V>AND s-yKatice..* NO. 188 Ameriška Domovina A'H/tERIG ^nsarr AMCRICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 1, 1962 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAP6B STEV. LX — VOL. LX Jugoslavija in Poljska ne bosta vet deležni najvežjih ugodnosti Novi zakon o zunanji trgovini ne dovoljuje komunističnim državam največ-iih ugodnosti, ki jih dovolijo Združene države v medsebojni trgovini kaki drugi državi. WASHINGTON, D.C. — Besedilo zakona o novi zunanje-trgovski politiki je sedaj dobilo dokončno obliko v kongresni komisiji, kjer sta zastopana se-nat in predstavniški dom. Na konferenci so sklenili, da komu-nistične države ne' morejo več imeti naše obveze, da jim priznamo avtomatično vse tiste ca-rinske ugodnosti, ki jih dajemo drugim državam. Jugoslavija bo udarjena pri izvozu industrijskih surovin v Ameriko. Tako bo na primer korala Jugoslavija za cinkovo Pločevino plačevati navadno in znižane ameriške carine, ako Se Beograd in Washington ne dogovorita drugače. V zakonu o podpiranju tujine pa najbrže ostalo pri tem, da ko Kennedy lahko podprl Jugo-slavijo samo s tistimi deželnimi Pridelki, ki jih imamo preveč, na primer s pšenico. Brežnjev si ogleduje in se razgovarja Tito se med tem mirno zaba-va s svojim ruskim gostom ■^režnjevom. Peljal ga je naj-t Prej s posebnim dvornim vlakom v Kragujevac, da vidijo Ihrsi, kje so Nemci postreljali nad 7,000 nedolžnih in gotovo ne komunističnih Srbov kot represalijo za razna “junaštva” komunističnih partizanov. Tito in Brežnjev sta se po isti poti vrnila v Beograd in se od tam P'djala v Belje na lov. Kaj sta ovila in nalovila, je seveda dr-^avna tajnost, pač pa se je v nji-°vi okolici raznesel glas, da se le sedaj Hruščev odločil, da bo Za trdno še do novega leta osre-d Združene narode s svojim o-biskom. Novi grobovi Henry Purcell (Pucel) Včeraj je nenadoma umrl doma Henry Purcell (Pucel) s 30213 Robert St., Wickliffe, O., star 37 let, rojen v Clevelandu. Delal je pri Clev. Nicholson Terminals. Bil je veteran druge svetovne vojne. Zapušča ženo Martho, roj. Pifer, sina Henrya,brate Ru-dolpha, Franka, Johna in Ed-warda, sestre Mary Strojin, Ann Purcell in Lillian Krainz. Starši Rudolph in Mary Pucel in brat Joseph so umrli. Pogreb bo v sredo popoldne ob enih iz Zakrajskovega po: grebnega zavoda na pokopališče v Mentor. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. John Petsche Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 2560 E. 73 St. 82 let stari John Petsche, doma v vasi Seč v fari Polom na Dolenjskem, od koder je prišel sem pred 55 leti. Zaposlen je bil pri Ohio Foundry Co., dokler ni leta 1946 . stopil v pokoj. Bil je član Društva na Jutrovem št. 173 SNPJ ter Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Zapustil je ženo Mary, roj. Miklich, sina Johna ter vnuke. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Ferfolijevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Meklan V soboto je umrla na svojem .domu na 4 Surrey Lane 59 let stara Mary Maklan, roj. Gorjup v Clevelandu. Pred selitvijo na Surrey Lane je živela na 101 E. 201 St. Zapustila je moža An-thonya, sestri Anno Pockar in Ido Pyka ter brata Franka Kisovec. Bila je članica Društva Lipa št. 129 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri zjutraj ob devetih, v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo. Rusk in Gromiko se bosta zopet sestala Ameriški državni tajnik in sovjetski izunanji minister se bosta tokrat raztovarjala id Berlinu in Kubi. združeni narodi, N.Y. — j Kennedy je večji divjak Dean Rusk je bil v soboto zve-'^j jpgipfog &r *ot Gromikov gost pri pred-, Vel. Brit..Kitajskim stavi Boljšo] baleta. Domenila l sta se, kot poročajo iz polurad-|komunist(>m mora Ui P^k_gVG-nih krogov, za nov sestanek, na rilskega vojsko\anja v Južnem katerem bosta razpravljala Vietnamu zelo na živce, vsaj vprašanje Zah. Berlina in Ku-.tako bi človek sklepal iz izbruhe. Obe ti vprašanji sta trenut- hov njihovega divjega sovraštva no najbolj pereči in resno ogro-|do kar je v Ameriki. Rav- žata mir. ^ secjaj je obiskala Peiping po- Ameriški državni tajnik in , , . .. . t ... . .. . . sebna delegacija vietnamskih sovjetski zunanji minister sta °, . . ... ... \ j. , i. gverilcev. Kitajci so jih spre- se sestala ze pretekli torek, to- , .. . , ... ,. , , ’ jeli zelo prijazno in porabili da razpiavja a sta o rug1 priliko, da izbruhajo iz sebe vse vprašanjih mednarodne politi- sovraštv0) kar ga imajo do Ame. ke. Berlin in Kuba sta tedaj o- rike predsednika Kennedya so stala ob strani. Med tem je na- na imer Olbsodili) da prekaia petost okoli Berlina kot čudi o- mtlerja y d;vjaštvu in tiraniji, koli Kuba porastla. | y Tirani se pa pQ kitajskem Zvezne čete so ukrotile demonstrante na državni univerzi v Mississippijn Ko so zvezni maršali pripeljali na univerzo v Ox-fordu črnca Jamesa H. Mereditha in pzavarovali univerzitevno upravno poslopje s stražami, da bi tako zagotovili danes miren vpis Mereditha na univerzo, je prišlo do ostrih demonstracij, tekom katerih sta bili dve osebi mrtvi, okoli 20 pa ranjenih. Demonstracije so trajale okoli pet ur, končale so jih šele zvezne čete, ki so prišle v polni bojni opremi na univerzitetna tla. OXFORD, Miss. — Pozno ponoči je prišlo na univerzitetna tla okoli 2600 zveznih vojakov v polni bojni opremi, da končajo demonstracije študentov in drugih nasprotnikov vpisa črnca Jamesa H. Mereditha na tukajšnjo državno univerzo, kjer so doslej študirali le belci. Zvezni maršali, ki so pripeljali Mereditha na univerzitetna tla in poskrbeli, da je dobil tam prenočišče, niso bili kos okoli dva tisoč demonstrantom, ki so jih napadli z opek0 in kamenjem. Demonstrante so s solzivnimi bombami sicer razgnali, toda ti so se pod vodstvom upok. gen. Edwina A. Walkerja zopet zbra-Rusi so pretekli teden ponov- nalogu znašajo albanski komu- se skušali polastiti administrativnega poslopja uni- verze, ki so ga maršali stražili. Demonstranti s.o se umaknili šele potem, ko so na univerzitetna tla prišle zvezne čete v polni bojni opremi in nastopile oproti njim z bajoneti na puškah. Iz Clevelanda in okolice 00000000000000000000000000 no motili letalski promet med nisti nad Titom in njegovimi ru-Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo, skimi gosti. Tito jim je seveda pa ustavili tudi ameriški kon-1 podrepna muha ruskih komuni-voj na poti iz Zah. Nemčije v‘stov, Hruščev pa pripravlja ka-Zah. Berlin. Castro je oznanil,'pitulacijo pred kapitalizmom, da bodo Rusi zgradili na Kubi ker hoče imeti gospodarske ra^- ribiško pristanišče in ga vzeli za 10 let v najem. V Združenih državah je ta objava dvignila veliko prahu. Vse splošno velja govore z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Moskva se obnaša izdajalskoi ker je prodala orožje Indiji, da ta s tem orožjem po- prepričanje, da bo to pristani- bija kitajske vojake. Akcija za poklicno pre-Vzgojo začela delovati ‘CLEVELAND, O. — Akcija 2a strokovno prevzgojo je zače-a funkcionirati tudi v Cleve-andu. Na državnem uradu za ,rez,Poselne so nabrali 85 kandi-at°v in kandidatinj za strokov-110 prevzgojo. Začeli bodo s tre-^ tečaji, ki bodo trajali od 27 ° JO tednov. Tečaji bodo obse-^ah pouk v stenografiji, stroj-^tvu in podobnih poklicih. Te-CaJi so bodo začeli 8. oktobra, v Obenem so začeli pripravljati _e drug0 serijo tečajev, med brni bo en tečaj za bolniške ^tre> en te£aj pa za mehani-2a popravljanje avtomobi-Oh' V'50 akcijo je organiziral 'a)iski državni urad za zapo-ev' Kdor obiskuje' tečaje, do- Južna pacifiška železnica napreduje, toda ne gre hitro SAN FRANCIISCO, Calif. — Na Južni pacifiški železnici je veljal 107 let predpis, da sme prometno osobje vporabljati samo solidne žepne ure starega kova, nikakor pa zapestnih. Sedaj je železniška uprava končno dovolila osobju, da nosi lahko tudi zapestne ure. Napredek je vendarle, četudi precej pozen! šče postalo rusko pomorsko o-porišče. : k -----o—----, , Turčija hitro pretrgala prevažanje blaga na Kubo ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— . Turški zunanji minister je povedal časnikarjem, da je turška vlada že dosegla pri lastnikih svojega tovornega brodovja, da ne bo prevažalo blaga na Kubo in ne s Kube. Vlada je predložila tudi 10 turškim tovornim ladjam, ki trenutno prevažajo tako blago, naj ga med vožnjo ob prvi priliki pretovorijo na Je res lepo, da si tovariši lahko namečejo drug drugemu na glavo toliko ne ravjj/j.čednih obtožb. Vlaki Mo zapet slekli WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je objavil, da se je delavskemu tajniku Wir-tzu posrečilo doseči sporazum med unijo telegrafskih uslužbencev in Chicago and North Western železniško družbo. Ti so štrajkali en mesec in ustavili s tem ves promet na 10,600 miljah železniških prog. Po predsednikovi izjavi bodo vlaki v nekaj dneh zopet ste- druge ladje ali pa v skladišča. kii. Minister ni hotel povedati, kak- y smislu sporazuma bo spor-šno blago se je nahajalo na tur- ne točke rešila komisija, v kate-ških ladjah. ri bosta po en zastopnik unije Vsekako je Turčija prva NA-.in železniške družbe ter tretji TO država, ki je ugodila ameri- član, ki bo določen sporazumno ški želji po bojkotu prevoza med zastopnikom unije in za-blaga na Kubo in s Kube. An- stopnikom železniške družbe, glija, ki je v tej skupini največ- Komisija bo odločala v sporih ji prevoznik, pa še ni rekla, kaj obvezno in mora v desetih dneh bo storila. Turške gotovo ne bo po imenovanju končati svoje posnemala. delo. Zvezne čete, ki so zasedle univerzo, pripadajo 108 oklepnemu konjeniškemu polku narodne garde v Mississippiu, ki jo je predsednik Kennedy poklical v zvezno službo. Predsednik govoril WASHINGTON, D. C. - Predsednik ZDA J. F, Kennedy je sinoči ob desetih v devet minut trajajočem govoru preko radia in televizije razložil spor glede vpisa črnca J. H. Mere-ditha na državno univerzo v Oxfordu v Mississippiju in utemeljil potrebo posega zveznih oblasti vanj. Predsednik je poudaril, da ima vsakdo pravico nasprotovati zakonom, toda nihče, pa naj bo še na tako visokem položaju, se jim ne sme upirati. Upiranje zakonom je najgoto-vejša pot v tiranijo”, je dejal predsednik Kennedy. Študente državne univerze v Oxfordu je predsednik Kennedy pozval, naj mirno sprejmejo dovršeno dejstvo in ne nasprotujejo več vpisu črnca Mereditha. “Oči vsega sveta so obrnjene na vas... Vaša in Vaše univerze čast je na tehtnici” je svaril predsednik. Ti pozivi niso naleteli na odprta ušesa. Še ko je predsednik govoril, je prišlo na tleh univer- ze do hudih demonstracij, tekom katerih sta bili dve osebi mrtvi, med njimi angleški časnikar Paul Guilhard, poročevalec London Daily Sketcha, ter okoli 20 ranjenim Demonstracije so končale seie zvezne čete, Ko so prišle na unverzitetna tla v polni bojni opremi s pusKami z nasajenimi bajoneti v rokam Guverner se pedal "sili” JACKSON, Miss. — Guverner države Mississippi Barnett, ki se je upiral vpisu Mereditha na doslej čisto belo univerzo, je včeraj podal izjavo, v kateri poziva javnost m posebno študente, naj se izognejo vsakim izgredom in nemirom, ki bi utegnili povzročiti prelivanje krvi, ker “mi smo bili fizično premagani”. Guverner Barnett je bil od zveznega prizivnega sodišča v New Orleansu obsojen nepokorščine sodišču in mu je bilo ukazano, da mora poskrbeti za nemoten vpis črnca Mereditha na univerzo v Oxfordu najkasneje do torka, 2. oktobra. Za vsak zamujen dan bo moral plačati 810,000 globe. Izgleda, da bodo zvezne oblasti danes poskrbele same, da bo Meredith nemoteno vpisan v šolo. Ne bodo pa mogle poskrbet tudi za njegov sprejem v študentovsko občestvo. Brez tega Meredith na univerzi ne bo lahko uspeval. ZA R. LOCHERJA— V soboto se je oglasil v AD ing. LOUIS DRAŠLER, slovenski rojak, ki je v vodstvu mestne uprave kot direktor vseh mestnih javnih servisov od začetka županovanja A. Cele-brezza. Razlagal nam je svoje skušnje v teh letih, ko je bil v rednih osebnih stikih z Ral-phom Locherjem, pravnim direktorjem v mestni upravi. Bil je o njem poln hvale češ, da boljšega župana ne moremo dobiti! Prosil nas je, naj vsem slovenskim rojakom sporočimo, da jim on iskreno priporoča, naj jutri, v torek, pri demokratskih primarnih volit- /ah ZAGOTOVO GREDO /olit in naj glasujejo za 3ALPHA LOCHERJA! Lorberja priporočata prav tako ^neto tudi zvezna senatorja Frank J. L a u s c h e in Steve foung! OOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC biv, *ek, a tekom trajanja pouka tudi aJ izredne podpore. fUOMOY Vremenski prerok ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Komaj je ruski zunanji minister Gromiko začel govoriti v plenumu generalne skupščine ZN, že so začeli njegovi sotrud-niki oblegati generalnega tajnika ZN U Tanta, naj začne debato o “reorganizaciji administracije ZN”. Kaj mislijo pod tem, so povedali že lani. Hočejo doseči, da bi bilo pri ZN nastavljenih 170 do 230 Rusov kot u-radnikov pri ZN. Izračunali so, da jim pripada toliko mest v administraciji ZN in napenjajo vse sile, da bi jih tudi dobili. Stvarno jih imajo sedaj le nekaj nad 70. že so predložili spisek za 80 novih mestj ki naj jih zasedejo Rusi. U Tant ima z ruskim pritiskom velike sitnosti pravi: dolgo na svojih mestih pri ZN. Ijeni, da postavijo na važna me- mu dati značaj začasnosti, kot Moskva jih navadno odpokliče sta nesposobne ljudi iz Azije in ga ima sedaj generalni tajnik Boj za službe v Združenihh narodih Hladna vojna v Laosu ne more zgubiti svoje zanimivosti VIENTIANE, Laos. — V Vi-entianu bi morala vladati nevtralna vlada princa Suvane Fuma, toda komunisti ne pustijo predsednika nevtralne vlade Uradništvo ZN vidi torej pred na svoje področje> da bi si ogle_ seboj samo temno bodočnost. dal tamkajšnje svoje podanike. kvalifikacije pa dobivam večjo N-iegov, Sef bo P03tal ^raca v Lev:čaliski princ Sufanuvong je , . . . . . prepirih med komunističnim in! „ p plačo, na drugi strani imajo pa ... ..... , . , , .'Pa v Nusiji ....... . J ^ protikomunističnim blokom, ki novi prišleki vec upanja na na- 'p rir' VPT"lc . . , , f . , . jih bo po svoje izrabljal nev- predovanje kot stan uradniki : , . . f , I... . — , , , ,. , trami blok azijskih in afriških ZN. Kdo bi pm zameril, ako po- , . .. ... , , držav. Za odgovorne službe pri pusca njihova vnema za delo in . , . . . , , .. ZN ze sedaj ni vec dosti kvah- že po kratkem času. Rotacija ruskih uradnikov je torej zelo velika. Verjetno radi tega, ker imajo ruski uradniki poleg u-radne službe pri ZN še druge naloge in opravkej ki so zaupnega značaja in so navadno v zvezi s šipijoniranjem. Še večje aktivnosti ima generalni tajnik Tant s pritiskom, ki ga nanj izvajajo delegat j e novih afriških in azijskih držav, ki bi radi vrinili v ZN čim več svojih sorojakov. število uradnikov iz Afrike, včasih celo z višjo plačo, Tant, najmanj tako dolgo, dok-ket jo imajo stari uradniki ZN ler svobodni svet ne pristane z dolgoletno prakso. na načelo trojke, ki ga komuni- Da pri tem trpi morala seda- sti vztrajno in dosledno zago-njega uradništva ZN, si lahko var ja jo. mislmo. Na eni strani vidijo,! kako prihajajo novi nesposobni uradniki, ki nimajo potrebne Azije in Afrike je že samo zad- da postajajo vedno bolj le čisti fk.iranih kandidatc>V) k„r je pa nje leto narastlo od 56 na 80. Čim hujši je pritisk delegatov na Tanta, tem manjše je število sposobnih kandidatov. Kar jih je res sposobnih, jih zadevne tudi takrat, kadar bi Rusom rad ugodil. Kandidatje, ki jih pred-'države nujno potrebujejo do-laga Moskva, navadno nimajo :ma, na pleča ZN bi rade odrini- Oblačno, milo in verjetnost kvalifikacije za mesta, kamor bi le le sadove svoje domače pro- sto generalnega tajnika stalno, (posledica sedanje hladne vojne, I_02.Ja. Najvišja temperatura!jih rad vsilil Gromiko. Polegjtekcije. Tako so voditelji admi-jkot je bilo pod Hammarskjol- in ne ravno najmanj pomemb-k • jtega ruski uradniki ne ostanejo inistracije ZN velikokrat prisi- dom in Trigve Liejem^ hočejo tna in značilna. birokratje brez vsake 'nicijati- strokovnjakov v službi ™.e ** admmiatra- ZNi pa glKjaj0i kje bj doMi pri •L' . . , , ./enakih dohodkih vsaj mirnejše Sedaj je uradmstvo razburil j j . tt z , msT življenje in delo. se nov dogodek. V vrstah ZN se namreč govori, da Rusi ne bodo Tako bo padanje povprečne hoteli pristati, da postane me- kvalitete uradništva ZN na počitnicah, kjer se posvetuje s tovarišema Kosy-ginom in Kozlovim. Dokler ga ne bo domov v Laos, naravno nevtralna vlada ne more imeti niti rednih sej. Med tem se je približal 6. oktober. Do takrat bi se morale u-makniti iz Laosa vse tuje čete. Ker se komunistične ne zganejo, je zadnjič državni tajnik Rusk vprašal Gromika, kaj bo z tudi | umikom rdečih čet. Odgovora ni dobil, pač pa se je oglasilo moskovsko časopisje s trditvijo, da je krivec Amerika, ker noče Novo naročilo za vojsko— Obrambno tajništvo je naročilo pri Thompson Ramo Wooldridge Inc., ki ima svoje tovarne v Euclidu, preko 200,000 novih M14 pušk. Novo naročilo bo stalo blizu 17 in pol milijona lolaijev in zagotovilo zaposli-,ev več što delavcem. Sogers bo odstopil— Pristaniški direktor W. Rogers, republikanec, ki v tej vo-sivni kampanji podpira demokrata Ralpha Locherja za župa-ra, je izjavil, da pojde po volitvah v pokoj, ker njegovo zdrav-,e ni več posebno trdno. Pri-nodnje leto bo star že 70 let. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, zvečer ob sedmih sejo v A. J C na Recher Ave. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v mrek, zvečer ob sedmih sejo v lavadnih prostorih. Po seji bo prosta zabava, praznovanje rojstnih dni in obletnice ustanovitve podružnice. Vse vabljene! je priporoča— Tony Cimperman na 520 E. 100 St. ima zopet naprodaj riževe in krvave klobase. Se vsem rojakom in rojakinjam toplo priporoča. Slike iz domovine— V nedeljo, 18. novembra, bo John Kaučič, ki je bil pred Kratkim na obisku v starem kraju, kazal v SDD na Recher Ave. nove lepe barvne slike iz Slovenije. Pozdrav iz Floride— Rojak Frank Gorenc pošilja pozdrave svojim prijateljem iz New Smyrna Beach. Sporoča, da se ima kar dobro in da ga letos “senena mrzlica” ni prehudo mučila. V sredo bo praznoval 72. rojstni dan. K temu mu čestitamo in mu želimo še dosti zdravih in zadovoljnih let! Volitve— Volišča bodo jutri odprta od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Ne pozabimo, da je udeležba pri volitvah dolžnost vsakega dobrega državljana! odpoklicati svojih strokovnjakov; naravno je torej, tako trdijo komunisti, da Amerika ogroža obstoj sporazuma o Laosu! Kaj pa hočete še več? Ameriška Domovina X VI I S/I C- X V— MO VII 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 188 Mon. Oct. 1, 1962 Pred revizijo Monroeve doktrine? Amerika je vodila od začetka svojega obstoja pa do druge svetovne vojne svojo zunanjo politiko v duhu izola-cijonizma. Ogniti se vsakim obvezam tujim državam, ne vmešavati se v mednarodne spore, to je bil cilj njene zunanje politike. Leta 1823 je napravila edino izjemo. Takrat je oklicala znano Monroevo doktrino, ki je obvezala našo deželo, da varuje samostojnost in svobodo obeh Amerik. Amerika je objavila, da ne b0 dopustila, da bi kaka izven-amcriška država ustvarjala nove kolonije v obeh Amerikah. Kar bi se pa takratnih kolonij osvobodilo, jim ne sme nihče jemati svobode in neodvisnosti. Monroeva doktrina je bila torej neke vrste dežnik, ki se je pod njim skrivala neodvisnost in svoboda ameriških držav. Monroeva doktrina je odgovarjala takratnim našim izolacijonističnim interesom. Svet jo je spoštoval iz sledečih razlogov; naša dežela se je odrekla vsakemu vmešavanju v mednarodno politiko; Amerika je tiho priznala gospodarstvo angleške mornarice na vseh oceanih, Anglija je pa zato jamčila za svobodo pomorske plovbe. Roke proč od Amerike, je rekla naša zunanja politika, zato bo pa naša dežela držala “roke proč’’ od mednarodne politike. Po cPugi svetovni vojni se je mednarodni položaj bistveno spremenil in nas dejansko prisilil, da smo prvotno Monroevo doktrino raztegnili na ves svobodni svet, kar je bilo najbolj jasno izraženo v Trumanovi doktrini, ki je rešila Grčijo komunizma. Vanjo smo pozneje dejansko vključili Grčijo, Iran, Korejo in sedaj tudi Južni Vietnam, da ne govorimo o NATO deželah. Vsaka palica pa ima dva konca. Ako je bila Monroeva doktrina dobra za nas, zakaj se je ne bi smeli poslužiti tudi komunisti7 Na drugi strani; Monroeva doktrina govori samo o nasilnem vdoru v dežele obeh Amerik. Ne pozna modernega podtalnega komunističnega rovarjenja, ki ne vporablja nobene surove sile. Skuša samo ustvarjati v gospodarsko zaostalih državah diktature in jih spraviti v roke komunistov ali vsaj njihovih sopotnikov. To se je zgodilo na Kubi. Kuba je postala komunistični satelit svoje vrste in pleše v svoji zunanji politiki tako, kot svira Moskva. To seveda ne more biti po godu naši deželi, ki želi spremeniti tok notranje in zunanje kubanske politike. Kako se lotiti tega posla, to je sedaj veliko vprašanje za našo diplomacijo. Prva misel, ki se je pojavila, je želela reformirati Monroevo doktrino. Zaenkrat po tej poti nismo prišli daleč. Predsednik Kennedy je samo skušal dati Monroevi doktrini nov praktičen pomen. Postavil se je na stališče, da bo Amerika varovala svoje življenske interese tudi sama, ako ji ne bo hotel nihče priskočiti na pomoč, toda samo v sledečih slučajih: kadar bo ogrožena naša vojaška postojanka Guantanamo na Kubi, kadar bo pretila nevarnost Panamskemu prekopu in kadar bodo ogrožene naše vojaške postojanke na Floridi (oporišča za rakete in satelite). Da pri tem ne bo poznala nobene šale, še vidi po tem, da ne skriva svojih prvih korakov v obrambo naše dežele: Kuba in vse obalno morje so pod stalnim nadzorstvom naše mornarice in vojnega letalstva. Kako učinkovito naša obramba opravlja te posle, smo videli te dni, ko so časopisi prinašali zelo podrobne zemljepisne karte ne samo kubanskega otoka, ampak tudi vseh letališč, oporišč, skladišč vojnega ma-terijala in celo postojank, ker se sprehajajo ruski “tehniki” na oddihu. V slučaju oboroženega konflikta bi bilo vse to hitro zdrobljeno v puh in prah, to ve ne sam0 Hruščev ampak ves svet. S čisto vojaškega stališča bi torej ne bilo nobene težave, da ukrotimo kubansko rdečo diktaturo. Važne in odločilne so politične posledice takega koraka. Ni prav nobenega dvoma, da bi tak korak obsodila večina svobodnega sveta, tudi večina med našimi zavezniki v NATO in večina med članicami OAD, dočim bi vse levičarske vlade po vsem svetu dobile v roke nevrjetno močan propagandni materijal proti našemu “imperijalizmu.” To nareka naši diplomaciji dolžnost, da se ne prenagli s svojim pristankom na vojaške operacije proti Kubi. Zato hoče niša diplomacija najprvo potipati naše zaveznike v OAD, kaj mislijo o akciji katerekoli vrste proti Kubi. To je cilj sestanka zunanjih ministrov OAD 2. oktobra v Wash-ingtonu. Tam bo Rusk zvedel, kaj lahko pričakuje od držav Latinske Amerike. Na splošno mislijo vsi, da nobena OAD ne bo pristala na vojaško akcijo, celo na blokado ne. Med zavezniki NATO se sedaj vršijo razgovori v palači ZN, toda tudi tam ni nobenega veselja do odločnejše akcije. Evropa sploh misli, da je Kuba le domača zadeva ameriške politike in da so jo pri nas preveč napihnili, ker stojimo pred novembrskimi volitvami. Vse torej kaže, da bo moralo naše državno tajništvo voditi še mnogo pogajanj in konzultirati še mnoge tuje politične kroge, predno se bo Kennedy odločil za novo politiko napram Kubi. V novo politiko bo vključena tudi revizija Monroeve doktrine, toda do takrat je še daleč. Zato se je tudi predsednik Kennedy do sedaj ognil vsakemu direktnemu odgovoru, kaj misli o usodi Monroeve doktrine. Noče po nepotrebnem še bolj razburjati duhov in kaliti politično vodo. Saj mu že sedaj očitajo, da je namenoma omejil pojem o Monroevi doktrini, zato ji pa ni dal nobene nove vsebine. Edin; očitek, ki lahko zadene Kennedya, je očitek, da v zunanji politiki ne kaže velikega poguma. Res je, da si je v začetku svojega režima z rezkimi besedami nakopal marsikatero sitnost, v kubanski aferi pa celo diplomatičen poraz. Toda to ga še ne sme ovirati, da je odločnejši in jasnejši. Tudi pogum je dobro sredstvo za politiko, to je ponovno dokazal pokojni državni tajnik Dulles, dasi ravno so mu to mnogi zamerili. Do prave revizije Monroeve doktrine je torej še daleč. Prehitri so bili tisti navdušeni Kennedyevi pristaši, ki so jo že hoteli pokopati in nadomestiti s Kennedyevo doktrino. BESEDA IZ NARODA Joliet, 111. — V enem mojem zadnjem dopisu sem omenil dogodek, ki se je pred dolgimi leti dogodil, ko je tisti “preacher” Johnson nekemu kaznjencu odgovoril na vprašanje, “kako se pride iz ‘kejhe’ ”. “To bi ti moral mene vprašati, predno si sem noter prišel ...” Med vrsticami tega odgovora je mnogo povedanega, kdor zna brati med vrsticami. Odgovor jasno namigne: Vsakdo bi moral vedeti in misliti kaj dela in kam ga bodo njegova dela in početja pripeljala. Zločini ne vodijo drugam kakor v ječe — grehi pa v pekel, pa če kdo veruje vanj ali ne. Čemu omenjam to? Pred nedolgim '' &rho imeli v Illinoisu slučaje in nekaj jih še imamo, ko so nekateri na vso ihto prosili pomiloščenja pred smrtjo na električnem stolu. Eden si ga je izprosil, drugi ne. Bil je silen pritisk na guvernerja. Upoštevam božji rek: Ne sodite, da ne boste sojeni... Bog ve, kaj še lahko vsakega zadene ... Onkraj mej tega sveta sodi Bog, ki pravično sodi... Vse bo sodil enkrat... Ne more si pa človek ubraniti vprašanja pri tem: “Ali so tisti zločinci, ki jim sodišča po temeljiti preiskavi prisodijo krivdo in za isto kazen, bili tudi tako milostni do onih, ki so jih hladnokrvno umorili, radi česar so obsojeni? Sami zase hočejo milosti, a sami jo za druge niso imeli! In dalje, takrat bi morali misliti in vedeti, kaj jih bo čakalo za tako dejanje. V Menardu v kaznilnici sedi tudi znani Hodge, bivši državni preglednik (auditor), ki je bil obsojen leta 1956 na 15 let zapora, pogojno na 12 let, radi poneverbe zneska $1,500,000 (en milijon in pol). Že dvakrat je prosil za pomilostitev. Za odsedeti ima še šest do sedem let. Pa je te dni potožil nekemu poročevalcu, da mu je silno dolgočasno v “špehkamri”. Verjetno! Takrat, ko je zapravljal državni ljudski denar, takrat mu pa ni bilo dolgočasno... To je kaj čmerikava izjava nekdanjega odličnega državnega uradnika, ki mu je ljudstvo zaupalo, da je nadziral druge, pa bi bilo na mestu, da bi bili drugi njega nadzirali. “Ne sodite, da ne boste sojeni . . .” Ampak v nekaterih slučajih človek ne more drugače, da nekako sodi jo svoje. Najbolj primeren odgovor pa je: Taki, ki v “kejhe” pridejo, bi morali prej misliti, kaj delajo, pa kako se pride iz “kejhe”, kadar se vanjo pride. Kar so iskali, to imajo! To velja takim, ki jim je resnična krivda za premišljen zločin dokazana. Za tiste, ki po kaki nesreči za- idejo in jim je kazen krivično prisojena, je druga zadeva. V takih slučajih je pa dolžnost o-blasti, da krivico popravi... * “PRIHAJA — NE VE SE PA, KAJ BO PRIŠLO?” — Pod tem naslovom razpravlja novinarski analist J. Marlow. V mislih ima letošnje jesenske volitve v Z.D. V spomin kliče politične razmere leta 1948, ko je Truman porazil Deweya, za tem razmere v volitvah jeseni leta 1950, ko je bil v ospredju senator McCarthy s svojo kampanjo proti komunistom, zatem korejska vojna leta 1952, zmaga republikancev z generalom Eisenhower jem. Politične razmere so se sukale in vrtele po svoje, za marsikoga nepričakovano. Zato Marlow napoveduje: “Prihaja — ne ve se pa, kaj bo prišlo?” Res je, živimo v času, ko vsi tisti, ki gledamo nekateri manj, nekateri bolj v bodočnost, da neki novi časi prihajajo, da že trkajo na vrata sedanjosti, kakor neki novi gospodar ali lastnik na hišna vrata hiše, ki je bila ravnokar prodana in najemniki stanovanj z neko negotovostjo čakajo, kaj jim bo novi lastnik Objavil in zapovedal. Vsi čakajo v peki negotovosti. Tako čakamo vsi v teh časih v nekih negotovostih raznih gospodarskih, političnih in socialnih sprememb. Po prvi svetovni vojni je vzelo nekako (1918-1939) 21 let, da je nastala druga svetovna vojna. Odkar je zaključila zadnja vojna, je nekako okrog 18 let. Toda med preživelimi velesilami sta ostali dve glavni: Amerika in Sovjetska Rusija. Za tema je par manj važnih. Po prvi svetovni vojni je še kako desetletje šlo. Potem so se pojavljale ostreje gospodarske krize, posebno pa še politične krize, ki jih versaillski mir ni ne pravilno, še manj pa pravično rešil. Pričkanja so se nadaljevala, krize pa so rodile nove fanatike, Hitlerja, Mussolinija, Hirošitija in še druge, dokler ni v imenu opojnega nacizma Hitler zapalil drugo svetovno vojno. Tako takrat. Kaj so bile posledice vsega, je v nekih potezah vsem znano več ali manj. Zdaj po tej zadnji vojni “fli-kamo” vse naokrog, a tlečega ognja ne moremo zatreti, da bi lahko rekli, zdaj smo varni, da vojsk ne bo več. Kako bi se varali, če bi kaj takega mislili! Saj vse ropoče, prav tako, če še ne bolj hrupno, kakor je pred zadnjo vojno. Saj zgleda, da zna počiti vsak čas. V Berlinu “pu-cajo” čez tisto steno med vzhodnim in zapadnim Berlinom, kakor da je tamkaj vsako popoldne še vse nekaj več, kakor pa kako “kranjsko” ali pa “štajersko” žegnanje. Vse to zna priti prej ali slej. Po kakih in radi kakih vzrokov pa naj bi to prišlo? Največ radi gospodarskih vzrokov. Dokler gosopdarsko gre, da morejo ljudje potom gospodarstva do kruha, do poštenih hlač, itd., že gre. Se že prizanaša. Kadar pa tega ni — tedaj nastane nekaj drugega. Kaj obeta svetu sedanje gospodarsko in politično stanje — je uganka, kateri ne ve rešitve in zadovoljnega odgovora naj-brže nihče, razen Boga. Gospodarstvo in gospodarska politika sta že od nekdaj sitni zadevi. Ti dve delata sive lase ne le samo revnim slojem, marveč vsem — posebno še državnikom in višjim odgovornim o-sebnostim. Saj veste kako je, če je prazen žep, zraven pa še prazen želodec, nad hišo pa raztrgana streha... Takrat je “žav-tavo”, so rekli naši stari predniki. In tako tudi je... Za enkrat vsaj pri nas v A-meriki še kar sijajno gre. Ali bo vedno tako? Na to za enkrat ni moč nič točnega odgovoriti, kakor le: dokler bo šlo — bo šlo. Gospodarske in politične okoliščine pa kažejo nekaj drugega. Gospodarstvo pozna svoja pota — da gospodarsko se da hoditi le po zanesljivih potih, kjer vodi in velja pravilo, da 2x2 je 4. To je zanesljiva cesta za zdravo gospodarstvo. Razna druga računska pravila za gospodarstvo niso tako zanesljiva in zdrava. Po vsem tem opletanju so nekateri mnenja, da se bližamo nekim gospodarskim spremembam. Kakšnim spremembam se bližamo, pa še nihče nič jasnega ne ve. Trenja med zvezno administracijo, ki vsled novih svetovnih političnih razmer mora podpirati skoro pol sveta na neke načine tu in tam, ter onimi gospodarskimi industrijskimi korporacijami, ustanovami in posamezniki, ki polnijo z davki zvezne kaše, pa kažejo, da med njimi nasprotstva in nesoglasja naraščajo. Prihodnje volitve bodo pokazale, s kom čuti in misli večina volivcev. Izid volitev bo pokazal naši domači in zunanji politiki nova pota. Izid jesenskih volitev bo pokazal in povedal nam, kako in koliko kaže politična ura za našo domačo in zunanjo politiko. * KAKO GRE NAŠIM INDUSTRIJAM? -T- Jeklarskim in mnogim drugim industrijskim korporacijam, kakor izkazujejo njihova finančna poročila, ne gre več tako sijajno, kakor je šlo pred nekaj leti. Trdijo, da čisti dohodki, po vseh odbitkih so za 30 do 40 odstotkov nižji od prejšnjih let. Krivijo vedno višje plače delavcem, dalje vedno višje davke in druge izdatke, ki se kopičijo, in pa tudi uvoz raznih izdelkov in blaga iz inozemstva. Vlada pa ne dovoljuje povišanje cen nekaterim izdelkom — kot jeklu, itd. Tako tožijo industrijske korporacije. * IN KAJ PRAVIJO FARMARJI? — Predsednik Kennedy je po raznih nasvetih in priporočilih raznih poljedelskih strokovnjakov predložil kongresu predlog, ki naj bi nudil farmarjem pomoč v nekaterih slučajih, kot glede cen pridelkom, itd. Predlog ni prodrl in kongres je radi gotovih političnih obzirov pustil farmarje na cedilu. Zadovoljen s tem ni predsednik, še manj pa farmarji, ki so pričakovali odpomoč. Kako gre farmarjem? * SLOVENSKI FARMAR, ki kmetuje že nad 50 let, tam kakih 25 milj zapadno od Fox River (reke), od St. Charlesa in Elgina v severnem Illinoisu, to je naš ugledni rojak Frank Gorenc, po domače Lekšetovj rodom iz Gorenje vasi, fara Šmar-jeta na Dolenjskem, me je koncem avgusta letos obiskal gori ob bajnem Lake Geneva v južnem Wisconsinu in mi je pravil, kako zdaj farmarjem gre in uspeva. Naj omenim, da rojak Gorenc ni kak navadni mali “sabenjak” — ampak pravi ameriški farmar, ki poseduje nič manj kakor 1,100 (en tisoč sto) akrov najboljše rodovitne zemlje v severnem delu Illinoisa. Ima po več sto molznih krav in poleg teh vedno lepo število juncev za mesni trg. Njega sem vprašal: “Kako vam farmarjem gre, kako uspevate zdaj?” STATEMENT REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24, 1912, AS AMENDED BY THE ACTS OF MARCH 3, 1933, JULY 2, 1946 AND JENE 11, 1960 (74 STAT. 208) SHOWING THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, AND CIRCULATION OF Ameriška Domovina, published daily except Saturdays, Sundays, and Holidays, and first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1962. 1. The names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Editor Mary Debevec, 0117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Managing Editor Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Business Manager, Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2. The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual member, must be given.) Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 3. The known bondholders, mortgages, and other secu'rity holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities £(re: (If there are none, so state.): None. 4. Paragraphs 2 and 3 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that o: a bona fide owner. 5. The average number of copies of each issue of the publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above was: (This information is required by the act of June 11, i960 to be included in all statements regardless of frequency of issue.) 9,000. Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor (Signature of editor, publisher, business manager, or owner! Sworn to and subscribed before me this 28th day of September 1962. Robert M. Debevec, Notary Public My commission has no expiration date. “Uspevamo že,” je začel pojasnjevati, “a ne tako, kakor pred 10 ali 12 leti. Inflacija je nas močno udarila. Za mleko in drugo dobimo manj. A kar kupimo, posebno poljedelske stroje, za košnje, mlatenje, oranje, sajenje, to je zdaj najmanj sedemkrat dražje kot prej. Pred 12 leti še smo lahko kupili veliki traktor za vsoto, ki smo jo dobili za 1000 bušljev koruze. Zdaj moramo plačati za tak stroj, kar dobimo za 7000 bušljev koruze. To pove, kako gre farmarjem in kako se farmarji gospodarsko počutimo zdaj,” je dejal rojak farmar Gorenc. Evo, tako gre farmarjem. Kako gre drugim, ki tudi tožijo, ne vem. V novembru bodo z glasovanjem govorili farmarji, tako bodo tudi drugi in mi vsi. Kakšne spremembe bodo nam prinesle volitve, bomo torej kmalu videli. Naj zadostuje o tem, drugikrat pa o čem drugem. Vsem naročnikom in čitateljem Ameriške Domovine iskren slovenski pozdrav od Toneta s hriba. -----o------ Že nad osem križev Rootstown, O. — V dobrem zdravju in počutju je praznovala dne 17. septembra 1.1. svoj 81. rojstni dan dobro poznana rojakinja Mrs. Ivana Gubane, ki živi sedaj pri svoji hčerki Mrs. Juliji Mesojedec, v Rootstownu, Ohio. Slavljenka je bila rojena 17. septembra 1881 v Lescah na Gorenjskem, v objemu naših lepih gora. V Ameriko je prišla leta 1906. Petindvajset let je živela v Clevelandu, nato se je preselila v Genevo, Ohio, zadnja leta pa živi pri svoji najmlajši hčerki. Mrs. Gubane je kljub lepi starosti še vedno živahna. Veliko veselja ima z vrtičkom, kateremu posveča vso skrb in veselje. Je ena tistih naših slovenskih mater, ki so ohranile neomajno ljubezen do vsega našega, ki zaslužijo vse priznanje in spoštovanje. Bog naj jo ohrani pri dobrem zdravju in razpoloženju še dolgo vrsto let! AD. ------o------ Za Locherja ss zavzema Cleveland, O. — V zadnjih desetih letih sem imela veliko o-pravka v mestni hiši zaradi nove veleceste, ki so jo skozi Col-linwood, Nottingham in Euclid speljali dalje proti Painesvillu in bo prihodnji mesec enkrat odprta. Pri teh opravkih so me pošiljali od Poncija do Pilata, kot pravimo včasih. Imela sem priložnost govoriti s prenekate-rimi ljudmi v mestni hiši. Med vsemi temi ljudmi se mi je zdel najbolj prijazen in po-strežljiv vedno sedanji župan Ralph Locher. Zato se mi zdi, da moram danes tega moža pri- poročiti vsem rojakom in rojakinjam v Clevelandu. Pojdimo jutri, v torek, na volišče, vzemimo demokratsko volivnico in glasujmo za Ralpha Locherja kot demokratskega kandidata za župana! Jennie Hrvatin ------o----- Ohranimo US. Locherja za župana Clevelanda! CLEVELAND, O. — Kot večina izmed nas je bil tudi župan Ralph S. Locher rojen v Evropi, zato naše težave lažje razume. S svojimi starši je prišel v Ameriko, se izšolal in začel služiti svoji novi domovini. Izkazal se je za dobrega javnega uradnika tako pri državi kot pri mestu. Clevelandu in državi Ohio je služil pod dvema sposobnima in spoštovanima javnima uradnikoma, pod sedanjim sen. Frankom Lauschetom in pod sedanjim zveznim tajnikom za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo Anthonyem Celebrez-zom. Kot pravni direktor mesta pod županom Celebrezzom se je seznanil podrobno s potrebami in težavami mesta, dobil pa je tudi potrebno skušnjo za njihovo reševanje. Po politični pripadnosti je demokrat, vendar v stranki ni nikdar silil h kakim važnim mestom. Tokrat prvič kandidira v javni urad. Nastopa kot neodvisni demokrat, kot so to bili pred njim F. Lausche, T. Burke in A. Celebrezze. Podpira ga pri tem Kozmopolitanska liga, v kateri so povezani demokrati raznih narodnostnih skupin mesta. Kot mestni pravni direktor je vedno znova branil koristi malega človeka. To je zlasti očitno pri njegovem boju z East Ohio Gas Co., ki hoče zvišati ceno plinu za skupno okoli 35 milij0' nov v enem letu. Locher se j6 temu uprl in zahteva od družbe, da dokaže, da je tako zvišanje v resnici nujno potrebno za njen zdrav obrat. Jutri, v torek, so primarne volitve. Odločitev o tem, kdo bo vodil naše mesto, kdo skrbel zanj in za njegov napredek, je v naših rokah. Pojdimo na volišče, vzemimo demokratsko volivnico in glasujmo za Ralpha Locherja! F. L- ------o----- W. BCesinick pimmsa IcElroya za župana CLEVELAND, O. — Znani rojak William Kenick, ki ima na 18600 Underwood Ave. svojo odvetniško pisarno in je ni svoj čas zastopnik 23. varde v mestnem svetu, se vneto zavze ma za Marka McElroya kot demokratskega županskega kandidata. V dolgem pismu, ki ga nam jc poslal, McElroya vsem toplo priporoča v volitev pri jutraj šnjih primarnih volitvah. Pavel heyse: Steklar iz Murana **!*:*. 0 0 0 0 0 0 0.0.0 0-0.0' V prostoru za občinstvo, ki je že nad polovico bilo Prisotnega, je bilo nekaj Prvih sedežev praznih. Tja je Guisetti posadil svojega prijavlja, sam pa je stopil na 0cVr, kjer je bilo določeno toesto zanj. “Najbrž da še nisi videl kaj podobnega, Janez?” “Nisem, mojster! Potrdim, da bi prav rad videl doza Loredana od blizu. Pa sem Uidi radoveden kakor pač vsi, kdo bo naslednik velikega Garpaccija.” Skozi odprta okna je s trga Prihajal nov išum in vrisk: dož s svojim spremstvom je sVpal z ladje. Kmalu potem V vstopilo v dvorano šest Uobentačev s srebrnimi trobentami. Za njimi so šli stra-^rji, tajniki, pionirji, kanoniki svetega Marka v sveča-nostni opravi, papežev Poslanec, poslaniki in razni državni zastopniki. Trije služabniki so nosili doževe zna- ke- stol, svečnik in meč. Cedila sta jim veliki admiral beneške mornarice v vijoličastem damastu in patriarh |z Gradeža z dolgim pastora-ortl- Zadnji pod sončnikom, 111 sta ga držala dva belo oblečena dečka, pa je stopal Presvetli dož Lenart Loreda-n°» ogrnjen z rdečim in zla-Vn plaščem s hermelinovo opravo in z zlato čepico glavi. Bil letih. na je visoke in, dasi že v še vedno krepke postave. Obraz je bil popolnoma 0’Jrit; izpod bogatih obrvi sta zrli dve črni očesi. Resnost v 0ljrazu je očitala njegovo sainoobvlado in tiho vztrajnost, ki je nihče ni smel kotiti. Ko je dospel pred prestol, So je naslonil na rob odra in so ozrl po občinstvu. Potem -•o sedel in seja se je začela. Ko dveh precej dolgočasnih govorih je dal dož znamenje, naj se obred konča. S posebnimi nemirom je občinstvo že pričakovalo razglasitve imena. ki bo v tem prazničnem . nevu na vseh ustih. Benetke m Pač zanimalo vse, kar je 110 v slavo republike. Lenart Loredano se je pri-nližal robu odra: "Meščani! ...” Mastal je popoln molk. Kova sreča je obiskala rePubliko ...” Nekaterim se je ta beseda ela kakor porog. Bilo je mič drugega dne po zgubi °reje. Sicer pa so se že vse-*nn Privadili. Slava našega mesta se je °vič povečala in ves svet ° sPet začudeno klical ime svoji enetk, kraljico vseh umet-Posti!’* Navadno so beneško mesto ^snovali “kraljico morja anes bi gotovo ne bil na me-8tu ta naslov. Meščani! Imamo čast raz-'‘siti, da je p0 starodavni Javadi visoki cm,ajšnji seji rekinil je in pogledal na rokfament’ ki ga držal v Tišina je bila takšna, da se ° Mišal tiktak ure, ki je bila 2a njim. 1 1 • • visoki senat je določil v ° Lie v venec najzaslužnej-mp svojemu sinu ...” isk-^t J® pretrgal besede in „ z očmi po dvorani. po senat Janezu Bo- caruV”' Steklarju bclnez Bocaro! Mladenič je kakor vsi drugi. ga strela Janez on . je in se ves stresel in dvorana se mu je vrtela pred očmi. .. Ali je bilo mogoče? ... Njegovo ime?... Ne! Ni mogoče!... To je pomota! ... Presenečeno občinstvo je še čakalo. Dož je začel v mirnejšem naglasu: “Meščani! Gotovo vam ni neznano, da so najodličnejši umetniki sveta že dolgo časa zaman iskali steklo, ki bi bilo podobno kristalu. To prosojno steklo je iznašel Janez Bocaro!” Njegovo ime!... Vedno le njegovo ime! Janez Bocaro! “Janez Bocaro, stopite bliže!” Janez je vzel vse svoje moči in vstal.. . Ko ga je občinstvo zagledalo, je nastal silen hrušč. “Otrok! .. . Otrok!” Niso #e doživeli kaj podobnega. Srca vseh je potegnil za seboj. “Bocaro!... Bocaro!... Živel Bocaro!...” Kakor bi se blaznost polastila vseh. Zaman so vratarji mirili občinstvo, naj molči. Vse se je vzdigalo na noge in mu vzklikalo. On pa se je bližal omahujoče, kakor bi snival... Bo-ječnost in ponižnost, ki sta se izražala na bledem obrazu, sta priklicali še nove naklonjenosti in klici so se še podvojili. Eden izmed prisedni-kov mu je stopil naproti. Janez je šel po stopnicah odra in padel pred dožem na kolena, ne da bi vedel, kaj se godi z njim okoli njega . .. Dož je spet spregovoril, Janez pa ni čul ničesar... V tistem trenutku je videl kakor svetlem blesku le eno ime: Tulija! čutil je, kako je lovorjev venec objel njegovo glavo... Venec on... Janez! Venec, ki je dičil čelo velikega Car-paccija!... On naj bi bil enak onim velikim umetnikom, ki jih je še prej občudoval!... Za seboj je slišal klice in med njimi svoje ime! Molčal je, vstal in zapustil oder. Tisočerim rokam, ki so se stegovale po njem, se je odločno odmaknil in pohitel do vrat. Hitro je snel venec in ga spravil pod obleko. Zdrvel je po stopnicah in prišel gologlav na trg. Njegov pogled je bil divji... Na trgu ni bilo še nikogar, šel je naravnost predse in tekel kakor blazen ... Predrl je vrsto oboroženih mož in se vrgel pred vrata svetega Marka. Udaril je s pestjo po njih in vstopil v cerkev... Storil je še nekaj korakov in potem padel brez moči ob vznožju stebra . . . Cerkev je bila temna, mrzla in tiha kakor grob. Nikogar ni bilo v nji. Medla svetloba oddaljenih sveč se je kakor v megli odbijala na skrivnostnih obokih, kjer so se lesketali zlati mozaiki. Lahke sapice so prinašale duh po kadilu in objemale srca z globokim, resnim, večnim mirom. .. Janez pa je na kolenih jecljal: “Sveta Devica!... To je preveč zame... preveč!... Daj mi moči!... Moči!...” (Dalje prihodnjič) ------o------ Pribežališče starcev in stark? _ OKTOBER _J.lL2il3t#jlSll6 171811911011111211131 141151161117118119120 [2||22|23|24{|25!l26i 2829 30 316 \ KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 6.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”. 6. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno VINSKO TRGATEV v svojih prostorih. 7. —Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne. 13.—Letni maškeradni ples in vinsko trgatev društva dvor Baraga št. 1317 katol. Boršt-narjev v svetovidski dvorani. 13.—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 3.—Dom zapadnih Slovencev priredi večerjo in ples za 25-letnico na 6818 Denison Ave. Začetek ob 6:30. 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Cerkveni, zbor Ilirija prire- di ob štirih popoldne koncert v cerkveni dvorani na Holmes Ave. > 11.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 16.-17.—Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, priredi svoj farni bazar. 18.—Dramatsko društvo “Lilija” priredi svoj nastop v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. 31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek. Ljubljanska škofija praznuje petstoletnico skovati za svojo vero, če so jo hoteli ohraniti, da jih nobena še tako huda nesreča oplašila, da bi obupovali. Marija pa je bila vedno najmočnejša opora vernosti proti vsem različnim sovražnikom. Zato je pretiran strah neupravičen, potrebno pa veliko zaupanje do Marije in pogumno delo za zveličanje duš. ako je bil ves mesec posvečen petstoletnici škofije z iskreno molitvijo za vernost naših rodov tudi za naprej. Dekanijske proslave Da bi petstoletnico obhajali ahko kolikor mogoče vsi verniki, so bile naročene po škofiji tudi dekanijske proslave jubileja s primernim nagovorom in zlasti spodbudno po-jožnostjo. Od pomladi do začetka jeseni so se vrstile te proslave. Po veliki večini so zelo lepo uspele ob veliki udeležbi ljudi. Po nekaterih dekanijah so imeli slovesne maše že dopoldne s primernim govorom in zahvalno pesmijo po službi božji. Drugod je bila prireditev popoldne, da so se laže zbrali duhovniki iz dekanije k skupni proslavi. V takem primeru je bila poleg govora po navadi tiha maša z ljudskim petjem, petimi litanijami Matere božje in zahvalno pesmijo; ponekod pa so povezali proslavo s kakim drugim primernim dnevom na božji poti ali s krajevnim patronom, priredili procesijo s petjem litanij in Marijih pesmi. Glavna proslava v Ljubljani Glavne prireditve za počastitev petstoletnice so bile določene za 8. in 9. septem-oer 1962. Za mali šmaren Nadškofija Prvotno nismo prav zares jemali tihe želje, da bi se za petstoletnico hresftičilo tisto, kar je bilo v načrtu že pred 30 leti, ko se je pripravljal konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo. V dogovoru je bila ena izmed točk tudi ta, da Ljubljana postane nadškofija in Slovenija ena izmed petih metropolij. Konkordat ni bil parafiran v Belgradu zaradi verske nestrpnosti. Kljub temu je iz tihe želje zrasla počasi resna akcija, ko so zadevo podprli drugi jugoslovanski nadškofje, med njimi zlasti predsednik škofovskih konferenc zagrebški metropolit dr. Fr. šeper. Potem se je vprašanje reševalo nenavadno hitro, saj je prispela vesela novica, da je bila v Vatikanu podpisana bula, že 22. decembra 1961. Listina z novico, da je ljubljanska škofija povišana v nadškofijo, škof dr. Anton Vovk pa v nadškofa, je dospela v Ljubljano februarja 1962. Tako je bila 4. marca v stolnici velika slovesnost ustoličenja prvega nadškofa. Zagrebški metropolit nadškof dr. Fr. šeper je v nabito polni stolnici zvečer o polsedmih pred večerno sv. mašo stopil pred mikrofon, čestital Slovencem in zlasti Ljubljani k zgodovinskemu dogodku, ki pomeni veliko počastitev. Na kratko je orisal zgodovino, kako je do povišanja prišlo, kako je sam v Rimu zadevo podprl ški nadškof prijel ljubljanskega za roko in ga peljal na njegov prestol ter mu tam izročil škofovsko palico. S tem je bil novi nadškof umeščen. Nato je spregovoril novi nadškof: “Zgodovinska nalo- ga je bila v tej uri izvršena “Potem se je na kratko spom nil nekaterih značilnih dogodkov iz zgodovine svojih prednikov na ljubljanskem škofovskem prestolu, da bi osvetlil to pomembnost. Tako je ta slovesnost postala sestavni del jubilejnih proslav. V isto vrsto z njo sodi tudi podelitev palija prezv. nad škofu Antonu Vovku na veliko noč zvečer. To nadškdfov-sko znamenje je izročil belgrajski pomožni nadškof dr. Gabr. Bukatko. Opravil je slovesno pontifikalno mašo, potem pa imel slovenski nagovor, v katerem je razložil, kaj palij je. Nato ga je pripel ljubljanskemu nadškofu okoli vratu. Tudi ob tej priložnosti so verniki napolnili cerkev do zadnjega kotička in se veselili visoke časti, ki jo je sv. oče Janez XXIII. izkazal Ljubljani ob petstoletnici škofije. Šmarnice Že od prvega začetka so bile v načrtu proslave tudi posebne šmarnice, ki naj bi obravnavale zgodovino ljubljanske škofije s posebnim pogledom na Marijino češče-nje. Naloga je bila zaupana dr. Maks. Miklavčiču, preda slišal kor Stari ljudje odhajajo radi preživet zadnja leta v Kalifornijo ka-Jali Florido, vendar jo tam od-zadela! ^stotek starih ljudi povprečno Bocaro! On... manjši od odstotka teh v ostalih Njegovo ime!... Vstal državah dežele. in kako so bili voljni v Rimu vatel ju cerkvene zgodovine ustreči prošnji ljubljanskega |na teološki fakulteti. Ta se je lotil spisovanja z nekoliko kapitlja, da pokažejo Slovencem naklonjenost in priznanje za zvestobo in vernost skozi vsa stoletja do danes. Zdelo se jim je popolnoma naravno, da je Ljubljana, ki je politično enakopravna ob Zagrebu in Belgradu kot središče naroda, tudi v cerkvenoupravnem pogledu na isti stopnji. Zato z veseljem opravi po papeževem naročilu dejanje ustoličenja. — Po 'širšim okvirom, da je pokazal na vlogo Marije v zgodovini slovenske vernosti. Tako smo dobili prvi poskus, da pregledamo, kako se je razvijala vernost med Slovenci od po kristjanjenja do danes, šmarnice so zbudile veliko zanimanja med verniki in dosegle tudi verskovzgojni namen, ko so ljudem pokazale, kako sp se ljudje skozi vsa stoletja opravljeni prisegi je zagreb* jmorali od rodu do rodu voj preveč in so pristali le na 300 milijonov. Ob tem so se razgovori pretrgali, ne da bi Amerika 17 let po vojni dobila za ladje vsaj delno plačilo. ------o------ Sen. Lausche se poteguje za gradnjo federalnega poslopja v Clevelandu CLEVELAND, O. — Senator Frank Lausche je pisal kar naravnost predsedniku Kennedy-ju, naj vključi v prihodnji proračun znesek $41,000,000, ki je potreben za novo federalno poslopje v Clevelandu. Lausche trdi — in to dobro ve, ker je bil clevelandski župan in ohajski guverner, da so v Clevelandu vsi federalni uradi razmetani po celem mestu in da imajo na splošno premajhne prostore, kar ovira poslovanje. Lausche dodaja, da je svet za poslopje že kupljen in da so načrti že skoraj dokončani, tako da bo lahko razpisati licitacije, kakor hitro bo znesek odobren v proračunu. To je eden med redkimi slučaju, da Lausche priporoča izdatek, navadno jih stalno odbija in se pri tem ne ozira na nobene strankarske interese. zvečer je šenklavški pevski zbor z ad hoc zbranim orkestrom pripravil cerkveni koncert, ki naj bi v prerezu pokazal slovensko cerkveno glasbo v zadnjiK petih stoletjih. V nedeljo zjutraj pa je bila slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo in papeževim blagoslovom. Ta dva dneva bosta ostala v spominu vsem, ki so ju doživeli. Na zunaj prirediitev res ni oila obsežna, ker se je pač morala stiskati v zidovih stolnice, a v teh mejah je dosegla vrhunski uspeh. (Dalje prihodnjič) -----o----- Tudi atomsko orožje, če bo to nujno treba! WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik McNamara je izjavil, da je atomsko orožje pripravljeno v Zahodni Nemčiji za morebitno nujno uporabo pri obrambi Berlina in svobodne Evrope sploh. Pretekli teden je bil v Evropi in si je osebno ogledal pripravljenost čet ter zaloge atomskega orožja. Obrambni tajnik je dejal časnikarjem, da pritiska Hruščev k sklenitvi miru z Nemčijo in k ureditvi nemškega vprašanja v celoti, berlinskega pa še pose bej. Po njegovem bo letošnja jesen v pogledu berlinske krize bolj napeta kot je bila lanska. Poudaril je pri tem, da so zahodne sile na vsak sovjetski poskus uporabe sile letos boljše pripravljene kot so bile lani. -------------o----- V lameriških ladjah WASHINGTON, D.C. — Združene države so dognale, da Sovjetska zveza vozi na Kubo orožje in drugo blago v ladjah, ki so jih ji dale Združene države na razpolago tekom druge svetovne vojne v okviru “posojanja in najemanja”. Amerika je dala Sovjetiji 121 takih trgovskih ladij, od katerih jih ta še vedno uporablja 84, ne da bi Ameriki za nje kaj plačala. Ladje so bile vredne preko 10 bilijonov dolarjev z o-premo vred, toda Združene države so predložile Sovjetski zvezi,, naj plača za nje 800 milijonov. Rusom se je to zdelo Izrael bo dobil od Z0A rakete na kratke daljave WASHINGTON, D.C. — Izrael je že dolga leta prosil Združene države, naj mu prodajo nekaj raket na kratko daljavo. Naša administracija je do nedavnega odklanjala r azgovo-re, sedaj je pristala nanje. Dognano je namreč, da je Moskva prodala nekaj raket Egiptu, Iraku in Siriji. Ni torej nobenega slepomišenja. Naši di-plomatje so že povedali vsem trem arabskim državam, da bo prišlo do kupčije. Taka pohvala mora biti zaslužena Kongres se ,hoče na vsak način znebiti Ellis Islanda . WASHINGTON, D.C. — Ellis Island je znan celim rodovom evropskih priseljencev, je pa že več kot desetletje popolnoma zapuščen. Federacija bi se ga rada znebila, ker ji dela samo stroške z vzdrževanjem poslopij in pristaniških naprav. Poskušala ga je odriniti na vse mogoče načine. Sedaj je vzel zadevo v roke sam Kongres. Skušal ga bo prepustiti tistemu, ki bi tam hotel napraviti kaj splošno koristnega kot na primer muzej, šolo, bolnico, zavetišče, park. Ce ne bo vse skupaj nič pomagalo, bo šel otok na javno dražbo. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo mladega moškega, nad 21 let, da bi razvažal za trgovino s pijačo. Kličite GL 1-8305. (191) Ženske dobijo delo WAITRESS WANTED Nites Friday and Saturday SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MAU OGLASI Naznanilo RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE imamo sedaj v zalogi. Vse sveže meso. — Se priporočamo. TONY CIMPERMAN S CHOICE MEATS 520 E. 200 St. Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer. (188) Ali vam je kdaj padlo v glavo, da morda trpite po nepotrebnem in da bi se morali boljše počutiti? Če so sloviti Tatra zeliščni čaji pomagali mnogim drugim, bi tozadevno mogli pomagati tudi vam. Tu navajamo le nekoliko tipičnih izvlečkov iz več tisoč pisem iz vse Amerike: — “Sem že 76 let star. Dolgo časa sem bil bolan in poskušal sem vsamogoča zdravila. Toda le ta, presenetljivo dobro delujoči čaj, mi najbolj pomaga .... Vasi zelUčni čaji res zaslužijo pohvalo. Veliko sem trpel zaradi zaprtja in me je to, skupno z bolečinami v kolenih, posebno v zimskem času, zelo vznemirjalo. Tatra čaj žt. 1 in Reinolek čaj žt. 3 delujeta pri meni čudovito in odkar jih zauživam, se dosti boljše počutim . . . Vaš čaj stane samo $ 1 za zavitek, a jaz ga ne bi dal niti za $ 1000... Skoro neverjetno je, koliko mi je vaš Tatra čaj št. 1 že pomagal. Pokazal sem ga mojemu zdravniku, kateri je dejal: “To je zelo dobro in ne more vam škodovati'*. . . itd." Ne odlašajte, naročite nekaj čaja takoj — še danes — In zadovoljni boste, da ste to storili. e ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijet-nostl vzrok zaprtja, jih olajšat« ali odstranite, če temeljito očistite svoj« telo In da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, 1. za 60 skodelic. $1,00 • • • PECTORAL — PRSNI ČAJ št, *. Znan stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki Je vzrok pre hlada. Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00, • • • REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št, 3, Zna menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1,00, • s a EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prirejen Iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki Jih cenijo še iz starih časov za njih ko ristni učinek pri krvi in čiščenju; zavite* $1,00 • • • RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. S. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vjsi za-radi njegove zdravstvene in prirodne dobrote, Ni odvajalen. Zavitek $1,00. • • « Vank zavitek č*]a. slane $1.00, AEST ZA VITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00. 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodal-te 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole Tatra Company, Cepi. 10 Box 60, MorrUville. P«. IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA DS POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 V najem Dve dvodružinske hiše, opremljene, udobnosti, $65 mesečno na 5912 Superior Ave., EX 1-2944. (188) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj In znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali LT 1-4234. Naprodaj Trgovina s pijačo naprodaj v St. Clairski okolici. $2,900. Kličite GL 1-8306. (190) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8607 Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem 5 sob, zgoraj, se odda odraslim, plinski furnez. zaprta sončna veranda, pralnica, na novo dekorirano. 6730 Bayliss Ave. EX 1-4329. (190) > HENRY BORDEAUX- J iB Zametene stopinje Vsa je bila podvržena vplivu vremena, časa, godbe in preprostih besed, ki po najkrajši poti odkrivajo resnico; kako torej Tereza ne bi bila podlegla vplivu moža, ki ji je tako goreče daroval svojo mladost, ki jo je zopet dvignil, samo zato, ker jo je razumel, ki je bil vrhu vsega še nesrečen. Ni tožil: tožba nas vedno nekoliko poniža in je dolgočasna. Toda kakor voda, ki je prejedla skalo, da si napravi pot, je imela tudi njegova ljubezen v sebi tisto moč — iz čudne želje po sreči — ki priča o vztrajnem trudu preko težkoč življenja. Lahko je verjela, da je v življenju Andreja Noransa le še ona edina mogla do veljave. In tu se ji je zvrtelo v glavi. “Kaj še ostane tistemu, ki ljubi, kakor Vas jaz ljubim”, je Mark mrmraje bral konec. Oni jo je spomnil, kako sta bila sama na izletih in je vesoljstvo ležalo ob njunih nogah: “Se spominjate, prijateljica moja? Dovolite, da Vas kličem vsaj s tem imenom, ki ga ne morem dati nobeni drugi ženski. Se spominjate poti na Breithorn? Vodnik, ki je šel pred nama, je moral proti koncu sekati v led stopnice; Vaše lahke noge pa so se tako malo dotikale ledu, da ste me vprašali, čemu hodi mo tako počasi. Zdelo se Vam je, da ne bomo nikoli prišli na vrh; hipoma pa Vam je ležal vrh pod nogami, kakor bi se bi rahlo nagnil, da bi Vam ustregel. Na gorah se skoraj vedno zgodi tako. In morda ima tudi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MT. PROSPECT — By Owner, bedrm. ranch, built-in kit., alum storms and screens, liv. rm., din. rm., fam. rm., carport. Corner lot. CL 9-4194. (188) ELK GROVE COUNTRY SIDE Contractor’s own home, % acre landscpd. lot, 3 Ige. bedrms, 1 % baths, Ige. living rm., sep. dim rm ki. with built-ins, 2 fpls., H. W. basebrd. heat, fin. bsmt. with bar. Extra Ige. 2 car garage. Low 40’s. HE 7-2085 or CL 9-3800. (190) BENSENVILLE —_By Owner 3 bdrm. Bi-Level — Attractive all brick, Tile bathrm. W/W Crptg. Rec. R m.Fenced-in yd. Beaut, landscpd. & decorating. Patio. — Call eves, or wk. ends. PO 6-0060 or see at 1005 Medinah. (188) VILLA PARK — 3 Bedrm. Redwood & brick Bi-level. Fully landscaped. Full basement. Finished Rec. Rm. Gas heat, water softener, Close to everyything. Owner will sacrifice. BR 9-6635. (189) HINSDALE — By owner. Must sac. 3 bedrm. ranch with attach, gar Full bsmt. with Ige. paneled rec. rm. Beau. Indscpd. 80x160 lot. 447 N. Monroe, Faculty 3-5597. (189) DESPLAINES' — Located Nr. Oak-ton & Wolf Rd. 5% Room frame house on lot 200x200. Alt. garage. Close to everything. Low taxes. Priced for quick sale by owner. Immed. Occupancy 678-1728. (188) 6 ROOM 3 bedrm. BRICK HOUSE Cabinet kitchen, Finished basement, gas heat, IVz baths. 9x14 Knotty Pine finished rear porch, 2 car gar. COlumbus 1-1657. (189) OAKBROOK — BY OWNER De luxe bi-level on 2 Mi acres located on Salt Creek. This house is offered by owner who is a contractor and is planning to move from area. There are too many features to list, seeing is believing. Priced in 60’s. For appointment call TE 3-7047. / (188) bridka ljubezen tako nenaden konec. Zmagali ste in zmaga Vas je tako prevzela, da so se Vam oči napolnile s solzami. Niste bili še utrujeni, kakor so ženske, ki jih navadno srečavamo na ledenikih in ki so hujše nego možje. Oh, kako so mi bile te solze všeč! Tudi v zmagi ste bili ponižni. Drugi, kadar zmagajo, vriskajo od veselja. Vi pa ste jokali. Ko ste zagledali pod modrim nebom široko morje Alp, ste rekli: “Prekrasno!” In jaz sem Vam odgovoril: “Tudi to bo minulo!” Mislil sem na Vašo utrujenost, ki se je niste več spominjali. Toda niste se smejali. Ste li mislili kakor jaz, da bo minil le najin pogled, ki je vsrkal vase vso tq lepoto sveta? Svet pa bo stal tudi brez naju. Pride dan, ko ga ne bomo več ne gledali ne čutili. Ne bo nas več in še ta resnica bo brez pomena. Le eno življenje imamo, da ga uživamo. In ko mislimo v srečnih dneh na to, bi radi šiloma ločili vsak trenutek od prihodnjega, da bi se nam tako vsak hip spremenil v večnost. Toda ne, ne! Vi se boste vdali življenju trenutka in ne boste zahtevali nič več. Z ničimer si ne težite življenja in to je še najbolje. Takrat sem Vam hotel pokazati svojo učenost in Vam povedati imena vseh teh gora, ki so naju obdajale, drugo za drugim. Ne kličem zvezd z imeni, s skrivnostnimi in nekoliko baročnimi imeni, kakor Vi, toda malo zemljepisja znam. ‘Poglejte tja doli’, sem rekel, ‘to je Veliki Paradiž’. — ‘Da!’ ste mi odgovorili, toda gledali ste drugam. Nisem nadaljeval s svojimi imeni. Ni imelo pomena. Toda ne mislite, da sem bil zaradi te Vaše brezbrižnosti hud CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING STORE AND ROUTE — BY OWNER 2 Story brick in choice Elmwood Park location. Established business. Best Offer. — GL 3-5677. (189) na Vas. Tudi jaz, posebno še jaz, sem videl povsod Veliki Paradiž ... Takrat ste bili pač nekoliko rdeči, gospa! Vsa kri Vam je silila v glavo. Kakor so se Vaša čustva razgibala in vzplamtela, tako je plala tudi Vaša kri. To je bilo življenje Vaše duše. Vabilo me je. In da bi se ji približal, sem Vas hotel objeti. Odpustite mi, joj, odpustite mi! To je še edino sredstvo... In potem sva se vračala. Končno vede vsaka pot navzdol.” Mark je hipoma prenehal s čitanjem. Ti dokazi strastne nežnosti, ki jih je prej iskal, da se je ob njih trgalo njegovo srce, so ga zdaj, ko so bile ustnice Andreja Noransa že mrzle, manj dimili ko one poteze, s katerimi je meril na gPboko Terezino srce. Bil je prepričan, da bo po tej krvavi poti prišel do obupa, ki mu ga je povzročala popolnost] njune ljubezni. Da bi se še bolj poglobil vanjo, je obrnil list in se ustavil ob nekakšni pesnitvi, ki jo je dobro poznal in ki je bila spisana malo pred njuno ločitvijo. V skoraj tegobnem občudovanju je v njej opeval oboževalec svojo boječo in trepetajočo ljubico: “Zaradi Vaših las, ki jih je barvala medla večerna luna in ki Vam obdajajo obraz kakor svetli sij Ljubo Gospo, zaradi Vaših predolgih las, ki so Vam v napotje, katerih ste bolj na- veličani kakor pa nanje ponos-[svoje ljubezni, je kljub vsemu ni in katerih krasote le Vi edini privolil, da sta se v smrti ločila. ne poznate, zaradi njih Vas ljubim. Zaradi Vaših rok, ki jih ne mazilite in ne drgnete z dišavami in ki vendar dehtijo po cvetkah, zaradi Vaših nestrpnih in zmeraj nemirnih rok, ki so žive kakor Vi sami, zaradi njih Vas ljubim. Zaradi Vaših oči, ki so dobre do vseh stvari in jih ne skušajo spreminjati, ki verjamejo v preprostost narave in obrazov, zaradi Vaših oči, ki so vedno žalostne in plašne, kadar me gledajo, zaradi njih Vas ljubim. Zaradi Vaših ust, ki se smehljajo v žalosti, odkar sem jih prisilil, da govore neresnico, zaradi Vaših ust, ki so dobile grenko gubo, odkar se poznava, zaradi njih Vas ljubim. 'Zajradi odločnosti, s kalteho ste se upirali moji nežnosti in nato tudi svoji — zaradi nje Vas ljubim. Na ledeniku Prozu ga je bila zvabila s seboj v prepad. Vrv, ki se ni pretrgala, ju je vezala, vezala. Prepad ju je klical. Neznosna telesna bolečina ju je porivala za ramena. Z njo vred bi se bil spustil v brezno, z njo, ki mu je sama ponudila ta vzvišeni in večni objem. In on se je otresel vseh teh napadov na svojo oslabelo voljo. Da, oče Sonnier je imel prav v svojem slavospevu mrtvecu v čast. Ta je bil mož. In Mark, ki je že davno pozabil na osve-to, ga je zavidal za njegovo ljubezen in še bolj za samoto in za smrt. “Končno pelje vsaka pot navzdol.” Srečni tisti, ki so v življenju imeli visoke sanje, ki so jih dosegli in niso šli navzdol ... * * 5jt Tako se je slabo pripravil za sprejem gospe Noransove. Ko CHICAGO, ILL STORE FOR RENT STORE: 25x45 ft. Heated. Available. Next to Dime Store. Bus stop. 3750 W. Chicago Avenue. By owner. Call SPaulding 2-7678. (189) REAL ESTATE FOR SALE 6 Rm. Brk. Hse< — 2 car gar.- — $15,000. *— Vic. Madison & Crawford. Call 679-1945. (189) VILLA PARK — BY OWNER 3 bdrm. redwood bi-level — Gas heat — near Willowbrook — Will sacrifice equity — Call BR 9-6635. (191) MT. PROSPECT — BY OWNER 3 bdrm. brk. ven. ranch; rec. rm.; fireplace; 1 car att. gar. 3 blks. shop, public schl.; R. R. sta.; 1 blk. Luth. schl. church. $26.900. — 22 S. Owen. — CL 3-2486. (189) jso jo naznanili, je Mark Rome-Zaradi strahu, s katerim ste nay že davno nehal čitati, ni pa prihajali na najine sestanke, za- še nehal sanjariti. Preden jo je radi strahu, ki ga občuti moje sprejel, je poiskal velik ovitek, srce, odkar živi le za Vas — kamor je kakor v grob spravil zaradi njega Vas ljubim. vsa ta pisma, ki jih nikoli več Zaradi Vaše odkritosti, Vaše ne bo bral, ki jih po njegovih ljubezni do poštenja, Vašega mislih tudi ni smel več brati, usmiljenja in rahločutnosti, za-]nikoli več, ker ga je prevzel radi vsega, kar Vam ne dovo-^ čut spoštovanja pred usodno ve-Ijuje, da bi bili popolnoma mo-^ičino ljubezni, o kateri so goji, zaradi onega v Vas, radi če- vorila ko žive priče, sar Vas nikoli ne bom mogel Simona Norans je bila brez popolnoma osrečiti jaz, ki bi za'dvoma lepša ko Tereza. Komaj Vašo srečo rad dal zadnjo kap-jje vstopila, je odgrnila svoj črni Ijico svoje krvi, zaradi tega Te pajčolan, da bi svobodneje go-Ijubim, ljubezen Ti moja!...” | vorila, in iz črnine se je kakor In ta mož, ki je poznal moč iz veličastnega marmorja izlo- the happy family ...is the FAMILY that SAVES REGULARLY! AVI NOS UGH / 7" AIL SAVINGS DEPOSITED THROUGH OCTOBER 15th /earn Interest erom OCTOBER 1st ,.. ani NOWjf there erefi MurnmuMmuMB M Ne'iihhetheei jJ Offiret .... MAIN OFFICE ST. CLAIR OFFICE 813 East 185th Street 6235 St. Clair Avenue IV 1-7800 HE 1-5670 EUCLID OFFICE LAKE SHORE OFFICE 25000 Euclid Avenue 26000 Lake Shore Blvd. AN 1-1200 RE 1-1200 for EXTRA Ctfnven/eRteLEUCUD and IA RE SHORE OfflfES OPEN SATURDAYS ■ ' 9:30 A. M, 'TIL 2:30 l>: M. fcloud MoJayi, ' BOATS FOR SALE SEE THIS WONDERFUL BUY 18’ CABIN CRUISER 60 HP. OUTBORD MOTOR TEENEE TAM TRAILER BY OWNER — WA 8-2583. (188) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER 5 yr. old, 4 bdrm. ranch, w/att. gar., Vz acre lot. — 1819 Verde Avenue, Arl. Hts. — $16,500 — $3,500 down. PR 1-8000 or CL 3-7634. (189) CICERO — 7 Rms. Brick income bungalow — Income apartment furnished. 2% ear gar. S&S Landscaped, low $20’s; By owner. — Townhall 3-4337. (189) DES PLAINES VICINITY — By Owner. — 2 bedrm., 5 room ranch, 2 car attch. gar., paneled family room, 2 fireplace. 75x237’ lot, low taxes. Owner transfered. Must sell. $16,000. VA 7-5681. (189) MT. PROSPECT — BY OWNER Charming ranch on Gorgeous 83 x 158’ lot. Plenty of trees. 3 bdrms., diningrm., Ige. LR, fireplace, Elegant crptg. New rec. rm. Att. gar. Close to Schls. Park & train. — !!27,900 for Immed. Poss. — CLear-brook 5-7759. (188) SPRETNOST IN ZNANJE ~ Slika kaže ruskega padalca Jurija Belenka, ko pristaja po odskoku z letala na 'naprej določenem mestu pri Orange, Mass. Cilj je Zgrešil le za 2.2 metra (okoli 7 ičev.). čil bleščeč mlečno beli obraz, kakršnega imajo večkrat rjavolaske in ki v čudnem blesku nadomešča barvo v obrazu; sredi tega obraza pa so tvorila usta krvavo zarezo. Vsa obleka brez okraska je govorila o njeni skrbi za ličnost. Tudi žalovanje je pričalo o njeni mladosti. Ko jo je povabil, naj sede, se je pomišljala, kakor bi ji bolj prijalo, da pokaže svojo postavo, katere nihče ni pogledal brez kazni, ali kakor bi se spominjala zadnjega žaljivega sprejema pred sedmimi meseci prav na tem kraju. Nesreča, ki jo je bila takrat izzvala, je doživela svoj zaključek. Toda ta razvoj, ki se je tikal tudi nje, je ni strl. še vedno je ostala razkošna in bojevita žena, ki je hotela osvajati. Še vedno se je upirala vlogi zapuščene, izdane žene, ki je modna ženska ne more prenesti. i Advokat Win. J. Kmmh, • bivši Councilman 23. varde, priporoča • MARK M c E L R G V ZA ŽUPANA On je edini kandidat, katerega podpira DEMOKRATSKA STRANKA I § I i s s es IS m •ji 3 s !s IS 1 Se § P 3 i P P P p Se 8 P ss* k S p m s p p i ^3 Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospeiih najnovejžili katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne postrežba uslužna. Na svidenje! I II p n m % I šl fT: m % m zTn S I I § 5S* 3 I g 8 1 H I st I 1 i i AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio S i šl B Obnovili ,so jo — iSlika kaže cerkev Tesarja Viljema V Zah. Berlinu, ki so jo (obnovili in jo [odprlu.vernikom in drugim obiskovalcem. Psa v 'ospredju čakata 'potrpežljivo gospodarja, ifci (je p perkvi.