PRIMORSKI DNEVNIK ISrgSr.’SSS? - Cena 35 lir Leto XVIII. • Št. 277 (5361) TRST, Kobula 8. decembra 1962 DANES ZAKLJUČEK 10. KONGRESA KPI V RIMU Togliattijevo poročilo soglasno odobreno 52 popravkov v kongresnih tezah Med njimi je tudi dodatek z načeli glede pravic in enakopravnosti narodnostnih manjšin - Soglasje med KPI in KP Avstrije glede Jušne Tirolske - Danes bo Togliatti zaključil diskusijo (Od našega dopisnika) 1 RIM, 7. — Razprava o poročilu tajnika KPI Togliattija je v “istvu zaključena. Zaključena je bila stvarno že z govorom A-; pendole. Ce izvzamemo Longa, čigar govor je le potrdil usmeritev celotne KPI, ki italijanske komuniste približuje Stalinu psi o demokratični poti v socializem, poznejši posegi v “'skusijo ne nudijo nobene bistvene novosti, ker se vsi drže Savne usmeritve, ki jo je To- piatti uveljavil proti desnemu *a levemu merilu stranke. Spri-r* tega je moč predvideti, da 'J0 zaključna resolucija kongresa Jeten odraz Togliattijevega potočila in tez, ki so jih izdelali la ta kongres. JToda tudi kljub temu, da med jpu in PSI ni razlike glede osnov-5® teze, da je v okviru sedanje dr-javne ureditve v Italiji mogoča “Otoa za spremembo značaja držaje. da bi tako omogočili postopno “Stoditev socialističnih družbenih jpnosov, vendar KPI odločno zani-.?> da bi to bilo mogoče doseči Poti, ki jo zagovarja PSI. V ■'rSPoro tega svojega prepričanja uveljavlja sicer’ neizpodbiten BlJVnent, da je uspeh take borbe Hpsneje povezan z enotnostjo .'.en delavskih in demokratičnih vendar so v zmoti, ko zatrjujejo, da so socialisti vsaj glede teff nasprotnega mnenja. Nesoglasje med PSI in KPI ni v tem, ozi-nma ni v tem — kakor se je iz-“Zii ingrao — da so socialisti pre-gpeani, da je v Italiji moč graditi .ecializem z demokristjansko des-^eo, medtem ko naj bi le KPI ve-da je stvar socializma stvar ^.roe delavskega razreda in njego-j-0 naravnih zaveznikov ; nesoglasje je nasprotno v tem, da KPI za-“PVarja stališče, da je borba za so-jffhstično preobrazbo italijanske ijd be možna le v pogojih politične enotnosti med KPI in PSI in J? nekih nič določneje označenih .^Prednejših pozicijah, medtem ko JI pSI mnenja, da je taka politič-,1* enotnost med obema delavski-^ strankama nemogoča, ker bi lavi 11 vertikalnemu razkolu de-''skega in demokratičnega gibanja Italiji. Rar zadeva specifično vprašanje Kntične enotnosti med KPI in j,?1. 10. kongres ni prinesel nobe-novosti in je ta zadeva ostala nistvu tam, kjer je bila pred itgttfesom, t. j. na stopnji teze, in. In ... vehementno izražene zahteve l' celo grožnje, da bo KPI izsili-S tako enotnost z mobilizacijo naj-klf’h delavskih in demokratičnih na perečih vprašanjih itali-Inskega gospodarskega, socialne-kulturnega in političnega živ- J današnji diskusiji je spregevoli® Poslanka Nilde Jotti o pome-JqL ''Joge žensk v borbi za demo-IjfjC'jo in socializem, pri čemer je jnjdrala pogrešna stališča v zadr-jgJn mnogih komunistov do žen-vprašanja, ki da imajo ari-jkJjtstsko pojmovanje borbe za ^"nokracljo, ker ne razumejo, da ta»«, -ske množice najdoslednejši (.veznik te borbe za demokracijo JSJsocializem. Tudi Jotti je poudari® odločujoč in bistven pomen e-Usti'°sti med komunisti in sodasi'- Pri tem pa je dejala, da ne Pairi0 objokovati preteklosti, am-W o® je treba imeti pri tem Ja-^Pogled na stvarnost in na pri- njo je posegel v diskusijo se- nator Luporini, ki je obravnaval vprašanje italijanske šole in kulture in poudaril med drugim, da je vprašanje italijanske šole bistvenega pomena, rešitev perečih vprašanj italijanskega šolstva pa je že danes mogoča le s socialističnimi kriteriji. Po zaključku diskusije je spregovoril Luciano Barca v imenu politične komisije glede tez za 10. kongres KPI. 114 članov te komisije je osvojilo 52 popravkov glede prvih šestih poglavij tez, med temi tudi dodatek, ki zadeva stališče KPI glede narodnih manjšin, kar je manjkalo v tezah. V tem dodatku se poudarjajo splošna načela pravic in enakopravnosti narodnostnih manjšin skladno z načelom proletarskega tnternacionaliz-ma, hkrati pa se poudarja, da se b. KPI zavzemala za priznanje pravic narodnih manjšin na podlagi določb ustave in mednarodnih sporazumov. Prav tako je komisija odobrila v celoti poročilo tajnika KPI Togliattija. Predlaga, da kongres osvoji prvih šest poglavij tez z omenjenimi popravki, poročilo Togliattija in zaključno politično resolucijo, ki jo bodo predložili po zaključnem govoru Togliattija. Delegati so soglasno odobrili prvih šest poglavij s popravki :n poročilo Togliattija. P»oti je glasoval le en delegat. Bozanini je poročal o delu organizacijske komisije, ki predlaga novo formulacijo sedmega poglavja tez. Delegatom pa bodo zato predložili nov osnutek tega poglavja. Osnovno organizacijsko vprašanje je: kako razviti množični značaj KPI. Delegati so odobrili tudi predlog popravka k sedmemu poglavju tez, jutri pa bodo glasovali o spre-! membah statuta stranke. Nato bo ' Togliatti zaključil diskusijo. Sledila bo odobritev zaključne politične resolucije in volitev novega centralngea odbora in drugih oi-ganov stranke. X. kongres so danes pozdravili predstavniki KP Portugalske, Zah. Nemčije, Norveške, Danske, Avstrije, Svice, Argentine. Predstavnik Danske je dejal, da so izključili iz stranke revizionistično skupino (od takrat pa je ta stranka skoro povsem izginila iz javnega življenja Danske); nastopil je proti revizionizmu, ki ga je označil za največjega sovražnika mednarodnega delavskega gibanja, obsodil je dogmatizem voditeljev KP Albanije, Kitajcem pa je svetoval, naj se spametujejo. Tudi predstavnik KP Zahodne Nemčije je obsodil Albance, revizionizem in dogmatizem, Kitajcev pa ni omenil; poveličeval je vodilno vlogo SZ v borbi za mir. Predstavnik KP Avstrije je omenil preteklo nesoglasje med KPI in KP Avstrije glede vprašanja Južne Tirolske; sedaj pa da vlada med obema strankama popolno soglasje glede miroljubne rešitve tega vprašanja. D. HREŠČAK uradnih razgovorov s Kitajci, temi več samo že znana izmenjava pisem. Pripomnil je: «če bi se sporazumeli za začetek pogajanj po umiku Kitajcev onstran Mac Ma-honove črte, bi oblasti obeh dežel lahko stopile v neposreden stik. Cuenlaj je predlagal tudi sestanek z menoj, toda to se bo zgodilo pozneje*. Nehru je dejal, da Indija proučuje, «kaj se bo zgodilo z indijskim ozemljem po predlaganem umiku kitajskih čet». Vprašanje je v tem, ali bo Indija poslala na ta področja oborožene sile, ali pa policijske agente, oziroma samo funkcionarje civilne uprave. Nato je Nehru sporočil, da je Pakistan zaprosil Indijo, naj določi datum za sestanek ministrov za rešitev spora med obema državama, predvsem glede Kašmira. Izjavil je, da bo Indija zadevo skrbno proučila in nato odgovorila. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Indiji ne bo sklepala kompromisov glede zahteve, da se mora vzpostaviti stanje, kakršno je bilo 8. septembra letos, preden se začnejo pogajanja s Kitajsko. Kardelj v Teheranu na poti v Indonezijo TEHERAN, 7, — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je sinoči na poti v Indonezijo prispel v glavno mesto Irana, je obiskal danes iranskega predsednika vlade, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe drčavi. Kardelj je s soprogo in z ostalimi člani delegacije nadaljevhl opoldne pot skozi Karači v Indonezijo. Afera z izmišljenimi zdravili odkriva druga nečedna ozadja Komentarji v tisku - Pojasnilo revije «Quattrosoldi» o namenu njene ankete - Začasna prepoved prodaje nekaterih zdravil RIM, 7. — škandal z neobstoječimi zdravili, ki je prišel na površje s člankom, ki ga je objavila milanska revija «Quattro-soldi» (o čemer smo poročali že včeraj in podrobneje pišemo danes na tretji strani — Op. ur.), je imel velik odmev v italijanskem tisku, ki ga podrobno obravnava. «Paese Sera» piše, da je letos «leto škandala z zdravili», ter omenja številne farmacevtske preparate, ki so se izkazali škodljivi za zdravje. List nadaljuje: «Kakor da to ne bi zadostovalo, potem ko smo vsi mislili, da je pomanjkljivost samo v uporabljenih snoveh, smo sedaj odkrili, da je za pripravo dokumentacije, ki je potrebna, da se doseže odobritev nekega farmacevtskega proizvoda, ki ni samo neznan, temveč ki sploh ne obstaja, potrebno mnogo mnogo manj časa kakor za vse dokumente, ki so potrebni za navaden potni list : 48 ur je zadostovalo za popoln spis, ki naj se predloži ministrstvu za dovoljenje.» List pravi dalje, da se je vse- iiiiiiiiiiiii.. S TISKOVNE KONFERENCE DRAGA KUNCA 0 9. zasedanju mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta ! • ,1 . ’ ' ‘ ; ’ ' ' ' ’ * . \. « * \ Odboru pripada pomembno mesto v napredka uresničenja manjšinskih pravic - 0 napadih komunističnih partij Kitajske in Indonezije DANES 5e*eti kongres KPI se je prak-ll včeraj z 52 poprav- no fcf‘u zaključil . . ttrtv kongresnih tezah, med ka-iri 1,11 80 tu(R načela o nravicah so tudi načela o pravicah ^enakopravnosti narodnostnih ù'hjsin, m s soglasno odobritvi-81 logli atti jevega poročila. Vod- - PSI «o in nhfaviln včora i o izjs V '• tajnim strank levega centra; ,(Poročilu je rečeno, da bo vod- w. " nnviiH'l 1dim in iTnlronòrm v»}- * o» pa je objavilo včeraj Mii?0 'zjavo o sestanku med Sti-tajniki strank levega centra; »Čilu je rečeno, f .povedalo svojo k 'enje o političnem položaju še-prihodnjem štiristranskem jy'anku, ki bo v januarju, ko bo (Utsti'iVa*°’ da parlament pred raz-•kun Vi'j° nddbri deželne zakone - “Dno s finančnim zakonom, ker avljajo eno glavnih obvez-politike levega centra. “tem ko ves svet z velikim tnjem spremlja razgovore Titom in Hruščovom v . so v Ženevi sestavili ze-8fatko poročilo za OZN o de-•«•nfereiice, ki pa vsebuje le posameznih delegacij in VnJ*0°gi s kratkimi izvlečki go-»kii?v in ” -- - predlogov izvenblokov-držav. Te so se tudi danes držai »limale za vsaj delen spora-k>v S Prepovedi jedrskih poskusa*., , “sti je brazilski delegat »iJPn švedski predlog za ustano-mednarodne znanstvene kotilo,.«*' l,e da bi čakali na popoln h« ,*tutl. Poudarka pa je vred-'*Java sovjetskega delegata: "dhiu Popravljena brezpogojno , vse jedrske poskuse s 1. j. carjem. Sedaj čakamo glede dejanja.» JdJnutne mdijsko-kitajske od-P“ označuje naslednja Ne-h»-?eva izjava: «Ce hi se spora-za začetek pogajanj po ran Mac Ma- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje našega dopisnika, kakšni so rezultati zadnjega zasedanja mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma, odgovoril, da je odbor na 9. rednem se* Nehru nakazuje možnost pogajanj s Kitajsko NOVI DELHI, 7. — Kitajci so danes vrnili prvo skupino 64 ranjenih in bolnih indijskih ujetnikov. To je sporočil v Tezpuru predstavnik indijskega Rdečega križa. Predsednik vlade Nehru je v parlamentu v zvezi s pregledom obrambnih položajev izjavil, da se zdi, da so Kitajci evakuirali številne sektorje na severnovzhodni meji in da so napovedali, da se bodo umaknili onstran Mac Mahc-nove črte. Dodal je, da ni bilo iimiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiimMiiuiiimiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiimmmH Stanku v Rimu proučil nekatera vprašanja v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. «Sestine}!,' jé poudaril Kunc, je potekal v ozračju medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Napredek v uresničenju manjšinskih pravic, pri čemer pripada pomembno mesto, temu odboru, prispeva k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju splošnih odnosov med dvema sosednima državama.» Drago Kunc je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada v zvezi z zločinom ustašev v Bonnu poslala zahodnonemški vladi noto, v kateri je ponovno prikazala jugoslovansko stališče ne samo glede tega najhujšega napada, temveč tudi protijugoslovanskega delovanja emigrantskih skupin v Zahodni Nemčiji sploh. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bodo pristojne zahodnonemške oblasti zločince najstrože kaznovale in sprejele ukrepe za preprečevanje nadaljnjega delovanja kvizlinških organizacij in posameznikov. Nedavni obisk Koče Popoviča v Kairu je po besedah Kunca imel za cilj izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovori so bili zelo koristni, kar je tudi stalna značilnost odnosov med Jugoslavijo in ZAR. O razgovorih v Atenah med Kočo Popovičem in zunanjim ministrom Grčije Averofom o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Grčijo, so bili ugotovljeni interes, pripravljenost in želja obeh vlad, da se zavzemata za nadaljnjo razširitev in zboljšanje medsebojnih odhosov. V zvezi s povečano kitajsko gonjo proti Jugoslaviji je Kunc dejal, da ti napadi, ki postajajo vedno brezobzirnejši, kažejo, da so postali kitajski voditelji zelo ner-vozni in jim je vedno bolj na poti priznanje, ki ga dobiva jugoslovanska dosledna politika miru, in to prav v času, ko oni padajo v vedno večjo izolacijo zaradi svoje VČERAJ V MOSKVI Nadaljevanje razgovorov med Titom in Hruščovom MOSKVA, 7. — Ni'kita Hruščov in maršal Tito sta skupno s svojimi sodelavci nadaljevala danes v Kremlju razgovore. Ob tej priložnosti je bila, kot poudarja u-radno poročilo Tanjuga, izvršena tovariška izmenjava misli o vseh vprašanjih nadaljnjega razvoja bratskih sovjetsko-jugoslovanskih odnosov. Razgovor je potekal v duhu odkrite izmenjave misli in .«jev.. . . --- -------popolnega medsebojnega razume- Sleii izJ“va: «C« bl se «P»™- Wv1 žil začetek pogajanj po vanja' Slo KitaJcev onstran Mac Ma- Maršal Tito s soprogo in z ostali bi obIasti obeb de‘ limi člani jugoslovanske delegaci- jsjs?" • H'““r 1 mcno.il loda to so ho vom. 'n ( njegovo soprogo os pred-(“do pozneje.» stavi baleta «Gisella» v Bolšoj tea- š«Sj Washington» je prišla zelo tru. Prihod predsednika republike ♦j^btpatlčna vest, da ameriška v ložo, ki je bila okrašena z jugo. JV) tilfthdjuje vohunske polete slovanskimi in sovjetskimi zasta-^PatrlarM " is li vami, je občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim opi.mom. Po p„d-Cm »poročila, da so bila vsa stavi »ta Tito in njegova soproga *iska letala » Kube odpeljana. -Uročila umetnikom šopke cvetja. politike naslanjanja na silo in zastraševanja. Oni se, je dejal Kunc, v napadih na našo politiko, katere osnovna moč je v njeni pre-pričevalnosti in konstruktivnosti, poslužujejo vedno bolj grobih in očitnih obrekovanj in groženj. Posebno jim je na poti že samo prikazovanje jugoslovanskega stališča, da j« kitajsko-indijski spor potrebno reševati na osnovi enakopravnosti in s pogajanji, a ne z vsiljevanjem sile. Kunc je dodal, da so se povečali napadi komunistične partije Indonezije na Jugoslavijo, provokacija, ki . je usmerjena proti politiki miru in nepovezanosti in ki je enaka delovanju naj reakcionarne jših krogov na svetu. Zastopnik državnega tajništva je ponovil že znano jugoslovansko stališče o indijsko-kitajskem sporu, katerega rešitev bi morala biti rezultat enakopravnih pogajanj, a ne enostranskega vsiljevanja. Jugoslovanska vlada upa, da do konferenca šestih nevezanih držav v Colombu prispevala k rešitvi indijsko-kitajskega spora. Nedavno zasedanje sveta ministrov OECD, v katerem ima Jugoslavija status opazovalca, je omogočilo Jugoslaviji, da se seznani s problemi in z delovanjem članic te organizacije in da prikaže nekatere probleme in težave, ki jih i-ma v blagovni izmenjavi z državami Zahodne Evrope. V zvezi z razvojem dogodkov o-krog Kube je Kunc dejal, da je nujno, da se odstranijo vsi elementi, ki lahko te probleme spremene v ostro mednarodno krizo, in da se mora zagotoviti v polni meri neodvisnost, suverenost in teritorialna integriteta Kube. Sodni proces proti organizaciji žrtev nacizma, ki se je bil pričel v zahodnem Berlinu, je, po besedah Kunca, v nasprotju s pravnim in moralno-političnim pojmovanjem in načeli. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo v kratkem obiskala Jugoslavijo gospodarska delegacija Jemena, in je navdušeno pozdravil izvolitev U Tanta za generalnega tajnika Združenih narodov ter izrazil prepričanje jugoslovanske vlade, da bo U Tant še z večjim uspehom nadaljeval svoje do sedaj zelo plodno in koristno delovanje. B. BOŽIC vanskega veleposlaništva. Med kosilom je Schftrf v odgovoru na pozdrave jugoslovanskega veleposlanika nazdravil predsedniku Titu in jugoslovanskim narodom. kakor izkazalo, da je moč z avtentičnimi ali s ponarejenimi podpisi zbrati potrebno dokumentacijo v pičlih 48 urah; da je moč najti vse; papir z avtentično gla- možnost za druge, da spravljajo prepovedi preiskovalne komisije, v promet ogromno količino proiz- ] da se v prihodnje uporablja pi-vodov, ki so nepotrebni dvojniki semski papir z glavo teh bolniš-originalnih preparatov, ki so dra-'nìc), ugotovitev specifične odg> gocen rezultat študij in razisko- vornosti glede teksta in podpisov vanj v podjetjih, ki so perfektno sedaj notranja stvar teh zavodov, opremljena bodisi z aparati, ka- S tem v zvezi izjavlja «Quattro-kor tudi z visoko kvalificiranimi soldi» na podlagi dokumentacije, tehniki.» ki jo je dal na razpolago avtor članka, da je pripravljena sodelo- List zaključuje, da vse to opravičuje vprašanje socialističnih poslancev Ferrija, Bertoldija in De vo, perfektne pečate in celo 40 , pascalisa, ki so’ vprašali vlado, ali primerov bolnikov, ki so prav ta- se jj ne zdi, da je sedanja zakono-ko izmišljeni kakor omenjena zdravila, in ki so čudežno ozdra- daja o izdajanju dovoljenj za iz-... . delovanje zdravil povsem nepri- veli s tem zdravilom; da obstaja-1 merna spričo dejstva, da špekula- DUNAJ, 7. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčič je priredil danes v svoji rezidenci kosilo v čast predsedniku republike Avstrije Sch&rfu. Na kosilu so bili tudi predsednik avstrijskega parlamenta dr. Maleta, vodilni ministri avstrijske vlade in člani jugoslo- Segni v Milanu MILAN, 7. — Predsednik republike Antonio Segni, ki je prispel Milan že včeraj, je začel danes je: «Ne glede na ta primer, ki ga svojim uradnim obiskom, ki bo ho raziskala preiskovalna komisija, ni nobenega dvoma, da je pri edanjem stanju stvari jasno, da trajal več dni, in je sprejel v avdienco predstavnike milanskega javnega življenja. Med drugim je razdelil Feltrinellijeve nagrade. Zvečer pa se je s soprogo in nekaterimi člani vlade udeležil svečane predstave opere «Trubadur», s katero je svetovno znana milanska Scala začela letošnjo operno sezono. Gledališče je bilo izredno svečano razsvetljeno, dvorana pa je bila okrašena s 14.000 rdečimi nagèlji. Med občinstvom je bilo tudi mnogo takih obiskovalcev, ki so prišli za td priliko iz zelo oddaljenih mest Evrope in Amerike. Podzemeljska eksplozija v Nevadi WASHINGTON, 7. — Ameriška komisija za atomsko energijo je Javila, da so ZDA in Velika Britanija izvršile danes podzemeljsko jedrsko eksplozijo v Nevadi. To je že drugi skupni poizkus v okviru sporazuma med obema vladama. jo ljudje, ki se ukvarjajo z zbiranjem lažnih dokumentacij, in da se ministrstvo, kljub temu, da ve za to nedopustno dejavnost, omejuje na pošiljatev običajne in dobro znane «zelo učinkovite» okrožnice, da opozori na brezvestne ljudi, pred katerimi se je treba paziti. List poroča dalje, da prizadeti zdravniki zanikujejo, da so izdaù kakršna koli potrdila, kakor so tista, na katerih so njihovi podpisi, toda ne morejo zanikati, da so to njihovi podpisi (dobljeni z zvijačo ali ne), in bo potrebno izvedeniško mnenje, da se to ugotovi. «Eden od njih, prof. Vitiello, ravnatelj bolnišnice ,San Camillo’, nadaljuje list, jè celo spoznal svoj podpis, toda izjavil je, da gre za podpis, ki jamči podpis drugih zdravnikov podpisnikov njegove bolnišnice. Zbiratelj potrdil Gianni Binni zanikuje, da je on zbral potrdila, toda priznava, da je uvedel časnikarja revije .Quattrosoldi» v zdravniške kroge in s tem priznava obstoj svojega čudnega poklica.» Kakor piše «Avanti!», ni nobeden od prizadetih zdravnikov znal pojasniti, na kakšen način so bili podpisi «dobljeni z zvijačo», in da primariji in zdravniki v svojih prvih izjavah izključujejo voljo, da bi izdajali taka potrdila in hočejo s tem dokazati, da so bili žrtev, dobro pripravljene goljufije. Z druge strani pa je predsedstvo združenih bolnišnic hotelo ločiti vsako odgovornost od prizadetih zdravnikov. Predsednik zavoda «Santo Spirito», ki je dr. Adami, je odredil, naj zdravniki odslej ne uporabljajo več pisemskega papirja z glavo tega zavoda za izdajanje potrdil. List nadalju- ja, sed je zelo lahko pripraviti klinično dokumentacijo. Samo ministrstvo za zdravstvo dopušča v svojem sporočilu, da obstajajo «zbiratelji» take dokumentacije, in v nasprotju z lahkoto, s katero se ta dokumentacija (čeprav se nanaša na neobstoječa zdravila) podpisuje, obrazložuje skrajno previdnost, ki velja pri preiskavi, preden se izdajo dovoljenja. ...Toda, če se dopušča — pa najsi bo le v domnevah — možnost nepravilnih doku-mentacij, je jasno, da je treba sedanjo zakonodajo o zdravilih spremeniti, da se zatre pojav špekulacije, ki prav na sektorju zdravil lahko ima zelo hude posledice.» «Paese Sera» piše tudi, da je predsednik zavoda «De Angeli», bivši predsednik nacionalnega združenja farmacevske industrije dr. Carlo De Aneli izjavil; «Na žalost ti tako imenovani .farmacevtski konzulenti’ obstajajo in lahko delujejo zaradi sedanjih pomanjkljivosti sanitarnih zakonov. Zato je potrebna spopolnitev določb, ki urejujejo farmacevtsko proizvodnjo posebno glede na potrebo zaščite znanstvenega raziskovanja za nove preparate, da se prepreči znana lahka špekulativ RIM, 7. — Vodstvo PSI je danes objavilo važno izjavo o sklepih svojega dvodnevnega zasedanja, ki je bilo 6. in 7. t.m. V izjavi je rečeno, da je Nenni poročal o sestanku, ki je bil med štirimi tajniki strank levega centra 30. novembra letos. Na tem sestanku so odobrili program parlamentarnega dela do novoletnih počitnic in sklenili, da se bodo ponovno sestali v prvih dneh januarja, ko se bo parlament ponovno sestal, da bi sklepali o nujnosti odobritve zakonov za uresničenje dežel že pred razpustitvijo sedanjega par. lamenta. V teh zakonih mora biti vključen tudi deželni volilni zakon. Izjava poudarja, da deželni zakoni predstavljajo eno izmed glavnih obveznosti politike levega centra. Vodstvo PSI bo povedalo svoje dokončno mnenje o političnem položaju lahko šele po ponov nem sestanku štirih tajnikov. Vod , stvo je sklenilo, da bo sklicalo za-špekulativna sedanje centralnega komiteja PSl iiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiitimiimiiMiiiiiimiiiimiiuiffiiiiiimmiiiimiiiimiimmiimiiiiiiiiimiiiiiHfiiiiihiiiiiMiiiiMiiimiiiiiiiiiiaiiHiiiiiiiimiim Adenauer bo odstopil jeseni 1963 Razbita pogajanja s socialdemokrati Verjetno se bo obnovila stara koalidja z liberalci cija lahko zavzame zločinsko obliko. Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval včeraj predsednik rimskih združenih bolnišnic, se je sestala davi na sedežu rimske bolnišnice, da zaključi zasliševanje prizadetih zdravnikov. Razen tega se je v zavodu «Santo Spirito» sestalo vodstvo sveta bolniških primarijev. Po seji so objavili sporočilo, v katerem izrekajo solidarnost s kolegi rimskih bolnišnic, «ki jih je nedavna kampanja tiska spravila tako naglo v ospredje časnikarske kronike». Pet zdravniKOV, ki so prizadeti v okviru tega škandala, je dalo nalogo advokatu Pannainu, naj prouči zadevo, da vloži ovadbo zaradi obrekovanja. Ravnateljstvo revije «Quattro-soldi» pa je objavilo nocoj naslednje pojasnilo: «1. Iz poročila ministrstva za zdravstvo jasno izhaja, da je bila dejavnost zbiralcev ustrežljivih potrdil že zdavnaj znana temu ministrstvu. Glede tega so bile ražposlane okrožnice, da opozorijo na večjo strogost na tem področju, ki pa so se izkazale za neučinkovite. Zaradi tega ni bil namen ankete opozoriti na neki določen primer, na nekatere bolnišnice ali nekatere zdravnike, temveč dokumentirati na žalost zelo razširjen sistem. 2. V tem posebnem primeru je, po ugotovitvi avtentičnosti pisem z glavo in pečatov prizadetih bol- vati z anketno komisijo — in e-ventualno z zdravniško zbornico — kateri bi lahko dala koristne podatke, s katerimi bo moč ugotoviti, kako je bilo mogoče dobiti klinično dokumentacijo. 3. Do sedaj ne izhaja, da bi bila vložena kakršna koli ovadba proti .Quattrosoldi’.» Medtem je ministrstvo za zdravstvo- odredilo, naj se proizvodi, ki vsebujejo «meklizin», prodajajo samo z etiketo z opozorilom: «U-porabljati pod nadzorstvom zdravnika, posebno med nosečnostjo». Zato je ministrstvo odredilo začasno prekinitev prodajanja teh zdravil, dokler ne odobri novih etiket, spremenjenih v omenjenem smislu. Ukrep se tiče še posebej proizvodov: «Neoistafene», «Esta- fene», «Diligan», Meclizina», «Bo-namina». Razen tega je ministi» stvo odredilo začasno zaplembo drugih specialitet, ki so: «Euro-sprint» in «Alipid-lipazi». Te proizvode bodo lahko znova prodajali, ko bo ministrstvo odobrilo nove etikete z naslednjimi opozorili z vidnimi rdečimi črkami; «Prodaja se samo na podlagi zdravniškega recepta in se ne sme uporabljati med ugotovljeno m dozdevno nosečnostjo». Dalje je ministrstvo preklicalo registracijo specialitete «Latofur», ki jo izdeluje podjetje «Morgan» iz Turina. Končno je ministrstvo odredilo, da se bodo specialitete, ki vsebujejo «diatiazanin», lahko prodajale, če bo navedena stopnja potencialne strupenosti preparata in če se predpisujejo samo za zdravljenje hudih infekcij vrste «Strongy-loides stercolaris» (vrsta gliste v tankem črevesu), in «trichuris tri-chiura» (posebne vrste iker v čre- nišnic (kar je sicer vidno tudi iz vesju). iimiiiiiiiiniuiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMinimiiiiimimiimiiiiiiiniiiimiiiiiitiinnumiHiiiiMHiHniHniinHUfl Vodstvo PSI vztraja na deželnih zakonih Prihodnji sestanek štirih tajnikov strank levega centra bo takoj po novem letu, zasedanje CK PSI pa je sklicano za 10. januarja BONN, 7. — Predsednik demokristjanske Darlamentarne skupine von Brentano je danes sporočil, da bo kancler Adenauer zapustil svoje mesto jeseni 1963. Dalje je von Brentano sporočil, da so bila pogajanja med demokristjani in socialdemokrati razbita. Dodal je, da socialdemokrati niso sprejeli demokrist-janskega predloga za spremembo volilnega zakona. Razen tega so se pogajanja razbila v zvezi z vprašanjem Adena- uerjevega naslednika. Socialdemokrati so baje vztrajali, naj bo sedanji podpredsednik vlade Erhard .izločen iz te kombinacije. Von Brentano je izjavil, da je sprememba volilnega zakona bi- Razgovori med Titom in Hruščovom v Moskvi stvene važnosti za demokristjansko stranko v primeru koalicije s socialdemokrati. Ker socialdemokrati niso v to privolili, je bilo sklenjeno, da se pogajanja ne bodo nadaljevala. Predstavnik liberalne stranke je na vprašanje, ali je njegova stranka naklonjena Erhardu kot novemu kanclerju, izjavil; «Odločitev pritiče demokristjanski stranki; kar se nas tiče, nimamo nič proti temu» Podpredsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Erler je izjavil; «Obžalujemo sklep demokristjanov. Bili smo pripravljeni sodelovati z njimi, toda ne za ceno odobritve sleparskega zakona, ki bi praktično uničil liberalce.» Predsednik liberalne stranke Mende je bil zjutraj pri predsed-niku republike. Pogajanja med demokristjani in liberalci so danes trajala od 10.30 do 15. ure. Pozneje so sporočili, da bodo dali posebni -skupni podkomisiji nalogo, naj nadaljuje pogajanja, da določi vse podrobnosti. Prva pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Vodstvo demokristjanske stranke je sporočilo, da bo podkancler Erhard sodeloval pri vseh fazah pogajanj. Predstavniki stranke po- udarjajo, da upajo, da bodo se- 10. januarja prihodnjega leta. To izjavo je odobrila večina vodstva. Manjšina vodstva PSI pa je predlagala izjavo, v kateri naj bi bilo rečeno, da se je sestanek štirih tajnikov končal brez tist’h zagotovil, ki jih je PSI zahtevala in da se je poskus levega centra doslej izjalovil, zato naj PSI ponovno prouči svoj odnos do sedanje vlade. Sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL so danes sklenila, da bo 12. in 13. t.m. stavka kovinarjev, ker je Confindustria razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev, ki so zaposleni v zasebnih podjetjih. stavili vlado, ki bo lahko delovala tudi po umiku Adenauerja in do splošnih volitev leta 1965. Zato je skoraj gotovo, da bo Adenauerjev naslednik prav Erhard, ki bi prevzel predsedstvo vlade po Adenauerjevem odstopu, ne da bi bila potrebna sestava nove vlade. Nekateri predstavniki liberalne stranke izjavljajo, da se bo prav gotovo v ponedeljek ali torek zadeva rešila z obnovitvijo stare koalicije. ZDA zavlačujejo sporazum o Kubi WASHINGTON, 7. — Ameriška vlada očitno ne želi pomiritve v zvezi s Kubo in ne misli izpolniti obveznosti, ki jih je Kennedy s tem v zvezi prevzel. Kakor poročajo a-gencije, zatrjujejo v ameriških uradnih krogih, da je washington-ska vlada prepričana, da so bila vsa sovjetska letala «Iljušin - 28» odpeljana s Kube. Toda sedaj pričakuje, «da bo Sovjetska zveza re-patritrala ,nad 10.000 tehnikov’, ki jih je poslala na Kubo pred krizo konec oktobra». Razen tega nadaljujejo ameriška letala vohunske polete nad Kubo. Kubanska vlada je danes protestirala pri tajniku OZN zaradi piratskega napada na kubansko obalo z ladje, ki je prispela s Flori- ^ „„ uullulu de. Sestanek, ki sta ga imela vče- jn raZVOj jn zastopniki Jugoslovan^ Francoski komunisti izločeni iz predsedstva skupščine PARIZ, 7. — Danes popoldne je bila nova seja narodne skupščine, na kateri so izvolili člane predsedstva. Na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin pa so sklenili izločiti iz predsedstva komuniste, ki imajo v novi skupščini 41 članov in so po številu poslancev četrta stranka v skupščini. Komunistični poslanec Ballanger je odločno protestiral proti temu ravnanju, ki krši pravilnik skupščine. Komunisti bi imeli pravico na podlagi števila svojih poslancev do enega podpredsednika in enega tajnika v predsedstvu skupščine. Danes je bila prva seja nove francoske vlade, na kateri je Pom-pidou predstavil ministre de Gaullu. Minister za informacije Peyrefit-te je po seji izjavil, da ni izključeno, da bo imel de Gaulle v kratkem tiskovno konferenco. Povedal je tudi, da bo predsednik skupščine prebral v torek de Gaul-lovo poslanico. Na današnji seji je zunanji minister de Murville poročal o pogajanjih za vstop Melike Britanije v evropsko skupno tržišče in dejal da težave, ki s tem nastajajo «ne prihajajo od Francije». Takoj zatem pa je poudaril, da mora Velika Britanija vsekakor «izpolniti vse pogoje rimske pogodbe, če se hoče vključiti v skupno tržišče». Bivša generala Salan in Jouhaud sta' bila preteklo noč prepeljana iz zapora v Fresnesu v zapor Tul. le. V tem zaporu so zaprti tudi bivši generali Challe, Zeller, Nicot, Bizat, Petit, bivši polkovnik Le-comte ter bivša poveljnika Daint Marc in Robin. Domnevajo, da bodo pripeljali v ta zapor tudi Čarala. Kakor je znano, je de Gaulle nedavno pomilostil Jouhauda in Canala, ki sta bila obsojena na smrt. BEOGRAD, 7. — V Beogradu so se danes začela pogajanja med misijo Mednarodne banke za obnovo raj v New Yorku Kuznjecov In Stevenson, ni prinesel nič novega, ker ZDA nočejo Izpolniti obveznosti glede jamstva proti invaziji Kube ske investicijske banke o možnosti novega posojila Jugoslovanski investicijski banki za finansiranje nekaterih prometnih objektov. ( PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 8. decembra 1962 Nekaj misli ob avtonomiji italijanskih dežel 1. Na splošno gledano, so avtonomne dežele v Italiji nastale kot posledica spora med težnjami za ustvarjanjem unitarne države in željo za ureditev federativne države, in sicer v trenutku, ko so v procesu združevanja in formiranja sodobne Italije prve zmagale. Avtonomija italijanskih dežel je izrecno proglašena in pravno sankcionirana z Ustavo iz leta 1947, ter nadalje utemeljena v posebnem zakonu o ustanovitvi in delovanju deželnih organov iz leta 1953 ter v statutih dežel, katere uživajo po ustavi poseben status. Republika Italije je na podlagi ustave razdeljena na 19 dežel, izmed katerih so deželam Siciliji, Sardiniji, Trident-Zgornje Poadižje, Furlaniji-Julijski krajini in dolini Aoste priznane posebne oblike in posebni pogoji avtonomije. Omenjene dežele i-majo status avtonomnih enot, priznano lastno oblast in funkcije. Posebno zakonodajne kompetence omenjenih dežel, njihova posebna organizacija ter priznana samostojnost na področju finančnega poslovanja, avtonomnost samo poglabljajo. Tudi ta avtonomnost ima strogo določene meje. Avtonomne dežele so podrejene določbam ustave. Vse pristojnosti, t. j. konkretizirane pravice in dolžnosti dežel, niso samo zasnovane na ustavi, temveč morajo vedno ostati v mejah ustavnih načel. Rezultat tega je tudi striktna omejitev zakonodajnih kompetenc dežele. Navzlic temu pa obstajajo večje ali manjše razlike v konkretnem oblikovanju avtonomnosti vsake dežele posebej. Prej omenjeni Zakon o ustanovitvi in delovanju deželnih organov je sicer zamišljen kot vzorec za vse avtonomne dežele, toda medsebojna primerjava določb posameznih statutov odkriva razlike, katere vsekakor končno vplivajo na celotni status avtonomne dežele in pravice njenih prebivalcev. 2. Furlanija-Julijska krajina je na poti, da se s posebnim statutom priključi omenjeni skupini italijanskih avtonomnih dežel. Zelo vidno pa je dejstvo, da je od časa do časa, ko so bili prvi statuti izdelani, do statuta Fur-lanije-Julijske krajine že precej dolgo. Statut Sicilije je v veljavi že od 15. maja leta 1946 (potrjen je bil 1948), Sardinije, Val d’Aoste in Tridenta-Zgornjega Poadižja pa od 26. februarja leta 1948. Naštevanje mnogih razlogov, ki so povzročili takšno stanje in njihova obrazložitev, bi zahtevali posebno obravnavo. Za- to je nujno, da tudi naše naved-jli Taiko formulirana določba pomeni, da slovenski narodnostni skupini ni zajamčeno ustrezno predstavništvo v deželnem svetu. Isto se ponavlja v primeru volitev deželnega odbora, formiranja ostalih komisij in organov, p 4 čeprav bodo ti obravnavali vprašanja, ki direktno zadevajo Slovence. Na žalost v osnutku statuta ne najdemo niti določbe, ki bi pomenila dolžnost, da je v deželnih uradih vedno odgovarjajoče število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. K temu naj dodamo samo to, da je v členu 24 statuta dežele Trident-Zgornje Poadižje izrecna določba, po kateri se «za prve dve leti funkcioniranja deželnega sveta njegov predsednik voli izmed svetovalcev, ki pripadajo italijanski jezikovni skupini, in podpredsednik izmed svetovalcev, ki pripadajo nemški jezikovni skupini». Za naslednjo dveletno dobo se položaj menja. Predsednik sveta pripada nemški in podpredsednik italijanski jezikovni skupini. In še dalje, v členu 30 najdemo določbo, da «mora biti sestav deželnega odbora v skladu s stanjem jezikovnih skupin, zastopanih v deželnem svetu». V statutu dežele Aoste (člen 38) pa najdemo določbo o zaposlitvi v državni administraciji, po možnosti tistih uslužbencev, ki so rojeni v deželi ter obvladajo francoski jezik. Funkcije deželnega sveta so v neposredni zvezi s splošno pristojnostjo dežele, zato jih tu ne bomo posebej obravnavali. Naj rečemo le to, da najdemo okvir teh funkcij v zakonodajni kompetenci dežele, ter ostalih funkcijah, katere so mu dodeljene po ustavi, deželnem statutu ter zakonih republike. V vseh statutih pa se posebno izdvaja pristojnost sveta glede finančnega poslovanja oziroma potrjevanja trednačrta letnega predračuna in etne bilance. Končno, svet pripravlja osnutke zakonov iz snovi, ki spada v kompetence dežele ža- be omejimo le na nekaj bistvenih točk. Pred nami je osnutek posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine, a njegove določbe predmet primerjave z določbami statutov ostalih avtonomnih dežel, posebno doline Aoste ter Tridenta-Zgornjega Poadižja. To pa zaradi specifičnosti problematike o obravnavi pravic pripadnikov ne-italijanskih narodnostnih skupin, ki živijo na obmejnih področjih omenjenih dežel. Takoj moramo poudariti, da so razlike v formulacijah posameznih določb nujne v mnogih primerih. Nekatere izmed njih so malenkostne in nebistvene. So pa tudi takšne, ki vzbujajo pozornost in upravičen dvom v možnost uresničenja o-snovnih pravic pripadnikov narodnih manjšin, živečih v Furlaniji-Julijski krajini. 3. Naj začnemo z organizacijo avtonomne dežele, oziroma njenimi organi, katerih osnovne lastnosti in kompetence delno že pokažejo stopnjo avtonomnosti dežele. Ze po ustavi določeni deželni organi so: deželni svet, deželni odbpr ter predsednik deželnega odbora. V določbah o volitvah in razrešitvi deželnega sveta, možnosti odpoklica njegovih članov ter o načinu konstituiranja sveta, čeprav temeljijo na istih načelih, najdemo precej značilne razlike. V svet doline Aoste se voli 35 svetnikov, po načelu splošnih, enakih, neposrednih ter tajnih volitev. V statutu Tridenta-Zgor-mega Poadižja so določila o volitvah sveta po sistemu proporcionalnosti in po istih načelih, ki smo jih že omenili. V tej deželi n\ v naprej določeno število svetovalcev, temveč se na vsakih 15.000 prebivalcev voli en deželni svetovalec. Podobno določbo najdemo tudi v osnutku statuta Furlanije-Julijske krajine (člen 13), s to razliko, da se bo na vsakih 20.000 prebivalcev volil en svetovalec. Določba o štiriletnem mandatu izvoljenega sveta, o njegovem delovanju na osnovi notranjega pravilnika, o tem, da funkcije deželnih svetnikov ne gredo skupaj z ostalimi javnimi funkcijami (posebno s funkcijo poslanca v eni izmed zbornic parlamenta) itd., so skoraj identične v vseh posebnih statutih. Toda, kot smo že prej omenili, razlike v posameznih določbah obstajajo. Ena izmed njih je v zvezi z določanjem časa rednih zasedanj sveta. V Dolini Aoste je redno zasedanje sveta vezano na prvi teden meseca aprila in oktobra. V Tridentu-Zgornjem Poa-dižju se svet sestaja «v prvem tednu vsakega tromesečja», na Siciliji pa v prvem tednu vsakega dvomesečja. Za svet v deželi Furlanija-Julijska krajina je predvideno, da se bo redno sestajal vsakega prvega delavnika meseca februarja in oktobra V vseh deželah pa obstaja, pod določenimi pogoji, možnost izrednega sklicevanja sveta. Vse te razlike so pa več ali manj formalnega značaja. Določba, ki govori o bistveni razliki v reguliranju istih vpra- radi njenega posebnega lokalnega pomena. Deželni odbor je po ustavi označen kot izvršni organ. Toda glede na dejstvo, da predsednika deželnega odbora in njegove člane voli deželni svet izmed svojih članov, je na položaj deželnega odbora treba gledati tudi s stališča njegove odvisnosti, bolj točno, njegove podrejenosti deželnemu svetu. Določbe o sestavi in kompetencah deželnega odbora so skoraj identične v vseh statutih. Vsak odbor trna svojega predsednika, stalne člane odbora in njihove namestnike. Njihovo število je odvisno od števila prebivalcev deželi. V osnutku statuta Furlanije—Julijske krajine je število lunj, zadeva vprašanje konstitui- ranja deželnega sveta. Toda naj začnemo s statutom Furlanije Julijske krajine. V členu 18 osnutka najdemo določbo o «pr vem aktu» sveta, ki obstaja v konstituiranju predsednikove pisarne, tako da se izvolijo predsednik. dva podpredsednika, sekretarji itd. Tajnost je tudi tu zagotovljena. Pri volitvah za predsednika je potrebna absolutna, če pa pride do drugih volitev, zadostuje relativna večina. Podrobnejših določb o konstituiranju ■veta v tem osnutku ne najdemo. članov omejeno na deset, njihovih namestnikov pa na štiri. K tiče kompetenc deželnega ar se odbo- ra, lahko rečemo, da so precej - - ■ Si enak položaj kot italijanski. Iz tega izvirajo ostale določbe, ki govorijo o možnosti sestavljanja listin v francoščini ali italijanščini (izjema so akti iz oblasti sodstva). Nadalje je pogoj za sprejem v državno upravno službo znanje francoskega jezika. Končno se v šolah vseh vrst in stopenj učenju francoskega in italijanskega jezika posveča isto število predavanj. Kar se tiče administrativnih pristojnosti dežele, lahko rečemo, da so njihove formulacije v statutih vseh dežel zelo slične. Običajno se namesto naštevanja posameznih področij najde le splošna obrazložitev o administrativnih pristojnostih dežele v mejah njenih zakonodajnih pristojnosti. Nekoliko bolj podrobno regulirana so področja posebnega pomena za posamezne dežele, kot n. pr. vprašanja v zvezi s hi-droelekrarnami, električno energijo, rudnikih itd. Končno je specifičnost sistema italijanskih avtonomnih dežel odnos država-dežela. Neposredno zvezo med državo in deželo ustvarja vladni komisar, čigar sedež je v glavnem mestu dežele. Postavlja ga predsednik republike na predlog predsednika ministrskega sveta. V vseh statutih najdemo precej široko in na splošno odrejene njegove pristojnosti. Vsekakor pa je njegova vloga zelo pomembna, saj je dolžnost deželnih organov obveščati ga o vseh svojih dejavnostih, sam pa se neposredno udejstvuje v delu raznih organov in komisij, med ostalimi tudi v komisiji, pristojni za kontrolo deželne administracije. 5. V zaključku moramo reči, da nam ni bil namen poglabljati se v vsebino statuta vsake avtonomne dežele posebej. Zdelo pa se nam je, da je nujno že sedaj primerjati jih in pokazati, v čem obstajajo najbolj vidne razlike v odnosu na statut Furlanije—Julijske krajine. Sicer se zavedamo tudi dejstva, da so še veljavni zakonski predpisi, ki so v nasprotju z obveznostmi, ki jih je italijanska vlada sprejela, preden je prišel na dan osnutek statuta. Pri tem mislimo v prvi vrsti na določbe republiške ustave in mednarodne dogovore. Kljub temu pa je potrebno, da se vse določbe novega statuta detaljno a-nalizirajo, saj še vedno ostane odprto vprašanje kaj, kako in koliko se jih bo uresničilo. Dr. VIDA COK (Iz « Jadranskega koledarja») Cervinia je polna smučarjev, pravih in samo «navideznih». Vsi pa lahko uživajo krasno sonce na Breuilu z Matterhomom v ozadju ........ml..........................mi hi mnmmHiHHnnwniiiiHimmimimnmmmnmmii mimili......................m..... ODKRIT ŠE EN MNOŽIČNI MORILEC ZIDOV Zvezna nemška republika zahteva da ji Čile izroči Hermanna Rauffa Ta bivši nacistični častnik si je izmislil «premične plinske celice» - Neposredno je odgovoren za pomor 90.000 Zidov široke. Vsekakor pa vključujejo neposredno skrb o izvrševanju zakonov ter odločb deželnega sveta. Morda je najbolj zanimiva določba v zvezi s pristojnostjo deželnega odbora tista, ki govori dolžnosti konsultiranja deželnega odbora v zvezi z vprašanji, ki so posebnega pomena za deželo. V vseh statutih najdemo to vprašanje v območju komunikacij in transporta, v statutu Furlanije— Julijske krajine pa so omenjene še posebej trgovske pogodbe z drugimi državami,- t.). tiste, ki so v zvezi s prekomejnim prometom ali tranzitom preko tržaške luke 4. Avtonomne dežele, kot smo že na začetku omenili, uživajo določene pravice, na osnovi katerih se lahko odredi stopnja avtonomnosti vseh dežel skupaj »n vsake dežele posebej. Toda bodisi, da gre za pravico izglasovanja zakona ter ostalih predpisov, oo-disi da gre za urejanje spora, ki lahko nastane med državo in avtonomno deželo, ali morda za vprašanje materialne samostojnosti, se mora vedno govoriti o pravicah in dolžnosti, katere imajo deželni organi v rkviru ustave, zakona o ustanovitvi in delovanju deželnih organov in določb statuta posamezne dežele. Te so v primeru zakonodajnih in administrativnih kompetenc dežele zelo številne in skoraj tipizirane. Prostor nam ne dovoljuje, da bi se bolj podrobno zadrž«va'i na posameznih oblikah normativne dejavnosti. Zato naj v zvezi z zakonodajnimi kompetencami dežele omenimo le tisto, kar menimo, da zasluži posebno pozornost. V osnutku statuta dežele Furlanije—Julijske krajine se namreč zelo jasno dela razlika med kompetencami, ki pomenijo osnovno reguliranje konkretne materije in kompetencami, katerih končni cilj je le, da se upeljejo v prakse» in začnejo izvajati določbe že obstoječih zakonov iz pristojnosti republike. V drugo kategorijo je uvrščeno tudi šolstvo, delovna razmerja, socialno zavarovanje ter umetnost, in sicer s posebnim pridržkom, ki pravi, da ima tlv-no v odnosu na našteta področja «dežela možnost prilagoditi svojim posebnim potrebam določbe republiških zakonov». Omenjena pravna določba kot taka ne daje povoda posebnemu ugovoru. Toda njena vsebina se tiče tudi zelo kočljivega vprašanja — šolstva. Tukaj .bomo pustili ob strani prejšnje poizaune, ki so dosedaj imeli za cilj reguliranje jezikovnih pravic slovenske narodnostne manjšine. Pokazati hočemo le to, da v tem vprašanju osnutek statuta Furlanije — Julijske krajine zaostaja za statuti Tridenta-Zgornjega Poadižja in Doline Aoste. V statutu dežele Trident—Zgornje Poadižje je celo poglavje 10. posvečeno vprašanju uporabe nemškega in ladinskega jezika. Tam najdemo tudi izrecno določbo o pravici deželanov iz pokrajine Bočen (Bolzano), da smejo svobodno uporabljati svoj materini ìezik (Nemški) v osebnih in upravnih odnosih z upravnimi oblastmi Celo na sejah deželnih kolegialnih organov je dovoljena uporaba nemškega jezika. Končno, je obvezno spoštovanje krajevnih imen, kulture in tradicije nemškega in ladinskega prebivalstva. V statutu Doline Aoste najdemo celo poglavje VI. z naslovom «Jezik in šolstvo». Bistveno je to, da ima francoski jezik SANTIAGO DEL CILE, 7. — V torek je bil na zahtevo Zvezne nemške republike v Čilu aretiran bivši nacistični častnik Hermann Rauff. Pridržan je bil v zaporih v Santiagu. Aretiran je bil pod obtožbo, da je bil organizator, oziroma pobudnik premičnih plinskih celic. Na osnovi podatkov bonskih oblasti, kakor tudi drugih elementov, do katerih so prišli v Santiagu, je skoraj gotovo, da je Rauff, kar zadeva njegovo udeležbo pri organiziranju tako imenovanih «plinskih kamionov», neposredno odgovoren za uničenje 90 tisoč Židov med drugo svetovno vojno. Od leta 1941 do julija leta 1942 — je rečeno v nalogu za aretacijo, ki ga ja igdal . sodnik Tim, oziroma hannoversko sodišče dne 13. marca 1961 — je bil Hermann Rauff med, voditelji posebnih tehničnih skupiti glavnega urada za državno varnost tretjega rajha. V tem času je on vodil in vsklajeval uporabo omenjenih premičnih plinskih celic. Po preverjenih podatkih je bil Rauff, fregatni kapetan, premeščen v esesovske skupine prav z nalogo, da tu organizira že omenjene «plinske kamione». V resnici je šlo za povsem navadne kamione, ki pa so bili prena-rejeni tako, da so plinski izpuhi motorja bili usmerjeni v notranjost kamionovega zaboja, ki je bil hermetično zaprt. V nekaj minutah po tem, ko je bil motor pognan v tek, so bile vse osebe, ki so se nahajale v notranjosti kamiona, zadušene od strupenega plina. Neki dr. Becker, «Untersturm- fuhrer» esesovskih skupin, je leta 1942 poslal Rauffu iz Kijeva pismo, v katerem ga je obveščal, kako so Žide uničevali v teh premičnih plinskih celicah. To pismo je tudi priloženo nemškim aktom, ki so bili izročeni čilskim sodnim oblastem. Objavil ga je tudi čilski časopis «Ultima hora». V njem je med drugim dobesedno rečeno tudi sledeče: «Dejstvo, da so bile vse špranje na podu hermetično zamašene, je omogočilo, da so bile žrtve hitreje uničene, vtem ko so prej umirale v strašnih krčih». Ti novi podatki bodo, se» zdi, še povečali domnevno krivdo, ki jo pripisujejo Rauffu, ne glede na nekatere nejasnosti v zvezi z njegovim civilnim položajem ter njegovimi nalogami v času nacističnega režima. Po izjavah hannover-skega sodišča, je bilo moč ugotoviti, da je Rauff dejansko bil fregatni kapetan, rojen 19. junija 1906 v Kohhen-an-Halt (Vzhodna Nemčija) in da je svoje zadnje prebivališče v Nemčiji imel v Ber-linu, Wilhelborf Witterlbacher Strasse 12, Vtem se je tudi izvedelo, da bodo branilci Hermanna Rauffa začeli ostro pravno bitko proti veleposlaništvu Zvezne nemške republike v Čilu. Od te bitke ho odvisno, ali bo zahteva po ekstra-diciji, ki so jo bile postavile bonske oblasti, čilsko vrhovno sodišče sprejelo ali zavrnilo. Včeraj pa je eden od odvetnikov, Rolf Bucher-Jenzen, sporočil, da se odpoveduje obrambi Rauffa. Zamenjal ga je eden najbolj znanih čilskih kriminologov, Enrique Scheplelleg, sin bivšega predsednika vrhovnega sodišča, dasiravno odločitev že omenjenega odvetnika še ni dokončna. Novi Rauffov branilec bo svojo obrambo oprl na dejstvo, da čilski zakon prepoveduje sleherni sodni postopek za kazniva dejanja, ki so bila storjena deset let pred začetkom preiskave, zadevajoče kazensko dejanje samo. Ce bi vrhovno sodišče v Rauffovem primeru upoštevalo ti izpuščen na svobodo in bi lahko še naprej bival v Čilu. Hermann •Rauff se še vedno nahaja v glavnem zaporu v Santiagu, kjer so mu dali na razpolago udobno celico. Poleg tega mu je tudi dovoljeno, da ima stike s katero koli osebo, zdi pa se, da noče dati nobene izjave, razen one, ki jo je dal včeraj, ko je trdil, da je v zadevi povsem nedolžen. ta predpis, bi obtoženec mogel bi- iiimiiiiiiiuiitiiitiHtMiiitHiiiiHiiiittiinmiiiiimuimiiiimiiiniiiiiiuiiimttiiMHiiiitimiiimMiHHmiiiitfiii Izgubljeno letalo s 24 osebami? BOGOTA (Kolumbija), 7. — Proglašeno je za izgubljeno neko letalo ene kolumbijskih družb, na katerem je bilo dvajset potnikov in pa štirje člani posadke. Letalo je odletelo iz Bucaaman-ge ob 22. včeraj zvečer, in sic;r v smeri Carance, kjer bi imelo pristati dvajset minut kasneje. Ob 4. uri danes zjutraj, še vedno ni bilo o njem nobenih vesti. Obsojena grška novinarja 38 ruda rje \ zasutih \ rovu CARAMICHAELS (Pennsylvania), 9. — Danes so ugotovili, da je blokiranih v rovih tukajšnjega rudnika 38 rudarjev. Do eksplozije je prišlo kake 3 kilometre daleč od izhoda iz rova št. 8. Reševalne skupine so bile danes ob 13. uri oddaljene še kakih 1.300 m od blokiranih rudarjev in je malo upanja, da jih najdejo še žive. Hude posledice eksplozije na Japonskem TOKIO, 7. — Pri eksploziji, do katere je danes prišlo v japonski tovarni eksplozivov «Carlits», je izgubilo življenje pet delavcev, 30 pa je bilo ranjenih. V ZDA smrtne žrtve zaradi slabega vremena CLEVELAND (Ohio), 7. — Nad severnovzhodnim predelom ZDA divja snežni metež, ki je povzročil prekinitev prometa ter smrt 15 oseb. V pokrajini Clevelanda piha veter s hitrostjo 110 km na uro. ATENE, 7. — Neko atensko sodišče je obsodilo na 15 mesecev zapora ravnatelja in založnika dnevnika «Athenaiki». Obtožena sta bila, da sta «hudo žalila» kraljico Federiko. List je v ponedeljek objavil intervju s kraljičino materjo vojvodinjo Mario Luiso iz Brunswicka ter so ga zaplenili. Obsojenca sta vložila priziv. Obsojeni bivši člani Giuiianove tolpe PALERMO, 7. — Na procesu pro- HOUSTON (Texas), 7. — John Glenn bo prišel v Italijo, da se udeleži astronavtskega simpozija na milanskem velesejmu 1963. ti bivšim članom Giuiianove tolpe, ki se je vršil pred palermskim porotnim sodiščem, so bili na 22 let zapora obsojeni: Antonino Terranova, Frank Mannino, Francesco Pisciotta, Giacomo Lombardo, prvi bratranec Salvatora Giuliana, in Francesco Barone. Omenjenih pet je bilo na razpravi pred porotnim sodiščem v Trapaniju zaradi pomanjkanja dokazov obtož. be oproščenih, da bi bili maja 1946 na področju Giubelllne ugrabili posestnika Paola Giambalva, za katerega naj bi bili potem zahtevali šest milijonov lir odkupnine. Na procesu je javni tožilec dr. Vaccaro, ki je nastopil proti o-prostilni razsodbi porotnega sodišča v Trapaniju, zahteval, da te knjige g lpt1 ni Lice I tjluhbu ^ òlilia'thtee Čudno vmešavanje \i h k h v gledališko delo obtoženci obsodijo na najmanjšo kazen, po zakonu predvideno za primer ugrabitve neke osebe. Branilca, odvetnika Paimeri in Costanzo, sta izjavila, da «gre za uveljavitev in priznanje določenega načela pravice, zakaj določena obsodba ali oprostitev bi nikakor ne mogli spremeniti osebnega položaja obtožencev glede kazni, ki jo morajo še opraviti». Od bivših Giulianovih pajdašev, ki so se po- javili pred omenjenim porotnim sodiščem’, sta namreč Antonino Terranova in Frank Mannino obsojena na dosmrtno ječo. Ostali, in sicer Francesco Barone, Giacomo Lombardo in Francesco Pisciotta pa na 30 let zapora. Procesu so prisostvovali številni sorodniki obsojencev, kateri jih že več let niso videli. Odsoten je bil samo Mannino, ki se nahaja v kaznilnici Porto Azzurro. NEAPELJ, 7. — Gigi Lunari, mladi avtor komedije «Tarantela z eno samo nogo», ki je bila včeraj med predvajanjem prekinjena v gledališču Mercadante *iz razlogov javnega reda», je bil po neapeljski kvesturi prijavljen sodni oblasti zaradi spolzkosti. Delo, ki je bilo v letošnji sezoni neapeljskega stalnega gledališča tretje na vrsti, je zrežiral Ca-milleri, igrali pa so poleg igralcev stalnega gledališča še Carlo Croccolo, Dolores Palumbo, Etena Sedlak, Jommy Fontana in Enzo Turco. Vsi igralci so danes dopoldne poslali protestno brzojavko sindikatu italijanskih igralcev zaradi prekinitve komedije, ki kaže zgodbo dveh mladih po-ročencev z Juga na poročnem potovanju. Avtor dela Gigi Lunari je Milančan in ima 28 let. Vodi študijski urad pri milanskem Piccolo Teatro in omenjena komedija je njegovo prvo pravo gledališko delo. Sicer je Gigi Lunari strokovnjak za angleško tn irsko gledališče in je avtor številnih esejev predvsem s tega področja. V zbirki «Documenti di teatro» je izdal štiri svoje knjige, v katerih so obdelani gledališče Old Vic, Lau-renče Oliver, irsko dramsko gibanje in Henry lrving. Časnikarjem je Lunari izjavil: «Prijava zaradi spolzkosti me zelo preseneča. Dogodek iz kronike je res neroden, nikakztr pa. ni spolzek, kajti potem so spolzke tudi Boccacciove novele in pol italijanske literature. Obtožba pa tudi ne drži zaradi tega, ker je bila komedija prekinjena. Ni pa mogoče komu reči, da nima prav, ko kaj razlaga, ter ga prekiniti, še preden je navedel zaključke. Dejansko se na koncu moje komedije «slabo», potem ko je bilo analizirano, brezpogojno obsodi». (Simpatičnega Gigi-ja Lunarija smo imeli priložnost spoznati pred letom dni v Novem Sadu na proslavi stoletnice novosadskega in zagrebškega gledališča. Op. ur.) Danilo Gorinšek praznuje 35-letnico gledališkega dela Znani mariborski gledališki delavec Danilo Gorinšek bo danes proslavil 35-letnico gledališkega udejstvovanja. Nastopil bo v vlogi Zi vote Cvijanoviča v Nušičevi. komediji «Dr.». Tudi pri nas poznajo otroci Danila Gorinška kot avtorja mladinskih del (n. ■ pr. «Živi bič») in mnogih pesmic v «Galebu», Ob lepem jubileju pošiljamo Danilu Gorinšku iskrena voščila z vročimi željami, da bi še mnogo ustvarjal. Podelitev literarnih nagrad Predsednik republike -je včeraj v Milanu osebno razdelil književne nagrade iz Feltrinellijevega rala «Gioconda» potovati v ZD ter tam ostati nekaj mesece • Ta načrt pa je izzval toliko P testov, da ni izključeno, it moral Malraux celo podati o**® ko na svoje ministrsko *>***/... V ministrstvu za kulturo ' jejo, da bo dokončna odloči s sprejeta prihodnje dni, C® ostalo pri načrtu, potem je ® jetno, da bodo «Giocondo» P®* It v ZDA z ladjo «France», ki. odplula 14. decembra in ja P čakujejo v New Yorku 19. cembro. Tisti, ki se tej teli protivijo, zatrjujejo, da je potovanje zvezano z velikim h' panjem. Slika je namreč ** nekaj sto let in je torej ves ®*r terial že zelo krhek, ne J1* na to, da je tudi barvna P' silno tenka in se lahko I* . klimatskih spremembah P°^cVfZ Ce za «Giocondo» še ni dokom odločitve, pa ni tako za M|c ,f langelovo «Pietà». Tudi bo namreč morala v ZDA, prav je bilo tudi v tem P®* ru mnopo protestov. Toda ®e , yorški nadškof in kardinal WT'' mann, ki se je te dni »fjj* j, Rima, je zagotovil, da bo !C . prišla v ZDA, češ da mu je ^ tako zagotovilo sam papež--1 je stvar vsaj nekoliko dru3fl““* ker je «Pietà» iz marmorja.) , Odkopano še eno grško gledališče ' ATENE, 7. — V Meseni, |. cu na jugu Peloponeza, je Pr jjU, pri izkopavanjih na dan an. ; ’ sceno no mestno gledališče s na tri vrata ter s krasnim ‘P.J z terjem», pokritim z barva J marmorjem. Poleg podstavkov napisov so našli v Artemid1® templju tudi štiri kipe ® .,j glav, ki so jih arheologi oznttpf. za «izredno lepe ». Kipi so ,z ^r, vega in drugega stoletja P®- . , in predstavljajo štiri m Nedavna izkopavanja so p ’5iof> mestu že spravila na dan ”e jevo palačo, v kateri je -, ^ Homerju kot gost Telemah, ^ je šel iskat svojega očeta sejo. .m Corena odličen Lepore«» v Metropolitanu bil p5 v •New York Times» se o - . najpohvalneje izraža. Corena -Cesare Siepi je pel Izjalovljena izstrelitev rakete «Titan II> sklada. V začetku ceremonije je milanski župan prof. Cassinis orisal lik pokojnega industrijca Antonija Feltrinellija, ki je bil velik mecenat in s čigar volilom so ustanovili omenjeni sklad. Mednarodne nagrado 20 milijonov lir in zlato kolajno je prejel pesnik Eugenio Montale, po pet milijonov lir pa pisatelji Bruno Cicognani, Giuseppe De Robertis, Carlo Emilio Gadda in pesnik Camillo Sbarbaro. Protesti proti potovanju «Gioconde» v Ameriko •lllllltllllllllllllll,,lllll,IIIIIIIHIIIIIIIIIIIII,lllllllllt|,ltllllllllllll,ll,llllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllHHI'H|lllllll,lll|ll,llllll,,luallllllliml|11111111 Hotel je nepošteno zaslužiti globusi in zemljepisnimi knjigami RIM, 7. — Leteči oddelek rimske kvesture je med operacijo, ki je bila opravljena v sodelovanja z neapeljsko kvesturo, našel vse knjige in globuse v vrednosti okrog dvajset milijonov lir, ki so bili ukradeni v inštitutu «De Agi-stini» v Novari. 1. decembra lansko leto je ka-mionist Randolfo Mastropieto, star 49 let, stanujoč v Rimu, naložil na kamion e evidenčno tablico iz Rima, last Giuncarla Capro-llja, 500 globusov, ^vrednih dva 'n pol milijona lir in* pa razne knji-j ge v vrednosti okrog 18 milijon >v lir. Pri izhodu iz inštituta De Agostini je Mastropietro, ki je na račun omenjenega podjetja oprav- ljal prevoze v Piso, Firence, Terni, Rim in Neapelj, predložil Čuvaju tovorne listine, ki so bile na videz v redu. Tako je Mastropie-tru, ki ga je med drugim čuvaj tudi dobro poznal, uspelo, da Je vse omenjeno blago odpeljal. Naslednjega dne sa je javil pri ravnatelju podružnice «De Agostini» v Neaplju ter mu za izredno nizko ceno ponudil v odkup del knjig, ki jih je bil ukradel, a za katere j; trdil, da jih je bil odkupil od nekega podjetja, ki je napovedalo stečaj. Ravnatelj podružnice pa, ki je bil takoj nekaj posumil, je o tem obvestil kvesturo, nakar j* naslednjega dne bil Mastropietro aretiran, prav v trenutku, ko mu je že omenjeni ravnatelj podružnice izročil ček 375.000 lir. Tako je policiji uspelo priti vsaj do dela ukradenih knjig v vrednosti okrog dveh * in pol milijona lir. Danes zjutraj pa je dr. Longo, funkcionar letečega oddelka rimske kvestura, prišel na sled Ma* strapietrovl prijateljici, Italiji Caprioli, katera je na zaslišanju izjavila, da se kamion z ostalim delom ukradenega blaga nahaja na parkirnem prostoru trga S. Giovanni in Luterano, kjer so ga v resnici tudi našli. Tako je policiji uspelo priti do vsega blaga. Policija je nadalje ugotovila, da so bile tovorne listine, ki jih Je bil Mastropietro pokazal čuvaju inštituta «De Agostini», ponarejene. V Novari sta bili zatem aretirani še dve osebi, ki sta z Ma-stropietrom sodelovali. CAPE CANAVERAL, 7. — Vče-raj se je izjalovil poskus ameriškega letalstva, da bi izstrelili raketo «Titan II» na razdaljo 8.000 km, ker se ni vžgal drugi del pogonske rakete. Dve minuti in 10 sekund po izstrelitvi so opazili, da je zavil raketo velik plamen. Samo še sedem dni loči vesoljsko sondo «Mariner II» od Venere in napetost ameriških vesoljskih tehnikov narašča. Ti strokovnjaki so zaskrbljeni, ker so dosegli instrumenti za oddajanje znanstvenih izsledkov zelo visoko temperaturo in ne bodo zato natančni. Z visoko temperaturo zgubi namreč elektronsko oko svojo občutljivost. LONDON, 7. — Leta 1958 je neki podčastnik v napadu blaznosti grozil, da bo povzročil eksplozijo atomske naprave. To se je zgodilo na nekem ameriškem letalakem oporišču v Norfolku (Velika Britanija), kar tudi izhaja iz vprašanja, ki sta ga postavila dva laburistična poslanca premieru Mac Millanu. Oba poslanca, Michael Foot in Tom Driberg, sta namreč v poslanski zbornici zahtevala od Mac Millana pojasnilo o tem incidentu, ki so o njem v zadnjih dneh spregovorile tudi ameriške oblasti. Premier je odgovoril in pri tem poudaril, da »e je omenjeni podčastnik, kot so objavile letalske o-blasti že v času incidenta samega, v trenutku blaznosti zaprl v neko vojaško skladišče in pri tem grozil, da ae bo a strelnim orožjem ubil. «Res je, da so se v omenjenem Skladišču nahajale tudi atomske naprave, vendar v nobenem primeru ni prišlo do nevarnosti jedrske eksplozije,» Je rekel Mac Mlllan. Laburistični poslanec Foot pa ja na to odgovoril, da je ta Mac Millanova izjava v formalnem nasprotju s tem, kar so glede tega v zadnjih dneh izjavile ameriške oblasti same. PARIZ, 7. — Akademija lepih umetnosti v Parizu je soglasno sprejela resolucijo, s katero zahteva, naj «Gioconda» Leonarda da Vinci ne zapustil Louvra. Resolucijo bodo izročili ministru za kulturne zadeve André ju Malrauxu. Kot je znano, bi mo- ne Priče (Anna), Lisa D sa (Elvira), Laurei Hurley ' , lina), Calvin Marsh CMOS« . .^ Charles Anthony (Don Ott® William Wildermann (kom Dirigiral je Lor ^ krajinska uprava, ustanova ^ turizem, trgovinska zbornica ^ drupe ustanove so prispe®0 jj. pobudi za obnovo tega nf®® skega dialektičnega gledal» . * * * Včeraj so v malih. <£V°hi,nfii Moderne galerije v Lju® otvorili razstavo umetniških jj ki jih razstavlja Ben Sh ZDA. *** ... ti* V Trogiru v Dalmaciji * g, vražji pirat». Režira Mauri. Producenta sta . film iz Rima ter Triglav j' Ljubljane. vi :;e ìli ■7 Nv, ki U t» iti |ik it NEW YORK, 7. — ItaW0!^ basist Fernando Corena ja 1 ^ izredno lep uspeh v metrot1 tanski Operi kot Leporello » ^ -zartovem «Don Juanu»---* ., ni«? Utan*’ to pot prvič pel v Metropol1 „ nasio«* vlogo, nastopili pa so Se Le°*^ čeli snemati film wr«i«5 Ingrid Bergman Je v Parizu navdušila občinstvo pri premic®* «1 ledile Gabler». Na sliki sta z možem po predat»« JMOR IORSKI DNEVNIK — 3 — SE BO PAKISTAN OTRESEL BLOKOVSKE POLITIKE? Ureditev vprašanja Kašmirja bi znala lo omogočili Zaskrbljenost v Pentagonu - Navezava stikov po kitajskem napadu ^dnje dni je postal Pakistan "•imet dokajšnje zaskrbljenosti j odgovornih višjih častnikov 'Pagona. To je tudi razumlji-' omenjena dežela je edina, ki lvojim članstvom tako v sred-*?ahodno kot jugovzhodnem - CENTO in SEATO — r“i*pisno in politično povezuje * za ZDA bistvena sistema vo-?“m oporišč okrog Kitajske. pa se zdi, kot bi Pakistan 7*nkrat imel namen, da svoja ?e3nja politična stališča neko-L? spremeni, in sicer, da jih ■ izviti v smeri nevtralizma. Jrenutno v tem smislu še ni j 6 nič storjenega, pa tudi je ^aianje, ali bo sploh kaj iz te-Toda, zanimivo je že to, da j. bilo vprašanje postavljeno. !? b* je, da so v zadnjih ted-?. začele prihajati do izraza /•«nce, ki si jih je moč raz-kot odstopanje od blokov-Šablon, ki jih je svojim so-maveem določal Washington. In .J^membnejše je, da je do tega v času polarizacije, ki jo " bil povzročil indijsko-kitajski w, ^'jstvo, da bi se blokovska pridnost utegnila spremeniti v ne-samomorilno orodje, so v (/••stanu razumeli že takrat, ko skušali to vprašanje rešiti. V ta namen sta se tudi sestala predsednik Ajub Kan in premier Nehru. Ob tej priliki se je večina pakistanskega tiska tudi zavzemala, da bi Pakistan odpovedal pogodbe «z lažnimi prijatelji» na Zahodu. Sicer pa je Ajub Kan tudi v bloku samem, ki mu je Pakistan pripadal, vselej iskal poti in smeri lastnih interesov v Aziji, pa tudi, če je to šlo na račun njegove blokovske zvestobe. Pakistan n: bil nikoli tako odvisen od ZDA, kot n. pr. Juž-Koreja, Južni Vietnam idr. Poklical je med drugim sovjetske petrolejske strokovnjake, rešil s Kitajsko nekatera obmejna vprašanja itd. Vendar pa Ajub Kan tudi Kitajski ni nasedel, - ko je ta ob priliki zadnjega napada skušala izkoristiti indijsko-pakistan-ski spor v svojo korist, kakor tudi kompromitirati izvenblokov-ske pozicije Indije ter protiblo- | (jar pa je osnovno vprašanje, ki kovsko politiko nasploh. Zgodilo je nasprotno, in sicer, da se :jv *••'<> sestreljeno letalo ameri-pilota Powersa. SZ je ta-u84 izjavila, da bi njeni bombni- Povsem lahko bombardirali in IS;iii vsa oporišča, oziroma !e-llg *’ od koder so ameriška le-L* Prihajala vohunit nad sovjet-!jJ. “zemljo. Powers se je nam-na svoj polet podal prav z j ■** teh letališč v Pakistanu. ■ Jnano je, da se Pakistan v SE in CENTO ni bil vključil L1« na osnovi svojega prepri->8ja ali abčutka pripadnosti k labodu, temveč veliko bolj zara-> te8a, da bi si zagotovil pomoč j*"°da proti Indiji. Naravno, da 'Potemtakem vsako zbližanje 4em* dvema državama samo . «Pilo nevtralistične Pkist Toti tendence anu. em, ko sta Indija in Paki-^ >■ 1959 in 1960 rešili nekatere , Nebojne obmejne probleme r.Podpisali sporazum o razdeli j voda v bazenu Inda, je edi- !l»l nen spotike med obema o- samo še Kašmir. Vprašanje j 'mira je prav toliko zapleteno k *noštavno, dejstvo pa je, da (Pjegova rešitev omogočila iz-. Plodno in koristno sodelo-j Piz med obema velikima sose-'nia. deželi sta po kitajskem na-*“'• znova navezali stike, da bi Times, «utegne privesti do nadaljnjega zmanjšanja ugleda pakta SEATO». Zatem pravi dalje: «Dasiravno eden od pobudnikov te prozahodne zveze, Pakistan — tako pravijo — danes utrjuje svoje zveze s Kitajsko. Takšna tendenca pa utegne predstavljati nekakšen uvod morebitnega novega nevtralističnega stališča Pakistana v mednarodnih odnosih». In v nekem svojem posebnem uvodniku isti časopis piše: «Sodeč po izjavah predsednika Ajuba Kana, bo Pakistan verjetno zapustil obrambne pakte ter pristopil na stran nevtralistov...». Dopisniki iz Karačija poročajo, da se Pakistan trenutno nahaja sredi političnega vrveža, ki so ga bili povzročili zadnji dogodki v mednarodnih odnosih. Sicer se precejšnja bitka med vlado in opozicijo vodi tudi okrog parlamenta in vprašanja strank, ven- je tem in takšnim tendencam začel približevati tudi Pakistan. • Revizija zunanje politike Pakistana», je napisal New York se tu čedalje bolj ostro postavlja, vprašanje nove mednarodne orientacije te dežele. Kot rečeno, Pakistan nahaja v nekakšni amletovi situaciji: biti še naprej z Zahodom — ali ne biti več? KAJ PIŠE MILANSKA REVIJA «QUATTROSOLDI » Neobstoječa zdravila je moč registrirati? Z 200 tisoč lirami se da dobiti dokumentacija za registriranje zdravila, ki dejansko ne obstaja ‘m ki zato ni moglo biti preizkušeno Včeraj smo na kratko poročali o anketi, ki jo je izvedla revija «Quattrosoldi» v zvezi s tem, kako nalahko, da se doseže registracija raznih novih zdravil in to s pom«:jo nekakšnih «farmacevtskih svetovalcev» ali agencij, ki da morejo nekomu vso potrebno dokumentacijo preskrbeti za samin 200 tisoč lir. Hkrati smo poročali o velikem in upravičenem odmevu ki ga je ta vest imela med ustreznimi in zainteresiranimi krogi. Objavili smo tudi izjavo ministra za zdravstvo Jervolina ter pojasnilo tiskovnega urada istega ministrstva glede postopka za registracijo in dovoljenja za razpečavanje zdravil. Ker smo včeraj le na kratko poročali o vsebini članka omenjene revije, ga danes objavljamo v izvlečku, kot ga je objavila agencija «Ansa». Trije zdravniki — en primarij bolnišnice, en asistent in en direktor bolnišnice — so podpisali Sestra predsednika Kennedyja gospa Pat Lawford je povzročila prometni incident. Sodnik za prekrške jo je obsodil naj obišče bolnišnico za otroke, žrtve prometnih incidentov klinično in poizkusno dokumentacijo o nekem novem zdravilu za jetra in sicer za zdravilo «Lambrepart. Prav. To zdravilo ne obstaja: njegovo ime smo si izmislili mi. Dejansko ampul s tem zdravilom ni. Izmišljena je tudi formula o njegovi sestavi. Prav tako ne obstaja niti farmacevtsko podjetje, ki naj bi ga ske bolnišnice postavili svoj podpis pod strokovno klinično poročilo, opremljeno z dolgo tabelo eksperimentalnih preizkušenj na štiridesetih bolnikih, — ki so prav tako izmišljeni — in ki se zaključuje, da «preparat se je po. kazal kot zelo učinkovit... privedel je do popolnega izločenja vseh simptomov bolezni v vseh primerih». Tako zatrjuje revija «Quattro- cevtsko podjetje, ki naj ot ga i Tako zatrjuje revija «Quattro-proizvajalo. In vendar so prima-1 soldi» v svoji decembrski šte-|" rij, asistent in direktor neke rim- uiUci pod naslovom «Un giallo in A___ _ _ J_ 1 u _. T./rtn»mm nrm/JOfl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii POSLEDICE AMERIŠKE VRHUNSKE TEHNIČNE CIVILIZACIJE Človeški orgunizem je le zapleten stroj podvržen zakonom energetike Nešteti inštituti proučujejo, kako naj se človek hrani, da bi v proizvodnji mogel dati čim več od sebe - Najrazličnejše diete - Otroci zelo zdravi Amerika je dežela z vrhunsko tehnično civilizacijo. Zato ni nič čudnega, da se tehnična načela in tehnični način mišljenja izvajajo tudi na drugih področjih. Tako se v ZDA v polni meri uporabljajo tehnična načela tudi v prehrani. Za njih je tudi človeški organizem stroj, ki je podvržen zakonom energetike, kot vsaki drugi stroj in ta stroj potrebuje pogonsko gorivo in od njih kakovosti,.tega goriva je. odvisno njegovo delovàftjé. Kot ljudstvo, ki ima malo smisla za tradicije, Američani najodločeneje posegajo v svojo prehrano. Oni eklektično izkoriščajo izkušnje vsega sveta. Tako se v njihovih tabelah prehrane morejo odkriti jedi iz bogatega seznama kitajske, mehiške, indijanske ali katere koli druge kuhinje, seveda v kolikor ustrezajo higienskim zahtevam. V stotinah njihovih inštitutov za prehrano se preizkujejo najrazličnejši prehrambeni artikli in njih delovanje na človeka. Tu se preizkušajo vsi sistemi prehrane, od prehrambenih sistemov najstarejših civilizacij sveta, do današnjih. Preizkuša se n. pr. vegetarijanstvo, preizkuša Se tako imenovana sepa-rirana dieta, preizkušajo se razne vrste postov, začenši s stara egipčansko kultno prehrano, do najsodobnejših shujševalnih kur ali kur za debe-litev. Njihovi strokovnjaki za prehrano so šli tako daleč, da so morda preveč zahtevno določili celo vrsto ptehràne tudi za posamezne primere. Tako imajo dieto za kandidata, ki se pripraylja na izpit, dieto za krepitev spomina, dieto za pomlajevanje itd. Na področju športne dietetike so izdelali najboljše «tabele» za vsako panogo športa, za vojake v miru, za vojake v vojni, za industrijske delavce itd. Na tem področju se morejo z njimi kosati edinole sovjetski strokovnjaki za prehrano. V Ameriki se danes ob preizkušanju kalorijske vrednosti ter vrednosti zaščitnih substanc vedno bolj posega tudi v problem električnosti v prehrani. Stopnja električnega naboja v posameznih prehrambenih surovinah ima važno vlogo pri dieti za srčne bolnike, za bolnike z visokim pritiskom, za ljudi, ki se prenaglo 'debelijo. Pogosto je to najboljši smerokaz, kako se da preprečiti določeno preveliko zbiranje tolšč, ki ga sicer ne no-i re zavreti nobena dosedanja Tudi v Sovjetski zvezi so se uveljavila vozila «Go-kart» kot vidimo na gornji sliki '"'•""iiiiim,,,,,,,,, um,mm, immilli umni im m ŽIVIN0ZDRAVN1K SVETUJE IN POJASNJUJE Koliko krme poje krava v enem letu 1,:..*** kmetje bi morali vedeti, t sena in drugih hranil po-j, uJe letno ena krava za lastno j. “rano in za proizvodnjo za 8 kt>f6V m'e4ta dnevno, da bi lah-j,.^haprej določili koliko živine 0 Prehranijo z razpoložljivo Seveda, krava ne daje ved-ì ® litrov mleka na dan. Zad-K, brejosti ga ne daje lj ,V.n>č. kar je seveda tudi nor-drugače ga daje več. O-1^, litrov mleka pa predstav-v. 4*mo povprečje za celotno j *Čno dobo, ki gre od ene do nekaj močne krme, doma pridelane ali dokupljene in približno 900 kg slame za nastilj. Sedaj pa poglejmo kolikšne po- vršine pptrebujemo, da lahko pridelamo glavna krmila doma. To bo razvidno iz naslednje raz-[ predelnioe: telitve. Sedaj se pa bomo moramo imeti ES.* kollko Rij? “ste osnovne krme, sena, silaže m poletne sočne krili' ^8 bomo eno kravo skozi y dobro prekrmili. Vit,.,48 namen bomo razdelili t>o£:l“nje krave na zimsko in na N kil0, Zimsko krmljenje traja tivg *n° 200 dni; ves ta čas dola ,**rava dnevno po 7 kg selu’® hg jare slame, 8 kg pese iija* 13 kg silaže. Povprečen ra-®a nam pokaže naslednje: krat 7 kg sena je 1400 kg ta ‘!n> krat 3 kg slame je 800 kg l0O ?n‘ krat 8 kg pese j* 1800 kg l dhi krat 12 kg silaže je 2400 kg Klavni poletni obrok, 'ki < Li!« 180 dni, pa računajmo 50 KRMA Seno Slama in pleve Pesa Silaža, koruza Zelena krma Pridelek na 1 ha v kg 3.000 3.000 30.000 40.000 15.000 »Hornov trave 8*®me : in 3 kg plev krat 50 kg trave Je tu . dni krat 3 kg plev ali sla-)« 480 kg. ^**v«n tega pa potrebujemo še K tej razpredelnici pa moramo dodati še nekaj malega za pridelovanje močne krme. Steljo bomo pa pridobivali iz listnatih gozdov, ki jih moramo imeti poleg ostale zemlje. Saj ne gre, da bi kmet moral kupovati drva in steljo drugod. Seveda ob pomanjkanju stelje si naši kmetje lahko pomagajo z žaganjem ali pa v okolici Trsta s pivskimi plevami. Iz zgoraj priobčenih podatkov je razvidno, da potrebujemo za prehrano ene kraveiokrog 1 ha njiv in travpikov in sicer za celoletno krmljenje. Seveda tega računa ne smemo posplošiti v celoti. Namreč v raznih okoliščinah je lahko jelo različen in velja le ob pridelkih, ki smo jih navedli v zgornji tabeli. Ce bo kdo poskušal po tem i vzorcij sam računati, bo lahko ugotovil, da se slika močno spreminja pq pridelkih. InJPP ttidi po letinah, ki jih ima nekdo na posestvu. Ti računi mu bbdo tudi povedali, da mora na ha obdelovalne zemlje ali travnika pridelati' čim več krme. Ti računi nam tudi povedo, da potrebujemo sorazmarno Krava Za eno kravo potrebuje je treba povr- na leto kg šine v ha cca 1400 0,47 1080 0,36 1600 0,05 2400 0,06 8000 0,53 manj površin, čim več silaže po- kladamo in čim več krme z njiv (peso, deteljo, lucerno). Mnogo večje površine pa potrebujemo, če pokladamo živini samo seno, zlasti še seno s slabih travnikov. Iz zgoraj napisanega je raz- vidno, da se našim kmetovalcem izplača imeti na posestvu čim več njiv in čim manj travnikov. Zaradi tega naj naši kmetje pre-orjejo čim več travnikov in naj jih vsaj začasno pretvorijo v njive. Včasih se splača preorati celo slab travniki Ob tej priliki želimo opozoriti naše kmetovalce tudi na dejstvo, da potrebujejo za poletno krmljenje manjše površine kakor za zimsko. Vse zgoraj navedeno se nanaša na kravo ali goveda težko 5—6 stotov. Qb zaključku pa lahko rečemo, da s skrbnim in intenzivnim obdelovanjem naših posestev bodo naši kmetovalci lahko pridelali na ha površine več krme kakor za eno odraslo govedo. Seveda bo vse to odvisno od njihovega večjega ali manjšega prizadevanja. Dr. D. R. shujševalna kura. Ta najnovejša raziskovanja bi mogla imeti iz-redne posledice v prehrani bodočnosti. Rezultati ogromnih naporov za izpopolnjevanje prehrane v Ameriki ne ostajejo le kot a-kademski traktati, namenjani znanstvenim inštitutom, pač pa se preko raznih napisov in «tablic» za prehrano z vsemi sredstvi posredujejo najširšim slojem prebivalstva. Te «tablice» se od časa do časa dopolnjujejo in to glede na strukturo posameznih jedi, kot tudi z dodajanjem novih. Veliko vlogo za populariziranje 'prehrane po tablicah imajo tovarne, ki se ukvarjajo s proizvodnjo prehrambenega blaga in ki rastejo kot gobe po dežju po vseh ZDA. Tu se pod nadzorstvom strokovnjakov za higieno pripravljajo jedila, ki se nato v zmrznjenem stanju dobavljajo menzam in restavracijam. Zato se tujcu pogosto čudno zdi, da na svojem potovanju po tej ogromni deželi povsod naleti na enako ali zelo podobno kuhinjo. Ameriški način prehrane pa ima še nekaj drugih značilnosti.. Tuji sladokusec, ki rad sede k mizi, da bi tudi užival, bo sumljivo majal z glavo, ko mu ponudijo solato brez olja in kisa; ko mu prinesejo na mizo n. pr. narezek ali golaž, ki je sladek, ko mu postrežejo s sendvičem, zavitim v surov list zelja. Prav tako se mu bo zdelo čudno, ko mu postrežejo pred kosilom s sadjem. Ob kosilu mu bo prijazen gostitelj namesto piva ali vina ponudil svežega mleka. Toda kosilo samo na sebi bo skromno, kajti Američan obilneje večerja kot tudi obilno zajtrkuje. Takšna vsebina posameznih obrokov je osnovni pogoj za učinkovitost na delu, v proizvodnji. Zato temu načinu prehrane pravijo tudi industrijski način prehrane. Sami tehnološki procesi v tovarnah prehrambenega blaga se razvijajo na najvišji ravni in to tako pri izbiri surovin, kot tudi v sami ambalaži. Zaradi tega i-majo ameriške gospodinje precej skrbi, kam s toliko praznimi konservami, s toliko ovoji iz kartona, aluminija, kam s toliko najlonskimi vrečkami, celofanom in vso podobno šaro. V novejših stanovanjskih hišah se to sežiga na posebnih smetiščih. Posameznim artiklom se naknadno dodajajo tudi hranljive snovi, ki jih sicer nimajo. Tako se n. pr. beli maki in nekim mezgam dodajajo vitamini In mineralne snovi. Sicer pa se pri ska načela uporabljajo do naj-višje mere. Higienski principi so na vrhuncu, hkrati pa je tudi način izdelovanja teh prehrambenih artiklov do skrajnosti e-konomičen. Tudi v nekaterih državah Evrope se skuša iti glede tega po ameriški poti, vendar je Evropa tudi pri svojih največjih naporih daleč za svojim ameriškim vzorom, posebno ker si Američani morejo privoščiti velike industrijske komplekse, kjer pride racionalizacija do najvišjega izraza. Kot smo že omenili, so Američani šli zelo daleč v dietah. Diete so preračunane za vse razmere in na vse dobe. To velja tudi za prehrano otroka. V ZDA morete v vsaki drogeriji kupiti prehrambene preparate za , vsako dobo otroka, od dvetf tifese-cev starosti dveh let. Vsaka dieta vsebuje potrebne sestavi» ne in vse to je hermetično žapi» to v celofanskih vrečicah. Te vrečice postavimo za dve ali tri minute v mlačno vodo in obrok je pripravljen. S tem je posel mater mnogo lažji, in jim ni treba za prehrano otroka veliko skrbeti. Rezultati tega se vidijo na otrocih. Smrtnost o-trok je minimalna. Avitaminoze skoraj ni, kot skoraj ni bolezni prebavnih organov. Otroci so odpornejši tudi proti raznim nalezljivim boleznim. Dr. V. N. PRKJKLI SMO LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ras segna bibliografica mensile. No. 152. Anno XIV. Ottobre 1962. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Roma. BUECHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. Btìcherrundschau (zweimonatlich). Nummer 5—6 Jahrgang V. Mai-Juni 1962. Mini-sterpr&sidium. Rom. b aiuti klinična dela in klinicn» potrdila, opremljena s posameznimi opisi» iti nadaljuje da more tak «farmacevtski suetooalec» «vse, kar je bilo pravkar omenjeno, dobaviti v samih petnajstih dneh in to po ceni, ki se vsekakor izplača: 200.000 lir, v katere stroške je vključen tudi opis 40. kliničnih primerov zdravljenja.» Te trditve so — kot piše revija — «vzete iz neke okrožnice,; katere en izvod smo dobili o roke.» Revija «Quattrosoldi» nato prikazuje, kako so izvedli anketo in jo začeli s tem, da so «ustanovili» neobstoječ sedež farmacevtskega podjetja, ki ša ga lijie-novali «Lambrofarma» (izmišl e-no ime) in ga postavili v Ugm-brate. Kako so si nato izmislili naslov v «via Poli 18»j naslov, ki so ga nato napisali tudi v glavo svojih formularjev in vizitk namišljenega upravitelja podjetja (nekega novinarja). Plod fantazije so bila tudi zdravita, ki da jih je podjetje izdelovalo in sicer «Labrepar» za zdravljenje jeter in «Uambroreupiils, ki da dobro de proti revmatičnim boleznim». Potem ko revija opiše razne faze vse te operacije, zaključuje takole: «Obrnili smo se k nekemu posredniku kliničnih dokumentacij, vendar za gotovo vemo, da ni on edini danes v Italiji, ki vrši ta poklic, ki človeka kar zmede. Vprav v dneh, ko smo se pogajali s tem «svetovalcem», smo prišli do drugih imen, do drugih poti. Na dokumentacijah, ki sta jih izdali rimski bolnišnici in v katerih se zagotavlja, da sta s po. zitivnim uspehom preizkusili dve neobstoječi zdravili, so tudi podpisi nekaterih zdravnikov, i odpisi, za katere bomo rekli, da so bili dam iz neprevidnosti, Iz tega ne bomo delali posebnega problema, smatrati jih moramo kot dokument, ki je hkrati primer čudne, žal pogoste neodgovornosti. V drugih predlogih, ki smo jih dobili, vtem ko smo pripravljali to anketo, so nam bili ponudeni tudi podpisi znanih o-sebnosti s tega področja — morda le z bahaštva —, imena, ki- se na področju zdravstva izgovarjajo s spoštovanjem.» Revija na koncu zatrjuje, da je ministrstvo v zadnjih časih začelo s tem nekoliko drugače postopati, da je nategnilo vajeti. Revija piše: «Tudi če', bi noja neobstoječa zdravila bila registru rana, kaj bi s tem dokazali? Dokazali bi, dà ministrstvo ne zmore vsega. Ker pride vsako leto v Italiji na tržišče izredno veliko število novih zdravil, bi morali imeti ministrstvo za zdravstvo, toda ministrstvo ki bi zmoglo vršiti svoje nadzorstvo, ki bi bilo devetkrat večje kot je tisto, ki ga p remore zdravstveno miti i-strstvo ZDA in 36-krat Večje kot ga zmore ministrstvo za zdravstvo Zahodne Nemčije. Do tu revija. Ob takšnih podatkih, je razumljivo, da so se zainteresirani krogi oglasili k besedi. Predvsem zdravniški Krogi. V časopisih pa smo zasledili tudi tri imena, celo imena tren znanih rimskih zdravnikov, ki so se nad gornjim pisan em začeli zgražati in protestirati. Imen ne bomo navajali in tudi njihovo reakcijo pustimo ob strani. Kaj pa drugi krogi? Razni komentatorji so se pri tem vprašali, ali ne gre morda v primeru onih «posrednikov» za potvorjene podpise, ali pa morda za podpise raznih zdravnikov in strokovnjakov, ki so jim bili «ukradeni» tako, da so jim dokumente enostavno podtaknili v podpis. V krogih revije se zatrjuje, da ne gre niti za eno, niti za drugo, pač pa za normalno dobljene podpise. O nadaljnjem razvoju dogo dkov v zvezi s to tako delikat* no zadevo poročamo na prvi strani. farmacia» in v katerem prinaša dokumentacijo o tem, kako se izdajajo dokumenti, ki so potrebni za avtorizirano prodajo farmacevtskih preparatov. Revija zatrjuje, da se je to, kar smo povedali zgodilo «pred nekaj tedni». Revija zatrjuje, da se je podobno kot z gornjim preparatom zgodilo tudi z zdravilom «Lam-broreumil». Gre, kot zatrjuje revija «Quattrosoldi», za «anoireu-matični preprarat» v obliki pa-stilj (ki ne obstajajo) in ki jih je neka druga rimska bolnišnica «preizkusila» na šestnajstih pacientih. Z odličnimi rezultati, seveda, tako da je, kot pravi zdrav, nikovo poročilo, to namišljeno in torej neobstoječe zdravilo «Lam-broreumil» takoj in popolnoma rešilo tri primere flebitisa, dva primera artritisa na revmatični osnovi, en primer artropatije in en primer vnetja reberne mrene...» Potem ko se revija najprej ustavi pri naštevanju farmacevtskih podjetij, ki delujejo v Italiji in pri številu novih zdravil, ki jih vsako leto registrirajo, in ko obdela še problem, kako se zdravila registrirajo, revija nadaljuje takole: «Za registriranje novega zdravila je treba k prošnji, naslovljeni na ministrstvo za zdravje, pfilgžlti tud? Jarmakolgško dokumentacijo, ki jo sestavi neki ke-mik-farmacevt ali biolog, ki v njej opiše sestavo preparata in podrobno prikaže sestavne dele zdravila; nadalje mora biti k prošnji priložena dokumentacija nekega zdravnika s kake klinike ali pa primari ja kake bolnišnice prve kategorije, v kateri mora biti povedano, s kakšnimi recatati se je zdravilo preizkusilo vsaj pri štiridesetih pacientih.» Revija nato pove, da je bilo odkrito, da obstaja neki nov zanimiv poklic. Gre za «farmacevtskega svetovalca», ki «more do- v proizvodnji prehrane industri j- iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STRELEC (od 23.11. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izredno ugoden finančni položaj vam bo omogočil solidne načrte za bodočnost. Premislite, preden kaj storite. Nadzorujte zdravje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo ugoden dan za intelektualce in one, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Ljubljena oseba bo na vas ugodno vplivala. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Začnite uresničevati svoje načrte. Ne izgubite svoje hladnokrvnosti pred nepredvidenimi dogodki. Zdravje izvrstno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaša tehnična in strokovna sposobnost vam bosta zagotovili lep uspeh. Ne premišljujte venomer o tem, kaj o vas mislijo drugi. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša e-nergija ter vztrajnost bosta ustrezno poplačani. Ne zaostrujte že ta- ko napete situacije v družini. Nervoznost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da bi mogli uresničiti nek svoj načrt, boste morali še prej premagati odpor predstojnikov. Imeli boste vso podporo od strani svojega prijatelja. Zdravje nespremenjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugoden dan za nove poslovne stike. Načrti ljubljene osebe bodo pametni m zelo dobri. Pazite na zdravje, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte razumeti težavnost položaja in ne vztrajajte na poti, ki je napačna. Posvetite večer družini. Zdravje dobro. (od 23.11. do Zdaj je najugodnejši trenutek, da izpeljete neko važno trgovsko ope. racijo. Prisluhnite svojemu srcu in napravite prvi korak k poravnavi spora z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne izgubljajte svojega časa s poslovnimi poizkusi, ki ne prinašajo dobička. Vskladite svoje razpoloženje z onimi ljubljene osebe. Zdravja dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prestrašite se že prvih poslovnih težav. V družini razprava o praktičnih zadevah. Zdravje prav dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodna prilika za dobičkonosno poslovno potovanje. Ne bodite nehvaležni do starih prijateljev. Zdravja izvrstno. Radio Trst A 8 00: Koledar; 8.30: Promenadni koncert; 9.00: Praznična matineja; 9.40: Marijine pesmi: 11,45. Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zanimi- vosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13 30: Lahka glasba; 14.40: Jug. popevke; 13.00: Mali koncert; 15.30: «Vera in nevera», drama; 16.40: Gojenci glasbene Sole v Ljubljani; 17 00: Znane melodije: 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00; Sodobna slovenščina; 18;15: Umetnost; 18.30: Jazz panorama; 19 00: Družinski obzornik; 19.15: Italijanski akvarel; 20.00: Športna, tribuna; 20.40: Zbor «Kras»; 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: F. Schubert: Simfonija St. 5; 23.00: Vibrafonist Gibbs. Trst 12.00: Plošče; 12.30: Tretja stran. SOBOTA, 8. DECEMBRA 1962 orkester; 10.00: Nabožna oddaja: 12.00: Tartinijeve skladbe; 13.30: Sodobni motivi; 14.00: Orkester Maria Pezzotte; 14.15: Praznični motivi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve; 16.00: Glasbeni program; 16.30: Komorna glasba; 17.00: Orkester Arturo Mantovani; 17.30: V Metropolitanski operi; 18.30: Psihologija v prehrani; 19.00: Stare plošče; 20.25: Jan Rysso: «Cez mejo»; 21.25: Ital. pesmi; 22,00: Zgodovinske seje ital, parlamenta; 22,30: Plesna glasba. //. program Koper 5,00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13,450: Popevke in ritmi; 14.30: Mali koncert; 15.30: Duet Darlo in Darko; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Griegove skladbe; 17.00: Sreča- nje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18,00: Prenos RL; 19.00: Poje Johnny Matkls; 19,30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih: 8.20: Ital. pesmi In plesi; 8.30: Za sam 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Jim-my Fontana; 9.35: Ital. popevke; 10.35: Pojo Bongiovannl, Gabrielli Itd ; 11.00: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 14.20: Orkestri Carosone In Rauchi: 14.45: Najnovejše plošče; 15.00: Glasba iz filmov; 15,30: Popoldanski spored; 16.50: Plesna glasba; 19,50: «Cappello a cilindro»; 20.35: Mesto ob luninem svitu; 21.35: Operna glasba. III. program 17,00: S. Landi: «L’uomo cattivo»; 18.15: Lotti jeve skladbe; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Cesar Franch; 12.15: Španska kultura; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Vivaldije ve skladbe; 21.20: Pesmi Vittorio Sereni; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 6,30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: «Materi padlega partizana»; 8.55: Radijska šola; 9.25: Ob glasbenem avtomatu; 9.45: Pesmi iz Letonije; 10.15: Telemann: Suita za flavto ln godala; 10.40: Seznanite se se P»r-kerjevlml; 10.55: Nov» popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15; Ansambel Srečka Dražila; 12.30: Kitica češke glasbe; 13.15: Obvestila; 13.30: Zabavna glasba; 14.05: Zbo« ri iz Verdijevih oper; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Želimo vas zabavati; 15,40: Renesančne zborovske skladke; 16.00: Vsak dan za vas; 17 05: Gremo v kino; 17.50: Hammond orgle; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Orkester RTV Ljubljana; 18.25: Domači napevi; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19,05: Glasbene razglednice; 20.00: Jazz aux Champs Elysees; 22.15: Oddaja za izseljence: 23.05: Za ples. Ital. televizija 9.50: Vatikanski koncil: 17.30: Program za najmlajše; 19.00: TV dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 20.00: Sedem dni v parlamentu; 20,20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21,05: «Rinaldo in campo»; 22,15: Churchillovi spomini; 22.40: Obe plati zvona; 23.40: Dnevnik. II. KANAL 21,05: Srečanje z Glnopi Buzza-tijem; 21.50: Dnevnik; 22.15: Vatikanski koncil; 22,35: Palomba — Fioravanti: «Lecantatrlci villane». Jug. televizija Zagreb 18.00: Desant — mladinska TV igra; 19.00: Slike In skulpture. Beograd 19.15: Ustavna tribuna. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: TV pošta; 19.45: Propagandna oddaja. jTV 20,00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: Sprehod skozi čas. Beograd 20.30: Vreme-plov. Italija 21.05: Glasbena komedija. Ljubljana 22.15: Tretji človek, Zagreb 22.15: Interpol. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 8. decembra 1962 (jj Vreme včeraj: najvišja temperatura 12, najti.>ja 4 7, ob 19. uri 8.8; vlage 37 obit,, zračni tlak 1026.6 stalen, veter 20 km severovzhodnik, suniti 34 km, ,nebo Jasno, morje sko. ro mirno, temperatura morja 106. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 8. decembra àrezm. ppoč. D. M. Sonce vzide ob 7.32 in zatone ot 16.20. Dolžina dneva 8.48. Luga vzide ob, 14.49 in . zatone ob 330 Jutri, NEDELJA, 9. decembra Valerija S SINOČNJE SEJE REPENTABORSKECA OBČINSKEGA SVETA Občinski svetovalci odobrili pritožbo na mešani odbor Na seji so ponovno zahtevali, da se za obiinskega tajnika imenuje oseba, ki bo dobro obvladala oba jezika Vprašanje občinskega tajnika na repentaborski občini je zavzelo dobršen del sinočnje skoraj pet ur trajajoče seje občinskega sveta. Čeprav je bila razprava predvidena v posebni točki dnevnega reda, pa se je začela takoj v začetku in povod zanjo je dal tajnik sam. Ko je župan Jože Bizjak otvoril sejo, je povzel besedo tajnik in začel v slovenščini čitati zapisnik prejšnje seje občinskega sveta — seveda splošno presenečenje vseh svetovalcev. Toda prav to je povzročilo potem reakcijo svetovalcev, ki so v tajnikovi potezi videli očitni namen potvorbe dejanskega stanja, namreč v smislu, da je hotel s tem dokazati, kako obvlada slovenski jezik. Zato je svetovalec Velimir Guštin zahteval, naj tajnik čita za Pisnike šele takrat v slovenščini, ko bo tudi razumel vprašanja in nanje odgovarjal. Po daljši razpravi je bilo tajno glasovanje, katerega izid je bil naslednji: osem svetovalcev je Guštinov predlog podprlo, medtem ko je en svetovalec oddat belo glasovnico. Svetovalci so tajniku vsekakor izrazili priznanje za njegov trud, da bi se naučil slovenskega jezika. V zvezi z imenovanjem tajnika naj omenimo tudi intervencijo svetovalca Lupinca, ki je izjavil, da že ima v žepu imena Slovencev z ustrezno izobrazbo, ki so pripravljeni prevzeti tajniško mesto v repentaborski občini. Toda svetovalec Lupine je očitno pozabil, da tajnika ne namešča občina, temveč prefektura. Sledilo je poročilo župana, ki je v smislu sklepa občinskega sveta poslal glede tajnika prefekturi pi-smo, v katerem prosi dokončni odgovor na zahteve svetovalcev. Župan je dejal, da je prejel osebno nanj naslovljen odgovor prefekture, ki zavrača njegov dopis, češ da je nekorekten in nato poziva, da naj se župan izraža bolj spoštljivo. Župan je v tej zvezi izjavil, da je dopis podpisal v imenu občinskega sveta, ki ga je za to pooblastil in da zatorej pada odgovornost na celotni občinski svet. Potem pa je župan prebral osnutek pritožbe, ki jo bodo svetovalci v smislu sklepa prejšnje seje poslali mešanemu odboru za zaščito manjšin. Pritožba ugotavlja, da tajnik ne obvlada slovenskega jezika, zaradi česar se ne more pogovarjati z občani v domačem jeziku in zaradi česar je tudi otež-kočeno upravljanje občine. Pritožba tudi navaja kroniko dosedanjih dogodkov v tej zvezi in končno poziva mešani odbor, da doseže spoštovanje člena 5 posebnega statuta Spomenice o soglasju. Osnutek pritožbe je bil seveda odobren in v prihodnjih dneh bo podpisan dokument poslan na pristojna mesta. Zaradi pomanjkanja prostora bo- mo poročilo o ostalih točkah dnevnega reda objavili v naši jutrišnji številki. Tržaški kovinarji pripravljeni na stavko Sklep osrednjih kovinarskih organizacij o napovedi stavke je imel velik odmev tudi med tukajšnjimi kovinarji. Po 42 dneh «premirja», to je odkar so se ponovno pričela pogajanja, so kovinarji zopet prisiljeni stopiti v borbo. Ker je prišla vest o stavki nenadoma, so delali včeraj še nadure in začne veljati v Trstu sklep o prekinitvi nadurnega in prazniškega dela s ponedeljkom. Pri tej borbi je treba nadalje upoštevati posebni položaj jetjih, za katere pride v poštev ta stavka. Nadalje je treba upoštevati, da je največje zasebno kovinarsko podjetje, to je Felzsegy, sklenilo s sindikati sporazum, s katerim je priznalo tako imenovani «protokol» sindikatov, ki vsebuje minimalne delavske zahteve in se smatra za predujem na bodočo pogodbo. Zato ne bo stavke v tem podjetju. Včeraj je stopilo v stik s sindikati tudi podjetje Durissini in njegov lastnik se je obvezal, da bo proučil protokol in v torek podpisal sporazum. Tako se je, oziroma se bo število podjetij, ki so pristala na sporazum, zvišalo na deset in delavci v njih bodo potemtakem oproščeni stavke. Sindikata sta tudi sklenila, da bodo delavci v podjetju Orion stavkali prihodnji teden samo po pol ure na dan. Ti delavci so namreč utrpeli velike gmotne žrtve TRŽAŠKA GOSPODARSTVENIKA V NEMČIJI Trstu zagotoviti ugodnosti kakršne že uživa Hamburg Treba pa je izboljšati tudi pristaniške naprave V teh dneh sta v Zapadni Nemčiji predsednik in generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice. Njun uradni obisk je posvečen prvenstveno vprašanjem razvoja tranzitnega prometa Nemčije skozi tržaško pristanišče in to zlasti proti tržiščem afriških in azijskih držav. Znano je namreč, da je konkurenčna privlačnost Hamburga tako močna, da celo iz južno-nem-ških pokrajin pošiljajo blago po železnici proti Hamburgu, tam ga vkrcajo na ladje in peljejo o-koli vse Evrope v Afriko in Azijo. Pri tem gre seveda za zelo dolgo pot, ki bi bila skozi Trst neprimerno krajša. O vseh teh vprašanjih so v Trstu predhodno razpravljali strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi prometa in so v ta namen na pobudo trgovinske zbornice sklicali poseben sestanek, na katerem so bili prisotni tudi pred- pri nas, ker tu je komaj petina kovinarjev, zaposlena v zasebnih pod- j 111,1.......................................................im................... Z VČERAJŠNJIM SKLEPOM POKRAJINSKE KOMISIJE ZA CENE Od danes se cena mleku zviša povprečno za 5 lir na liler Litrska steklenica mleka bo odslej dražja za S Ur, pollitrska za 4 Ure, aeustekleničeno mleko pa za 4 Ure liter Prvi negativni odmevi med našimi kmetovalci Včeraj za cene, prefekt je pokrajinska komisija ki ji je predsedoval pod-dr. Pasino, sklenila povišati ceno mleka v prodaji na drobno. Sklep stopi v veljavo takoj. Zato se bo že danes cena mleka v prodaji na drobno povišala od 82 na 87 lir za liter v litrski steklenici, od 41 na 45 lir za pol litra v pollitrski steklenici, in od 72 na 76 lir za liter neustekleničenega pasteriziranega mleka. To pomeni, da se je cena mleka v litrskih steklenicah povišala za 5 lir, v pollitrskih steklenicah za 8 lir, v prodaji na liter pa 4 lire za liter. Zvišanje cene mleka so zahtevali trgovci na debelo, ki dobavljajo mestu mleko predvsem iz goriške, videmske, beneške in treviške pokrajine. Ti trgovci so zahtevali od prefekture, da se cena poviša na 90 lir za liter v litrski steklenici in na 50 lir za pol litra v pollitrski steklenici. Trgovci so uteme-ljili svojo zahtevo s povišanjem cene mleka pri proizvajalcu, ker naj bi ga sedaj, po njihovih podatkih, plačevali v hlevu po 53 lir liter. Kot torej vidimo, jé pokrajinska komisija za cene precej znižala za- ailiimiiiiiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiil SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Zanimivo znanstveno predavanje o novi jugoslovanski ustavi Predaval je dr. Globevnik iz Ljubljane na povabilo društva «Pravnik» Včeraj in danes je na našem področju gost društva «Pravnik» delegacija društva pravnikov LRS, ki jo vodi predsednik dr. Tominšek, sestavljajo pa univerzitetni profesor Juhard, dr. Globevnik in predsednik ljubljanske odvetniške zbornice dr. Suklje. Društvo «Pravnik» je v tej zvezi priredilo sinoči predavanje v prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa, katerega so se udeležil i skoro vsi slovenski pravniki s Tržaškega. Na predavanju je bil prisoten tudi generalni konzul FLRJ Janhuba s soprogo. Uvodoma je dr. Tončič, predsednik društva «Pravnik», predstavil predavatelja dr. Globevnika, ki je kot sekretar sekretariata za zakonodajo pri izvršnem svetu LRS sodeloval pri sestavi ustavnega predosnutka. Dr. Globevnik je nato v dobro uro trajajočem predavanju, ki je bilo na visoki, lahko rečemo znanstveni ravni, obrazložil osnovna načela, ki so vodila sestavljavce osnutka. Po kratkem zgodovinskem orisu je predavatelj ugotovil, da je z uvedbo družbenega samoupravljanja bil ustvarjen nov družbeni sistem, ki se je tako razvil, da zahteva novo pravno ureditev. Zato se tudi nova ustava bistveno razlikuje od klasičnih. Ustavne norme imajo za izhodišče svobodnega človeka, ki kot proizvajalec gospodari s sredstvi in kot ustvarjalec upravlja. To je ustava, ki upošteva postopno odmiranje države, saj se samoupravljanje razširja na vsa področja družbenega življenja. Odpravljen je tudi najemni odnos, ki ga zamenjuje upravljanje delovnega kolektivu. Na tej osnovi je predavatelj orila! načelje konkretne ureditve; orisal vlogo občine kot osnovne celice, pomen okraja, republike in federacije ter v tem okviru izpre-membo temeljnih pravic človeka, ki jih družba več ne daje, temveč lamo varuje. Posebno poglavje je predavatelj posvetil zaščiti narodnostnih manjšin, ki so predvidene že v zvezni v re- in zelo konkretno določene publiški ustavi. Po temeljitem predavanju so prisotni pravniki zastavili vrsto konkretnih vprašanj, ki so se nanašala večinoma na nekatera načelna vprašanja in na katera je predavatelj podrobno odgovoril. Novinarji so proglasili stavkovno pripravljenost V Rimu so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogod- be za novinarje. Pričela so se 16. novembra ter se nadaljevala 30. novembra ter 5., 6. in 7. decembra. Ker je zveza založnikov dnevnih listov vztrajala na svojem nepopustljivem stališču, so predstavniki vsedržavne zveze novinarjev prekinili pogajanja in novinarji so proglasili stavkovno pripravljenost. V ponedeljek ob 15.30 bo v novinarskem krožku na Korzu Italia št. 12 sestanek novinarjev katerem jim bodo poročali o teku pogajanj v Rimu. na po- Urnik trgovin Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da so danes zaprte vse trgovine. Odprte so le: mesni- ce od 6 do 13 , pekarne in mlekar-12, cvetličarne od 8 ne od 7 do 12, cvetličarne od 8 do 13; slaščičarne od 8. do 21.30; brivski in frizerski saloni od 8 do 13 in fotografi od 8. do 13. htevo trgovcev in postavila cene, ki so po mnenju nekaterih strokovnjakov še vedno previsoke. Ta mnenja so prišla na dan v diskusiji na seji posvetovalnega odbora pokrajinske komisije za cene. Na seji tega odbora, ki je z večino glasov sprejel zahtevo trgovcev po zvišanju cene mleka, je predsednik Delavskih zadrug prof. Dulci ostro kritiziral zahtevo trgovcev in poudaril, da bi morali predvsem preurediti distribucijsko mrežo mleka, ki je zelo zastare-la in na katero odpade previsoka režija. Predsednik Zveze potrošnikov dr. Pailadini je prav tako nasprotoval povišanju cene mleka, ki je po njegovem mnenju pretirano visoka v odnosu z dejanskim povišanjem pri proizvajalcu, zlasti v Furlaniji. Večina članov posvetovalne komisije pa ni bila tega mnenja in je poudarila predvsem letošnjo veliko sušo, ki je hudo prizadela kmete tako pri nas, kot tudi v bližnji Furlaniji. Zaradi suše je bila hkrati močno oškodovana tudi živinoreja, ker primanjkuje krme in so se zaradi tega vsa krmila podražila. Iz zahteve trgovcev in iz utemeljitve večine članov posvetovalne komisije pokrajinskega odbora za cene je razvidno, da je sedanje zvišanje cene mleka povzročilo zvišanje cene mleka pri proizvajalcu. Zato bi bilo pričakovati, da se bo cena mleka ponovno znižala, ko se bodo znižale cene mleka pri kmetih. Dosedanje izkušnje pa nas učijo, da je zelo lahko zvišati cene, da pa je težko doseči njihovo znižanje. Kot je znano, imajo prodajalci mleka na drobno 14 lir od prodanega litra. Lansko leto, ko je bilo pri kmetih mnogo mleka in so ga prodajali grosistom po nizki ceni,. se cena mleka na drobno ni znižala, ampak se je za-radi konkurence med grosisti povišal delež nekaterim prodajalcem na drobno od 14 na 17 lir in tudi na 21 lir za liter prodanega mleka. Ne bi hoteli, da bi se prihodnjo pomlad, ko bo šla lahko živi-na ponovno na pašo in ko bo na razpolago že prva zelena krma, to ponovilo. Hkrati pa moramo poudariti, da prodajalci mleka na drobno živijo v precejšnji stiski zaradi prevelikega števila mlekarn, saj proda vsaka mlekarna povpreč.’ no samo po 70 litrov mleka dnevno. Na prefekturi pa so nam zagotovili, da ima pokrajinski odbor za cene pravico spremeniti ceno mleka, takoj ko ugotovi, da se je ce-na pri proizvajalcu znižala. Zato se bo odbor sestal takoj po novem letu, da ugotovi cene po praznikih. To se sicer doslej še ni zgodilo, upajmo pa, da bo sedaj prefektura sledila gibanju cen mle- ka pri proizvajalcu in temu primerno tudi ukrepala. Kot smo že omenili, je vprašanje prodajalcev mleka na drobno zelo resno in ga seveda ni mogoče ignorirati. Toda to vprašanje bi morale rešiti pristoine oblasti, Toda ukrep je morda še najbolj prizadel naše živinorejce, za katere je bilo na pristojnih mestih ugotovljeno, da prodajajo svoje mleko s čisto izgubo najmanj 25 lir pri vsakem litru, saj zaradi visokih proizvodnih stroškov ne morejo konkurirati živinorejcem iz nižinskih predelov. To je prišlo sinoči že do izraza na sestanku živinorejcev zgoniške občine, ki so poudarili, da bodo ob očitnem nerazumevanju za njihove življenjske probleme prisiljeni opustiti delo na kmetiji in iskati delo v mestu. O tem vprašanju je tudi razpravljal repentaborski občinski svet, ki je naglasil, da je sedaj bolj kot kdaj potrebno, -. da intervenirajo pristojne oblasti, seveda v kolikor nameravajo zaščititi kmeta pred propastjo. Toda tako o sestanku v Zgoniku kot o podrobnostih razpravljanja v repen-taborskem občinskem svetu bomo poročali v naši, jutrišnji številki. stavniki odgovornih ministrstev. O tem sestanku niso izdali nobenega sporočila, vendar se je kasneje izvedelo, da sta bili v ospredju razprav dve vprašanji: L Hamburg lahko tako neusmiljeno konkurira drugim pristaniščem, ker ima posebne izredno ugodne pogoje, ki mu jih zagotavlja znana izjemna klavzula pogodbe o Skupnem evropskem tržišču. 2. Trst teh pogojev nima, odnosno je celo v primerjavi z o-stalimi italijanskimi pristanišči v podrejenem položaju, ker nima niti vseh onih ugodnosti, kot jih imajo druga pristanišča. Zato so na omenjenem sestanku tudi izrazili željo, da italijanska vlada prične v okviru Skupnega evropskega tržišča z razgovori, da se za Trst zagotove podobne ugodnosti, kot jih uživa Hamburg. Istočasno pa so tudi zahtevali, da se izboljšalo pristaniške naprave in predvsem, da se omogoči pristanišču učinkovitejše poslovanje, ki naj pritegne zlasti kosovni promet vseh zalednih držav. Nič točnega ni znano o odgovoru odgovornih predstavnikov različnih ministrstev. Poleg tega pa so tudi nekatera osnovna vprašanja mednarodno dokaj zapletena in jih ni mogoče hitro urediti. Vendar pa so napori za okrepi-pristaniške dejavnosti nujni, saj podatki o sedanjem prometu in zlasti o strukturi pristaniškega prometa govore, da se položaj pristanišča stalno slabša in da Trst postopoma že izgublja svojo posredniško pristaniško vlogo. Zato bodo tudi zelo zanima stališča juzno-nemških pokrajin in zlasti stališče bavarske trgovinske zbornice. Resolucija Nove DZ proli višanju cen V zadnjem času se je še okrepila težnja po višanju bolj cen skoraj vseh življenjskih potrebščin, od živil do raznih industrijskih izdelkov, tobaka itd. Res se viša tudi draginjska doklada, toda vedno z zamudo nekaj mesecev in ne v zadostni meri, tako da so na škodi vedno predvsem delavci in uradniki. Težnja po zvišanju pa se kaže zlasti ob prazni kih, ko izkoristijo nekateri trgovski krogi dejstvo, da dobe v tem mesecu delavci in uradniki 13. plačo in si ob praznikih tudi kaj več privoščijo. V zvezi z višanjem cen se je sestalo tudi vodstvo Nove delavske zbornice CGIL, razpravljajo o položaju ter sprejelo naslednjo resolucijo: «Izvršni odbor Nove de lgvske zbornice CGIL v Trstu je proučil stalno višanje cen, življenjskih stroškov v vseh panogah po- trošnje in javnih služnosti ljudskega značaja, od živil do najemnin in prevozov. To višanje v vsedržavnem obsegu vzbuja v krajevnem tržaškem merilu še večjo skrb tudi zaradi nameravanega zvišanja cene mleku, plinu in prevozom. Izvršni odbor opozarja javno mnenje in delavski razred na te spletke gospodarske desnice in monopolov na škodo delavcev^ in uradnikov, katerih kupna moč je že tako nizka. Te spletke pomenijo namreč dejansko krčenje mezd in plač. Nadalje odločno zavrača laži in poskuse varanja teh krogov, ki skušajo naprtiti krivdo za ta položaj upravičenemu izboljšanju mezd, ki so si jih delavci priborili s tako velikimi žrtvami in ki jim skušajo v drugi obliki vzeti, kar so jim bili prisiljeni dati. V «Verdiju» 4. premiera Tudi «Figarova svatba» lepo uprizorjena Kot četrto delo letošnjega repertoarja je včeraj zvečer v gledali-« V. - - - - Zahteva poleg tega, naj se javne ustanove pri svoji politiki pridobivanja dohodkov ravnajo po davčni politiki, ki ne bo poslabšala pogojev delovnih ljudi. Končno poziva prizadete ustanove :n pristojne oblasti, naj zavrejo poviške. Ce bi namreč prišlo do novih poviškov, bi se še bolj poslabšal že tako slabi gospodarski položaj v mestu ter bi bili delavci in njihove sindikalne organizacije prisiljene ponovno proučiti sedanje mezdne sporazume in se poslu-žiti vseh oblik borbe, ki bi jih terjal poslabšani položaj». Ratifikacija sporazuma o odškodnini žrtvam nacizma V poslanski zbornici v Bonnu so včeraj ratificirali italijansko-nemški sporazum o plačilu odškodnine italijanskim žrtvam nacizma. Sporazum so sklenili junija lani in določa 40 milijonov nemških mark odškodnine, kar znaša nad 6 milijard lir. To vsoto bodo dali takoj na razpolago italijanski vladi, tako da lahko izplača odškodnino žrtvam. Urnik pošte MniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiii ZA PROMET MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO 200 stalnih dovoljenj za avtomobilske prevoze Prošnje za ta dovoljenja je treba vložiti najkasneje do 12. dec. Z novim letom bo nekoliko drugače urejen promet s tovornimi avtomobili med Italijo in Jugoslavijo. Posebna italijansko - jugoslovanska mešana komisija je namreč odobrila izdajo 200 stalnih dovoljenj za uporabo tovornjakov (s prikolica-rjii). To bodo posebne knjižice, na katerih bodo naznačene evidenčne š)tevilke tovornjakov, ki bodo lah prosto vozili na celotnem jugo-lovanskem ozemlju. Prošnje za ta Sovoljenja je treba vložiti do 12. ecembra na EAM in to na kolko-vanem papirju za 200 lir. Obrazec prošnje^lahko interesenti prejmejo Poleg tega bodo izdali skupno JjOO «belih» dovoljenj, ki se bodo prav tako nanašala na prevoze za qelotno * jugoslovansko ozemlje, ki pa bodo veljala le za enkratno vožnjo. Ta dovoljenja veljajo tako za tovornjak kot za prikolico In bo njih izdaja urejena tako, kot je bila do sedaj. Končno Je predvidena izdaja še 12 tisoč «roza» dovoljenj, ki pa so llllllllllllllllllllllllll||||||l||||IIIIIIIIIIIIIIUIIII||l|||||||||||||||||||||ri|||||||,|||||||||||||„||„„,|,„|M||||||||||||||||||||||)t|||||||1||||||||M|||)||||||||||||||n|||||||)||)|||||||||u TRAGIČNO ODKRITJE V VČERAJŠNJIH DOPOLDANSKIH URAH Utopljenec v timavsRem prekopu si je verjetno sam vzel življenje Zelo verjetno gre za 65-Ietnega Giovannija Urzana iz občinskega zavetišča - Truplo je bilo v vodi od enega do dveh mesecev Včeraj zjutraj ob 10.30 so našli v timavskem prekopu pred poslopjem ravnateljstva uprave državnega podjetja v Stivami truplo nekega moškega, za katerega so menili v prvem trenutku, da je bil star okoli 60 let. Neznančevo truplo je prvi zagledal ribič Lorenzo De Pirro. Takoj nato so prihiteli na kraj najdbe policijski komisar devin-sko-nabrežinskega komisariata javne varnosti dr. Cipolla in tržiški pretor. Po dolgotrajni preiskavi in pregledu trupla so pokojnika prepeljali na štivansko pokopališče. Policijski zdravnik, ki je pregledal truplo, je izjavil, da je ponesrečenec umrl pred 30 ali 60 dnevi. Pristojne oblasti menijo, da gre v tem primeru za čisto navaden samomor. Gre za 65-letnega Giovannija Urzana iz Ul. G. Gozzi 5, ki si je verjetno vzel življenje s tem, da je skočil v morje nekje ob tržaški obali. To domnevo potrjuje dejstvo, da so našli pokojnikovo truplo prepasano s parom hlač, ki so bile privezane z žico. Domnevajo, da Je samomorilec na- ložil za pas kamenje ter se nato potopil. Policijski zdravnik je vsekakor ugotovil, da je treba pripisati smrt še ne preveč starega moškega utopitvi. Sinoči se je zvedelo, da so istovetnost umrlega Urzana ugotovili na podlagi prstnih odtisov, ki jih kvestura hrani V svojem arhivu. Ali je mnenje policijskih or-ganov popolnoma verodostojno? Tega ne bo mogoče trditi, vse dokler ne bo prišlo do pričanja neke osebe, ki je dobro poznala pokojnika in ki bo lahko potrdila, da gre res za omenjenega Urzana. Zvedelo se je tudi, da je Urzan bival svoi čas pri Snodnji Magdaleni, v hiši št. 507, pri družini Sneider. Padec z lestve Včerai ob 17.20 so prepeljali na 2. kirurški oddelek 42-tetnega Ermenegilda Butana iz Ul. Seltefon-tane 45 (zavetišče «G. Padovana), ki se je ponesrečil pri padcu z neke lestve. Busan j« nekaj Sez 17 uro de- lal na dvorišču zavetišča. Po nesreči je padel z lestve z višine 3 metrov. Pri padcu je dobil le lažje poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti okoli 8 dni. Zaradi prehitevanja trčil v dva filobusa Zaradi neprevidnega prehitevanja se je včeraj zjutraj okoli 6.30 ponesrečil v Ul. Flavia 51-letni Marijan Kriščak, ki se bo moral zdraviti v bolnišnici kakih 14 dni. Do nesreče je prišlo v bližini varnostnega mosta podjetja Italce-menti v Ul. Flavia. Kriščak je prav tedaj hotel prehiteti s svojim Fiatom 600 filobus, ki se je peljal pred njim. Po nesreči je prav tedaj privozil v nasprotni smeri drug filobus. Vozniku se ni posrečilo, da bi se izognil voziloma, ki sta se križali, ter je najprej zadel v filobus, ki mu je prihajal naproti in takoj nato v desno stran Vozila, ki ga je hotel prehiteti. Zal pa ga je udarec odbil popolnoma na desno, kjer so ga n«su rmpolnoma okrvavljenega, i omejena izključno na lokalni promet in veljajo za področja, predvidena v videmskem sporazumu. Uvedba pomembnega števila novih stalnih dovoljenj predstavlja nedvomno napredek, saj bodo stalna dovoljenja omogočila številnim avtoprevoznikom svobodnejše poslovanje. To je nedvomno pomemben uspeh strokovnih organizacij kategorije in zlasti Slovenskega gospodarskega združenja, katerega sekcija avtoprevoznikov združuje številna zainteresirana podjetja in ki je večkrat ter odločno intervenirala, da se prevoz blaga s tovornimi avtomobili v čim večji meri liberalizira. Omeniti je tudi treba, da se nanaša število stalnih dovoljenj na vse avtoprevoznike in torej teoretično na avtoprevoznike vse Italije. Logično pa je, da so pri tem zainteresirani v prvi vrsti avtoprevozniki iz obmejnega področja, saj so številni specializirani prav za tovrstne prevoze in so bili zaradi majhnega števila dovoljenj mnogokrat v resnih težavah. To dejstvo bo moralo upoštevati tudi pristojno ministrstvo, ko bo na osnovi prošenj izdajalo omenjena stalna dovoljenja. Istočasno tudi opozarjamo, da je bilo prvotno določeno, da se lahko prošnje predložijo samo do 7. decembra, kasneje pa smo izvedeli, da se te prošnje lahko vložijo — kot že rečeno — do 12. decembra in jih bo EAM skupno poslala v Rim do 15. decembra. Odgovorni organi bodo prizadetim podjetjem nato neposredno odgovorili. Obdaritev otrok v Dobrodelnem društvu Slovensko dobrodelno društvo bo danes ob 15. uri na sedežu v Ul. Machiavelli obdarovalo revne slovenske učence osnovnih šol s trža- škega področja. Preko tristo daril nih paketov bo razdelil priljublje- ni; tradicionalni Miklavž.- Istočasno bodo priredili tudi kulturni pro-gram, ki ga bodo izvajali osnovnošolski otroci sami. Otroci bodo recitirali in zaigrali kratke priložnostne igrice. V torek ob 18. uri bo redna seja pokrajinskega sveta. Dosedanjemu dnevnemu redu so bile dodane še nekatere točke, med katerimi so tudi predlog za podaljšanje roka sedanjega rednega zasedanja pokrajinskega sveta, razpis dražb za čiščenje prostorov v nekaterih višjih srednjih šolah, predlog za dodelitev nagrad dijakom, ki so že v oskrbi pokrajinske uprave in predlog za razdelitev izrednih obrokov hrane šolarjem v dolinski občini za šolsko leto 1962-63. Danes in jutri bodo poštni uradi imeli naslednji umik: danes 8. dec. bodo vsi uradi za korespondenco, glavni in v podružnicah, omejili svojo dejavnost na dopoldanske ure in sicer samo za dostavljanje pošte in za telegrafsko službo. Pisemsko pošto ln pakete bodo raznašali samo enkrat. Ne bo pa delovala denarna služba; v nedeljo, 9. t. m. bodo imeli vsi uradi brez izjeme praznični umik, telegrafski urad pa bo deloval nepretrgoma. šču «Verdi» doživela premiero «Figarova svatba». To zahtevno Mozartovo opero je glasbeno vodil Francesco Molinari Pradelli, ki mu je pri pripravi predstave dobro pomagal režiser Carlo Fiocinato. Ta opera ne dopušča površne režije, zato je imel režiser gotovo mnogo dela, da je bila uprizoritev tudi po tej plati na zelo dostojni ravni. Dirigent je z natančnostjo vodil petje na odru v skladnosti z orkestrom. V vlogi Figaro se je odlično postavil Giuseppe Taddei, pevec sijajnega glasu. Obenem pa je kot igralec predstavil pravilnega, Mozartovega Figura, ki ni več kot kak služabnik pri Molieru ponižan in ne ponižen, temveč je po samozavesti in samostojnosti svojemu gospodu enak. Tudi Paolo Montarsolo (Almaviva) je dober pevec. Za pevke lahko rečemo, da imajo vse glasove, kakor jih zahteva Mozartova glasba. Vseskozi prijetna Suzana, v petju in igri, je bila Nicoletta Panni. Tudi Anse! a Vercelli (Rozina) je v svoji lepi ariji pokazala vrline svojega glasu, le žal, da so jo prav težave te arije nekoliko uklonile. Nad vse prijetno presenečenje pa je | bt!a Stefania Malagù kot Kerubin s svojim zvonkim, čistim gla-som. K uspehu predstave so lepo pripomogli tudi vsi ostali: Michele Casato (Bartolo), Bruna Ronchini (Marcellino), Glauco Scarlini (Don Basilio), Eno Mucchiutti (Antonio), Laura Cavalieri Salvo (Barbarina) in Raimondo Botteghelli (Don Curzio). Uporabljena je bila zelo lepa scena s festivala Florentinskega maja. Slovensko gledališče v Trsta DANES 8. dec. ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opcinan Boško Trifunovič «Pravljica o carju in pastirju» Mladinska igra v treh dejanjih Prevod: Janko Moder Scenograf: Jože Cesar Glasbena oprema: Oskar KJ"0" REŽISER: JOŽKO LUKES Dvorana ogrevana Prodaja vstopnic eno uro pol pred pričetkom preasta pri blagajni dvorane. V NEDELJO, 9. t.m. ob 18- “jj v dvorani na stadionu maj» L. Pirandello «ČEPICA S KRAliULJČKI» Slovenski klub vabi na zanimivo predavanje našega edinega izdelovalca violin Marija Kralja s praktičnim prikazom, ki bo v torek 11. decembra t. 1. ob 20.15. Po predavanju bo violinist prof. Silvan Križmančič izvajal v spremstvu prof. dr. Demšarja nekaj skladb za violino. «PATENT» Inkaso predstave je nameoje® poplavljencem v Makedonij* i Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes in jutri bo gledališka h'** nedeljek, ko se bo začela «.,arto-vstopnic za drugo predstavo ve opere «Figarova svatba» z .^jvi. nastopajočimi kot pri prvi pr^30.3° Druga predstava b0 v torek o“ ^ za red B v parterju ln loisK. red A na galerijah in stoj i šc i n • ^ip. V pripravi je Illersbergov * tih». AVDITORIJ ... ibci*" Danes zvečer ob 21. uri za *! Včeraj-danes Razna obvestila Planinsko silvestrovanje na Nanosa. SPD v Trstu priredi letos silvestrovanje, posebno mladih planincev, v Vojkovi koči na Nanosu. Pojasnila in javljanje v Ul. Geppa 9JI. do vključno torka 14. t.m. Gledališka skupina ljudskega kulturnega krožka «Alma Vivodai iz Campor sporoča, da bo danes in Jutri ob 19. uri izredna predstava roko. (litrca Jordona, ki je nastopil v naj. večjih evropskih gledališčih. 'Na predstavit bosta sodelovala tpiaudia Adami in Jan Pertie. Nastopila bo tudi Bgle Cetin. Najbolj zabavna predstava leta. Ce. ne dostopne. Vabljeni vsi ljubitelji zabave ln čaredejniških umetnosti. il Mali oglasi P^I VAŠIH NAKUPIH ooišfrte trgo. vitio «MAGLIABELLA» Da Korzu Ga-ribal' »Idi, 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške in otroke po najnižjip cenah v Trstu. Po. strežem boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — Trsi, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Battisti 29, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na plin In elektriko In televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-941. VAJENCA 15-16 let starega, išče trgovina jestvin KLUN, ... -.j,, . . Via dellTstria 2. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. decembra 1962 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 37-1 et n i Dante Foresti, 46-letmi Enrico Mazziere, 82-letna Rosa Novich vd. Nateli, 73-letni Sanjo Predonzani, 86-letni Giovanni Saina, 56-letna Giuseppina Berkic por. Mazzoni, 79-letna Virginia Mosetti, 82-letna Anna Sergas vd. Bisiani, 50-letna Maria Toliusso por. De Sanotis, 76-leL ni Giuseppe Rovere. , OKLICI: mehanik Italo Vaienti in gospodinja Maria Paulin, pomorščak Giongio Zoratto in. uradnica Maria Luisa Angustimi, častnik Federico Co. lomtorita in prodajalka Marina Ferletti, mehanik Giorgio Catteruzza in frizerka Maria Grazia Giacomini, u. radnik Mario Iviani in uradnica Maria Luigia Buda, uradnik Longino O-livo in gospodinja Maria Fontana, karosier Franco Barresi in prodajalka Lucia Ruibessa, strugar Tullio Dragovima in delavka Aurora Ruttar, mesar Giorgio Parevei in gospodinja Anna Maria Caneiami, natakar Mario Manautto in prodajalka Franca Vasetto, častnik Carlo Jean In študentka Grazia Bertoli-Pagnacco, klepar Augusto Minelili in delavka Adelma Millo, reprezentant Luigi Casalino in gospodinja Cristina Mazzarella, reprezentant Ettore Modesti in gospodinja Annamaria Macaiuso, zidar Giorgio Fioriti in uradnica Lucia Cataldi, stražar javne varnosti Ennio Tosolini in obrtnica Marisa Leghissa, karabi-tijcr Adamo Marcelli in gospodinja Giovanna De Sanila, novinar Pierpaolo Garzarolli de Thurnlockh in gospodinja Dibilio Giovanna, stražar Javne varnosti Attilio Comelii in go. spodinja Lina Ciccone, geometer Silvio Stella In gospodinja Franca Formisano, študent Giovanni Sovdat-Ne. sco in gospodinja Serena Beilesi u-radmik Giuliano Borri in šivilja Angela Zangheri. zidar Iginio Giuricln in tkalka Dorina Aranglo, uradnik Giorgio Benedetto Mirarchi in frizerka Armanda Cel'har, tapetar Mario Hlastam In frizerka Lidia Kersovan, strugar Fabio Nelzi ln šivilja Marina Cavalieri, zobotebnlk Mario Potossi in bariatka Maria Rizzo, uradnik Stanislav Žbogar In delavka Luigia Ola-botti, trgovec Giorgio Nessi in šivilja Gesualda Criscione. Cinemascope Metrocolor. film. Kim Novak, James Zat» Tony Randall. .A jeh Grattacielo 14.00 «Il promonTor>Vert| Ta'baura». Grézorv Picwi - la" paura». Gregory i Mitchum. Prepovedano fi. un erri nemo 14 DO «TVvtfr >.«i Supercinema 14.00 «Totò di I». Prepovedano mladini 1 parare». Troy Donahue, ckinson. Impero 14.30 «Barabba». Techn ' ttl» Astra 14.30 «La guerra Technicolor, i Vittorio Veneto 14.00 «Il rio». Alberto Sordi. Skedenj 14.00 «Tharus figlio/1 LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina Eneo, Ul. Gin! nastica 6; Al Lloyd, UH. Orologio 6; Alla Madonna de; Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Spon. za, ,1>1. Montorsimo 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Due Mori, Trg Uniti 4; Prendini. Trg Tiziano Vecelllo 24. la». Technicolor. J. CoU t ih l le Ob 7. obletnici smrti Lidij® SK*r-vič z Opčin daruje teta lavaj 1000 lir za Dijaško M*" PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARI» Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS 555®,) ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER- NABREŽINA, tel. 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPVgT •s S V P°* proč*!1 Stke- te reda A otvoritev 9. sezone pje. ga dramskega gledališča z dran*St2ija ga Fabbrija «Jezusov proces». ^ Fulvio Tolusso. Rezervacija id/, v daja vstopnic pri glavni PI'0<'2K) Galeriji Protti št. 2 (tel. 36-»'»'’ Nazionale 14.30 «Una faccia P'^ey pugni»., Anthony - Quinn, . Rooney, Julie Harris. Arcobaleno 14.00 ({Marcia o * Stewart Granger, Do'rian Gra, ^ik Fenice 14.00 «Ij falso traditore»-llam Holden, Lini Palmer. . ma» Excelsior 14.30 «Venere in P1* Gamer’ Alabarda 14.30 «Notti caMé/’^^o te». Eastmancolor. — Prepov mladini. ^re Filodrammatico 14.30 «H rn'1'?„u-0lor-è scritto sul vento». Techn Šarita Montiel. „i(y/}- Aurora 14.30 «La storia di <*n *. ne»- »»Ma 210' cristallo 15.00 *La dolce ala d pievr vinezza». Technicolor. paU' -dai» man, Geraldine Page. PreP° mladini. Nav3r‘ Garibaldi 14.09 «I cannoni di rene». Technicolor. Gregory David Ntven, _ iir- Cnpitol 13.30 «Gli amanti devon j. Angl' icoiof Massimo 14.00 «Silvestro contro Barene slikanice. aafi° Moderno 14.09 Danes in jutri Maro'.ta in Stefi Wolk v reviJ1- ■,,« __ i/n*nrej: letna 1800 lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir £LRJ: v ,ertnu 20 d,n- n>e*eón<. 420 din Nedeli«K» 40 din, .etno 1920 din, polletno 960 din. Četrtletno 4H0 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-58/4 - 7» KI HI- Al UT DZS Stritarjeva u.ica 34. telet. 21-928, tekoči r.čun pri N.rodn, bank. v Ljubljani 600-14/5-376 -OGLASI: Cene oraaov: Z. vs.k mm v ž.nm enega .tolp«-.: trgovk, ,00, finančno*pravo, 150, osmrtnic. 120 Mal,Jo Ur be.eda - Valila" .e' naročalo pr,' upr**’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — lidaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst