Št. 6 (14.402) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
ČETRTEK, 7. JANUARJA 1993
SHETLANDSKI OTOKI / TANKER SE LOMI
PULJ / POGLABLJANJE POLITIČNIH NASPROTIJ
Nemočni ob katastrofi
LONDON - Ob skrajno Protislovnih vesteh je "elika Britanija včeraj rremocno zrla v ekološko katastrofo, ki se je pred njenimi očmi odvijala na ^hetladskih otokih. Ali je tanker Braer razklal. ali ne, to navse-zadnje ni niti tako po-rriembno, bolj tragično je dejstvo, da bi lahko to tragedijo preprečili, Ce t>i tankerje prisilili, da ne iščejo »krajših poti« v neposredni bližini obal. Ob vesti, da bi lahko vlačilci odpeljali tanker Proti odprtemu morju, ne bi preuranjeno s helikopterji evakuirali Posadke, pa ni nič čud-nega, da se je z nafto nad britansko vlado in odgovornimi vlil tudi plaz očitkov in polemik.
Na 16. strani
Milijarde novoletne loterije sinoči preplavile Italijo V Trst tri manjše nagrade
RIM - Italija ima od snoči šest novih milijarderjev. Srečneži so lastniki srečk, ki so jih izžrebali med zaključno oddajo TV varjeteja Scommettia-mo che, ki je povezan z loterijo Italia. V času ko zaključujemo redakcijo, se žrebanje za prvo nagrado 5 milijard lir in drugih petih glavnih nagrad še ni začelo).
Ob glavnih nagradah so izžrebali še 100 srečk druge kategorije, ki bodo prejele po 230 milijonov lir vsaka (med temi je tudi srečka serije L 172074, ki so jo prodali v Trstu), in 280 srečk tretje kategorije za dobitke po 50 milijonov lir (med temi sta tudi dve srečki iz Trsta, in sicer serije G 172604 in serije N 170442).
Letos so prodali skupno 24.913.372 srečk za malo več kot 50 milijard lir vrednosti. V Trstu, kjer so lani prodali srečko za 5 milijard lir, so nakupili vsega 88.449 srečk, Jo je najmanj v Italiji.
Demokratična Istra v sporu z Zagrebom
Vodstvo HDZ ocenjuje, do je Istra leglo en ionoi nlstov -Zakaj IDS ne sodeluje več v delu hrvaškega parlamenta
Goran Moravcek
PAZIN - V Istri, ki je bila še I pred kratkim idilično mirno področje Hrvaške, se zaostrujejo politični spori. »Pravi« Hrvati pod novim vodstvom HDZ, ki ima močno podporo iz Zagreba, si prizadevajo dokazati, da je Istrski demokratski sabor (IDS) Ivana Jakovčiča, ki je sicer najmočnejša stranka na polotoku, leglo avtonomistov. Ti spopadi seveda niso od včeraj. Zdaj, ko so trije predstavniki IDS -Ivan Jakovčič, Dino De-beljuh in Ivan Herak -protestno zapustili sejo hrvaškega sabora, ker niso bili zadovoljni z vladnimi odločitvami o ureditvi bodočih županij, ne moremo več govoriti o političnih praskah. Gre za globok spor, saj je po Jakovčičevem mnenju Sareničeva vlada »demokraciji v Istri prisolila zaušnico«.
Na konferenci za tisk v torek je Jakovčič v Pazinu pojasnil, zakaj njegova stranka ne sodeluje več pri delu hrvaškega parlamenta. Meni, da vlada ni sprejela niti enega predloga IDS, čeprav jo je podpirala večina hrvaških Istranov v razpravi o bodočih županijah. Namesto Pulja je vladajoča HDZ za središče županije predlagala Pazin. Zelje prebivalcev Opatije, da bi se to mestece tudi politično priključilo istrski županiji, vlada ni sprejela, prav tako tudi ne še petdeset drugih njihovih predlogov.
»Amandmaji IDS so v nasprotju z določili hrvaške ustave. Jakovčič predlaga, naj istrska županija postane država, zatrjuje
dr. Smiljko Sokol, hrvaški minister in avtor najpomembnejših zakonov v novi državi.
Zavrnjeni so bili tudi amandmaji k županijske-mu zakonu Furia Radina, predstavnika italijanske narodnostne manjšine. Radin je med drugim zahteval, naj obravnavajo Italijane v Istri kot (avtohtono) manjšino, hkrati pa je zahteval dvojne kandidatne liste in dvojni glas za Italijane. Ker tega niso sprejeli, Radin meni, da bodo skorajšnje volitve o krajevni samoupravi, ki jih je hrvatska vlada razpisala za 7. februar, Italijane pripeljale v neugoden položaj. Po zagotovilih italijanskega predstavnika v hrvaškem saboru namreč ni niti najmanjšega zagotovila, da bodo Italijani tudi po teh volitvah še soodločali o krajih, kjer živijo.
»Avtohtonih in zgodovinsko navzočih« manjšin hrvaška ustava ne priznava. Ce bi sprejeli amandma Furia Radina, bi danes tudi druge manjšine, med njimi Srbi, lahko protestirale z zahtevo, da so »avtohtone«, kar bi bilo v nasprotju z ustavnim zakonom o manjšinah, pojasnjuje dr. Smiljko Sokol.
S tovrstnimi razlagami nekaterih istrskih politikov prebivalci niso zadovoljni, saj so prepričani, da HDZ ne spoštuje volje državljanov Istre. Jakovčič zavrača obtožbe iz Zagreba na rovaš IDS, ki naj bi bila avtonomistična stranka, kot neutemeljene. V novem programu
HDZ za Istro, ki so ga objavili včeraj, je stranka Ivana Jakovčiča osumljena kot regionalistična partija »nekdanjih mogočnežev in protagonistov jugostrategije v Istri«. HDZ pa si, kot poudarja Edi Pavletič, predsednik vodstva te stranke v Pulju, prizadeva zavreti avtonomistične tendence in lokalizme.
»Med istrskim prebivalstvom je še zmeraj aktiven KOS, širi se paranoja, k čemur prispeva tudi IDS. Najnovejše go-
vorice zatrjujejo, da bo, če bo na županijskih volitvah zmagala HDZ, Italija vsem ukinila italijanske pokojnine. Početje IDS ni nikakršno naključje. Ves čas izzivajo spopade,« poudarja Edi Pavletič.
Nova politična podoba Istre, v prihodnje županije s 36 občinami, namesto s sedanjimi sedmimi, bo kmalu drugačna. Kdo pa bo zmagal, »pravi« Hrvati ali »avtonomisti«, je odvisno tudi od prepričljivosti sedanjih polemi-kov. Bolj ko se bližajo volitve 7. februarja, več ostrih besed lahko pričakujemo.
Umrl je
Rudolf Nurejev
PARIZ - Kot je sporočil njegov zdravnik, je Nurejev umrl zaradi srčnih težav, ki so bile posledica dolge in izčpavajoče bolezni. »Spoštujoč želje g. Nurejeva, Vam ne morem povedati več,« je dejal. Francoski mediji razglasili, da je Nurejev umrl za aidsem.
Nurejev, rojen 17. marca 1938 na vlaku čez Ural, je že kot deček raje plesal v folklorni skupini kot hodil v šolo. Postal je eden najboljših plesalcev Bolšoj teatra, po gostovanju v Parizu 1. 1961 pa je zaprosil za politični azil. Tako se je začela njegova mednarodna kariera, ki ga je povzdignila med največje umetnike svojega časa.Bil je umetniški vodja opere-
baleta, koreograf, ki je na Zahod pripeljal večino najboljših sovjetskih plesalcev, klasični igralec, predvsem pa se je v spomin občinstva in kritikov zapisal kot izvrsten in vsestranski baletnik (A.S.K.)
SRBIJA / MIR ALI VOJNA
VATIKAN / PAPJE2 NA DAN SV. TREH KRALJEV
Sinoči v Parizu strmoglavilo nemško letalo
PARIZ - Sinoči okoli 20 ure je na pariškem letališču Roissy strmoglavilo potniško dvomotorno letalo dash 8 nemške družbe Lufthansa s približno 20 potniki na krovu. Poročajo mrtvih in ranjenih, število žrtev pa še ni znano. (ANSA)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Ali zamujamo vlak reform?
V	Italiji je prišlo in bo v bližnji boe prišlo do velikih političnih zasu manjšinska politika pripravljena r jih ponuja čas?
...................stran
Pionirski poskus v tržaški
otroški bolnišnici
V	tržaški otroški bolnišnici so opravili pred tedni pionirski poskus pri zdravljenju bolezni Nie-man Pick tipa C. intervju z dr. Brunom Bem-bijem, ki je sodeloval pri uvedbi nove metode zdravljenja z izventelesnim čiščenjem krvi s posebnim filtrom, s katerim »lovijo« holesterol predno prodre v celice bolnika.
...................stran 5..
Videmski nadškof »moralizator« KD?
ČEDAD - Vse kaže, da bo postal videmski nadškof pravi »moralizator« furlanske KD. Tamkajšnja katoliška gibanja so se namreč zaradi kvarne politike KD oddaljila od stranke in jo opozarjajo, naj se obnovi, sicer ji bodo odtegnili svoje doslej domala brezpogojno podporo. Nadškof Battlsti je na srečanju s furlansko KD pozval njene vrhove naj stopijo na pot resničnih reform in reorganizacije.
....................stran 5..
Villa Frommer: rešitve še ni
Za sedemnajst družin, ki so v Gorici zaradi požara Vitle Frommer ostale brez strehe nad glavo, ne bo lahko najti novih stanovanj. Če v nekaj dneh ne bodo sami dobili boljše rešitve, jih bo občina najbrž zasilno namestila v poslopju kake bivše šole. O tem bo danes govor na srečanju na goriškem županstvu.
Srbsko vodstvo pred odločitvijo Dobriča Čosič spregovoril narodu
Vanče in Owen prepričujeta Srbe, naj sprejmejo mirovni načrt
BEOGRAD - Verniki pravoslavne veroizpovedi so včeraj praznovali božič. V ™iji je ob tej priložnosti spregovoril narodu predse-nik ZRJ Dobriča Cosič, v sograd pa sta pripotovala sopredsednika ženevske onference Cyms Vanče in °rd David Owen. Sestala sta 88 s Slobodanom Miloševi-čem in zveznim predsedni-°ni Cosičem, da bi še za-Poskusili najti rešitev
Pekla v BiH p0 mirni poti.
Lahko rečemo, da se v Srbiji ni nič spremenilo. Miloševič je v pogovorih z Van-ceom in Ovvnom ponovno pristal na njun načrt in dejal, da bo novi zemljevid onemogočil Muslimanom, da bi Srbe podredih v položaj prebivalcev neke muslimanske unitarne države, zato je njim načrt sprejemljiv. Zanimivo je, da so Miloševič, Vanče in Owen ter odstavljeni bivši Paničev zunanji minister Jovanovič sku-
paj kosili in nasmejanih obrazov prišli na pogovor z novinarji. Tu je Vanče dejal, da ga veseli Miloševičeva odločitev, da bo storil za mirno reševanje bosanske krize, medtem ko je lord Owen opozoril, da še vedno obstajajo odprta vprašanja, najpomembnejše med njimi Kosovo. Miloševič je domačim novinarjem izjavil, da sta mu gosta zagotovila, da mednarodna skupnost v nobenem primeru ne bo dopu-
Umrl Dizzy Gillespie
NEW YORK - Dizzy Gillespie, eden od stebrov jazza, je umrl včeraj v starosti 75-let. 2e dalj časa je bolehal za hudo boleznijo. Veliki trobentač je izdihnil v snu, medtem ko je magnetofon oddajal v spalnico njegovo skladbo Dizzy’s dime.
Gillespie (na sliki D. Križmančiča) je bil skupaj s Parkerjem eden od utemeljiteljev bebopa in prenoviteljev jazza.
stila odcepitve Kosova in da Vanče in Owen ne sodita med tiste tuje politike, ki podpihujejo separatistične težnje Albancev.
Kljub temu, da je vse izzvenelo precej optimistično, pa je zvezni predsednik Cosič pred televizijskimi kamerami opozoril bosanske Srbe, naj ne ovirajo ženevskih mirovnih pogajanj in nove ustavne ureditve Bosne in Hercegovine. »Naravnost so nam povedali, da bodo na nas usmerili ameriške in Natove rakete, če ne sprejmemo ženevskega kompromisa,« je dejal Cosič. »Srbom se godi velika krivica, saj so nas obkolile nepremišljene in zle tuje sile z mržnjo in zlom,« je dejal Cosič. Hvalil je vodstvo bosanskih Srbov, pa tudi Vancea, Owna in Butrosa Galija kot modre ljudi, ki so spoznali napako, da je svet prekmalu priznal nekdanje jugoslovanske republike, še zlasti BiH. Cosič je kritiziral tudi sedanjo srbsko oblast, deloma opozicijo, na koncu pa vse pozval, naj oblikujejo vlado nacionalne rešitve.
(D. P.)
Posvetitev novih škofov in poziv k molitvi za mir
Med novimi škofi tudi ljubljanski pomožni škof Uran
VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je včeraj, kot sicer vsako leto na praznik sv. Treh kraljev, posvetil enajst novih škofov. Med temi je tudi Slovenec, novi ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Ostali
novi škofje so trije Italijani, po en škof pa iz ZDA, Peruja, Sri lanke in Madžarske. Sicer pa je Janez Pavel II. izkoristil tudi včerajšnjo priložnost za nov poziv k molitvi za mir, tudi glede na veliko mirovno
manifestacijo, ki bo v nedeljo v Assisiju in katere se bodo udeležili tudi predstavniki drugih veroizpovedi.
Na sliki (telefoto APJ posvetitev škofo.v v katedrali sv. Petra v Rimu.
stran 8
Na Japonskem uskladiščen plutonij lahko ogrozi Azijo
Po vsej Aziji se širi strah pred obogatenim plutonijem, ki so ga začeli skladiščiti na Japonskem. Tudi v Koreji so bile demonstracije, saj se vsi zavedajo kakšno grožnjo predstavljajo take količine te izredno radioaktivne snovi.
.............................stran 16.......
Visok poraz jadranovcev
V 14. kolu košarkarske B lige je Jadran TKB včeraj doma visoko in povsem zasluženo izgubil proti Argenti s 66:88 (35:44). Bolj kot poraz pa zaskrbijo slaba igra vse ekipe, ki je kolo pred koncem prvega dela prvenstva s samo osmimi točkami pri spodnjem delu lestvice.
..................stran 18.
KOMENTAR
Programi in druge zgodbe
Tanja Starič
Pravzaprav bi se po reakcijah na osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je v prvih ponovole-tnih dneh Se vedno nauradni mandatar Janez Drnovšek poslal svojim prihodnjim vladnim partnerjem nepristranski opazovalec lahko resno vprašal, čemu je novo koalicijo tako težko sestaviti. Koalicija - tudi velika - konec koncev na programski ravni že obstaja. KrSCansld demokrati in prenovitelji skorajda enoglasno zahtevajo socialni program, najmanj tri stranke (SKD, združena lista in SDSS) so enotne, ko gre za ekologijo, da o novih delovnih mestih, zmanjšanju javne porabe, kmetijstvu in regionalnem razvoju Slovenije, sploh ne govorimo. Stranke, Iti sicer ne morejo obstajati v skupni koalicji, so si torej naenkrat presenetljivo blizu; vse se, na primer, strinjajo, da Drnovšek, tako 1	iCetku prejšnjega mandata, ponuja in
amo meglene in splošne gospodarske rej Se vedno gradi samo na svoji po-okrata« in pragmatika, ki za zaupa-lih partnerjev in državljanov taksnih ti kot je vladni program sploh ne poln kljub tej sijajni enotnosti slovenskih parlamentarnih strank, koalicije ni mogoče sestaviti in bo vlada lahko celo manjšinska. Zato lahko »programske« očtike krščanskih demokratov razumemo bolj kot ugotovitev, da jih je Drnovšek s tem, ko jih vabi v koalicijo skupaj z združeno listo »izključil« iz vlade. In »pomisleke« Združene liste in drugih na levici kot zamero mandatarju, ker se Se vedno pogovarjal s krščanskimi demokrati in ker ni takoj sestavil levosredinske vlade. Potem lahko iz »programskih zahtev« razberemo tudi to, kateri resorji zanimajo stranke in kateri so njihovi kandidati. In na koncu lahko pri preštevanju tistih, ki pogodbe nočejo podpisati iz »programskih« razlogov ugotovimo, kdo bo zares sedel v novi vladi.
In to nas lahko skrbi bolj kot programi - očitno nas namreč čaka se eno »krizno« obdobje politične nestabilnosti in razklanosti, iz katerega nas ne morejo rešiti niti predčasne volitve, Id nam jih potihem že obljubljajo.
razlog za
Matjaž Ovsenik
Podjetje Dom, se je bilo zaradi slabih poslovnih dosežkov v Lectariji prisiljeno odločiti za obnovo lokala in delno zožite:	na. V
Lectariji so pred obnovo prodajali drobna darila, mesečnega prometa pa je bilo za približno 1000 DEM, kar ni zadoščalo niti za pokritje osnovnih stroškov. V trgovino sta prišla približno dva kupca na dan.
K tako slabim poslovnim učinkom je poleg prodajnega programa po prepričanju vodstva podjetja veliko prispeval tudi zanemarjen in temačen videz lokala.
Iz navedenih razlogov je bila odločitev za obnovitvena dela in za delno specializacijo prodajnega programa nujna.
Pa vendar je Lectarija kulturni spomenik...
Vodstvo podjetja se je pri obnovi Lectarije zavedalo kulturnega pomena notranje opreme (pohištva) lokala, ki jo je načrtoval arh. Jože Plečnik, in jo je v celoti ohranilo.
Prav tako pa je kljub preusmeritvi programa v prodajo parfumov in osebne kozmetike podjetje ohranilo prejšnjo namembnost lokala, tako da bodo še naprej prodajali tudi drobna darila.
Izvedena obnovitvena dela v Lectariji so bila usmerjena pretežno v ohranitev obstoječega sta-
K OHRANJANJU PLEČNIKOVEGA OPUSA
Iz Leclarije v
Parfumerijo
Bruno Urh
»Plečnikova« Lectarija na Kongresnem trgu v Ljubljani je zdaj Parfumerija. Poseg v lokal, ki je kulturni spomenik, je samo ena od posledic hitrih sprememb na področju ekonomije. Togi stari zakoni in upravne strukture, zadolženi za ohranjanje kulturne dediščine, spremembam le stežka sledijo, investitorji pa jih veselo izkoriščajo. K pogovoru smo povabili Petra Krečiča, ravnatelja Arhitekturnega muzeja, pisca pravkar izdane knjige o Plečniku, in Matjaža Ovsenika, direktorja podjetja Dom, ki je poseg investiralo.
nja.
Ob tem so bile izvedene minimalne modifikacije notranjosti lokala - postavitev ogledal v hrbtišča omar, dodatna osvetlitev, postavitev dodatnega pulta na prodajno mizico zaradi možnosti uporabe računalnika (predpis o varstvu pri delu), prekritje delno uničenega parketa z itisonom. S temi posegi ni bila okrnjena Plečnikova oprema lokala in je vedno mogoča takojšnja vzpostavitev prvotnega stanja.
Obnovitvena dela so bila izvedena po načrtu arhitekta.
Ste se o načrtovanih posegih posvetovali z odgovornimi strokovnjaki, kakšen je bil odziv?
V času izvajanja obnovitvenih del, ki so bila prijavljena v skladu s predpisi, so se z njimi seznanili tudi najglasnejši javni kritiki. Z njim je podjetje DOM skušalo navezati stik, da bi razčistili nastala nesoglasja, vendar je bil dialog odklonjen.
Kot primer dobronamerne kritike bi vodstvo Doma npr. upoštevalo ugotovitve iz naloge o možnih načinih zaščite lesa v Lectariji, ki jo je v svojem prispevku
Plečnikova Lectarija nekoč (Foto: Robert Freyer)
v Delu omenil prof. Vinko Rezman z Bioteniske fakultete, če bi bilo z nalogo seznanjeno.
O primernosti obnove Lectarije in njene usmeritve v parfumerijo želi Dom pridobiti čim več mnenj obiskovalcev. Zato je vodstvo podjetja sklenilo odpreti knjigo vtisov, ki bo vsem na vpogled.
Peter Krečič Ce bi kdo v prejšnjih časih, ko ime Jožeta Plečnika še ni bilo tako splošno znano in priznano, tako do nespoznavnosti predelal kakšno njegovo stvaritev, bi si to dejanje razlagali pač z nevednostjo, neizobraženostjo, pomanjkanjem čuta za Plečnikovo delo, nepoznavanjem zakonov in po-
dobno. Kdor pa to napravi danes, je ali popoln cinik ali pa nekdo, ki želi vsem v brk pokazati, kaj si misli o pravni državi - ali pa oboje. Spomniti se velja, kaj je pravzaprav kultura: je vse, kar poraja, vzgaja, gradi, neguje in spoštuje. Vse pa, kar pobija, uničuje, zanemarja in oskrunja, je nekultura. In pri tako imenovani »prenovi« Plečnikove Lectarije imamo seveda opravka z nekulturnim ravnanjem, ki bi ga kazalo eksemplarično privesti do edino logičnih konsekvenc: do popolne rekonstrukcije Plečnikove Lectarije s prvotnim prodajnim programom in z zakonom predvidenim kaznovanjem kršilca.
Kakšno mesto zaseda Lectarija v Plečnikovem opusu in kaj pomeni poseg vanjo?
To je povsem izjemno mojstrovo delo, posvečeno svojevrstni dejavnosti, ki mu je bila še posebno ljuba. Posvečeno je Henrieti Ker-bavčič, za katero Plečniku ni bilo Zal časa in truda ne za samo opremljanje lokala ne za snovanje množice drobnih predmetov iz lesa, voska, lecta, kovine in podobno, s katerimi je bila prodajalna založena. Lee-
razlog proti
tarija je tako nehote postala Plečnikova celostna umetnina drobne arhitekture v sožitju z umetno obrtjo, pokrajina njegove izjemne domišljije, manifestacija njegove privrženosti drobnim in preprostim rečem, vrednim dotika umetniške roke.
So bile informacije o prvotnem stanju investitorju dostopne?
Vse je bilo poznavalcem in zavodom že dovolj dolgo znano. Lectarijo je povsem izjemoma zaščitil že Republiški zavod za spomeniško varstvo leta 1957. Obstaja nekaj dokumentov, da sem kot ravnatelj Arhitekturnega muzeja večkrat pisal vodstvu podjetja Dom. naj lokal obnovi' v prvotnem duhu in obljubil vso strokovno podporo ter načrte iz muzejskega arhiva. Malo pred prvimi svobodnimi volitvami me je županja Nuša Kerševanova vprašala, kaj napraviti z Lectarijo in svetoval sem ji, naj najdejo način, kako bi jo vrnili lastnikom oziroma naslednikom Henriete Freyer, saj sem samo v njihovi večkrat izraženi želji, da bi lokal preuredili v prvotni podobi, videl jamstvo za uspeh prenove. To, kar se je zgodilo zdaj, pripisujem agresivnosti in divjaštvu prehodnega časa. In samo drZava ob pritisku strokovne in ozaveščene javnosti lahko doseže to, kar javnost povsem normalno pričakuje. Ali ni že skrajni čas?
POGLED
Navijanje za zgrešenega konja
Jože Pirjevec
State Department - zunanje ministrstvo ZDA - je pred kratkim izjavil, da so po njegovih podatkih Srbi posilili v Bosni vsaj 60.000 muslimanskih žena in deklet, da bi jih oplodili. Za tistega, ki je v zadnjih letih sledil dogajanju v nekdanji Jugoslaviji, novica ni nikakršno presenečenje: gre za udejanjenje ideje o »političnem posilstvu«, ki si jo je sredi prejšnjega desetletja izmislil beograjski tisk, zato da bi utemeljili svojo kampanjo sovraštva proti Albancem na Kosovu. V VVashingtonu pa šele zdaj odkrivajo pravi obraz velikosrbskega nacionalizma, se zgražajo nad njegovo krvoločnostjo in zahtevajo za Miloševiča in njegove nurnberško sodišče. In vendar niso daleč časi, ko je ameriška vlada videla v
»voždu« novega Tita in upala, da mu bo z močno roko uspelo zavladati nad celotno Jugoslavijo in prisiliti k pokorščini tiste republike, ki so se naveličale beograjskega trinoštva. Ta kratkovidna politika, ki ji je botroval ameriški ambasador Jack Scanlon, nadaljeval pa jo je njegov naslednik Warren Zimmerman, je imela v State Depar-tmentu svojega zagovornika v podtajniku za zunanje zadeve Eagelburgerju, prav tistem debelem gospodu, ki danes v sozvočju z Bushem grmi proti srbskim »vojnim zločincem«. V svoji imenitni knjigi Hiša iz kart, posvečeni propadu Jugoslavije, Mark Thompson ugotavlja, da je bila sovražnost ZDA do slovenske in hrvaške osamosvojitve pomembna podpora
JLA in da bo, ko bodo diplomatski papirji na voljo, zanimivo videti, kakšno vlogo je v zakulisju igral Zimmerman. Tudi če se bo to zgodilo šele čez trideset let, je mogoče že danes reči, da je ameriška zunanja politika povsem napačno ocenila jugoslovansko politično in etnično stvarnost ter z navijanjem za zgrešenega konja prevzela nase dobršen del odgovornosti za tragedijo, do katere je prišlo najprej na Hrvaškem, potem pa v Bosni in Hercegovini.
Ta ugotovitev in ocena vvashingtonske zunanje politike tudi za draga vroča področja sodobnega sveta (pomislimo samo na klavrni cinizem, ki je bil očiten v odnosu ZDA do Iraka in do kurdskega problema) zastavlja vprašanje, ali je
ameriška diplomacija dovolj zrela za vlogo garanta pravice in miru, ki jo prevzema na mednarodnem prizorišču v tem poblokov-skem času. Čedalje bolj postaja očitno, da Amerika ni zmagala v hladni vojni zaradi svoje moralne in intelektualne premoči, temveč bolj zaradi kolapsa nasprotnega bloka, moralno in intelektualno še slabšega in še bolj nebogljenega. V takih okoliščinah se sam po sebi vsiljuje dvom o zmožnosti in etični upravičenosti washingtonske vlade, da se postavi na čelo tistih sil, ki naj bi posegle v Bosni in Hercegovini in skušale preprečiti razširitev spopada tudi na Kosovo in sosednje balkanske dežele.
Zaradi čedalje bolj očitne podpore, ki jo Srbija uživa v ruskih nacionalisti-
čnih krogih, ima napoved Jurija Belajeva, ki je pred kratkim prebil cel mesec med ruskimi prostovoljci v Bosni - zlovešč prizvok, ki ga ni pametno preslišati: »-Vtis sem imel, da se je tam začela tretja svetovna vojna«.
Razmere na Balkanu pač niso tako preproste kot v Somaliji ali celo v Zalivu in zahtevajo od tistega, ki se hoče z njimi spoprijeti, veliko mero politične in diplomatske spretnosti. Glede na dosežke State Depar-tmenta v nekdanji Jugoslaviji je mogoče dokaj utemeljeno reči, da teh lastnosti vvashingtonska administracija nima. Ta ugotovitev pa zbuja - kljub zavesti, da je zunanja intervencija v BiH nujna in neizbežna - marsikatero neprijetno in strah zbujajočo misel.
Vodoravno: 1. zemeljska ožina na Ma-laki, 4. tančica, pajčolan, 8. ime in priimek slovenskega psihologa in pisatelja, rojenega na današnji dan leta 1929 (»Drejček in trije marsovčki«), 11. Avar, 12. mestece, v katerem je Kristus napravil prvi čudež, to je spremenil vodo v vino, 13. ime pisatelja Seliškarja. 14. gorovje v južni Ameriki, Kordiljere, 15. ime ameriškega teniškega igralca Agassija, 17. katran, 18. izkupiček, prihodek, 20. odrgnina, 23. delec z električnim nabojem, 24. kosta-riški nobelovec za mir leta 1987 (Oscar, anagram RAISA), 28. stara prestolnica Severne Babilonije, 30^ mladič goveda, 31. sanitetni material, 32. drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja, 33. prva človeka po bibliji, ki ju je pisatelj pod 8. vodoravno v antiutopični pripovedi postavil na planet starcev, 35. sirski politik (Hafez al), 36. gospodarica morja v nordijski mitologiji. Navpično: 1. količina, delež, 2. plošča-
ta rdečkasta morska riba, 3. prišteva-nec, 4. avtomobilska oznaka Benetk, 5. atek, 6. staro budistično mesto v indijski državi Andhra-Pradesh, 7. francoska pokrajina med zalivom Gironde in Biskajskim zalivom, 9. izdelek, ki nastane pri prerisovanju, 10. glavno mesto Egipta, 16. najslabša šolska ocena, 19. trši papirni izdelek, podoben lepenki, 20. reka v severni Italiji, znana po bitkah v prvi svtovni vojni, 21. dvojna poteza pri šahu, 22. titanov mineral, 25. belgijsko mesto v zahodni Flandriji (iperit), 26. pokrajina v severni Španiji z glavnim mestom Vitoria, 27. že umrli slovenski kartograf (Ivan), 29. druga najmočnejša figura pri šahu, 34. začetnici nekdanjega košarkarskega reprezentanta Daneua.
Simon Bizjak
SPOMINJANJA
Sarajevo v srcu, a daleč od oči
Dzemal Sokolovič
f—v bsta/a spoznanje, [ tki mi ga je dalo
V	_Z Sarajevo Sele po-
tem, ko sem ga zaupstil. Spoznanje, kar se vas najprej dotakne. Ko so me moji prijatelji v Ljubljani oziroma tisti, ki sem jih tukaj Sele spoznal, vprašali, ali je zdaj laže posluSafi o tistem, kar se tam dogaja, kot samo opazovati prizore iz Sarajeva zdaj, ko sem daleč od njih, ali je laže biti zraven, biti del teh zvokov in podob, sem jim rekel, da je veliko huje zdaj, ko je vse to že za menoj. To prvo spoznanje je prav zato osupljivo. Kajti pričakovali ste, da vam bo laže.
J*Lmtno dojemanje ■ Sarajeva in Bosne,
V	__Ito, da vse vidite s
svojimi očmi in poslušate s svojimi ušesi, da se dotikate in Se več kot to - da se vse to dogaja tudi vam, da vas to zadeva, je zelo intenzivno. Ce ste v Sarajevu, se ne morete izogniti temu, da ga ne bi doživeli. Takrat ko na ulici zagledate žensko, ki prosi za cigareto, in takrat, ko po dolgem čakanju v »bred line« (vrsta za kruh v bosanski angleščini) zadnji hlebec dobi tisti, ki je pred vami, kadar z okna svojega stanovanja gledate stanovanjsko stolpnico v plamenih, v katerih izginja 160 stanovanj, takrat doživljate Sarajevo, kolektivno nesrečo, paradigmo tragedije. Nemogoče je, da bi ubežali sočutju. Kadar ste dobesedno in brez distance del tega, ko se to dogaja vam, ker ste vi del Sarajeva, potem, naj kar priznam, vse to do-
življate bolj sebično, kot svojo nesrečo. Vi ste brez cigaret, vi ste ostali brez kruha, vam je drobec granate razbil steklo na oknih. Nesreča ja predvsem vaša; zdi se, kot da bi sebičnost priklicala tudi nesrečo. f » razdalje, ko niste / več tam, pa Sara-£ ljevo doživljate v vsej strahoti njegove nesreče. Sleherna novica, sleherna slika, ki pride do vas, celo samo spomin, dojamete globlje, kot pa takrat, ko ste bili tam. Med vami in Sarajevom niste več vi, je samo vaS čustveni in čutni doživljaj tistega, kar se dogaja drugim. Zato je vaSe dojemanje bolj intenzivno kot takrat, ko ste doživljali sami sebe. Vprašal sem zakaj tisti, ki z distance gledajo Sarajevo ze deset mesecev, njegove usode ne doživljajo tako intenzivno? Ne iščem opravičila, ampak vzrok. Manjka jim izkušnja z njihovo lastno sarajevsko usodo. Ljudje okrog mene ima jo iste čute, pamet, ne pa tudi izkušnje iz Sam-jeva. Izkušnja ne pomaga, medtem ko doživljate Sarajevo. Nezamenljiva pa postane, ko je ni več. To je bilo prvo, kar sem odkril.
■m red menoj tukaj /I in menoj tam je JuV-LveJika razlika. Tam sem bil sam sebi najbolj pomemben; v konkurenci znano (in z otroki) ni imelo Sarajevo nobene možnosti. Medtem ko se prerivate v vrsti za mleko (dokler smo se Se prerivali za mleko) sočustvujete s tistimi, ki so okrog vas,
celo razmišljate o njihovi zli usodi, vendar hkrati ne morete nič zoper stvarnost, da ste vi v prav taksnem položaju kot so oni; ne morete si kaj, da jih ne bi odrivali, predvsem pa ne morete sočustvovati z drugimi in odmisliti samega sebe. V boju za obstoj ne vidite, da je nesreča sploSna, da je Ze ta boj nesreča, ampak jo doživljate kot nesrečo le, če v tem boju ne zmagate. t r-o pa ste tukaj, zu-1^ naj Sarajeva, in A-\jdobro veste, četudi tega ne vidite, da se tisti, s katerimi ste se po cele mesece prerivali, zdaj nimajo več priložnosti, da bi se prerivali, Sele takrat začnete intenzivno doživljati njihovo nesrečo. Takrat pozabite tudi nase, celo na to, kako vam je tukaj teže poslušati in gledati tisto, kar doživlja Sarajevo, kot pa takrat, ko ste to doživljali vi. In začnete, tako kot v tragediji, zares sočustvovati. Tukaj samemu sebi nisem najbolj pomemben; v konkurenci s Sarajevom celo sebičnost nima nobenih možnosti. Tragedijo je treba doživeti, če hočeš sočustvovati s tujo. Nujno pa je, da je tudi vaša tmgedija Ze mimo. V primerjavi s tistimi, ki so ostali, in tistimi, ki so tukaj, je videti, da je najteže tistim, ki so tukaj, včasih pa so bili tam.
1—v ripovedujejo mi, da LJso begunci, ki se JL tudi od tukaj želijo vrniti tja, pravijo, da so nekateri umrli, kakor hitro so prišli tja. Le jaz jih lahko razumem.
DEVETI
STOLPEC
Zdrav duh v zdravem zavarovalnem telesu
Si predstavljate, da bi plačali registracijo avtomobila in dobili prometno dovoljenje mesec dni pozneje? Kar je samoumevno za avtomobil, odpove pri človeku.
To, kar časopisi označujejo s »popolno začetno zmedo«, z »otroško boleznijo zdravstva po novem« ali pa kot »oboroževanje s potrpljenjem«, je dokaz klavrne upravljalske in izvajalske sposobnosti v vrstah načrtovalcev novega zdravstvenega sistema. Za nameček zvemo še za mnenje matičnega ministrstva, po katerem imajo ženske pravico do svobodne izbire ginekologa, in za osuplost direktorja UKC, ki ne razume sočasnih presežkov v zdravstveni zavarovalnici in izgub v svoji ustanovi. Dodajmo še to, da podatki o številu prostovoljnih zavarovancev kažejo izrazito nagnjenost prebivalstva k varnosti.
To je presenetilo vse, razen piscev in bralcev socioloških raziskav o slovenski družbi, ti pa praviloma nikoli niso povabljeni, ko se snujejo izvirni slovenski dosežki.
Po pravici povedano, primerneje bi se mi zdelo, če bi novoletno poslanico namesto predsednika republike prebral minister za zdravstvo. Nasul naj bi vsaj nekaj objektivnih opravičil, zaprosil za potrpežljivost, se opravičil za nemarnost in obljubil, da bo skuša-Idržavni zbor prepričati, naj se v. d, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahvali za sodelovanje in ga odslovi, sam pa bo odstopil. Saj morda tako ali tako iz vsega tega ne bi bilo nič. Vtis bi pa le bil« Ne smemo pozabiti, da dobronamerna pobuda za odložitev uveljavljanja zakona, da bi se izognili zmedi, ni dobila podpore. Prav tako ne gre pozabiti, da je trenutna obremenitev s prispevkom za zdravstvo in prostovoljnim zavarovanjem večja, kot je potrebno - tudi plana zdravstvenega varstva Se ni - in da je med uporabniki in izvajalci spet pristranski sloj posrednikov, ki bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje skrbel za večanje Števila nesporazumov in ne za njegovo zmanjšanje.
Želite primer? To, proti čemer se je večina ljudi zavarovala, so doplačila za storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja. In kaj ima s tem opraviti prosta izbira gien-kologa? Ginekološki pregled sodi v obvezni program, lahko pa se zgodi, da bo izbira želenega ginekologa sodila v nadstandardnega in bo potrebno doplačilo. Spet gledamo staro igro med financiranjem in izvajalci, uporabniki pa so iz sistema izločeni tako, da so postali zavarovanci. Razumete?
Neven Borak
Danes
v Cankarjevem domu jazz poslastica - Rova Saxophone Quartet
S prvim jazzovskim koncertom v letu 1993 se nam obeta zares prvovrstna zvočna poslastica, saj bodo v Četrtek, 7. januarja, v Cankarjevem domu nastopili Rova Saxophone Quartet. To je zasedba, ki je s trmastim vztrajanjem pri radikalnejši jazzovski zvočnosti v marsičem zaznamovala dogajanje v sodobnem jazzu v zadnjih petnajstih letih.
Skupino je leta 1977 v San Franciscu zbral Larry Ochs in skupaj z Jonom Raskinom, And-rewom Voigtom in Brunom Ackleyem oblikoval izvrsten saksofonski kvartet. Glasbena obzorja skupine segajo od novega jazza prek »resne« glasbe tega stoletja do etničnih godb, zato ne preseneča, da se skupina v svojem sporedu, ki ga sestavljajo Prvenstveno lastne skladbe, navezuje tako na »moderne klasike« kot na delovanje radikalnejših jazzovskih glasbenikov v zadnjih treh desetletjih. Z bogato bero del emeriskih skladaletjev tega stoletja (od Charlesa Ivesa do letos preminulega Johna Cagea) se je seznanil predvsem vodja zasedbe Larry Ochs, Andrevv Voigt je študiral Pri Roscu Mitchellu, niedtem, ko se je Jon Ra-skin v času Študija ukvarjal predvsem z ritmično kompleksnostjo etnične
glasbe. To so osnovni razlogi za to, da je njihova avtorska glasba tako mnogoplastna in »široka« ter zanimiva za vse, ki se pri percepciji nimajo navade zaklepati v stilske predalčke. Ob tem seveda ni treba posebej dodajati, da so vsi elani kvarteta tudi vrhunski instrumentalisti.
Jazzovsko - in ne samo jazzovsko - publiko so navdušili s prvimi albu-
mi Cinema Rovate (1978), Daredevils (1979) in This, This, This (1981), prav nic pa niso zaostajale ploSCe v osemdesetih: Favorite Street (1983), Saxophone Dip-lomacy (1984 - gre za eno redkih plošC, ki so nastale na turneji kakšne ameriške jazzovske skupine po takrat zaprti vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi) ter dvojni album The Crowd (1986), ki s svojo
kompleksnostjo predstavlja enega od vrhov v delovanju zasedbe. Leta 1988 se je pojavil odličen album, na katerem se je kvartetu pridružil Anthony Braxton, The Aggregate - to je bila tudi zadnja ploSCa, na kateri je še igral ustanovni elan zasedbe, altsaksofonist Andrew Voigt, ki ga je potem zamenjal Steve Adams, tako da se je glasba skupine Se za od-
tenek bolj odmaknila od jazza. Sledila je Se izzi-valnejSa ploSCa, Long On Logic (1990), na kateri so Rova (med drugim) izvedli tri skladbe, ki jih je za saksofonski kvartet napisal Fred Frith, eno pa je prispeval Se Henry Kaiser. Na tej ploSCi jim je uspelo svojevrstno zlitje radikalnejših zvočnih prijemov, značilnih za konec sedemdesetih let, minimalizma, ki je doži-
Izdajalski
trenutek
Uroš Prestor
NOVICE
Izdajalski trenutek je njed filmi, ki so v zad-njem Času prišli v kinematografe, nekaj Cisto Posebnega. Ne zato, ker §m za film iz pri nas vse premalo znane ameriške neodvisne filmske produkcije, temveč preprosto zato, ker je dober. Se yec> trdim celo, da je izdajalski trenutek eden uajlepsih filmov. Tak-Snega že lep Cas ni bilo moe videti v naših, s Produkcijo velikih holly-woodskih študijev zasilnih, kinih. Ne gre za to, da bi to produkcijo Preziral, hočem samo povedati, da se gledalci vse premalo zavedajo dejstva, da ameriških filmov ne delajo samo v Hollywoodu in da je Izdajalski trenutek čudovita priložnost za sirjenje filmskih horizontov.
Film se začne kot na-silna grozljivka. V Los Angelesu dva mlada kriminalca, inteligentni Črni Pluto in vročekrvni beli Ray, skupaj z Rayevim dekletom Fan-
tasio oropata preprodajalca drog in za sabo pustita kup trupel. Dva izkušena detektiva, zapiti in utrujeni Dud in njegov partner McFeely , kmalu indentificirata storilce in ugotovita, da so namenjeni v Star City v Arkansasu. Povežeta se 's tamkajšnjim serifom Dixonom, ki v morebitnem prihodu ubežnikov zasluti pirložnost, da se izkaže pred svojima velemestnima kolegoma in morda z njima odide iz Star Cityja lovit prave kriminalce v L. A.. Stvari se zapletejo, ko na eni strani ubežniki ugotovijo, da so se znašli v vseh poročilih in da ne morejo prodati plena tako, kot so načrtovali, na drugi strani pa Serif Dixon v Fantasii spozna dekle, s katero je imel nekoC veC kot samo bežno srečanje. Bolj ko se ubežniki bližajo Star Cityju, težja je šerifova odločitev med družino in dolžnostjo. Ce je film na prvi pogled videti kot križanec dveh
žanrov, thrillerja in road movieja, pa je režijski pristop Carla Franklina daleč od žanrskih stereotipov. Nasilje je skrčeno na minimum. Pokol na začetku filma denimo ni posnet v slogu kakega Martina Scorseseja, kjer odpadajo udi in kri Spri-ca v potokih - zasuk kamere od dekleta, ki krvavi v Plutovih rokah, k njeni sliki na televiziji, pove vse o nesmiselnosti njene smrti. Suspenza z nekaterimi izjemami skoraj ni. Carl Franklin ves Cas gradi na ozračju, ki doseže vrhunec v prizoru končnega obračuna, seveda na ravni filma Točno opoldne.
Film Izdajalski trenutek (One False Move), ZDA, 1992. Scenarij: Billy Bob Thornton, Tom Epperson. Režija: Carl Franklin. Fotografija: James L. Carter. Glasba: Peter Haycock, Derek Bolt. Igrajo: Bill Paxton, Cynda VVilliams, Billy Bob Thornton, Jim Metz-ler.
Kompilacijski album NME
Britanski glasbeni tednik New Musical Express je izdal kompilacijski album najboljših malih plošC lanskega leta. Izbor je nastal po NME rubriki ”Mala ploSCa tedna”, na albumu pa se nahaja sedemnajst posnetkov različnih izvajalcev, med katerimi so tudi Carter USM, Beautiful South, The Wed-ding Present, Family Cat in Henry Rollins. Kompi-lacija se imenuje NME Singles Of The Week, izšla pa bo v sodelovanju z BMG/RCA. (V. O.)
Kultura lepote -Dvesto let 4711
Muehlens: Cologne-Pa-ris-Nevv York: (avtorja: Ute Kaltvvasser, Karl Michael Armer, založba DuMont, 160 strani, 80 celostranskih barvnih in 32 dvotonskih fotografij, platnena vezava z zaščitnim ovitkom, cena: 128 DEM)
Leta 1992 je kolnsko podjetje Muehlens, znamenita »hiša na Glockengasse« praznovalo dvesto let obstoja. Danes ga vodi že Šesta generacija družinskih elanov njenega ustanovitelja.
VVilhelm Muehlens je leta 1792 od nekega meniha kot poročno darilo dobil »-Aquo mirabilis«, čudežno vodo, ki je vsebovala v alkoholu raztopljena eterična olja. Iz nje je izdelal svetovno znano »Eau de Colo-gne«.
Leta 1796 je poveljnik francoskih okupacijskih Cet zaukazal, da oštevilčijo vse hiše v mestu Koln. Stavba na Glockengasse je dobila Številko 4711, ki je postala zaščitna znamka tega družinskega podjetja.
Poleg zgodovine podjetja in družine opisuje monografija tudi panoramo podjetniške kulture od njenih začetkov pa vse do danes. Tematsko je predstavljena proizvodnja dišečih vodic, parfumov in drugih kozmetičnih preparatov, kot
KLOBUK DOL! / KNJIGA
Kako napišeš eksotični sadež
Meta Krese Baskar: Eksotični sadeži Rockwell studio, 86 str., mehka vezava, cena 1260 SIT
Jože Vogrinc
V naslovu: Rova Saxophone Quartet (Foto: Sharon Beals) spodaj levo:
fotografija iz filma Izdajalski trenutek (Foto: arhiv)
vel renesanso prav v osemdesetih letih, in nekaj nepretenciozne, celo »popoldne« plesnosti. Lansko leto se je pojavil Se en album, ki so ga posneli pred tremi leti na turneji po (takrat Se) Sovjetski zvezi, Teper’ nas dvoe / This Time We Are Both.
Rova Saxophone Quartet so v svojem igranju združili dva temeljna pola glasbe tega stoletja: avantgardistično komorno tradicijo, v skladu s katero izvajajo tudi - sicer vse preredka - dela sodobnih avtorjev, in živo tradicijo uživaške jazzovske linije, ki je izšla iz ritmično bogatih osnov jazza kot enega od bistvenih, najprej plesnih, potem pa instrumentalno raziskujočih stilemov tega stoletja. Eden ključnih prijemov tega kvarteta so znamenite »riffovske« ritmične zasnove, na katere potem napletajo zvočno strukturo.
Kot jazzovski glasbeniki so Rova tudi samostojna avtorske osebnosti, saj so doslej večino skladb, ki jih izvajajo, napisali sami, s Čimer pa Se ni rečeno, da ne bi nastopali tudi v klasični komorni vlogi.
Za taksno vlogo so se odločili pri projektu Pre-Echoes, v katerem so se predstavili kot izvajalci skladb nekaterih raziskujočih kreativcev.
Svežim knjigam se absolutno ne morem upreti. Ko sem po naključju našel cisto nove Eksotične sadeže (napisala in fotografirala jih je Meta Krese Baskar, spremlja jih beseda Damjana J. Ovsca, založil in natisnil jih je ljubljanski Rockvvell studio), so se mi odprli na Se nedotaknjenih belih krhljih magostana v vinsko rdeCem ovoju in na odlomku: »Angleška kraljica Viktorija, ki ga je poskusila v Indiji, je obljubila lepo nagrado tistemu, ki bi ga nepokvarjenega pripeljal v Anglijo. Podvig se je nazadnje le posrečil, vendar Sele po njeni smrti.« Bil sem ujet. Približno trideset sadežev je predstavljenih v kratkih poglavjih najprej z anekdotičnimi zrni iz zgodovine, geografije, etnologije in mitologije o izvoru, domorodski uporabi, kulturnem pomenu in simboliki sadežev in o njihovih zavitih poteh do nas; botanični opis z barvno fotografijo vsakega sadeža sklepajo nasveti za pripravo in vsaj po en mamljiv recept. Knjige o neznanih sadežih so za pisca literarni problem, Četudi so omejene na suhoparne opise in recepte: najprej - ne-
mara ne najmanj - zaradi vabljivo tujega x, ki dela besedo »eksotično« že samo na sebi erotično, zaradi mika neznanega, potem pa Se, ker je neznani vonj in okus mogoCe opisati samo po vzoru opisa literarne osebe ali pokrajine. Mik Eksotičnih sadežev je v tem, da je Meta Krese Baskar vedela, da nam jih mora napisati, da bi si jih bolj zaželeli. Ali bi mogli brez njenih besed uživati v zavesti, da se nam obeta izpolnitev želja, ki si jih ni utegnila
utesiti kraljica Viktorija? Ali se banane tamle na pladnju ne ovijejo v ogrinjalo eksotike, ko preberemo, da jih stari Grki in Rimljani niso poznali in da so Portugalci nanje naleteli v Gvineji? Eno je pojesti jabolko, ker je zdravo in okusno, drugo pomisliti med grižljaji na kaCo, Evo in izgubljeni paradiž. Eno je lotiti se avokada, drugo uživati njegovo eksotiko. Ta je vsa iz Dulce in nic iz Utile. Od a do ž jo je bilo treba Sele napisati.
tudi oblikovanje embalaže-in reklame, ki so se spreminjali glede na tehnične novosti, modo in trenutni okus Časa.
Monografija torej ni samo kronika družinskega podjetja Muehlens v kontekstu mesta Koln, je tudi kulturno zgodovinski pregled di-šavnih in kozmetičnih izdelkov, ki so moCno vplivali na kvaliteto življenja modernega človeka.
Ute Kaltvvasser je redaktorica Kolner Stadt Anzeiger, napisala pa je tudi knjigo o kolnski katedrali.
Karl Michael Armer je bil nekaj Časa kreativni direktor neke reklamne agencije v Miinchnu, zdaj pa kot svobodni pisec objavlja članke in knjige o arhitekturi, oblikovanju, glasbi, literaturi in popularni kulturi. Je soavtor knjige »Oblikovanje v 80. letih«, ki je izšla v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Španiji, na Japonskem in v Ameriki. (A.S.K.)
BHL se
predstavlja tudi kot dramatik
Pred kratkim so v pariškem gledališču Atelier na Montmartru v režiji Je-an-Louisa Martinellija uprizorili prvi dramski poskus znanega »salonskega« filozofa Bernarda Henri - Levya. Le juge-nient dernier (Sodni dan) je mračna, ostra pa tudi samoironiCna panorama dvajsetega stoletja. V ta »teoretični variete« je Henri - L6vy umestil najrazličnejše osebe in dogodke: od blaziranih hollywoodskih režiserjev, prek vatikanskih kardinalov in tienanmenskih študentov, do Sartra in celo predsednika Giscarda d’Estainga. Menda je predstava ravno tako kot številni Henri - Levyjevi filozofski eseji in politične akcije, postala medijski dogodek. (A.M.)
Nagrada
japonski
pianistki
Mlada japonska pianistka, 25-letna Midori Noha-ra je v začetku decembra v Parizu dobila prvo nagrado v vrednosti 150.000 francoskih frankov na 23. mednarodnem tekmovanju Mar-guerite Long-Jacques Thi-baut, na katerem je od 20. novembra sodelovalo 56 udeležencev iz 22 držav.
2e CetrtiC od ustanovitve tega tekmovanja leta 1943 se je na prvo mesto med pianisti prebil Japonec. Le redko se je namreč zgodilo, da sovjetski pianisti niso prišli v finale, Čeprav je razmerje nasproti Japoncem 4:10.
Mednarodna žirija, ki ji je letos predsedoval American Lorin Maazel, je Midori Nohara prav tako podelila posebno nagrado 20.000 francoskih frankov za najboljšo izvedbo sodobnega dela, ki ga je napisal Jean-Michel Damase. Podelitev nagrade in izbor so odobravali Številni poslušalci, ki so ostali tudi pri podelitvi nagrad. Pianistka Nohara se odlikuje z izjemno tehniko, ki potrjuje, da je izjemno izvirna glasbena osebnost. Rojena je v Tokiu, kjer je leta 1986 diplomirala na Univerzi lepih umetnosti in leta 1990 prišla na izpopolnjevanje v Pariz. Lani je prejela tretjo nagrado na tekmovanju Busoni v Italiji, in drugo nagrado na tekmovanju Liszt v Budimpešti.
Drugo veliko nagrado vredno 60.000 francoskih frankov, je prejel 25-letni Poljak VVojciech Svvitala, ki je dobil tudi nagrado občinstva v vrednosti 25.000 francoskih frankov, pa tudi posebno nagrado v vrednosti 15.000 francoskih frankov za najboljši recital. VVojciech Svvitala se je rodil v Rudi Slaski na Poljskem, umetniško pa se je izoblikoval predvsem na katoviski Akademiji Szymanowski. Svvitala je manj tehnik in veliko bolj
glasbenik z moCno izraženo »norostjo«, ki je v soboto zvečer na tekmovanju tako ugajala občinstvu. (-AFP)
Osem dni neodvisnega filma
Pod tem imenom bo od 15. do 17. januarja 1993 v Osnabriicku v Nemčiji potekal festival mladinskih videofilmov. Filmski in medijski laboratorij Spodnje Saške je ustanova, ki si je z večletnim, sprva pionirskim - vezanim na katedro množičnih medijev na osnabriiski univerzi - delovanjem na tem področju že pridobila mednarodni sloves, tako da bodo na tem festivalu tekmovali mladi video ustvarjalci iz vsega sveta. Izpostavili bodo dela Clausa Strigela in Bertrama Verhaaga, mladega nemškega tandema, ki je postal znan predvsem s filmom
Osma možnost, za katerega sta prejela nagrado Ekološka komedija 1991. Značilnost festivala so- filmi iz »tretjega sveta« - letos v glavnem iz Afrike in latinske Amerike, pripravili pa so Se retrospektivo dokumentarnih filmov iz začetnega obdobja televizije. Festival spremljajo delavnice, ki bodo obravnavale praktične probleme tovrstnega ustvarjanja, pa tudi njegovo kritiško in novinarsko obravnavanje. VeC informacij lahko poiščete na naslovu spodnjesaskega laboratorija, Postfach 1861, 4500 Osnabriick, Nemčija. (L.B.N.)
Tim Head v galeriji White-chapel
V londonski galeriji VVhitechapel so od 11. decembra do 28. februarja na ogled dela enega najpomembnejših angleških umetnikov Tima Heada. To je do sedaj njegova najve-cja in najbolj pregledna razstava in vključuje tudi sibakromatske fotografije in slike, ki jih je umetnik ustvaril po letu 1984, dia projekcije izbranih projektov za določen prostor po letu 1972, in dve novi instalaciji. (A.S.K.)
Avdicija za lutkovno predstavo
V V sredo, 13.1., od 10. do 13. in od 17. do 20. ure bo v prostorih KUD France Prešeren na Karunovi 14 v Ljubljani avdicija za lutkovno predstavo M. Du-ranty: Napravite mi zanj krsto v režiji Jana Zakonjška. Na avdicijo so vabljeni vsi igralci - lutkarji, ki bi se radi preizkusili v umetnosti ročnih lutk. Vse dodatne informacije lahko dobite od 11. januarja dalje na telefonski številk 332-288 med 10. in 14. uro.
ITALIJA, FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 7. januarja 1993
NOVICE
RIM / DANES BO ZAČEL Z DELOM P2JI ODBOR
SREČOLOV / »SKUPAJ NA OPČINAH«
Napočil je čas za plačilo davka na posest motornih vozil
TRST - Januar je mesec, ko je treba poravnati davek na posest motornih vozil (nekdanja »tassa di circolazione«). Davek za avtomobile na bencinski pogon je treba plačati za vse leto, medtem ko je mogoče davek za vozila, ki jih poganja plinsko olje ali plin plačati tudi v dveh ali treh obrokih. Tisti, ki imajo avtomobilsko davčno knjižico, lahko takso plačajo v postnih uradih, v nasprotnem primeru pa se morajo napotiti v urad avtomobilskega kluba ACI. Zneske je treba kot ponavadi zaokrožiti na zgornjih 100 lir, če imamo v vozilu radio, pa moramo taksi prišteti še davek nanj. Naj spomnimo, da je morajo davkoplačevalci odrezke o plačilu avtomobilske takse hraniti še naslednja tri leta.
Dežela Furlanija-Julijska krajina ostaja tudi letos -skupaj z Dolino Aoste, Tridentinsko-Južno Tirolsko, Sicilijo in Sadinijo - v najnižjem plačilnem razredu, medtem ko bodo najvišje avtomobilske takse plačali vozniki v Kampaniji.
Mladenič ubit med kopanjem v stanovanju
MESINA - Ubili so ga med kopanjem v njegovem stanovanju v rajonu Santa Lucia v Mesini. Doslej neznani morilec je - po mnenju policije - vlomil skozi vrata v stanovanje 23-letnega Francesca Cannizzara, prispel do kopalnice, v kateri se je mladenič kopal, in ga s pištolo ustrelil. Mladenič se je zgrudil v mlaki krvi: bil je pri priči mrtev. Policija in karabinjerji so prišli na kraj umora le kake pol ure po krvavem dogodku. Priklicali so jih Cannizzarovi sosedi, ki so slišali streljanje. Po mnenju preiskovalcev naj bi bil Cannizzaro vpleten v razpečevanje mamil.
Žalosten rekord:
16-kratso ji oropali trafiko
BOLOGNA - Lastnica trafike v Ul. Andreini v rajonu San Donato v predmestju Bologne se je -ne po lastni zaslugi - okinčala z rekordom, ki bi sodil v Guinnessovo knjigo, a katerega se prav gotovo ne veseli. V zadnjih štirih letih so njegovo trgovino že 16-krat oropali.
Zadnjič se je to zgodilo v torek ob 20.40. zvečer. Dva zakrinkana mladeniča z nožema v rokah sta stopila v trafiko in jo prisilila, da jima je izročila izkupiček dne, to je kakega pol milijona lir v gotovini. Roparja sta nato zbežala na motornem kolesu yamaha črne barve.
Lastnica trafike je ob prejšnjem ropu lanskega junija izjavila, da so jo - odkar je leta 1982 trgovina začela poslovati - roparji »obiskati« vsako leto.
Zastrupljeno jabolko finansiranja strank
Le malo časa za spremembo veljavnega zakona
Vojmir Tavčar
Srečne Številke openskih klientov
Nagrad je 13, razdelili pa jih bodo 5. februarja prvim dobitnikom ali rezervam
RIM - Ožji odbor se- • natne ustavne komisije bo začel danes z razpravo o reformi zakona o finansiranju strank. Naloga tega odbora, ki ga vodi predsednik ustavne komisije, republikanec Antonio Maccanico, ne bo lahko. Predvsem bo moral odbor uskladiti med sabo zelo različne predloge, ki so jih predložile stranke, po drugi pa bo njegovo delo pod drobnogledom sredstev množičnega obveščanja in javnega mnenja, ki je po izbruhu podkupninskega škandala do strank izredno nezaupljivo.
Parlament nima dosti časa, da reformira zakon. 2e spomladi bo na to temo referendum, na katerem se bodo morali državljani izreči, ali naj stranke še dobivajo podpore iz javnih sredstev. In možnost, da se stranke izognejo referendumu je le ta, da v nekaj mesecih krepko spremenijo sedanji zakon v smeri, ki jo nakazuje referendumsko vprašanje. Tudi zaradi tega skoraj vsi osnutki predlagajo odpravo sedanjega sistema finansiranja, po katerem država deli strankam sredstva na osnovi njihove parlamentarne moči. To pa je tudi ena od redkih točk, ob katerih so zakonski predlogi soglasni, medtem ko so si v nakazanih rešitvah dokaj narazen.
In polemike zadnjih dni med strankami najbrž ne bodo olajšale dela članom ožjega odbora.
V ospredju pozornosti in polemike je namreč osnovni problem, ali reforma zakona pomeni tudi brisanje dosedanjih prekrškov, zaradi katerih so milanski sodniki poslali jamstvena obvestila kopici poslancev (med njimi tudi tajniku PSI Bettinu Craxiju). Po tezah nekaterih naj bi tudi referendum, s tem, da bi zbrisal doslej veljavni zakon, zbrisal tudi kršitve tega zakona. Najbrž pa je tako tolmačenje dokaj privlečeno za lase in je usmerjeno predvsem v delegitimiranje referenduma pred javnostjo. Tudi morebitni novi zakon najbrž ne bi zbrisal kršitev sedaj veljavnega, razen seveda, da ne bi v besedilo dali v bolj ali manj prikriti obliki posebno normo. In prav na to opozarjajo nekateri.
Odbor sicer zagotavlja, da je njegov edini cilj pripraviti besedilo zakona, ki naj bi zagotovil uravnovešeno finansiranje strank, ne pa brisati kaznivih dejanj preteklosti. Očitno pa zagotovila ne prepričujejo nikogar. Vprašanje je sicer, v ko-likši meri je bojazen resnična in v kolikšni meri
gre za poskus, da se ne spremeni ničesar, na kar je pred nekaj dnevi opozoril predsednik poslanske zbornice Giorgio Na-politano. Nima smisla streljati proti zakonu, še preden je znano besedilo, je v bistvu dejal predsednik poslancev, toda njegove besede so naletele na gluha ušesa.
Ce je povsem logično, da se vsakršni spremembi upirata desna in leva opozicija, po oceni katerih je sedanji parlament delegitimiran in ga je treba zato razpustiti ter razpisati druge volitve, je igra drugih strank manj prozorna. Se zlasti, ker se v vseh strankah sooča več sil: tistih, ki želijo z reformami dati državi signal, da se stranke prenavljajo in so torej še vredne zaupanja, in tistih, ki bi radi ohranil »status quo« v prepričanju, da bo vse po starem, ko bo šla mimo sedanja podkupninska vihra in bo pozornost javnega mnenja odvrnjena od dela institucij ter preusmerjena na druga vprašanja. Najbolj brutalno iskren je bil s tega vidika rimski demokrščanski veljak Sbardella, na to pa namiguje tudi bivši predsednik vlade Giulio Andreotti, ki se v teh dneh po daljšem molku skuša
spet vrniti na politično sceno v vlogi protagonista.
To je vzdušje, v katerem mora odbor ugrizniti v kislo in najbrž tudi zastrupljeno jabolko reforme zakona o finansiranju strank. Kljub optimizmu njegovega predsednika Antonia Maccanica je težko reči, ali bo delo uspešno. Nedvomno pa bo besedilo tega zakonskega osnutka - skupno z reformo volilnega sistema in z reformo ustave -eden od signalov, ki ga bodo ljudje krepko pretehtali, ko bodo ocenjevali voljo strank, da se prenovijo.
Od teh signalov je v veliki meri odvisna prihodnost sedanjega italijanskega sistema. Italijanski državljani se najbrž zavedajo, da brez strank ni demokracije in da novo lahko vodi v neznano. Najbrž pa je dober del ljudi pripravljen tudi tvegati nevarnost nečesa povsem novega, če bi sedanje stranke ne dokazale, da se hočejo prenoviti, opustiti težnjo po okupiranju ustanov in se vrniti v meje, ki kim jih dodeljuje ustava. Protestno glasovanje tako na spomladanskih političnih volitvah kot na nedavnih upravnih volitvah kažejo, da sedanjega načina vladanja državljani niso več pripravljeni trpeti.
V torek, 5. t. m., so v Prosvetnem domu na Opčinah izžrebali zmagovite številke srečelova »Skupaj na Opčinah«, ki ga za božine in novoletne praznike že tradicionalno prirejajo openski trgovci. Kot je znano, so srečke vezane na vrednost kupljenega blaga. Letos so jih razdelili okrog 500 tisoč. Nagrad je 13, v torek pa so izžrebali skupno 26 številk, 13 od katerih za rezervo.
Dobitniki so posetniki naslednjih številk: 1. 51685 (prodano v trgovini oblačil Podobnik), 2. 334636 (frizerski salon Majda), 3. 97013 (Dear import-export), 4. 217-357 (gostilna Veto), 5.
164028 (zlatarna Sossi), 6. 260531 (papirnica Ul-gheri-Pavat), 7. 23343 (papirnica Ulgheri-Pa-vat), 8. 43372 (avtodeli Cazzador G.), 9. 98304 (tehnična oprema Tensi Sergio), 10. 483572 (slaščičarna Saint Honore), 11. 462758 (oblačila Drioli Gianna), 12. 161138 (zlatarna Sossi),
13.	91419 (pekarna Sossi).
Rezervni dobitniki:
14.	403684 (restavracija Diana), 15. 416574 (keramike Sclip Guido), 16. 186160 (obutve Malalan Marcello), 17. 170754 (draguljarna Malalan), 18. 426583 (obutve Malalan Marcello), 19. 499500 (avtoličar Guštin
Radko), 20. 345868 (o-butve Malalan Marcello), 21. 265937 (pekarna Sossi), 22. 410443 (tehnična oprema Tensi Sergio), 23. 108383 (oblačila Rinascita), 24. 398702 (restavracija Diana), 25. 65873 (frizerski salon Majda), 26. 212747 (draguljarna Malalan).
Prva nagrada je avtomobil volksvvagen golf. druga 5 milijonov lir v zlatih žetonih, tretja 3 milijoni v zlatih žetonih, ostalih deset nagrad pa je po 1 milijon lir v zlatih žetonih. Nagrade bodo razdelili 5. februarja. Ce se dotlej ne bodo javili posestniki prvih 13 številk, bodo prišle v poštev rezerve.
RAZMIŠLJANJE
»Bolnika ne ozdraviš s tem, da ga ubiješ«. Predsednik republike Scalfaro je z učinkovito metaforo povedal, da so politične stranke bistvena sestavina pluralističnega in demokratičnega sistema, hkrati pa je priznal, da je italijanski politični sistem hudo bolan. Treba ga je zato takoj ozdraviti, da ne bo morda jutri že prepozno in da ne bo bolnik umrl zaradi zamud ali zgrešene diagnoze zdravnikov. Stranke so torej hudo bolne in z njimi boleha tudi politični sistem. Okrog postelje, na kateri leži bolnik, kar mrgoli zdravnikov z različnimi specializacijami (politologi, sociologi, ekonomisti, novinarji itd.), vsak s svojo diagnozo in vsak s svojim receptom. Cas teče, zdravniki se glasno prepirajo, a bolnik ne kaže še nobenih znakov ozdravitve. Italijanski politični sistem je torej zelo hudo bolan. Nujno potrebuje močnih zdravil, ki ga bodo v začetku najbrž samo še dodatno pretresla, s časom pa bo polagoma prišel k sebi in zaživel normalno. Večina zdravnikov je mnenja, da se mora zdravljenje začeti pri volilni reformi, ki bo radikalno spremenila politično stvarnost v Italiji in seveda tudi politične in volilne navade državljanov. Nekatere sedanje stranke bodo izginile in ustvarila se bodo nova volilna zavezništva, če bo prevladal večinski sistem, pa bodo imeli le nekaj taborov (naprednega, konservativnega in desničarskega), ki se bodo po angleškem sistemu potegovali za parlamentarne mandate.
Kakršnakoli volilna reforma bo močno spremenila tudi strankarsko in splošno politično življenje Slovencev v Italiji. Podobno kot vsedržavna stvarnost se bo morala tudi narodna manjšina - če bo hotela
V politiki se obetajo zelo velike novosti Ali manjšina zamuja vlak ve ikih reform?
Sandor Tence
preživeti in odločati oziroma nekaj pomeniti - prilagoditi novemu. To gotovo ne bo lahko in bo verjetno zahtevalo precejšnje (ideološke in morda tudi narodnostne) žrtve. Novo pa nima v tem primeru alternativ. Ali se nanj dostojno pripraviš in »opremiš« ali pa realno tvegaš, da te vlak zgodovine pusti na peronu ali (kar je še slabše) v hladni čakalnifii neznane postaje. Kar zadeva volilno zakonodajo, a tudi druge napovedane reforme političnega in parlamentarnega sistema, imam vtis, da Slovenci nemo spremljamo dogajanja in da nismo na noben način vključeni v velika reformatorska gibanja, ki se širijo in uveljavljajo po vsej državi. Tudi mi ni znano, da bi bil do tega trenutka pripravljen kakšen projekt ali
predlog za zajamčeno prisotnost manjšinskih predstavnikov v reformiranem parlamentu in v drugih izvoljenih telesih.
13. junija bodo deželne volitve, in to na osnovi novega volilnega zakona, ki v temeljih ohranja proporcionalni sistem, vsebuje pa nekatere novosti (prag za vstop v skupščino in možnost povezovanja med strankami), ki bodo gotovo vplivale trudi na manjšino in na njene stranke. Stranka Slovenske skupnosti se bo morala - če bo hotela ohraniti svojega svetovalca - nujno povezati s kakšno drugo stranko, z obveznim oddajanjem samo ene preference pa se bodo stvari spremenile tudi za ostale stranke, za katere volijo Slovenci.
Do velikih sprememb bo
prišlo na parlamentarnih in na upravnih volitvah. Glede parlamenta še ni jasno, ali bodo novo volilno zakonodajo spremenili posebna dvodomna komisija ali pa državljani z ljudskim referendumom. Marsikaj pa je že jasnega glede pokrajinskih in predvsem občinskih volitev. Zupanov ne bodo več kot doslej volile skupščine, temveč neposredno volilci, večinski volilni sistem pa bodo gotovo razširili tudi na občisnke uprave z do deset tisoč prebivalci.
Na vseh političnih in upravnih nivojih se torej obetajo velike novosti. Z novimi volilnimi sistemi in torej z novimi pravili političnega soočanja se bo spremenila tudi sama narava strank, ki bodo dobile drugačno vlogo v družbenem kolesju.
To seveda velja tudi za našo narodno skupnost, kjer so stranke (nekatere bolj, druge manj) imele še svojo specifično etnično razsežnost. V bližnji bodočnosti se bo torej tudi za Slovence marsikaj spremenilo.
ITALIJA IN SLOVENIJA
Sodelovanje ob meji v korist obeh držav
Bogo Samsa
V	teh dneh so že v teku priprave na začetek dvostranskih italijansko-slo-venskih pogajanj o nadgradnji sicer veljavnih osimskih sporazumov in o vseh vprašanjih skupnega dvostranskega interesa. Italija je imenovala svojo komisijo, ki jo vodi veleposlanik Sergio Berlin-guer, Slovenija pa prav tako tričlansko komisijo, ki jo vodi načelnik oddelka zunanjega ministrstva Peter Toš. Komisija je torej na visoki strokovni ravni.
Vzporedno s tem pa potekajo tudi politične priprave, ki zlasti v Furla-niji-Julijski krajini občutijo neprijetno vzdušje nacionalističnih zaostrovanj, povezanih z junijskimi deželnimi volitvami, ki bodo tokrat edine v Italiji in zato zelo važen test »upravljivosti« sedanjega strankarskega sistema. Obstaja resna nevarnost, da novi deželni svet ne bo sposoben sestaviti nobene deželne vlade, kar bi bil izredno slab znak za celotno italijansko politično usmeritev.
V	ta sklop spada tudi tiskovna konferenca treh vidnih predstavnikov, to je socialista Ferruccia Sara, demokristjana Adriana Biasuttija in predstavnika Liste za Trst Giufia Cam-berja. Neposredno udeležena Saro in Biasutti se sedaj sklicujeta na nepopolne novinarske interpretacije njihovih stališč, slišijo se že bolj pomirjevalne izjave, toda ostane dejstvo, da so v načelu soglašati, ali vsaj niso oporekali, zaprtim stališčem, na osnovi katerih ni možen konstruktiven sporazum, ki bi pomenil ko-
rak naprej zlasti v okrepitvi itatijansko-slovenskega gospodarskega odnosa.
Tudi glede nekaterih kočljivih vprašanj je namreč odločilno osnovno izhodišče: prijateljski odnosi, konstruktivni odnos do obeh manjšin italijanske in slovenske in samo na tej osnovi je nato možen poskus reševanja tudi problemov istrskih beguncev v duhu prijateljstva in sodelovanja.
Izhodišče je lahko tudi samo obstoj in veljavnost osimskih sporazumov kot celote, saj bi drugače postavili pod vprašaj celoten sistem mednarodnih odnosov. Obe državi, Italija in Slovenija sta izhajali iz legitimnosti slovenske sukcesije ob razpadu socialistične federativne republike Jugoslavije in v uradnih tistih obeh držav so biti objavljeni številni dvostranski dogovori sprejeti med Italijo in Jugoslavijo, ki so sedaj postali legalni dvostranski del slovensko-itatijanskih odnosov.
V nasprotnem primeru bi se življenje ob meji med obema državama ustavilo in prišlo bi do nesprejemljivih napetosti, namesto krepitve sodelovanja -do zastoja. Diplomacija obeh držav je bila razumna in učinkovita in je te probleme vkjučno z osimskimi sporazumi ze rešila v obojestransko korist
Sedaj lahko obravnava-
mo samo nadgradnjo, lahko rešujemo razne probleme v okviru izboljšav zlasti gospodarskega značaja, ne pa revizije. Se zlasti ni možna revizija meja, kar nekateri, kot na primer dnevnik »II Gior-nale« prikrito ali odkrito zahtevajo in poskušajo pripeljati preko srbskega tržaškega lobija Srbijo za pogajalsko mizo.
Dvostranski gospodarski odnosi in njih krepitev nujno sovpadajo z vključevanjem Slovenije v Evropsko skupnost in njenimi napori k pridruževanju, kot prvi stopnji enakopravega vključevanja. To bo nujno tudi časovno daljši proces, pri katerem je treba računati na težave in nasprotovanja tudi s slovenske strani. Za slovensko gospodarstvo in še zlasti nekatere panoge, kot je na primer kmetijstvo, vstop na izredno zahteven evropski trg ni ne preprosta niti neboleča zadeva. Zato bi bilo učinkovito in obojestransko koristno izkoristiti nekatere ze obstoječe instrumente in med njimi od Evropske skupnosti že odobreno mešano industrijsko cono.
Sliši se več predlogov: predlog o premestitvi cone na Goriško, predlog o njeni spremembi v trgovinsko cono ali cono skupnih vlaganj, ko bi evropsko poreklo blaga temeljilo na osnovi podjetja
z pomembno italijansko ali evropsko kapitalno udeležbo. V vsakem od teh primerov bi nove možnosti pomenile pritegnitev svežega kapitala iz obsežnega evropskega trga na obsežnejše področje dežele Furlanije-Julijske krajine in v republiko Slovenijo. Na tem področju ne bi ošibilo nikogar, pomenilo pa bi konstruktivno okrepitev medsebojnih gospodarskih tokov. Sestavni del teh naporov bodo predstavljala tudi sredstva, ki so bila sproščena 31. decembra na osnovi zakona o obmejnem sodelovanju in ki za sedaj dosegajo 100 milijard lir ta torej vlaganja v višini 300 milijard tir.
Pogajanja na ministr-sko-upravni ravni bodo potekala v okviru že omenjenih tričlanske komisije. Za slovensko stran bodo v neposredni pozornosti zunanjega ministra, takoj ko bo imenovana nova slovenska vlada, za italijansko pa je prejel ustrezno pooblastilo podtajnik v zunanjem ministrstvu Valdo Spini.
Prav v tem političnem okvriu pa je bistveno, da razgovori ne bodo več potekali pod odločilnim pritiskom nacionalističnih
krogov, temveč da bodo pomenili preseganje starih pogledov, da bodo obrnjeni v Evropo, v širše sodelovanje in v gospodarski napredek. Prav Trst in
dežela Furlanija-Julijska
krajina s svojim zapletenim sistemom cestnih ta drugih povezav, s povezavami z Madžarsko, Ukrajino in dalje, lahko s sodelovanjem s Slovenijo zagotovi trden pričetek taksnih odnosov.
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA
Četrtek, 7. januarja 1993
ČEDAD / NASTOP NADŠKOFA BATT1ST1JA
Za moralizacijo videmske KD
Katoličani ji čedalje manj zaupajo
Rudi Pavšič
VIDEM - Vse kaže, da bo postal videmski nadškof Alfredo Battisti »mo ralizator« furlanske KD, ki se verjetno zaveda pomembnosti pomoči Cerkve v zdajšnjem težavnem obdobju. Gibanja katoličanov, ki so se prav zaradi kvarne politike KD oddaljila od te stranke in ne predstavljajo veC volilnega rezervoarja, so že pred časom postavila svoj ultimat: KD naj se obnovi, v drugačnem primeru brezpogojna podpora ni veC zagotovljena. Na to so o-pozarjala že nekaj časa, na to je opozarjala tudi furlanska Cerkev z nadškofom Battistijem na Čelu, ki je v svojih javnih nastopih večkrat posredno in neposredno imel priložnost ožigosati delovanje KD, Ces da se poteguje le za oblast in pozablja na etične in verske vrednote, ki so sestavni del dobrega (demo) kristjana.
Prenovitveni veter, ki je zavel iz Veneta, kjer so odstranili nekaj najbolj vidnih osebnosti tamkajšnje stranke, je očitno botroval tudi deželnim izbiram KD. Napovedano možno zavezništvo s PSI in Listo za Trst za marsikaterega furlanskega demokristjan-skega politika ne zagotavlja v zadostni meri nspeha na bližnjih volitvah. Ubrati je bilo treba
drugačno pot, takšno, ki je najbolj prikladna večinskemu delu demokristjan-skih volilcev.
Ob tem ne smemo pozabiti, da se prav na Videmskem vse odločneje uveljavljajo Orlandova Mreža in Segnijevi »Popo-lari per la riforma«. Vrste obeh gibanj pa večajo. Kaj štorih? Po vsej verjetnosti so v vodstvu KD smatrali za umestno, da zaigrajo karto, ki jo predstavlja Cerkev oziroma skupine in gibanja, ki se v njej prepoznavajo.
V tej luCi se lahko ocenjuje javna posega videmskega nadškofa Alfreda Bathshja v novem letu.
Najprej je bil gost videmskega kmečkega sindikata Coldiretti, ki ga vodi senator KD Paolo Mico-lini. Na skupščini, ki je bila namenjena razpravi o vprašanjih kmečke stvarnosti, niso povabili strokovnjaka na tem področju, marveC samega nadškofa, ki je zbranim spregovoril o vlogi družine in o potrebi, da se tudi v teh družbenih strukturah da veCji poudarek naukom Cerkve.
Dan kasneje pa je bil videmski nadškof gost furlanske KD. V prepolni dvorani je Alfredo Battisti obrazložil svoj pogled na zdajšnji družbeni in politični trenutek. Nadškofove besede so bile namenjene
predvsem deželnemu vrhu KD, katerega je obtožil, da ni znal stopiti na pot resničnih reform in notranje reorganizacije. Prevec je bil namreč zaposlen v prizadevanju, da ohrani oblast, zato ni znal prisluhniti klicom iz baze in svarilom, ki jih je večkrat izrekla prav furlanska Cerkev.
Posebej je bil kritičen do tistih predstavnikov KD, ki imajo opravka s sodno oblastjo ali so osumljeni kaznivih dejanj. Ti nimajo mesta v novi Krščanski demokraciji.
To, Cesar ni v celoti povedal vsedržavni tajnik Mino Mardnazzoh na nedavnem videmskem srečanju, je dopolnil nadškof Battisti, ki je nanizal nekaj bistvenih točk novega » demokristjanskega kodeksa obnašanja«. Ce ocenimo po ploskanju v dvorani, moramo reci, da so bili tako imenovani »peo-nesi« KD bolj glasni od veljakov, ki so sedeli v prvi vrsti. Sicer je videmski nadškof furlanskim demokristjanom že naročil prvi popravni izpit: vsi župani KD s potresnega območja naj se odrečejo odškodnini »una tan-tum«, ki jo predvideva deželni zakon. Tokrat je bil aplavz manj prepričljiv tudi v zadnjem delu dvorane.
IRPEF / ZA UBLAŽITEV BREMEN
Revidirati
davčne
postopke
Drago Gašperlin
TRST - Prave učinke lanskih davčnih ukrepov Amatove vlade bomo občutili šele letos in to zlasti ob navit ju davka IRPEF na ljudi v podrejenem delovnem razmerju. Zakonski odlok št. 384 o tem davku nalaga namreč se težja bremena predvsem delojemalcem, saj odpadejo nanje kar tri četrtine te obveznosti.
V pravkar minulem letu, ko so bili dohodkovni pasovi, podvrženi obdavčenju, spet enaki kot leta 1989, je vsakdo, ki je imel 32 do 34 milijonov letnega dohodka (povprečno 2 milijona na mesec) plačal 140 do 280 tisoč lir veC, tisti pa, ki so zaslužili nad 36 milijonov (2, 2 do 3 milijone mesečno), so plačali 413 hsoC lir več. Ne samo. Za letos in naslednja leta so predvideli odpravo avtomatične povrnitve odvečno vplačanih davčnih zneskov, hkrati pa indiciza-cijo odbitkov, ne pa tudi dohodkovnih obdavčljivih pasov. Zaradi tega se bo povrnitev lanskega fiscal draga zmanjšala na eno samo tretjino in to bo veljalo za vse dohodke, tudi za one izpod 30 milijonov lir. Posamezni davčni
zavezanec bo izgubil torej od 80.000 lir (letni dohodki do 34 milijonov) do 400.000 lir (dohodki iznad 37 milijonov). Ce združimo učinke obeh teh ukrepov, ugotovimo, da bo letošnje davčno breme na dohodke ljudi v podrejenem delovnem razmerju, ki sodijo v doho dko vno-pokoj nin-ski pas od 15 do 50 milijonov lir, povečano za 80.000 do 800.000 lir. Z drugimi besedami: Ce upoštevamo tudi uvedbo višjih socialno prispevnih stopenj, se bodo letos Cisti osebni dohodki realno zmanjšali za 0, 7 do 2, 4 odstotka.
Vpričo vsega tega bi kazalo po eni strani izpeljati korenito revizijo zakonskega določila, ki odpravlja indicizacijo dohodkovnih pasov, po dragi strani pa izsiliti, da se letos povrnejo delojemalcem odvečni zneski, ki so jih vplačali lani, in sicer s tolikšnim povečanjem odbitkov v dohodkovni prijavi, da bo ustrezalo obsegu ne-pridobljenega fiscal draga - 80.000 do 100.000 lir. Poleg tega bi bilo treba letne dohodke do 45 milijonov lir oprostiti davčnega navitja.
NEAPELJ / IZKORISTITI PRILOŽNOSTI
Alessandra
»befana«
$ trobojnico
Obdarovani »kameradki«
NEAPELJ - V politiki je treba izkoristiti vsako priložnost. In tiste, ki navidezno nimajo političnega značaja, se običajno Se najbolj obrestujejo. Čeprav je v politiki le malo Časa, svetlolasa Alessandra Mussolini dokazuje tudi demagoško spretnost, da utrjuje svoj sloves in uveljavlja priimek, ki po dvajsetletju in tragedijah, ki jih je fašizem povzročil Italiji, ni ravno na najboljšem glasu.
Priložnost za obdelovanje njenega neapeljskega volilnega vrtička je Alessandri Mussolini včeraj nudila»befana«, po italijanski tradiciji razcapana in nic kaj prikupna, a vendar dobrosrčna starka, ki za tri kralje obdaruje otroke z igračami in drugimi dobrotami. Neapeljska federacija MSI je včeraj v neki mestni kinodvorani v slogu nekdanjega župana in oblastnika, ladjarja Achilleja Laura, organizirala razdeljevanje paketov revnim neapeljskim otrokom. Glavni gost pa je seveda bila svetlolasa in skrbno napudrana Alessandra, ki je bila prav v Neaplju izvoljena za poslanko.
Ob zvokih ansambla, ki ga je vodil Alessan-drin brat Romano, je mlada misovska poslanka nagovorila prisotne s»kameradi in kameradki«, potočila solzico
ob človekoljubni misi-ji»tete Sofie Loren«v Somaliji in se raznežila ob usodi revnih neapeljskih otrok. Sploh si je vzela k srcu njihovo srečo, in se zavezala, da se bo zavze-la»za boljšo bodočnost otrok, da bodo lahko ostali otroci kar najdlje in jim ne bo treba zrasti prehitro«. Seveda to velja predvsem za Italijane. Ostali bodo morali počakati, da Italija poskrbi najprej zase.
Alessandra se najbrž tega ni zavedla, toda s tem je naredila korak nazaj v primerjavi z dedom Benitom, ki je tudi tem-nopoltimobrazkomoblju-bljal sreCo in boljšo usodo.
Alessandra Mussolini
OTROŠKA BOLNIŠNICA BURLO GAROFOLO / ZDRAVLJENJE REDKE, A ZELO HUDE BOLEZNI
Pionirski poskus dr. Bruna Bembija pri zdravljenju motenj pri presnovi
Danijel Bizjak
»Pri bolezni, imenovani Niemann Pick tipa C«, nam je obrazložil dr. Bruno Bembi iz tržaške otroške bolnice Burlo Garofo-lo, »gre v bistvu za pomanjkanje encima, ki presnavlja holesterol v celicah: holesterol se zato nabira in poškoduje celice same ter živčni sistem. To je dedna bolezen: morata se srečati dva nosilca, da se lahko rodi bolan otrok. Na vsake štiri otroke je navadno eden bolan.«
V začetku decembra smo že poročali o pionirskem poskusu, ki so ga glede težav s presnovo opravili v Burlu. Doslej so se za take primere posluževali zdravil, dr. Brano Bembi pa je v sodelovanju z dr.
Luigijem Cattinom s kati-narske klinike uvedel novo metodo, in sicer izven-telesno CišCenje krvi s posebnim filtrom, s katerim "lovijo" holesterol, predno prodre v celice.
»Sedaj smo združili samo dve terapiji,« je nadaljeval dr. Bembi, »z ene strani kri pacienta Čistimo s posebnim filtrom, ki specifično lovi in fizično odstrani "slabi" del holesterola (LDL holesterol), torej tisti delček, ki je namenjen v celico, z druge strani pa uporabljamo zdravila, s katerimi zmanjšujemo ta del holesterola.«
»Novost, ki sem jo uvedel, predstavlja terapija s filtrom (sam filter pa ni nekaj novega, gre za obi-
čajen locilec celic, ki ga že uporabljajo pri odraslih). Obstaja še neka druga skupina, ki dela nekaj podobnega, vendar ni še prišla do čiščenja krvi, do 'izven-telesne cirkulacije, tako imenovane "aforeze holesterola LDL". Pri nas pa smo prvič uporabili omenjeno tehniko. Pred mesecem dni sem bil v ZDA, pri skupini, ki dela na National institute of Health v Bethesdi blizu VVashingto-na.
To je naj veCji zvezni center za klinično raziskavo, ogromna bolnica, v kateri je zaposlenih 10 tisoč oseb. Omenjena skupina, s katero sodelujemo, je zaman poskušala izvesti tak poskus, morda prav zaradi
obsežnosti strukture, v kateri deluje. Naša dimenzija pa je optimalna za podobne posege. Skupaj z njimi bodo sedaj skušali nadaljevati raziskovalno delo.«
So primeri te bolezni pogosti?
»Ne, to je zelo redka bolezen. Doslej so menili, da je neozdravljiva. Terapija, ki smo jo zaceli, pa ni dokončna, in sicer v smislu, da ni še nihče ugotovil, kateri encim pravzaprav primanjkuje. Njen cilj pa je, da bi na najbolj učinkovit način zmanjšali nabiranje mašCob v celicah.«
Kdaj in kako se bolezen pojavlja?
»Do določene starosti, do 12. in celo 15. leta, ni
nobenih znakov, otroci se dobro, normalno počutijo. Zatem se začnejo pojavljati nevrološke težave (pri govoru, gibanju), ki peljejo do norosti in celo v smrt: holesterol se namreč ne nabira samo v živčnem sistemu, temveč tudi v jetrih, v vranici, v kostnem mozgu in drugih organih.«
Kakšne rezultate so doslej dajala zdravila?
»Edino izkušnjo ima omenjena skupina v ZDA in ta izkušnja je bila pozitivna: v skupini pacientov se je bolezen stabilizirala, v smislu, da se ni več širila. Pri nas smo zaceli z zelo hudimi bolniki, kot je bilo dekletce iz Caserte, ki pa ji to zdravljenje ni bilo v veliko pomoč. Zdravljenje bi
pomagalo, Ce bi z njim zaceli, predno se pojavi sintomatologija. V tem trenutku pa nam izkušnja koristi za razumevanje nekaterih stvari, ki znajo biti zelo pomembne pri nadaljnjih posegih.«
»Pri nas se sploh na široko ukvarjamo z boleznimi v zvezi s presnovo. Na skupini pacientov presajamo celice placente kot vir encimov: gre za podobno bolezen kot tisto, o kateri sem govoril, in sicer za pomanjkanje encima, ki razkraja maščobe (Nieman pick tipa C). Poleg tega skupino 15 pacientov, ki bolehajo za Gaucherjevo boleznijo (tudi v tem primera gre za pomanjkanje encima), zdravimo s po-
sebnim encimom, in sicer tako, da jim zdravilo vbrizgamo v žilo. V njej so trije odrasli, ostali so otroci, nekateri tudi iz ZDA. Smo edina struktura v Italiji in naj večja v Evropi, ki to počne, seveda v sodelovanju z ameriško skupino. Rezultati so odlični, tudi v tem primeru pa gre za reševanje človeških življenj.
Prošnje za zdravljenje prejemamo tudi iz krajev bivše Jugoslavije. Prej, pred njenim razpadom, je bilo lažje, ker je bilo zagotovljeno finančno kritje. Sedaj je težje: pravijo, da je to najdrazje zdravilo na svetu, zdravljenje lemo stane približno 50 milijonov lir.«
NOVICE
Palača tržaške pošte proti častitljivi 100-letnici
TRST - Tržaška poštna palača, ki bo Cez poldrago leto praznovala stoletnico dograditve, je dobila velik prostor v zadnji številki dvomesečnika Italijanskih pošt »II Gahbiano«. Neorenesancno poslopje, ki ga je leta 1891 projektiral avstrijski arhitekt Friedrich Stez in je bilo dograjeno poleti 1894, je s svojo lepoto in stilnim dostojanstvom mestu še danes v okras. Odlikuje ga tudi solidna izgradnja in funkcionalnost prostorov, ki so še danes taki, kot si jih je bil zamislil projektant.
Revija Italijanskih pošt se podrobno ustavlja pri tehničnih podatkih o poslopju, ki je na las podobno dunajskim palačam in ki ga med drugim označuje velika središčna kupola in s steklom pokrito preddverje.
Gostincem podaljšan rok za uvedbo davčni listkov
RIM - Minister za finance Goria je pokazal razumevanje za gostince, ki kljub temu, da jih zakon obvezuje k izdajanju davCnih listkov (scontrino fiscale), še nimajo pogojev za njihovo izdajanje, bodisi ker še niso prejeli potrebnih registrskih blagajn, ali ker si niso uspeli priskrbeti začasni nadomestni material za izdajanje ročnih listkov ali davCnih potrdil. V včerajšnjem Uradnem listu je namreč objavljen popravljen 1. člen zakonskega odloka z dne 21. decembra lani, ki določa, da omenjenim gostincem in upravnikom javnih lokalov ni potrebno izdajah nobenih nadomestnih potrdil ali davčnih listkov vse do dne, ko bodo prejeli oziroma ko jim bodo instalirali registrsko blagajno. Le-to so vsekakor morali naročiti že pred 31. decembrom lani, za instalacijo pa imajo največ 120 dni Časa.
Umrla je “Bela dama11
ALESSANDRIA - Giulia Occhini, bolj znana kot “bela dama", ki je dolga leta stala ob strani naj-vecjemu italijanskemu kolesarju Faustu Coppiju, je vCeraj, ob 9.30, umrla v oddelku za oživljanje v bolnišnici v Novi Ligure (Alessandria), kjer se je zdravila od lanskega 25. junija. Primarij bolnišnice je povedal, da je Occhinijeva, ki je imela 69 let, umrla naravne smrti. Meseca avgusta pred dvema letoma je bila žrtev hude prometne nesreče. V zadnjih trenutkih življenja ji je stal ob strani sin Faustino, ki se je rodil iz njenega razmerja s “campionissimom".
ARCI obsoja ministrove ukrepe glede lova
RIM - Za Združenje ARCI-caccia je odlok ministra za okolje Carla Ripa Di Meane, ki zaradi ledu in snega prepoveduje lov za 10 dni, “protizakonit"; po mnenju Združenja namreč minister namerava, ne da bi bil za to pristojen, prekiniti lov na celotnem državnem teritoriju. Zaradi tega bo združenje lovcev vložilo priziv, da bi sodni organi zagotovili gotovost pravne države, ki jo -po mnenju Združenja ARCI- minister ni v stanju zagotoviti. ARCI-Caccia v tiskovnem poročilu tudi pravi, da lov urejujejo toCni normativi, ne pa samovoljne ministrove odločitve.
Praznovanje sv. treh kraljev v FurlanijkJulijski krajini
VIDEM - Ob včerajšnjem prazniku sv. treh kraljev so se tudi v Furlaniji-Julijski krajini - kot tudi drugod po Italiji - zvrstile številne verske in ljudske prireditve.
V	Huminu so obnovili takoimenovano »tolarsko mašo«, ki naj bi predstavljala nekakšno »pobratenje« med politično in versko oblastjo. Humin-ski župan se je na čelu sprevoda podal v cerkev, kjer je cerkvenemu dostojanstveniku predal srebrni tolar izza Časov marije Terezije.
V	Čedadu so obnovili veC sto let staro tradicijo »meCevske maše«. Med mašo je diakon z mečem oglejskega patriarha Marquarda blagoslovil vernike in predstavnike političnega in družbenega življenja. Po maši je v Čedadu tudi letos oživel »prihod patriarha Marquarda« v mesto ob nadizi. Nad šestdeset sodelujočih v tradicionalnih oblačilih in uniformah je uprizorilo nekatere dogodke iz Cedajske zgodovine.
V	Trstu so oh prazniku sv. treh kraljev številne organizacije inustanove nagradile otroke in ostarele. V kinodvorani Capital so kovinarji sindikata UIL obdarili otroke uslužbencev s slaščicami, nakar so predvajali film Beethoven. Katoliški prostovoljci so razdelili slaščice in druge dobrote ostarelim v tržaških domovih za ostarele. Se posebno živahno in prijetno je bilo v domu Časa Se-rena, kjer je gostom zaigrala godba bersaglierijev.
Primorski dnevni
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZ P - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Tistu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
POLITIKA / NOVOSTI
SESLJAN / NESREČNI OTROCI
BORŠT / OB OBLETNICI NAPADA NA BUNKER
Confesercenti o trgovski krizi
Vsestranska kriza, ki označuje leto 1992, se bo letos močno poznala tudi na področju male trgovine in turizma. Zaradi tega naj krajevni upravitelji in gospodarske ustanove sestavijo prednostno lestvico pobud, ki jih je treba podvzeti v tržaški pokrajini za preporod teh pomembnih dejavnosti. Pokrajinska tajnica Confesercentija Ester Pacor navaja, da bi bilo treba v prvi vrsti uresničiti regulacijski načrt za proizvodne cone, preurediti urnik trgovin za javnost, izvesti ve-likoprodajni naCrt, preustrojiti pokrito tržnico in ribarnico, osnovati specificfie programe za razvoj turizma in sprožiti finančno pomoč podjetjem v krizi. Ce vsega tega ne bo, ne bo pomagala niti dobra volja neposredno prizadetih, zatrtuje Ester Pacor.
FIPE o direndaju na Pomorski postaji
Tržaško združenje gostincev, ki je včlanjeno v FIPE, poziva pristojne oblasti, naj v bodoCe dvakrat premislijo, predno pooblastijo neizkušene ljudi za organizacijo javne zabave po vzoru silvestrovanja v prostorih bivše Pomorske postaje v Trstu, kjer je prišlo do pretepov in kraj. Opozorilo, meni združenje, je toliko bolj potrebno spričo okoliščine, da bo prihodnji mesec pust - nova priložnost za morebitne izgrede.
Prevoz domačih živali z avtobusom
Tržaško avtobusno podjetje ACT je začelo izvajati novo uredbo, ki dovoljuje dostop domači živali na avtobuse, kakor se to dogaja že delj Časa v mnogih drugih italijanskih mestih. Seveda so mišljeni pri tem psi in mačke ter druge manjše živali, pa še te z gotovimi omejitvami. Psi, ki spremljajo slepe osebe, smejo brezplačno na vse avtobuse omenjenega podjetja in to brez vsake Časovne omejitve, vendar morajo biti na vrvici in imeti nagobčnik.
Za vse druge živali je treba plačati vozovnico, morajo pa biti, kakor že rečeno, manjših razsežnosti in jih je treba imeti zaprte v hranilnikih velikosti 25x30x50 centimetrov, torej velikosti, kakršna je predvidena za kovčke in torbe, ki jih je dovoljeno imeti pri sebi v avtobusu. Posameznik vsekakor ne sme imeti s sabo veC kot ene živali, a v avtobusu smeta biti hkrati kvečjemu dva psa.
Če bo žival kakor koli motila potnike, jo bo lahko osebje ACT na lastno pest dalo odstraniti, Ce pa bo povzročila gmotno ali telesno škodo, bo dolžan njen lastnik škodo povrniti. Nikakor ne bo dovoljena prisotnost živali v nabitih avtobusih.
KD: novosti si res težko utirajo pot
Sandor Tence
Šestnajst let, dobro vedenje, nečlanstvo v framazonskih ali tajnih organizacijah ter popolno spoštovanje pravil protimafijske parlamentarne komisije. To so glavni rekviziti vsakogar, ki se bo hotel do 20. januarja včlaniti v ”novo“ Krščansko demokracijo, ki jo načrtuje (ali sanja kot menijo nekateri) vsedržavni tajnik Mino Marti-nazzoli. Tudi v Trstu je KD razveljavila dosedanje članstvo - v preteklem letu sploh niso razdelili izkaznic - in začela uveljavljati nova "pravila igre".
Tajnik Sergio Tripa-ni je na seji strankinega pokrajinskega sveta podčrtal, da bodo pristojna telesa odslej naprej pazljivo spremljala včlanjevanje in proučila neke vrste vprašalnik, ki ga bo moral ob vpisu izpolniti vsak elan. Nekdo je ob tem pikro pripomnil, da bodo morali nadzorniki uvodoma preveriti, Ce je novi elan sploh živ, saj se je ponekod (posebno na Jugu) dogajalo, da so bil elani stranke dolgo časa tudi ljudje, ki so že umrli. Pokrajinski kongres stranke, ki bo v začetku marca, bo vsekakor po-
tekal po novih pravilih, kot tudi deželna skupščina, ki bo nekaj dni kasneje.
KD se torej skuša obnoviti, struje in pod-struje, ki jih hočejo prenovitelji ukiniti, pa so še vedno žive in zdrave. Tudi v Trstu, kjer so že v teku zakulisne bitke, tako o novem tajniku, kot o kandidaturah za junijske deželne volitve. Tiipani se poslavlja, na tajniško mesto pa raCuna marsikdo. Kandidatov kar mrgoli, med njimi so občinski svetovalec Bruno Marini, nekdanji predsednik Pokrajine Dario Locchi in bivši župan Franco Richetti, ki se poCasi spet vrača v aktivno politično življenje.
Tudi kandidatov za deželni svet je kar precej. Za mandat se bo spet potegoval sedanji odbornik Carmelo Ca-landruccio, ostali so še neznanka. Krajevna KD je na zadnjih volitvah izvolila v skupščino štiri svoje predstavnike, po volilnih potresih zadnjih mesecev pa lahko realistično računa na izvolitev dveh deželnih svetovalcev. Struje so vsekakor tudi glede tega že pridno na delu.
Strahovi in pričevanja a taborišč
”Od strahu do upanja", to je naslov pobude oziroma razstave risb in različnih pričevanj otrok iz nekdanje Jugoslavije, ki so doživeli strašna vojna dogajanja.
Razstavo bodo odprli v soboto na italijanski nižji srednji šoli De Mar-chesetti v naselju Sv. Maura v Sesljanu, pobudo zanjo je dal devinsko-nabrežinski kulturni krožek ”1991“ ob sodelovanju omenjene italijanske šole in slovenske nižje šole Igor Gruden.
Od jeseni leta 1991 do pomladi 1992 je psihiatrinja Livija Babic, ki dela v reški bolnišnici, zaCela zbirati v begunskih taboriščih na Reki in drugod po Hrvatski različna pričevanja tamkajšnjih otrok. Njihove risbe, misli in pesmi so nastajale v improviziranih šolah in med prostim
Časom, ki je za begunce, še posebej za otroke, neskončno dolg. Babičeva je potrpežljivo zbirala ta dragocen material . Iz njenega srečanja z Zvezo za mir iz FJK in združenjem ARCI-ragazzi se je pred kratkim rodila zamisel, da bi lahko to gradivo strnili v razstavo, ki jo bodo, kot rečeno, odprli pojutrišnjem ob 18. uri v Sesljanu.
Razstava bo za občinstvo odprta od ponedeljka, 11. januarja do Četrtka, 14. 1. dopoldne med 9. in 12. uro in popoldne med 15. in 19. uro.
Pokrovitelja razstave ”Od strahu do upanja" sta predsedstvo deželnega sveta in Občina De-vin-Nabrežina. Kulturni krožek ”1991“ združuje italijanske in slovenske razumnike iz nabrežin-ske stvarnosti.
Sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec bo tudi letos priredila spominsko proslavo, ki bo v soboto, 9. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu in bo povezana s spomini in počastitvijo dogodkov, ki so se odvijali v tem kraju pred 48 leti, ko- so nemške oborožene sile, skupno s fašisti, 10. januarja 1945 obkolile in napadle vas, kjer so imeli partizanski borci svoj bunker.
Ta dan je ostal v spominu vseh, ki so ga doživljali in ki so morali prestati mučenja, zapore, taborišča in druge
grozote. Posebno pa je v spominu tistih, ki so ob tem napadu izgubili svoje drage, to so svojci partizanskih borcev Dušana Muniha - Vojka, doma s Tolminskega, Ivana Grzetiča - Zitomira iz Podgorja in Stanka Grudna - Strele iz Sem-polaja.
Četrta žrtev je bil domačin Danilo Petaros -Lisjak, ki je bil v boju s sovražnikom težko ranjen, pa so ga, kar v takem stanju odpeljali v koronejske zapore, kjer so ga še naprej mučili in ga nato odvedli v tržaško Rižarno, kjer so ga 5.
aprila umorili in zažgali.
Vseh teh dogodkov se bodo domačini, predstavniki borčevskih organizacij in sorodniki padlih spomnili na sobotni svečanosti, ki bo povezana s kulturno prireditvijo. Pri nej bosta tudi letos sodelovala: osnovna šola iz Boršta in Združeni mešani pevski zbor Slovenec - Slavec.
Pobuda je vsekakor hvalevredna, saj potrjuje spoštovanje vaščanov do preteklosti in vseh, ki so za svobodo dali tudi svoje življenje. Na sliki D. KrižmanciCa kraj, kjer je stal bun ker.(N.L.)
TRGOVINE / POVSOD 2E ZNI2ANE CENE
SODSTVO / V SOBOTO, 16. T. M.
GLEDALIŠČE / SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK
Ljubitelji razprodaj so že prišli na svoje
Trgovci upajo na dobro prodajo
Tudi v Trstu bodo Ko vampir postane pretveza slovesno odpili za lahkotno in zabavno igro
I10V0 SOClnO l©T0	Posrečen pristop do komedije Angela Brofferia
S svetimi tremi kralji je konec praznikov -tako pravi star ljudski rek, začenja pa se obdobje razprodaj - tako pa pravi praksa današnjega Časa. V prejšnjih letih je bilo sicer treba na prave razprodaje Čakati vsaj tja do srede meseca, nakar se je meja premaknila do 10. januarja, letos pa je zdrsnila na prve dni leta. Nekatere trgovine so namreč že na prvi dan obratovanja v letu '93 v izložbah zamenjale oznake s cenami, na drugih pa je zelo nazorno pisalo, da opravljajo inventuro, kar je bil jasen znak o nespornih pripravah na razprodajo.
Se bolj razviden znak, da bodo trgovci takoj po prazničnem obdobju znižali cene, pa je bil
obračun božičnih in novoletnih nakupov. Malodane v vseh trgovinah -delna izjema so bile na primer jestvine ali pa urarne - so se namreč pritoževali, da se praznična prodaja nikakor ne more primerjati z nakupi, ki so jih Tržačani in tudi tuji odjemalci opravljali v manj kritičnem obdobju od današnjega. Zgovoren namig, da si posebno trgovci z oblačili ne obetajo nic dobrega od božica '92, pa je bilo že dejstvo, da so ponekov cene dovolj občutno znižali še pred prazničnem obdobjem, v katerem so običajno cene prej navili kot znižali.
Zato je tudi precej razumljivo, da so se na popraznicne razprodaje
NABREŽINA / BOŽIČNI KONCERT
V nabrežinski farni cerkvi je odmevala lepa pesem
V nabrežinski cerkvi je bil vCeraj popoldne božični koncert, ki ga je priredila župnija. Na njem so nastopili dekliški zbor Devin (na sliki Sergia
Ferrarirja), moški zbor Fantje izpod Grmade in devinski otroški zbor Ladjica. Božično misel je podal dekan iz Komna g. Krapež.
v Trstu najprej pripravile trgovine z oblačili in obutvijo, katerih praznični obračun - vsaj na osnovi prvih podatkov -je med najmanj zadovoljivimi, z vidika trgovcev seveda. Se posebej v tem sektorju pa je na praznične nakupe nedvomno zaviralno vplivalo prepričanje, da bodo še v prvi polovici januarja razprodaje in da je zato nesmiselno kupovati na primer Čevlje pred 31. decembrom, ko bodo najkasneje 7. januarja isti čevlji precej cenejši. Glede na dejstvo, da so tudi tuji odjemalci zelo dobro obveščeni o navadah tržaških trgovcev, se je decembra večina omejila na najnujnejše nakupe in na obvezna darila.
Novo sodno leto bodo v tržaškem okrožju slovesno o tvorili v soboto, 16. januarja, v dvorani tržaškega porotnega sodiSCa. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri z uvodnim poročilom glavnega pravd-nika, nakar bodo imeli besedo ostali pravdniki in sodniki, predsednik tržaške odvetniške zbornice, predstavnik Višjega sodnega sveta, predstavnik pravosodnega ministrstva ter drugi predstavniki krajevnega javnega življenja in krajevni načelniki sil javnega reda.
Otvoritveno skupščino v skladu z zakonom sklicuje predsednik tržaškega prizivnega sodiSCa Corra-do De Biase. V sklicnem razglasu De Biase opozarja, da bodo glavni pravdnik in ostali govor-
niki oziroma razpravljale! na otvoritveni skupščini v skladu z navodili Višjega sodnega sveta poleg značilnih krajevnih problemov obravnavali problematiko, ki je skupna celotnemu italijanskemu sodnemu sitemu, kot so npr. boj proti mafiji in proti razpečevanju mamil; organizacijski problemi, povezani z reformo kazenskega in civilnega postopnika; upravljanje pravice na gospodarskem in ekološkem področju; stanje v kaznilnicah; položaj mladoletnih; odnosi med sodniki in odvetniki; odnosi med sodniki in sodno policijo ipd. Pristavimo naj, da imajo pravico do besede le tisti, ki jih sklicatelj v skladu z zakonom k temu povabi.
Giustino Durano in Maria Grazia Bodio.
PROSEK-KONTOVEL / PO USPESNI PREMIERI AMATERSKEGA ODRA JAKA STOKA
Veliko zanimanje za Cjakovo narečno humoresko
Delo Naši grajo ne radio bodo ponovili v soboto, 9. januarja, v Kulturnem domu Prosek-Kontovei
Preteklo leto se je na Proseku in Kontovelu zaključilo v znamenju izjemno lepega kulturnega dogodka: domači A-materski oder Jaka Stoka je v Kulturnem domu predstavil humoresko kontovelskega rojaka Alojza C jaka Naši grajo ne radio.
Uprizoritev je bila v obeh vaseh sila odmevna, saj je privabila v dvorano toliko ljudi, kot že dolgo ne. K uspehu je morda botrovalo praznično vzdušje, morda dejstvo, da so po nekaj letih gledališki entuziasti s Proseka in Kontovela
spet postavili na oder narečno delo priljubljenega domačega avtorja, ki je preminil pred nekaj leti v Častitljivi starosti. Prav bogat obisk, in dejstvo, da je po premieri zavladalo za delo veliko zanimanje med tistimi, ki si predstave še niso ogledali, je prepričalo vodstvo Amaterskega odra, da humoresko ponovi.
Ponovitev bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri vedno v Kulturnem domu Prosek-Kontovei. Delo je režiral Drago Gorup, glasba pa je izpod peresa mladega domačega glasbenika Aljoše Starca.
Kaj je graščakovi hčerki Amaliji, da je iz dneva v dan bolj bleda in šibkejša? Teta baronica Eleonora in sestra Enrichetta kot tudi služabnik Tommaso nimajo nikakršnega dvoma. Mlademu dekletu se je na srce prisesal vampir in ji vsako noC pije življenje. Ta domneva bo še najbolj pravilna, saj je bil pred mesecem dni v dvoboju ubit graščakov tajnik Riccardo, v katerega je bila Amalia skoraj gotovo zaljubljena, in on vanjo, seveda. Na gradu so torej vsi prepričani, da se v temnih sobanah skriva bitje iz onstranstva, le stari grašCak ničesar ne opazi, saj je zatopljen le v zaprašene knjige o svojih slavnih plemenitih prednikih, ki so, mimogrede povedano, vsi umrli v boju.
O tem pripoveduje komedija Vampir, ki jo je leta 1827 pri štiriindvajsetih letih spisal Angelo Brofferio, ki se je pozneje posvetil Časnikarstvu in politiki, v kateri se je uvrstil med Cavourjeve nasprotnike.
Delo je le malokrat v Turinu uprizorila Kraljeva sardinska gledališka skupina in potem o njem ni bilo veC sluha, kar sploh ni Čudno, saj res ni nenadkriljiva gledališka mojstrovina, ampak le lahkotna parodija na takrat izredno popularne zgodbe o vampirjih, pošastih in morastih dogodivščinah.
Po skoraj stosedem-desetih letih je pozabljeno komedijo spet
privlekel na dan režiser Beppe Navello za Sardinsko gledališče in jo uporabil kot pretvezo za ljubko, prijetno in nadvse zabavno igro z občinstvom. Parodijo je še dodatno poudaril z elementi sodobnega domišljijskega sveta srhljivk, ki so tudi dandanes nadvse popularne zlasti v filmih.
Tako lahko v njegovi postavitvi zasledim0 vse grozljivske klišeje od Drakule in Nosfera-tuja do vseh petih Ni-ghtmarov, televizijske in filmske družine Ad-dams in zlobne kraljice iz Disneyjeve SneguljcF ce. Tako ne manjkajo Črni pajčolani, temne tančice, natrgani zastori, dolge pajčevine, zaprašene knjige, zlovešče meglice, ogromne podgane in skrivnostni gozdič ter zvesti stari slu-Zabik in grbasti zdravnik. Pomeben delež pri ustvarjanju primernega vzdušja je prispeval scenograf in kostumograf Luigi Perego. Zlasti kostumi so tako pravljično nenavadni, da si zaželiš, da bi si jih pomeril.
Odlični in zabavni so tudi vsi igralci, zlasti Giustino Durano v vlogi starega graščaka in Lia Careddu, ki igra starega služabnika Tommasa, ter Maria Grazia Sughi kot baronica Eleonora in Maria Grazia Bodio kot Enrichetta. Omeniti pa je treba tudi Isello Orchis - Amalijo, Marca Spigo - zdravnika, An-drea Brugnero - cler-montskega grofa in R°" berta Pagotta - Riccar-da.(bov)
Nas Cas ni ravno primeren za idealne medčloveške odnose. Tako lahko sklepamo iz dnevnih poročil vseh medijev. Do vsakega, ki ni tak, kakršni smo mi, nosimo v sebi največkrat skrite ali očitne predsodke. Morda se takih predsodkov celo otepamo, največkrat pa pridejo na dan, Čeprav morda ne vselej v najbolj nasilni obliki.
Vzemimo na primer naše sožitje z ostarelimi. S takimi torej kakršni bomo prej ali slej, mi sami, Ce nas bogovi ne bodo preveč ljubili.
Dokler jih hodimo obiskovat nekam drugam, ko se nam zljubi ali ko smo se sami odločili, da gremo enk-rat-vsakega-toliko-Casa k njim na obisk, je Se kar lepo in prav (do trenutka, ko ne zbolijo im moramo biti soudeleženi pri njihovem trpljenju in življenju). Da bi pa po svoji odločitvi živeli z njimi -ni govora!
Neki fantiček je nekoC povedal: »Moja babica razmišlja tudi o majhnih stvareh - ko zaspim na naslanjaču, me pride pokrit z o-dejo!« MogoCe je prav v tem razlika med starši - produktivnimi Člani družbe, ki razmišljajo in delajo »pomembne« stvari in ni-
SKLAD MITJA ČUK
Spokojnost duha, ko sta
pn hiši
tudi dedek in babica
Jelka Cvelbar
majo Časa za »majhne« stvari - ter ostarelimi.
Jeseni se je v neki ameriški reviji pojavil Članek o novih okoliščinah v ameriških družinah, ki jih narekujejo novi ekonomski življenski pogoji. Od leta 1980 se namreč veča število multi-generacijskih družin. Ali lepo »po sloven-
sko« družin, ki štejejo poleg otroka še starše in stare starše. Vzrok za tak pojav naj bi bil dvojne narave: slabšanje ekonomskih razmer in večanje števila mater, ki živijo same z otroki (v Sloveniji jim pravijo samohranilke). Tudi novi priseljenci so prispevali k temu, da je pojav postal vse
bolj običajen: njihove družine so multigene-racijske že po tradiciji.
Posledice takega družinskega življenja so takoj vidne predvsem z ekonomskega stališča: v gospodinjstvu se splošni stroški zmanjšajo. Veliko hvaležnejši pa je dolgoročnejši uCinek takega družinskega življenja: sleherni elan družine se mora privaditi na svojo toCno določeno vlogo, strpen mora postati do drugih, spoznavati mora njihove potrebe in jih sprejemati. Prav gotovo se vse ne odvija idealno, ko pa dosežemo v taki družini neko ravan strpnosti, je to idealna odskoCnica za strpnost v družbi. Se veC v taki strpni družini se že kot otroci kujejo strpni elani družbe.
V taki veCgeneracij-ski družini bo morda občasno nekoliko veC hrupa - zaradi številnosti ali naglušnosti njenih elanov -, dosegla pa bo morebiti po drugi strani globoko spokojnost duha. Take spokojnosti nimajo morda družine, ki so zaradi nujnosti ali udobnosti sprejele odločitev, da bodo njihovi ostareli živeli ločeno od njih.
Verdi:
balet
kot
uvod
Uvod v letošnjo sezono gledališča Verdi je z raznih vidikov neobičajen: najprej se je moralo gledališče preseliti v obnovljeno bivšo avtobusno postajo, ki so jo s potrebnimi posegi spremenili v dvorano Tripcovich, nato pa se bo po otvoritvenem koncertu začela prava sezona z baletno predstavo. V torek, 12. januarja bo namreč na odru dvorane Tripcovich zaživel eden od najbolj priljubljenih baletov klasičnega repertoarja - "Hrestač" Čajkovskega. Predstavo je po tradicionalnih koreografijah pripravila Giuliana Baraschi, ki vodi plesno skupino gledališča Verdi. Kot vse ostale predstave v abonmaju bodo tudi "Hrestača" ponovili za vse rede, z baletom pa bodo uvedli tudi spremna srečanja ”ura z ... ", na katerih se publiki predstavljajo izvajalci posameznih predstav. Prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 18. t.m., ob 18. uri v dvorani muzeja Re-voltella, bo seveda namenjeno tržaškemu "Hrestaču".
O	SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
	Gostuje SLG CELJE
Friedrich Schiller	
RAZBOJNIKI Režija Robert Raponj	V	soboto, 9. januarja, ob 20.30 V	nedeljo, 10. januarja, ob 16. uri
Rojstvo otroka je naj-veeje bogastvo sveta. Tudi
ASJA
si na tak prekrasen način osrečila Makri in AljoSo. V tem radostnem vzdušju se z njima veselijo
nono Paolo, nona Ester, teta Monika
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -
16.00,	18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Ze-meckis, i. Meryl Streep.
NAZIONALEI - 15.30,17.40, 19.50, 22.00 »Guardia del cor-po«, i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE II - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »L’ultimo dei Mohicani«, i. Daniel Day Lewis.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Ricky e Ba-rabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica.
NAZIONALE IV - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Al lupo, a) lupo«, r.-i. Carlo Verdone, i. Francesca Neri.
GRATTACIELO - 17.20, 19.40, 22.00 »Codice d'onore«, i. Tora Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«, r. Zhang Yimou, i. Gang Li.
EDEN - 15.30, 22.10 »Grazio-sita anale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10. »Mamma ho riper-so 1’aereo«, i. Macaulay Culkin.
LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti al-la fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker.
ALCIONE - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I protagonisti«, r,-Robert Altman, i. Tim Robbins, Jack Lemmon.
RADIO - 15.30, 21.30 »Soffo-cation - La moglie con deside-rio proibito«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
7.	januarja 1993 RAJMUND
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53 -Luna vzide ob 15.41 in zatone ob 6.36.
Jutri, PETEK,
8.	januarja 1993
SEVERIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1035,9 mb pada, brezveterje, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8 stopinj.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. januarja 1993
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. jakoba 1.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA
Urad za informacije KZE
Urad za informacije KZE de-
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 7. januarja 1993, zaprta zaradi inventure
luje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.-tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Obveščamo naročnike in bralce, da se bo vpisovanje za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika zaCelo jutri, 8. januarja, ob 8.30 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici.
ob 19. uri v Društveni gostilni na Kontovelu.
SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi v soboto, 9.1. 93, ob 20. uri SPOMINSKO PROSLAVO ob 43. obletnici tragičnih vojnih dogodkov 10. januarja 1945. Sodelujeta OS iz Boršta in Združeni mešani pevski zbor Slovenec -Slavec. Vljudno vabljeni.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se Šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dalje ob sredah od 8.30 do 12.30.
MALI OGLASI
^ PRIREDITVE
AO »JAKA STOKA« PRO-SEK-KONTOVEL« vabi v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Proseku na ponovitev humoreske A. Cjaka »Naši grajo ne radio«. Režija D. Gorup, glasba A. Starc.
MLADINSKI DOM BOLJU-NEC prireja BOŽIČNI KONCERT z nagrajevanjem božičnega ex tempore v soboto, 9. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi. Nastopajo Zenski cerkveni zbor Boljunec s tamburaši KD France Prešeren, Cerkveni komorni pevski zbor iz Kopra ter Oktet Škofije.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 9. t. m., na prvi sestanek v letu '93. Niko Tul in Fa-brizio Polojaz bosta ob tej priložnosti govorila o svojem potovanju na Irsko. Začetek ob 18.30. Vsi toplo vabljeni.
□ OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS
vabi vse člane in simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: v petek, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja,
OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika.
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
PRODAJAMO dovoljenje za prodajo cvetlic in lončnic s stojnico in stalnim prostorom na Rdečem mostu. Tel. na St. 225578 ali 225148.
TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na št. 420604 po 20. uri.
PRODAM lado nivo 1600, letnik 90, 39.000 km, v dobrem stanju. Tel. na St. 228932.
PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771.
RANGE ROVER, 4 vrata, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. na St. 420604 po 20. uri.
DIPLOMIRANA v agronomiji, z dokončanim trgovskim zavodom išče ustrezno zaposlitev. Tel. na št. 231946.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. na št. 229234.
TAJNICO/KA, izkušeno, veščo tudi dela na computerju, brez družinskih obveznosti, išče pisarna. Tel. (0481) 535302
Jadranski koledar
«A
•>

J

1993


1993
s knjižno zbirko
Veliko več kot lep božični dar
cE55.000 LIB
JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993
Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja.
Str. 208.
NAMIZNI
JADRANSKI
KOLEDAR
1993
Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede.

SKRIVNOST
SVETOST
kamna
Pavel Medvešček
SKRIVNOST
IN SVETOST KAMNA
Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju.
106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198.
Stanko Klinar
STO SLOVENSKIH VRHOV
Avtorje v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki.
Okr. 140 barvnih slik, 272 str.
Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI
Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224
Naročila sprejemamo:
v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
—	v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969
v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika ,UI. 24. maja 1, tel. 53382
—	v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407
v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centra ali po telefonu na št. 727536
•	po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420
•	preko raznašalcev Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
NOVICE
VILLA FROMMER / DANES SPET SESTANEK NA ŽUPANSTVU
FOTOGRAFIJA / DEJAVNOST V LETU 1992
Društvo Jadro v Ronkah prireja v nedeljo božičnico
Slovensko kulturno in prosvetno društvo Jadro iz Laškega in Slovenci iz Ronk prirejajo tradicionalni božični koncert. Koncert bodo imeli pevci cerkvenega pevskega zbora iz Standreža ob 15.30 v nedeljo, 10. januarja, v cerkvi svetega Lovrenca v Ronkah. Društvo Jadro vabi vse ljubitelje dobrega petja in vse Slovence v Laškem, naj se koncerta udeležijo. Ob tej priložnosti si bodo lahko zraven cerkve ogledali tudi zelo lepe premične jaslice, ki jih je izdelal domači umetnik, ki jih vsako leto dopolnjuje s tehničnimi izboljšavami.
Natečaj za zaposlitev fizioterapevta
Pokrajinski konzorcij za pomoč in rehabilitacijo razpisuje natečaj za fizioterapevta, ki bo delal največ 30 ur tedensko. Rok prijave na natečaj zapade ob 14. uri 29. januarja letos. Na natečaj se lahko prijavijo vsi italijanski državljani, ki so dopolnili 18 let in niso stari več kot 40 let ter so v posesti diplome šole za fizioterapevte. Prošnjo naj pošljejo na naslov: Consorzio Provinciale Assistenza e Riabilitazione, Piazza Unita n. 3, Gradišče. K prošnji naj priložijo tudi potrdilo o morebitnih delovnih izkušnjah in morebitni Studijski izpopolnitvi. Dokumenti naj bodo v originalu ali pa v nekolkovani kopiji. Podpis prošnje pa mora biti pravno overovljen. Selektivni izpit bo obsegal ustni kolokvij iz teoretičnega in praktičnega znanja kandidatov.
V	Tržiču gostuje skupina »Teatro deli’ Elfo«
V	občinskem gledališču v Tržiču se nadaljuje letošnja gledališka sezona. Nocoj in jutri zvečer bo gledališka skupina»Compagnia Teatro deli 'Elfo«dvakrat uprizorila igro Rienerja Wer-nerja Fassbinderja»La bottega del caffe«. Predstavi v režiji Ferdinanda Brunija bosta obakrat ob 20.30.
Verižno trčenje v bližini mejnega prehoda v Štandrežu
Dolga kolona vozil, ki se je včeraj popoldne vila od mednarodnega mejnega prehoda Standrež-Vrtojba prav do avtoceste je posredni vzrok verižnega trčenja, v katero je bilo vpletenih več vozil. Do trčenja je prišlo nekaj pred 17. uro tik po odcepu, ki povezuje avtocesto s krožnim vozliščem na Tržaški ulici. Posegli so karabinjerji in reševalci, ki so nekatere med potniki pospremili v bolnišnico. Na srečo razen prask in udarcev ni bil nihče težje ranjen, precejšnja pa je gmotna škoda na vozilih.
Občina nima rešitve za 17 družin brez hiše
Začasno bi jih lahko namestili le v kaki bivši šoli
Pozitiven obračun za klub Skupina 75
Leto so uspešno končali s tečajem za začetnike, ki se je odvijal v Sovodnjah
Z lanske fotorazstave o Sovodnjah nekoč in danes
M. Marinčič - J. Pauk
Kot je bilo pričakovati, je sobotni požar v Vil-li Frommer v Svetogor-ski ulici, odprl težak in navidez kratkoročno nerešljiv socialni problem. Sedemnajst družin oz. skupno okrog trideset ljudi je tistega dne ostalo brez strehe nad glavo. V glavnem gre za manj premožne družine, ki so v starem poslopju plačevale nizke najemnine (večinoma od 80 tisoč do 200 tisoč lir). Za enako vsoto v Gorici ni mogoče dobiti v najem stanovanja, občutno dražje najemnine pa si večina teh družin ne more privoščiti.
Občinski odbor je predsinoči razpravljal o tem kočljivem problemu. Obnova Ville Frommer je sicer mogoča, vprašanje pa je denar in čas, ki bo za to potreben. Poslopje je last Sklada Coronini, ki je po grofovi smrti že izčrpal tekoča sredstva in nima denarja niti za vzdrževanje sicer obsežnega nepremičninskega premoženja..
Brezdomcem, ki niso našli zatočišča pri sorodnikih ali prijateljih, je občina priskočila na pomoč z namestitvijo v hotelu. Toda stanje občinskih financ ni več tako rožnato, da bi lahko za
daljše obdobje plačevali hrano in prenočišče 26 osebam, ki so trenutno nastanjene v hotelu. Občina bo predvidoma ohranila to obliko pomoči še do konca prihodnjega tedna. Pri tem je občinski odbor opozoril tudi na pristojnosti drugih ustanov, zlasti prefekture in zavoda za ljudske hiše IACP. Ker pa je težko pričakovati, da bi tudi po tej poti prišli do takojšnje rešitve, kot je tudi realistično zelo malo verjetno, da bo poziv lastnikom praznih stanovanj obrodil kak učinek, so na občini vzeli v poštev še možnost namestitve v praznem šolskem po-
slopju, na primer v poslopju nekdanjih slovenskih šol v Ul. Randaccio, ki je last Pokrajine in v katerem so že namestili skupino albanskih priseljencev. Prav o tem bo predvidoma govor na srečanju danes na županstvu med predstavništvom odborništva za socialne probleme in skupino brezdomcev.
Toda kaj k temu pravijo sami brezdomci? Stopili smo do njih v hotel Transalpina. Stanovalci Ville Frommer so bili ob našem prihodu zvečine odsotni, le starejša gospa in družina hudo bolnega moža srednjih let je nemočno sedela v preddverju ho-
tela in se skorajda šepetaj e pogovarjala. Silno neradi so odgovarjali na vprašanja, čakali so kosilo. Prišli so še drugi stanovalci pogorele, Ville Frommer, ki so bili do nas še bolj ostri. Nejevoljno so odgovarjali in pripovedovali predvsem o stiski, v kateri so se znašli zaradi ognja, ki jim je vzel skorajda vse, predvsem pa streho nad glavo. Stanovanj ni, ne najdejo se čez noč, so govorili. Z velikim pričakovanjem gledajo na današnje srečanje v občinski palači, čeprav so potrti in ne vedo, kaj jih čaka. Zavedajo se, da tudi Občina ne more delati čudežev.
Marko Marinčič
V Sovodnjah se je v decembru odvijal in zaključil tečaj fotografije za začetnike, ki ga je priredil fotoklub Skupina 75 v sodelovanju z mladinskim odsekom kulturnega društva So-vodnje. Udeležba petnajstih tečajnikov je na štirih srečanjih v okviru tečaja pokazala, da obstaja za fotografsko dejavnost precejšen interes in da je živo zlasti zanimanje za poglabljanje tako umetnosti kot tehnike fotografiranja. Prvi dve predavanji je imel goriški fotograf Claudio Medeot, ki je predstavil strukturo fotoaparata in druge tehnične aspekte fotografiranja. Marjan Bažato je na tretjem srečanju govoril o portretu in aktih, mojster Rafael Podobnik pa je na zadnjem srečanju posredoval tečajnikom del svojega bogatega znanja s področja fotografiranja v naravi.
Da se ne bi omejili na teorijo in z namenom, da bi pridobljeno znanje preizkusili v praksi, so se že domenili, da bo predvidoma v teku meseca januarja še eno srečanje, na katerem bodo imeli glavno besedo tečajniki oz. njihove fotografije, ki jih bodo
zbrali v tem času.
Tečaj, ki so ga priredili tudi v želji, da bi še razširili zanimanje za organizirano fotografsko delovanje, je le ena od številnih dejavnosti fotokluba. V obračunu delovanja v lanskem letu lahko člani Skupine 75 navedejo še marsikaj, od vodenih fotografskih izletov v razne slikovite kraje (v vas Goče maja, v Baško grapo oktobra), do sodelovanja na razstavah, natečajih in fotografskih ex-tempore, do predstavitve fotografske knjige Marjana Bažata in prirejanja fotografskih razstav. Pri tem gre povedati, da so elani kluba dosegli nekaj pomemb-
nih priznanj tako na lanski Dia-Primorska kot na Republiški razstavi fotografije 92 ter na natečaju v organizaciji skupine Foto Trst 80, kjer je Fla-vio Mosetti prejel prvo nagrado za diapozitiv, Silvan Pittoli pa priznanje. Ne nazadanje pa zasluži omembo še zahtevno in dragoceno dokumentarno delo članov fotokluba pri pripravi fotografske razstave o sovodenjski občini včeraj in danes, ki jo je Skupina 75 pripravila v sodelovanju z občinsko upravo in pod pokroviteljstvom sovodenjske posojilnice ob lanskem občinskem prazniku v Sovodnjah.
KONCERT / NA POBUDO SLOVENSKIH BANK
Simfoniki hrvatske RTV so navdušili občinstvo
Verdijeva dvorana je bil nabito polna
Novoletni koncert, ki izkazal kot izredno so ga slovenski denarni priljubljena priložnost zavodi v Italiji predsi- za srečanje in poslušanje noči ponudili goriškemu dobre glasbe v kakovost-občinstvu v Verdijevi ni izvedbi. Tokrat je na dvorani, se je ponovno povabilo naših bank go-
PROSVETNO DRUŠTVO ŽUPNIJA SV. JUSTA - PODGORA
BOŽJA NOČ
božična predstava
Sodelujejo: elani Mladinskega in Mešanega pevskega zbora PODGORA
Na orgle spremlja: UROŠ GEJ Režija: JANEZ POVSE Sobota, 9. januarja 1993, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori
stoval Simfonični orkester hrvatske radiotelevizije pod vodstvom dirigenta Alana Bjelinskega in s solistko Pavico Gvozdič pri klavirju.
Orkester je s programom skladb Rossinija, Beethovna in Schuberta navdušil številno občinstvo (prostorna dvorana Verdijevega gledališča je bila nabito polna), ki je na koncu zahtevalo še vrsto ponovitev. V imenu slovenskih denarnih zavodov na Goriškem, Kmečke banke ter posojilnic v Sovodnjah in Doberdobu, je pred koncertom vsem zbranim voščil srečno in uspešno leto predsednik upravnega sveta Kmečke banke Ksaverij Leban.
Na sliki (foto Studio Reportage): orkester hrvatske radiotelevizije na predsinočnjem koncertu v Verdijevi dvorani
Trgovci ugodno sprejeli odlok o taksi Iva
Goriški trgovci so z velikim zadovoljstvom pozdravili vladni odlok o povračilu davka IVA kupcem iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, torej tudi za kupce iz Slovenije. Kot smo poročali včeraj, določajo novi predpisi povračilo davka IVA za nakupe, ki skupno presegajo 300 tisoč lir vrednosti, medtem ko je bilo doslej predvideno povračilo zgolj za posamični nakup v vrednosti nad 930 tisoč lir. Ukrep dejansko pomeni, da bo za mnoge slovenske odjemalce nakup na Goriškem poslej v povprečju za 16 odstotkov cenejši.
Predsednik zveze trgovcev Ascom Ser-gio Rovis se je zahvalil vsem, ki so podprli prizadevanja zveze za dosego tega ukrepa, med drugimi predstavnikom Trogvinske zbornice in carinske uprave v Gorici ter generalnemu tajniku Confcommercio dr. Luigiju Mastrobuo-nu, ki je pred nedavnim na obisku v Gorici zavzel za rešitev tega problema. Rovis je tudi napovedal, da se bo v ponedeljek sestal pokrajinski svet Ascom, ki bo razpravljal o izvajanju novih predpisov ter posredoval potrebna navodila članom.
TRADICIJE / PRAZNIK TREH KRALJEV NA GORIŠKEM
Na Vrhu pripravili koledovanje drugod pa kresove in befane
Vrhovski fantje iz leta v leto obnavljajo starodavni običaj - V Gorici so tokrat befono mestnih redarjev postavili kar na "grajsko obzidje"
Zgoraj: koledniki na Vrhu; spodaj: betona, ki gleda-z grajskega obzidja, pod njim pa darovi za policaje; desno: kres v Zagraju (foto Studio Reportage)
»Dober večer gospodar, gospodinja...«. Tako je včeraj popoldne odmevalo po vseh vrhov-skih domačijah, ki so jih obiskovali domači fantje-koledniki, ki vestno skrbijo za ohranitev in obnavljanje starega ljudskega običaja. Vsako leto ob prazniku Treh kraljev se vrhovska kla-pa po nekajdnevnih pevskih vajah pod vodstvom Maria Vižintina poda na koledovanje. Tako je bilo tudi včeraj, ko so se zbrali v prvih popoldanskih urah v gostilni Pri lovcu in nato do večera obiskovali vsako domačijo ter stanovalcem voščili s petjem starodavne ljudske viže. V zameno so dobili vino in druge domače dobrote, ki so potem ogrele vzdušje na praznovanju do noči v domu Danica.
Poleg tega starega slovenskega običaja pa so na Goriškem ohranjene še drugestare in novejše navade. Med prve sodi prižeganje kresov, ki so predsinoči zagoreli po vseh furlanskih in bizjaških krajih (v Gorici pa so dva kresova pripravili še sinoči) in napovedali ugodno letino. Med novejše običaje pa sodi priprava živih jasli v Krminu, kjer je bil včeraj pod večer sprevod treh kraljev in drugih oseb v pisanih kostumih in s pravimi ekzotičnimi živalmi. V Gorici pa je že nekaj let navada, da skupina trgovcev pripravi “befano” ob prometnem križišču pred gostilno “Al Cavallino”, kjer se nato zbirajo darovi za mestne policaje.
a PRIREDITVE
PEVSKI ZBOR SEDEJ
iz Steverjana bo v nedeljo, 10. t.m., pel pri maši ob 10. uri na Kostanjevici nad Novo Gorico. Po maši bo zbor pripravil še božični koncert.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja 13. t.m. v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje članov ob 20. obletnici delovanja društva.
3 OBVESTILA
SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja začel v nedeljo, 10. januarja. Prvi avtobus bo odpeljal ob 6.45 s Koma in ob 7.uri iz Standreža. Dmgi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-
20.00-22.00»Puerto Escondido«. Režija G. Salvatores. Igrata D. Abatantuono in V. Goli-no.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Sognando la Ca-lifornia«. M. Boldi in B. Derek.
VERDI 15.30-22.00»La bella e la bestia«.
TR2IC
COMUNALE 20.30 R. W. Fassbinder: »La bottega del caffe«. Gledališka predstava skupine »Teatro deli’ Elfo«.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La bella e la bestia«.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZDMI - Korzo Ita-lia, 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE - Ul.
Fratelli Rosselli 23 - tel. 410340.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 8. uri Stefania Pevec iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Nevio Celin iz pokopališke kapele na glavno pokopališče, ob 11. uri Ferruccio Bernar-dis iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče ter ob 12.30 Maria Platiše iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
Občinska uprava v Sovodnjah izreka svojcem občuteno sožalje ob izgubi dolgoletnega občinskega tehnika dr. Cvetka Kocjančiča.
PRIMORSKA
Četrtek, 7. januarja 1993
TRNOVSKI GOZD / POSLEDICE HUDEGA NEURJA
ŠKOFIJE / TURIZEM
NOVICE
Sunki burje so podili na tisoče najlepših smrek
Silna naravna ujma, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Trnovske planote je vzela prirastek leta in pol
Z javno hišo na zahodno mejo?
"Resnice" in resnice o lokalu Maxim
Z burjo, s katero se je začelo letošnje leto, kaže, da ne bomo še kmalu opravili. Včeraj smo poročali o tem, kako in koliko je prizadela dolinske kraje na severnem Primorskem, danespa o tem, kaj je naredila v Trnovskem gozdu. Sunki burje - tudi do 200 in več kilometrov na uro -so podrli po prvih in neuradnih ocenah na tisoče dreves, predvsem smrek.
Najhuje je bilo (spet po neuradnih ocenah) v samem središču Trnovskega gozda, to je med naseljema Nemci in Lokve, oziroma v kraju imenovanem Dolina-Zavrh. Ocenjujejo, da je naravna ujma podrla okoli deset tisoč kubičnih metrov lesa, kar po ocenah strokovnjakov pomeni prirastek enega leta in pol. Ti podatki veljajo za tisti del, ki spada pod Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, tozd Trnovo, kako in koliko je prizadeto območje Predmeje v ajdovski občini, se še ne ve, ker so gozdarji včeraj ves dan krčili poti in plužuli snežne zamete na gozdnih cestah, da so lahko sploh prišli do prizorišča najhujšega. Prebivalci na Trnovski planoti pravijo, da ne pomnijo takšega silnega vetra, čeprav "obišče” naravna ujma v takšni obliki Trnovski
Vojko Cuder
gozd nekako vsakih pet do osem let. Zadnji vihar je bil poleti, 3. julija 1988, a je bil drugačen od dosedanjega.
Vodja proizvodnega tozda Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin na Trnovem ing. Miloš Mervič, ki v vsem 14-let-nem službovanju v Trnovskem gozdu še ni videl takšnega razdejanja, je razložil, da obstajata dve vrsti vetroloma: vr-
tinčasti in frontalni. Pri prvem drevesa pokajo in se lomijo sredi debel, pri frontalnem jih veter ruva s koreninami vred. Na splošno vzeto naredi prvi večjo škodo, ker je podrti les neuporaben ali vsaj manj uporaben. V drugem primeru pa ostajajo debla manj poškodovana. Na srečo se je tokrat zgodil v Trno-skem gozdu vetrolom druge vrste, torej frontal-
ni. »Padle so 130do 150 let stare košate smreke, ki smo jih gozdarji pustili za naravno reprodukcijo in bi jih posekali šele čez mnogo let.Zato je škoda še toliko bolj velika. Čistiti bomo začeli takoj. Les mora iz gozda nekako do konca aprila, ker ga sicer napadejo škodljivci. Kupce bomo našli med našimi dosedanjimi odjemalci. Prav danes so začele z delom ocenjevalne komisije. Rezulate in njihova dognanja bomo objavili.«
V popolnoma obnovljeni vili na Škofijah bodo konec meseca odprli nočni lokal “Maksim". Srednjeevropske prehrambene in pivske poslastice bo tam nudilo kakih štirideset mladih Avstrijk. To bo paša za oči, variete in čez čas tudi igralnica, je italijanski tiskovni agenciji ANSA povedal direktor Maxi-ma Avstrijec Josef Wil-ding.
Prizor, ki se ponuja očem: pod sunki močne burje je "obležalo" tisoče več kot sto let starih dreves (Foto: 0'Hara)
Franc Orešnik
Prebivalci Škofij, obmejni stražniki in cariniki o tem govorijo že dolgo. Vsaj leto dni, odkar so začeli preurejati znamenito hišo, kričeče višnjeve barve z belimi stebri, blizu mejnega sprehoda. Tam je včasih bila trgovina, mesnica, zelenjavna trgovina in na koncu samski dom. Slišati je, da bo po novem javna hiša. Toda na občini o tem ne vedo ničesar.»Težko verjamem, da bi pri nas lahko odprli javno hišo«, pravi predstojnik občinskega upravnega organa Ivan Lozej,»kajti prostitucija je prekršek zoper javni red in mir. Tudi sanitarno tehnični pogoji za tako dejavnost menda niso predpisani. Toda omenjena hiša ima na občini vendarle že svoj dosje. Konec šestdesetih let so jo zgradili iz neke podrte Stale ali garaže in potem nikakor ni imela sreče v poslovnem smislu. Sedanji lastnik je priglasil, da bo v njej opravil manjša gradbena dela in uredil nočni lokal. Občinarji so si zadevo ogledali in določili pogoje: težave so predvsem z vodovodom in kanalizacijo.
Pa tudi drugačne, dodaja direktor podjetja Jackpot, Marko Tušek.
Pravi direktor tega podjetja naj bi namreč bil on in ne g. VVilding -sicer pa o tem teče spor na koprskem sodišču -prva obravnava bo konec meseca. Tušek je zdaj povezan z avstrijskim podjetjem “Villa Rossa«. To, oziroma njen lastnik Hans Auer, je omenjeno hišo kupilo za 400.000 mark in je doslej še enkrat toliko denarja že vložilo vanjo. Dokler spor med Avstrijcema ne bo končan in dokler ne napeljejo novega vodovoda in kanalizacije, bo tudi nočno življenje na Škofijah ostalo na doseženi ravni.Torej se še nekaj časa ne bo sprte-menilo. Ali pa? Vendar Tušek ne poudarja toliko prehrambenih užitkov -kajti v hiši niti po načrtih ni predvidena kuhinja. Napačno bi tudi bilo govoriti o igralnici -podjetje Jackpot se ji je odpovedalo že od začetka, ko je ugotovilo, da so možnosti za to zelo majhne. Pa javna hiša? Nikakor, zagotavlja Tušek. Dekleta bodo goste zabavale drugače. Tako kot to počno v portoroških nočnih barih. In tudi ne bodo samo Avstrijke. Pa jih bo vsaj štirideset?*^ verjamem«, pravi Tušek.»Mi računamo na deset.
TOLMIN / GLASBA
Koncert pred na pol prazno dvorano; škoda
Jožek Štucin
AJDOVŠČINA / GRADBENIŠTVO
Primorje se ozira za delom na tujem
V Nemčijo gredo gradit nove ceste
Zdaj delajo na avtocesti (Čebulovica), vse bolj se ozirajo v tujino (Foto: M.šterman)
Drugi koncert glasbenega abonmaja v Tolminu - bil je konec lanskega leta, malo pred Božičem - je bil zaupan mladim glasbenikom komornega orkestra Pro arte, ki ga mentorsko vodi znani dirigent Anton Nanut, sestavljajo pa odlični glasbeniki. V letošnji sezoni so predvideli več koncertov po Sloveniji, za drugo pa planirajo turnejo po Španiji in snemanje laserske plošče. Lahko bi rekli, da po tem, kar smo slišali v tolminski kinodvorani (v ponedeljek, 21. decembra), upravičeno ypajo na realizacijo svojih ciljev, saj muzicirajo dokaj sproščeno in ubrano. Največ zaslug - vsaj na koncertu smo poslušalci to začutili - ima gotovo njihova simpatična in temperamentna dirigentka, dobitnica letošnje študentske nagrade Prešernovega sklada, Nada Matoševič. Kot študentka pri profesorju Nanutu je z velikim uspehom še dirigirala orkestru Slovenske filharmonije, Komornemu orkestru in Simfonikom RTV Slovenija ter mednarodnemu orkestru mladih Alpe-Jadran. Z občutenim smislom za frazi-ranje, predvsem pa z velikim muzikalnim talentom, je tudi na tolminskem koncertu dokazala, da je nedvomno naša najbolj perspektivna dirigentka zadnjih let. Predvsem je opazno njeno superiorno, do najmanjše Podrobnosti pretehtano obvladovanje partiture, impresivni so tudi diri-
gentski gibi, ki se nemalokrat prepuščajo zanosnemu vodenju glasov brez odvečne mehanike šablonskih in šolskih vzorcev. Vsekakor je s svojim občutenim dirigiranjem navdušila razredčeno tolminsko poslušalstvo. Človek se prašuje, kje so vsi tolminski intelektualci, pevci, glasbeniki, mladina...
Program, ki so ga izvedli, je vrhunec nedvomno dosegel z Brittno-vo Simple Symphony, predvsem s svojim znamenitim drugim stavkom Playfull-pizzicato, ki je izzvenel natančno, muzikalno dovršeno in nadvse prepričljivo.
ŽAGA/BOKA
Porušili črno ”cigajnarco“
Neizdelani projekti na zanimivih lokacijah, so tudi krivi za nezadovoljiv razvoj gospodarstva. Marsikje gre za izsiljevanje: rastejo črne gradnje. Nekaterim se je to splačalo, drugim ne. Nesojenemu gostilničarju pri slapu Boka se ni: leseno barako so odstranili na ukaz inšpekcijske službe. Občina je medtem že določila lokacijo za drugi gostin-sko-turistični objekt. Zemljišče bo ponudila na prvi javni dražbi in do naslednje sezone bo ob slapu Boka gotovo že nov turistični objekt.
Med slovenskimi gradbenimi podjetji, ki so veliko delala v tujini, je bilo ajdovsko Splošno gradbeno podjetje Primorje med najbolj agilnimi. Podjetje je delalo predvsem v državah Bližnjega vzhoda; v Iraku so bili prisotni še tik pred zalivsko vojno. Veliko so Ajdovci delali na jugu bivše skupne države: tako so v BiH odpirali dnevni kop premoga. S tujega trga so se skupaj z drugimi gradbeniki umaknili, ker ni bil več zanimiv. .
Z osamosvojitvijo Slovenije so se razmere spremenile. Podjetje se je v zadnjem letu zaradi razpada južnega trga in upada obsega dela doma začelo pospešeno in sistematično pripravljati na bistveno večji prodor na tuji trg tako na področju nizkih kot vi-
Artur Lipovž
šokih gradenj. Kot najbolj zanimiv se kaze trg sedanje Združene Nemčije. V tej državi želijo čimprej približati vzhodni razvitejšemu zahodnemu delu tako z infrastrukturo kot skozi obsežna vlaganja in zaposlovanje vrste panog. Posodabljali bodo skorajda vse: od cest do poslovnih in stanovanjskih sosesk, železniške mreže ... SGP. Primorje je prišlo na nemški trg s pomočjo nemškega partnerja, v Berlinu ima že organizirano svojo enoto, pridobilo je delovna dovoljenja in prevzelo je že tudi prvi posel. Financiranje velikega števila delavcev v tujini ni smiselno zato bodo postopoma poskušali pridobivati posle; kjer bodo sodelo-
vali z izvozom znanja in v vodenju projektov. Zato skuša podjetje oblikovati ekipo, ki ho popolnoma obvladovala tržne razmere. Podjetje namerava obseg dela povečevati postopoma - nastop na tem trgu je tudi finančno zahteven.
Kot je povedal Gorazd Humar, direktor za dela v tujini v oddelku marketing, da žal, Slovenija še vedno velja za rizično območje, zato so bistveno večji tudi stroški pridobivanja garancij, kar samo po sebi povečuje stroške v primerjavi z drugimi državami.
Temu se pridružujejo stroški financiranja projektov. V primerjavi z našimi gra-dbeniki pa drugod v tujini država finančno vzpodbuja domača podjetja k bolj aktivnemu nastopu na zunanjih tržiščih.
ILIRSKA BISTRICA/TELEFONIJA
Pet tisoč novih telefonov v bistriški občini
Dragica Prosen
V	torek, 5. decembra, je direktor PTT Koper, Vojko Petrič, izročil darilo - najsodobnejši telefonski aparat z brezžično slušalko Antonu Brožiču iz Doljnega Zemona pri Ilirski Bistrici. Gre za pettisoči telefonski priključek, ki ga je v lanskem letu v telefonski promet vklopila koprska PTT. To dejanje je treba šteti kot znamenje napredka, ki so ga krajani čakali vendarle dovolj dolgo. Danes je telefon potreba.
V	letu 1992 se je na Bistriškem število priključkov povečalo za 43 odstotka, kar je največji skok med šestimi občinami, ki jih pokriva ko-
AJDOVŠČINA
Koga dati za varnha?
Družbena pravobranilka samoupravljanja v Sloveniji Anica Popovič je predsednikom občinskih skupščin pisala, naj čimprej uvrstijo na dnevne rede skupščin imenovanje družbenega pravobranilca, kjer tega ni (več). Ker drugačnega organa še nimamo, bo ta imel pomembne naloge pri reviziji v podjetjih, ki so že izpeljala "divjo privatizacijo”. Ajdovska vlada se sicer sprašuje, zakaj posla ne bi mogel opravljati javni pravobranilec, vsekakor se bo zavzemala za racionalne rešitve. (A.L.)
prsko poštno podjetje, da se je v zadnjih nekaj letih Ilirska Bistrica “telefonsko" dobro razvila, dokazuje tudi podatek, da je v občini 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Povprečje v PTT enoti Koper je 33, v Sloveniji pa 24 telefonov na 100 prebivalcev. Naj navedemo zgolj kot zanimivost, da je vas Topole s telfonskimi priključki več kot stoodstotno "pokrita”
Telefoni tako zvonijo že v vseh naseljih bistriške občine, razen na Velikem Brdu, kjer je naročniško omrežje sicer končano, zmanjkalo pa je denarja za štiri kilometre dolg kabel, ki bi omogočil vključitev naročnikov v telefonski promet. Potekajo tudi dela za razširitev central v Podgradu in Jelšanah, kjer na telefonski priključek čaka več deset novih naročnikov.
Direktor Vojko Petrič je ob podelitvi “jubilejnega" telefonskega aparata poudaril, da gre zasluga za razvoj na področju telefonije predvsem dobremu sodelovanju med pošto in bistriškim Izvršnim svetom oziroma njegovim Sekretariatom za gospodarstvo, prav gotovo pa tudi zagnanemu delu v krajevnih skupnostih, brez katereh ne bi šlo.
Prebivalci Bistriške občine lahko zdaj le upajo, da bi se tudi ostala gospodarska področja razvijala tako uspešno kot področje telefonskega komuniciranja.
O ustanovitvi stanovanjskega sklada
SEŽANA - Pred skoraj dvema mesecema je sežanska občinska skupščina sprejela stanovanjski program občine. Program in stanovanjski zakon predvidevata ustanovitev stanovanjskega sklada občine. O osnutku odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada je razpravljal tudi izvršni svet.Odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada naj bi urejal dejavnost, organizacijo in način dela. Osnovne naloge bi bile finansiranje občinskega stanovanjskega programa, vzpodbujanje gradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter gospodarjenje s sredstvi. Iz zbranih sredstev iz različnih virov bi sklad dajal pomoči pri odplačevanju stanovanjskih posojil, obenem bi tudi sam podeljeval stanovanjska posojila z ugodnimi obrestmi, skrbel bi za sredstva za izvedbo občinskega stanovanjskega programa, dodeljeval socialna stanovanja, zagotavljal kontinuirano gradnjo socialnih stanovanj in tudi skrbel za fond kadrovskih stanovanj ter dajal subvencije za plačevanje najemnin za socialno ogrožene občane.
Sklad bi upravljal upravni odbor, vodil pa ga bi direktor. Svoj sedež naj bi imel v zgradbi občinske skupščine. O osnutku odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada bo razpravljala občinska skupščina na prihodnji seji 20. januarja. (OKS)
Obračun
občinske turistične zveze
NOVA GORICA - Na zadnji seji izvršnega odbora občinske turistične zveze Nova Gorica so pregledali v lanskem letu opravljeno delo in so z doseženim kar zadovoljni, ker so s finančnimi prispevki pomagali vsem šestim turističnim društvom v občini, da so izdali turistični plan mesta Nova Gorica, da so izdali zgibanko o Lokvah in prispevali daljši sestavek v evropski turistični častnik, (predstavili so Šmartno v Goriških Brdih) izdali več turističnih razglednic in podobno. Turistična zveza je sodelovala tudi na novogoriškem novoletnem sejmu. Tečejo tudi priprave za izdajo turističnega vodnika za zgornje Posočje, ki bo obsegal vse štiri severnoprimorske občine (Ajdovščino, Idrijo, Novo Gorico in Tolmin). Dogovorili so se da bodo v letošnjem letu iz naslova javnih del do-bršem del teh obveznosti financiral na področju turizma, in sicer za obnovo v Šmartnem v Brdih, na prostorih za piknik v Trnovskem gozdu in morda še urejevanje grobnice Burbonov na Kostanjevici v Novi Gorici. Mimo teh nalog bodo kmalu izdali skupen program del vseh turističnih društev v občini, kot tudi turistične programe ostalih ustanov in institucij, ki imajo na programih te aktivnosti. V zvezi s tem morajo vsa turistična društva do konca januarja dostaviti svoje programe. Prisotna bo ne ne le v goriškem turističnem prostoru, ampak tudi širše po Sloveniji, morda tudi izven meja naše domovine. (RK)
Več reda na parkiriščih

NOVA GORICA - Posebno pred prazniki se Novogoričani jezijo, ker nimajo kje parkirati: Zaradi prenatrpanih parkirišč sredi mesta (poleg domačinov je tam tudi veliko avtomobilov italijanskih gostov) avtomobili zasedajo tudi za parkiranje prepovedana mesta. Občinska redarja sicer ukrepata,‘a premalo za vzpostavljanje reda. Očitno bo morala občina zaposliti še kakšnega. Pri trgovskem podjetju Goriška so šli drugačno pot. Za njihovo trgovsko hišo je namreč parkirišče, ki je namenjeno predvsem kupcem v njihovih trgovinah. Dogaja pa se, da tam puščajo parkirane avtomobile tudi uslužbenci okoliških podjetij in ustanov, tako da je težko najti prazno mesto. Tako so v predprazničnih dneh, ko je naval kupcev največji angažirali delavce podjetja Varnost, ki so delali kolikor toliko reda. Poteza se je vsekakor obnesla. Na sliki: redar podjetja Varnost je poskrbel, da ni na parkirišču prevelike gneče. (Foto: O’ Hara)
Sprejet sklep o začasnem financiranju
AJDOVŠČINA - Začasno financiranje porabnikov občinskega proračuna bo trajalo do sprejetja letošnjega budžeta. Višina začasne porabe bo ustrezala realnim lanskim sredstvom, strokovne službe pa bodo pripravile načrt njihove porabe. Nekaterih postavk namreč v letošnji porabi ne bo v dosedanjem obsegu, več denarja bo potrebno zagotoviti za javna dela. (AL)
GOSPODARSTVO
Četrtek, 7. januarja 1993
NOVICE
SLOVENIJA / OBRAČUN ZAMUDNIH OBRESTI ZA ZASEBNIKE
SLOVENIJA / TARIFNI SISTEM NI ZVIŠAL CEN
Renault povečal proizvodnjo...
PARIZ - Pri Renaultu so v torek sporočili, da se je kljub slabšim tržnim razmeram prodaja njihovih avtomobilov in lahkih tovornjakov po vsem svetu povečala za 6, 7 odstotka, kar pomeni, da so letos prodali dva milijona vozil, hkrati pa je to tudi najboljši rezultat po letu 1983.
Povečanje prodaje naj bi bila zasluga promocij na nekoliko trdnejšem francoskem tržišču, kjer se je prodaja povečala za 14, 4 odstotka. Tu so prodali 622.170 vozil, so povedali pri Renaultu.
Tako se je tudi delež na domačem tržišču, ki je znašal 26, 8 odstotka v letu 1991, dvignil na 29, 6 odstotka, kar je najboljši rezultat v zadnjih petih letih. Renault je bil tako uspešen zlasti zaradi svojega modela Clio in uvedbe Safrane-Sedan.
Zunaj Francije je Renaultu uspelo ohraniti enaki obseg prodaje, v Evropi pa se je celo povzpela za 2 odstotka. V sedemnajstih evropskih državah, vključno s Francijo, je Renault prodal 1, 43 milijona avtomobilov, kar je 5, 7 odstotka več kot v letu 1991, in tako dosegel 10, 7- odstotni tržni delež, v v letu 1991 pa samo 10-odstotnega..
Renault je tako edina avtomobilska tovarna, katere prodaja se je v Evropi že drugo leto zapored znatno povečala, so povedali pri Renaultu.
(Reuter)
...v Združenih državah pa so odprli razstavo avtomobilov
DETROIT - Ameriški proizvajalci avtomobilov so v torek odprli mednarodno ameriško razstavo avtomobilov in napovedali večjo prodajo, večji tržni delež in nove modele, s katerimi naj bi povozili japonsko konkurenco, ki je Detroitu več kot desetletje povzročala veliko škodo. Izvedenci za prodajo avtomobilov pričakujejo, da so v letu 1992 prodali priblizn012, 8 milijona avtomobilov, dokončni podatki naj bi bili znani znani prihodnjo sredo. Vodilni predstavniki avtomobilske industrije se bodo v sredo sestali z novoizvoljenim predsednikom Clintonom v Little Rocku, kjer se bodo pogovarjali o gospodarstvu, trgovini in industrijskih usmeritvah. "Pričakujejo, da bodo govorili prav o pomenu avtomobilske industrije, ki je ena od temeljnih vej našega gospodarstva", je povedal Clintonov tiskovni predstavnik George Stepanoupolos. Na pogovore je Clinton povabil tudi predsednika združenja delavcev v avtomobilski industriji Owena Bieberja.
Drugi največji ameriški proizvajalec, Ford, je to leto lahko optimističen. Njegov model Taurus Sedan se prodaja približno tako kot Hondini modeli. Ford naj bi svoj delež na ameriškem tržišču povečal na 21, 7 odstotka, kar je za 1, 7 odstotka več kot v letu 1991, pri čemer se je njegov delež na celotnem ameriškem tržišču v 10 letih povečal za 4, 5 odstotka.
Predsednik Chrysler Corporation, Robert Lutz, je izjavil, da morajo vsi trije ameriški izdelovalci avtomobilov: General Motors, Ford in Crysler, še naprej poskušati povečevati svojo prodajo, saj so se ameriški kupci že odzvali na višje cene japonskih avtomobilov, pa tudi na kvalitetne izboljšave pri ameriških vozilih. Povedal je tudi, da so Japonci zaradi domače recesije nekoliko omilili svojo strategijo prisvajanja ameriškega tržišča. "Japonci nimajo več dobička na domačem tržišču. (Reuter)
ŠVICA / ZDRUŽITEV BANK
Boljše storitve, manjši stroški
CS Holding je za prevzem Swiss Volksbank dala 11 milijard USD
Jean Luc Cordonier
ZiiRICH - CS Holding, matična banka velike švicarske banke Credit Suisse, ni imela nobenih težav, od kod dobiti 1, 64 milijarde švicarskih frankov (11, 1 milijarde ameriških dolarjev), kolikor jih je potrebovala za prevzem Svviss Volksbank, srednje velike banke, so v četrtek sporočili uradni vladni predstavniki.
Prejšnji torek so napovedali največje združevanje bank v zgodovini Švice. To združevanje naj bi pomenilo začetek novega vzpona in utrjevanja švicarske bančne industrije, ki je s pospešenim tempom po letu 1990 skušala odgovoriti na nagel padec cen, zaradi njega pa je šla v stečaj samo ena banka .
V sporočili CS Holdinga je rečeno, da so se vsa tri vodstva strinjala s tem, da Volksbanko, peto največjo švicarsko banko, priključijo Credit Suisse, ki je tretja največja banka v Švici. Cilj tega združevanja naj bi bilo "bolj kvalitetno poslovanje in zmanjšanje njegovih stroškov", je rečeno v sporočilu.
Volksbank, katere stranke so predvsem majhna in srednje velika švicarska podjetja ter individualni varčevalci, je v poznih 80-tih letih zašla v težave zaradi prepoča-
snih gibanj na tržišču in prevelikega števila posojil podjetjem, ki jih je prizadela recesija. Kljub združitvi bo Volksbanka zadržala svoje ime in poslovno usmeritev; Credit Suisse pa se bo še naprej ukvarjal z izdajo vrednostnih papirjev, z večjimi finančnimi transakcijami in posli s tujino, je še rečeno v sporočilu.
Kurt Hauri, direktor zvezne bančne komisije, vladnega nadzornega telesa, je omenjeni prevzem pozitivno ocenil. CS Holding je s tem uspel premagati Union Bank of Svvitzerland, ki si je prav tako prizadevala prevzeti Volksbank.
Potem ko je bilo tržišče dva dni zaprto, so delnice Volksbank s 53 odstotkov, na zadnji dan preteklega leta, poskočile na 1100 frankov, takoj ko so objavili vest o združitvi. Analitiki ocenjujejo, da je imela Volksbank v letu 1992 približno za 100 milijonov švicarskih frankov izgub (68 milijonov ameriških dolarjev). Credit Suisse pa je ustvaril v letu 1991 848 milijonov frankov čistega dobička (573 milijonov ameriških dolarjev), njegovo celotno premoženje pa ocenjujejo na 156 milijard švicarskih frankov (105 milijard ameriških dolarjev).
Obrtniki čakajo na izpolnitev obljube
Zaradi napake so dobivali previsoke račune
LJUBLJANA - Slovenski obrtniki so se nedavno uprli plačevanju zamudnih obresti za nepravočasno plačane prispevke in davke, ker so menili, da te obveznosti preprosto ne morejo poravnavati. Za večino svojih prodanih izdelkov oziroma storitev niso dobili plačila, zato jih je podprla tudi Obrtna zbornica Slovenije, ki je kritizirala splošno slovensko finančno nedisciplino in neza-ščitenost upnikov. Zbornica je tako od vlade zahtevala opustitev plačila zamudnih obresti za čas med 7. decembrom 1991 in 30. oktobrom 1992 za vse tiste obrtnike, ki bodo dokazali, da za svoje storitve oziroma prodane izdelke niso dobili plačila. Vlada je konec decembra sprejela odlok o poravnavanju zamudnih obresti, ki določa, da se obveznosti poravnavajo v 24 mesečnih obrokih in sicer od 15. februarja 1993 dalje. Ta odlok pa velja samo za tiste obrtnike, ki imajo neporavnane terjatve do pravnih oseb iz republik nekdanje Jugoslavije, do pravnih oseb, ki so v stečaju, in do pravnih oseb s področja elektrogospodarstva, premogovništva, PTT ter Železniškega in cestnega gospodarstva. Kljub temu »kompromisnemu« odloku pa je skupščina Obrtne zbomi-
Alenka L. Jakomin
ce Slovenije na svoji zadnji seji sprejela sklep, v katerem zahteva odpis vseh zamudnih obresti tudi za tiste obrtnike, ki nimajo poravnanih terjatev do pravnih oseb, ki jih vladni odlok ne omenja. O tem so obvestili tudi vlado. Pristojni v slovenski vladi so nam povedali, da so sklep sicer dobili, vendar ga pristojni resorji še niso obravnavali, pa tudi vlada v sedanji politični si-tuciji ne zaseda.
Sicer pa imajo slovenski obrtniki z vlado še neporavnane stare račune.
V času Demosove vladavine je tedanji finanačni- minister Dušan Šešok podpisal odlok, ki je določal, da se zamudne obresti obračunavajo po 2, 2-odstotni dnevni zamudni obrestni meri, kar je pomenilo za mesec december 1991 obrestno mero preračunano na letni nivo (po nekaterih izračunih) 281.464 odstotke. Zaradi strokovne napake zakonodajalca so obrtniki, ki so s plačili zamujali, do-
bivali terjatve za obresti, ki so bile 3.25-krat višje kot bi sicer bile ob uporabi konformnega sistema obračuna. Zaradi takega nepravilnega obračunavanja so obrtniki, ki so s plačili zamujali, dobili račune z izredno visokimi zneski. Nepravilnost tega izračunavanja so potrdile tudi strokovne službe Ljubljanske banke.
Prav zato je Obrtna zbornica Slovenije zahtevala izračun zamudnih obresti po konformnem sistemu. V tem času je prišlo do zamenjave vlade in novi finančni minister Mitja Gaspari je odlok popravil tako, da so se te obresti obračunavale z velikim R (revalorizacija) in 30-odstotno letno obrestno mero. Gaspari je kmalu po prihodu na ministrsko mesto pred poslanci v republiški skupščini priznal napako pri izračunavanju obresti. Zagotovil je, da bosta ministrstvo za finance in Uprava za družbene prihodke ugotovila, v katerih občinah so napačno izračunavali obresti, in da bodo oško-
dovanim obrtnikom denar vrnili. Vse bi bilo nekako sprejemljivo, če ne bi prišlo do ponovnih zapletov, tokrat na ravni občinskih davkarij. Dve tretjini občin zamudnih obresti ni obračunavalo sproti, tako da so nekateri obrtniki dobili skupen znesek obračunanih zamudnih obresti za deset do enajst mesecev. Očitno nekatere operativne obračunske občinske službe niso prav dobro poznale vsebine zakonodaje. To je potrdila tudi analiza Obrtne zbornice, ki j e med naključno izbranimi štirinajstimi obračuni ugotovila, da je enajst napačnih. Republiška davčna uprava napake še odpravlja, zato vsi obrtniki še vedno nišo dobili obračunov oziroma vračil nepravilno, izračunanih zamudnih obresti. Izjema so le tisti, ki imajo to srečo, da so registrirani v ažurnih občinah s strokovnimi občinskimi kadri. Obrtnikom se zato zdi smiselno plačevanje svojih obveznosti državi šele takrat, ko bo ta vse dolžnike prisilila k finančni disciplini. Neredno plačevanje med podjetji je namreč tako razširjeno, da ogroža gospodarski sistem kot celoto, paket vladnih zakonov o zaščiti upnikov pa že dalj časa čaka na skupščinsko proceduro.
SLOVENIJA / OSKRBA S SADJEM IN ZELENJAVO
Ni nam treba kupovati le zelja, jabolk in krompirja
Zelenjavo dobivamo iz Dalmacije, Italije in Grčije
Irena Pirman
V	zimskem času zelenjavo in sadje večinoma kupujemo v trgovinah ali na tržnici. Založenost je razumljivo nekoliko manjša, cene pa seveda višje. Kakšne so in od kod pozimi pravzaprav dobivamo sadje in zelenjavo, smo povprašali nekatere večje slovenske ponudnike.
V	Mercatorju so povedali, da solato dobivajo iz Dalmacije. Odkupna cena je 65 tolarjev, prometni davek znaša 5 odstotkov, marža za vse pridelke je od 15 do 20 odstotkov, določa pa se glede na ponudbo. Krompir, jabolka in hruške so iz Slovenije, in sicer iz Mercatorjevih hladilnic, kjer sproti odmrznejo potrebno količino zelenjave in sadja. Odkupna cena krompirja je 22 tolarjev, jabolk pa 40
tolarjev. Pomaranče, katerih odkupna cena je 40 tolarjev, dobivamo iz Italije in Grčije. Mandarine (60 tolarjev) dobivajo iz Italije in Turčije, banane (45 tolarjev) pa so iz Južne Amerike. Pri Mercatorju imajo zanje posebne zorilnice, saj iz Južne Amerike prispejo še zelene. Mercator - Slovenija sadje oskrbuje s sadjem in zelenjavo vse svoje trgovine in ostala podjetja z maloprodajno mrežo od Ptuja do Portoroža. Je tudi glavni dobavitelj Emone Merkurja, kjer so povedali, da trenutno zaradi težav na carini primanjkuje solate, sicer pa so cene pridelkov odvisne od ponudbe in povpraševanja.
Javno podjetje Ljubljanske tržnice ne more vplivati na cene na ljubljanski tržnici, saj obrtniki, podjetja in pridelovalci, ki jim prostore dajejo v najem, cene oblikujejo sami. V strukturi njihovih cen delež za najemnino nima visokega odstotka (cena najemnine, ki jo določa mestni izvršni svet, je že od 22.9.1992 ista). Prodajati smejo vsa podjetja, ki so registrirana v Sloveniji, ter proizvajalci, ki imajo v Sloveniji zemljo, in so slovenski državljani. Ostali imajo možnost prodaje za ‘dnevno plačilo brez pogodbe za ohra-njanjanje konkurenčnosti cen. Na tržnici se sicer
pozna zatišje po novem letu, vendar boste od srede do sobote na njej našli kar raznovrstno ponudbo. Cene pomaranč in banan se gibljejo od 70 do 90 tolarjev, mandarine, kivi, grenivke in limone dobite od 100 do 130 tolarjev, precej več - kar okoli 250 tolarjev - pa boste odšteli za ananas in cvetačo (to pa je še vedno približno 50 tolarjev manj, kot bi za isto zelenjavo odšteli v trgovinah Sadje-zelenjava). O pripombah nekaterih kupcev, da so kupili zmrznjeno zelenjavo, v Ljubljanskih tržnicah menijo, da glede na temperature zraka to ni presenetljivo. Sicer pa zagotavljajo, da njihovi sanitarni inšpektorji oziroma veterinar ponudbo vsak dan nadzorujejo.


Mraz prežene branjevke že zgodaj popoldne. (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
Elektrike je dovolj kljub večji porabi
Doma proizvedemo 30 milijonov kWh dnevno, 3,5 milijona pa je uvozimo iz Švice
Mile Čuk
Kljub izjemno nizkim tepmperaturam v zadnjih dneh in povečani porabi je preskrba z električno energijo v Sloveniji normalna. Trenutno porabimo prek trideset milijonov kilovatnih ur dnevno, ki jih proizvedemo v domačih hidro- in termoelektrarnah ter v Nuklearni elektrarni Krško, ki de-
vatnih ur dnevno, vendar je bil takrat odjem neposrednih odjemalcev približno 7, 5 milijona kilovatnih ur, zdaj pa porabijo le 4, 5 milijona. V primerjavi s porabo v prejšnjih letih veliki odjemalci v Sloveniji po Trebše-tovih besedah danes porabijo le približno 60 odstotkov električne energi-
oktobra letos ostali približno enaki. Kot je pojasnil Matko Pohar, je stari tarifni sistem lani, v tako imenovani nižji sezoni, moč šest mesecev obračunaval dvojno, zato letos obračuna moči sploh ni. Januarja, februarja in marca letos bodo gospodinjstva torej plačevala enake zneske kot v prej-
Zaradi večje porabe nam ne bo treba hoditi v temi (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
la s polno močjo. Manjkajoče količine električne energije, 3, 5 milijona kilovatnih ur dnevno, uvažamo iz Švice, s katero je Slovenija sklenila ustrezno pogodbo. Poraba električne energije je v teh dneh precej višja kot lani v tem času, ko ni bilo hudega mraza, saj mnogi, predvsem ponoči, ko je cena nižja, stanovanja ogrevajo z elektriko. Glavni dispečer Slovenije oziroma vodja službe za vodenje Elektrogospodarstva Slovenije Savo Treb-še je povedal, da smo v preteklih letih že porabili več kot 30 milijonov kilo-
je. Poleg teh treh milijonov kilovatnih ur tudi industrija zaradi težav v gospodarstvu oziroma upada proizvodnje porabi dnevno dva milijona kilovatnih ur manj.
Prvega januarja letos je začel veljati novi tarifni sistem, po katerem se bodo cene, kot je poudaril namestnik ministra za energetiko Matko Pohar, v povprečju zvišale za približno devetnajst odstotkov na leto. Čeprav se je z novim letom cena kilovatne ure za gospodinjstva povečala za 27, 7 odstotka, bodo zneski na položnicah do prvega
šnjih mesecih. Aprila začne veljati letna sezona z nižjimi cenami elektrike, tako da bodo gospodinjstva povečanje cen elektrike občutila šele oktobra, ko se bo začela normalna zimska sezona. Sicer pa novi tarifni sistem spreminja tudi razmerje med cenami v gospodinjstvu in industriji. Doslej je bilo to razmerje 1:1, 28, po novem pa bo 1 : 1, 5, saj zaradi socialnega miru ni bilo mogoče vpeljati razmerja, kot ga imajo tarifni sistemi sosednjih držav, znaša pa 1 : 1, 7, je še poudaril Matko Pohar.
SLOVENIJA / PROIZVODNJA ZA TUJE NAROČNIKE
Metalna je podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z Nemci
MARIBOR - Družba Metalna-TIS (Trgovina, izdelava, storitve) je podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju s firmo Messer-Griesheim iz Frankfurta ob Majni, ki obsega predvsem prenos tehnologije in proizvodnjo rezalnih storjev (avtogena, plazma in laserska tehnika).
Pogodba velja do leta 1998, vsako leto pa naj bi v Metalni izdelali od 20 do 50 kompletov opreme za rezalne stroje. Vrednost dobav bo tako zna-
Boian Sinic
šala okrog 2 milijona nemških mark na leto, Metalni pa se ponuja izj-redna priložnost, da to sodelovanje kasneje še razširi. Metalna bo izdelovala mehanske sklope in kasneje skrbela za strojno montažo vseh vrst rezalnih strojev, ob tem pa tudi za servisiranje in razvoj Messer-Griesheimovih izdelkov v avtomobilski in živilski industriji, predvsem pri razrezu posebnih, nerjavečih materialov. V mariborskih obratih družbe TIS so že zače-
li izdelovati prve komponente za nemškega naročnika, konec tedna pa bodo na obisku najvišji predstavniki Messer-Grie-sheima iz Frankfurta. Čeprav razmere niso preveč ugodne, je Metalna le uspela zadržati večino svojih vrhunskih strokovnjakov in visokoizobra-ženih delavcev, saj ima v tem podjetju 14, 2 odstotka zaposlenih vsaj višješolsko izobrazbo. Imajo 1 direktorja, 6 magistrov, 154 delavcev ž visoko in 226 delavcev z višjo šolo.
GOSPODARSTVO
Četrtek, 7. januarja 1993
r~
MENJALNIŠKI TEČAJI
6. januarja 1993
menjalnica	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	61,20	62.30	8,66	8,82	6,23	6,65
AMTK plus d.o.o.	62.00	62,70	8,65	8,80	6,60	7,10
Avtohiša Ljubljana*	62,00	62,60	8,70	8,83	6,54	6,74
						
Banka Vipa, Nova Gorica	61,27	62,13	8,69	8,84	6,10	6,69
Bela Vrtnica d.o.o. Ljubljana	61,90	63,00	8,70	8,95	6,40	6,95
						
Bobr Fužine	61,90	62,50	8,70	8,88	6,45	7,00
Bobr Trzin	61,90	62,50	8,70	8,88	6,45	7,00
						
Brdar Koper	61,60	62,80	8,61	8,70	6,41	6,74
						
BTC terminal Sežana*	61,63	02,38	8,70	8,85	6,45	6,75
BTC d.d. Ljubljana	62,30	62,80	8,65	8,80	6,40	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,90	8,60	8,80	6,40	6,80
Creditanstalt - Nova banka	61,40	62,50	8,65	8,90	6,50	7,00
						
Dom na trgu	62,20	62,60	8,77	8,85	6,50	6,77
Dom - Kaffe Domžale*	62,00	62,60	8,76	8,89	6,40	6,70
						
Emona Globtour	61,50	62,60	8,66	8,90	6,00	6,60
						
Eros Ljubljana*	62,20	62,80	8,75	8,90	6,30	6,70
Eros Kranj-Stari Mayr*	62,15	62,80	8,75	8,90	6,30	6,70
						
Euroturs internatlonal*	61,70	62,70	8,70	8,85	6,45	7,00
Euroservis Sežana	62,00	62,30	8,70	8,80	6,58	6,67
						
Feniks d.o.o.*	61,65	63,20	8,62	8,76	6,55	6,76
Elba Koper	61,60	62,30	8,52	8,69	6,39	6,73
Firadas Idrija	61,57	62,55	8,60	8,85	6,45	6,80
						
Golfturist	61,50	62,50	8,68	8,92	6,30	6,90
						
Hida*	—	—	8,75	8,89	6,50	6,80
						
Hipotekarna banka Koper*	61,55	62,50	8,70	8,80	6,50	6,90
Hram Rožice Mengeš	62,20	62,50	8,70	8,90	6,60	7,10
Hranilno kreditna služba	61,90	62,70	8,68	8,83	6,40	6,88
						
Hirika Ilirska Bistrica	61,30	62,40	8,54	8,72	6,50	6,72
Ulrika Slovenj Gradec	61,25	62,29	8,69	8,82	6,25	6,60
Ulrika Postojna	61,65	62,30	8,66	8,75	6,53	6,75
Ulrika Sežana	61,83	62,34	8,69	8,80	6,53	6,70
						
Invest Škofja Loka	61,70	62,70	8,70	8,90	6,00	6,88
Italdesign Nova Gorica*	61,75	62,60	8,66	8,80	6,50	6,70
Komercialna banka Triglav d.d	61,54	62,60	8,63	8,84	6,51	6,82
						
Kompas Hertz Celje*	61,50	62,10	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Velenje*	61,00	62,00	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Idrija*	61,60	62,50	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	61,60	62,50	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	61,40	61,90	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Krško*	61,40	61,90	8,70	8,80	6,30	6,80
Kompas Hertz Bled*	61,60	62,00	8,70	8,80	6,30	6,80
						
Kompas Fintrade	62,10	62,59	8,72	8,89	6,35	6,79
Kompas Holidays*	62,00	62,80	8,70	8,90	6,50	6,90
						
Libertas*	61,70	62,20	8,65	8,80	6,35	6,75
						
Ljubljanska banko d.d.	62,20	62,70	8,79	8,91	6,31	6,68
LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mest« LB Komercialna banka N.G. d.c	61,20	62,30	8,70	8,83	6,70	7,00
	) 61,20 .* 61,06	62,30 62,50	8,70 8,57	8,80 8,96	6,50 6,32	6,70 6,68
LB Kreditna banka Maribor d.d.	" 61,10	62,25	8,68	8,80	6,45	6,97
LB Splošna banka Celje	61,40	62,20	8,69	8,84	6,60	6,93
LB Splošna banka Koper*	61,00	62,34	8,54	8,72	6,40	6,71
						<
MA-VIR	61,80	62,20	8,65	8,90	6,40	6,90
Medla*	62,00	62,50	8,70	8,80	6,20	6,75
Merkator Turist	61,70	62,40	8,65	8,82	6,21	6,63
			8,70	8,82	6,54	6,72
Otok,Bled	62,00	62,70				
						
Petrol*	62,20	62,60	8,65	8,80	6,60	6,80
Poštna banka Slovenije*	61,15	62,19	8,46	8,82	6,20	6,70
Probanka Maribor	61,20	62,20	8,65	8,82	6,60	6,90
						
Publikum Ljubljana	62,00	62,39	8,70	8,85	6,30	6,79
Publikum Celje	61,50	61,99	8,68	8,80	6,30	6,80
Publikum Dobova	61,50	62,60	8,52	8,85	6,49	6,95
Publikum Kranj	62,05	62,49	8,68	8,80	6,30	6,79
Publikum Krško	61,50	62,60	8,52	8,85	6,49	6,95
Publikum Maribor	61,69	62,15	8,70	8,81	6,30	7,09
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,60	8,80	6,35	6,70
Publikum Novo Mesto	61,60	62,30	8,55	8,80	6,6U	6,90
Publikum Piran	61,30	62,20	8,56	8,70	6,54	6,65
Publikum Šentilj	61,69	62,15	8,70	8,81	6,30	6,89
Publikum Šentjur pri Celju	62,00	62,39	8,65	8,80	6,75	7,19
Publikum Žalec	61,75	62,35	8,67	8,80	6,30	6,75
Publikum Zagorje	61,70	62,25	8,70	8,82	6,67	6,98
						
Roja	62,20	62,60	8,74	8,85	6,20	6,80
						
Simotisk*	61,70	62,50	8,65	8,80	6,65	7,00
SKB banka d.d. Ljubljana** Sonce	61,70	61,72	8,77	8,77	6,61	6,71
	62,10	62,70	8,76	8,90	6,20	6,78
					6,30 6,50	
Slovenijaturist Ljubljana Slovenska investicijska banka* SLhranilnica in posojilnica	62,10 62,00	62,50 63,30	8,73 8,55	8,82 8,85		6,50 6,67
	62,00	62,40	8,70	8,85	6,40	6,80
SZKB d.d. Ljubljana	61,90	62,70	8,68	8,83	6,40	6,88
						
Štajerska banka obrti in podj.	61,40	62,00	8,60	8,75	6,70	7,00
						
Tartarus Postojna	61,33	62,27	8,61	8,74	6,56	6,79
Tentours Domžale	62,00	62,50	8,65	8,85	6,50	6,90
Tori*	62,00	62,60	8,70	8,85	6,30	7,00
Tourist Service Portorož	61,50	62,20	8,60	8,77	6,45	6,95
Trias*	62,10	62,60	8,70	8,83	—	6,90
'	I						
jUpimo *	62,20	62,40	8,75	8,83	6,60	6,65
						
Valuta	62,10	62,70	8,69	8_89	6,20	6,85
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: **
MENJALNICA H 11)/X
Pokrita tržnica Ljubljana
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov:
____HIPA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 4 z dne 6. januarja — Tečaji veljajo od 7. 1. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	66,6185	66,8190	67,0195
Avstrija	040	šiling	100	867,0779	869,6870	872,2961
Belgija	056	frank	100	296,6111	297,5036	298,3961
Kanada	124	dolar	1	77,9656	78,2002	78,4348
Danska	208	krona	100	1577,0045	1581,7497	1586,4949
Finska	246	marka	100	1851,5313	1857,1026	1862,6739
Francija	250	frank	100	1789,6102	1794,9952	1800,3802
Nemčija	280	marka	100	6100,5974	6118,9543	6137,3112
Grčija	300	drahma	100	—	45,8310	45,9685
Irska	372	funt	1	—	160,7449	161,2271
Italija	380	lira	100	6,5093	6,5289	6,5485
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	13,0000	—
Japonska	392	jen	100	79,7958	80,0539	80,2760
Nizozemska	528	gulden	100	5431,0569	5447,3991	5463,7413
Norveška	578	krona	100	1427,2348	1431,5294	1435,8240
Portugalska	620	escudo	100	67,8387	68,0428	68,2469
Švedska	752	krona	100	1375,6847	1379,8242	1383,9637
Švica	756	frank	100	6728,3489	6748,5947	6768,8405
Velika Britanija	826	funt šterling	1	153,4300	153,8917	154,3534
ZDA	840	dolar	1	99,4702	99,7695	100,0688
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,1995	119,5582	119,9169
Španija	995	peseta	100	85,8354	86,0937	86,3520
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 7. JANUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993:				1,000,000	587,841	603,312	1,191,153
67	61,1895	117,5682%	120,6624	119,1153%	100,000	58,784	60,331	119,115
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
		
5. JANUARJA 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,3000	11,8000
kanadski dolar	8,8000	9,2000
funt šterling	16,9500	17,7500
švicarski frank	761,0000	791,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	202,0000	210,0000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7250	0,7650
danska krona	177,0000	184,0000 •
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	152,5000	159,5000
finska marka	206,0000	216,0000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	8,9500	9,3500
slovenski tolar	10,7000	11,7000
hrvaški dinar	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
6. JANUAR 1993	vSLTzalOOHRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Banka Zasavje	10,00	16,00
Bela vrtnica	8,00	12,00
Hida*	9,00	12,50
Ulrika Ilirska Bistrica	10,50	14,00
Invest	8,00	14,00
Libertas*	9,00	15,00
Otok	8,50	13,00
Slovenijaturist	10,00	12,50
Sonce	10,00	14,00
Tentours	10,00	15,00
Tori Tečaj velja danes:	9,00	15,00
		
5. JANUARJA 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1505,00	1560,00
nemška marka	925,00	965,00
francoski frank	270,00	279,00
holandski gulden	820,00	846,50
belgijski frank	44,70	46,25
funt šterling	2275,00	2350,00
Irski šterling	2415,00	2505,00
danska krona	237,00	245,00
grška drahma	6,50	7,25
kanadski dolar	1175,00	1215,00
japonski jen	12,00	12,50
švicarski frank	1020,00	1055,00
avstrijski šiling	131,00	136,00
norveška krona	214,50	222,50
švedska krona	207,80	215,25
portugalski escudo	9,50	10,65
španska pezeta	12,50	13,20
avstralski dolar	1020,00	1058,00
macižarskl florint	11,00	15,50
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,20	2,00
		
		
5. JANUARJA 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1505,00	1550,00
nemška marka	925,00	965,00
francoski frank	272,00	282,00
holandski gulden	823,00	843,00
belgijski frank	45,00	46,00
funt šterling	2283,00	2333,00
Irski šterling	2427,00	2477,00
danska krona	236,00	246,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1180,00	1220,00
švicarski frank	1020,00	1055,00
avstrijski šiling	131,00	136,50
slovenski tolar	14,50	14,90
		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 7. januarja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	872,3939	875,2365
Francija	frank	100	1800,5823	• 1806,4493
Nemčija	marka	100	6138,0000	6158,0000
Italija	lira	100	6,5492	6,5706
V.Britanija	funt	1	154,3707	154,8737
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	i konkre trgu de	100,0801 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	100,4062 !no odstopanje jogovor. 1
T
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	61,20	61,45
SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM ih ie možn	61,32 o odstooani«	61,52 9.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 7. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	61,25	61,50
Bank Austria	DEM	61,25	61,50
UBK banka	DEM	61,28	61,48
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	61,25 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s 'teks	61,50 agl srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
5. JANUARJA 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajn
			
ameriški dolar	-	1534,280	-
ECU	-	1832,240	-
nemška marka	-	938,000	-
francoski frank	-	275,060	-
funt šterling	-	2336,710	-
holandski gulden	-	834,390	-
belgijski frank	-	45,590	-
španska pezeta	-	13,160	
danska krona	-	242,000	-
irski šterling	-	2467,580	-
grška drahma	-	7,038	-
portugalski escudo	-	10,403	-
kanadski dolar	-	1199,120	
japonski jen	-	12,248	- -
švicarski frank	-	1035,490	
avstrijski šiling	" -	133,320	-
norveška krona	-	219,290	-
švedska krona	-	210,670	-
finska marka	-	284,390	-
avstralski dolar	-	1041,320	-
1 C) indikativne kotacije zavoda Banca d'ltalia			
			
6. JANUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,630	.	M«	•
			
francoski frank	-	29,335	■
			
nizozemski gulden	-	89,025	-
			
belgijski frank	-	4,862	
			
španska peseta	-	1,407	-
			
danska krona	-	25,850	-
			
kanadski dolar	-	1,278	
			
japonski jen	-	1,308	
			
švicarski frank	-	110,290	
			
avstrijski šiling	-	14,213	
			
italijanska lira	-	1,067	-
			
švedska krona	-	22,550	-
			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
5. JANUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	14,90
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
6. JANUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6547,7085	6567,4107	6587,1129
Francija	frank	100	13514,3370	13555,0020	13595,6670
Nemčija	marka	100	46071,9850	46210,6160	46349,2480
Italija	lira	100	49,2587	49,4069	49,5551
Švica	frank	100	50867,2320	51020,2930	51173,3540
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1165,3657	1168,8723	1172,3789
Opomba: povzeto po Reuterju					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
6. JANUAR 1993	It			DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	7156,3344	7177,8680	7199,4016
Kanada	dolar	1	643,5042	645,4405	647,3768
Francija	frank	100	14761,6767	14806,0950	14850,5133
Nemčija	marka	100	50348,5000	50500,0000	50651,5000
Italija	lira	100	53,5708	53,7320	53,8932
Japonska	jen	100	657,4004	659,3785	661,3566
Švica	frank	100	55730,8050	55898,5005	56066,1960
Velika Britanija	funt	1	1242,1478	1245,8855	1249,6232
Slovenija	tolar	100		790,00d0	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar »račun čari	1 "i in staregc	823,7015 deviznega varče	826,8000 vanja.	828,6585
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
Četrtek, 7. januarja 1993
NOVICE
Izraeci napovedujejo možnost umika z Golanske planote
JERUZALEM - Izraelski minister za naseljevanje Benjamin Ben Elizer je napovedal možnost, da bi se izraelski vojaki utegnili umakniti z Golanske planote; to naj bi bil del mirovnega sporazuma s Sirijo. Dodal je, da Izrael namerava ohraniti nadzor nad židovskimi naselji na tem območju, ki jih je zasedel med izraelsko-arabsko vojno leta 1967. Na Golanski planoti je približno 15.000 Zidov in 18.000 Druzov. (STA, Hina)
Mubarak in Arafat o izgnanih Palestincih
KAIRO - Egiptovski predsednik Mubarak se je v sredo sestal z vodjem PLO Arafatom in se pogovarjal o izgnanih Palestincih in o prekinitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Pogovarjala sta se tudi o možnih načinih za širše sodelovanje med Egiptom in Palestinci pri prizadevanju, da bi Izrael izgnanim Palestincem le dovolil vrnitev domov. Palestinci se ne nameravajo udeležiti mirovnih pogajanj z Izraelom, dokler pregnancem ne bodo dovolil vrnitve. Palestinsko stališče podpira tudi Egipt. (STA, AFP)
Ameriški marinci ustrelili somalskega vojaka
MOGADIS - Ameriški marinci so potem, ko jih je napadla skupina Somalcev v bližini Mogadi-ša, enega od napadalcev hudo ranila. Ranjenec je na poti v bolnišnico umrl. Predstavnik ameriških sil Davis je izjavil, da so na skupino marincev streljali v mestu Afgoia, kakšnih 40 kilometrov zahodno od glavnega mesta. Od 9. decembra, ko so v Somalijo prispele ameriške sile, je bilo ubitih že osem Somalcev, ki so napadali ali skušah napasti konvoje s človekoljubno pomočjo oziroma vojake, ki te konvoje varujejo. (Reuter)
V Angoli se nadaljujejo spopadi
LUANDA - V Angoli se nadaljujejo krvavi spopadi med pripadniki vladnih sil in uporniške organizacije Unita. V južnem delu države so bili v napadu v torek ponoči poškodovani neka bolnišnica, otroško zavetišče in drugi humanitarni objekti. Premier Močo je v pogovoru za angolsko televizijo izjavil, da v državi vladajo vojne razmere. (STA, DPA)
Srečanje z mešanimi občutki
MOSKVA - Srečanje ruskega premiera Viktorja Cemomirdina z direktorji moskovkih gospodarskih podjetij ocenjujeta tako konservativna kot reformatorska struja za izredno uspešno. Pokazalo pa se je, da ruski premier dopušča enakovredno članstvo tudi direktorjem nevladnih podjetij. Cemomirdin je hkrati poudaril, da bodo v ruskem gospodarstvu v prihodnje dajali prednost moskovskim podjetjem. (Reuter)
Kinkel utrjuje položaj
STUTTGART - Kot kaže, namerava Klaus Kinkel prihodnje strankarske volitve v NemCiji dočakati pripravljen. Nemški zunanji minister bo kandidiral kot vodja Liberalnih demokratov (FDP), majhne, a zelo vplivne stranke. S tema položajema bi lahko postal središčna osebnost v nemški politiki. Nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu, predsedniku Krščanskih demokratov, trenutnno jamči lojalnost, Čeprav se je že nekaj elanov FDP zavzelo za njegovo zamenjavo. (Reuter)
Gali na pogajanja v Kairo
KAIRO - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je v torek prispel v Kairo, kjer namerava nadaljevati pogovore o 415 izgnanih Palestincih. Dejal je, da se namerava sestati z odposlancem ZN Gharkemanom, da bi izdelala naCrt za^ pogajanja z Izraelom. (Reuter)
V Zairu ubit državnik
KINSASA - Zairski predsednik Muvingi je bil v torek ubit v spopadu, ki je izbruhnil med njegovimi osebnimi stražarji in pripadniki zairske vojske v mestu Butembo. Poslanec v kenijskem parlamentu in nekdanji kulturni minister Muvingi je prvi državnik, ki je bil žrtev spopada med pristaši kenijske vlade in vojaki, ki so že nekaj Časa nezadovoljni s svojimi dohodki. (Reuter)
I
jjj
ZDA / GOVOR ODHAJAJOČEGA PREDSEDNIKA
George Bush o posredovanju
Velesilo mora paziti no svoje interese
_______ VZHODNA EVROPA / DIVJI VZHOD_
Nekdanji komunistični vzhod ■ raj za kriminalce
Na Poljskem delujejo poleg domačih tudi tolpe iz nekdanje Jugoslavije, SZ in drugih vzhodnoevropskih držav
VVASHINGTON »Združene države Amerike ne morejo biti svetovni policaj,« je v enem od svojih zadnjih predsedniških govorov pojasnjeval svojo zunanjo politiko odhajajoči ameriški predsednik George Bush.
V Čustvenem nastopu pred gojenci ameriške vojaške akademije West Point je omenil tudi nekdanjo srbsko agresijo na Bosno in Hercegovino in dejal, da so zaradi tega v nevarnosti pomembni humanitarni in strateški interesi. Toda za vojaško posredovanje se kljub nenehnemu razmišljanju Bush ni odločil zato, ker ni vedel, kaj bi pravzaprav dosegli z omejeno vojaško akcijo. »Pogled na vojno v BiH pa se seveda lahko spremeni,« je dejal ameriški predsednik:
»Vojaškega posredovanja ne morejo uzakonjati nobena pravila,« je dejal, saj bi se z njimi lahko poigravali povzročitelji težav po vsem svetu. Voditeljstvo sveta si je treba zaslužiti s potrpežljivostjo, trdim delom ter tesnim sodelovanjem s kongresom, je povedal predsednik, ki ga ameriška javnost prav zdaj obtožuje prikrivanja ameriških akcij v Iraku, Iranu in Južni Ameriki med vladavino njegove in Reaganove administracije.
Ameriški predsednik Bush je pred bodočimi oficirji ameriške vojske izjavil, da potrebujejo Združene države za vsako vojaško akcijo v tujini podporo svoje in mednarodne javnosti. »Toda vCasih mora velesila de-
lovati tudi sama,« je dejal, ko je spomnil na intervencijo v Panami in kaznovanje panamskega voditelja Noriega.
»V vsakem primeru pa moramu vedeti, kdaj se bomo lahko umaknili in končali posredovanje.«
VARŠAVA - Mlad Poljak pritisne na plin mercedesa in bliskovito prevozi mejo ob osuplih pogledih carinikov. Tak prizor se vse prevečkrat ponavlja na Poljskem, kjer je tihotapljenje vsega, od alkohola do cigaret in avtomobilov ter mamil, umetniških izdelkov in radioaktivnih materialov, že doseglo razsežnosti organiziranega kriminala. Zločinska dejavnost se stopnjuje in tolpe so razpredle svoje operacije po vsej vzhodni Evropi. To se je zgodilo po padcu komunističnih vlad in sprostitvi obmejnih kontrol, kar povzroča velikanske izgube državnim blagajnam.
Sefi policij iz Poljske in sedmih nekdanjih sovjetskih republik so se novembra dogovorili, da bodo kriminal zatirali s skupnimi močmi.
Poljski obmejni organi so oboroženi, vendar orožja navadno ne uporabljajo zoper tiste, ki na meji pritisnejo na plin. V Bolgariji je kriminala za zdaj približno petkrat veC kot pred padcem komunistične vlade, na Češkem se je podvojil, v Romuniji je policija preiskala veC kot 6.000 primerov podkupovanja, kar je 22 odstotkov veC kot leto poprej. V Rusiji deluje skoraj 3000 ga-ngstrskih organizacij, ki imajo na deset tisoč pripadnikov, na Poljskem,
Ameriški predsednik George Bush (Foto FaH)
Timothv Heritage / Reuter
ki je privlačno prehodno ozemlje med Rusijo in zahodno Evropo, tolpe tihotapijo predvsem avtomol-bile, alkohol, cigarete in dragocene kovine. Tam je bilo leta 1991 ukradenih približno 30.000 avtomobilov, medtem ko zasebni detektiv agencije Reuter navaja številko 50.000.
Po poljskih cestah se trenutno prevaža kar 100.000 ukradenih avtomobilov. V Pragi vsak dan ukradejo kakšnih 16 avtomobilov, v Bolgariji so kraje avtomobilov od 6.400 v prvih enajstih mesecih leta 1991 narasle na 10.300 ukradenih avtomobilov v prvih enajstih mesecih lanskega leta.
»Naša policija se vozi v sovjetskih Ladah, ki so stare najmanj deset let, kriminalci pa se običajno prevažajo v beemvejih in mercedesih. Češki policijski uradnik je povedal: »Zaceli so Poljaki, sledili so jim Bolgari in tolpe iz Jugoslavije, zdaj pa pri nas deluje tudi ruska mafija.«
Velikanska škoda nastaja tudi pri tihotapljenju umetniških izdelkov. Na vsem Vzhodu vsako leto ukradejo na tisoče platen, ikon in drugih umetniških predmetov. Največ umetnin potuje v Nemčijo in Avstrijo, nekatere pa
tudi v bolj oddaljene dežele, tudi v ZDA.
Naraslo je tudi tihotapljenje radioaktivnih materialov, pri čemer je tovrstna dejavnost seže do Bližnjega vzhoda in tistih družb v zahodni Evropi, ki jih privlačijo nizke cene. Oktobra lani je ukrajinska policija zasegla devet zabojnikov radioakti-
vnega stroncija-90, namenjenega na Poljsko, novembra pa so oblasti v Belorusiji priznale, da se jim še ni posrečilo presekati tihotapskih poti, po katerih odteka ruski uran na Poljsko. Samo trije od stotih mejnih prehodov imajo radiometriCno zaporo, ki zazna radioaktivne substance, sicer pa imajo policije na voljo premalo denarja, da bi se spopadle s tem problemom.
Bo ES »bruseljizirda« Vzhod ali bo Vzhod balkaniziral Zahodno Evropo
Drago Buvac / Bruselj
Kakor hitro so se za novo leto 1993 dvignile carinske zapornice med državami evropske dvanajsterice, že so njihovi gospodarski strategi obnovili temo o - razširitvi od sedanjih 12 na 20 in pozneje na 30 držav. To se posebej nanaša na godspodarstva srednje in vzhodne Evrope, ki so zdaj spet v mučnem »prehodnem obdobju«, tokrat iz realsocializma v kapitalizem.
Konico te novokompo-nirane teme - nekoč ji je navdihnjeno uverturo o Združenih evropskih državah napisal VVinston Churcill - je tokrat slikovito predstavil predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jacques Attali. Ko je govoril o težki in povsem negotovi preobrazbi nekdanjih socialističnih gospodarstev, je omenil aktualno geslo: ali jih bomo mi »bruslji-zirali« ali pa bodo oni nas »balkanizirali«?
Za tako alarmantno opozorilo je veliko znamenj. Poleg oživljanja skrajnostnega nacionalizma v Nemčiji, nekoliko bolj prikrito pa tudi v drugih državah dvanajsterice (vzemimo zaostrovanje spora med Flamci in Valonci v Belgiji, »separatistične« aspiracije razvitih severnih delov Italije, probleme Škotske v Veliki Britaniji), se bistvo problema vendarle skriva v tem, da se omenjeni dogodki odvijajo v gospodarski recesiji in ob naraščajoči brezposelnosti tudi v ES. Ce k temu dodamo tudi močan pritisk priseljevanja z Balkana, ki ga je opustošila vojna
in grožnje, da se kaj podobnega utegne zgoditi predvsem v državah nekdanje SZ, so domneve o naraščanju nerazpolože-nja zoper priseljence in vse tujce v zahodni Evropi vse bolj upravičene.
V tej politični in socialni krizi pa je nedvomno najbolj problematična nemoč Evropske skupnosti, da bi se temu uprla z novo gospodarsko vizijo.
ES je lahko zadovoljna, ker je pravočasno zaokrožila sedemletni načrt enotnega tržišča, Čeprav samo 95-odstotno (preostalih pet odstotkov se nanaša na nerešene ključne točke o svobodnem gibanju ljudi in kapitala). Da ES ne bi ostala trdnjava Evropa, pa si mora prizadevati za odprtost, najprej za razširitev v svojo neposredno bližino.
NaCrt postopne širitve je že zastarel. V prvem krogu bi ES priključili sedem Članic evropskega območja svobodne trgovine (Efta). Pustimo ob strani, da so Švicarji na referendumu zavrnili možnost pridružitve dvanajsterici, Čeprav je v tem skrito pomembno sporočilo. Pogajanja bi se lahko zaCela - v skladu z odločitvami vrha dvanajsterice v Edinburghu -, še preden je bil potrjen sporazum iz Maastrichta (po maastrichtskem sporazumu o Evropski uniji bi morala dvanajsterica od enotnega tržišča preiti v višjo fazo enotne valute, ecuja, in sicer leta 1999, in v skupno zunanjo in obrambno politiko, z večjimi pooblastili evropskega parlamenta pa tudi
v nekakšno obliko federalne ureditve). To pa pomeni, da so pogajanja s članicami Efte možna, njihovo vključevanje v Evropsko skupnost pa bo moralo počakati na ratificiran sporazum iz Maastrichta. V najugodnejši inaCici tudi najbolj perspektivni kandidati za Bruselj ne morejo računati na vključitev v ES pred letom 1995.
In kaj naj pričakujejo drugi pretendenti za pristop k bruseljskemu prestolu razvite Evrope? V najboljšem primeru lahko upajo na zaCetek 21. stoletja. Politični in gospodarski tokovi v »novi
svetovni ureditvi«, še posebej pretresi na evropski celini, potekajo s tolikšno hitrostjo, da dolgoročno načrtovanje v dejanskem življenju spominja na »«gosplan« (državni naCrt v socrealistični SZ), katerega najveCja značilnost je bila prav v tem, da ni bil nikoli uresničen.
Postopno vkjučevanje nekdanjih socialističnih gospodarstev srednje in vzhodne Evrope v ES s pomočjo tako imenovanih »evropskih sporazumov« in zdaj tudi pridruženega članstva Poljske, Madžarske ter Češke in Slovaške je že preseženo.
Tudi v teh sporazumih je glavni problem odpiranje velikega tržišča dvanajsterice za ta gospodarstva, še posebej za tradicionalne industrijske veje ter kmetijstvo in prehrano. To so tista področja gospodarstva, s katerimi bi evropski Vzhod -zaradi primerljivih naravnih prednosti in cenene delovne sile - kmalu lahko uspešno konkuriral (v povezavi z zahodnim menedžmentom in marketingom) Zahodu. A na teh področjih je evropska gospodarska skupnost zaradi svojih socialnih in političnih razlogov najbolj zaprta. Ta avtarkija je najbolj izrazita pri blokiranju večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga znotraj Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT).
Na vso resnost problema je opozoril, seveda iz svojega zornega kota in s posebnimi interesi, ameriški ekonomist Lester Thurovv. Njegova teza je zanimiva. Tudi najbolj dinamična gospodarstva se ne bi mogla hitro razvijati, Ce ne bi imela velikega tržišča. Japonska ne bi nikoli doživela »gospodarskega Čudeža« in prav tako ne bi za njo doživeli svojega vzpona vzhodno-azijski »mali tigri« (Singapur, Hong
Kong, Tajvan, kasneje pa tudi Južna Koreja in Malezija), Ce ne bi imeli velikega ameriškega tržišča (drug problem je seveda v tem, da so Američani zaradi vsega tega, zlasti glede na Japonsko, zabredli v velikanski trgovinski primankljaj ter z njim povezan proračunski primankljaj in razprodajo premoženja). Sporočilo je vendarle jasno: Ce gospodarstva vzhodne in srednje Evrope ne bodo imela na voljo velikega in odprtega tržišča dvanajsterice, tudi ne bodo imela možnosti za gospodarski polet. S trgovinskimi sporazumi in sporazumi o pridruženem članstvu pa dobivajo le obliže.
Ce ne bo prišlo do radikalnega odpiranja skupnosti, potem ne bo koristila nobena finančna pomoč, in kar je najpomembneje, tuji kapital se v teh okvirih, ne glede na vse politične razlike, ne bo prelil na Vzhod.
Poglavitni problem ni v tem, ali se bodo vzhodnoevropske države vključile v evrokratski mehanizem prej ali pozneje (resnici na ljubo je treba priznati, da bi nekatere od njih, Slovenija na primer, imela pogoje, da sprejmejo takšno dinamiko prilagajanja kot nekdaj Grčija, Irska ali Portugalska), paC pa v tem, kako naj bi ves ta prostor Cimprej zaživel z Evropo.
Vsaj z gospodarskega stališča je v igri širše povezovanje. V njem »nacionalna gospodarstva« ne morejo veC ohraniti svoje suverenosti - kar dobro Čutijo in okroli Cesar se
spopadajo tudi v skupnosti. V igri so nove gospo-drske oblike internacionalizacije. Bogastvo posamezne nacije ni veC določeno z njenim gospodarskim bogastvom, delovno silo in kapitalom, ki sta zaprta v nacionalne okvire (kot v Času, ko je Adam Smith pisal Bogastvo naroda), temveč znotraj sleherne med njimi, z razslojevanjem na tiste sloje, ki ostajajo v »naciji«, in tiste, ki lahko sodelujejo v svetovnem gospodarstvu. Gre za velike in majhne internacionalizirane družbe, ki s svojim blagom in storitvami ter s kvalificirano in visoko strokovno delovno silo delujejo na celotnem svetovnem tržišču. To razslojevanje nacionalnega je opazil tudi eden od gospodarskih strategov skorajšnjega ameriškega predsednika Billa Clintona, zdaj minister za delo Robert Reich (v knjigi The Work of Nations).
Preprosto povedano, morajo zahodnoevropski kapital, menedžmenet, marketing in znanstvenoraziskovalno področje prek podjetij in drugih organizacijskih oblik povezovati - na velikem odprtem evropskem tržišču - ceneno, a tudi visoko kvalificirano delovno silo v srednjem in vzhodnoevropskem prostoru in tako oživiti in obnoviti njihova gospodarstva. Za takšen moderni koncept pa Evropska skupnost, ki se slepi s trgovinskimi sporazumi in po kapljicah dodeljuje finančno pomoč, hkrati pa še nima ne strategije ne izvajalcev, oCitno še ni zrela.

HRVAŠKA / VOLITVE V 2UPANIJSKI DOM SABORA_
HDZ popušča opoziciji, vendar hoče zmagali
Opozicija nima možnosti, ker je preveč razbita
Jelena Lovrič
ZAGREB - Predsednik Franjo Tudjman je za 7. februar razpisal volitve za žu-panijski dom sabora. Istega dne bodo tudi občinske volitve. Sabor je v torek sprejel zahtevo opozicije, naj bodo te volitve v skladu s proporcionalnim, in ne z večinskim sistemom, ki je veljal za lanske volitve v predstavniški dom sabora, kar je vladajoči stranki omogočilo, da si je z manj kot 50 odstotkov glasov pridobila velikansko večino mandatov.
Dejstvo, da je HDZ vendarle pristala na svojevrstno koncesijo opoziciji, dokazuje vsaj tri stvari. Ustrašila se je napovedanega bojkota volitev, s katerim je zagrozila opozicija in ki bi ji nakopal veliko sramoto pred svetom, Se posebej, ker že zdaj v tujini večkrat omenjajo vladni odnos do opozicije kot dokaz nedemokratičnosti in politične nadutosti. HDZ je tako tudi razbila dogovorjeni volilni blok opozicije, ki je nastal zato, da bi opozicija z enim samim kandidatom odgovorila na večinski sistem z enim volilnim krogom. In tretjič, vodstvo se je na srbskem primeru naučilo, da mu proporcionalni sistem ne more škodovati, Ce je vse primemo pripravljeno. Ker je opozicija razceplje-na, mediji disciplinirani, državna televizija pa mono-
polizirana, se vladajoči stranki ni bati prevelikih presenečenj.
Toda oblast ni pristala, da bi bile volilne komisije sestavljene iz predstavnikov veC strank, kot je zahtevala opozicija. To so pojasnili s tem, da bi bilo nemogoče animirati potrebno število ljudi, menda približno 180.000 strankarsko angažiranih posameznikov; še posebej so poudarili, da je to povsem neizvedljivo v majhnih občinah. Na minulih volitvah so bile komisije menda nestrankarske, Čeprav je šlo v veliko primerih za očitno kršenje tega pravila.
Zdaj je treba samo počakati, da bomo videli, ah bo opozicija vztrajala pri bojkotu volitev.
Verjetno ne, saj za to nima dovolj sape. To pa tudi pomeni, da vladajoča stranka ne bo imela večjih problemov pri vnovični zmagi. Čeprav je nezadovoljstvo na Hrvaškem veliko.
Vladajoča stranka meni, da preprosto mora zmagati, saj ji to menda omogoča, da dokonča svoje »zgodovinsko delo«. Močni vzvodi oblasti so že v njenih rokah. V vodstvu HDZ menijo, da bi delitev oblasti z drugimi strankami pripeljala do destabilizacije, zato večkrat omenjajo tudi Slovenijo, kjer po njihovem »ni jasno, kdo pije in kdo plača«.
Predsednik Tudjman popušča opoziciji? (Foto: FaH)
HRVAŠKA / SUMLJIVI BANČNI POSLI
Hrvaška kraja
stoletja
Za 400 milijonov mark opeharjeni devizni varčevalci naj bi plačevali oboroževanje
Ramiz Mehulič
ZAGREB - V zadnjih dveh letih so vpričo oblasti za veC kot 400 milijonov nemških mark opeharili veC tisoC hrvaških državljanov. Tega denarja hrvaški lastniki ne bodo nikoli veC videli, medtem ko se bodo le redki protagonisti tega hrvaškega »ropa stoletja« za svoja dejanja zagovarjali na zatožni klopi.
Gre za tako imenovani »finančni inženiring«, zasebni banCniški sistem, ki je »deloval« s pomočjo - kot so kasneje ugotovili - praznih obljub o bajeslovnih mesečnih obrestih, ki naj bi prinesle trideset in več odstotkov na mesec za devizno varčevanje. Mamljive obljube oderuških obresti, nezaupanje v obstoječi bančni sistem, (povojna) psihoza in nekaj srečnežev, ki so zares prejeli prvo mesečno rento v višini skoraj tretjine vloženih sredstev, »so premamili« hrvaško prebivalstvo, da je preplavilo številne na hitro odprte agencije za »finančni inženiring«. Posamični finančni prodajalci megle so nekaj Časa tudi izplačevali obresti starim varčevalcem iz glavnic vse številnejših novih varčevalcev, prav
do trenutka, ko so preprosto izpuhteli z nekaj stotistoCi ali milijoni nemških mark v žepu. Večkrat se je zgodilo, da je imelo po veC agencij hkrati železo v ognju, preprosto zato, ker so se za njimi skrivali isti ljudje.
Opeharjeni nekaj Časa sploh niso pošiljali prijav policiji, saj so bili tudi sami grešniki v luči zakona. Končno je počilo, zdi se, da takrat, ko je prišlo do nesoglasij in pozneje tudi do oboroženega in medijskega obračuna med domnevnimi protagonisti celotnega projekta.
Hrvaški MUP se, kot pravijo njegovi uslužbenci sami, v začetku ni vmešaval, Čeprav jim je bila celotna zadeva znana. Zakaj? Minister Jarnjak je na zasedanju sabora sicer omenil, da gre za kriminal, »a pri tem država ni oškodovana«. Kaj je s tem mislil, ni povsem jasno, saj so oropane devize, vzete državljanom iz nogavic, v končnem izračunu vendarle spadale v skupno devizno vsoto republike Hrvaške. Za kakšno vsoto pa gre, dovolj zgovorno priča dejstvo, da je skupni hrvaški dolg do Mednarodnega denarnega
sklada - 100 milijonov nemških mark!
Značilno je tudi to, da v zadnjem Času vse večkrat omenjajo tudi imena ljudi iz samega vrha izvršne oblasti v kontekstu zaščitnikov finančnih mešetarjev, ki so jim ti menda dajali bogato podkupnino. Največkrat omenjajo Vi-ceta VukojeviCa, ministra obrambe Gojka Su-šaka, a tudi številne druge. Pravzaprav Dejan Tišma, eden od zagovornikov finančnega inženiringa na Hrvaškem, obtožuje Vesno Pavkovič, lastnico MPS, ene redkih agencij, ki je pri vsej aferi ostala Cista, ker je baje podkupila celoten državni vrh. Imenovani zaenkrat ne dajejo nobenih izjav, a tudi ničesar ne zanikajo.
V preiskovalnem postopku hrvaške policije se je zaenkrat znašlo šele štirinajst oseb, o sami preiskavi pa doslej ni bilo še nobenih uradnih sporočil.
Neuradno tudi omenjajo, da so agencije za finančni inženiring »prale« umazan denar in financirale tihotapce z drogo in z orožjem za različne oborožene skupine v Bosni in Hercegovini.
NOVICE
Turčija za naftni embargo
ANKARA - Turčija meni, da bi islamske države, proizvajalke nafte, lahko prav nafto uporabile kot sredstvo za to, da bi mednarodno skupnost prisilile k vojaškemu posredovanju proti Srbom v Bosni in Hercegovini, je izjavil turški zunanji minister Cetin za Časopis Hurriyet. Turčija se zavzema za mednarodni poseg v BiH že od lanskega septembra, ker meni, da je »sila edini jezik, ki ga Srbi razumejo. Organizacija islamske enotnosti je na decembrskem zasedanju zahtevala vojaško posredovanje proti Srbom v BiH in je Združenim narodom postavila rok, da do 15. januarja najde učinkovito rešitev za prekinitev vojne v BiH. (Reuter)
Vse več žrtev mraza v Sarajevu in BiH
SARAJEVO - Otroci in starejši ljudje, ki v Sarajevu umirajo od mraza, so najbolj tragične žrtve vojne v Bosni in Hercegovini. V noči pred pravoslavnim božičem so predstavniki RdeCega križa iz treh sarajevskih naselij rešili več kot 50 oseb, večinoma otrok, ki jim je grozila smrt zaradi zmrzovanja. V sarajevskem domu za ostarele so starčki prepuščeni sami sebi in ne mine dan, da ne bi poročali o smrtnih primerih. (STA)
Hadžič obtožil čosiča, da trguje s srbskim ozemljem
BEOGRAD - Predsednik Republike Srbska krajina Hadžič je predsednika Zvezne republike Jugoslavije Cosiča resno posvaril, da mu ni nihče dal pooblastil, naj v pogajanjih zastopa Srbsko krajino, je v sredo pisala Borba. Hadžič je Cosiča hkrati opozoril, naj »nikar ne trguje s srbskim etničnim ozemljem«. (Cina)
GEORGE K E N N E Y ZA REPUBLIKO
	
■HH
■■■■■■■■■■■■
Ko je George Kenney poloti demonstrativno odšel z oddelka za Jugoslavijo ameriškega State De-parmenta, je v ameriški in svetovni javnosti dvignil pravi vihar. »Povsod so me iskali, da bi se vrnil v ministrstvo in pomiril javnost,« se je v pogovoru za Republiko nasmehnil 36-letni Kenney, ki je takrat svoje skrivališče zaupal samo novinarju Washington Posta. Zaradi svoje globoke ogorčenosti nad dvoličnostjo ameriške politike do Bosne je izgubil dobro plaCo državnega uslužbenca na visokem položaju in vse diplomatske privilegije. Toda ohranil je Cisto vest. George Kenney danes predava in piše o Balkanu za najuglednejše ameriške časopise in skuSa tako vplivati na ameriško politiko. V Ženevi, kjer smo se z njim pogovarjali, seje ustavil po obisku Sarajeva.
Kolikšna je verjetnost, da bi Zahod pomagal končati balkansko vojno?
Zdaj je veC možnosti za zavezniško vojaško intervencijo proti Srbiji, vendar sem zelo skeptiCe. Kratko malo ne verjamem, da bi z otipljivimi akcijami podprli to, kar govorijo. Pustili so odprta vrata za nekakšno vojaško akcijo, Ce bodo politični pritiski nanjo dovolj močni. V resnici pa Amerika ne kaže volje, da bi se izpostavila.
Ce smo hoteli med zalivsko vojno kaj narediti, smo rekli našim zaveznikom: narediti nameravamo to in to in vi morate potegniti z nami. V balkanskem primeru pa smo zaveznike prosili, naj o naših idejah razmislijo, Čeprav smo zelo dobro vedeli, da tudi oni nočejo ničesar narediti.
Lahko Bosno rešijo sedanja pogajanja v Ženevi?
Ce dobro premislite, boste Ugotovili, da nekdo na njih ne sodeluje - v mislih imam seveda Miloševiča. Vajeti so v njegovih rokah, njega pa na pogovorih ni. Za mizo pa vidite Bosance, ki jih Eagleburger imenuje vojne zločince. Zares Čuden položaj in zato ne verjamem, da bi bil ta krog pogajanj ploden.
Obstaja pa velika nevarnost, da bi Srbi obljubili najrazličnejše stvari in bosta Vanče in Owen verjela v možnost kakega uspeha. In še preden se bomo dobro zavedeli, bo institucionalizirana* zamisel, da mora bosanska vlada sedeti za isto mizo s Karadžičem in Boba-nom. Zdi se, da je Vanceu in Ownu pravzaprav do tega, da bi Bosanci dvignili roke. Do njih se sploh ne vedemo kot do prave vlade. Veliko neskladje je med tem, da smo jih priznali, in med tem, da jih zdaj obravnavamo kot eno izmed strani na teh pogajanjih.
Pravkar ste se vrnili iz Sarajeva; kaj hočejo po vašem mnenju Srbi narediti s tem mestom?
Ker Srbi Sarajeva še niso zavzeli, mnogi menijo, da jim v resnici sploh ni do tega. To ni res, Sarajevo je za Srbe zel zelo pomembno, vendar z novim Vukovarjem nočejo tvegati, da bi se Zahod nenadoma obrnil proti njim. Kljub vsemu ga nameravajo uničiti, kajti Sarajevo je simbol obstoja bosanske države. V Sarajevu sem bil prejšnji teden in zdi se mi, da mesto lahko zdrži še nekaj mesecev, ne da bi zašlo v zelo hudo stisko. Morala je dobra, oskrba je zadovoljiva in kaže, da so izdelali taktiko, s katero se kar dobro branijo pred vpadi srbskih kopenskih
sil v mesto.
Karadžič je do nedavnega govoril, da nameravajo Sarajevo počasi zadušiti. O prebivalcih Sarajeva je govoril kot o miših v buči -na Zahodu bi jih najbrž primerjali s podganami v kletki. Toda Miloševič se je očitno zavedel, da Zahod bolj resno razmišlja o možnosti vojaške intervencije. Miloševič bi to mino rad deaktiviral.
Modre čelade so poslali tudi v Makedonijo. Ali bo to preprečilo sirjenje balkanske vojne proti Jugu?
Milošeič bo uvidel, da smo Črto, ki je ne sme prestopiti, potegnili precej daleč od njega. Z enotami v Makedoniji mu nemara oddajamo signal, da lahko na Kosovu počne, kar ga je volja.
Po mojem ga bo dinamika, ki je gonilo srbske družbe, nazadnje privedla do tega. Ljudje si ne morejo pomagati, ker pac prebolevajo nacionalno psihozo. Ce se Miloševič hoče obdržati na oblasti, mora nadaljevati s svojo agresivno politiko. Zahodni voditelji so nemara naivno spregledali, kako globok in moCan je tovrsten nacionalistični fenomen. Mislijo, da je z njim moc ravnati v rokavicah in da se je s temi ljudmi mogoče pogovarjati kot s civiliziranimi človeškimi bitji, vendar ta kratko in malo ne velja. Zato tovrstna opozorila brez kakšnih otipljivih groženj v resnici niso resna. Miloševič se bo povrh ozrl okrog sebe in si rekel: Ce bi Zahod zares nameraval proti meni uporabiti silo, ne bi pustil tu za talce 35 ali 40 ljudi na ameriškem veleposlaništvu, vse druge zahodne države pa imajo tukaj odpravnike poslov. Povrh so na terenu najrazličnejše sile Združenih narodov...
Srbija potrebuje terapijo s šokom, zato bi moral Zahod udariti
Barbara Kramžar
Bo Zahod torej dovolil nadaljevanje srbskih dejanj?
Pomenljiva sprememba so Eagleburgerjeve besede, da bi se ZDA strinjale z ukinitvijo embarga na uvoz orožja. Ne bo lahko, kajti Rusija vse bolj nasprotuje temu, da bi se postavila proti Srbiji. Toda Ce bi se zahodne države veC ali manj strinjale, da se imajo Bosanci pravico braniti, potem bi po mojem mogli dobiti Čedalje več orožja, ki ga krvavo potrebujejo. Vem, da so nekateri ljudje
glede tega obdelovali Ea-gleburgerja, vem, da so se z različnimi prijemi skušali lotiti tudi Busha. George Shultz, denimo, je pred nekaj tedni o tem dal nekaj zelo krepkih izjav.
Novi ameriški predsednik Clinton je Bosni veliko obljubljal med predvolilno kampanjo. Kaj pričakujete?
Menim, da bo Clintonu težko reagirati. Bližnji sodelavci mu bodo najbrž svetovali, da si ne more privoščiti zavezniškega napada
Cenjeni gospodje diplomati, niso Se izčrpane vse možnosti. Ce Sarajevčani ne bodo gasili požarov, se bodo lahko greli do našega naslednjega sestanka, Ob tem nas opogumlja dejstvo, da tudi Srbi trdijo, da niso izčrpali vseh svojih možnosti.
J<oš
na Srbijo. Tudi veliko drugih ljudi mu bo govorilo: prednost morate dati gospodarstvu, za vojaško intervencijo v tujini ne boste dobili podpore javnosti. Prepričan pa sem, da je takšno mišljenje v resnici zmotno.
Je namreč razlika med poskusom, da temu območju prineseš mir in rešiš vse njegove težave, in med tem, da omejiš nasilje in uničevanje. Ne verjamem, da bi mi mogli rešiti vse težave na Balkanu. Lahko pa preprečimo, da bi srbski agresorji spopad razširili na vse območje in preprečimo lahko pokol civilnega prebivalstva. In sicer tako, da Srbom odvzamemo večino težkih adutov, Bosancem pa damo orožje in priložnost, da vrnejo udarce. Podobno lahko z letalskimi napadi uničimo precej srbske vojaške infrastrukture in po potrebi veliko civilne. S tem bi uresničili svoje cilje - Srbija ne bi bila veC huda grožnje za svoje sosede. Boji bi sicer še vedno trajali brez pre-stanka, kajti Srbi v raznih pokrajinah bi se upirali krajevnim vladam, ki jim ne bi bile povšeCi... toda to ni naš problem.
Torej zagovarjate pravi iraški scenarij za Srbijo?
Za ljudi, ki jih pobijajo, se Cas izteka, izteka pa se tudi
v optiki precedensa, ki ga utegne ta položaj pomeniti za druge države v vzhodni Evropi in v nekdanji SZ. Nacionalizem te vrste je podoben družbeni bolezni, in kolikor lahko sam presodim, se že širi po vzhodni Evropi. Utegne se razširiti na Rusijo, to pa bi bilo za nas neskončno nevarnejše.
Ah v Srbiji pričakujete državljansko vojno?
Srbska družba ni brez napetosti. V štirih ali petih letih bi morda utegnilo priti do državljanske vojne v Srbiji, kratkoročno pa ne vidim nikogar, ki bi se mogel postaviti po robu Milo-ševiču.Toda Ce bi se Zahod odločil za nekakšno obliko vojaške intervencije, bi srbske oborožene sile kaj hitro razmislile o svoji privrženosti Miloševiču.
Ce bi Miloševiču odtegnile podporo, bi nemara kar hitro obvladale položaj, vendar bi Srbija tudi v tem primeru ohranila moCan vojaški potencial in ga morda uporabila kdaj kasneje, Četudi bi se bila pripravljena odpovedati bojevanju v Bosni, jamčiti resnične pravice na Kosovu in poskrbeti za vse druge stvari, ki jih od nje že nekaj časa zahtevamo. Dolgoročno bi bilo morda bolje, Ce bi do tal potolkli ostanke Jugoslovanske ljudske armade in tako vojaško bolje uravnovesili to območje.
Sirile so se govorice, da so nekateri ameriški politiki, predvsem Lawrence Eagleburger, finančno povezani s srbskimi krogi.
To je vedno prvo vprašanje, na katero moram odgovarjati pred etničnimi skupnostmi v Združenih državah. Kakšna je resnica o jugoslovanskih bankah in oborožitveni industriji, in kako je Eagleburger na
ta račun zaslužil. Nič od tega ni res in Eagleburger sploh ni takšne vrste Človek. Res pa je, da ima Eagleburger osebne zveze z ljudmi, ki delajo za tako imenovano Zvezno republiko Jugoslavijo. Jack Scanlon, ki sodeluje s Paničem, je kot ameriški veleposlanik v Beogradu nasledil Eagleburgerja. Scanlon in Eagleburger sta dobra prijatelja.
Nekaj Časa je za Paniča delal nekdanji ameriški senator Birch Bayh. Eagleburger je svojCas, ko je bil veleposlanik, Miloševič pa -Ce se ne motim - na Čelu Narodne banke Jugoslavije, vzdrževal tesne prijateljske stike z Miloševičem. Ves Cas sta družno hodila na večerje, njuni otroci so se igrali skupaj. Eagleburger se je kratko malo nezavedno prilagodil srbskemu naCinu mišljenja. Na stvari gleda z beograjskega zornega kota. HoCe biti nepristranski, toda pri tem gre predaleč. Ne verjamem, da namenoma tako dela. Toda to že nekaj Časa povzroča resne težave.
Nekateri očitajo Sloveniji sebičnost in krivdo za razpad Jugoslavije. Kaj menite o tem?
Mislim, da je Slovenija pametno ravnala. Nekdanje Jugoslavije nista razbili Slovenija in Hrvaška. Razbila jo je Srbija, potem pa so druge republike krenile po svoji poti. Srbija se je spravila nad Kosovo in tam odpravila vse državljanske pravice, Srbija je oropala centralno banko in Srbija je preprečila, da bi rotacija v zveznem predsedstvu tekla po normalni poti. Prav Srbija je zrušila federalni sistem. Nihče ne more kriviti drugih republik, ker so razmišljale takole: Ce bomo razglasile neodvisnost, bomo po svo-
je varnejše pred Srbijo. Alternativa bi bila, da bi sprejele srbsko prevlado, to pa bi bilo v nasprotju z njihovimi dolgoročnimi interesi. Izmed vseh republik pa se je Slovenija najbolj inteligentno odcepila. V optiki vvashingtonske diplomacije so bili slovenski diplomati vedno med tistimi, ki so vedeli, kako se lotiti stvari. Hrvatom to nikoli ne gre povsem od rok, vselej ga kaj polomijo in nehote povzročajo težave, Bosanci pa v VVashingtonu sploh nimajo veleposlanika! Slovenci so profesionalci, opravijo svoje delo, njihov glas je v VVashingtonu slišati. Kar zadeva ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, je bilo vedno veselje delati s Slovenci. Upravičeno ste lahko zelo ponosni na svojo diplomacijo.
Ko je tedanji ameriški državni sekretar James Baker obiskal Beograd, ste še bili v State Departmentu. Ali se strinjate z domnevami, da je Baker dovolil vojaško akcijo proti Sloveniji?
James Baker je Miloševiču hote ali nehote poslal napačne signale. Povedal je, da ZDA ne bodo nie ukrenile, da bo Zahod miroval. Vsi govorijo o zeleni luCi, ki naj bi jo Baker prižgal Miloševiču. Menim, da imajo prav. Miloševič je dobro razumel, kaj vse to pomeni. Kot sem že rekel, Miloševič je bolj premeten od večine politikov na Balkanu in Zahodu. Kar pa se tiče hrvaškega predsednika Tudjmana, ta ne bo mignil s prstom, da bi podprl Bosno. Ce bi Bosna padla, bi pobral nekaj njenih kosov, drugo pa ga ne bi brigalo. Po mojem mnenju Tudjman s svojim odnosom prav nic ne prispeva k reševanju krize na območju nekdanje Jugoslavije.
SLOVENIJA
Četrtek, 7. januarja 1993
NOVICE
STRANKE / KOALICIJA
STRANKE / ZDRU2ENA LISTA
Gaspari o izplačevanju deviznega dolga LB
LJUBLJANA - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je v današnji izjavi za javnost zanikal trditve nekaterih hrvaških časopisov, da naj bi po njegovih besedah Ljubljanska banka (LB) poravnala dolg do starih deviznih varčevalcev. »Res je«, je zapisal finančni minister, »da znašajo terjatve glavne poslovne enote LB v Zagrebu (iz naslova deponiranih deviznih hranilnih vlog) do Narodne banke Jugoslavije po stanju 30. septembra 1992 1079 milijonov DEM. Neizplačane obveznosti do deviznih varčevalcev znašajo skupno 841 milijonov DEM; od teh je bilo na podlagi uredbe o spremembi deviznih depozitov občanov v javni dolg Hrvaške prenesenih na druge banke na Hrvaškem in s tem v javni dolg Hrvaške 540 milijonov DEM. Razlika v višini 301 milijon DEM pa je ostala obveznost glavne poslovne enote LB v Zagrebu; to naj bi v skladu 1 sredstvi, ki so na voljo, izplačala deviznim varčevalcem. Glede urejanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z neplačanimi deviznimi vlogami izjavljam, da naj bi po sporazumu o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ga 6. februarja 1992 v Zagrebu podpisala predsednika obeh vlad, to vprašanje uredili s posebnim sporazumom.Na sestanku obeh vlad 30. septembra lani so se v Zagrebu dogovorili, da bo hrvaška stran pripravila nov osnutek sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, s katerim bi rešili tudi to vprašanje. Ne glede na to, da slovenska stran še ni prejela osnutka tega sporazuma, skupine izvedencev že obravnavajo problem neizplačanih deviznih vlog. Strokovni pogovori še potekajo, zato nikakor nisem mogel izjaviti, da bo Ljubljanska banka še v tem letu poravnala dolg starim deviznim varčevalcem«, je zapisal Mitja Gaspari. Minister Gaspari je tudi protestiral zaradi »manipulacij s tako občutljivim vprašanjem« in se omejil od morebitnih političnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi takšnega nepreverjenega pisanja v tisku. (STA)
100.000 ATS za begunski center v Trebnjem
TREBNJE - V imenu predsednika SKD Lojzeta Peterleta sta danes člana volilnega štaba SKD dr. Borut Sommeregger in Primož Bulc voditeljici begunskega centra Pavlini Horvat predala ček v višini 100.000 ATS. Begunski center Čatež v občini Trebnje vodi Rdeči križ Slovenije in sodi po mnenju strokovnjakov med najbolj urejene in vzorno vodene begunske centre. Ob predaji sta zastopnika SKD poudarila dejstvo, da akcija nikakor ne služi cenenim propagandnim namenom, ampak je priznanje za nesebično delo občanov Trebnje, ki pomagajo oskrbovati begunski center.
Krščanskih demokratov v novi vladi ne bo...
Ali se uresničujejo napovedi, da bo vlada levosredinska?
Za podpis pogodbe
Predlogi k osnutku vladne koalicijske pogodbe
Janez Drnovšek bo danes objavil svojo odločitev o tem, kakšna bo nova vladna koalicija. Kot je znano, so tri stranke (SDSS, DS in Združena Usta) zahtevale dopolnitev osnutka koalicijske pogodbe, zeleni in krščanski demokrati pa so povedali, da pogodbe ne bodo podpisati. Naši viri navajajo, da sta se po tem srečala Janez Drnovšek in Lojze Peterle in da se je po pogovoru pokazalo, da krščanskih demokratov v novi vladi ne bo. SKD namreč meni, da je Drnovšek, s tem ko je koalicijsko pogodbo poslal tudi združeni tisti, »konCal pogajanja«. Krščanski demokrati na koalicijo z združeno listo ne bodo pristati, ker v takšni vladi ne bi mogli enakopravno odločati in bi samo »potrjevati privilegije«.
Včeraj dopoldan pa se je Drnovšek sestal tudi s prvakoma SLS: Marjanom Podobnikom in Francom Zagožnom. Po Podobnikovih besedah jim je Drnovšek ponudil možnost sestave t.i. velike »velike« koalicije v kateri naj bi sodelovale tri velike parlamentarne stranke ( LDS, SKD, ZL) ter ljudska stranka, toda Podobnik je to zavrnil in sicer, kot je dejal, iz načelnih in programskih razlogov. Drnovšku sta ponudila kot alternativo oblikovanje desnosredinske koalicije v kateri pa Združene tiste ne bo. Raz-
Tanja Starič, Ivanka Mihelčič
šli so se z Drnovškovim pozdravom: »Nasvidenje v parlamentu« ter s Podobnikovo napovedjo današnje tiskovne konference na kateri bo ljudska stranka predstavila svojo siceršnjo ponudbo za oblikovanje desnosredinske koalicije. Pozno sinoči so nam iz kabineta Janeza Drnovška sporočiti, da Podobnikove trditve ne držijo, in da je Drnovšek z njimi opravil le informativni po-
govor med drugim tudi o vladni koaliciji. Ob tem ni ničesar ponujal, spraševal pa je le, kako bi se odzvati na idejo, da bi v morebitni desnosredinski koaliciji sodelovala tudi Združena lista. Dobil je negativno mnenje.
Vlada bo tako skoraj zanesljivo levosredinska (-brez zelenih), podpiralo jo bo 46 poslancev. Imela bo torej en sam glas večine v parlamentu - nekateri pa
celo napovedujejo, da bo »manjšinska«, saj ne bo mogla računati na vse glasove socialdemokratov. Sicer so zdaj nekatere formalnosti, pomembnim za sklic seje državnega zbora, na keteri bo med drugim tudi uradno izvoljen mandatar, izpolnjene. Včeraj dopoldne je namreč predsednik zbora Herman Rigelnik tudi uradno obvestil predsednika republike Milana Kučana, da so vse
Krščanski demokrati se od vlade vedno bolj oddaljujejo (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
parlamentarne stranke ustanovile svoje poslanske skupine in imenovale njihove vodje. Rigelnik se bo danes z njimi tudi sestal, dogovorili pa naj bi se o dnevnem redu seje in uskladiti mnenja zlasti glede osnutka zakona o vladi. Svoje stališče o novemu mandatarju pa bo danes na opoldanski tiskovni konferenci javnosti sporočil tudi Milan Kučan.
V samem parlamentu pa vzporedno tečejo tudi vse druge priprave na izvolitev novega vladnega kabineta. Danes se bo namreč sestala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), na kateri bodo med drugim oblikovati tudi predloge za sestavo petih začasnih komisij, in sicer za notranje zadeve, obrambo, pravosodje in upravo, potem za gospodarstvo, za finance, za mednarodne odnose ter za družbene dejavnosti, delo in socialno politiko. Gre za komisije, pred katerimi naj bi se potencialni kandidati za ministre predstavili, preden bodo na seji državnega zbora poslanci izvoliti celoten vladni kabinet. Poleg tega se bo KVIAZ danes lotil tudi kandidatov za tretjega podpredsednika državnega zbora, ki so jih predlagale nekatere stranke. Za to mesto se poteguje SDSS z V. Puklom, DS s T. Peršakom, SLS z M. K. Lukač in SNS z M. Staničem.
Petra Trček
»Moje osebno mnenje je, in mislim, da je to tudi mnenje veljakov drugih strank, da je v nacionalnem interesu velika koalicija. V teh razmerah bi kazalo, da bi nacionalni interesi prevladali nad strankarskimi,« je na včerajšnji tiskovni konferenci Združene liste povedal Rado Bohinc. Stranke Združene tiste se strinjajo tako z veliko kot z levosredinsko koalicijo. Kot je dejal Bohinc, upajo, da bo kljub programskim nestrinjanjem prišlo do povezave z SKD. Na konferenci so govorili predvsem o svojih stališčih in predlogih k osnutku koalicijske pogodbe, ki so jih poslali tudi možnemu' mandatarju, dr. Janezu Drnovšku. Stranke Združene liste menijo, da bi bilo treba med osnovne programske cilje vlade vključiti tudi oblikovanje socialnega pakta, aktivne politike zaposlovanja, samoupravljanja zaposlenih in lokalne sa-
mouprave ter politiko enakih možnosti, upoštevati pa bi morati tudi ekološke omejitve razvoja. Obveznosti koalicijskih partnerjev do vlade bi bilo treba bolj uravnotežiti tudi z obveznostmi vlade do njih. Tudi stranke, ki ne bodo v koaliciji, moraji imeti možnost normalnega dela v parlamentu in dostopa do javnosti, je rekel Potrč. O kadrovskih željah je Ciril Ribičič dejal, da bi morala biti temeljna merila sorazmernost, zasnovana na deležu poslancev strank v državnem zboru, in tudi ovrednotenje posameznih funkcij. PotrC je dejal, da jih prav gotovo ne zanimajo področja šolstva, obrambe in notranjega ministrstva; v poštev bi prišla področja dela, gospodarstva, pravosodja, prometa in zvez, kulture in okolja. Upajo na Čimprejšnji odziv na svoje predloge in na konkretne razgovore z mandatarjem in drugimi strankami.
Želijo čimprejšnji podpis pogodbe (FOTO:A.Pavletič)
VLADA / URAD ZA INFORMIRANJE
V ospredju dinamika in kreativnost
Ministrstvu za informiranje se čas izteka
Ivanka Mihelčič
Edina stvar, ki je v zvezi z novo vlado jasna in nesporna, je ta, da v njej Ministrstva za informiranje ne bo veC. Poslej bo to vladni urad za informiranje, kot ga označuje naj-noveši osnutek zakona o vladi, urad za odnose z javnostjo oziroma urad za tisk Republike Slovenije, kot temu pravi sedanji minister za informiranje Jelko Kacin.
»Vizija preoblikovanja ministrstva v vladni urad za tisk, ko je država mednarodno priznana, obstoji že dolgo,« opozarja Kacin, saj da bo prišlo do te pomembne transformacije, je namreč bilo jasno, kot pravi, že aprila leta 1991, ko se je Slovenija intentizivno pripravljala na osamosvojitev. Sledili so dnevi junijske vojne in nato še obdobje velikih prizadevanj za mednarodno priznanje, ko je tudi to ministrstvo imelo nekoliko drugačno funkcijo. Zdaj pa je Cas, da pride do dokončnega preoblikovanja.
»2e dolgo imamo jasno predstavo, da to ne sme biti samo služba, v kateri se paC nekaj upravlja, temveč urad z jasno definirano vlogo,« pojasnjuje Jelko Kacin. Po njegovem mnenju doslej ni bilo potrebno, da z natančno izdelanim projektom seznanja odhajajajoCe ministre Drnovškove vlade; to je naloga, ki jo misli opraviti, brž ko bo uradno imenovan novi mandatar. Hkrati poudarja, da so se pri oblikovanju projekta zgledovali po podobnih uradih v Nemčiji, Španiji,
Avstriji, Madžarski, izhajati pa so tudi iz izkušenj lastnega samoorganiziranja, ki ga priporočajo tudi za naprej. Gre namreč za to, da je to eno redkih ministrstev, ki v minulem dvoinpolletnem obdobju ni zaposlovalo novih ljudi. Z ministrom vred šteje namreč le 26 ljudi, s tako-imenovano projektno kadrovsko organizacijo dela ob vseh večjih dogodkih pa so svoje kadrovske potenciale izkoriščati v naj-veeji možni meri. Odločitev za tako zasnovan urad Republike Slovenije za stike z javnostjo pa v bistvu pomeni odločitev za sodobno in racionalno organizirano službo, brez katere nobena mej ena država ne obstoji. Po besedah Jelka Kacina »je to odločitev za dinamičen urad, ki zahteva veliko lastne volje, iznajdljivosti in inventivnosti, to pa je tisto, kar ambiciozne ljudi drži skupaj«.
V projektu oblikovanja novega urada so njegovi snovalci zapisali med drugim tudi to, da naj bo
to organ, ki bo celovito in učinkovito opravljal dejavnosti s področja stikov z javnostjo, informativno dokumentacijske in splošne promocijske dejavnosti za republiško vlado, za njenega predsednika in predsednika države, pa tudi urejal upravno - pravne zadeve s področja javnega obveščanja. Pri tem naj bi delo za potrebe vlade in delo za njenega predsednika vendarle bilo jasno razmejeno. Urad naj bi vodil človek s statusom ministra ali državnega sekretarja, ki bi bil hkrati tudi vladni predstavnik za tisk, ne pa tudi osebni predstavnik za tisk predsednika vlade ati predsednika države.To naj bi biti samostojni in nepogrešljivi funkciji, o katerih bi navsezadnje moralo razmišljati tudi vsako ministrstvo posebej.
In kdo naj bi vodil ta urad? GneCe z imeni za zdaj ni, sam Kacin pa o svoji prihodnji zaposlitvi pravi, da je to odločitev, ki bo znana šele Cez tri mesece.
MEDIJI / RADIO SLOVENIJA
TELEKOMUNIKACIJE / RTV FREKVENCE
Vredni $(m)o dobrega predsednika
Programski svet za nacionalne radijske programe podprl svojega predsednika Marjana Ogrinca.
Čakajoč na ministra in njegovo frekvenco
Tretja TV mreža še vedno ni zasedena
Boštjan Lajovic
Vodstvo Radia Slovenija se vabilu na sejo sveta ni odzvalo (Foto: J. Suhadolnik/TRIO)
Včerajšnja seja programskega sveta za nacionalne radijske programe je potrdila govorice, da se odnosi med vodstvom Radia Slovenija in omenjenim svetom vse bolj zaostrujejo. Obravnavali so predlog prvega moža slovenskega radia Franceta Vurnika, da naj svet RTV odpoklice Marjana Ogrinca kot elana radijskega sveta, Ceš da je zlorabil zaupanje programskih delavcev Radia in v Času pred volitvami vnašal politične vsebine v glasbeno oddajo, ki jo sicer vodi kot zunanji sodelavec Vala 202. Člani sveta so izčrpno in natančno obravnavali Vurnikov predlog oziroma očitano zlorabo Marjana Ogrinca in po mestoma polemični razpravi dognati, da ima zadeva dve ravni: prva je problematičnost samega dejanja Marjana Ogrinca,
druga, še bolj problematična, pa je reakcija odgovornih radijskih ljudi nanj. Opozoriti so na nenavadno kronologijo dogodkov, saj je do ekscesa prišlo 3. 12., uredniki so reagirali s pismom 9. 12., ki pa je bilo odposlano šele 14.12, kar je za dnevni medij, kakršen je radio, nerazumljiva zamuda. Člani sveta so našli še en paradoks: Ogrinc ni kot sodelavec radia doživel nikakršnih sankcij, ampak lahko kljub očitani zlorabi še naprej normalno opravlja svoje delo, to mu je menda zagotovil tudi odgovorni urednik, po drugi strani pa ga želijo odstraniti iz radijskega sveta. Člani so meniti, da iz tega izhaja dovolj jasna ugotovitev, kdo je pravzaprav resnična tarča vodstva Radia Slovenija. Programski svet namreč. Zato so sprejeli dva sklepa. V
prvem ugotavljajo, da je prišlo do kršitve dogovorjene programske politike v Času pred volitvami, kar pa ne more biti razlog za razrešitev Marjana Ogrinca kot elana sveta, ki je z njegovim predsednikovanjem zadovoljen. V drugem pa odločno protestirajo, ker jih je Vurnikova pobuda zaobšla, saj bi se že po definiciji morali z domnevnimi napakami v programu ukvarjati ravno oni. Za svojega predstavnika na odločilni petkovi seji sveta RTV so določili dr. Janeza Podobnika.
Programski svet je včeraj načel še eno temo, ki bo zagotovo pomenila novo bitko v vojni za frekvence; vprašanje upravičenosti Vala 202 do statusa nacionalnega programa, saj naj bi bil delež komercialnih vsebin na tem programu močno nad še dovoljenimi evropskimi standardi.
Kaže, da se bitka za radijske in televizijske frekvence zlepa ne bo končala, saj tudi po včerajšnjem »razdeljevanju« na republiški upravi za telekomunikacije stvari bolj ali manj ostajajo nespremenjene. Kot je znano, je po podatkih omenjene uprave v Sloveniji skoraj 40 prosilcev za radijske frekvence in 16 za televizijske, ki bi si radi odrezati svoj kos od medijske pogaCe.
Zakona o telekomunikacijah v Sloveniji še nimamo, zato republiška uprava daje le začasna dovoljenja za izkoriščanje frekvenc, prav zaradi pomanjkanja pravil pa boj zanje mnogokrat poteka neformalno in skrito javnosti. Očitno je tudi prizadevanje monopolnega
zavoda RTV Slovenija, ki si krčevito prizadeva ohraniti status quo, ko brez resne konkurence lahko še naprej trži svoje programe, ne da bi se jim bilo treba posebej potruditi za njihovo kakovost. Kot smo že pisali, je poleg nekaterih radijskih frekvenc nezasedena še tretja televizijska mreža, za katero je še posebej veliko zanimanja, saj omogoča nastanek resne televizijske postaje, ki bi utegnila načeti monopol RTV Slovenija.
Kandidatov je kot rečeno precej, resna pa sta vsaj dva: že delujoči Kanal A in Enro 3, projekt, ki se v različnih kombinacijah in kadrovskih zasedbah pojavlja že nekaj let. Oba pa bosta očitno morala še počakati, saj je
republiška uprava za telekomunikacije vCeraj ponovno preložila odločanje o tej vroCi temi.
Kaže, da odgovorni na upravi (razumljivo) ne želijo prevzemati odgovornosti in nastavljati hrbta za tako pomembne odločitve, zato bodo počakali na imenovanje novega ministra za promet in zveze in seveda sprejem zakona o telekomunikacijah.
Do takrat bodo z različnimi formalnimi in praviloma upravičenimi pomisleki prelagali odločitev o pomembnejših prosilcih, manjšim pa bodo ugodili. Tako so včeraj, kot nam je povedal direktor uprave dr. Jože Vugrinec, deloma ugodili prošnji nastajajoče Televizije Novo mesto. (B.L.)
_________LJUBLJANA / TURIZEM___________
Prva elektronska orientacijska tabla bo turistom na voljo 24 ur dnevno
Nataša Perovič
Konec prihodnjega tedna bodo v Ljubljani, točneje na Cankarjevem nabrežju, javnosti predstaviti prvo orientacijsko elektronsko tablo v Sloveniji. Namenjena bo turistom, ki bodo obiskali Ljubljano. Vsak uporabnik bo lahko s pomočjo računalniško vodene elektronske table prek sistema menujev prišel do želenega mesta na zemljevidu. Tam bo našel najvažnejša kultumo-zgodo-vinska obeležja mesta, železniško in avtobusno postajo, hotele, banke, pošte, telefonske govorilnice in nekatere
gostinske objekte. Na tabli bodo prikazani še vsi večji trgovsko-nakupovalni centri in nekatere manjše zasebne trgovine. Poleg naštetega bodo med znamenitostmi Ljubljane tudi nekateri mediji, zaenkrat sta znana le Dnevnik in Radio Glas Ljubljane, in nekatere stranke, zagotovo bodo to narodni demokrati, socialdemkrati in slovenski krščanski demokrati. Ljubljana na zemljevidu ni zajeta v celoti: na štirih straneh neba meji na prulski most, tobačno tovarno, klinični center in železniško postajo. Pro-
jekt orientacijske table je stal 150 tisoC nemških mark, kar vključuje tudi dveletno vzdrževanje. Lastnika table sta podjetji Sotočje iz Medvod in Tolo iz Škofje Loke, del sredstev pa so prispevali tudi objekti in ustanove, ki se pojavljajo na zemljevidu. Tabla naj bi delovala vse leto 24 ur na dan. V prihodnje načrtujejo enake table še na dveh lokacijah v centra Ljubljane, in sicer na osrednji avtobusni postaji in na Ajdovščini pri Figovcu, kasneje pa tudi v vseh večjih mestih po Sloveniji.
KOROŠKA / UKINITEV OSKRBE V NOČNIH URAH
Stavka zdravnikov: že dramatični primeri
, CELOVEC - Praktični zrdavniki na Koroškem so zaradi enostranske ukinitve zasilne zdravstvene oskrbe v noCnih urah prišli pod močan Pritisk javnosti. Tako s strani prebivalstva kot tudi s strani politikov in

drugih interesnih organizacij dežuje očitke, da bijejo na raCun zdravstveno labilnih ljudi bitko za višji honorar.
Drugi dan problema-
Ivan Lukan
tiCnega stanja na področju zdravstvene oskrbe je prišlo do številnih dramatičnih primerov. Bolnika s srčnim infarktom so na zgornjem Koroškem v zadnjem trenutku z rešilcem pripeljali v bolnišnico, v nekaterih drugih primerih so se zdravniki le spomnili svoje zdravniške zaprisege in pomagali.
V Borovljah je problem zasilne zdravstvene oskrbe zaenkrat vzorno rešen. Pet zdravnikov je sestavilo provizorični dežurnik, tako da je v mestu pod Karavankami za bolnike poskrbljeno. Tudi v Celovcu sta dva zdravnika pokazala razumevanje s položajem bolnikov in organinizara dežurno službo.
Zdravniki so med tem prešli v protiofenzivo: branijo svojo pozicijo z argumentom, da je problematika politikom znana že nekaj let, ne da bi jo rešili. Deželni politiki spet menijo, da spada nasilna zdravniška služba praktičnih zdravnikov v pristojnost zveznega ministrstva za zdravstvo. Na Dunaju pa so izjavili, da Koroška lahko sklene posebno ureditev.
Pristojna referentka
pri koroški deželni vladi, Karin Achatz, je ob ocividni nejasnosti glede kompetenc za naslednji teden napovedala razgovor z zveznim ministrom za zdravstvo Aus-serwinklerjem.
Kot smo že poročali, je doslej vsako noC opravljalo dežurno službo za nujne primere okoli 50 praktičnih zdravnikov, za kar je koroška deželna vlada plačevala
letno 17 milijonov šilingov. Dodatno so zdravniki za dežurstvo dobili še višji honorar in 15 šilingov za kilometer za zdravniške obiske. Po sklenitvi nove pogodbe med zdravniško zbornico in pokrajinsko bolniško blagajno, katera je zaCela veljati z začetkom leta in hkrati prinesla zdravnikom znatno višji honorar od kolegov v drugih zveznih deželah, je dežela Koroška Črtala dosedanjih dodatnih sredstev.
PROFIL / NEMŠKI KAPITAL
Avstrija kol davčni paradiž
DUNAJ - Kot poroča tednik »Profil« je postala Avstrija pravi davčni paradiž za nemški kapital. Baje naj bi šlo za 14 milijard šilingov, čeprav predsednica državne banke Maria Schau-mayer to minimizira in pravi, da gre le za kakih 5 milijard šilingov.
Ugodnosti, ki jih avstrijski bančniki nudijo tujcem, so velike. Banke predvsem jamčijo klientom anonimnost, saj lahko vsak tujec na
osnovi potnega lista odpre svoje račun, tujci pa so tudi oproščeni davka na obresti, ki ga sicer plačujejo avstrijski državljani, in sicer v višini 22 odstotkov. Nemški državljani seveda odpirajo devizne račune v markah, kar tudi Avstrijcem zelo ustreza, saj si zagotovijo mnogo trdne valute.
Mesto, v katerem je takih računov največ, je seveda Salzburg, saj je le streljaj od Bavarske.
BOROVLJE / PRIPRAVE NA RAZSTAVO V LETU 1997
Lov v Srednji Evropi
BOROVLJE - Pred dnevi je župan mesta Borovlje na Koroškem, Helmut Krainer, uradno sporočil, da bo osrednja deželna razstava leta 1997 v svetovno znanem puškarskem mestu. Tozadevno odločitev je sprejela koroška deželna vlada.
Geslo deželne razstave bo »Lov v srednji Evropi - mit in korist«, uspelo pa je vključiti oba organizatorja prve uspešne deželne razstave leta 1991 v samostanu Sentpavel v Labotski dolini, bivšega rektorja
celovške univerze Guntherja Hodla ter Igorja Puckerja.
Hodi je ob predstavitvi dejal, da je uspeh deželne razstave v veliki meri odvisen od pripravljenosti lokalnih dejavnikov, da aktivno sodelujejo pri razvoju kraja in regije. Velika prednost glede izbranega gesla je, da so Borovlje zaradi proizvodnje visoko kvalitetnih pušk znane po vsej Evropi in v stešem svetu, »To je treba izkoristiti,« je poudaril Hodi in temu dodal, da je lov v zgodo-
vini igral pomembno vlogo in njegova povezava z mestom Borovlje jasna,, saj je prav z lovom povezana proizvodnja pušk in municije.
Pucker pa je predstavil še nekaj dodatnih stebrov načrtovane deželne razstave leta 1997 v Borovljah. Dejal je, da ta ne bi smela biti omejena na prostore obnovljenega gradu, marveč da se bodo morali občinski politiki v okviru priprav lotiti tudi vprašanja razvojnega koncepta mestnega centra, Pri planiranju dežel-
ne razstave pa naj bi se upoštevala tudi infrastruktura mestne periferije.
Sestavni del deželne rasztave pa mora biti tudi kulturno-umetniški program s simpoziji, gledališkimi predstavami, likovno umetnost itd. Na ta način bi center mesta v času razstave lahko postal nek živ »kulturni krožek«. Naj-večji del investicij -predvidoma 25 do 35 milijonov šilingov - pa naj bi bil tako naložen, da bi se koristil tudi po deželni razstavi.
NOVICE
Srečanje OVP: varnost in gospodarstvo v ospredju
SALZBURG - Problem beguncev, azilantov, notranje varnosti ter vprašanje gospodarstva so v ospredju tradicionalnega srečanja avstrijske Ljudske stranke ob prazniku treh kraljev na gradu Leopoldskron pri Solnogradu.
Dvodnevnega srečanja se udeležujejo elani zvezne vlade, deželni glavarji oz. deželni predsednik ČVP, vodji poslanskih klubov ter pred-staviki strokovnih organizacij stranke. Danes zveCer bo v okviru srečanja predaval Češki premier Klaus o aktualnih evropskih vprašanjih.
Knecht in Jungfer nista v nevarnosti
CELOVEC - Kriza v nemški avtomobilski industriji koroškim tovarnam zaenkrat ne povzroča večjih težav. Tovarna filtrov Knecht v Šmihelu pri Pliberku in podjetje akumulatorjev Jungfer na Bistrici v Rožu doslej nista utrpeli zmanjšanja prometa. V obeh podjetjih je skupno zaposlenih okrog 1300 delojemalcev.
O odpustitvi delavcev trenutno ni govora, podjetje Knecht pa do konca leta namerava zmanjšati število zaposlenih za okoli 40 delavcev.
18.800 brezposelnih na Koroškem
CELOVEC - Po najnovejših uradnih podatkih delavnega urada je na Koroškem 18.800 ljudi brez dela. Približno tretjina teh ima težave pri iskanju novega delovnega mesta. Znatno lažje je brezposelnim najti službo v poletnih mesecih v turistični sezoni.
Za okoli 200 kmetov pod 1000 šilingov podpore
CELOVEC - Okoli 200 kmetov je. dobilo iz sklada za delno povrnitev škode, ki jo je v lanskem letu povzročila suša, pod 1000 šilingov podpore, je kritiziral bivši referent za kmetijska vprašanja pri koroški deželni vladi Johann Ram-sbacher. Koroški agrarni referent naj bi se zgledoval po ureditvi na avstrijskem Štajerskem, ki predvideva najnižjo podporo oz. odškodnino v višini 5000 šilingov.
KOROŠKA / TURISTIČNA POBUDA NA MOKRINAH
Cenejše smučanje
za italijansko liro
CELOVEC - Propad italijanske lire nima samo negativnih posledic. V smučarskem centru Mokrine (Passo Pra-mollo) se je prav zaradi tega pocenila dnevna karta za vse tiste, ki plačajo z lirami. Dnevna karta stane tudi 40.000 lir &li pa 340 avstrijskih šilingov. Pri nakupu 40.000 lir pa v vsaki avstrijski banki plaCaš samo 314 šilingov. Prihranek je torej 26 šilingov dnevno na osebo.
. Toda smučanja po italijansko se turisti ne bodo dolgo vese-hli. Lastniki vlečnic so že napovedali, da bodo z začetkom Prihodnjega tedna dvignili ceno za liro. Poslovodjo Arnolda Pucherja »iz-§nbe« ne bolijo: »ceno bomo popra-v 1 r i»	dosedanje
Ugodnosti zaradi tečaja lire pa so reklama za naš smučarski center ob italijanski meji.«
Letošnja smučarska sezona na Koroškem se nasploh Pozitvno razvija. Vsi večji kraji so bili od dožiča do Sv. treh ^ruljev zasedeni do zadnje postelje, in tudi v januarju ni Pričakovati večjega Upada. Največ gostov je iz Nemčije, sledijo Avstrijci in Potem Italijani. Pod Pričakovanji pa je obisk zimskih turistov iz Slovenije in Hrvaške.
PRIREDITVE
spremljevalce iz Slovenije in Koroške.
Danes, 7. januarja 1993 Sobota, 9. januarja 1993
TINJE
Dom prosvete: ob 10. uri - Kulturno zgodovinski spomeniki in umetniški zakladi Koroške in Slovenije; pripravljalni tečaj za turistične
CELOVEC
Dom sindikatov (Velika dvorana): ob 20. uri -41. Slovenski ples z ansambli Rubin in Agropop ter New Times Big Band Šmihel. Vstopnice pri krajevnih zastopnikih in
v pisarni SPZ ter v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
GLOBASNICA Farna cerkev: ob 18.30 sv. maša s slovenskim mladinskim pevskim zborom iz San Justa pri Buenes Airesu (Argentina).
/Republika
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* Št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* Šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec
16
Četrtek, 7. januarja 1993
LJUDJE IN DOGODKI

NOVICE
Ugibanja o zdravju princeze Margaret
LONDON - Buckingham Palače dosledno molči o zdravstvenem stanju princeze Margaret, ki so jo pred dnevi sprejeli v bolnišnico King Edvvard VEL zaradi pljučnice. »Palača« noče komentirati včerajšnjih časopisnih ugibanj, da so 62-letno prince-zo podvrgli številnim onkološkim in kardiološkim preiskavam. Predvčerajšnjim so le navedli, da so princezo sprejeli v bolnišnico iz »preventivnih razlogov« in da bo v njej ostala le nekaj dni. Časopisje pa navaja, da bi bila lahko pljučnica le prvo znamenje hujših komplikacij. Ob tem navaja, da je princeza že štirideset let strastna kadilka, ki je imela večkrat pljučnice, leta 1985 pa so ji odstranili del pljuč zaradi »benigne novotvorbe«. Tudi po operaciji Margaret ni prenehala katiti, omejila se je »le« na 30 od prejšnjih 60 cigaret dnevno. Njen oče Jurij VI., njen ded Jurij V. in praded Edvvard VII. ter tudi njen stric so bili strastni kadilci, ki so umrli zaradi pljučnih bolezni.
Mačka preživela 9(Nninutni ciklus pralnega stroja
LONDON - Pregovor, da ima mačka devet življenj, nedvomno drži za poldrugo leto starega Priskina, ki je preživel 90-minutni ciklus avtomatskega pralnega stroja, vključno s centrifugiranjem. Gospa Carol Bishop iz Abinngdona v Oxfordshireu je bila nemalo presenečenja, ko je po pranju iz stroja povlekla tudi svojega belega muca. Žival se je le s težavo držala na nogah, a se je po treh dneh na »opazovanju« pri živinozdrav-niku opomogla.
Aids bo preplavil subsaharsko Afriko
PARIZ - Na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije, ki je v Brazzavilleu poskušala poiskati strategijo v boju proti aidsu na črni celini, so prevladali najbolj črnogledi pogledi. Podatki pojasnjujejo tak pesimizem. Do sedaj je ta »kuga stoletja« v subsaharski Afriki povzročila smrt 1, 8 milijona ljudi, kar je 75 odstotkov vseh umrlih zaradi aidsa v svetu. Po predvidevanjih harvardske univerze, ki jih potrjujejo tudi funkcionarji Svetovne zdravstvene organizacije, bo do leta 2000 virus hiv okušil od 20 do 34 milijonov ljudi v državah južno od Sahare.
Francoise Sagan pred sodišče zaradi mamil
PARIZ - Znano francosko pisateljico Feancoise Sagan so ob koncu decembra priprli, in takoj nato izpustili ter prijavili sodišču zaradi kršitve zakona o mamilih. Vest je prišla v javnost šele včeraj.
SHETLADSKI OTOKI / EKOLOŠKA KATASTROFA
Se je tanker razklal?
Zaradi razburkanega morja in orkanskega vetra reševalnim ekipam ni uspelo omejiti razlitja nafte, ki že ogroža morsko življenje, saj očividci poročajo o prvih pomorih ptic
LONDON - Na južni obali Shetladskih otokov nasedli liberijski tanker Braer naj bi se včeraj razklal. To je včeraj potrdil glasnik britanskega ministrstva za prevoze, kasneje pa je podtajnik za pomorstvo lord Čaitheness demantiral to vest, češ da so novinarji slabo razumeli glasnikove besede. Nedvomno pa se je s tankerjem nekaj zgodilo, saj se je količina razlite nafte izredno povečala, tako da je naftni madež širok sedem, dolg pa štiri navtične milje. Očividci trdijo, da se je
tanker razklal pod vodno gladino in da zato iz-gleda še cel. Razburkano morje je do sedaj precej nafte razpršilo proti odprtemu morju. Trenutno še ni znano, koliko od 85.000 ton nafte se je razlilo v morje, odgovorni za bonifiko pa navajajo, da bi Shetlandske otoke lahko prizadela težko popravljiva ekološka katastrofa, če bi v morje odtekla vsa nafta, ki je v tankih Braerja. Do sedaj so prešteli le kakih 50 poginulih ptic, domnevajo pa, da jih je še več zaradi nafte potonilo.
Taki posnetki bodo v prihodnjih dneh povsem običajni na Shetlandih (Telefoto AR)
Letalski posnetek nasedlega tankerja Braer daje vtis, da je ladja še cela, kar pa ne potrjujejo vesti o vse večjih količinah nafte v morju (AR)
Kupujete poslovni prostor, lokal, skladišče?
V Ljubljani, Kranju in Kranjski Gori so vam trenutno na
voljo:
Poslovno-trgovski lokal v centru Kranjske Gore.
Površina: 534,85 m2. Lokal je infrastrukturno in komunalno popolnoma opremljen.
Popolnoma nova restavracija z italijansko kuhinjo in pizzerijo v neposredni bližini centra Ljubljane. Površina: 280 m2. Dober dostop in parkirišča.
Poslovni lokal, primeren za salon avtomobilov, birotehniko, računalniško opremo itd.
Velikost: 271 m2. Lokal se nahaja v industrijsko-poslovni coni Črnuče pri Ljubljani (ob severni obvoznici).
Večji poslovno-proizvodni kompleks za servisno in gostinsko dejavnost v okolici Ljubljane (ob obvoznici v smeri Dolenjske).
Velikost: ca. 2000 m2 pokritih površin in 10.000 m2 zemljišča.
Skladiščno-poslovni center v komunalni coni Primskovo Kranj. Velikost: 2867,94 m2.
Objekt je opremljen z nakladalno-razkladalnimi rampami in kompletno infrastrukturo.
Informacije in prodaja:
SKB-PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI D,0.0.
61000 Ljubljana, Slovenska 56 telefon: (061) 313-468, telefaks: (061) 121-202
EKOLOGIJA / STRAH NARAVOVARSTVENIKOV
Na Japonskem uskladiščen plutonij lahko ogrozi Azijo
Vse preveč neznank v japonskem jedrskem programu
TOKIO - Medtem ko se nadaljujejo protesti naravovarstvenikov, so uslužbenci japonske ustanove za jedrsko energijo včeraj dokončali izkrcanje francoskega obogatenega plutonija z ladje Akatsuki Maru, ki je predvčerajšnjem priplula v malo pristanišče Tokai.
1, 7 tone obogatenega plutonija, ki so ga pred več kot dvema mesecema vkrcali v Franciji, se nahaja v 33 posebnih zabojih v notranjosti 15 kontejnerjev, ki so jih s tovornjaki odpeljali v neko skladišče ustanove za jedrsko energijo nedaleč od pristanišča Tokai. Po trditvah oblasti bodo del tovora uporabili kot gorivo za preizkusni sa-mooplojevalni reaktor v
Monjuju ob Japonskem morju. Kdaj bodo ta del tovora odpeljali pa ni znano, prav tako ni znano, kje bodo uskladiščili vseh 30 ton uvoženega in 55 ton »domačega« plutonija, ki ga bo dobila Japonska do leta 2010.
Z izkrcanjem plutonija pa ni prenehal protest japonskih in drugih naravovarstvenikov, še več, protest se stopnjuje, ker japonska vlada še vedno ni dala dokončnih odgovorov, kje in kako bo shranila take ogromne količine obogatenega plutonija. Japonska je namreč izrazito potresno območje, tako da bi bilo nesprejemljivo kakršnokoli podzemeljsko shranjevanje. Skladiščenje mora torej dosledno spoštovati naj-
strožje protipotresne standarde, embalaža pa mora vzdržati tudi najhujše pritiske. Da niso te zahteve naravovarstvenikov pretirane, potrjuje podatek, da lahko uhajanje le enega grama obogatenega plutonija povzroči rakasta obolenja pri več kot 20.000 osebah. 85 ton plutonija bi torej ob nesreči povzročilo katastrofalne posledice ne samo na Japonskem temveč v dobršnemu delu severovzhodne Azije. Nič čudnega torej, da se protesti z Japonske širijo v Korejo in v druge azijske države.
Vlada v Tokiu pa je gluha na vse pozive in trdi, da se rizik izplača. Ce bodo v praksi potrdili pravilnost teorije o sa-
mooplojevalnih reaktorjih s hitrimi nevtroni, ki porabijo manj energije, kot jo proizvajajo, bo Japonska dokončno odpravila svojo energetsko odvisnost od tujine. Cilji in nameni so hvalevredni, številni znanstveniki pa navajajo, da je rizik prevelik. Direktor sp erimentalnega jedrskega reaktorja v Kiotu Keiji Kobayashi očita svojim kolegom, da se niso postavili po robu energetskemu lobiju in ljudem pojasnili nevarnost take energetske izbire. Ob tem je treba navesti, da so druge industrijsko razvite države zaradi večje politične teže svojih naravovarstvenikov opustile načrte o samooplojevalnih nevtronskih reaktorjih.
Človeški faktor in »varčevanje« glavna krivca za večino nesreč
RIM - Ekološka katastrofa na Shetlandskih otokih je le zadnja v nizu podobnih tragedij, ki so še pripetile v zadnjih dveFdesetletjih, a niso spametovale ne brodarjev, ne naftne industrije, še manj pa oblasti, ki so le na papirju sprejele strožjo zakonodajo, ne da bi konkretno' ukrepale. Vsem dosedanjim izlitjem nafte v morje so v glavnem botrovale človeške napake, ah bolje rečeno, »varčevalni ukrepi« brodarjev in naftne industrije. Da bi prihranili na gorivu, tankerji plujejo po najkrajši poti tudi ob skrajno nevarnih obalah in ožinah; plovbo so do skrajnosti avtomatizirali, da bi prihranili na stroških za posadko, avtomatizacije pa daje lažni občutek varnosti. Tankerji »velikanke« so namreč edina plovila, na katere vpliva celo zemeljska rotacija, med plovbo s polno paro pa zaradi ogromne kinetične energije potrebujejo kar 6 navtičnih milj predno se ustavijo. Sodobnih tankerjev, ki bi imeli dvojno dno in druge sisteme, ki preprečujejo izlitje že pri lažjih trčenjih, skoraj ni. Že bežen seznam zadnjih brodolomov tankerjev nam te trditve v glavnem potrjuje.
1967 - Pred cornvvallsko obalo se je razpolovil liberijski tanker Torrey Canyon, ki je s svojimi
123.000	tonami nafte onesnažil 180 kilometrov britanske in francoske obale.
1970 - Zaradi trčenja v švedskem zalivu Thal-vet se je iz tankerja Othello izlilo v morje 91.000 ton nafte.
1976 - Pri La Gorani je tanker Urquiola plul preblizu obale, tako da je nasedel, prišlo je do eksplozije in v morje naj bi se razlilo 91.000 ton nafte.
1978	- Pred francosko obalo severno od Bresta je prav tako nasedel na ceri liberijski tanker Amo-co Cadiz, ki je v morje izlil 230.000 ton nafte. Madež je dosegel velikost tisoč kvadratnih kilometrov in je hudo prizadel ekološki sistem v Breta-niji.
1979	- Med otokoma Trinidad in Tobago pred Venezuelo sta trčila liberijska tankerja Atlantic Express in Aegean Captain, v morje se je razlilo
272.000	ton sinove nafte.
1989	- V Zalivu princa VVilliama na Aljaski je nasedel na čeri 25 milj od terminala naftovoda »Trans Aljaska« ameriški tanker Exxon Valdez. V morje se je razlilo 40.000 ton surove nafte, 4.000 kvadratnih kilonetrov naftnega madeža je onesnažilo 1.500 kilometrov obale in prizadelo enega od najpomembnejših naravnih rezervatov na Aljaski.
1990	- Pred teksaškim Galverstonom je več eksplozij na norveškem tankerju Mega Borg povzročilo požar in izlitje 100.000 ton nafte.
1991	- Pred Livornom je trajekt Moby Prince namenjen v Olbijo trčil v zasidrani tanker Agip Abruzzo. V trčenju je življenje izgubilo 140 oseb, v morje pa se je po podatkih Greenpeacea izlilo
25.000	ton nafte.
1991	- Le dan po tragediji v Livornu je v Tiranskem morju tri milje pred ligurskim Arenzanom eksplodiral ciprski tanker Haven. V eksploziji in požaru sta življenje izgubila dva člana posadke, v morje pa se je izlilo več kot 10.000 ton nafte
1992	- Grški tanker Aegeum Sea z 80.000 tonami nafte je v razburkanem morju brez pristaniškega pilota poskušal zapluti v La Gorimo in je nasedel na čeri pred pristaniščem. Razlita nafta je povzročila 30 kilometrov dolg in 2 kilometra širok naftni madež.
Pri vseh teh ekoloških katastrofah nismo navedli manjših in večjih razlitij na naftnih terminalih in vrtalnih ploščadi, prav tako ne posledic Zalivske vojne.
ZDA / POMEMBNO ODKRITJ.E V ARGENTINI
Euraptor«, novi mesojedi dinozaver
NEW YORK - Ugledna National Geografic So-ciety je objavila sliko čeljusti in črtež dinozavra, ki so ga leta 1991 ameriški in argentinski paleontolo-
gi odkopali v argentinski dolini Ischigualasto. Dinozaver je živel pred približno 225 milijoni let, posnetek čeljusti pa zgovorno dokazuje, da je bil me-
sojed in je torej lovil in napadal svoje žrtve kot prikazuje črtež. Gre za novo vrsto mesojedih dinozavrov, ki so ga imenovali Euraptor. (Telefoto AP)
L
ZNANJE
Četrtek, 7. januarja 1993
ZGODOVINA FIZIKE / OB STOLETNICI SMRT JOŽEFA STEFANA, FIZIKA MEDNARODNEGA SLOVESA
Na ločnici med klasično in moderno fiziko
Sandi Sitar
Natanko na današnji dan je pred sto leti umrl doslej najpomembnejši slovenski fizik: Jožef Stefan. Rodil se je v Celovcu nepolnih 58 let prej, leta 1835. Kot nezakonski otrok kmečke dekle se je deset let pisal po materi Startinik in šele od leta 1845 po očetu.
V revolucionarnem letu 1848 se je kot gimnazijec ustvarjalno zavedel svoje narodnosti in je začel v slovenščini najprej pesniti, nato pa tudi dopisovati v slovenska glasila; od prvih poskusov do vpisa na univerzo se je pod svoje literarne objave podpisoval kot Stefan (sedaj uveljavljeno poimenovanje Jožef Stefan je neposrečeni kompromis iz krstnega imena v slovenščini in priimka v nemščini). V obdobju neposredno po Prešernovi smrti, ki ga označuje Jenkovo in Levstikovo pesništvo, je zorel od avtorja še v marsičem šablonske domoljubne in ljubezenske poezije prek poskusov prevodnega pesništva pretežno epskega značaja do razpoloženjske, razmišljujoče in družbenokritične poezije: začel je v upanju na širše slovansko povezovanje in končal s padcem te iluzije. Od tujih pesnikov se je najbolj zgledoval pri Goetheju, od domačih pri Prešernu; morda je prav njegova javna pobu-
Stefanov spomenik na dunajski univerzi, portretna upodobitev A. Schmidgruberja. (Foto F. J, Bister)
da pospešila drugi natis Poezij. Stefanova kratka proza je od prvih epigon-skih tipanj prerasla v ambiciozno zastavljeno poljudnoznanstveno pisanje, v katerem je oral ledino in postavil temelje tovrstni slovenski ustvarjalnosti, in v aktualno dopisovanje slovenskim ter tudi nemškim časopisom. Njegova literar-
na dejavnost obsega desetletje 1849-59, začela se je na prehodu iz nižjih v višje razrede celovške gimnazije in končala po dopolnjenem študiju matematike in fizike na Dunaju. Verjetno bi se - zlasti na področju slovenskega poljudnoznanstvenega pisanja - še nadaljevala, ko bi v slovenskih kulturnih krogih ne prišlo
do razhajanja: Levstik in njegovi pristaši so načrtovali najprej razvoj leposlovja in šele kasneje tudi uvedbo strokovnega pisanja, Stefan in podobno misleči pa so opozarjali na veliko zaostajanje v znanju ter splošni poučenosti in se zavzemali za istočasen razvoj obeh smeri. Ko je prevladala Levstikova usmeritev, je Stefan nehal pisati v slovenščini, odrekel se je literarnim načrtom (na primer za vsestranski prikaz ljubljene Koroške) in se je popolnoma posvetil znanosti.
Poleg literarnega talenta je mladi Stefan zgodaj pokazal izredno splošno in posebej matematično nadarjenost: maturiral je kot razredni primus, še dolga leta pa je slovel kot najboljši matematik celovške gimnazije. Po štirih letih študija na filozofski fakulteti na Dunaju je že sam predaval, peto leto - leta 1959, ko se je odpovedal slovenskemu literarnemu ustvarjanju pa je doktoriral in začel s samostojnim raziskovalnim delom. Osemindvajsetleten je postal najmlajši redni univerzitetni profesor v Avstriji, tridesetleten pa redni član Akademije znanosti in ravnatelj dunajskega fizikalnega inštituta. Na tem položaju je sistematično osvajal področje za področjem tedanje fizike, začel je z mehaniko, nadaljeval z naukom o zvoku in svetlobi, v eksperimentalni
in teoretični kaloriki je dosegel največje uspehe, zadnje delovno obdobje pa je posvetil predvsem elektriki z magnetizmom.
Stefanov institut je postal središče napredne, vendar tedaj še ne docela prevladujoče atomične miselnosti - sam Stefan se je zlasti v nauku v toploti (kot pristaš moderne Max-vvellove kinetične teorije plinov) zadrževal na ravni molekul. Raziskoval je predvsem pojave toplotne prevodnosti: prvi na svetu je izmeril pravilne vrednosti tega pojava pri plinih in izračunal naraščanje toplotnega toka v odvisnosti od temperature. Z enačbo j = 0 T*
se je leta 1879 vpisal med odkritelje temeljnih fizikalnih zakonov; Stefanov zakon ugotavlja, da narašča izsevana toplotna energija s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa (temperaturo po Kelvinu, z meliščem pri -273 °C, je potrebno štirikrat množiti samo s seboj in s Stefanovo stalnico sigma). Pet let kasneje je to enačbo teoretično utemeljil Stefanov učenec Ludvvig Boltzmann, zato tudi pogosto poimenovanje Stefan-Boltzmannov zakon. Sledilo je še nekaj drugih matematičnih opredelitev sevanja, do Plan-ckovega zakona leta 1900, ki je ločil klasično fiziko od modeme fizike našega stoletja - v takšnih primerjavah se šele pokažeta Stefa-
nov pravi pomen in ustrezno mesto v zgodovini znanosti.
Poleg sistematičnega osvajanja vseh področij tedanje fizike in potrditve visoke ravni celo z odkritjem zakona, je bila naloga prve avtoritete v fiziki premostitev tedaj še slabe povezave znanosti in tehnike. V ta namen je deloval Stefan kot izvedenec v raznih interdisciplinarnih delovnih skupinah: za uvajanje novih mer, normalnega tona, preprečevanje eksplozij v rudnikih, leta 1877 je s svojim ugledom podprl prizadevanja letalskih pionirjev. Največ pa je v tej smeri naredil leta 1883, ko je bila na Dunaju dotlej največja razstava elektrotehnike na svetu in je predsedoval znanstveni komisiji te prireditve. Tedaj je nekaj tednov vodil najbolje opremljeni laboratorij na svetu z vrhunsko mednarodno sestavo sodelavcev - predvsem na področju elektro-strojnih meritev so utemeljili elektrotehniko kot eksaktno, dosledno znanstveno podprto disciplino.
Po vseh teh uspehih je Stefan doživljal mednarodni sloves, imenovanja v odlične znanstvene združbe po Evropi, podeliti so mu visoka odlikovanja - toda njegov osebnostni razvoj je šel v zadnjem življenjskem obdobju v nasprotni smeri: stran od iskanja slave in zunanjih priznanj (zavrnil je možnost za uvelja-
vitev plemiškega naslova!), k poglobljenemu vzpostavljanju in kultiviranju medčloveških odnosov. Prej skoraj prototip klasičnega, nekoliko rigidnega predavatelja in znanstvenika, je po dnevnem delu odločneje stopal čez prag svojega kabineta in laboratorija v vsakdanje življenje. Medtem ko je prej živel le za znanost, se je pri 56 letih odločil za poroko, širil je krog prijateljev in znancev, med katerimi je bil pripravljen tako za šalo kot za resen politični komentar. Le domnevamo lahko, kam bi ga vodil takšen razvoj, ko bi ga konec leta 1892 ne zadela kap, ki ji je po tritedenski agoniji 7. januarja 1893 podlegel.
Sto let po smrti ostaja Stefanov ugled v mednarodnih razsežnostih tako živ, da se nanj sklicuje tudi največja slovenska naravoslo-vno-tehnična raziskovalna ustanova (Institut Jožef Stefan). Vendar pa se vprašanje "ali je sploh bil Slovenec? " predvsem za obdobje njegovega znanstvenega delovanja na svetovljanskem Dunaju občasno še vedno oglaša. Argumentov za tehtno odgovarjanje je dovolj - na nekatere smo pokazali tudi v pričujočem sestavku, toda bolje bi bilo odgovoriti s protivpraša-njem: koliko-je Stefanov prispevek za napredek človeške misli sestavina naše kulture, vseh skupaj in vsakogar med nami?
FRAKTALI / SPONTANA UREJENOST JE PRESENETLJIVA IN NEDOUMLJIVA, TODA TO ŽE NIČESAR NE POJASNJUJE
Odkod naravi vzorci? Ali kako je opotekanje pijanca povezano z razmnoževanjem zajcev?
Vzorce v naravi vse bolj poznamo, vzroke zanje pa moramo šele ugotoviti
Ian Stewart
T"y^-ako je opotekanje 1^ pijanca povezano z ^razmnoževanjem zajcev? V obeh primerih opazimo enake matematične vzorce, pa čeprav je mogoče ploditev zajcev opisati z natančnimi pravili, pijančeva hoja pa je povsem naključna.
Znanstveniki so se nagibali k domnevi, da je za vsakim urejenim vzorcem neko pravilo. Danes je na voljo vse več dokazov, da bi s tem stvari preveč poenostavili.
Glede na rezultate računalniških eksperimentov je mogoče sklepati, da pogosto lahko pride do določene ureditve čisto spontano. Matemati-
ki z Raziskovalnega centra Paul Pascal v Franciji so tako na primer nepričakovano odkrili pravilnost v fraktalnem modelu agregacijskih procesov, ki potekajo ob nalaganju saj na površino.
Fraktalni agregacijski modeli so nastali v začetku osemdesetih let. Pri teh računalniških simulacijah je gruča rasla tako, da so se majhni krožni delci posamič pritrjevali na že zgrajeno strukturo, ki je nastala okrog začetnega delca -semena. Se prosti delci so se gruči približevali v vseh smereh po naključnem zaporedju, ki pogosto spominja na pijan-čevo hojo. Delec se je ob
A ŠTEVILO CRK NA VSAKI STOPNJI |
:/
AB \A
/iv
AB 5
-jr jr - jr^^r
AB A AB AB A 8
v ' -	™', —'
Fibonaccijeva števila dobimo z zaporedno uporabo rekurzivnih pravil s simboloma, s pari generacij (A-B).
Urejenost opazimo, ko gledamo računalniško simulirano gručo saj z različno stopnjo zamazanosti. Zakaj je kot med vejami ravno 36 stopinj? Na to vprašanje moramo šele odgovoriti.
gručo pritrdil tam, kjer je obnjo zadel.
Rezultat takega procesa, ki mu pravimo difu-zijsko omejena agregaci-ja, so nežno razvejene strukture. V naravi najdemo zelo podobne oblike, ne le pri nalaganju saj, ampak tudi pri elek-trodepoziciji kovin in pri rasti bakterijskih kolonij.
Raziskovalci so se lotili obsežnih računalniških raziskav teh gruč, kljub temu pa precej lastnosti modela s fizikalnega in matematičnega stališča še niso pojasnili. V veliki meri je vzrok tega naključna fraktalna geometrija struktur, ki jo je težko opisati z analitičnimi pojmi. Nihče ne more napovedati vzorca, ki bo nastal, ne da bi bil pred tem opravil eksperiment. Najnovejše raziskave kažejo, da se v na videz nestrukturiranih gručah skriva spontana
urejenost.
Prva pravilnost je kot, ki ga tvorita sosednji veji gruče (slika 1) in ki ga lahko preiskujemo z valovno transformacijo. To je dokaj nova tehnika, z njo pa lahko določamo tiste značilnosti fraktalnih struktur, ki so neodvisne od merila. V praksi to pomeni, da z valovno transformacijo vidimo gručo kot skozi teleskop s spremenljivo ločljivostjo: podrobnosti so torej lahko bolj ali manj zabrisane.Valovna transformacija izloči lastnosti gruče pri poljubno izbrani skali. Ge je ločljivost slaba, izgleda celotna gruča kot packa. Glavna debla se pokažejo pri zmerni ločljivosti, manjše veje pa so še zamazane. Ko ločljivost povečamo, vidimo vedno bolj drobne vejice, dokler se ne prikaže gruča v vsem njenem zamotanem sijaju.
Ge s tem postopkom raziskujemo lastnosti ra-zvejišč gruče v različnih merilih, opazimo, da je daleč najbolj verjetno, da bo kot med vejama - ne glede na to, ali gre za debli ali za drobni vejici -36 stopinj. Tolikšen je tudi kot med stranicami bodic petokrake zvezde, kar kaže, da gre za vrsto petštevne simetrije. To spoznanje nas nekoliko bega, saj v pravilih za rast gruče kake očitne petštevne simetrije ni.
Da petštevna simetrija ni le naključna, kaže tudi numerologija teh gruč. Pred skoraj 800 leti si je Leonardo Fibonacci zastavil nalogo, da bi matematično predstavil razmnoževanje zajcev, rezultat njegove raziskave pa je znano Fibonac-cijevo zaporedje 1, 2, 3,
5, 8, 13, 21...kjer je
vsako število vsota prejšnjih dveh.
Fibonaccijeva števila
so tesno povezana s pe-tkotniki: razmerja zaporednih Fibonaccijevih števil konvergira k »zlatemu številu« 1.618, toliko pa znaša razmerje dolžin diagonale in stranice pravilnega petkotni-ka. Fibonaccijevo zaporedje se pojavlja tudi pri razvejevanju omenjenih gruč, kar kaže na globlji pomen petštevne simetrije.
Do Fibonaccijevih števil lahko pridemo tudi z rekurzivnim postopkom, pri katerem operiramo z dvema simboloma, A in B. A naj predstavlja starševski pas zajcev, B pa mladiča različnih spolov. V vsaki generaciji mladiči dozorijo (B - A), odrasla zajca pa imata spet mlade (A - AB). Če začnemo z enim parom mladičev (B) in upoštevamo ti dve pravili, so naslednje generacije zajcev A, AB, ABA, ABA-AB, ABAABAB itd. (sli-
ka 2). Skupno število parov v vsaki generaciji je dolžina teh »besed«: 1, 2, 3, 5, 8 .... to pa ni nič drugega kot Fibonaccijevo zaporedje.
Ko naša gruča raste, se večina novih delcev veže na zunanje dele strukture, saj je le malo možnosti, da bi jim po naključju uspelo priti globlje proti središču. Predstavljajte si podmornico s pijanim kapitanom, ki poskuša prodreti v fjord tako, da plovilo naključno premika v vse smeri; bržkone se bo kaj kmalu zaletel v podvodne stene. Zdi se, da se »izumrle« veje v sredini gruče delijo podobno kot pri Fibonaccijevem postopku.
Ta spontana urejenost je presenetljiva in nedoumljiva, vendar, še vedno nismo pojasnili zveze med opotekanjem pijanca in razmnoževanjem zajcev! Zaporedje Fibonaccijevih števil je neposredna posledica pravil, po katerih se razvijajo generacije zajcev: tu je vez med vzrokom in posledico neposredna in preprosta.
Nasprotno pa je Fibonaccijevo zaporedje pri gručah, nastalih z difuzij sko omejeno agregaci-jo, zavito v skrivnost. Zdi se, da obstajata dve vrsti vzorcev, ene vzorce je moč razložiti s pravili, po katerih nastane gruča, drugih ne. Istemu vzorcu lahko botruje kateri koli od obeh načinov nastanka. Vzorce v naravi torej vse bolj razpoznamo, vzroke zanje pa moramo šele ugotoviti.
Prev. A. M.
Profesor
Rudi
Supek
.....
Mario Kopič
Epitaf na Keirkegaardovem grobu pove vse:
Bil je individuum".
Profesor Rudi Supek je bil udeleženec francoskega odporniškega gibanja, ujetnik in član osvobodilnega komiteja v Buchenvvaldu, nosilec francoske Legije časti in najvišjega odlikovanja za zasluge v znanosti in umetnosti; avtor številnih knjig in študij, iz katerih so se učile cele generacije študentov; prevajali so ga v tuje jezike kot malo koga iz teh krajev, bil je priča največjih teoretičnih spopadov tega stoletja...
Ob zagrebški promociji knjige Igorja Torkarja, Umiranje na obroke, ki je bila pred nekaj leti v Zagrebu in se je nanašala na enega ključnih del, ki so načele tabuje in s tem zakoličile demokratične procese v bivši Jugoslaviji, je profesor Supek pripovedoval, zakaj se je po vrnitvi iz Francije leta 1950 "izključil" iz partije: ni hotel biti član stranke, M je na oblasti v enopartijskem sistemu. Temu načelu je ostal zvest do konca ...
Rudi Supek je v takratno teoretično krajino prvi vnesel ekologijo s knjigo ”Ta edini planet". Zmeraj je navajal primer ameriškega senata, kjer so “zeleni" leta 1890 premagali avtomobilsko industrijo Amerike. Sprejet je bil zakon o čistem zraku (Act of pure air), ki je Ameriko stal 30 milijard ameriških dolarjev na leto. In to, je govoril profesor, v Ameriki, kjer sploh ni gibanja zelenih, kjer obstajajo samo republikanci in demokrati, in kjer je senat znan po svoji konservati-
vnosti ...
Videti je, da njegova misel nikoli ni prišla o "pravem času". V zadnjem času vzpona nacionalnega narcisizma je na glas svaril pred nevarnostjo avtoritarne države in nedemokratičnega parlamenta, v katerem si lahko večina s silo ah preglasovanjem podjarmi manjšino (politično, narodnostno, versko, spolno) in državljana posameznika. V demokraciji mora biti posamezniku dopuščeno, da brani svoje prepričanje ne glede na okoliščine in ne glede na to, kdo je njegov nasprotnik. Do konca!...
Profesorja Supeka in njegovo očarljivo Vesno sem zadnjič srečal v Cateških toplicah lani, konec avgusta, v krogu tistih, za katere je rekel, da se z njimi lahko pogovarja, in da jih ima rad. Ce vam je dano to v življenju, ste zagotovo dosegli svoj cilj! Veder, poln humorne discipline, je pripovedoval o svoji novi knjigi, o svojem življenjskem delu, o fundamentalni antropologiji, o dnevniku Luisa Althusserja in o tem, zakaj je ta znameniti strukturalist v trenutku svoje duševne zmedenosti ubil žensko, ki jo je imel zelo rad, o svojih srečanjih z Adomom, z Goldmannom, ki ga ni mogel pozabiti, z Levy-Straussom, o svojem sorbonskem doktoratu iz psihologije-domišljije; pripovedoval je o svojih srečanjih z Dušanom Pirjevcem, o Franju Tudmanu in njegovem sumljivem doktoratu, o abotnih napadih hadezejevskih trobil nanj, v zvezi z nekim intervjujem ... Težko je bilo pritegniti profesorju, da je njegov cilj uresničen. Njegovi slavi se bolj prilega, da svojega cilja pravzaprav ni dosegel... Misel o profesorju Rudiju Supeku je neizogiben pogled nazaj.

KOŠARKA / VČERAJ V TRSTU V B LIGI
NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA V 2. AL
Bleda predstava in visok poraz Jadranove ekipe
mm
ASSOCtCT
m umcq
CeimOte fr>'
	
KIJA H 1	. \R\,iV
liRi!?j.u	| ■
	■ * m	' '	~' y	
Mladi Ivo Milič je dobro opravil svojo nalogo (Foto Križmančič)
Branko Lakovič
Jadran TKB - Argenta 66:88 (35:44)
JADRAN TKB: Crisma 6 (4.6), Oberdan 4 (2:2), Cuk 17 (3:3), Pregare 12 (2:3), Milic (0:2), Starc 6 (3:6), Pertot 6 (1:2), Rau-ber 14 (6:7), Smotlak, Tomšič, trener Drvarič.
ARGENTA: Piazzi 4 (2:3), Biffi 17 (3:6), Gi-berti 21 (7:8), Artelli 3, Morelli 10 (2:3), Cavedi-ne 15 (4:6), Cessel, Mi-gliari 6 (2:2), trener Ab-bondanza.
SODNIKA: Barbini iz Milana in Pievani iz Bergama. ON: Jadran 27, Argenta 23. PON: Piazzi (31), Oberdan (37), Rau-ber (39). TRI TOČKE: Biffi 2, Giberti 2, Artelli 1.
TRST - Na gotovo najslabši domači tekmi doslej je Jadranovo moštvo včeraj po zelo slabi, raztrgani in bledi igri izgubilo zelo pomembno srečanje proti Argenti, ki je do včerajšnjega kola imela le štiri točke veC od naših košarkarjev. Po včerajšnjem porazu pa postaja položaj naših košarkarjev izredno kočljiv, saj so doslej zbrali v 14 tekmah bornih osem točk, sedaj pa jih Čakata dve zelo težki tekmi, v nedeljo v gosteh proti Oderzu in v naslednjem kolu pa doma proti prvouvršceni Faen-
zi.
Na včerajšnjem recanju je bilo treba zato nujno osvojiti dve točki. Jadranovci pa so stopili na igrišče povsem neaz-brani, brez prave volje do zmage, in to je bilo zelo jasno že po uvodnih potezah. Gostje so jim zlahka uhajali na koš in takoj povedli na 6:0 v 3. min. in 12:6 v 6. min. Ce jadranovcem v napadu ni šlo, bi se lahko bolj potrudili vsaj v obrambi. Košarkarji Argente pa so jim polovili skoraj vse odbite žoge, prodirali so proti Jadranovemu košu in metali z dobro »zdela-nih»položajev. Res je, da so pri metu bili zelo natančni, na dlani pa je, da so gostitelji povsem popustili v obrambi. Proti koncu polčasa so naši z agresivno obrambo po vsem igrišču zmanjšali zaostanek, gostje pa so se takoj zbrali in sklenili polčas z devetimi točkami prednosti.
Se kar številni gledalci so si obetali, da bodo jadranovci v nadaljevanju le zaigrali bolje, ali vsaj bolj zagrizeno v obrambi. Navijati pa so še naprej gledali bledo predstavo naših, ki so nemočni Čakali konec srečanja. Izglodalo je, kot da se gostje z njimi poigravajo, tolikšna je
bila njihova premoč (ali nemoč jadranovcev).
Zadnje minute so bile prava muka za gledalce in tudi za same igralce, konCna razlika pa nazorno kaže premoč gostov. Odsotnost Umberta Merilna (zbolel je za gripo), slabo treniranje nekaterih igralcev zaradi bolezni in praznikov ne morejo in ne smejo biti opravičilo za tako bled nastop.
Orožje za včerajšnjo zmago naj bi bilo skupinska in požrtvovalna igra, zagrizenost, požrtvovalnost, maksimalna zbranost, vrline, ki naj bi bile značilne za ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. Jadranovci pa so prav v tem popustili na vsej Črti.
S takim odnosom do igre pa naši košarkarji gotovo ne bodo dosegli zaželenega cilja, to je obstanka v ligi, čeprav so imeli vCeraj glede na ostale izide neposrede-nih nasprotnikov v boju proti izpadu veliko sreCe. Montecchio je namreč izgubil kar v Sant’ Elpidiu za točko, Pordenone je potegnil krajši konec v San Do-naju, Mestrina pa je po pričakovanju izgubila v Centu.
Zares škoda za zamujeno priložnost!
Breg v Poggiu doživel polom
Upe je izjalovila napaka vratarja
Brežani (posnetek f. Križmančič s tekme s Sovodnjami) so visoko izgubili
Poggio - Breg 5:2 (3:1)
STRELCA ZA BREG: Armani in Paoli
BREG: Hervatin (Gregor! od 75’), Ota, Zobec, Paoletti, Diminich, Praš el j (Albertini od 75’), Olenik, Švab, Paoli, Armani, Huez. Mauri in Sancin.
Brežani so v zaostali tekmi v Poggiu doživeli pekoC poraz proti nasprotniku, ki je imel do včeraj na lestvici točko manj.
Po dvajsetih minutah igre so gostitelji že vodili z 2:0. Sele potem, ko je Diminich po prostem strelu zadel prečko, so se Brežani opogumili, kmalu pa so tudi zmanjšali zaostanek na 2:1. Huez
je preigral nekaj branilcev, prodrl v kazenski prostor in podal nazaj Armaniju, ki je z močnim strelom premagal domačega vratarja. To je bil menda zadnji letošnji gol Armanija, ki v tem tednu odhaja na služenje vojaškega roka v Rim. Zadetek je dal Brežanom veC elena in ko je kazalo, da se bo iz tega vendarle kaj izcimilo, je Poggio v protinapadu povišal na 3:1.
Ob povratku na igrišče v drugem polčasu so si Brežani zadali nalogo, da nadoknadijo zaostanek, saj so bili prepričani, da je najmanj delitev točk v njihovem dometu. Povsem pa jih je strl Če-
trti gol po grobi napaki vratarja Hervatina, ki ni zadržal nenevarnega strela gostiteljev in žoga se mu je med nogami zakotalila v mrežo, kar je bil višek slabega dne sicer požrtvovalnega Bre-govega vratarja. Namesto njega je tedaj na igrišče vstopil vratar mladincev Gregori. Brežanom so popustili še živci. Sodnik je neupravičeno izključil Diminicha-, Ceš da je storil prekršek kot zadnji mož obrambe, zaradi protestov pa je pot v slačilnice pokazal še kapetanu Paolettiju. Poggio je nato dosegel še peti gol, v zadnjih minutah pa je konCni rezultat postavil Paoli.
IZIDI
KOŠARKA - D LIGA / DOSLEJ NAJSLABSA TEKMA BOROVCEV
NOGOMET / MLADINCI
KOŠARKARSKI IZIDI
BLIGA
IZIDI 13. KOLA Ancona - Oderzo 82:78 Cento - Mestrina 87:76 Ozzano - San Marino 89:69 Ravenna - Faenza večerna tekma Montegranaro - Campli 82:76 Sant’ Elpidio - Montecchio 67:66 San Dona - Pordenone 97:72 Jadran Tkb - Argenta 66:88
VRSTNI RED: Faenza* in Cento 20, Oderzo 18, Ravenna*, Campli, Ozzano, Montegranaro in Ancona 16, Argenta 14, San Dona 12, Jadran Tkb, Pordenone, Mestrina in Montecchio 8, San Marino in Sant’ Elpidio 4.
*Faenza in Ravenna imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (ned. 10.1.): Argenta - Sant’ Elpidio; Faenza - Ozzano; Montecchio - Ravenna; San Marino - Montegranaro; Campli - Cento; Oderzo - Jadran Tkb (ned. 10.1. ob 17.30); Pordenone -Ancona.
DUGA
PRIHODNJE KOLO: Don Bosco - Bor Radenska (v sob. 9.1. ob 20.30); Virtus Videm - Kcmtovel (v ned. 10.1. ob 17.30).
Obvestila
SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za smučarski izlet v Gerlitzen, ki bo v nedeljo, 10. t. m. Zainteresirani se lahko javijo pri Alešu Štefančiču na tel. St. 67001 od 9. do 13. in od 15. do 16. ure.
ZSSDI
obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure.
SD POLET
obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni!
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 10. januarja 93, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ulica 131 na Opčinah, samo 4. in 5. januarja od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423
Zadnjih 8 minut brez koša! Dobra le Samec in Grbec
Uspešen stari v novem letu
Uspeh Primorja in Juventine
Vanja Jogan
Bor Radenska - Virtus Videm 57:62 (30:30)
BOR: Simonič 7 (2:4 za 2, 1:1 za 3, - pm); PerCič (-, -, -); Debeljuh 3 (0:5, 0:5, 3:4); Barini 2 (0:1, 0:1, 2:3); Persi (0:1, 0:1, 0:1); Grbec 10 (3:6, 1:1, 1:1); Carbonara 6 (2:4, 0:1, 2:2); Monticolo 4 (2:7, -, 0:2); Poretti 18 (9:16, -, 0:1); Samec 7 (3:5, -, 1:1); trener Sancin.
Met za 2:	21/49
(42%); met za 3: 2/10 (20%); skupno: 23/59 (38%); pm: 9/15 (60%). SON: 22. 3T: Simonič 1, Grbec 1.
Ce bi res veljal rek, da dan odvisi od jutra, bi lahko zapisali, da si je Bor že zapravil D ligo in tudi v Promocijski ligi bi bil med slabšimi, saj so belo zeleni v prvem letošnjem nastopu prikazali doslej daleč najslabšo igro, kar jih je privedlo do neizogibnega in za lestvico hudega poraza proti izredno skromni a bojeviti in »trdi« ekipi, ki je kljub skromnosti večine svojih igralcev (nekaterim se je občinstvo dobesedno smejalo) znalo izkoristiti neverjetno nezbranost belozelenih v zadnjem delu tekme.
Kljub raztrgani in na videz izredno grdi tekmi so borovci nadoknadili začetni zaostanek (8:17 v 7’ in 22:19 v 12’) in ekipi sta zaključili polčas pri izenačenem stanju, zlasti po zaslugi starega Porettija, ki je bil pod košema izredno učinkovit.
V drugem delu je San-
cin uvidel, da imajo standardni igralci slab dan in je zato zaupal mladim silam. Dalj Časa sta igrala Samec in Grbec, ki pa sta bila praktično najboljša na igrišču, kar je omogočilo našim, da so povedli in ohranili prednost vse do 33. minute (57:50).
Grbec je solidno vodil igro ekipe, ker pa ostalim ni šlo od rok, je kar sam poskrbel za točke, pod košema pa je bil Samec izredno učinkovit zlasti v skokih, kar trikrat pa je zaustavil napade gostov z efektnimi blokadami. Vse je kazalo, da bo tekme kmalu konec, saj so imeli naši opravka z res šibkim nasprotnikom in kljub slabi igri je bila prednost sedmih točk v 33. minuti zadovoljiva. Trener Sancin je spet zaupal starejšim in izkušenejšim igralcem, borovci pa so dobesedno prekrižali roke, niso se veC borili in so na tak način dobesedno podarili zmago presenečenim gostom.
Po tekmi je bilo v borovem taboru mrtvaško vzdušje, saj so se vsi igralci dobro zavedali, da tako slabo še nikdar niso igrali, edino opravičilo pa je toa, da bi se morali kmalu vrniti na igrišCe Smotlak, Bajc in pa Ažman, kar pomeni, da bo lahko Sancin zbiral najboljšo postavo med širšim izborom kandidatov, po prikazani igri pa si to najbolj zaslužita prav Samec in Grbec.
Luciano Poretti (Bor Radenska) med metom na koš Virtusa (foto križmančič)
Primorje - Union 91 5:1 (3:1)
STRELCI: v 2. min. avtogol, v 5. min. SardoC, v 30. min. Škabar, v 56. min. Digovich, v 86. min. Ostrouška.
PRIMORJE: Valente, Gherbassi, Bracco, Guštin, SardoC, BembiC, Štolfa, Škabar, Digovich, Vodopivec (v 70. min. Zampolli), Husu (75. min. Ostrouška).
Končno zaslužena prva prvenstvena zmaga naših. Igra rdeCe-rume-nih je bila res sijajna in učinkovita. Ze v uvodnih minutah so zaceli agresivno in takoj prevzeli vodstvo po nesrečnem posegu vratarja. Podvojil je SardoC po lepi solo akciji in preciznim strelom. Nato so primorjaši še naprej napadali in si ustva-
_________MLADINSKA KOŠARKA / 10 KOLO__________
Mladinci Cicibane tekmo končali samo s tremi igralci Slaba igra in poraz Kontovela proti SGT (64:73)
Cicibana Radenska -Ferroviario 77:74 (34:38)
CICIBONA: Punis 12 (3:7), Križmančič 5 (3:4), Barini 26 (5:12), Umer 4, Škabar 1 (1:2), I. Bajc 29 (7:14); trener Jogan.
PM: 19:39. SON: 25. 3T: Punis 1, Barini 1.
Prav imajo tisti, ki trdijo, da so čudeži kdaj pa kdaj res mogoči. Mladinci Cicibone, ki so v dosedanjih devetih prvenstvenih tekmah vedno zapustili igrišCe z visokimi porazi, so v prvi tekmi novega leta presenetili tudi same sebe in so v nemogočih razmerah premagali sicer ne
mnogo boljšo postavo Ferroviaria.
Cicibonaši so se na igrišCe predstavili le s šestimi igralci (nekateri so bili še na počitnicah, o nekaterih pa ni več novic), stalno so zaostajali, z Barinijem in Bajcem pa so le ujeli goste. Vse do konca sta bili ekipi enakovredni, naši pa so v zadnji minuti ostali s štirimi, v zadnjih sekundah pa le s tremi igralci. Dva prosta meta Punisa in koš Umerja sta odločila tekmo v korist belozelenih, nasprotniki pa so sekundo pred koncem zapravili še zadnjo mož-
nost, ko so zgrešili kar tri proste mete. Tokrat bi pohvalili celo ekipo, saj so se vsi borili do zadnjega, tudi kadar je vse že kazalo, da do velikega presenečenja ne bo prišlo. (VJ)
Kontovel - SGT 64:73 (26:27)
KONTOVEL: Ban 3 (1:2), Gulič 14 (0:2), Kralj 11, Hmeljak 11 (1:2), Daneu 8, Vodopivec 6, Turk 6, Križman 4, Milic, Čeme, trener Furlan.
TRI TOČKE: Kralj 1.
Kontovelci so zapravili veliko priložnost, da bi osvojili nov par točk.
Zaceli so zelo dobro in vodili že z 10 točkami prednosti (18:8). Gostitelji so se verjetno prerano veselili zmage, saj so gostje s požrtvovalno igro in s consko obrambo 1-3-1 spravili Kontovelce v dokajšnje težave.
Na sredini drugega polčasa so gostje povedli na 12 točk, Kontovelci so sicer štiri minute pred koncem srečanja zmanjšali zaostanek le na 3 točke, veC pa niso zmogli in gostje so tako zasluženo zmagali. Pri Kontovelu so tokrat igrali vsi pod pričakovanjem.
rili še nekaj zelo ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Tretji zadetek je dal Škabar z lepim strelom izven kazenskega prostora. Le ob koncu so gostje z edino priložnostjo dali Častni zadetek. V drugem delu so rdeCe-rumeni zaigrali taktično brezhibno. Urejeno so se branili in vsako odbito žogo spremenili v hiter protinapad in enega je izkoristil Di-govic. Srečen dan je zaključil Ostrouška s sijajnim volejem z desne proti levi in poslal žogo v zgornji kot. Pohvalo zaslužijo vsi Tulovi varovanci in prepričani smo, da bo tak začetek leta 1993 vlil našim prepričanja v lastne moči. (Maxi)
Juventina - Trivignano 2:1 (2:1)
JUVENTINA: Peric, Todde, Peteani, Florenin, Bajs, Romano, Ripa (Simone), Dario, Ferfolja, Gergolet, Gambino.
STRELCA za Juventi-no: Gergolet in Gambino.
Mladinci Juventine so uspešno startali v novo leto in premagali mladince Trivignana. Toda delo Juventino je bilo olajšano že od vsega začetka, ko je sodnik izključil enega od gostujočih igralcev. Kljub temu pa so gosteje prvi povedli, vendar pa njihovo veselje ni trajalo dolgo. Ze Cez nekaj minut je Gergolet izenačil, nato pa je Gambino postavil konCni izid. V drugem polčasu je sodnik izključil še enega igralca gostov, Cesar pa domačini niso izkoristili in si je celo Trivignano ustvaril nekaj veC priložnosti za zadetek.

SMUČARSKI SKOKI / TURNEJA INTERSPORT
Avstrijec Goldberger zanesljivo najboljši Petek odličen deveti
BISCHOFSHOFEN -Na zadnji tekmi 41. novoletne skakalne turneje Intersport je na skakalnici Paul Ausserleiter v Bischofshofnu zmagal Avstrijec Andreas Goldberger (na sliki, Reuter) pred Japoncem No-riakijem Kasaijem in presenetljivim Francozom Didierjem Mollar-dom. NaS svetovni prvak Franci Petek se je znova uvrstil med dobitnike točk; za deveto mesto jih je osvojil sedem. V finalno serijo se je uvrstil tudi Samo Gostiša, ki je na koncu osvojil 31. mesto, mladinca Matjaž Kladnik in Urban Franc pa sta zasedla 58. oziroma 59. mesto.
Kot na prvih treh tekmah novoletne turneje sta se tudi na zadnji za zmago potegovala Goldberger in Kasai. Japonec je že v kvalifikacijskem skoku izboljšal rekord skakalnice (122 metrov), ki sta ga lani dosegla Fi-
nec Toni Nieminen in Avstrijec Andreas Fel-der, tokrat pa ni bilo nobenega na startu. V prvem poskusu je Kasai znova poletel na dno skakalnice s kritično točko pri 120 metrih. Skočil je kar 127, 5 metra, tako da mu ni bil kos niti Goldberger, ki je pristal pri 123, 5 metra. Izjemno dolga skoka sta se posrečila tudi Samu Gostiši (111, 5 m) in Franciju Petku (113, 5 m), ki je dobil izjemno visoke ocene za izvrstno držo v zraku in sijajen doskok v telemark. Gostiša je bil devetindvajseti, Petek pa dvanajsti, medtem ko sta mlada Kladnik in Franc pregorela v veliki želji po uspehu in se nista uvrstila v finale. Celotna turneja je bila zanju vendarle prevelik napor.
V drugem poskusu je Gostiša kljub solidni daljavi (106 m) zdrsnil za dve mesti, Petek pa se
je po dobrem skoku in spodrsljaju Švedov Mikaela Martinssona in Johana Rasmussena ter Avstrijca Christiana Reinthalerja povzpel za tri mesta. Med vodilnimi tekmovalci po prvi seriji je imel pred 35 tisoč gledalci očitno največ živcev Goldberger, ki bo 29. januarja dopolnil 21 let. Mladenič iz VValdzella je v drugo skočil 120, 5 metra in mu niti Ceh Jaroslav Šakala in Kasai, ki sta bila še edina na vrhu skakalnice, nista bila kos.
Cehu se je poskus ponesrečil in je s 110, 5 metra na koncu zasedel peto mesto, Japoncu pa sta na koncu zmanjkali dve točki.
»Morda mi je z dvema solidnima skokoma res uspelo prebiti led. V prvi seriji je krojil razplet tudi veter. 2e vso letošnjo sezono imamo nekaj smole,« je po tekmi dejal Franci Petek.
Rezultati iz Bischofshofna
1. Goldberger (Av) 237, 1 (123.5, 120.5), 2. Kasai (Jap) 235, 1 (127.5, 116.5), 3. Mollard (Fr) 227, 3 (119, 118), 4. Hakala (Fin) 221, 8 (119.5, 115), 5. Šakala (Češka) 221, 1 (123.5, 110.5), 6. VVeissflog (Nem) 217, 5 (116.5, 116), 7. Duffner (Nem) 211, 1 (118.5, 113), 8. Holhvarth (Av) 210, 3 (116, 111), 9. Petek (Slo) 209, 7 (113.5, 112), 10. Kuttin (Av) 209, 2 (113,115), 11. Haim (Av) 205, 3 (110, 114.5), 12. Reinthaler (Av) 204, 8 (118, 109), 13. Vodnev (Kaz) 203, 8 (115, 109.5), 14. Myrbakken (Nor) 202, 6 (116.5, 110), 15. Lunardi (It) 201, 1 (115, 109.5), 31. Gostiša 186, 5 (111.5, 106), 58. Kladnik 60, 7 (93), 59. Franc (vsi Slo) 54,1 (89).
Končni vrstni red 41. turneje Intersport
1. Goldberger 920, 8, 2. Kasai 898, 7, 3. Šakala 854, 6, 4. Harada (Jap) 828, 4, 5. Hakala 823, 6, 6. Duffner 818, 9, 7. Haim 816, 7, 8. VVeissflog 814, 7, 9. Kuttin 799, 7, 10. Lunardi 798, 6, 12. Petek in Holhvarth 784, 0, 28. Zupan 555, 0, 32. Gostiša 533, 5, 35. Kladnik 468, 1, 41. Franc (vsi Slo) 377, 1.
Svetovni pokal - posamezno
1. Rathmayr (Av) 139, 2. Goldberger 117, 3. Kasai 86, 4. Duffner in Šakala po 66, 6. Holhvarth 55, 15. Franc 33, 19. Zupan 28, 26.Petek 15, 32. Kladnik 8;
Ekipno
1. Avstrija 426, 2. Japonska 185, 3. Nemčija 131, 6. Slovenija 84.
____SLALOM ZA SVETOVNI POKAL / JUBILEJNA TRIDESETA PRIREDITEV V MARIBORU_
Lisica ušla v Švico
Smola Urške Hrovat ki je bila po prvi vožnji odlična sedma
Andrej Dekleva
MARIBOR - Drugi dan 30. Zlate lisice je bil popoln. Veliko je bilo ob slalomišču Radvanje tudi gledalcev, ki so bili dan poprej za povsem uspelo smučarsko tekmovanje	edini
manjkajoči dejavnik. Ob "pomoči” mariborskih šol, ki so na sončno, a hladno sredo učencem prizanesli s poukom, se je pod Pohorjem zbralo vsaj 10.000 navijačev, ki so s športnim navijanjem za prav vse izmed 75 nastopajočih smučark greli ozračje.
Ze po prvi vožnji je kazalo na četrto slalomsko zmago na tem tekmovanju in na peto zlato lisico tukaj najuspešnejše smučarke vseh časov, 28-letne Švicarke Vreni Schneider, ki je vodila z več kot pol sekunde prednosti pred Novozelandčanko Anne-lise Coberger in Italijanko Deborah Compa-gnoni. Svedinja Pernilla VViberg, ena izmed favoritinj, je približno na polovici proge nerodno padla in si najverjetneje natrgala mečno mišico, kar bi za letos pomenilo konec njenih sanj o uspehih.
Odlična je bila Urška Hrovat, po prvi vožnji si je delila 7. mesto z Italijanko Moreno Gallizio.
Finale je za mesto oziroma za pičle 3 stotinke sekunde ušel 17-letni Mariborčanki Katji Koren, ki je šla med vratca zadnja od Slovenk s številko 66. Po lanskoletni poškodbi in operaciji križnih kolenskih vezi bi bil lahko to začetek Katjinega vzpona. Spela Pretnar je bila po prvi vožnji 35., Nives Sitar 45., Alenka Dovžan 52., Mojca Suhadolc pa je odstopila.
V drugi vožnji se položaj v vrhu ni spremenil. Schneiderjeva je le še povečala prednost pred tekmicama in se utrdila na pohorskem prestolu. Množico je veliko bolj razburila Urška Hrovat, ki je na vmesnem času povečala prednost pred devetou-vrščeno po prvi vožnji, a nato padla. Na smučišču, kjer je pred letom dni ubranila naslov mladinske svetovne prvakinje v slalomu, se ji je izmuznila morda izenačitev ali celo izboljšanje njenih najboljših uvrstitev na tekmi svetovnega pokala, dveh šestih mest s slalomom v Mariboru in Grindelvvaldu v lanski zimi.
"Tekmovanje z dušo”, kot bi lahko rekli Zlati lisici, je popestrila tekma nekdanjih zmagovalk,
čeprav so nastopile le štiri. Po handicap sistemu, najmlajša Mateja Svet je štartala z največjim časovnim pribitkom, je zmagala Švicarka Erika Hess pred Hanni VVenzel iz Lich-tensteina in Matejo Svet, četrta je bila zmagovalka Lisice iz leta 1966, Avstrijka Grete Digruber. Četverica je žela velike simpatije in prav nič manj navijanja kot njihove še aktivne naslednice. Po tekmi so povedale:
Vreni Schneider: »Zelo sem vesela. Proga na Pohorju mi je všeč, zelo atraktivna je, prava proga za tekme najvišjega ranga. Vzdušje v Mariboru je zelo prijetno, videti je, da se Mariborčani in drugi, ki so si ogledali tekmo, dobri poznavalci smučanja, saj niso vzpodbujali le najboljših, temveč tudi tiste z višjimi štartnimi številkami. Slalomišče mi ugaja, zato sem že v prvi vožnji napadla, da tekmic ne bi znova lovila v drugi.«
Urška Hrovat: »V drugi vožnji sem imela v gornjem delu slab občutek in sem hotela htireje smučati spodaj, na ravnini, kjer vem, da sem hitra. A bila sem prehitra v navpični kombinaciji vratič. Solz ni, čeprav mi ni vseeno. Vem, da lahko
Vreni Schneider je na Pohorju že petič »ujela« zlato lisico (foto 2ivulovič/TRIO)
uspem naslednjič, če le pridem do cilja.«
REZULTATI: 1. Schneider (Svi) 1:39, 11 (49, 89+49, 22); 2. Coberger (N. Zel) 1:40, 42 (50, 51+49, 41); 3. Compa-gnoni (It) 1:41, 01 (50, 54+50, 47); 4. Andersson (Sve) 1:41, 25 (50, 68+50, 57) in Parisien (ZDA) 1:41, 25 (50, 76+50, 59);
6.	Salvenmoser (Av) 1:41, 35 (51, 40+49, 95);
7.	Chauvet (Fr) 1:41, 38 (51, 17+50, 21); 8. Gallizio (It) 1:41, 87 (51, 37+50, 50); 9. Eder (Av)
1:42, 46 (51, 66+50, 80); 10. Neuenschvvander (Svi) 1:42, 57 (51, 81+50, 76); 11. VVachter (Av) 1:42, 59; 12. Von Grueni-gen (Svi) 1:42, 60; 13. Lieb (Av) 1:43, 09; 14. Vogt (Nem) 1:43, 38; 15. Rodling (Sve) 1:43, 48;
16.	May (Svi) 1:43, 72;
17.	Mutter (Nem) 1:43, 75; 18. Maier (Av) 1:43, 77; 19. Rey Bellet (Svi) 1:44, 04; 20. Roffe Stein-rotter (ZDA) 1:44, 18; 21. Magoni (It.) 1:44, 22.
Kombinacija Zlata lisica: 1. Schneider (Svi.), 2.
VVachter (Avs.), 3. Rey Bellet (Svi.).
Svetovni pokal: slalom - 1. Coberger (NZ) 220, 2. VViberg (Sve.) 180, 3. Schneider (Svi.) in Parisien (ZDA) 150, 5. Kronberger (Avs.) 96, 9. Bokal 77, 35. Pretnar (obe Slo.) 12.
SKUPNO: 1. VVachter (Avs.) 415, 2. VViberg (Sve.) 319, 3. Maier (Avs.) 280, 4. Merle (Fr.) 273, 5. Schneider (Svi.) 270, 26. Bokal 97, 57. Pretnar 30, 76. Suhadolc 16, 95. Sitar (vse Slo.) 4.
NOGOMET / TROFEJA »MAESTRELLI«
Lazio premagal tako Bruges kot (sicer zelo okrnjeni) reV
V prvi tekmi je PSV po 11-metrovkah odpravil Bruges
Bacci se včeraj ni vpisal med strelce (AP)
FORMULA INDY / NA PROGI V PHOENIXU
Nigel Mansell pričel izredno
PHOENIX (ZDA) - Po lanski fantastični sezoni v formuli ena, v kateri je prišel do svojega prvega svetovnega naslova, je britanski pilot Nigel Mansell (na sliki) takoj "pokazal zobe" tudi v formuli indy, v kateri bo letos tekmoval. Ze na prvem testu, ki so ga opravili na dirkališču v Phoenixu, je namreč vozil izredno. Britanec, ki tekmuje za team New-man-Haas, je skoraj za celo sekundo izboljšal rekord proge.
»Zadovoljen sem, pa ne samo zato, ker sem bil tako hiter,« je pove-
dal Mansell, »temveč tudi zato, ker sem nasploh zelo dobro začel pri novem moštvu. Lola-ford razpolaga z zelo močnim motorjem. Zato bom čas skušal še popraviti. Navsezadnje se moram še priučiti na vožnjo na novih dirkališčih.«
Mansell je pred mesecem dni moral na operacijsko mizo, kjer so mu odstranili delček kosti z leve noge. »Hudo je bilo,« je pripovedoval pilot, ki še vedno nekoliko šepa, »zaradi bolečin sem se prebujal ponoči, a nekaj takega le ne more prekiniti mojega dela.«
RIM - Lazio se je uveljavil na 1. turnirju »Tommaso Maestrelli«, ki so jo priredili v spomin na trenerja, pod čigar vodstvom je Lazio v sezoni 1973-74 osvojil svoj edini italijanski državni naslov doslej. Moštvo Dina Zoffa je premagalo tako belgijski Bruges kot nizozemskega prvaka PSV. Vsekakor velja povedati, da je belgijsko in nizozemsko prvenstvo ustavljeno, tako da nasprotnika Lazia verjetno nista v optimalni formi, poleg tega je PSV nastopil brez Roma-ria, Koemana, Kiefta, Van Tiggelena, Vanen-burg pa je igral le proti Brugesu.
Turnir so igrali po sistemu treh srečanj po 45 minut vsako. V prvi tekmi sta se pomerila PSV in Bruges, zmagovalec pa je bil znan šele po enajstmetrovkah (5:3 za PSV), saj je bil izid po 45 minutah neodločen, 1:1.
Sledilo je srečanje med Laziom in Bruge-som, na katerem se je zbralo 15 tisoč gledalcev. Ze po treh minutah je Booy zabil žogo v lastno mrežo, dve minuti pred iztekom pa je belgijskega vratarja premagal še Sclosa (za Lazio so igrali Orsi, Bergodi, Favalli, Sclosa, Luzardi, Cravero, Neri, VVinter, Riedle, Ga-scoigne, Stroppa).
Kot smo dejali, je zatem tekmo proti PSV odločil Signori v 28. minuti.
Lazio je nastopil v naslednji postavi: Fiori, Co-rino, Bacci, Marcolin, Gregucci, Cravero, Fuser, Doli, VVinter, Gascoigne (v 16’ Stroppa), Signori.
Luca Sacchi se je izkazal na plavalnem »vvorid cupu«
SANGAJ (KITAJSKA) - V Sangaju se je zaključila prva etapa plavalnega vvorid cupa 1993, na kateri se je dobro odrezal evropski prvak in dobitnik olimpijskega brona, Milančan Luca Sacchi, ki v moški disciplini mešano vodi s 17 točkami prednosti. Včeraj je padel tudi svetovni rekord: na 100 m prosto ga je postavila Nemka Van Almsickova, ki je razdaljo (v kratkem bazenu) preplavala v 53”46 (25”95 na 50 m). Nekaj izidov:
MOŠKI - 200 m prosto: Holmertz (Sve) 1’45”89; 200 hrbtno:	VVeber
(Nem) 1’56”81; 100 m prsno: Barnecke (Nem) 1’01”97; 100 m delfin: Loader (N. Zel) 53”18; 200 m mešano: Keller (Nem) 1’58”73; 2. Sacchi (It) 2’04”50; 50 m prosto: Pinger (Nem) 22”62; 1.000 m prosto: Holmertz (Sve) 9’57”46.
ZENSKE - 400 m mešano:	Haas
(Nem) 4’43”24; 50 m delfin: Qiu Je Ming (Kit) 31 ”67; 100 m hrbtno: Xue Slei (Kit) 1’01”20.
NOVICE
Real Madrid se bo pritožil proti odločitvi FIBA
MADRID - Real Madrid se namerava pritožiti proti odločitvi mednarodne košarkarske zveze, ki mu je za zaleno mizo naložila poraz z 2:0, ker v 7. kolu evropskega klubskega prvenstva ni hotel igrati v Zadru. Odgovornost za Realov korak sta prevzela špansko zunanje ministrstvo in španski olimpijski odbor, utemeljujeta pa ga z varnostnimi razlogi. Real in Zadar sta že dosegla sporazum, da bi srečanje odigrali v Zagrebu, s čimer se je mednarodna košarkarska zveza najprej strinjala, zatem pa je spremenila svoje stališče.
Sedanja odločitev FIBA pa ni dokončna: o njej bo še razpravljala pristojna komisija, ki se bo sestala predvidoma v začetku marca.
Za slovito špansko moštvo je to prvi poraz v evropskem tekmovanju, vendar je raje tvegalo, da izgubi tekmo za zeleno mizo, kot da potuje v Zadar.
Vodja Reala Mariano Jaquotot je pojasnil, da je bilo odločilnega pomena stališče zunanjega ministrstva, ki mu je odsvetovalo nastop v dalmatinskem mestu. S strani FIBA so sicer pripomnili, da so nekatera moštva že gostovala v Zadru, Jaquotot pa je odvrnil, naj se spomnijo, kj so po povratku pripovedovali (med drugim so se morali voziti v avtobusu z ugasnjenimi žarometi, da ne bi postali cilj ostrostrelcev). Vsekakor, je še pripomnil Jaquotot, še ni bila izrečena zadnja beseda, s čimer je dal razumeti, da bodo vložili priziv.
Larry Holmes hoče dvoboj s Foremanom
BILOXI (ZDA) - Potem ko je po točkah v desetih krogih premagal rojaka Everetta ”Big Foot” Martina, s čimer je dosegel 55. zmago v svoji karieri, je bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Larry Holmes izrazil upanje, da se še letos sreča z Georgeom Foremanom. »Hočem starega Foremana,« je dejal 43-letni Holmes, »oba morava na ring in zatem oba opustiti agonistično dejavnost.« Larry Holmes je v težki kategoriji vedril med leti 1978 in 1985.
Larsen pri Aston Villi?
LONDON - Angleški prvaki Aston Ville so Piso zaprosili, da bi jim za nekaj dni dala na razpolago danskega veznega igralca Henrika Larsena, ki bi ga radi kupili. Pri italijanskem klubu so prošnji ugodili in tako bo Larsen lahko igarl na dveh tekmah, proti Notts Countyju in proti Leeds Unitedu.
Ce bo trener Ron Atkinson z njim zadovoljen, ga bodo pred morebitnim dokončnim odkupom do konca sezone obdržali na posodo. »V zadnjih mesecih Larsen ni veliko igral,« je menil Atkinson, »a jaz nočem nikogar v ekipi, če ni v formi. Pred nami so namreč trije odločilni meseci.« Larsen, ki je lani na Švedskem osvojil evropski naslov, se je po daljših pogajanjih vrnil k Piši, za katero je že nastopal pred tremi leti, vendar je prišlo do težav pri njegovem vključevanju v ekipo.

MOŠKA C-l LIGA / IZREDNO POMEMBNA ZMAGA
ŽENSKA C 1 LIGA / V MARTIGNACCU PO PRIČAKOVANJU
Vatovci na poti
V izredno pgmembni tekmi v moški C-l ligi Valprapor Imsa premagal Copat iz Pordenona s 3:1 (7:15,15:7, 15:11,15:5) in s tem napravil izredno pomemben korak na poti do napredovanja (foto Ferrari)
Koimpex zlahka do točk Domačinke bile prešibke
Slogošice boljše v vseh elementih - Garbini 11 točk s servisom
Martignacco - Koim-pex 0:3 (6:15, 11:15, 8:15)
KOIMPEX. Brisco 1, +2, Fabrizi 4, +6 Garbini 11, +4, Mijot 1, +0, Per-tot 1, +0, Pittoni 0, +0, Sosič 0, +0, Starc 1, +0, Ukmar 4, +4, Zotti 7, +3.
Iz Martignacca se Koimpex vrača s prepričljivo, pa tudi pričakovano zmago, saj domačinke resnično niso ekipa, ki bi lahko našo ogrožala. Pa Čeprav je tekma prišla po božičnem premoru in po veliko manjšem volumnu treninga kot so ga slo-gašice navajene. Prav premor je bil včeraj glavni tekmec Koimpexa, saj so bile naše igralke na mreži nekoliko počasnejše, občasno pa se je tudi poznala rahla neui-granost pri sprejemu, Čemur pa je botrovala tudi razsežnost športne palače v Martignaccu. Tekma, ki je trajala slabo uro, pa je kajpak vseskozi potekala v eno samo smer. Koimpex je nasprotnice prekašal v vsem, v težave pa jih je spravljal že s samim servisom, kjer je samo Erika Garbini dosegla kar 11 direktnih točk. Začetna postava je bila tokrat nekoliko drugačna od običajne. Barbara Grego-ri je po jutranjem lažjem treningu nepričakovano zbolela in tako ni mogla na tekmo, soigralkam pa
Bor Tombolini Drinks nepričakovano prepustil obe točki gostjam iz Trenta
Borvovke so včeraj izgubile s Battistijem iz Trenta 1:3 (10:15,6:15,15:13,15:9)
se ni pridružila niti Ma-gnaldijeva. Kot režiserka je tudi tokrat startala So-siceva, v njeni diagonali je stopila na igrišCe Bri-scova, v centru sta bili v začetni postavi Garbi-nijeva in Zottijeva, v vlogi napadalk pa Katja Fabrizi in Martina Ukmar. Med samo tekmo so nato v taktičnih menjavah vskočile še ostale igralke. Marignacco po vsej verjetnosti letos ne
bo zmagal niti ene tekme, na kar pa so bili pri društvu pripravljeni že pred prvenstvom. Kot nam je povedal trener Danilo Mezaglio, sta od igralk, ki so lani napredovale iz C-2 lige, letos v ekipi le dve, saj so ostale v duhu sodelovanja med društvi, prestopile k videmskemu Camst Pav. Igralke, ki so ostale pri Martignaccu, so doslej igrale v prven-
stvu deklic ter drugi in prvi diviziji. Ti premiki, nam je še povedal Mezaglio, spadajo v širok projekt, ki naj bi videmski Camst Pav pripeljal do položaja vodilne ekipe v naši deželi. Finančnih težav na sreCo nimamo in resno računamo, da bi Cez nekaj sezon nastopali v B-l ali celo A-2 ligi. Najboljše igralke gredo kajpak v Videm, ostale pa se kalijo v sate-
litskih društvih, tehnična izpeljava načrta pa je v rokah štirih trenerjev. Skoda le, da je ekipa, ki jo treniram, res preslaba za konkurenco v C-l ligi, saj dekleta, kljub resnemu delu vedo, da so obsojena na same poraze, in to že močno načenja njihovo moralo. Ob tem pa sem tudi prepričan, da je usmeritev, ki smo jo ubrali s prvo ekipo najboljša (Inka)
MOŠKA C-2 LIGA / V VČERAJŠNJEM KOLU
ŽENSKA D LIGA / NA GOSTOVANJU V TRŽIČU
Vsi trije naši zastopniki so krepko odpovedali in niso osvojili niti sela
Tržiški Cremcaffe pa je bil za goriško Olympio le prehud tekmec
V včerajšnjem kolu so vsi trije naši predstavniki v tej ligi razočarali in tudi ostali praznih rok. Upati je le, da je ato naključje ... po božičnih in novoletnih praznikih.
Cremcaffd - 01ympia 3:0 (15:10,15:1,15:7) OLYMPIA: S. Terpin (3+8), J. Terpin (1+7), A. Terpin (0+1), A. Vogrič (1+2), M. vogric (0+1), Dornik (1+6), Devetak (0+3), Povše (0+4), G. Sfiligoj (4+4), B. Sfiligoj, Petejan (1+1).
01ympia je tudi tokrat potrdila, da ji gostovanja ne ležijo. Sicer pa je treba priznati, da je bil včerajšnji tekmec odlična ekipa Cremcaffeja, ki je nesporni favorit za napredovanje in je tudi sploh vprašljiva, Ce bo v tem prvenstvu izgubila kako tekmo.
Tako ali drugače, pa so bili naši odbojkarji s
stalnimi menajvami skoraj enakovredni gostiteljem. Nato pa so morali priznati premoč domačinov, ki so tudi zasluženo osvojili prvi set.
V drugem nizu so naši odbojkarji nadaljevali slabo kot v končnici prvega seta. Predvsem so bili pomanjkljivi pri sprejemu in tako so v tem setu zbrali le borno točko.
Tretji set so gostje zaceli precej obetavno in povedli kar na 7:3. 2a pa se jim je nato nekaj zataknilo, gostitelji so spet ujeli pravi tempo igre in pustili našo ekipo na »sedmici».
Cremcaffe je tudi na tem srečanju dokazal, da je v tej ligi skoraj brez enakovredne konkurence. Moštvo igra zelo dobro tako v napadu kot v obrambi. Vsakič, ko so se mu naši odbojkarji
skušali zaperstaviti, so strli njihov odpor z organiziranimi akcijami in prodorno igro. (Ra. P.)
Bor - Flebus Povoletto 0:3 (2:15, 5:15, 8:15)
BOR: Marega (2 + 3), Gombač (1+4), Koren (0+1), Furlanic (0+0), Ca-puti (0 + 0), Cerasari (1+5), Latin (1+5), Rutar (0 + 3), Bresich (0+3), Pavlica (0+0), Stulle (4+3).
Borovci so v uvodni tekmi v novem letu razočarali. V verjetno najslabši predstavi v tej sezoni so zbrali borih 15 točk, mnogo slabše pa je to, da so stopili na igrišče nejevoljno in brez potrebne zbranosti. Prav gotovo se je poznalo, da med počitnicami večina igralcev ni trenirala, vendar to ne sme biti opravičilo za tako gladek poraz.
V prvem in drugem setu so bili borovci lahek plen gostujoče ekipe. Kljub menjavam so se napake vrstile kot na tekočem traku, ne da bi domačini reagirali. Tako se je nadaljeval tudi tretji set, dokler so se v končnici borovci z vstopom Latina le nekoliko predramili, vendar to ni bilo dovolj za osvojitev niti niza. (Dejan)
Sloga - Mossa 0:3 (11:15, 8:15,4:15)
Trajanje setov: 20, 19 in 10 minut.
SLOGA: Cisolla (5+7), Riolino (6 + 9), Božic (3+3), GaC (1+4), Sgubin (3+1), Strajn (0+0), Krpan (0+0), JablanšCek, Jercog, Kralj.
Tudi tokrat so slogasi morali priznati premoč nasprotnika. Ekipa iz Moše pravzaprav ni ni C izrednega, a njegovi
igralci so izredno izkušeni in delajo zelo malo napak. O njihovi izkušenosti pa priča že podatek, da je v standardni postavi zelo solidno igral že 40-letni Tomat. Pri Slogi tokrat ni zaigral niti Aljoša Kralj, ki si je na treningu zvil gleženj in bi moral nadomestiti odsotnega Davida Kralja. Zato je na krilu v zanj neobičajni vlogi, igral Mario Cac. Sloga se je enakovredno upirala nasprotniku le v prvem setu, ko je igrala tudi borbeno in so igralci pokazali tudi nekaj lepih potez v obrambi. Povedli so pri rezultatu 11:10, tedaj pa so popustili in gostje so dosegli pet zaporednih točk.
Rezultat drugega seta pravilno odraža potek srečanja. Slogaši so namreč goste vedno zasledovali. Občasno so zaigrali kot znajo in spravili nasprotnike v težave, toda vmes je bilo preveč pavz, med katerimi so naredili tudi nekaj naivnih napak in prepustili iniciativo gostom.
Tretji set je bil praktično brez boja. Slogasi so se vdali v poraz husploh niso reagirali. Poraz je torej povsem zasluzen.
»Zaigrali smo slabo, daleč pod svojimi sposobnostmi. Pozna se, da nas je malo in zato pogrešamo učinkovite menjave. Nastop Caca na krilu je bil pozitiven, predvsem v sprejemu in obrambi,« je dejal po tekmi Franko Drasic.
Upamo seveda, da bo do naslednjega kola, to je do sobote, lahko nastopil vsaj Aljoša Kralj. (Andrej Maver)
Proti prvemu na lestvici je bila Olympia brez moči
Borovci so včeraj gladko izgubili (foto Križmančič)
Izredno pomembna zmaga Bora Friulexport s Villacherjem
V moški D ligi so igralci Soče Sobema dosegli pričakovano zmago Uspeh Kmečke banke na prvi letošnji tekmi v ženski C-2 ligi
Villacher - Bor Friulex-port 1:3 (11:15, 16:14, 13:15,12:15)
BOR FRIULEXPORT: T. in I. Vidali, Stopper, Mezgec, Pemarcich, A. in M. Faimann, Bezenšek, Calligaris, Gruden, Zadnik.
Borovke se iz Tržiča vračajo z izredno pomeb-no zmago, ki bo lahko imela velik pomen pri končnem seštevku v boju za obstanek v D ligi. Tekam sama s tehničnega vidika sicer ni bila preveč kvalitetna, zato pa sta obe ekipi pokazali zvrhano mero borbenosti. Nasprotnice borovk so bile mlada ekipa ( v glavnem gre za igralke letnika 1977), ki se odlikuje z dobro igro v polju, kateri je tokrat pomagal premalo agresvin napada Bor a Friulexport.
Tekma se je za plave začela spodbudno, saj so razen v začetku 1. seta, ko so povedle domačinke, stalno imele vajeti igre v svojih rokah. Podobna slika je bila tudi v drugem setu, ki pa je bil zelo izenačen. Domačinke so plave ujele pri izidu 13:13, borovke so nato še imele set žogo, nato pa so domačinke s tremi servisi dosegle tri zaporedne točke in izenačile stanje v nizih. Tudi nadaljevanje je bilo izredno izenačeno, Čeprav je bila pobuda na strani borovk. Te so stalno vodile za kako točko, v izenačenih končnicah pa so bile bolj prisebne. Posebej razburljiv je bil konec Četrtega seta, ko je bil izid do 12:12 izenačen, nato pa je po veC zaporednih menjavah prišla na servis Stopperjeva in dosegla tri
točke ter s tem borovkam prinesla tudi izredno pomembno zmago.
Trener Gombač je bil po tekmi seveda zadovoljen z rezultatom, manj pa z igro: »Glede na to, da med počitnicami nismo trenirali, moramo biti zelo zadovoljni. Našpo-ložaj je po tej zmagi bolj ugoden in upam, da bo za nas to nova spodbuda za nadaljnje delo in boljše rezultate tudi proti težjim nasportnikom, kot je bil Villacher. Na sreCo smo tokrat dovolj dobro servi-
rali in na ta način dosegli precej točk ter s tem nadoknadili manj prodoren napad.«
MOŠKA D LIGA
Volley Club - SoCa Sobema 0:3 (3:15, 6:15, 5:15)
SOCA: S. Cotič (7+4), Tomšič (2+2), Ivo Cotič, Igor Cotič (1+3), Braini (5+6), Battisti (3+0), Mu-scau, Klede (13+5), Mucic, Pahor.
ZRESENI SERVISI: SoCa Sobema 8, Volley Club 6.
Z gosotvanja v Trstu se
Sočani vračajo s pričakovano zmago. Tekma sama je bila povsem enosmerna, saj so gostje brez težav osvojili obe točki. Domačine so zmedli že s servisom, ki je za domačine predstavljal nerešljivo uganko, poleg tega pa so bili SoCani izredno uspešni tudi v napadu, s čimer so povsem onemogočili skromnega nasprotnika.
ZENSKA C-2 LIGA j
Kmečka banka - Caro-zeria Emiliana 3:1 (6:15, 15:9,15:6,15:7)
Kmečka banka je z zmago startala v novo leto
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) druga premiera Gregor Strniša: Žabe, v produkciji Ko-reodrame Ljubljana in CD. Cena vstopnice 1000
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe.
10. januarja ob 18. uri VV.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL.
17., 18., 19., 20. in 21. januarja ob 19.00 in
21.30	uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana.
NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t.m. ter 1.2. ob
19.	uri G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 20. uri (Mala drama) Woody Al-len: Zaigraj Se enkrat Sam (izven in konto).
JUTRI: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Petek in izven).
Ob 20. uri (Mala drama) Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih.
V	PRIHODNJIH DNEH: 9.t.m. ob 20. uri (Mala drama) Nicolaj: Prva klasa.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET SNG
DANES IN v PRIHODNJIH DNEH (do 15.t.m.): Studio SNG Opera in balet vabi k sodelovanju vse vrste glasbeno scenskih (po)ustvarjatcev. Posebej so zaželjeni moški glasovi, vendar so dobrodošli vsi potencialno kvalitetni pevci. Studio omogoča izpopolnjevanje v petju, plesu, gledaliških veščinah in odrski praksi. Kogar taka dejavnost zanima in ima ustrezne dispozicije, naj se prijavi na naslov: Studio, SNG Opera in balet, Zupančičeva 1, do 15. t.m.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
JUTRI: ob 19.30 uri premiera drame A.P.Ceho-va in T.Brascha: Platonov, režija Janez Pipan. V vlogi Platonova nastopa Jernej Šugman. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure in od 18.30 do 19.30 ure na tel. 061/ 210-852.
MARIBOR
SNG DRAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 9.,10. in 11. t.m. ob
19.30	J.B.Molifere: Don Juan. Informacije na tel. 062/211-461.
SNG OPERA
DANES: ob 19.30 uri balet Luna nad Missis-sippijem.
JUTRI: ob 19.30 balet Luna nad Mississip-pijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta.
V	PRIHODNJIH DNEH: 12., 13. in 22. t.m.
G.	Puccini: La boheme.
Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461.
CELJE ')
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10.45 Moližre: Namišljeni bolnik (Gimnazija Center Celje).
SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Informacije in rezervacije vsak dan med 9. in 11. uro ter uro pred predstavo na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora
JUTRI: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora
V	PRIHODNJIH DNEH; 12. in 13. januarja
H.	Ibsen: Nora.
Informacije na tel. 064/222-681, 222-701.
ROGAŠKA SLATINA
kristalna dvorana
DANES: ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVege-le, klavir, gostovanje SNG Maribor.
SOLKAN
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALISE
DANES: ob 20. uri premiera Roger Vitrac: Volkodlak - Don Juan v norišnici. Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Janez Starina, Rade Ser-bedzija, k.g., JoZe Hrovat, Stane Leban, Ivo Ba-rišič, Veronika Drolc, k.g., Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Mira Lampe-Vujicic, Metka Franko, Dušanka Ristič in Alenka Vidrih.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: Vitrac: Volkodlak.
Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
KULTURNI DOM
DANES: ob 16. uri Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala.
Ponovitve v ponedeljek, 11. in v torek, 12. t. m., ob 16.00 ter v torek, 19. t. m., ob 20. uri.
V	PRIHODNJIH DNEH: soboto, 9. t. m., ob 16. uri gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki«. Ponovitev v nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri.
gledališče rossetti
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sardegna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Beppe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B (50-odstotni popust za abonente reda A - alternativna). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063, od 9.00-
12.30	in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15).
V	PRIHODNJIH DNEH: od 13. do 24. t. m. bosta Stalno gledališče FJK in gledališka skupina Glauca Maurija uprizorila delo A. Schnitzlerja Anatol. Rezija Nanni Garella, v glavni vlogi Roberto Sturno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 6' Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
dvorana tripcovich
v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 12. t. m., ob
20.	uri (red A) premierska predstava - Čajkovski -balet Hrestač (Lo schiaccianoci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Barabaschi.
gledališče cristallo
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strind-
berga Danza di morte. Režija Antonio Calenda. V glavni vlogi Anna Proclemer, Gabriele Ferzetti in Giampiero Fortebraccio.
TRŽIČ
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatridithalia Elfo Portaromana Associati Compagnia Teatro delTElfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del cafffe. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 20.30.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare Čipke« z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA
V	PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 Der VViderspenstigen Zah-mung.
ŠENTPRIMOŽ
KULTURNI DOM DANICA
JUTRI: ob 19.30 VeCer s pesmijo in folkloro ar-gentisnkih Slovencev. Gostovanje 90-Clanskega mladinskega zbora in folklorne skupine iz San Justa (Buenos Aires). Na veCersodelovali tudi MePZ Danica, MePZ Gallus in ansambel »Drava«.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 21.30 uri (Klub CD) Rova Saxophone quartet - jazz. Vstopnina je 900 SIT.
DANES IN JUTRI: koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz VVojciechovvski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815.
KLUB K4
V	PRIHODNJIH DNEH: 10.t.m. ob 22. uri Queen Live z Wild Boys. Vroči šou za mzle dni. Tel. 061/322-468
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 11.t.m. koncert pianistke Elisabeth Leonskaje.
MARIBOR
OPERA SNG
V	PRIHODNJIH DNEH: 16., 19. in 21. t.m. G.Verdi: Nabucco. Koncertna izvedba.
23. in 24. t.m. Rossini: Stabat Mater. Informacije na tel. 062/211-461.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella.
25.	januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija;
26.	in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem;
29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
STIVAN
STIVANSKA CERKEV
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. t. m., ob 20.30 bo v štivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zanneri-nija in zbor Ciuh di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena šola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 13. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Francois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Korsakov, Prokofjev, Sni tke, Skrjabin.
Koroška
CELOVEC
DOM GLASBE (Velika dvorana)
DANES: ob 19.30 - Koncertni veCer Elene Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. Schubert, S. Prokofjev, I. Stravvin-sky, J. Brahms.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: Danes in vsak dan do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je300 SIT.
Ob 19. uri (Linhartova dvorana) Plesni večer, jazz, shovv in še kaj (Dnevi plesa ’93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD). Nastopajo: Plesna skupina Senkrt Kobarid, Prešernovo gledališče iz Kranja, M&J Step in Kazina Ljubljana, Plesna skupina Arruba Lubljana, Plesna sola Urška, Eva Skodfic-Maurer, Plesno gledališče MAS Kranj, Plesna skupina Labis Rijeka, Plesna skupina Mojce Horvat, Plesna skupina Povver Dances Pekre, Plesna skupina Nero Maribor.
JUTRI: ob 19. uri (Linhartova dvorana) Razpad težnosti. Nastop skupine Tanzfabrik iz Berlina - v okviru Dnevov plesa ‘93.
V PRIHODNJIH DNEH: 9..t.m ob 11. in 18.00 uri (pasaža Maximarketa) Pozor, prihajajo lutke. Nastop Studia za ples Celje - skupina Igen.
9.t.m ob 16. uri (Video klub CD) Video/ples.
9.t.m. ob 19.uri (Linhartova dvorana) in ob 21. uri (Kosovelova dvorana) Plesni veCer.
10..t.m. ob 19.uri (Linhartova dvorana) Sončniki. V okviru Dnevov plesa ‘93 nastopa Studio Mare Zagreb..
Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815.
KLUB K 4
DANES: ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov.
DANES IN JUTRI: ob 21. uri Solo plesni večer Ece Dvornik: Iz sredine rastejo stvari.
V	PRIHODNJIH DNEH: 9. t.m. od 10. do 17. ure Marko Pogačnik: Čiščenje prostora, predavanje in delavnica. Vstopnina je 1.000 SIT, za študente 500 SIT.
ll.t.m od 19. do 21.00 ure Devet vrat kraljice stvarstva. Predstavitev v sliki in besedi: Darja Prelec.
Vroči telefon Kluba K4 061/113-282.
FRANCOSKI KULTURNI CENTER
DANES: ob 18. uri Baudu sauve des eaux, film Jeana Renoirja. V filmu lahko najdemo vso poezijo Pariza, njegovega predmestja, vznemirljiv car nociin očarljivost nabrežij.
V	PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 16.30 in 18.30 Kulturni oddaji: Bouillon de culture (vodi Bernard Pivot), Caractbres (vodi Bernard Rapp).
14. t.m. ob 18. uri Entree des artistes, film Marca Allegreta. Slavospev igralcem in gledališču.
Center je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19.00 uro, informacije na tel. 061/224-883.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. t.m. ob 16.00 uri Človek (Mozaični pop spektakel)- nastop plesnega gledališča MAS Kranj in Fine Young Animals (v okviru Dnevov plesa ‘93).
VELENJE
DOM KULTURE
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.00 uri Marjan Marinšek: Havaji. Predavanje, projekcija diapozitivov, havajska glasba, koktajl, skrivnostni gost.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 16.30 in 18. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven).
JUTRI: ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven).
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. januarja ob 11. uri gostovanje LG Maribor s predstavo Jane Kolarič: Vesele cicibanove lutke (izven).
Informacije in rezervacije v sredo, četrtek, petek in soboto od 11. do 12. ure in ura pred predstavo na tel. 061/314-789, 314-962.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med
9.	in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu.
DANES: ob 10.uri Milicinski: Strahec. Lutkovna igrica OS Dravlje.
JUTRI: ob 10.00 uri lutkovna delavnica Srednje vzgojiteljske šole Ljubljana.
Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnprej pravočasno sporočite na tel. številko 0061/213-024.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. januarja ob 11. uri Jana Kolarič: Medved, zajček in psiček SpiCek, režija Bojan Čebulj. Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije in informacije ob delavnikih od 10. do 12. ure, oh nedeljah od 10. do 11. ure na tel. 062/26-748.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 9. t.m. ob 10. 00 uri Milan Dekleva: Mi se ne damo. Musical za mlade - izven in konto.
STORE
OSNOVNA SOLA STORE
DANES: ob 10. uri gostovanje SLG Celje s predstavo G. A. Burger: Lažnivi Kljukec, režija Eka Vogelnik.
SOLKAN
OS SOLKAN
DANES: ob 9.50 uri H.C.Andersen: Slavček. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.
VRTEC SOLKAN
JUTRI: ob 10.00 uri H.C.Andersen: Slavček. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 13. t. m., ob
10.	uri bo SSG uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. Predstave bodo trajale do 19. t. m.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. t. m., ob
11.	uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Kraljična na zrnu graha v izvedbi gledališke skupine La Contrada.
FELETTO UMBERTO
OBČINSKI AVDITORIUM
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. t. m., ob
15.30	predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Ostržek v izvedbi Paola Valen-tija.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11. in ob 16. uri Kitajski slavček (Die chinesische Nachtigall). Jutri ponovitvi ob
10.30	in ob 15. uri.
SKOCIJAN
KULTURNA DVORANA KASSL
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. t. m., ob
16.30	ekološka pravljica »Do tiste stezice, tam je moje« Vike Grobovšek v izvedbi gledališke mladinske sakupine Skocijan.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 31. januarja si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venezia- Topo-grafia superiore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT.
MODERNA GALERIJA
Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos.Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT.
FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar.
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI.
GALERIJA MEDIA NOX
Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in uCenci oddelka OKMO v Mariboru.
CELJE
MESTNA GALERIJA
Do 17. januarja bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Ko-zar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja).
Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752.
GALERIJA KRKA
DANES ob 13. uri bo otoritev razstave umetniške keramike roka Součka. V kulturnem programu bo sodeloval gledališki igraec Jurij Souček. Razstava bo odprta do 17. januarja.
GALERIJA EQURNA
Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in veCer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA
Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu).
Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010.
GALERIJA KAPELICA
Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282.
SKUC
Do jutri je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure.
KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana.
MARIBOR
UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otoccu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike -instalacije.
PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR
Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka.
STARA GROFIJA
Do 30. januarja je na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach.
LIKOVNI SALON CELJE
Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
RAZTAVISCE MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Meno-nija.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-1’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.
MEDUZA II
Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenz-la, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035.
KANAL
GALERIJA RIKA DEBENJAKA
Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stendler.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenjska krusarica.
ŠEMPETER
GALERIJA BAZATO
Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA
Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka.
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
LITIJA
GALERIJA MIRE PREGELJ
Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12.
uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija).
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Do 18. januarja ‘93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija..
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. sv. Frančiška 20
Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Trg Unita
Danes, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Claudia Cernigoia. Razstava bo trajala do 18. januarja.
GALERIJA ART LI-GHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nad.)
Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zi-gaina. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih).
JULIET
UL Madonna del Mare
6
Odprta je razstava An-tonelle Mazzoni in Antonia Sofianopula.
MIRAMARSKI
GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ
Odprta je razstava An-drzej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odbornist-vom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground.
GLEDALIŠČE MIE-LA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber.
GALERIJA STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1
Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Velickovic in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure.
KONTOVEL
DRUŠTVENA GOSTILNA
Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov.
MILJE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues.
ČEDAD
FILIALA BCTKB
Ul. C. Alberto 17
Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk.
KAVARNA S. MAR-CO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
ŠPETER
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 31. januarja 1993 razstavlja	Markuš
Pernhart.
GALERIJA SLAMA
Benediktiner Platz
Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler,
Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner.
BELJAK
DELAVSKA ZBORNICA
Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja.
GALERIJA OB MESTNEM ZIDU
VVidmanngasse 30
Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava del Franca VViegeleja.
Alpe-Jadran
PADOVA
SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAF-FE’ PEDROCCHI
Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillanti-ni.
ZAGREB
GALERIJA NOVA
Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kulisa, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara.
DUNAJ
STADTHALLE
VVIEN
Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205.
GALERIE THEU-RETZBACHER
Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih.
Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro.
VVIENER SECES-SION
Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure.
GALERIE CHOBOT
Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila.
GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA
Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIE ULVSSES
Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Las-snig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26.
ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ
Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Koko-schke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure.
MUZEJ MODE HET-ZENDORF
Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure.
MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS
Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia.
Četrtek, 7. januarja 1993
RUBRIKE
Andrej Rot
Še druga plat resnicew
Srečanje s pisateljem Tonetom Brulcem - Njegove črtice so najboljša proza slovenskega zdomca z lokalno argentinsko tematiko
Leposlovna proza Slovencev v Argentini kaže v zadnjih desetletjih vpliv južnoameriške literature. V to smer ustvarjanja je izrazito vstopil Tone Brulc. Pisanje se je, kot Ruda Jurc-ec, lotil sorazmerno pozno, po petdesetem letu. Piše veliko in je danes morda najplodnejši slovenski pisatelj v Argentini. Njegove črtice so nedvomno najboljša proza slovenskega z-domca z lokalno, argentinsko tematiko. Ukvarja se z indijanskimi motivi, indijanskim načinom življenja, s predmestno problematiko v Južni Ameriki. Ob uporabi argentinskega avtohtonega elementa pa ni pozabil slovenske teluri-čnosti in foklornih, zlasti kmečkih motivov. Odlikuje ga socialna poglobljenost in dovršena zgradba, ki ima ponavadi presenetljiv konec.
Mladost med vojno
Tone Brulc se je rodil 28. januarja 1927 v Hrušici, v občini Smihel-Stopiče pri Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Stopičah, razen dveh let v času Zivkovi-čeve diktature, ko so vas dodelili občini Brusnice in so otroci hodili v šolo v Gabrje. Navidezno je to pomemben podatek, vendar »sta si bili Stopiče in Gabrie že takrat v
laseh in to sovraštvo se je v revoluciji samo stop-ljevalo«. Vrhunec je doseglo jeseni leta 1942, ko so - tako pripoveduje Tone Brulc - »Gabrčani prišli z vozovi, napadali vas, pozaprli vse ljudi v cerkev, nato pa tako temeljito izropali vseh 37 hiš, da ni ostala živa ena kura, kaj šele prašeč ali govedo. Naša vas vsa bela, Gabrje rdeče, mi za Slovensko ljudsko stranko, oni za Mačka in komuniste že tedaj, mi proti nemški zasedbi, oni so šli iskat Nemce v šest ur oddaljeno Krško, samo da nas je doletela čast, da smo pripadali nemškemu rajhu.«
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu do sredine leta 1941, ko so podgorski komunisti šli po Nemce v Krško. Ti so postavili mejo raj ha tik pred njegovo vasjo. Kljub temu pa ga je razrednik Kek dprostil mature. »Deseti najboljši so bili oproščeni mature, čeprav ne vem, ali sem spadal mednje.«
Junija 1942 se je začel boj OF in KP proti lastnemu narodu. V tem boju sta umrla Brulcev oče, ki so ga po »štiridnevnem mučenju živega zakopali«, in šestnajstletni brat Jože, »ki so ga po mučenju pobili s koli«. Starejši brat France se je rešil izpred oltarja v Šentrupertu, med-
tem ko so kaplana Cvara in župnika Nahtigala po dolgem mučenju prav tako pobili.
Drug brat Alojz se je istega dne pridružil Štajerskemu bataljonu in je v njem, nato pa v vaških stražah in domobranstvu preživel do maja 1945, ko so ga Angleži iz Železne Kaple vmilli slovenskim komunistom . Ti so ga ubili in »zagrebli nekje pri Težki vodi, kjer je tudi morišče 900 Hrvatov, ki pa ni v naši literaturu nikjer omenje-
Ljubljana, nisem te videl!
Tone Brulc je stopil v vaške straže dva dni pred razpadom Italije.
Ker njegova 33. četa, razen voda študentov, ni bila preveč bojevita, je veljala za zaledno četo in je branila položaje na črti Smihel-Zabja vas. Od tam je odšla v Trebnje, kjer je bila »po izdaji in veliki premoči (204 domobrancev proti 3.600 partizanom) razbita.« Preimenovala se je v 56. četo in se umaknila na Dobrovo, Stranje in Cucjo Mlako, od tam pa v Šentjernej, kjer jih je dohitel konec vojne. Umikali so se proti Mokronogu in Litiji, kjer pa so slednjo že zasedli partizani, so se umaknili do Radeč, kjer so četo razpustili. Od vseh dolenj-
skih domobrancev sta se rešili le dve majhni skupini: 32 domobrancev pod vodstvom Jožeta StefaniCa in 25 pod vodstvom podpolkovnika Milorada Stamenkoviča. Brulc pravi: »Ljubljana, ljubljena, nisem te videl, ne vem, ali naj rečem hvala Bogu ali Bogu bodi položeno! Malo je tudi možnosti, da bi te še kdaj videl!«
V Vetrinje je prišel 24. maja, naslednjega dne so že vrnili ustaše, nato črnogorske in srbske četnike, nakar je prišel na vrsto njegov dopolnilni bataljon. Dan pred vrnitvijo prvega polka so izvedeli, da so bili do takrat vsi vrnjeni jugoslovanskim komunistom; o njihovi nadaljni usodi jim ni bilo več treba ugibati. Brulc je bil zadnji polkovni ordonanc in je na povelje podpolkovnika Emila Cofa sklical poveljnike čet in ji razložil položaj.
Iz Vetrinja je v noči z 31. maja na 1. junij z bratoma Bertolotoma odšlo 48 ljudi. »Bil sem zadnji,« »pravi«, zato vem, ker smo se prešteli večkrat. Do Vidma v Furlaniji pa jih je prišlo 16. v Zabnicah in Ukvah so jih razredčili primorski partizani, ki so zasedli 20 kilometrov Kanalske doline.
Iz Vidma jih je poljska vojska odpeljala v tabori-
šče Monigo pri Trbižu, kjer so imeli že organizirano ljudsko šolo, gimnazijo in ljudsko univerzo. Od tam so jih prepeljali v stavbo vojaške letalske akademije, ki je bila bombandirana, nedaleč od taborišča pa je bilo tudi vojaško taborišče slovenskih primorskih domobrancev in srbskih četnikov. Večina je že od tam odšla v Ser-vigliano, le nekaj v Mo-deno.	v
Tam so stanovali s skupino 40 univerzitetnih študentov. - stražarjev, katerih duhovni vodja je bil jezuit p. Pristava, vendar so zaradi slabe prehrane tudi oni odšli v Srvigliano, ki je bilo največje slovensko taborišče v Italiji. Tam je Brulc maturiral, nato pa odšel z drugimi v taborišče Bagnoli, kjer so čakali da se vkrcajo na ladjo za Ameriko.
V tistih časih je bilo v Argentini lahko dobiti delo, težje je bilo s stanovanjem, zato si je vsak čim prej kupil zemljišče in začel graditi hišo. Večina beguncev je gradila mednarodno letališče Ezeiza, stanovala pa v delavskem predelu mesta Buenos Aires, ki je dobil ime po predsednikovi ženi Eviti. Večja skupina je dobila delo v steklarni na Avellanedi, kjer je že prej delalo več rojakov iz vse Slovenije.
Takšna naselja opisuje Tone Brulc v svojih delih (Fotografija: Andrej Rot)
Tujina postaja domovina
»Petnajst let in dlje Jure ni videl domovine, pravi o svojem izseljencu Ivan Cankar v črtici o domovina, ti si kakor zdravje! Večina od nas ni videla domovine trikrat dlje kakor Cankarjev Jure,« pripoveduje Brulc. Zakaj? Prva dese-tljetaja v domovini so bila samo podaljšek revolucijskih let, zato ni bila vabljiva za nikogar, poleg tega pa so si skupine beguncev kmalu, tako rekoč iz nič, ustvarile lokalne domove, kjer so se zbirali ob sobotnih večerih in nedeljah. Navadno je bila v soboto v dvorani društvenega doma šola, popoldne balinanje in kartanje, ob nedeljah pa maša, mladinski sestanki in popoldne igra ali kakšna druga kulturna prireditev. »Jaz sem spadal pod Slovensko vas v Lanusu, kjer žive strnjeno naseljeni Slovenci že od
prvih let našega prihoda v Argentino.«
Od kulturnega delavca do pisatelja
Čeprav je bil naročen na slovenske časopise in revije, mu do upokojitve v tovarni ni padla v glavo misel, da bi tudi sam kaj napisal. »V delo pri Slovenski kulturni akciji sta me okrog leta 1982 vpregla Andrej Rot in Ladislav Lenček. Svojo prvo črtico sem iz neznanskega sramu poslal tržaški Mladiki in dobila je prvo nagrado na literatnem natečaju za leto 1984, kar mi je bilo v nemajhno spodbudo.« Naslov črtice je Obup.
Začel je pisati v Med-dobje, Glas, Svobodno Slovenijo. Tabor, Vestnik, Smer v slovensko državo, Celovški zvon, Mladiko, Ameriško domovino, Katoliški glas; po začetkih demokratizacije pa tudi v Dialoge, Zbornik Doma in sveta in še kam. Začel je pisa-
ti, tam in takrat, ko so že mnogi omagali. Sprva poročila, ocene in nekrologe. Čutil je tudi dolžnost, da napiše kaj iz osebnih doživetij in o ljudeh, ki jih je 'imel možnost spoznati. Zaneslo ga je celo na strani Hrvaške revije, ki je izhajala v Barceloni, in njegova pričevanja o izročanju domobrancev, četnikov in ustašev ter udeležbi koroških Slovencev v domobranskih vrstah so zašla v arhiv avstrijske televizije, skoraj v istem času, ko je grof Aleksej Tolstoj začel pisati svojo knjigo Minister in pokoli. V torontsko Slovensko državo in Smer v slovensko državo je pisal, ker je iz njiju vel svež duh, zaradi konstruktivne kritičnosti in zaradi drugačnih pogledov na matico in zmigra-cijo. Takrat in še prej so bili »državarji« in njihovi privrženci bele vrane. Leta 1989 je na prošnjo uredništva Bjorca objavil
svoje poglede na spravo. Čeprav je zaradi tega slišal kritične pripombe, je prepričan, da je dolžnost intelektualca, da brani resnico, naj pride že s katere koli strani. Zato je že takrat trdil, da je treba pretresti slovensko zgodovinopisje in ga očistiti ti ideoloških plev. Prav to pa je storil Jože Dežman, ko ga je povabil k sodelovanju pri okrogli mizi in njeno vsebino objavil v Borcu.
Tone Brulc piše predvsem črtice z indijanskimi motivi: Obup, Niso zdržali, Vardevanje angelčka, Ptič jovakev -Karau, Ljubje na robu; ali pa že z motivi domovine:	Otroci Jurja
Orvvella, Smrt DP-jevca, Gobarjeva jesen in Sedem dni prahe Matica Pokljukarja v jarmičku. S to zadnjo noveleto je poskusil ustvariti slovensko pikaresko.
(Nadaljevanje prihodnji četrtek)
RECEPT
Fižol z gobami
SESTAVINE :
400 g fižola, 1 čebula, strok česna, 2 žlici paradižnikove mezge, 200 - 250 g vloženih ali zmrznjenih gob, 40 g olja, 200 g pancete, sol, poper, kisla smetana ČAS PRIPRAVE : 30 minut
Namočen fižol skuhamo, na koncu ga posolimo in očedimo (pustimo zelo malo tekočine, v kateri se je kuhal).
Gobe narežemo in prepražimo skupaj s sesekljano Čebulo in narezano panceto. Dodamo Se paradižnikovo mezgo in Česen ter vse skupaj zamešamo med fižol. Po potrebi se solimo in popramo, dodamo gosto kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Fižola z gobami ne smemo pogrevati.
Ponudimo ga kot prilogo svinjski zarebrnici na Žaru.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Gosta sojina juha z ohrovtom
SESTAVINE:
100—125 g soje, sol, 1 I vode, 1—2 dl mleka,
2 korenčka, 100 g ohrovta, 1 dl kisle smetane,
2 žlici sojine omake, bazilika
Prebrano in oprano sojo za 24 ur namočimo v osoljeno vodo. V nasprotju s fižolom se ta hitreje zmehča v osoljeni vodi. Skuhamo jo v isti vodi v loncu na pritisk (25 minut) ali v navadnem loncu (2-3 ure). Kuhano sojo odcedimo, odstranimo odstopajoče semenske ovojnice, vodo pa prihranimo. Sojo zmešamo v električnem mešalniku z malo vode, v kateri se je kuhala. Sojin pire v loncu zalijemo s preostalo vodo in prilijemo malo mleka.
Korenček narežemo na drobne kockice, ohrovt sesekljamo, oboje stresemo v juho, zacinimo in kuhamo 10 minut. Preden ponudimo, gladko vmešamo kislo smetano in sojino omako.
Iz istih sestavin lahko napravimo tudi omako. Korenček drobno nastrgamo, ohrovt zmeljemo v mešalniku in prilijemo le pol litra vode. Za zgostitev dodamo 1 žličko sojinega zdroba.
(Neva Miklavčič Predan)
j—w akoračili smo v
Z triindevetdeseto Z. Jin postali, če že na modrejši, zagotovo leto starejši. Sicer pa leta niso pomembna, vsaj tako bi morali misliti in čutiti. Stari smo namreč toliko, kolikor se počutimo, zato želim v tem letu prav vsem čim več dobrega počutja. Kar pa se dam tiče, ne pozabimo, da je ženska pri dvajsetih lahko ljubka, pri štiridesetih očarljiva, ves čas pa neustavljiva.
Za dobro počutje pa se je včasih treba kar pošteno potruditi. Odvisno je namreč od vrste različnih dejavnikov in prav na vse žal
ne moremo vplivati. Če smo že skoraj pozabili, kakšna je prava zima, smo si letos osvežili spomin. Mraz, burja in sneg so značilnosti, ki jih nekateri pri zimi cenijo, drugim so ljubši zeleni in topli zimski dnevi. Zal tu ne moremo izbirati, imamo, kar imamo.
Vreme pa ne vpliva le na naše razpoloženje, ampak ima velik vpliv tudi na kožo, zlasti na del, ki ga ne moremo prekriti z oblačili, zato ga moramo čim bolje zavarovati. Obvarujmo kožo pred ozeblinami, rdečimi žilicami in izsušenostjo, ki jih povzročata mraz in onesnažen
KOZMETIKA
V mrzlih januarskih dneh
Vida Pipan Volaj
zrak.
Po jutranjem čiščenju obraz namažemo z dnevno kremo, ki naj bo v zimskem času bolj mastna kot tista, ki smo jo uporabljali jeseni. Vsebuje naj čim več vode, kajti v tem času se gibljemo večinoma v zaprtih, kurjenih prostorih, v katerih navadno primanjkuje vlage. Koža vlago potrebuje, saj jo ves čas z izhlapevanjem izgublja.. Vlažnost kože lajiko vzdržujemo tako, da ji dovajamo vlago ali pa preprečimo, da bi jo izgubljala. Uporabimo torej preparate, ki bodo koži dajali vlago. Večina sodobnih vlažilnih sredstev ima podobne sestavine kot naravni loj. Tako vsaj delno preprečujejo izgubo vlage..
Naslednji preparat sicer spada med lepotilne, saj s pudrom navadno poprvimo ten, je pa tudi močno zaščitno sredstvo proti mrazu in vetru. Lahko je v kateri koli obliki, najboljše pa zavaruje kožo tekoči puder. Kot zaščita je še posebej priporočljiv za vse tiste, ki imajo suho, tanko in občutljivo kožo in jim rade pokajo
žilice.
Ustnice zavarujemo z rdečilom, tiste, ki »šminke« ne uprablja-te, si ustnice zavarujte ' z vazelinom. Najprime-rjejši je tisti v stiku,saj gre v še tako majhen žep in ga imamo lahko vedno pri roki. Ne zadostuje, da ustno sluznico zavarujemo le zjutraj. Vazelin uporabljamo čim bolj pogosto. Ko so ustnice otekle in razpokane, je prepozno, kar precej časa potrebujemo, da jih pozdravimo.
Zavarovati pa moramo tudi kožo na rokah. Tudi ta je namreč občutljiva na mraz. Zaščitno kremo za roke pogosto vtiramo v kožo, vse tja do zapestja. Najbolj učinkovito sredstvo proti mrazu pa so tolpe rokavice.
Ne dopustimo, da bi vreme načelo našo kožo, še posebej, če ni posebno debela. Pa še z debelo kožo v teh časih ni vedno lahko.
S toplo udobno obutvijo, rokavicami, kapo in šalom pa le pojdimo na sprehod, da ne izgubimo telesne kondicije, da si pljuča prečistimo s svežim zrakom, možgane pa z jasno mislijo.
8. januarja
Vrata v svet tiskane besede, ki so nam jih odprli slovenski protestantski pisci, so se s protireformacijo za dolgo časa zaloputnila. Če se je slovenska beseda pojavila v knjižni obliki, je bila prvenstveno v službi katoliške doktrine, torej pokorščine papežu in cesarju. Slovenska narodna zavest je morala počakati.
Kako zelo je bila tiskana beseda ukalup-ljena za cerkveno rabo, priča nenazadnje dejstvo, da je Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, s svojim početjem veljal za pobeglo ovčico. Se več. S svojim pesniškim in literarnim delovanjem je mogel začeti Sele v srečnih okoliščinah. Te so bile krog svobodomiselnih izobražencev okoli plemenitega Zoisa in čas francoske okupacije, ki je prevetrila zatohlo kranjsko avstrij-skost.
Svobodnjaški duh, ki so ga v naše kraje zanesli dediči francoske revolucije, je padel na plodna tla. Slovenščina v šoli, visokošolski študij, časopis in podobno, vse to je bilo le del tega, kar je novi čas prineselSloven-cem.Restavracija po Napoleonovem porazu je sicer za daljši čas vrnila stvari na začetek, pa vendarle, led je bil prebit. Ostal je tisti humus, iz katerega so zrasle neskončno lepše in večje stvaritve, kot jih je zmogel posvetni frančiškan Valentin, ki je zapustil dolino šentflorjansko 8. januarja 1819.

ODDAJE V SLOVENŠČIN!
IT SLOVENIJA 1	
	Video srtrani
	Zgodbe iz školjke
	Film tedna: Oddelek za umore, am. film, ponovitev
	Poročila
	Zlati srček ’92, ponovitev Sova, ponovitev
	Buntz z Beverly Hillsa, 2/13 del ameriške nanizanke, VPS 1400
	Goli pod južnim soncem, 1/2 del avstralske nadlje-vanke, VPS 1425
	Želite milord?, 7/13 del angleške nanizanke, VPS 1600
	TV Dnevnik 1
	Otroški program: Ziv žav
	Regionalni program - Maribor
	Pari, TV igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme
	Šport
	Žarišče
	F.Marotta - L.Toscano: Večna mladost, 1/4 del italijanske nadaljevanke, VPS 2040
	Tednik, VPS 2125
	TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210
	Šport
	Poslovna borza
	TV jutri
	Video strani
fr* SLOVENIJA 2
Lošinj včeraj in danes, ponovitev
Slovenija - umetnostni vodnik
Športna sreda, košarka (M): Gibona - Paok, posn. iz Zg.
Poročila
Oči kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon
2e veste, svetovalno namenski program
TV dnevnik 2, vreme
Šport
Umetniški večer:
Sodobna ameriška literatura: Raymond Chandler Veliki sen, ameriški film (CB)
23.05
SOVA:
Dragi John, 37.epizoda ameriške nanizanke Goli pod južnim soncem, 2., zadnji del avstr, nadalj. Želite milord?, 8/13 del angleške nanizanke
i	L, KANALA
	Astrološka napoved
	RIS, risanke in spoti
	Drugačen svet, ponovitev 68. dela
	Ninja želve, 24. del ameriške risanke
	MGM
	Risanka
	Dnevnoinformativni program
	Dance session, 13. oddaja o plesu
	Dekleta s plaže, ameriški film
	Drugačen svet, 69. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnoinformativni program
	Poročila v angleščini: Deutsche Welle
	Astrološka napoved
	MGM
B KOPER
Slovenska kronika
® RAI 1	S? RETE 4
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik
	Film: 11 piccolo fuori-legge (pust., ’56), vmes (11.00) dnevnik
	Vremenska napoved
	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
	Dnevnik in Tri minute
H	Dok.: Zevs
m	Aktualno: Primissima
H	Otroška oddaja
	Nanizanki
	Mladinski variete: Big
	Dnevnik 1
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
	Variete: Ci slamo?
	Vreme in dnevnik
	Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo)
	Variete: Caffb italiano, vmes (23,00) dnevnik
	Dnevnik in vreme
	Rubrika opolnoči
	Film: Un giorno di pa-ga (dram., ZDA ’73, i. Rip Tom)
	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti
	Nad.: Marilena, 10.00 Ines, 10.55 Anche i ricchi piangono, Cele-ste, vmes (10.25) vesti
	Variete: A časa nostra
	TG 4vesti
	Variete: Buon pome-riggio
	Nad.: Sentieri, 15.00 Maria, 16.00 La storia di Amanda, 16.50 Feb-bre d’amore
	TG 4vesti
	Aktualno: C’ eravamo tanto amati
	Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti
	Kviz: La cena e servita
	Film: Fantozzi (kom., It. 1975, r. L. Salce, i. Paolo Villaggio)
	Variete, variete, vmes (23.15) TG 4 vesti
	Nan.: Kojak, 2.00 Agencija Rockford
RAI 2
CANALE 5
Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: La a del dottor Kildare (dram., ’39) Nan,: Lassie 2 Kratke vesti
Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero	
		
	Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara	gg
	Kronika v živo	
	Dnevnik iz Milana	
	Aktualno: 11 coraggio	
	di vivere, nato šport	
	Nan.: Hunter, vreme	
	Nad.: Beautiful	
	Dnevnik in šport	mm
	TV film: Una prova	
	d’innocenza (dram., It. ’90, i. E. Montesano)	B
	Aktualno: Pentimenti	
	TG 2 - Pegaz	
	EP v košarki	
	Film: 1942: I 15 anni	
Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: Ronda di mezza-notte (kom., ZDA ’33) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 I Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno:	Forum,
15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno (vodi M, Bongiorno) Kviz: II delitto 6 servi-to (vodi M. Micheli) Variete: Maurizio Co-stanzo Show
di Emma (dram., ’85)
Ai RAI 3	
	Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) dnevnik
	Kratke vesti iz Milana
	Proza: Tovaritch (’67)
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok.: Oblika zemlje
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Dok. oddaja: Geo
	Nan.: Lassie
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Telegiornale Zero
	Variete: Blob
	Aktualno: Dan na Pre-
	turi
	Večerni dnevnik
	Dokumenti
	Posebnosti na RAI 3
	Dnevnik in vreme
ITALIA1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Nan.: Lepotica in zver
	Otroški variete
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman
	Variete: Twin Clips
	Gli Acchiappamostri
	Variete: Mitico Natale
	Film: Grease 2 (glas., ZDA 1982, i. Sid Cae-sar, Michelle Pfeiffer), vmes Studio šport
	Variete: Karaoke
	Beverly Hills
	Film: Nightmare 4 - 11 non risveglio (srh., ZDA '88, i. Robert En-glund, R. Eastman)
	Odprti studio, pregled tiska in šport
® TMC		B Koper		OtD Hrvaška 1	
	Euronevvs		Harry O, ameriška tv		Dobro jutro, Hrvaška
	Nad.: Doppio imbro-		nanizanka		Poročila, TV koledar
	glio, 9.45 Potere, 10.15		Vidiš, kakšen si?, po-		Zgodbe iz Monticellia,
	Vite rabate		novitev italijanske ko-		37. del
miril	Lampiao e Maria Bo-		medije		Poročila
	nita		Vohuna, ameriška na-		Zimski šolski program
[Milil	Nan.: Autostop per il		daljevanka		Legenda in resničnost
	cielo		Čarobna svetilka:.Te-		in Bibljiske zgodbe
IKItlfl	TMC News - Šport		Caj italijanskega jezika		Poročila;
	Film: L*ispetlore gene-		Sok modeme umetno-		Svet se vrti naprej,
	rale (kom., 1949)		s ti, ameriška dok. seri-		36. del nanizanke
	Risanke: Snack		ja		Monofon
	Variete: Amid mostri		Bersaglio, ponovitev		Poročila
	Dok.: Prijateljska nara-		Arhitektovi nasveti		Slika na sliko, ponov.
	va		Primorski forum		“Lonsome Dove“,
	Šale, pepe e fantasia		Primorska kronika		3/8 del naniz.
	Variete: T’amo TV		TV Dnevnik		The Big Blue
	Vreme in TMC News		Harry O, ameriška tv		Poročila
	Pravljica		nanizanka		Spoznajmo Hrvaško
	Nan.: Maguy		Dragnet, ameriška tv		Malavizija
	Film: ... e poi lo chia-		nanizanka		Hrvaška in ljudje
	marono il Magnifico		Meridiani, aktualna		Poročila
	(vestern, It. ’72, i. Te-		tema		Znanost in mi
	renče Hill)		Dolgo iskanje, angle-		Santa Barbara,
	Rubrika: Snežni p la-		ška dokumentarna se-		294. del amer. naniz.
	net		rij a		Risanka
	TMC News in vreme		TV dnevnik		Dnevnik 1
	Film: Il gusto del pec-		Juke box, glasbena od-		Spekter
	cato (krim., 1971)		daja v živo, vodi Alex		Zabavna oddaja
	Variete: T’amo TV		Bini		Ekran brez okvirja
	Aktualno: CNN News				Dnevnik 2
					Slika na sliko
					Poročila v angleščini
					Poročila Sen brez meja
!j} ITALIA7		imMF Avstrija 1			
					
■			Ponovitve		
	Risanke		Gospodar zvezd,špan-		
1	Nad.: Čara a čara USA Today News		ski film Risanke	M Hrvaška 2	
	Nad.: Aspettando il		Jaz in ti, otroški progr.		
	domani, Il tempo della		Knjiga o džungli		
	nostra vita		Vam, dam, des		TV koledar
	Deželni programi		Alfred J. Kwak, risa-		Zadar: košarka - Evro-
	Sette in allegria		na serija		liga: ”Zadar“-“Real“,
	News Line		Artefix, otroški klub		1. polčas
	Nan.:	L’uomo di		Kratki stik,otroška od.		Košarka, 2. polčas
	Atlantide		Mini cas v sliki		Dnevnik 1
	Il sasso nella scarpa		Tri dni s sodnikom,		Brooklynski most,
	Film: Pierino colpisce		3. del		1. del amer. naniz.
	ancora (kom., It. ’82, i.		Evropska dvanajste-		“Lonsome Dove“,
	Alvaro Vitah)		rica: Grčija, 9. oddaja		4/8 del naniz.
	Vesti: News Line		Naš učitelj Dr. Specht		Moč in slava, športni
	Film: La vita allegra		Cas v sliki, vreme		dokumentarni film
	(kom., Sp. ’88, i. Ana		Donavska princesa		Pepsi DJ Mac
	Obregon)		Pogledi od strani		Horoskop
	Filmske novosti		Tohuvvabohu		
	News Line - Vesti		Muha, amer. film		
	Nan.: Paradise club		Cas v sliki		
			Skoraj popolni bančni		4
			rop, franc.-ital. film		
			Poročila		
££ TELEFRIULI					
					
				(MTv) Madžarska	
					
					
	Kratke vesti	fTTTTB	Ao		
		Mvamju m*		likg-!i	Dobro jutro, Madžar-
	Starlandia			HM	ska
UjM	Nan.: Riuscirš la no-				Cez dan
	stra carovana...		Vremenska panorama 1000 mojstrovin		Viljem Tell, franc. ser.
	Nad.: Destini				Goya, špan. biog. ser.
	Večerne vesti		Avstralska divjina		Igra
	Rubrika: Parliamone		Videti Benetke in um-		Letni kolobarji
	Film: Terrore nel de-		reti, amer. komedija		Poročila
	serto (dram., ’79)		Aleksander Veliki		Popoldanski saldo
	Nočne vesti		Družina Leitner		Igra
	Rubrika: Belo in črno		Skrivnost amfore,5.del		Kupil bom to žensko
			Kdo je kdo?, igra		128. del mehiške ser.
			Regionalna poročila		Cez dan
			Cas v sliki, vreme		Svet denarja
# TELE 4			Kultura		Magazin za managerje
			Božanska vrata, amer.		Večerna pravljica
			film		Art farmer v Budimpe-
			Poročila		šti, 1. del koncerta
	(Se povezuje s sporedi				Dnevnik
	Italia 1)				Sosedje, 149. del
	Lastne oddaje:		:		Friderikusov show
	Kronika in komentar				Sovjetski umetniki
	Dogodki in odmevi				emigranti Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 18,45
Že veste ... Šola računalništva
V oddaji bo med drugim tudi Šola računalništva, od osnov do skrivnosti avtorja Zvezdana Martiča
jS Nova rubrika svetovalno namenske oddaje 2e veste ... je Sola računalništva, od osnov do skrivnosti, ki jo pripravlja Zvezdan Martič.
Zvezdan je že pred leta z raziskavami ugotovil, da je v Evropi okoli 70 odstotkov delovnih mest povezanih z delom na računalnikih. Pri nas Pa je ta delež veliko nižji, le 10 odstotkov. Tudi ta podatek dokazuje, da v tem pogledu capljamo za razvitim svetom. Zvezdan Martič pa je mnenja, da bi bilo lahko drugače. Z računalniki lah-namreč marsikatero delo poenostavimo, posodobimo učenje. Napor-
no brskanje po arhivih in listanje zaprašenih, debelih knjig zamenjamo z nekaj ukazi na računalniku in ure in ure iskanja se spremenijo v nekaj sekund, v katerih dobimo na zaslonu izpisan iskani podatek ali odgovor.
Serija Sola računalništva obsega dvainpetdeset oddaj, v katerih bomo spoznali vsa najpomembnejša področja računalništva. Oddaje bodo razdeljene v tri dele. V prvem bodo predstavljeni osnovni pojmi in možnosti uporabe računalnikov. V drugem bodo obdelali posebna področja uporabe, v tretjem pa bodo podrobneje sprego-
vorili o posameznih temah. Tako boste spoznali osnovne postopke: od vklopa računalnika, osnovnih ukazov v posameznih programih do specialnih področij, kot je na primer projektiranje. Hkrati pa se boste seznanjali z računalniškimi omrežji, multime-dijo in velikimi računalniškimi sistemi. Za manj zahtevne uporabnike računalnikov bo oddaja zanimiva predvsem zato, ker bodo spoznali programske možnosti in področje, s katerim se večina nima časa ali možnosti ukvarjati. Danes si na drugem programu TVS lahko ogledate prvi del serije o računalništvu.
RADIO
"\
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7: 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8,40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11,15 izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba;
17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate; 22.20 Pesmi.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja;
10.05	Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Radijska univerza; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18,25 Koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6,30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na
rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno-toplo-vroče;
13.00	Jagode in podoknice;
15.00	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje;
9.35	Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; Ob štirih; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tedna;
17.35	Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Višarski kvintet iz Ukev; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: ZPZOzvena-Echo iz Slovaške; 18.00 Četrtkova srečanja; 18,30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi-

<V'x
I
■
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice;
6.00	Super Shop; 6,30 Denar in politika; 7.00 Financial: Vzhodna Evropa poroča; 7.30 News Wat-ch; 8.00 Novice; 9,00 Channel E;
9.30	Super Shop; 11.00 Video Fa-shion; 11.30 Denar in politika, Financial; 13,00 Poslovne novice z Japonske; 13,30 News VVatch;
14.00	Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15,00 The Mix; 17,00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Medla television; 20.00 The Rogues;
21.00	Inside Edition; 21.30 Film Eu-rope; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP;
23.00	Fiat Stop; 0.35 Film Europe;
1.05	The Mix; 2.00 China News Europe.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Let's make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Mau-de; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue;
19.30	E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Full House;
21.30	Melrose Plače; 22.30 Chances; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation.
EUROSPORT
9.00	Aerobika; 9.30 Tenis; 10.30 Crash dirke; 11.30 Aerobika;
12.00	Košarka; 13.30 Boks; 15.00 Tenis; 18.00 Konjeništvo; 19.00 Ski Report; 20,00 Košarka: kvalifikacije za EP; 21.30 Športne novice:
22.00	Tenis; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Odbojka na plaži; 9,00 Konjeništvo; 10.00 Kegljanje;
11.00	SP v smučanju; 12.00 Mo-tošport; 17,00 Surfanje; 17,30 Odbojka na plaži; 18.30 Motošport;
20.30	Faszination; 21.30 Rally Pa-riz-Dakar; 22,00 Nogomet; 24.00 Motošport; 0.30 Kickboks; 1.30 Nogomet,
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits;
17.00	Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3,00 Vol;
3.30	Nočni video,
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11,00 Kiss Shot; 13.00 Skullduggery; 14.55 The Odessa File; 17,00 Flight From Ashiya; 19.00 Kiss Shot; 20.40 En-tertainment Tonight; 23,00 Gra-veyard Shift; 0.35 A Girl To Kili For;
2.05	Keaton's Cop; 3.40 Hardca-se And Fist; 5.15 Til Murder Do Us Part.
MOVIE CHANNEL
6.00	The Miracle VVorker; 8.00 The Adventures Of Milo And Otis;
10.00	A Perilous Journey; 12.00 Ghost In The Invisible Bikini; 14.00 The Idol; 16.00 The Adventures Of Milo And Otis; 18.00 Lions For Breakfast (ZDA 1976); 20.00 testament; 22,00 Home Alone; 24,00 Flight Of The Black Angel; 1.45 Track 29 (kom., VB 1988); 3.20 The Guardian,
PRO 7
5.45 Serije: Jane in Kathleen, 6.30 Vicky, 6,55 Risanke, 8,45 Neizprosna, a prisrčna; 10.30 Vroče blago (krim,, kom,, ZDA 1978); 12.05 Ulice San Francisca; 13.00 Show Billa Cosbyja; 13.35 Perry Mason: Glasbeni umor; 15,10 Ahoj, mornar (kom., ZDA 1966, i. Elvis Pre-sley); 16.45 Risanke; 18,35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.15 Gung Ho (kom., ZDA 1986, i. Michael Keaton); 22.15 T,J. Hooker; 23.10 Hiša modrih senc (srh,, It, 1986, i, Aman-da Sandrelli); 0.45 Poročila; 0.55 Ponovitve.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča, 11,00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in straa-stni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Očividci - Video;
21.15	Klic v sili; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Keaton's Cop (ZDA
1989,	i. Lee Majors); 1.05 Nočni program: Strašno prijazna družina, 1.35 Kdo je šef?, 2.05 Hans Meiser, 3.00 Eksplozivno,
SATI
5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8,45 Sence preteklosti; 9.30 Ponovitve; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19.00 Točke, točke, točke; 19.30 Kolo sreče;
20.15	VVoIffov revir; 21,15 Zlata lestvica popevk; 22.15 Remo -Neoborožen in nevaren (ZDA 1985, i. Fred VVard); 0,15 Strah (srh., VB 1971, i. Susan George); 1,40 NLP; 2.30 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00	Žabec Flip; 8.00 Sneženi mož; 8.30 Kamilla; 10.05 Ne brez moje hčerke; 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Show-biz; 14.15 Filofax - Jaz sem neumen in ti nisi (kom., ZDA 1990, i. James Belushi, Charles Grodin);
16.00	Aliče v čudežni deželi (ris,);
17.15	In Too Deep (Avstral. 1990);
19.00	Kino '93; 19.25 Šport; 19.30 0137 intervjuji; 20.15 Obrekovanje (ZDA 1990, i. Albert Finney, Swoosie Kurtz); 21,45 Kaskaderji: akcija med življenjem in smrtjo;
22.45	Zakon moči (dram., ZDA
1990,	i. Gene Hackman); 0.30 Candida Royalle - Tri hčerke (erot., ZDA 1986); 2.00 Vice nečimrnosti (ZDA 1990).
24
Četrtek, 7. januarja 1993
VREME

EVROPA / TOPLEJE KOT V PREJŠNJIH DNEVIH
VČERAJ
TEMPERATURE OB 13. URI
J pod -20 C°
-20/-10 C°
-10/0 C° Oo/IO C° D10/20 C
20/30 0°!___J nad 30 C°
jasno
poloblačno
oblačno
nevihta
*
sneg
topla
fronta
hladna
fronta
okluzija
VREMENSKA SUKA
Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo in vzhodno Evropo je oslabelo. Frontalni val je dosegel Al-
pe in se bo danes pomaknil čez Slovenijo. Nad naše kraje priteka pred njim precej toplejši in bolj vlažen zrak.
megla
C A
središče središče ciklona anticiklona
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJA	
	
	
PO SVETU	
HELSINKI		-4/-2
OSLO		-4/-3
STOCKHOLM...	-1/0
K0BENHAVN...	0/-7
MOSKVA		-13/-7
BERLIN				-1/-1
VARŠAVA		-13/-9
LONDON		9/12
AMSTERDAM...	3/3
BRUSELJ		3/5
BONN		1/3
FRANKFURT		-3/3
PARIZ		4/4
DUNAJ		-12/-1
mOnchen		-n/o
ZURICH		-6/-i
ŽENEVA		-5/2
RIM		5/4
MILAN		-6/4
BEOGRAD		-15/-4
NICA		4/13
BARCELONA...	o/n
BUKAREŠTA		-15/-4
CARIGRAD		1/4
MADRID		-2/12
LIZBONA		7/14
ATENE		4/6
LARNAKA		8/14
TUNIS		7/15
ALŽIR		8/15
MALTA		11/13
JERUZALEM		3/9
KAIRO		8/16
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.43 in zašlo ob 16.34. Dan bo dolg 8 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 15, uri 36 minut in zašla ob 06. uri 35 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.22 najnižje-12 cm, ob 8.09 najvišje 49 cm, ob 15.05 najnižje -67 cm, ob 21.45 najvišje 37 cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -16 cm, ob 8.48 najvišje 50 cm, ob 15.38 najnižje -70 cm, ob 22.17 najvišje 42 cm.
ALPE-JADRAN / VPLIV FRONTE BO SEGEL LE DO JADRANA
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	-12/-5
TRST........... 2/7
CELOVEC..... -15/-10
BRNIK....... -14/-5
MARIBOR...... -16/-6
CELJE....... -15/-5
.NOVO MESTO -19/-7 NOVA GORICA -8/9 MUR. SOBOTA -16/-7
PORTOROŽ.....	-6/7
POSTOJNA.....	-8/-1
IL. BISTRICA.	-12/2
KOČEVJE.... -23/-10
ČRNOMELJ... -23/-10
SL. GRADEC...	-17/-6
BOVEC......	-9/3
RATEČE..... -15/-4
VOGEL......	-3/2
KREDARICA....	-2/-1
VIDEM......	1/10
GRADEC..... -16/-6
MONOŠTER... -11/-3
ZAGREB..... -18/-10
REKA........ 3/12
V SLOVENIJI: Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod se bo prehodno pooblačilo. V severovzhodnih krajih bo popoldne rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature od -4 do 2 °C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah Italije in ob Jadranu bo precej jasno, drugod se bo od severa pooblačilo. Ponekod bo občasno rahlo deževalo.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
10-30%
A *
pod 10%	pod 5
44 **
5-10
*** *** :
30-50%	10-30
iiii -J/ si/ -U/ sl/
•	A A A A
30-60
50-80%

*** *** *** ***
nad 80% nad 60
VETER 6 NEVIHTE
5-10 m/s
■ ■&§
BEUAK

O
TRBIŽ O q
KRANJSKA GORA
O SALZBURG
Fg
P
o CELOVEC
O GRAZ
GORNJI SENIK
O
o
MURSKA SOBOTA
ČEDAD VIDEM O
O
o PORDENONE	_p. N. GORICA
GORICA00	O POSTOJNA
TRST O
v o -mag
| ^
O KRANJ
O UUBUANA
O NOVO MESTO
PAZIN O
PULJ Q
Immmč
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V petek bo suho. Zjutraj OBETI: V soboto še ne pričakujemo se bo po nekaterih kotlinah zadrže- bistvene spremembe vremena, vala megla. V višjih legah in na Primorskem bo razmeroma toplo.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na irr zraka:
145 175 280
Trbovlje	248
Hrastnik	215
Zagorje	—.
Šoštanj	—
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
Ljubljana
Maribor
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G. Radgona: 102, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 61, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 116, Sora Suha: 102, Ljubljanica Moste: 74, Savinja Laško: 99, Krka Podbočje: 74, Kolpa Radenci: 82, Soča Solkan: 195.

M

M


kh
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Ni vam treba takoj nekoga zavrniti le zato, ker vam bo risal gradove v oblakih, ko vas bo prepričeval o določeni finančni transakciji. Vseeno dvakrat premislite.
BIK 21-4/20-5 : Ce ste danes razpoloženi, da uveljavite svoje najbolj priljubljene ideje ali načrte, to le pogumno naredite. Prepričljivi boste, pazite le, da komu ne stopite na prste.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Neka službena naloga vas ne bo preveč razveselila. Na kosilu boste uživali in si hkrati nabrali nekaj pozitivnih točk. Popoldne sledi neprijetno presenečenje.
RAK 22-6/22-7 : Dan bo za vas dan prepovedi, najverjetneje v zvezi s pomembnim osebnim »projektom«, ki ne bo našel ugodnega odziva, celo ostro nasprotovanje.
LEV 23-7/23-8 : Poskušali vas bodo utišati na sestanku v zvezi z zaupno zadevo, ki bo imela precejšen vpliv na vašo kariero. Konflikt v službi se bo zaostril do izbruha.
DEVICA 24-8/22-9 : Že zgodaj se boste srečali s prijateljem, ki bo poskusil svoj optimizem prenesti tudi na vas, vendar brez uspeha. Popoldan prinaša čustveni udarec.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Čeprav bi se sedaj lahko ustrezno spoprijeli s poslovnimi problemi, danes ne boste odkrili pravega odgovora in boste morali počakati, da se megla razkadi.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Vaše nagonsko zaznavanje je tisto, kar ljubezen sedaj potrebuje. Zavedajte se, da boste prej ali slej morali nekaj časa posvetiti tudi temu.
STRELEC 23-11 /21-12 : Finančna tema se Se nadaljuje in stopnjuje in kar naredite ne more zadovoljiti temperamentnega partnerja. To zna biti kmalu kapljica čez rob.
KOZOROG 22-12/20-1 : Zjutraj se bosta s partnerjem končno pobotala. Dobro voljo bodo skazile številne ovire, na katere boste takoj za tem naleteli. Zgornja meja potrpežljivosti je za vami.
VODNAR 21-1/19-2 : Srečni boste, če vam bo le uspelo misli zadržati pri delu. Ne boste pa mogli obvladovati ostalih stvari, ki vas sedaj bremenijo. Ognite se prepirom.
RIBI 20-2/20-3 : Popolnoma ste osredotočeni na svojo zvezo in iščete najboljšo možno pot za naprej. Zakaj prihaja do pričkanja, pa si nikakor ne znate razložiti.
CESTE / VELIKA NEVARNOST POLEDICE
ZASTOJI
y ZAPRTA CESTA
h POPRAVILA NA CESTIŠČU
POLEDICA
S
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
QOO ŠPORTNA PRIREDITEV
== GOSTA --- MEGLA
B BENCINSKE m ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Le ponekod v kotlinah megla že ovira promet. Na izpostavljenih legah se pojavlja poledica. Voznike opozarjamo, da se bo s poslabšanjem vremena močno povečala nevarnost poledice, in sicer zlasti v severovzhodni Sloveniji. Na nekaterih cestah na Štajerskem so še vedno ostanki snega, zato opozarjamo na previdno vožnjo.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope		...60/80	Cimolais			Podklošter		...30/65
Zelenica		...20/40	Claut			5/5	Bad Kleinkirchheim ...30/80	
Golte		...25/25	Piancavallo		.,..40/80	Pliberk/Peca		...30/50
Stari vrh		...10/30	Zabnice/Ovčja vas ...25/30		Sloveniji Plajberk	...15/60
Rogla		...50/50	Raibl			Dobrač		...30/70
Kanin		.15/130	Farni Avoltri			0/0	Nassfeld/Mokrine ..40/90	
Cerkno		...35/35	Farni dl Sopra....	..40/100	Spittal/Goldeck.	...15/70
Soriška planina..	...25/25	Paluzza-Timdu...	....30/40	Heiligenblut		.25/140
Vogel		....25/25	Paularo			0/0	Katschberg		.80/120
Kabla		....20/20	Pontebba		....60/80	Koralpe/Golica..	...15/40
Mariborsko Pohorje..60/90		Pradibosco		....50/90	Kotschach/Mauthen,	....30/70
Kranjska gora		....20/20	Prato Carnico...		■/"	Mallnitz		.30/150
Pokljuka		....20/20	Zoncolan		....20/60	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice...70/70		Sauris		....30/45	Arlberg		.45/155
Polževo		....30/30	Sella Chianzutan ...30/60		Seefeld		...20/40
Jezersko		....20/20	Nevejsko sedlo.,	....20/40	Kitzbuhel		...10/60
Ulovka		....30/30	Višarje		....35/60	Obertauern		110/210
Straža pri Bledu.	....30/30	VENETO		Zeli am See		...15/80
Črni vrh		....20/20	Sappada		..40/100	Schladming/Plana	...15/80
V VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Zaradi preglednosti zra-Cno-kemiCne učinke opazujemo posebej kot vplive posameznih sestavin zraka in posebej kot vplive primesi. Oglejmo si najprej vpliv sestavin samega zraka.
Ozračje sestavlja večinoma dušik (78 odstotkov), kisika je okoli 21 odstotkov, preostalo so drugi plini: vodni hlapi, ogljikov dioksid, žlahtni plini, hlapi in drugo.
Za počutje ljudi je največjega pomena delni pritisk kisika, ki z naraščajočo višino pada po enakih zakonitostih kot zmeni pritisk. Največ ga je na morski gladini. V višinah (za zdrave osebe navadno nad 2500 m) se zaradi poma-njaknja kisika lahko pojavijo znamenja višinske bolezni (šumenje v uSesiih, vrtoglavica, utrujenost, zaspanost). Pri prilagajanju na višinske razmere se poveča minutni volumen srca, pospeši se dihanje, zviša se število eritrocitov in količina hemoglobina.
Prav tako kot kisik je za nase počutje pomembna količnina pritiska vodne pare. Suh zrak izsušuje dihalne poti. Se posebej neprijeten je zelo hladen in suh zrak za astmatike. Količina vodne pare v ozračju vpliva na naše počutje v okolju. Nasičenost z vlago povečuje občutek mraza v zelo hladnem zraku in zmanjšuje sposobnosti prenašanja zelo toplega okolja.
Med žlahtnimi plini naj omenimo le radioaktivni radon, ki je naravnega izvora. Kopiči se v dobro zatesnjenih zaprtih prostorih, kjer njegova koncentracija lahko postane omembe vredna. Največ ga prenika iz tal, lahko pa izvira tudi iz gradbenih materialov. Znano je, da ga je v granitu razmeroma veliko, v marmorju pa ga ne najdemo. Manj ga je v višjih nadstropjih in več po kleteh. Njegovo vlogo pri raku na dihalih je težko oceniti.
Tanja Cegnar
Zaradi vetrovnega in suhega vremena je na kraško-obalnem območju velika nevarnost požarov v naravi!