Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. I/. C/. — sekcife s a dravsko banovino v LJubljani —-4 = Ursdniltvo bi upravai Ljubljana, FrančUkmnska ulica 6/1. Rokopiaav nm vračamo. Nefranklranlk pisarn na sprajamamo. Uhaja vsak iairtak. Naročnina I sina PE Mesečna priloga »m^rOSVeia« = <0 din ma «O din. Člani .skcijs ./. I/. I/. plačajo lut . članarino. Oglasi po »ni*. in dogovora, davsk possba. Poil. is k. rač. 11.1S3. Tslcfan4S-»t Ljudska izobrazba in učitelj Razni časopisi ponovno na široko obravnavajo vprašanje naše ljudske prosvete in ljudskošolskega učitelja ter s tem kažejo zanimanje za to prevažno splošno narodno vprašanje. Vendar se pri tem porajajo napačni sklepi, ki posebno globoko zadevajo učitelja, in to se najbolj dogaja v taboru tistih, ki smatrajo ljudstvo in ljudsko prosveto za svoje politično lovišče. Brez vsakršne naklonjenosti do učitelja in njegovih upravičenih šolskih, stanovskih in osebnih teženj službenega značaja, ovirajo njegovo delo med narodom, mu predpisujejo ozko začrtano učno snov in vzgojna načela ter mu režejo mačehovski kos kruha — se postavljajo v pozo pravičnega sodnika ter mu očitajo vse ono, kar bi učitelj rad storil, pa radi njih nasprot-stva storiti ne more. Učiteljstvu se očita nravna, kulturna in gospodarska zaostalost našega naroda, pa če vse to spada v delokrog njegovega dela ali ne. Nekdo mora biti kriv, pa naj bo kriv učitelj, ki vodi narod k višji izobrazbi, ter s tem h kritični presoji veljakov in k samostojnemu narodnemu življenju, ki dela konec nedemo-kratskemu sedanjemu stanju. Da pa ne bomo podobni onim, ki danes slepo s težkimi obdolžitvami udarjajo po učiteljstvu, postavimo se v sredo neke dolenjske vasi, njenega življenja in njenih prilik. Za uspešen pouk sta potrebna dva, uče: nec in učitelj. Da pa moreta pravilno vršiti svoji vlogi, morajo biti dani gotovi pogoji. Učenec mora biti psihološko in gmotno pripravljen za sprejem, a učitelj duševno, tehnično in gmotno oskrbljen, da more pravilno podajati. Podlaga vsaki izobrazbi je gotovo gmotna višina in zadostna materialna preskrba prebivalstva. Kakor izobrazba oploja narodno gospodarstvo in viša gospodarski donos, tako tudi boljša oskrbljenost naroda ustvarja psihološko pripravljenost za sprejem naukov. Trgovsko bi rekli: Denar podpira in omogoča izobrazbo, a izobrazba redi denar. Ako pa ena teh dveh činjenic odpade, druga brez prve, in obratno, hira. Tako moremo trditi, da dobre gospodarske in kulturne prilike na Holandskem in Danskem, kot idealov naših kmetov, niso zgolj plod učiteljevega truda, temveč predvsem tamkajšnjih ugodnih gospodarskih ureditev in razmer. Ako pogledamo našo slovensko vas, vidimo, da se za njen gospodarski dvig ne store nobeni odločilni ukrepi, in da ljudstvo ostaja v sponah bede, po drugi strani pa prav isti, ki se imajo za očete in varuhe naroda, ne store za gospodarski dvig vasi ničesar uspešnega ter vso krivdo za slabe razmere vale na učitelja, ki je sam žrtev teh razmer. Ali kdo rešuje problem osebenikov, kočarjev in viničarjev in vsega drugega podeželskega proletariata, ki bos in gol polni naše šole? Kako naj tu učitelj dvigne človeka iz kulturnih nižin, ko ta človek prezeba in gla-duje brez vsake nade za izboljšanjem? Ali niso tu poklicani drugi činitelji, da človeku preskrbe delo, da ne bo od 12 mescev leta, 6 mescev po malem in na pol zastonj dninaril, drugo polovico leta pa živel od ne ve se česa? Kdo bo uredil razmerje kmetskih služkinj, nezakonskih otrok, številnih družin brez zemlje in brez izhoda v obrt, izboljšal položaj malega kmeta? Kdo mora osuševati močvirja, zajeziti hudournike, ravnati reke, ki zasipavajo ogromna površja; skrbeti za mednarodno trgovino, pravilno razmerje med dohodki in prodajo? Kdo bo naštel vse neštete probleme našega narodnega gospodarstva, v zvezi s tem tudi za boljšo gmotno preskrbljenost našega podeželja, ki ustvarja razpoloženje za sprejem višjih kulturnih dobrin! Navedeni nerešeni problemi poleg mnogih drugih vprašanj pravnega in socialnega značaja vzbujajo kaj malo pogojev za uspešno izobraževalno delo, ki se v danih razmerah nadvse požrtvovalno vrši. K tem neugodnim socialnim razmeram moramo prišteti še sistematsko hujskanje in vzbujanje odpora do učiteljstva in njegovega dela. Brez prikrivanja — ali nima ves krik o naši šoli pred vsem namena vzbuditi neraz-položenje do učiteljstva? Ali ni šolsko in prosvetno delo učitelja tem činiteljem le v toliko mar, kolikor ustreza njih političnim ciljem in koristim? Ali ne streme vse razprave in predlagane ireforme o ljudski šoli in med učiteljskim kadrom, da se zagotovi prevpliv določeni struji? Ko govorimo o neki slovenski vasi, trdimo, da se je v tej vasi neko važno kmetsko gospodarsko društvo v kali zatrlo, ker ga je vodil učitelj, ki ni bil po okusu veljakov. In vsa slovenska zemlja je danes taka vas. Učiteljevo delo danes uspeva le v toliko, kolikor mu dobrohotno dopuščajo oni, ki kriče divjaški krik o malem smislu učitelja za kmetske potrebe. Zato upravičeno dvomimo v iskrenost izjav za kulturnejšim dvigom vasi. Ko se od učitelja zahteva pospešeno delo v šoli in izven nje, ko so ga ogradili s točnimi predpisi in nadziranji, ter ga ovirajo pri prostovoljnem kulturnem delu med narodom, nudimo zopet nov dokaz o neresnem hotenju po uspešnem in svobodnem učiteljevem prosvetnem delu. Kakor smo pri učencu navedli pogoje, ki ustvarjajo višjo izobrazbo, tako tudi pri učiteljstvu nastopajo psihološki, tehnični in gmotni pogoji za uspešno delo. Kakšna je gmotna preskrbljenost učiteljstva, povedo številke: dnevničarji 800 din, pripravniki 900 din, srednji službeni letniki 1500 din, najstarejši, pred pokojem. 2000 din. Pri tem pa smo dolžni navesti, da morajo srednji in višji letniki vzdrževati otroke v višjih šolah, kar znese mesečno za enega otroka 500—750 din brez obleke in knjig. To »blagostanje« večajo znamenita izbirna napredovanja, ko čakajo neizbrani polnih 5 let dalj na višjo skupino, pri čemer se morajo zadolževati za tisočake, ki jim pripadajo. Ta nenapredovanja pa niso slučajna, ampak premišljena ter namenjena za tiste, katerih delo je treba preprečiti. — Pri takem nizkem gmotnem stanju se samoizobraževanje ne more, ali v prav skromni meri more vršiti, kar niža psihološko in tehnično pripravljenost za učinkovitejšim delom. Ako pa učitelj kljub temu dela, domače struje poskrbe, da se umiri. Zato trdimo, da za sedanje prosvetno stanje učitelj v celoti ne more odgovarjati, ker ni svoboden pri svojem delu. Sedanje prosvetno stanje ni izkaz učiteljeve nedelavnosti, temveč razmer, v katerih živita učitelj in narod. Vse javno delo odločujočih činiteljev je osredotočeno za strankarskimi cilji in ideali, ne pa za gospodarskim in kulturnim dvigom vasi in vsega naroda. Postopki za kulturnejšo preobrazbo so zgrešeni, ker izvirajo iz političnih nagibov. Hočejo podreditev ljudstva in učitelja neki politični ali tudi svetovnonazorski struji, ne pa svobodno kulturno in gospodarsko tekmovanje naroda. Učitelj je pri tem ovira, ki jo je treba zrušiti. Takšen je obraz stvari brez maske. B. Gospodarski krogi se zavzemajo za zvižanje naših plač »Trgovski list« priobčuje pod naslovom »Za zboljšanje plač državnim nameščencem« predlog, ki ga je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo dal zbornični svetnik g. Joža Hrastelj. Iz tega predloga je razvidno, da tudi gospodarski krogi občutijo težak položaj državnega uslužbenca in zato se zavzemajo za zvišanje naših plač. Predlog se glasi: Službeni prejemki državnega nameščen-stva že od raznih preureditev, ki so se izvršile v povojni dobi, niso bili docela v skladu z dejanskimi potrebami. V nižjih in srednjih položajih ostajajo daleko pod minimumom, katerega človek za življenje nujno potrebuje. Že do zdaj si državni nameščenec največkrat ni mogel nabavljati nikake obleke, perila in obutve, ker so mu službeni prejemki komaj zadostovali za skromno prehrano in stanovanje. Naše gospodarstvo ravno zaradi dejstva, da si državni nameščenci ne morejo privoščiti niti tega, kar nujno potrebujejo, veliko trpi in se posebno naša trgovina ne more toliko razviti, da bi normalno poslovala. V zadnjem času se položaj od dne do dne poostruje. Najnujnejše življenjske potrebščine, n. pr. moka, kolonialno blago, ma- nufaktura itd. se postopoma draže, kar je pač naravno, ker so tudi za trgovce nabavni pogoji vedno težji. Danes državni nameščenec ne zasluži niti toliko, da bi se pri življenju iz rok v usta po vedno višjih cenah mogel tudi skromno preživeti. Posebno so prizadete družine s številnimi nepreskrbljenimi otroki. Naš upravni aparat, katerega predstavljajo državni in avtonomni nameščenci, se vedno bolj proletarizira, kar ni niti v našem državnem, še manj pa v gospodarskem interesu. Smatram za potrebno, da zbornica opozori osrednjo vlado na nujno potrebo, da se materialni položaj državnih in samoupravnih nameščencev, zlasti srednjih in nižjih, izboljša, in predlagam, da se pošlje s tega mesta na ministrski svet naslednja brzojavka: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot predstavnica gospodarstva dravske banovine opozarja osrednjo vlado na vedno bed-nejši položaj državnih nameščencev, posebno onih s številnejšo družino. Položaj je ravno v sedanjih časih, ko so najnujnejše potrebščine od dne do dne dražje, tako neugoden, da je pomoč nujno potrebna. Prosimo, da osrednja vlada posveti temu vprašanju vso pozornost, ker ni niti v državnem niti gospodarskem interesu, da stan državnih nameščencev vedno bolj propada in se proletarizira. Naši izseljenci Slovence srečavamo po vsej zemeljski obli, najdemo jih v Severni in Južni Ameriki, v Franciji, Belgiji, Holandiji, Nemčiji, Egiptu, daljni Avstraliji, Kitajski, Japonski in drugod. Nad 600.000 ljudi naše krvi je v tujini odtrgano od rodne grude. Ako prištejemo k tem še 120.000 Slovencev na Koroškem in 600.000 na Primorskem stojimo pred porazno ugotovitvijo, da živi danes že nad en milijon Slovencev izven državnih meja naše domovine, torej skoro toliko, kolikor nas je pod domačim krovom. Za nas mali slovenski narod je to ogromna številka, ki mora dati vsakemu Slovencu mnogo misliti, kajti slabi gospodarji bi bili v domači hiši, ako ne bi zadostno skrbeli za sinove in hčere, ki so morali s trebuhom za kruhom po svetu, in velika bi bila naša malomarnost, ako bi jih pustili utoniti med drugimi narodi. Naš že itak majhen narod bi v doglednem času propadel. Naša trda slovenska gruda ni mogla vsem dati kruha, zato so si ga morali nekateri poiskati v bližnjih in daljnih tujih deželah. Trd je ta kruh, saj opravljajo povsod najtežja dela. Pri tem ne gledajo toliko na udobnost svojega življenja, kakor pa na svoje zadolžene domove v domovini, ki stoje večinoma vsi tik pred propadom. Ogromne vsote denarja je prejela naša domovina od naših rojakov, denarja, katerega so si morali dobesedno odtrgati od ust. To je dovolj jasen dokaz, kako slovenski izseljenec ljubi svojo domačo zemljo.- S svojim vestnim delom so naši izseljenci ponesli tudi ime in ugled naše zemlje v daljni svet, saj se povsod krepko uveljavljajo in danes imamo že odlične može od delavca do znanstvenika, ki so tujini dokazali, da smo Slovenci kulturen narod. Nekaj bežnih pogledov v življenje in delovanje naših izseljencev nam bo nazorno dokazalo, kako živijo in česa jim manjka. Najlepšo sliko nam nudijo izseljenci v Združenih ameriških državah, kjer so strnjeni v števil- čno močnih društvih pod vodstvom razsodnih voditeljev. Slovenci zavzemajo tu v politiki države že odločilna in marsikje vodilna mesta. Zalostnejša slika je v Kanadi, kjer nimajo naši rojaki nobene večje skupne naselbine, nobenega učitelja in duhovnika, kjer nimajo svojih organizacij. Prepuščeni samim sebi tonejo med tujim narodom... V Nemčijo so se Slovenci selili že zgodaj, posebno radi so zahajali tja po kruh slovenski rudarji. Dolga leta se domovina zanje ni zanimala, šele nemški duhovniki so jih začeli organizirati. Nekaj tisočev Slovencev živi v Holandiji pod vodstvom enega samega slovenskega ka-pucina. Potrebovali bi nujno slovenskega učitelja, ki bi učil mladino slovenščine. V Belgiji ima nekaj nad 10.000 Slovencev sicer mnogo svojih društev, vendar pa samo enega učitelja (tov. Stoviček), ki vrši veliko hvalevredno delo med našo izseljenško naselbino in društvi. Posebno mnogo so trpeli naši izseljenci v Franciji. V Franciji bi potrebovali, da bi se dosegla delavska pogodba med našo državo in Francijo. Ker ta ni obstojala, so francoski delodajalci brezsrčno izkoriščevali naše delavce, za časa francoske krize pa so naše delavce prvi pognali na cesto, dokler jih niso izgnali nazaj v domovino. Danes so razmere nekoliko ugodnejše in vse kaže, da se bodo še zbolj-šale. Po vsej Franciji raztreseni Slovenci žive brez učiteljev in voditeljev. O življenju naših rojakov v Egiptu in Avstraliji ne vemo mnogo, ker ne prihajajo od tam nobena poročila. Verjetno je, da žive brez društev in voditeljev. Mnogo Slovencev so spravili v Brazilijo brezvestni agenti. Slovenci so bili prodani kot sužnji lastnikom raznih plantaž, na katerih so morali delati kakor živina. Po vojni se je preselilo tja tudi mnogo primorskih Slovencev. Do zadnjih mesecev niso imeli nikakega vladnega zastopnika, ne poslanika, ne konzu- la in niti izseljenskega dopisnika ne. Več let prosijo za slovenske učitelje in duhovnike ... V Argentini vodijo 20.000 Slovencev duhovniki. Razvoj njihovih organizacij je še v povojih in treba bo še veliko pomoči iz domovine. Celotna slika naših izseljencev ni torej razveseljiva. Naša kri tone po naši malomarnosti v tujem morju. V borbi za obstoj se morajo zanašati samo na sebe, na majhno pomoč svojih sorodnikov v domovini in na pri-vatno iniciativo redkih društev in družb v domovini, ki pa morejo zadostiti le najbolj kričečim potrebam naših izseljencev. Sistematičnega dela za izboljšanje položaja med Slovenci v tujini ni! Mnogo smo grešili na svoji izseljenški krvi in premalo smo se zavedali svoje dolžnosti do nje. Kaj žrtvujejo drugi narodi za svoje rojake v tujini, občutimo na lastnem telesu. Z načrtnim delom dvigajo nacionalni, gospodarski in kulturni nivo lastne krvi, da ne tone ... Težki milijoni se uporabljajo za to. Uspeh? Zvesti ostanejo svoji domovini, zvesti onim, ki jih niso prodali. Tako delajo veliki narodi, koliko bolj ljubosumno bi morali paziti mi na svoje izseljence v tujini, ker smo številčno majhni in koliko uspešnejša bi bila organizirana pomoč, ker smo Slovenci borbeni in imamo mnogo življenjske sile. Da so se naši izseljenci vzdržali na današnji stopnji, se imajo zahvaliti samo sebi, lahko pa bi se počutili bolj vezani na svojo domačo grudo, ako bi od nje prejemali kako pomoč. Slovensko učiteljstvo je enodušnega mnenja, da je pomoč nujna in potrebna. Na pomoč mora prihiteti ves slovenski narod, ker se bije boj za njegov življenjski obstoj in ne sme prepustiti, da izgubi polagoma polovico svojih sinov in hčera. Predvsem stoji slovensko učiteljstvo na stališču, da se morajo ustanoviti povsod tam izšeljenške šole, kjer so dani vsi potrebni pogoji in da se na nje nastavi učiteljstvo iz domovine. Šola s slovensko besedo je in bo ostala najvažnejši faktor proti potujčevanju našega življa v tujini. Mladina bi se učila v njej rodnega jezika svojih staršev, spoznala bi svoje poreklo in črpala moči za življenje. Mladina, ki je sedaj v največji nevarnosti, ne bi nikoli pozabila svojega materinega jezika, z njim pa tudi ne domovine svojih staršev. Ostala bi narodno zavedna in ponosna na svoj slovenski rod. To varišicam! Poročilo o predsedniškem zboru v Ljubljani, ki je izšlo v »Učiteljskem tovarišu« od 9. novembra t. 1., mi je vzbudilo mnogo misli. Predvsem me je zanimala točka, ki govori o aktivizaciji članstva, ker obeta zelo poživiti delo po naših društvih. Pri tem sem najbolj mislila na tovarišice, ki sestavljajo večino članstva JUU, a pri organizačnem delu stojijo ali pasivno in nezainteresirano ob strani, ali prevzemajo pod moškim vodstvom podrejena, prav za prav neodgovorna mesta, le kake posameznice pokažejo večjo aktivnost in samostojnost. Ta moja opažanja so me napotila na misel, da bi bila zdaj prav posebno ugodna prilika, da bi tovarišice z vso aktivnostjo posegle v delo za našo organizacijo in za naš boljši položaj. Pri tem upoštevam tudi delo pa. izboljšanje naših šolskih razmer, kar je predvsem program »Učit. pokreta«. Kolikor je razvidno iz »Prosvete«, je sodelovalo prvo leto pri anketah od 25 pokretašev le 6 tova-rišic, kar je spričo važnosti teh raziskovanj zelo malo število. Drugo leto, ko so se ankete izvedle na širši osnovi, je upati, da se jih je udeležilo tudi razmeroma večje število tova-rišic. Na tem mestu pa je treba poudariti: s sodelovanjem pri pokretaškem delu se priključujejo tovarišice pobornikom za izboljšanje splošnih šolskih razmer in s tem za dvig ravni splošne ljudske izobrazbe. Pri tem delu tovariši pač ne bodo mogli dolgo pogrešati tovarišic, katerim se nudijo v okviru »Učit. pokreta« čisto specialne naloge raziskavanja. Zakaj je potrebno, da se tovarišice pridružijo delu in borbi svojih tovarišev? — Spominjajte se še nedavnih bojev proti celibatu, ki je našel svoj odmev v dnevnem in našem stanovskem časopisju. Ta borba ni bila sama sebi namen, to se pravi, ni šla v Vsebina: Ljudska izobrazba in učitelj. Gospodarski krogi se zavzemajo za zvišanje naših plač. Tovarišicam! Dva pomembna članka »Politike«. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Najbolj smo prizadeti maturantje iz 1.1931. — Pripravnik v plašču šolskega upravitelja. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Šolski radio. — Naša gospodarska organizacija. — Stanovska organizacija JUU. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ Najbolj smo prizadeti maturantje iz 1. 1931. Učitelji pripravniki smo z zadoščenjem pozdravili novo rubriko, ki jo je otvoril »Učiteljski tovariš«, v kateri bomo lahko pisali in objavljali težko stališče, ki ga zavzemamo med našimi prosvetnimi, kulturnimi in nacionalnimi delavci na vasi. Položaj za nas pripravnike je bodisi iz materialnega ozira, bodisi glede na položaj, ki ga zavzemamo v ljudski Šoli, izredno neugoden. Naše plače 912,75 din ne dosezajo eksistenčnega minimuma in ni čudno, da se mora mlad, idealen in delaven človek zadolževati in da mu potem ti »potrebni« dolgovi grenijo življenje in mu celo jemljejo čast. Materialno slabo situirani učitelj pripravnik se tudi na noben način ne more naprej izobraževati, ker nima sredstev za nabavo dragih knjig, iz knjižnic v mestu si jih ne more izposojevati, ker ne more tja, podeželske učiteljske knjižnice pa nimajo najnovejših pedagoških, socioloških, gospodarskih in drugih knjig. Da omenim še eno dejstvo, ki marsikaterega učitelja pripravnika tlači, to je dejstvo, da se najdejo posamezni šolski upravitelji, ki smatrajo učitelja pripravnika kot človeka, ki pač ni uradnik in je pač pripravnik ter kot tak ne more uživati onega ugleda kakor pa učitelj, ki je že prišel v uradniško skupino. Taka naziranja gotovih šolskih upraviteljev, ki to naziranje kažejo povsod, bodisi pri konferencah, bodisi v občevanju z učitelji pripravniki itd., odtujujejo učiteljstvo od svojega šefa, ki bi mu moral biti prav za prav pravi svetovalec, ne pa gledati nanj z nekih vzvišenih šefovskih vidikov. Da preidem na temo, o kateri nameravam pisati. Maturantje iz 1. 1931. smo delali prvi peti letnik. Že s tem so nas prikrajšali za eno leto, ker nas je zadevni zakon zajel tik pred maturo. Ne bom opisoval ogorčenja, ki je bilo takrat na učiteljišču, ko so nam podaljšali študij, že tik pred kruhom, ampak naj omenim le to, da so nam obljubili, da bomo po končanem V. letniku dobili takoj službe. To nas je sicer malo potolažilo, kljub temu, da smo bili prepričani, da nam V. letnik ne bo mnogo nudil, ker zanj še takrat ni bilo podrobnega učnega načrta. Tavali smo, učili se filozofije, a bilo je premalo prakse, posebno kar se tiče prakse za nižje organizirane šole. To se je videlo potem, ko smo bili komaj 1. 1934. nameščeni, skoraj vsi na nižje organiziranih šolah in je trajalo precej časa, da smo se znašli. Čakali smo torej, kljub obljubi, da bomo nameščeni takoj, polna 3 leta in še več. Bil je to že drugi udarec, ki nas je zadel v živo in nam zagrenil eksistenco in tudi vse veselje. Drugi tovariši, ki so končali učiteljišče za nami, to je v 1. 1932., 1933., in nekateri celo iz 1. 1934. so bili z nami vred nameščeni. In danes lahko, po skoraj 6 letih službe, mirno trdimo, da nas je še več kot polovica iz 1. 1931. pripravnikov, dočim. je marsikdo od onih, ki so za nami dovršili študije, že preveden v isto željno čakajočo uradniško skupino, ki po mišljenju nekaterih napravi komaj učitelja popolnega. So celo primeri, da je tovariš, ki je maturiral 1. 1935., preveden, dočim čaka na prevedbo še mnogo starejših, posebno še iz 1. 1931. To je tretji udarec, ki smo ga doživeli, in ne vemo, kako dolgo bomo še čakali, da se naš pripravniški položaj izboljša. Ni torej čudno, da je učitelj pripravnik zagrenjen, a ni zagrenjen po lastni, ampak po drugi krivdi. K. V. Pripravnik v plašču šolskega upravitelja Odvadil sem se pisati članke. V dijaški dobi sem se nekajkrat poskusil z njimi. Toda skoro v vsakem so mi kaj spremenili ali tudi obelili. Morda bo ta deležen iste usode. Lagal se pa nisem nikoli! Tri leta sem čakal na namestitev. Tik pred mojo namestitvijo je nekdo ob priliki zasedanja banskega sveta izjavil, da smo abi-turienti pregosposki in da ne maramo v hribe. To mi je bila prva zaušnica (tekom mojega službovanja jih je sledilo še več!). Ce bi nas le hoteli namestiti! Nič nas ne bi bilo treba vpraševati in še premalo mest bi imeli, toliko nas je čakalo tedaj. Prejel sem Obvestilo o namestitvi in takoj napisal šolskemu upravitelju pismo, naj mi za božjo voljo preskrbi hrano in prenočišče vsaj za prvi dan. Da sem lahko prišel na novo službeno mesto, sem si moral izposoditi denar za vožnjo. Na srezu mi je g. šolski nadzornik s kratkim in previdnim uvodom izročil debel sveženj zaostale pošte z vestjo, da sem že prvi dan »avanziral« v v. d. šol. upravitelja. Nerodno sem obračal sveženj in ga prečudno ogledoval od vseh strani. Šola je bila pred menoj tri mesece zaprta. Ne bom opisoval, kako mi je bilo takrat. Ko sem prišel v službeni kraj, sem prejel svoje pismo. Nisem ga odprl in ga hranim v spomin. • Ce bi imel denar, bi si naročil najmanj tri časopise vseh treh političnih struj. Da ostanem v stiku s svetom, sem se moral naročiti na onega, ki mi je najbližji, četudi z njim nisem čisto zadovoljen. Takoj sem začutil! »Aha, ti nisi naš! Premisli si in prelevi se, pa boš lahko izbiral!« Radi svojega učiteljskega poklica se sploh ne maram politično vdinjati. To ni neznačajno izogibanje! Politični lov na naše duše se je prav za prav pričel že v mladosti. Sedaj se je le z grobejšimi sredstvi nadaljeval. Mirno, tiho in podtalno! To je bilo veliko razočaranje! Posebno še, ko sem opazil, kako mnogo naših tovarišev počasi, a vztrajno podlega — za ceno svoje osebne koristi, pa tudi svobode! Usoda mi je dodelila v drugem letu službovanja življenjsko družico. Vkljub obljubi višje instance: »V našem interesu je, da pridejo mladi ljudje skupaj!«, Obhajava ravno obletnico poroke umetno ločena. Tri prošnje v enem letu mi niso zadostovale. Kaj naj še napravim? Živimo v dobi tako zvanih pre-orientacij. Zgodi se, vse samo za kruh! Toda, kako bom pogledal v oči potem svojega otroka, deco v razredu?! Prijavil sem se k praktičnemu izpitu. Radi težkega duševnega stanja, radi upravitelj-skih poslov in še celodnevnega pouka, se ne morem spraviti k učenju. Moral bi biti življenjski žongler. Kako drugače vse zahteve opraviti v redu? Pouk? Vzgoja? Administracija? Vprašanje se niza za vprašanjem. Opisal sem svoje čisto oisebne zadeve. Vendar pa drobec iz sedanje učiteljske skupnosti. Pozdravljam ustanovitev posebne rubrike. Gotovo nas bo še bolj povezala s stanovskimi društvi. Mislim, da je naš sedanji mizerni položaj v mnogem kriv nedelavnosti in malomarnosti za delo pri društvih. Saj imamo toliko zadev urediti, najprej s samim seboj. V zvezi s člankom »Učitelj pripravnik in organizacija« v 15. št. »U. T.«, bi tovarišem pripravnikom priporočal previdnost in pa zmernejši ton. Z očitki bomo vso stvar samo komplicirali in napravili slabo kri. Imamo slabe upravitelje, pa tudi slabe pripravnike! Tako stanje najdemo povsod in mi tega gotovo ne bomo izpremenili. Gotovo je asocialno, če upravitelj ne da pravočasno obračuna, ker s tem zavleče mnogim učiteljem izplačilo stanarine. Dostikrat sem pa tudi že slišal jadi-kovati dobre upravitelje o slabem ravnanju pripravnikov. Posameznih primerov ne smemo posplošiti! Iščimo skupnosti! Dobra volja in zavest stanovske podpore nam pomagata. Nam pripravnikom, pa gotovo tudi — upravitelji. Sam si pa ne morem pomagati, ker sem samo v. d. Alt tu ZAPISNIK rednega občnega zbora sreskega društva JUU Muska Sobota, ki se je vršil dne 7. oktobra v Murski Soboti, v mali dvorani Sokolskega doma ob navzočnosti 63 članov. A. Podpredsednica otvori zborovanje in imenuj e^innšapisnikar j a tov. Vrečka in tovarišico Stariha Zora, za overovatelja Stajnka in Bordona. Pozdravi sreskega šolskega nadzornika g. Velnarja in vse navzoče, posebno novovsto-pivša Tomažinovo in Vučaka. Čestita k poroki tovarišicama Štefki Ravbarjevi in Heleni Babičevi. Nadalje čestita tovarišema Weitu in Droču k premestitvi, ki sta bila dolgoletna člana uprave in nadzoirnega odbora. Izrazi vsem pozdrave premeščene tovarišice blagaj-ničarke in tov. Pajtlerja, ki je pri vojakih. Dalje opozori, da so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora ter prečita pravila o volitvah. Izjavi, da bodo volitve na zahtevo ene sedmine članov tajne ter da se morajo kandidatne liste vložiti do 10. ure. B. 1. Poročilo predsednika. Današnji občni zbor se vrši v času, ko bi-jejo imperializmi strašni boj za nadvlado, ko je padla že druga slovanska država kot žrtev njihovih interesov in izdajstva lastnih vrhnjih plasti, v času, ko prelivajo ljudske množice svojo najdragocenejšo kri, v času, ko se kolo zgodovine vrti z bliskovito naglico in piše usodo narodom. Naša država je obvarovana pred grozo- , tami vojne in njenimi posledicami, ker držav- VU-S" no vodstvo modro ¡sledi visn1-'v/771'1'!" blagopokojnecia Viteškega kralja Zedinitelia. ¿Vnet ki ie žrtvoval svoje dragoceno življenje nafy KI oltar miru in ki se mu zato kot mučeniškemu mirotvorcu ob peti obletnici njegove smrti t pf>iM'hnim spoštovanuna-inJm-JeznoitToTPozivam vas, da mu zakličemo tri-Krat »Slava!« Zgodovinski mejnik v našem notranje -političnem življenju je sporazum med brati Srbi in Hrvati, katerega je izbojevala občudovanja vredna skupnost hrvatskega naroda in ki mu mora biti zato podlaga demokracija, t. j. državljanska enakopravnost in svoboda vseh slojev v svrho izboljšanja splošnih življenjskih pogojev, kar je najboljši porok za trdnost in srečno bodočnost države. Mi učitelji, ki živimo med ljudstvom in neposredno čutimo utrip njegovega življenja, znamo ceniti ta korak k notranji konsolidaciji in se ga iskreno veselimo. Vemo, da v teh usodnih časih čakajo nas kot vzgojitelje še posebne naloge. Tuja propaganda, širjenje senzacionalnih sovražnih vesti, prišepetavanje, beganje ljudstva in ustvarjanje nezadovoljnosti — vse to se vrši tudi pri nas in ima namen slabiti narodovo samozavest in vero v državo. Mi vsi vemo, da ljudstvo temu ni nedostopno, da je v njem še vse polno fevdalne dedščine in da je to tu na meji še vse bolj nevarno. Učitelj je v mnogih naših vaseh edin intelektualec, edini izobražen svetovalec, saj marsikje ni zdravnika, ne zaščitne sestre, niti babice pa tudi ne duhovnika. Kakor je naše delo vedno spremljala ljubezen do naroda in države, smo tudi sedaj pripravljeni staviti vse sile v njuno obrambo. Pri našem odgovornem delu pa nam je zlasti v teh težkih časih potreben zdrav optimizem, notranje zadovoljstvo in duševni mir. Žal, pa nam vsega tega danes primanjkuje. Slovenskega učitelja so se v preteklosti posluževali kot važnega političnega faktorja vsi: od vaških mogotcev do političnih strank in režimov, za osebne in ozke strankarske interese. Številne so žrtve učiteljev, naš gmotni položaj se je slabšal, izgubili smo stalnost na mestu in sigurnost v službi, lomili so se značaji, padal je naš ugled med ljudstvom. Da bomo mogli vršiti aktualne naloge s potrebnim elanom in da nam bo uspeh zagotovljen, nam je potrebna podpora onih, ki so nad nami in ki nosijo pred zgodovino še večjo odgovornost od nas. Bolj kot kdaj koli nam je dandanes potrebna stalnost na mestu, izboljšanje gmotnega položaja, službene reparacije, stanovska neodvisnost in svoboda. Tako podprti se bomo z veseljem in z vsemi močmi predali izvenšolskemu delu v korist naroda in države, pa tudi v lastnem interesu, saj vemo, da bo naša stanovska borba rodila le tedaj uspehe, če bo ljudstvo z nami. Tovariši (-ce)! Ko vam danes podaja odbor račun o svojem delu tekom zadnje funkcijske dobe, se mi zdi potrebno, da poudarjam nekatere smernice, ki smo se jih v skladu z vodstvom organizacije držali pri svojem delu. Naša organizacija se je otresla jerobstva vseh strank in se je izrekla za depolitizacijo. Kajti učiteljski stan mora varovati neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraleliziral vse stvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šole napram vsakemu režimu. Vsakemu članu pa je v učiteljski organizaciji zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. To deklaracijsko linijo je čuvalo tudi naše društvo in se je borilo za svobodo stanu zavedajoč se, da le v svobodi rastejo pravi prosvetni delavci, ki jih je naše Prekmurje tako zelo potrebno. V zvezi s tem se je odbor trudil aktivizirati članstvo pri društvenem delu, odpraviti pasivnost, poživiti zborovanja, pritegniti k sodelovanju vse. Ni se nam to posrečilo. Kriv je odbor, krivi ste vi tovariši (-ce), najbolj pa so krive razmere, ki ustvarjajo nezaupanje, strahopetnost in zapečkarstvo. V zvezi z našim delom so nastali v društvu notranji pretresljaji in iz-menjanje nekaterih funkcionarjev, kar pa društvu ni škodovalo in se je tovariško likvidiralo, ne iz osebnih interesov, marveč izključno v korist društva in organizacije. To moram poudariti; ker se še vedno šepeta v zvezi s tem o nekem razčiščenju. Zato moram tudi izjaviti, da če teh stvari nismo ponovno razpravljali na zborovanjih, nismo to storili zaradi tega ker bi se bali razčiščenja, ampak zato, ker se zavedamo, da nam je potrebna skupnost ne pa razdor. Pripravljeni pa smo vam dati tozadevno pojasnilo, če kdo izmed članstva to želi. O delu vam bo podal podrobneje poročilo tov. tajnik, ki bo podal tudi situaci.isko poročilo. Prej pa vam moram še povedati, da je odbor zelo okrnjen: nimamo predsednika, premeščena je po službeni potrebi tov. blagajni-čarka in tov. knjižničar Pajtler je pri vojakih. Tov. tajnik je prevzel tudi za ta čas blagajno, zato vam bo podal tudi blagajniško poročilo. 2. Tajniško poročilo. Tovariši (-ce)! V kratkih obrisih vam hočem podati tajniško poročilo, iz katerega bo razvidno delo odbora v svoji poslovni dobi t. j. od 22. oktobra 1936. do 31. julija 1939. Društvo je prejelo v omenjeni dobi 343 dopisov, odposlalo pa 1111 dopisov; skupaj 1454 dopisov. Od odposlanih 1111 dopisov je bilo 56 intervencijskih dopisov, ki so jih poslali tovariši (-ce) in 16 zaščitnih pot, od teh sedem radi nameravane premestitve po službeni potrebi iz meje v notranjost naše banovine. Društvo je v poslovni dobi zborovalo sedemnajstkrat z 21 predavanji s povprečno udeležbo 75,45 % zborovalcev. Omeniti moram, da je sedanja uprava organizirala v Murski Soboti dve skupni zborovanji t. j. 8. maja 1937., katerega so se udeležila JUU sreska društva: Ljutomer, Dol. Lendava, Ormož in Murska Sobota. Udeležba je bila 356 članov in veliko manifestacijsko zborovanje dne 14. maja 1938. Nočemo pretiravati, bilo jih je nad 800 učiteljev iz sosednih društev, do-čim je bilo naše društvo polnoštevilno zastopano. To zborovanje je bilo največje zborovanje slovenskega učitelj stva in ponosni smo lahko, da so gosti odnesli iz Prekmurja — najlepše vtise, s tem smo tudi ovrgli pridevek »Jugoslovanska Sibirija«. Za manifestacijsko zborovanje se je odbor potrudil nuditi zborovalcem prav lepa predavanja, iz katerih so lahko spoznali psiho prekmurskega ljudstva in razvoj slovenskega šolstva v Prek-murju. Sej je imel odbor 23 in dve meddruštveni odborovi seji, skupaj 25 sej. Dne 22. oktobra 1936. je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je konstituiral takole: Štubelj Mirko, predsednik; Kos Leopoldina, podpredsednica; Kramberger~Jožko, tajnik; Blečič Nikica, blagajničarka; Cjak Srečka, Pajtler Franc, Sed-mak Primož, odborniki. V letu 1937. so nastale v odboru sledeče spremembe: Tov. Štubelj Mirko, je podal ostavko na predsedniško mesto. Tov. Sed-mak Primož je podal ostavko radi odsluženja vojaškega kadrskega roka. Na njuni mesti sta prišla v odbor tov. Antauer Evgen in Mo-dic Olga. Konstituiral se je odbor na seji dne 14. decembra 1937. in je prevzel mesto predsednika tov. Antauer Evgen, ki je vodil društvo do svojega imenovanja za šolskega nadzornika Murska Sobota II. V letošnjem poslovnem letu je bil odbor ponovno okrnjen — odšla nam je tov. Blečič Nikica — vzorna blagajničarka, ki je bila po službeni potrebi premeščena iz Kroga v Staro Lipo, srez Črnomelj. Kretanje članstva v poslovnem letu 1936./39. 1. sept. 1936. je imelo društvo . 81 članov Izstopilo jih je..............8 „ (Niso navedli vzroka.) Premeščenih v druge sreze ... 25 „ Pristopilo jih je.......87 „ Stanje konec poslovne dobe . . 135 „ Prirastek.........54 članov t. j. 67 %. Resolucije. Članstvo je sprejelo sledeče resolucije: a) Dosledno izvajanje čisto stanovske linije. b) Stalnost na mestu. c) Avtomatsko napredovanje v skupine, vštevši do V. skupine. — Ureditev napredovanj učiteljev-pripravnikov. č) Enakopravnost poročenih učiteljic z ostalimi. d) Ukinitev celibata. e) Premestitve po službeni potrebi naj se izvajajo, če narekuje res potreba, v nasprotnem se smatra kot kazen — in se naj pred izvedbo uvede disciplinsko postopanje. x f) Službena ocena — kakršno imajo profesorji srednjih šol (zadovoljuje — ne zadovoljuje). g) Ukinitev draginjskih razredov. h) Ločitev prosvetne uprave od politične. Kaj je organizacija dosegla: 1. Ukinitev celibata, ki je jemal tovariši-cam svobodno pravico izbirati zakonskega so-druga. 2. Napredovanje učiteljic ženskih ročnih del. 3. Da imajo tovarišice, ki s svojim možem neučiteljem živita ločeno, pravico do stanarine. 4. Da se učiteljstvo ne more prestavljati po službeni potrebi ali pa po kazni v druge banovine. 5. Gospod minister prosvete je obljubil, da bodo tudi v tem proračunskem letu napredovali v IX. skupino vsi pripravniki in vsaj polovica učiteljev v višjo skupino. Napredovanje se bo vršilo po rangni listi. Dalje je gospod minister obljubil, da bo lahko napredoval v V. skupino vsak učitelj, ki je preživel v VI. skupini 3 leta; obljubil je gosp. minister tudi, da se bo učiteljstvu vrnila stalnost. Notranje društveno življenje. Notranje društveno življenje je bilo v poslovni dobi precej mirno. Reči moram, da so bila zborovanja zelo dobro obiskana, kar pa se tiče referatov so bili tudi na zadovoljivi višini. Zelo priporočljivo bi bilo, da se oglasi za referente več tovarišic in tovarišev. Prosim vas dalje, da se v društvu malo razgibljete, da pokažete z debatami, da niste pasivni. Odbor vaših želj ne pozna dodobra, zato je treba želje iznesti in se o njih porazgovoritl Hvalevredno moram omeniti, da je med nami zavest biti organiziran močneje ukoreninjen, kot v ostalih društvih, saj ste to tudi lahko izbrali iz tajniškega poročila sekcijske-ga tajnika, saj ima naše društvo največji prirastek članstva v naši sekciji. Tovariši(-ce)! Vendar se pa še sem pa tja čujejo nespametne trditve, da je škoda biti član učiteljske organizacije. Vprašam vas dragi, kaj bi bilo z nami, če bi bili neorganizirani? Gotovo bi se godilo z nami tako, kakor se je godilo našim prednikom pred 100 leti. Če so čutili potrebo biti organiziran že naši predniki — borci za učiteljsko samoosvobo-ditev, je zdaj še večja potreba za njo. Tovarišice — organizaciji se imamo zahvaliti, da smo danes to, kar smo, organizacija nam je izbojevala marsikatere uspehe, ki bi jih ne dobili, če bi bili razbiti. Da pa organizacija ne more doseči vsega, je tudi razumljivo. Da bo organizacija lahko še več dosegla, je v prvi vrsti naša dolžnost, da podprete s svojo aktivnostjo društveni odbor, ta sekcijo itd. Mnogo jih je organiziranih po naših stanovskih dru- štvih zato, ker smatrajo to za nekako modo, morda tudi zato »enkrat pa mi le organizacija lahko prav pride«. Tovarišice tega ne sme biti. Tudi naj ne stoje nekateri tovariši(-ce) še ob strani. Vsi se moramo zavedati le enega, da si bomo pomagali samo z lastnimi močmi. Naše društvo šteje danes skoraj dve tretjini najmlajših tovarišev(-ic) pripravnikov. Vsi vemo, da se vam godi najslabše. Pred vami dragi tovariši(-ce) je upokojitev še daleč, zato je ravno vaša dolžnost, da se agilneje udejstvujete v organizaciji. S skupno močjo in trdno voljo bomo dosegli, da se bodo vaši in naši slabi in gmotni in pravni položaji zboljšali, da bomo lahko živeli človeka dostojno življenje. Tovariši(-ce)! Naša organizacija je stanovska in nepolitična. Tu je mesto za vsakega. Nima pa mesta v organizaciji oni tova-riš(-ca), ki se pregreši proti naši skupnosti in tovarištvu. Časi so zelo resni. Mi jugoslovanski učitelji hočemo živeti, in to svobodno živeti, kajti le tako bomo mogli vršiti svojo kulturno misijo. Mi jugoslovanski učitelji hočemo pomagati zgraditi nov svet. Med nas vedno bolj prodira zavest, da bomo to dosegli samo s skupnim delom. In ta zavest nas bo prav gotovo vodila k boljši in srečnejši bodočnosti. c) Blagajniško poročilo za poslovno leto 1938./1939. od 1. septembra 1938. do 31. julija 1939. I. Plačevanje članarine — dolg. Plačali so v letu 1938./1939. člani 15.727,50 din na članarini in din 3826,50 dolga, skupaj torej din 19.557. Starega dolga je še iz prejšnjih let din 2071,25. II. Denarnega prometa je bilo din 44.835,63. a) prejemkov din 21.934,—. b) izdatkov din 22.901,63. Dohodki: Članarina za leto 1938./1939. . din 15.727,50 Članarina iz prejšnjih let . . „ 3.826,50 JUU sr. društvo Maribor d. br. „ 80,— Tuji računi.......„ 100,— Podpornega fonda vzeli ... „ 2,200,— din 21.934,— Izdatki: Sekciji članarina . din 16.074,— Upravni stroški . . „ 2.214,63 18.288,63 Upnikom plačali . „ 3.264,— Knjige in članarine . „ 152,— Razno.....„ 1.197,— 4.613,— Skupaj din 22.901,63 Aktiva: Starega dolga je še iz prejšnjih let din 2.071,25 Dolga iz poslovne dobe 1938./1939. „ 5.728,50 Blagajna v denarju.....„ 38,75 Pri poštni hranilnici ček. rač. . „ 200,50 Inventar...... . . . „ 5.443,— Skupaj din 13.482,— Pasiva: JUU sekciji dolgujemo ... din 2207,75 Slovenska matica......„ 89,— Benčecu.........„ 127,— Predplačila na članarini ... „ 100,— Podporni fond JUU sres. društva „ 2721,— redno prihajajo na sestanke, ki se bodo vršili vedno eno uro pred zborovanjem. Dela je mnogo. Treba bo sestaviti stitistike o prehrani in obdarovanju. Treba je pomagati posebno materam v krajih kjer ni zdravnika. Za vzgled je postavila ženski odsek tov. društva Dol. Lendava. Vsa poročila je zbor brez debate sprejel. C. Volitve: Volilo se je tajno z listki. Vloženi sta bili dve kandidatni listi. V skrutinij so bili imenovani tov. Stanič, Bauman in Hajnšek. Rezultat je sledeči: oddanih je bilo 61 glasov, m to za prvo listo z nosilko tov. Kosovo 41 glasov, za drugo listo z nosilcem Titanom 16 asov, tri glasovnice so bile prazne. Tako je dobila prva lista v upravnem odboru 5 mandatov in 2 namestnika, druga lista pa 2 mandata in 1 namestnika. V nadzornem odboru je dobila prva lista 2 mandata in 2 namestnika. druga lista pa 1 mandat. Izvoljeni so bili tudi razni odseki: finančni odsek, obmejno šolski odsek in častno razsodišče. Vsi ti odseki so bili izvoljeni iz prve liste, ker jih druga ni postavila. Upravni odbor je sledeč: Hajnšek Franc, predsednik; Kos-L««p^ldina, podpredsednica: Kramberger Jožko, tajnik; Stajnko "Vtlčior, blagajnik; Titan Jožko, Slokar Rastislav in Pajtler Franc pa odborniki.' Nadzorni odbor: Bauman Ivan, predsednik; Kočar Karel in Poredoš Štefan pa člana. Namestniki upravnega odbora so: Kem-perle Ljudmila, Krašna Zmago in Vrečko Miroslav. Namestniki nadzornega odbora: Mazi Pavla in Erker Vera. Čista imovina Skupaj din 5244,75 din 8237,75. Dohodki so: 120 članov po 25 din Skupaj din 4150,-. . = „ 3000,- Pasiva din 1150,- Ker je bila tov. blagajničarka premeščena, je poročilo podal tov. tajnik. Na vprašanje tov. Štublja, koliko znaša socialni fond/ odgovori tov. Kramberger, da znaša isti 2721 din. Tov. Hajnšek omenja kot član nadzornega odbora, da je tov. Grum stavil naše društvo kot vzgled, kako se rešuje dolg. č) Poročilo nadzornega odbora poda tov. Bauman, ki je našel vse v redu in da razrešnico. d) Proračun za poslovno leto 1939./1940. izkazuje primanjkljaj, ki se pa bo kril z zaostale članarine. Proračun za 1. 1939./1940. je sledeči: 1. 2 predsed. seji po 200 din = din 400,— 2. 3 delegatje za banovinsko skupščino po 200 din . . = „ 600,— 3. 3 delegatje za glavno skupščino po 400 din . . = „ 1200,— 4. Tajništvo za posl. dobo 1939./1940........= 700,— 5. Knjige in članarine . . . = „ 600,— 6. Podpore.......= „ 200,— 7. Predavatelj, za zborovanja = „ 450,— Č. Tov. Gumilar je prečital svoje predavanje: Učiteljsko delovanje v Prekmurju v teku 20 let. Predavatelj je očrtal socialno^Tailturne ray^meK_y Prekmurj u, ko nastopili službo predzOTeti prvišTovenski učitelji. Storilo se je mnogo, vendar prvi slovenski učitelj ni mogel dvigniti kulturni nivo Prekmurja, ker ni bil pripravljen na tukajšnje kulturne razmere. Mnogo je temu kriva tudi Ljubljana, ki je zaradi nepoznanja razmer upoštevala pri namestitvah samo politično pripadnost in ji ni bilo mar, če je bilo Prekmurje samo kazenska kolonija za učiteljstvo. Razumljivo je torej bilo, da tak učitelj pač ni nudil Prek-murcu drugega, kakor ABC., bodisi da ni hotel, včasih pa tudi ni smel. Učitelji, ki so pa z veseljem in ljubeznijo zagrabili za plug, so imeli mnogo uspehov. Ob koncu je predavatelj podal popotnico za nadaljnje delo v Prekmurju: »Kmet pripravlja svojo zemljo za se-ko, okopa in orje njivo, ker od dobro obdelane zemlje je odvisna žetev. Sedaj bo 20 let, ko je prvi slovenski učitelj zaoral brazdo v Prekmurju. In če tu in tam ni uspela, je treba s podvojeno silo na delo. Učiteljstvo naj dvigne to zemljo na parobek njive, ker je ta zemlja mastna. Učiteljstvo naj da prekmurskemu ljudstvu ljubezen do domače grude, ljubezen do domovine in dinastije, ljubezen do jezika, da lahko pomaga utrditi našo državo v najtežjih trenutkih. Nudimo prekmurskemu ljudstvu in Prekmurju, temu klasičnemu delu Slovenstva, kar moramo in moremo.«. D. Slučajnosti: 1. G. nadzornik Velnar Joža priporoča, da naj učiteljstvo posveča večjo pažnjo PJS. Mladino je treba zainteresirati za naše morje, ki je velike važnosti za državo. 2. Tov. Hajnšek prosi šolske upravitelje, da bi vsaj nekatere stvari kupovali pri Učiteljski tiskarni, ki daje pod istimi pogoji kakor Banovinska zaloga; saj je dobiček nam samim v prid. 3. Slokar predlaga naj se vrši v ponedeljek, 9. oktobra, komemoracija za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem. 4. Tajnik prečita pravkar dospelo pismo sres. šol. nadzornika tov. Antauerja, v katerem pozdravlja zbor. Ker ni bilo nikakih nadaljnih predlogov, je bilo zborovanje zaključeno. Zapisnikar: Vrečko Miroslav s. r. Overovatelja: Slajnko Viktor s. r. Berdan Drago s. r. L. Kos, podpreds. Kramberger Jožko, tajnik e) Poročila iz banovinske skupščine v Ljubljani sta podala v kratkem tov. Stanjko Viktor in Kramberger Jožko. f) Poročilo ženskega odseka. Predsednica ženskega odseka tov. Merčunova poroča, da odsek v preteklem letu ni bil preveč aktiven, ker ni bilo odziva s strani tovarišic. Ker pa je odsek zelo potreben, vabi vse tovarišice, da se v bodoče polnoštevilno odzovejo ter Vsak učlielj(ica) je lahko član Učiteljske tiskarne! KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! KEMIČNA ČISTILNICA vsakovrstnih oblek Parno likanje _ _ , Pralnica, svetlolikalnica ŠIMENC /*■ gg^T-— Kolodvorska ulica 8 <^=^3 Spre j emališce v Frančiškanski pasaži