutil, da so se moje bolečine v prsih rudo vilo izboljšalo. Po nasvetu nekaterih prijateljev sem tudi zdaj tri mesece iskal pomoči pri zdravnikih, a brc/, vspeba, zatorej prosim, da mi izvolite nemudoma poslati zopet s poštnim povzetjem 2 zavitka radgostskega univerzalnega čaja iu dve škatljici eeltličkov.
Z vsem spoštovanjem
F r a n j o Q ;i b a l o k.
V Dobruški pri Jnsipovein, 2G. maja 1877.
(ioajmlu J. Scu/iertu, tiiptoni. lekarnarju r Roinovtt
Prosim, da mi vnovič vpošljeto 12 zavitkov radgostskega univerzalnega čaja in 12 škatljie rožnovskih maho-rastlinskili eeltličkov. Ta zdravila zares pri vseh mojih bolnikih na prsih pomagajo, da kar strmim, in odkar jih tudi sam rabim, osvobodil sem se kašlja, ki me le trdovratne mučil vsake zime kakih 4—(i tednov. Z vsem spoštovanjem udani
Dr. T a u t z pl. T a u e n s t e i n , c. kr. zdravnik pri Štabu.
V Kremži ob DttnavUj 2G. oktobra 1877.
(fOMpoilu lekarnarja Seicherta v A-oprfji KoŠHOvL Jaz upotiubljam Vaš izvrstni radgostski univerzalni čaj proti bolečinam v prsih, in hvalo bogu. z dobrim VNpehom. /»torej Vas prosim, da mi precej poslati izvolite h poštuun povzetjem se dva zavitka. Ilog Vas blagoslovi I Ueležini se hvaležna Vam
A d o 1 a pl. C s e r m a 1. Csejthe pri Dolenjem Novem  mestu (na Ogerskeni), dno 5. oktobra 18il>.
Blagorodni gospod! Jaz rabim zoper stari svoj katar v pljučih uže mnogo h-t Vaš slavni radgostki univerzalni čaj ter ga pijem po Vašem navodu in de slej mi je prav dobro del, /.utrga delj ga povsodi, kamorkoli pridem, vsem bolnikom najboljše priporočaj eni. Vaše blagorodje naj tedaj izvoli poslati mi s povzetjem zopet 4 zavitke čaja, 2 škatljici eeltličkov, 1 steklenieo bumiiiut de Uadgost iu 1 steklenico rožnovskih želodečnih kapljic.
Vašemu blagorodju uajudanejši
JL*I>r. Josip K. o v a t, Novomesto, mesarske ulice.
V Pragi, 23. julija 1877.
Od tega po zdravniškej razloibl in predpisih pripravljeni čaj volja za 14dnevno rabo pripravljen paket z nakazom o rabi 1 golil, av. velj. JoUna originalna škatlja Rožnovskih maho-rasiliuskih coitličkov f>U kr. Za koluk iu zavijanje pa IU kr. posebej.
lCu«lK<»"lNki iiiii\«r/.i»liii < nj in Itoi-uovsvki iuuIio-iiinI liiiMki eelllieki dobivajo so je«liuo lo v lekarni J. s« liluriu
v Koiuevi (tik Moravskeni) iu razpošiljajo bo naročila na vso strani proti poštnemu povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji j VV. Al a y r v LJubljani, A. li e i n i t z v Olovel, VV. KO ni g, gradsko predmestjo, v Miiriltorii, Anton N o d \v e d „zuiu Alobreti" in Milosrđu i š k a lekarna v <«ru«lei, iu J. C o j b o k v Zagrebu. jjtt>~ ltožlioiskll < iilni-Uii «sein i hitro in stalno deluje zoper trganje, prohiad, rut nisko in mišično slabost vsako vrste. Originalna steklenica 7u kr. av. velj., za kolek iu zavojbo IU kr. več. 1'rava so dohodu jedino direktno iz lekarno v Kožuovi iMo-ravska). 1.377-5)
1'datelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".