223. Številka._Ljubljana, v četrtek 29. septembra 1898._XXXI. leto. SLOVETVSKI fMAROD. Ishaja viak dan av«*er, itinofii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ea ivitro-ogertke dežele aa vse leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z>. j«de» Boeaoc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres poiiljanja na dom ea VBe leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 y\>\ 10 kr. Za pošiljanje na dotn računa se po 1 _kr, na meaec, po 80 kr. aa čatrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina tnala. — Na naroćbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za o a na ni 1 a plačuje ae cd Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedonkrst tiaka, po 5 kr. će ae dvakrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnittvo je na Kongresnem trgu at. 12. Uprav nistvn naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vae admiuiatrativne atvari. Telefon ćt. Položaj. V opozicijo! Proč od čeških in poljskih egoistov, ki so veliko zakrivili, da smo Slovenci in Hrvatje zadnja desetletja bili politično in kulturno toliko zanemarjeni I Tako bobna .Slovenec* sedaj še ves teden in postal je v tem tako silno radi* kalen, da je v ainočnem članku pritrdil celo stališču, katero je dr. Ferjančič že pred več meseci zavzel v parlamentarni komisiji desnice in potem na učiteljskem shodu, da se mora namreč slovensko vprašanje istodobno rešiti kakor češko. In tako, kakor .Slovenec* doma, tako delajo kranjski klerikalni poslanci na Dunaju, kjer slikajo razmere na Slovenskem tako, kakor da bi pri nas ie vse vrelo in gorelo, in kakor da ves narod že ne ieli druzega, kakor boj proti vladi, proti čehom in Poljakom, boj do skrajnosti. Mi te najnovejše akcije katoliško - narodne stranke nismo nikdar smatrali za resno. Predobro jih poznamo, te naše Papenheimovce, da bi jim verjeli, da hočejo res v opozicijo. Vselej so se radi skrivali pod vladnim plaščem. Bili so vselej pripravljeni podpirati vsako vlado, in če je kdo zakrivil, da smo bili zadnja desetletja politično in kulturno zanemarjanj, zakrivili so to prav kranjski klerikalci. Trdi kruh opozicije jim ni nikdar dišal, in ostali so v vladnem tabora tudi tedaj, ko je ves narod silil, naj izstopijo is Hohenvvartovega kluba in naj zapuste koalicijo žalostnega spomina, kateri na ljubav so izrecno odstavili narodna in verska vprašanja z dnevnega reda. Takrat je ves narod zahteval, naj gredo slovenski klerikalni z drugimi slovenskimi poslanci vred v opozicijo, takrat se nam je povsod veliko slabše godilo, kakor sedaj, a kis* rikalci se niso ndali, dasi jim koalicija za nji prodana narodna in verska načela uiti sklede leče ni dala. Tudi sedaj ne verujemo, da imajo klerikalci res namen, stopiti v opozicijo, posebno ne, ker vidimo, kako njihov učitelj in mojster tam v solnčni Gorici pleše okolu zlatega vladnega teleta, ampak smo trdno preverjam, da splošni narodno politični položaj ni vzrok najnovejše njihove akcije. LISTEK. Osmanbegovič. (Spisal Robert Michel.) „Osmanbegovič je lopov in njega ne imenu« jemo desetnikom." .Da, gospod stotnik, Osmanbegovič je lopov," ponavlja z nova nadporočnik Dolanski. Narednik pa pravi: .Gospod stotnik, Osmanbegovič je najboljši strelec v vsej kompaniji in maršira tudi najlepše, vrha tega ni bil dosedaj še nikoli kaznovan.* .Ah, molčite, streljanje in marši ran je še ni vae. Jaz pravim, da je Osmanbegovič lopov in dovolj je .'■ Veselilo je Dola nekega, da Osmanbegovič ni svanziral. Zjutraj pri ekserciranja mu je grozil s sabljo, a Osmanbegovič je prav mirno rekel: .Gospod nadporočnik, ne tepite me!" In vsi vojaki so ga Čuli. Zakaj se ni raje pritožil pri poveljnika; & prav njegova mirnost je dražila nadporočnika. Ni ga udaril, a zardel je in začel kričati nad njim, kolikor je mogel, samo da bi si jezo utešil. Ko bi Osmanbegovič samo trenil s očmi, vsekal bi ga bil Dolanski. A Osmanbegovič se ni ganil in vsi vojaki •o to videli. Nepobitna resnica je, da do zadnjega tedna živa duša ni mislila na prestop slovenske delegacije v opozicijo, in še manj na izstop iz desnice, na ločitev od Čehov in Poljakov. Na Kranjskem je bilo vse mimo. Samo veliki socijalni politik, gosp. Ivan Evangelist, je časih nekoliko zsgodernjal, ker Kaizlova in Barnreitherjeva socijalna politika ni urejena po njegovih predpisih, sicer pa so se politiki in nepo-litiki strinjali v tem, da morajo slovenski poslanci vztrajati v desnici in delati na to, da pridejo v veljavo načela, na katera so se združile slovanske stranke. Tudi v drugih pokrajinah ni bilo dosti drugače. S Štajerskega, s Koroškega in zlasti s Primorskega so se sicer ćule pritožbe io to utemeljene pritožbe, ali izstopa iz desnice in prestopa v opozicijo ni nihče zahteval, dokler ni bil dr. Ferjančič poklican na posvetovanje z ministerskim predsed nikom. Iz tega posnemamo, da so kranjski klerikalci začeli najnovejšo svojo akcijo zgolj iz osebnih motivov, samo zato, ker je bil na posvetovanje z vlado poklican liberalec dr. Ferjančič in ne katoličan Povše. To je pravi vzrok vsega počenjanja, ker naši klerikalci radi marsikaj potrpe, samo tega ne preneso, da bi tudi kak slovenski liberalec imel na Dunaju kaj npliva in da bi imel slovenski liberalec pri važnih momentih besedo. Samo sovraštvo proti narodni stranki, proti slovenskim liberalcem je na rekovalo klerikalni stranki, da je uprizorila svojo najnovejšo akcijo, a uprizor la jo je le 8 tem namenom, da vladi pokaže, kako velik je klerikalni npliv v .Slovanski kršćansko narodni zvezi", da prav za prav ona to zvezo komandira in da mora vlada v celi zvezi upoštevati samo njo. V resno opozicijo ne pojdejo nafti klerikalci nikdar, najmanj še iz občnih narodnih in političnih razlogov, ker pri klerikalni stranki taki razlogi niso nikdar odločevali, ampak so bili zanjo vedno samo strankarske koristi odločilne. Vse drugačne vrednosti je to, kar je akcijo kranjskih klerikalcev podpirajoča a Edinost" pisala v tej stvari. Umeje se po sebi, da .Edinosti" njenega stališča niso narekovali tisti nagibi, kakor .Ta ne postane desetnik, zato bodem jaz skrbel," mislil si je Dolanski. Zadnje dneve ni šlo Dolanskemu ekserciranje po volji. Vsi vojaki so natančno izvrševali njegov komando, posebno si je prizadeval Osmanbegovič. Dolanski je bil nezadovoljen, kajti vedel je, da molčeči Osmanbegovič ima gotovo večji vpliv pri vojakih, kakor njegove jednakomerne, zapovedujoče besede. Prejšnje čase, ko je bil Dolanski pri nekem polku v provinciji častnik, bilo je vse drugače. Znal je materinski jezik svojih vojakov in vsi so ga ljubili. Pri ekserciranja je le rahel vdarec s sabljo več pomagal, kot vse poučevanje, in ako je bil vdarec malo prehud, špogal si je slab dovtip in vsi vojaki so se smejali. A pri Bošnjakih je vse dragače, in vsega tega je kriv le Osmanbegovič; niti jeden -krat se ne smeje njegovim dovtipom. Ni bilo dovolj, da Osmanbegovič ni postal narednik, Dolanski ga je hotel ukloniti, da bode čntil njegovo oblast nad seboj. Osmanbegovič mora biti njegov sluga, njegov suženj. Blato s čevljev in sablje, katerega bode prinesel Dolanski z vežba-lišča, bode moral cediti, sobni prag pometati in še draga nizka dela, in vsak dan, vsak trenotek bode moral čutiti Osmanbegovič, da je suženj. Stotnik ni bil s tem v začetka zadovoljen: našim klerikalcem, ampak da so ga jej usilile narodne, politične in gospodarske razmere na Primorskem. .Edinost" je podala uprav obupno sliko o teh primorskih razmerah in prišla do žalostnega zaključka, da se slovenski in hrvatski živelj na Primorskem potaplja v lahon&kem mrru, da mora politično in narodno umreti, ako se razmere ne pre-drugačijo. Če so razmere na Primorskem postale tako obupne, da je slovenski in hrvatski živelj že izgubil vero v svojo prihodnost, če se res potaplja v italijanskih valovib, potem prosimo odgovora na vprašanje: jeli sedanji trenotek primeren, posekati še tiste stebriče, na kat re se mora potapljajoči se slovanski narod na Primorskem naslanjati ? Položaj je t i-, k. da nastopi čieto gotovo dola vladanja brez parlamenta. Prav v tem hipu, ko stojimo takorekoč pred zatvoritvijo parlamenta, prav v tem hipu se zaletava ,Slovenec" v jedine nade prijatelje, v Čehe in Poljake in grize celo zvestega prijatelja našega naroda, odličnega slovanskega politika, finančnega ministra Kaizla in popolnoma po krivici, ter zastavlja sploh vse sile, da odvrne od nas vse, ki bi nas mogli ščititi v dobi, kateri se približujemo, v dobi, ko bode nemška birokracija zopet tako vsegamogočna, kakor je bila v najžalost-nejšib naših časih. Komaj začetega zasedanja našega parlamenta bo kmalu konec. Poslanci pojdejo na počitnice in ministerstvo bo vladalo brez parlamenta. Nihče ne more reči, kako dolgo bo to trajalo. Morda le malo časa, morda pa kar nekaj let. Raj smemo pričakovati, ako se izpolni sedaj volja .SlovenČeva" ? Kdo si more misliti, da nas bodo podpirali Čehi in Poljaki, in da nas bo podpiral Kaizl v tem časa, ako sedaj slovenski poslanci podstavijo vladi nogo, ako puste na cedila svoje zaveznike? Na nemške klerikalce pač ne smemo računati. Ti so slovensko delegacijo vedno odvračali od energičnega dela ali jo za svoje reakcionarne naklepe izkoriščali, a slovenskemu narodu niso niti suhega krnha privoščili. Vlada, Čehi in Poljaki bi gotovo ničesar ne storili za nas, ako bi slovenska delegacija sedaj pre- .Osmanbegovič zna najbolje streljati in marširati in je tudi največji in najlepši mož izmej vseh; njega rabim za Častno stražo in glavno dvorno stražo.* .Gospod stotnik, Osmanbegovič je lopov, in nničil nam bode vso kompanijo; jaz ga bodem vedno brzdal." Stotnik se je dal pregovoriti, sestavila se je prošnja na poveljstvo in v prihodnjem dnevnem ukazu je bilo odrejeno, da mora infanterist Juzuf Osmanbegovič kot sluga k nadporočniku Dolanskemu. Osmanbegovič je bil kozav, a vzlic temu najlepši mož vse čete. Pri obleganju mesta Serajeva leta 1878. ga je prinesla mati v neko klet, kjer so bili skriti še drugi otroci. Mej otroci pa so se začele koze in vsi razven Juzufa so pomrli. A njegov kozavi obraz ni bil grd. Na licu, po katerem se je razlivala zdrava rudečica, se je videla divjost in kontrast mej njegovimi mirnimi, otročjimi očmi in divjimi potezami delal ga je lepega. Poznejše dneve je imel Dolanski mnogo posla, dobil je štirideset novincev, da jih je izuril. Jezik mu je tekel lažje in tudi dovtipov se je lotil, vojaki so se zopet smejali in kjer se ni znal izraziti, pomagal je s sabljo. Njegovi novinci so bili kmalu najboljši v vsem polka. skočila v nas prof niški tabor in razgnala desnico. Najmanj pa bode to na korist potapljajocemn se slovanskemu življu na Primorskem. Slovenska opozicija tega potapljenca ne bo rešila, pač pa bi ga slovenska delegacija s prestopom v opozicija pahnila od zadnje zaslombe, da se de prej potopi, mu — takorekoč — dala poslednjo brco. To je na Se mnenje o položaju. Povedali smo je Se jedenkrat z ozirom na izvajanje čestite tržaške koleginje. „Slovenec", ki toliko trobi, pa še vedno ni povedal, kaj zahteva od vlade in desnice, bi tega pač ne bil zaslažil, ker smo trdno preverjeni, da je vsa njegova akcija le komedija. n3lovenčevciu bržčas čutijo, da s konsumhimi društvi ne gre naprej, da se narodna stranka ne da kar tako potolči, ampak da pridobiva čedalje več upliva in zato je pri prvi priliki — in to ji je dal grof Thun povo 1 8 tem, da je povabil na posvetovanje dr. Ferjančič* — oblekla togo opozicije, katero pa vrže hitro zopet mej staro šaro. kadar vidi, da začne veda teči zopet na njen mlin. V 1 Jiil»l|u«hl. 29 septembra. Slovanska krščanska narodna zveza in položaj na desnici. BP o 1 i t i k* pile: Par'araen« tirni in politični položaj so je oCividttO zelo poostril, še predno je levica Sploh kaj bklenila. V slovensko hrvat -inaloruskem klu->u je nastalo vretje, ki se ne more smatati več malovažniua, no^o mote pot' 11 vladi zelo kritično, k ukor je tndi za nadaljni obstoj večine nemala nevarnest. „Slovanska krAč. narodna zveza" hoče staviti namreč vladi in svojim dosedanjim zaveznikom alternativo, di se prizna opravičenost zahtev Hr.atov, Slovencev, in Malo-rusov, ali pa ne moiejo vlada in desničarske stranke več računiti, 'la bi jih om^nj^ne slovanske skupine podpirale. „Politik* upa, da s-i m^sto dr. Krekovega predloga, naj stopi klub v opozicijo, sprejme posredovalni predlog poli. W,ichnianiua, ki hoče, naj ekse-kut'vni konraite> df^mce pri vladi posreduje za Slovence, Hrvate in Ma.oruse ter se potegne za to, da ss odpravijo v dotičn h deželah st daj neznosne razmere z uspehom. „Politik" smatra tudi ta milejši pri-dl g za ultimatum om»n;enega kluba ter sodi, da morajo desničarsko str inke sedaj zapustiti svojo res^rvir.inost napram vda li ter morajo nemudoma z vso odločnostjo potegniti za zahteve z iveznikov. Krščanski in židovski otroci se naj ločijo. T«'.ko je sklenil dunajski občinski svet s 08 glasovi proti 20 filasr m. Predlog se je glasil: Občinski svet na lJunaju pozdravlja cdlok dunajskega okr. šolskega sveta z dne 5. septembra t. 1 , s ka+erim se naroča vsem vodstvom ljudskih in meščanskih šol, naj pri razdelitvi šolskih < trok v razrede in oddelke pazijo na to, ali so otroci krščanske ali kake druge vere. Hfcratu izreka občinski svet trdno upanja da bodeta nižjeuvstrijski deželni šolski svet in mučno uiiuisterstvo nprejela odobruje ta odlok m znanje, spoznavši, da ne ugovarja odlok nobeni ziko iiti določbi, ampik mere nravno versko cdgojo Mej tem časom je pozabit Dolanski na Os-nmnbcgoviča popolnoma. I> I je jako malo doma, ker je imel čez dan z rekruti dovolj posla iu na večer je sel po navadi v mesto. Osmanbegovič je imel stanovanje v najlepšem redu in ako se je iJolanski vračal domov, čakal ga je pri vratih. V mrzlih zimskih dnovih je ostal Osmanbegovič le vedno v stanovanju in raz njegov obraz je izginevala zdrava rudečica. A veliko otročje oko je ostalo na predrugačenem obrazu mirno kot prej. V Dolanskem pa se je zbudilo znovo poželenje, maščevati se nad osramočenj<-m, katero mu je prizadel Osmanbegovič pred vsemi vojaki. In saj ven-der nihče ne vidi, da mora Osmanbegovič snažiti blato in da ga je postavil v najnižjo stopinjo! Sicer pa Dolanski sam tega ni čutil, kajti zdelo se mu je, da — odkar mu služi Osmanbegovič, — ni več gospodar v svojem stanovanju, ampak samo gost. Opoludne je bil Dolanski v kompanjski ku-hinji pri razdelitvi menaže, potem je šel v sobo svoje kompanije. Poleg okna, na mali mizi je sedel četovodja, ter jedel z belega krožnika, in ostali vojaki so se Uli na dolgih klopeh poleg delavne mize, ali pa na svojih malih zabojih; vsak je imel v ci-naeb poso )i juho. Turki obdrže pri kosilu svoj fes na glavi, katoličani in pravoslavni pa co odkriti. Tudi Osmanbegovič je sedel pokrit mej njimi in danes prvikrat, odkar je postal sluga. (Konec prih.) krščanskih in židovskih otrok samo poglobiti in pospešiti Tudi se ne bodeta slavnoista ozirala pri tem na tendencijozne in sovražne glasove in nazore strankarskega Časopisja. — Vsekakor je sklep dunajskega obč. sveta • pedagogičnega stališča prav umesten, kajti verski in nravni nazori Židov so če-stokrat docela nasprotujoči krščanskim. Razor oženj a. Carjevemu predlogu so se doslej pridružile sledeče vlasti: Italija, Severna Amerika in Španija Is Londona se sedaj poroča, da se pridruži tudi Anglija, odgovor na rusko noto pa more poslati vlada šele sredi oktobra, kajti takrat se vrnejo vsi ministri s počitnic. Angleški diplomatični zastopnik v Peterbnrgu je že pred tedni izjavil grofa Muravievu, da pozdravlja i angleška vlada i angleški narod predlog carjev naj-simpatičnejše. Lord Salisbury se je te dni pripeljal v London, Chamberlam in drugi ministri pa pridejo šele prihodnji teden. Revizija Drevfusove obsodbe. V zadnji mini-sterski seji, ki se ni vršila pod predsedstvom Faureja, je prečital justični minister Sarrien pismo, s katerim izroča generalnemu prokuratorju Manaun kasa-cijskega dvora vse akte, ki se tičejo Dreyfusove obsodbe. Manau, ki je ovrgel prvo obiodbo Zde, je še sedaj predsednik kasacijskega dvora. Javlja se, da sa je število aktov proti Dreyfusu na krat sumljivo zmanjšalo. Vlada je vrgla že sama nekaj sleparskih pisem v koš. Kasacijski dvor pa bo imel vendar le še dovelj opravila, da ovrže veliko število ponarejenih dokumentov. Sarrien je izdal te dni na vse državne pravdnike poziv, naj preprečijo vsak nov napad na šefa francoske armade, češ, ti časnikarski napadi so kvarni disciplini v vojski ter blatijo pred svetom francosko vojaštvo. „Inde-pendance Belge" trdi, da so razkritja Eiterhazyja resnična in zanesljiva. Esterhazy je dobil zanje denarja, a dobil je tudi denarja, da je lastne be sede zopet tajil. Anarhisti. Švicarski zvezni svet je zopet sklenil, naj se izžene 8 inozemskih anarhistov. Doslej so jih rzgnali že 44. Ko bode kantonalna ob-list spremila vse te anarh ste preko meje , bo zvezni svet objavil njihova imena. Maogo anarhistov je zapustilo Švico še predno je začela vlada postopati toli r vdikalno. — Generala Rava Becaria, poveljnika v Milanu, so preganjali anarhisti po vsej Švici, vender mu niso mogli do živega, ker ga je spremljevalo več policistov. Generala so hoteli anarhisti umoriti radi njegovega energičnega postopanja proti anarhistično revolucionarnim izgrednikom v Milanu. — V Pi&i je našla policija anarhistično društvo, ki je štelo 22 členov, mej njimi je bil jeden baje tudi iz Trsta. Njihov načelnik je hotel baš v Francijo, ko so ga zaprli. Paladna revolucija na Kitajskem bo imela morda še velike posledice. Angleške bojne ladije so že na potu na Kitajsko in ruske čete so namenjene v Pekin, kjer so nastali veliki neredi. Listi javljajo, da je cesar bolan, da je mnogo prvih uradnikov na dvoru odstavljenih ali pregnanih. Mjrda se izcimi iz vse afere prava revolucija. Slovenskemu učiteijstvu! Vsi narodi širne in mogočne Avstrije žalujejo z ljubljenim svojim Vladarjem ob nenadomestni izgubi, ki je tako nenadoma zadela Nj Veličanstvo presvitlega cesarja, monarhijo, — nas vse. — — In to sožalje, ki se je tako mogočno — rekel bi veličastno — pojavilo, je našemu Očetu — vladarja gotovo blažitni balzam, ki Mu olajšuje te težke tre-notke Njegovega življenja. Patrijotizem, ki se ravno ob tem groznem udarcu tako lepo kaže v vseh slojih avstrijskih narodov, prošinja gotovo tudi nas slovensko in istrsko hrvatsko učiteljstvo. S svojim cesarjem tudi mi čutimo, Spomin na .rožo bavarsko", na Njo, ki je imela tako čuteče srce za vsako človeško bol, bode nam neizbrisen. A to nam ni dovolj 1 Tndi dejansko hočemo pokazati svoja patrijotična čutila. S skromnimi svojimi močmi hočemo postaviti svoji cesarici dostojen spomenik, da uvekovečimo Njo, ki je vredna uvekovečenja. V zmislu blagih načel, ki so vedno vodila Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, je sklenil podpisani direktorij, trdno uverjen, da ž njim soglaša vse v „Zaveži" združeno slovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo, da se ustanove" potom prostovoljnih prispevkov tri „C e s a r i c e Elizabete ustanove" po 50 gld., in sicer jedna za Kranjsko, jedna za Štajersko in jedna za Primorje. Te ustanove naj so namenjene učiteljskim sirotam, v pomanjkanju teh pa učiteljskim otrokom, ki se šolajo na srednjih ali na visokih šolah in se bodo podeljevale vsako leto v 10. dan se p* tembra. V slabih naših gmotnih razmerah sicer ni pričakovati, da bi se potrebna glavnica nabrala že letos; a to tudi ni, da bi moralo biti; nabiranje traja lahko delj časa, Uverjen i pa smo, da bo spomenik, ki ga bomo a ten postavili pokojni cesarici Bssaeeti, lestojen saak našega patrijotizms, zgrajen po na čelik Nje, ki j« bila volika zaščit niča ubogim sirotam, sgrajen as združenimi močmi!" Vas pa častiti stanovski tovariši in tovarišice, prosimo, da blagovolite odzvati se našemu poziva polnoštevilno vsak po svoji moči, ter potožiti svoje darov« na altar patrijotisma in milosrčnosti. Dirsktorij .Zavese slov učiteljskih društev« v Št. Juriju pri Kranja, dne 18. sept. 1898. Drag. Četnik, L. lelsnc, tajnik. predsednik. Oporan j a: Prispevki naj se blagovolijo za adaj vpo> fiiljati blagajnika „Zaveže". Dnevne vesti. V Ljubljani, 29 septembra — (Slovanska krščansko narodna zveza) je dobila od ministerskega predsednika grofa Thnna pismeno obvestilo, da ji izreka Nj. Veličanstvo cesar svojo zahvalo sa izrečeno sožalje povodom smrti cesarice Elizabete. — (,Aidau.) Ta velika, pod uplivom Wagnerja vglasbena opera Verdija bo vsekakor najznamenitejše in najtežavnejše delo slovenskega opernega re-pertoirja. „Aida" se poje samo na največjih gledališčih in le tam, kjer imajo zares izvrstne pevske moči. Intendanca slovenskega dramatičnega društva hoče uprizoriti to veleslavno delo v zavesti, da premore take pevce, ki bodo „A.idi" povsem kos. Primadona gdč. Stropnioka je pela že v Brna ulogo „Aideu z najlepšim uspehom, gdč. Radki-evvicz pa je kot kraljevska hči Ainoeris uprav izvrstna Gosp. Raškovič se je zavzel z vso svojo marljivostjo, da izvede veliko in izredno naporno vlogo Kida mesa dovršeno. Vlogo kralja Amonasra bode pel režiser gosp. Nolli, ki je pel to svojo majhno, a velevažoo, dramatično vlogo z najboljšim efektom že v Bukarešta, Barceloni in Odesi. Repre-zentacijsko in deklamatorično vlogo velikega duhovnika Rampbisa pa poje gosp. Fedyczkovvski. Manjše vloge so tudi vse v spretnih rokah. Intendanca je dobila originalne in dragocene egiptovske rekvizite iz znane berolinske tvrdke Commanditba-ruch, kostumi so se naročili deloma v Pragi, deloma so se izvršili — pod spretnim in zaslužnim vod« stvora gosp. Fedvczkovvskega — v Ljubljani, nove dekoracijske dele pa sta naslikala gg. Kramaršič, oče in sin. Skrbljeno je torej vsestransko, da bode opera »Aida" kolikor možno dovršena i v umetniškem i v sceničnem oziru. Slovensko občinstvo bo izvestno snalo ceniti trud in požrtvovalnost naše intendance ter bo z najobilnejšim posetom poplačalo njen in slovenskih umetnikov trud. — (UsposobljenoBtai ispiti) za obča ljudske in meščanske šole se začno pri ljubljanski komisiji dne 7. novembra t I. ob osmih zjutraj. Prošnje je poslati do 1. novembra. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi v soboto, dne 1. oktobra t. 1., v gostilnici g. Josipa Kramarja zabavni večer v slovo onim členom, kateri morajo letos iti v vojake. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina prosta. Gostje in prijatelji petja dobro došli. — (Anarhist Koller,) kateri je bil dne lit. m. prišel z Reke v St Peter in je tam klical „Viva 1' anarchismo", se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu dež. sodišča v Ljubljani in se bo proti njemu vršila te dni kazenska obravnava. — (Telefonska zveza s Dunajem) je bila ponoči od torka na sredo in tudi včeraj dopoludne pretrgana, ker so neznani zlikovci nad Gradcem od -strigli in ukradli velik del žice. — (Premembe ▼ učiteljstvu) Deželni šolski svet je v zadnji seji imenoval začasne učiteljice gospodične: Elizabeto Klemen čič v Doberničah, Emo Žerjav v Breznici, Karolino Klemenčičv Skocijanu, Pavlo Brezovšek v Trebelnem, Magdaleno Pezdirec v Črnomlju za stalne učiteljice na njihovih sedanjih mestih. Učitelji gg. Fran L a z n a r v Primskovem, Fran R o j i n a v Šmart-nem pod Šmarno goro in Fran Ras po tn ik v Vodicah so imenovani nadnčitelji na svojih sedanjih mestih. Premeščeni so: g. Fran P a n č a h is Slavine v Tomišelj, gdčna. Ana Praprotnik is Studenca na Primskovo, gdč. Kristina S c h a 11 e r is Boh. Bistrice v Šmartno pod Šmarno goro, gdu. Ivana H r o m e o iz Št. Jurija k D. M. v Pulju, gdč. Ana Zarnik is Srednje vasi v Škočijan, g. Jakob Slapar iz Zaloga v Radeče, gdč. Ida M a 11 y i» Predoelja t Šentjur pri Kranju in gdč. Ivana P i 11 e r is Postojine v Studenec, učitelj v Kobaridu g. Jos. Kskovšek je imenovan učiteljem v Veliki vasi. — (Cesarjev oklic v kočevskem okraja) Poročali smo, da so bili v Ribnici in v Kočevju nabiti samonemški — v Ribnici tudi samoslovenski cesarjevi oklici in dostavili, da se je našemu poročevalcu v Ribnici povedalo, da je glavarstvo poslalo aupanstvn razrezane oklica Z ozirom na to nam poroča ribniški župan g. dr. Teodor Rudescb, da je okrajno glavarstvo poslalo ribniškemu županstvu ne-razrezane dvojezične oklice. Te oklice je raz rezalo županstvo, da bi se tako ložje Širjemu občinstvu objavili, ker je županstvo samo dva dvojezična iz-tisa dobilo. Za ribniško občino je to premalo, zato je županstvo jeden slovenski del nabilo na cerkev £»leg velikih vrat, drugega sredi trga na hišo gospe arije Arko At. 2, kjer je čitalnica, jeden nemški del pa na Arkotov hotel, jednega pa na hišo gosp, Jos. Podboja št. 69 na konci t*ga, pri tem pa županstvo ni imelo nikacih narodnostnih namenov. Iz tega pojasnila spoštovanega gosp. ribniškega župana izhaja, da okrajnega glavarstva ne zadeva krivda, lrgično pa izhaja iz tega domnevanje, da je tudi v Kočevju županstvo dobilo cele okli e, da jih je kakor ribniško — razrezalo. Docim pa je ribniško županstvo nabilo slovenski in nemški del, le vsacega posebej, je bil po naših informacijah v Kočevju nabit samo nemški tekst, ne pa tudi slovenki. Ako ni tako, nas bo veselilo, Če nam pošlje koievskn županstvo pojasnilo, kje je bil v Kočevju nabit slovenski tekst. — (Dirka kluba dolenjskih biciklisov v Novem mestu) bo dne 9. oktobra. Vzporeu d-rke: 1. Dirka priredi se od Krške vasi do Novega mesta — 40 km; start pri km 111/2 biizo Kr«ke vasi, cilj pri km 71/2 v Kandji. 2. Dirkati smejo vsi klubovi členi s kolesi, ki so najmanj 12 ky težka in imajo zavore. Vodiči so izključeni. 3. Prvi na cilj dospeli dirkač dobi naslov »Prvak dolenjskih bicklistov za leto 1898/99", dobitek v vrednosti 80 kron in častno svetinjo; drugi in tretji dobita darila v vrednosti 60 in 40 kron. Vsaki dirkač, ki prevozi progo v 'JO1, dobi tudi častno svetinjo. 4 Vloga 5 kron plača se na startu. Prijave sprejemajo se le do 7. oktobra 1898. Vrsta se žreba na startu. 5. Prepire mej dirkači reši neovržno startna, oziroma ciljna komisija. 6 Dirkači zbirajo ee dne 9. oktobra t 1. v »Narodnem domu" v Brežicah ob 10. uri dopoldne. Odhod iz Novega mesta ob 7. uri zjutraj. Skupni obed v Brežicah. Pričetek dirke točno ob 3 uri popoldne. 7. Na cilju igra si. novomeška godba. 8. Ob 5. uri zvečer zbiranje v gostilni g. Pintarja v Kandiji, kjer igra novomeška godba; naznanitev rezultata in razdelitev dobitkov; prosta zabava. Za prenočevanja tujih kolesarjev skrbi klub. 9. V slučaji neugodnega vremena bo dirka z istim vzporedom dne 16 oktobra 1898 Prosi se obilne udeležbe! Gostje dobro došlit — (Samonemški poštni pečat.j V rokah imamo „upisni list za vožnjo s pošto", ca kateri je pritisnjen samonemški poštni ptčat pošte v Postojni. — (Učiteljsko društvo za radovljiški okraj) nam sporoča: Dne 6. oktobra ob 10. uri bode v Koroški Beli maša zadušnica za prerano umrlim tovarišem Antonom Triplatom. Po raaSi se bode blagoslovil njegov grobni spominek, katerega je postavilo naše društvo. — (Olika nemškega mestnega svetovalca V/ Mariboru) V Mariboru je vzbudil splošno nevoljo, škandal, katerega je pred nekaj dnevi uprizoril neki mestni svetovalec in vinski trgovec. V ponedeljek, dne 19. t. m., zjutraj pripeljal je ta olikanec večjo družbo, v kateri je bil tudi neki na takar, neki nemški odvetnik, neki učitelj in še več drugih k poslopja »Narodnega doma". Tu je ta imenitna drnžba ulomila zagrajo, s katero so za grajeni vhodi stavbe, koračila po stopnicah v prvo nadstropje in na balkon. Na balkonu je družba za-kralila dve znani veleizdajski nemški pesmi, potem pa je občinski svetovalec Mariborčanom dal svoj blagoslov. Pokazal je mestu vzveličauo nemško »obličje" in menda pri tem tudi govoril iz missale AVuotanum besede: »Dem deutschen VVeibeliede die gebuureude Weihe." Delavci so potem pod balkonom občudovali .prijeten" duh obilega sadu, katerega je imel nemški blagoslov. — Par dni pozneje je nemška sodrga ponoči razbila šipe na pazuiko-vem stanovanju v »Narodnem domu". V kaki zvezi je prvo in drogo dejanje, še ne vemo. — (Nesreča) V Gorici sta se dva učenca kmetijske šole igrala z revolverjem. Ta se je sprožil in krogla je 16letnega učenca Strausa zadela v vrat. Ranjenca so prenesli v bolnico, a upanja ni skoro nič, da okreva, * (Dragi drogovi za zastave.) Pred avstrijskim parlamentom stojita dva železna, z zlatim avstrijskim orlom okrašena droga za zastave. V proračunu sta zaznamovana droga, da veljata-- — 48.000 gld.lt! Koliko celjskih gimnazij bi se dalo napraviti namesto teh dveh drogov?? * (»Truli dom") se imenuje tridejanska drama mladega hrvatskega pisatelja Srgjanapl. Taciča, ki je imela predvčerajšnjim na zagrebškem odru izredno lep in zares popoln vspeh. Vsi listi so polni hvale o velikem dramatskom talentu gosp. Tociča. Tudi slovensko gledališče uprizori že prihodnji mesec g. Tuciča dramo , Povratek", kije imela lani v Zagrebu senzacijonalen vspeh. * (Soproga morilka obešena) Dne 2 1. t. m. je bila v Dol j nji Tuzli obešena 34 let stara Sada Tahirovičeva. V družbi s svojim 18letnim sinom Oamanom je napadla s sekiro spečega soproga. Sin je držal očeta za nogo, žena pa je odsekala soprogu glavo. Potem sta ga zakopala. V jamo so pomagali nesti očetovo truplo tudi ostali štirje otroci. O rož ništvo je truplo našlo ter dognalo morilca. Osman je bil obsojen v ječo za 8 let, Tahirovičevka pa na vesala. * (Ž en i to vanjsko popotovanje na Mont Blano) Mlad francoski zakonski par je sni prve dni svojega zakona, t. j. 14. t. m. ob 8 uri zjutraj na Mont Blanc ter se veselo vrnil V Cbamonixa ju je spreielo nebrojno mnoštvo planinarjev. * (Dame nateple stotnika.) V Bukarestu so tri dame, mati in dve odrasli hčerki, nateple stotnika Grabebka, ker se je izneveril — omoženi svoji ljubici, soprogi nekega stotnika. Zapuščena omožena ljubica je poiskala nezvestega ljubimca v prijetni družbi dv*d) drugih galantnih gospej ter jta uatepla s palico. Hčerki in inati so preganjale bežeč»ga in krvavečega stotnika nato še na ulico, kjer so se potegnili za reveža policisti. Darilo, i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Edi Kom s s v Ljubljani nabral 6 kron v gostilni pri Zajcu mej gg. kolegi trgovskimi pomočniki — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost, — Žalna koračnica K--*kor smo že poročali, je kapelnik tukajSnjtga pehotnega polka, gospod H. F ri se k, povodom smrti cesarice Elizabete zložil žalno koračnici za klavir, ki je izšla v založuistuu knjigotržca O. F seherja v Ljubljano Lepa skladb«, se po zamolklem, jako veličastnem in karakterističnem uvodu razvije v nežno, globoko občuteno melodijo, pr kipi v prvem oddelku tria na višek ter v zadnjem stavku izveo i prav tako zamolklo, kakor se je pričela. Delo je zloženo v lahkem slogu brez punebnilj tehniških težav, tako da ga lahko izvaja tudi manj izurjen igravea Ker se mimo tega glasbutvor odi kuje po solidni harmonizaciji in fini, prikupni melodiji, si bode brez dvojbe pridobil dosti prijateljev Zunanja oblika je lična, cena (50 kr.) ne previsoka. Telefonićna in brzojavna poročili«. Dunaj 29 septembra. ^Slovanska kršč.-narodna zveza" je izdala komunike, v katerem pravi, da je imtla od 26. do 29. septembra posvetovanja o političnem položaju. Poslanci vsth v »Zvezi" združenih skupin so pri tej priliki navedli premnogo slučajev, iz katerih je razvidno, da se razmere v »Zvezi1 zasto panih narodov i i so i. iboljšale, ampak da so po stale še slabše. Obžalovati je zlasti, da se nanašajo pritožbe zlasti na slučaje, v katerih so se veljavni zakoni in naredbe prezirali in je torej imela vlada moč, tem slabim razmeram narediti konec. „Zveza" mora konstatirati, da so voldci na raznih shodih v tem oziru izrazili svojo nevoljo. „Zveza" je trdno prepričana, da v desnici združene stranke teh raz mer ne odobravajo, zatorej izjavlja, da bo svoje razmerje k vladi urejala vedno le po vladnih dejanjih, da pa nima nobenega vzroka izstopiti iz desnice, dokler je prepričana, ds se v njej združene stranke drže v adresnem načrtu določenih načel. »Zveza" je z ozirom na to že storila primerne korake, da se razmere izboljšajo. Dunaj 29. septembra. Današnjo sejo poslanske zbornice je otvoril dr. Fuchs s slava klici na cesarja in se potem spominjal umrlega dr. Vašatva. Ministerski predsednik grof Thun je zahteval, naj zbornica voli kvotno deputacijo, na kar je predsednik dr. Fuchs obljubil, da postavi volitev kvotne deputacije na dnevni red jutrišnje seje. Potem so bili pročitani podani predlogi in interpelacije. Č tanje je trajalo dve uri. Mej temi predlogi so tudi nujni predlogi nemškoliberaluih veleposestnikov, naj se takoj začne prvo branje nagodbenih predlog in naj vlada pojasni, kaj se je z oger-sko vlado dogovorila za slučaj, da se nagodba ne reši parlamentarnim potom. Tudi nemški nacijonalci, krščanski socijalisti in druge stranke so podali več na nagodbo nanašajočih se pred logov in tudi drugih. Dr. Ferjančič je podal predlog glede sklepa graške ga n ad- s o d i š č a, s katerim seje proglasila brezpravnost slovenskega jezik a, dalje predlog glede ustanovitve n & d s o-dišča v Ljubljani in interpelacijo, s kako pravico je grašk ona d s o d išče naročilo notarski zbornici kranjski, da mora vsa svoja uradnana znanila razglašati pred vsem v nemškem jezika. Ko so bile prečitane vse predloge in interpelacije je predsednik dr. Fuchs hotel zaključiti sejo in je naznani, da postavi na dnevni red jutrišnje seje volitev kvotne deputacije in prvo branje nagodbenih predlog. Schwegel je opozarjal, da je njegova stranka podala nekaj nujnih predlogov glede nagodbe in je vprašal predsednik*, če misli, da imajo vladne predloge prijoriteto tudi pred nujnimi predlogi, Fuchs je rekel, da odgovori jutri, sicer pa da meni, da imajo vladne predloge to prijoriteto. Daszvnski je izjavil, da bo socijalni demokrati e za prvo branje nagodbenih predlog, ne pa za njih prijoriteto pred nujnimi predlogi. Steinvvender je predsedstvo obsipal s psovkami, češ, da postopa perfidno in podlo, in da se je načrt, zagotoviti vladnim predlogam prijoriteto rodi v glavi fevdalca Thuna. (Wolf: Kroni hoče nasuti peska v oči. Fuchs: Vi nimate besede Wolf: Vas je tudi že pokvarila atmosfera na desnici ) Verkauf se je pridružil Daszvnskega izvajanjem. Dipauli je izjavil, da je on sprožil misel, zagotoviti vladnim predlogam prijoriteto pred drugimi in dokazal iz opravilnika, da je to popolnoma zakonito. Wolf je rekel, da bi bili kje drugje grofa Thuna že obesili. (Scho-nerer na Fuchs*: Vi hudodelec! Vi pomočnik in sokrivec gaunerja Atirnhamowicza.) Wolf je rekel, da ne bo uiru, dokler vlada ne ugodi vsem zahtevam njegove stranke, češ, mi Be držimo celovške in hebsko prisege, storite kar hočete, dan maščevanja pride gotovo. Gross je govoril v smislu nemških strank, J a w o r -s ki je izrekel, da so Poljaki za prvo branje nagodbe, da žele, da se reši parlamentarnim potom. Lneger je govoril jako strastno. Ko mu je Wolf z mejklicem v Bpomin poklical dunajsko plinarno, so kršč. socijalisti planili na "VVolfa in vpili „ušivec", »Halt dein Dreck-maul", ,.Frerhes Maul" itd Škandal je bil tolik, da je bilo komaj umeri Luegerja, ki je trdil, da je vsak Thunov sokrivec, kdor je za obstrukcijo proti nagodbi. Engel se je v imena Cthov izrekel za parlamentarno rešitev nagodbe. Naposled je obveljal Fuchsov dnevni red za jutrišno sejo. Dunaj 29. septembra. Trgovinski minister dr. B a r n r e i t h e r je minister-skemu predsedniku grofu T h u n u naznanil svojo demisijo ter jo utemeljil s tem, da se je vlada izrekla proti nujnim predlogom nemških veleposestnikov, katere so danes podali. Dunaj 29. septembra. Parlamentarna komisija desnice se je ob polu 4. uri sešla na sejo, katere se udeležita grof Thon in dr. Kaizl. "Dunaj 29. septembra. Nemškonacijonalna stranka je sklenila, nadaljevati obstrukcijo na vsak način. Nemškonapredua stranka se še ni odločila. Gradec 29. septembra. Danes pri nad sodišču vršivša se razprava o slovenski pravdni zadevi je bila zopet sklicana samo nemški. Zastopnika dr. Krisper in dr. Kušar sta grajala predsednik ovo postopanje ter predlagala slovensko razpravo, ker sta stranki slovenski in pravda slovenska. Senat je predlog zavrgel in zaukazal nemško razpravo, a predsednik je prisilil, zastopnika nemški razpravljati. Zastopnika sta pričela svoje govore s protestom zoper nemščino, na kar je predsednik dejal, da za ustne razprave ni nobenih naredb, kakor za pismeni postopek. Budimpešta 29. septembra. »Pesti Naplo" pravi, da je policija v Oršovi ujela anarhista, kateri je tam nameraval izvršiti atentat na romunskega kralja Karola. Kodanj 29. septembra. V gradu Ama-lienberg je danes zjutraj v starosti 81 let umrla danska kraljica Lujiza. Avstrijska speoljalltat*. Na želodcu bolehajočim Qndem priporočati je porabo pristnega „Mall-overa Seid 11 Izpraska", ki je preskuleno domače zdravilo in upliva na telodeo krepi ln o ter pospešimo na prebavljenje in sicer s rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni z&lagatelj, DONA J, Tu < h lan bon 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in s podpisom. Direktna pošiljate v ne pod 2 Skatljici. 5 (6—13) Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30ti'2 m. Sept. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. i Tempera-1 tura v «C Vetrovi Nebo 1 al 28. y. zvečer 730 1 140 brezvetr. oblačno 29. ■ ^7. zjntrHJ 2. popol. 730 8 732 1 13 8 138 •1. svzh. si. vzsvzh. dež del 47 4 Srednja včerajšnja temperatura 14 3', ta 12* nad Bortnaloiu. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so mej boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, Bina, brata in svaka, gospoda Ludovika Wolfling-a trgovca na tako tolaži len način izražali sočutje, dalje vsem, ki so rxj7icemu z lepimi poklonjenitni venci in z obilnim spremstvom do zadnjega počitka skazali poslednjo čast, izrekam v svojem in v imena svojih otrok in ostalih sorodnikov najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 27. septembra 1898. (i,i8 Leopoldina VVolfling, Komptoirist (TTOl033.t©r) vzprejme.se v lesno trgovino. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika (1513—2) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. Dobro ohranjen klavir se za primerno ceno proda. 15013 Kje? pove opravništvo „ Slovenskega Naroda". z lepo pisavo, želi takoj pri kakem odvetnika ali notarju l&ot pisar »»topiti. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod .Pravnik.4. (1492—3) Vzprejmom slovenskega stenografa oziroma tndi pioarja. z g-adko in lepo pisavo. Vritop h I. oktobrom ali tndi pozneje. Plača do 50 gld. . o dogovoru in zmožnosti. Dr. Dragotin Treo (1502—8) odvetnik v Postopni. VIZ1TNICE 1374-4 priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. 2Do"bro ch-ranjone e -s 1 (1510-1) vinske sode od 300—400 hI prod m po u 1x34.1 ven I tvrdka Alojzij Olifčič, Stari trg, Notranjsko. Ravnokar je izfila knjiga: Elizabeta cesarica avstrijska, umorjena v Genevi. Knjiga ima A podobe, krasno podobo oer. rloe, dalje napad ln umor, pogreb in morllno orot«;. Krasna knjižica je mladim in odraslim v trajen spomin blage cesarice. (15tf3—1) Stane 12 kr., s posto 14 kr. 100 knjižic 10 gld. franko doposlanih. Gospodom trgovcem priuieren rabat. — Naroča se pri Ivanu Bonacu v Ljubljani. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1898. lata. 0«ihti«l Im EiJuHIJmu«* jnž. kol. 1» «■♦»».» ee« Trbi, Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzen/este, Ljnbno; č«z Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein-Reitlint? v Steyr, Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabcl, Beljah, Co lovec. Franzerisfeste. Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v 8oln< grad; čes Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Pi/.enj, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetter na Dunaj. - Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, SoUthal, Dunaj — Ob 4. nn 2 m. popoludne osobni vlak v Trbift Beljak, Celovec, Liubno; čez Selzthal v Solno eevje. Mešani vlati; Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, oh . uri 5<> m in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod o L.|abl|ano d. k. Is K »tunik m Ob 6. ari 56 m. sju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur. 10 na. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—71) KinematofrafLumiere v steklenem salonu kazine. Danes ln vsak dan ob B., 6., 7., 8. in O. url sveder. ^ izredne predstave. ► Nov vapored: 1. Zavalkada rimskih ln abetinskih vojšiakov. 2. Kačji zajutrak. 3. Pri hod gondole v Benetkah 4. Panorama AmBerieua (snežno vreme j povzeto iz sel. vlaka. 5. Lragonski Steopl o-Chaiso. ji. Dirka v iakljih (Rim . 7. Dvoboj na pištola 8. Ruski ples. (Na splošno za-htevanjo )Italijanski karabinijsrjt. 10. Glumac. 11. Zamorska kopelj ▼ Kamerunu. 12. Bitka i snežinkami. (Na splošno sahtevanjc ) Vstopnina — n Ur., otroci in vojaki do narednika lO kr. (1473- 4) SeBSaSaSfe; Podpi^anrc ohžvlupm rszžaljive besede, katere sem govoril dne 24. avgusta t. 1. v gostilni ,pri Činkole" proti Jožetu Malcovec, pleskarja, in jib s tem preklicnjem. V Ljubljani, dne 29. septembra 1898. (i.v24 Avgust Tomeo. Trgovski pomočnik iz stroka mešanega blaga, prileten, nemškega in slovenokega jezika v govoru in pisarn zmožen, iz-vežban v komptoarskem poslovanju, so vzprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošiljajo upravnifltvu .Slovenskega Naroda". (1496 —2). IT @vioa.3riji jutri v petek, dne 30. septembra citrarski večer Omuletz-a ln sina. Začetek ob 7. uri. (1525> Fino prirejene ribe. Najaljudneje vabi I V f lil Eder, Trioo-b-pearilo za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaji, L, Koiilmessergasse 8. Zavoje vsorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače sa gospode, dame in otroke, v sneska 10 M gld. proti porsstju ali dunajskim refsrsnoam. (i401—8) Želi se kupiti rabliena (3533 Železna, v dobrem stanu, za knjige (in denar) hraniti, katera na) bode najmanj 48 cm široka, 37 cm globoka in 45 cm visoka V-i'j;i sme biti, manjša ne. Ponadbe s popisom in ceno vred naj se pošljejo na okrajno bolniško blagajno v Novem mestu. Vzprujmem takoj v svojo notarsko pisarno pod ugodnimi pogoji v vseh notarskih strokah popolnoma zmožnega kandidata ali konceptuega uradnika. (1511—1) Niko Lenček e. kr. notar v Škof ji Loki. hoče piti knpi naj CognacSiJulien pri tvrdki (1439— Kham & Murnik. najmočnejša naravna, arsen in železo so* držujoča mineralna voda (i288-4j\ priporočevsna od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno aslr*vl|eaj« npursblja n*i skosl eolo leto*. Zaloga ▼ vseh trgovinah s mineralno vodo in lekarnah. .11 ur uh .T^a S\vguštin Ludvik uradnilc jujfnc jclejnica Žranja Ludvik »m« $pMar poročena. Dunaj Št. Peter na Jfrasu dne 26. septembra 1898. (1528) ,07. žarnicami. > «*a rt rt i: B iS O r. t> « M > us i •> 5 3 e m o* o r. «S o o S 2 s •r* -ej eksplozijo in otrovssnlsi po plina, prižge glavni plamen prav polngoints, sabrnujnje pri drugih obifisiih prižiganja običajui eksplo-■Ivul pok in brni«! vsled tega israe snreftlee pmv Udstnu, ad ratuje prednosti plinove isrse luči s prijetnostmi električne lu*l. Me lahke bres spremembe ol>sto|e«lb naprav uvede na vsakem Korllu. f (1489—2) Več tlsoe še v porabi. Cena aparatu S gld. Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.