Glas zaveznikov Leto III - Št. 484 ormaci jjski dneonik A. I. S. Cena 5 lir TRST, petek 17. januarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pelllcr S - Telefon št. 93854 In 7308 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul.. Silv. Pellico št. 4, tel. 940U Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. AVSTRIJSKA POGODBA NA LONDONSKI KONFERENCI Zalilcue Jugoslavije LONDON, 17. januarja — Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil se na včerajšnji seji v Lancaster House niso sporazumeli o avstralskem predlogu, po katerem bi morale biti manjše zavezniške sile bolj tesno povezane pri delu za pripravo nemške mirovne pogodbe. Trije namestniki, in sicer predstavniki Velike Britanije, Združenih držav in Francije, so dosegli sporazum za kompromis, ki se bistveno no razlikuje od avstralskega predloga, po katerem bi morali biti prisotni vsi zastopniki 18 majhnih držav, ko bi ena izmed njih iznesla svoj primer. Temu kompromisu je ob zaključku seje ugovarjal sovjetski namestnik, ki Je vztrajal pri tem, da Je Svet zunanjih ministrov določil, da bodo zaslišali majhne države vsako posebej. Sovjetski namestnik je dodal, če bi majhne države posamič zaslišali, bi morali storiti vse, kar Je mogoče, da se jim olajša, da jasno izrazijo svoja stališča. Zato je preučil, naj bi namestniki nemudoma sestavili načrt za razgovore in obvestili manjše države o vrstnem delu, po katerem bi lahko iznesle svoje zahteve. Nadalje ■Je predložil, naj majhne države obvestijo, da ni potrebno, da bi prej predložile to, kar nameravajo povedati ustmeno in naj bo vrstni red tak, kot so vlagale prošnje. Predlog so soglasno sprejeli in namestnik; so nato določili vrstni red. po katerem bodo lahko majhne države iznesle svoja stališča o vsebini nemške mirovne pogodbe. Prva bo zaslišana Poljska, nato pa Nizozemska, Jugoslavija, Avstralija in Kanada. Posebni namestniki štirih zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o avstrijskem vprašanju — vi. skont Hood za Veliko Britanijo, general Mark Clark za Združene države, Couve de Murville za F. aru cijo in Fjodor Gusev za Sovjetsko zvezo — so začeli z razgovori glede mirovne pogodbe z Avstrijo včeraj dopoldne v «Lancaster House«. Namestniki zunanjih ministrov se bodo bavili s spomenico avstrijske vlade, v kateri so razložene želje Avstrije, ki hoče v polni meri sodelovali pri sestavljanju pogodbe, ki naj obnovi neodvisnost njene državne suverenosti in naj konča zakon.tost zveze z Nemčijo, ki je bila Avstriji vsiljena leta 1938. Prav tako zahteva polno udeležbo pri sestavljanju avstrijske pogodbe tudi Jugoslovanska vlada, ki ima zahteve tako glede meje kakor tudi glede zaščite slovenske manjšine na Koroškem. Jugoslavija ima tudi splošno in določno stališče glede jamstva, katero naj bi dobila od Avstrije. Splošno je znano, da je od štirih velesil Amerika naklonjena podpori avstrijske zahteve, da je treba imeti Avstrijo bolj za žrtev nacistov kakor pa za nacističnega zaveznika. Sovjetska zveza se Je doslej protivila takemu stališču, med tem ko Velika Britanija že ni izrazila svojega mnenja. Namestniki štirih zunanjih ministrov za Avstrijo so na včerajšnjem prvem zasedanju v Londonu soglasno sklenili, da se bodo posvetovali z Avstrijo v zvezi z mirovno pogodbo s to državo ter dali navodila za povabilo avstrijske vlade. Niso pa še določili točno, v kakšni obliki bo to posvetovanje. Namestniki so prav tako sklenili, Zahtevano področje obsega važni mesti Celovec in Beljak. Jugoslavija utemeljuje svoje teritorialne zahteve proti Avstriji na izjavo o bodočnosti Avstrije, ki so jo podale v oktobru leta 1943 v Moskvi tri velesile. Spomenica pravi, da sta dve načeli, ki urejujeta bodočnost Avstrije,. tedaj določeni: obnovitev neodvisne avstrijske države ter priznanje odgovornosti Avstrije, da se je udeležila vojne ob strani hitlerjevske Nemčije. da bodo naprosili avstrijsko vlado, naj predloži spomenico, v kateri bodo razloženo njeno mnenje. Prav tako naj svoje mnenje razloži po predstavniku, v kol.kor se bodo sporazumeli, da ne bo avstrijska vlada obvezana podati pismene izjave, če tega ne bo želela. V programu, ki so ga pripravili namestniki za zaslišanje mnenja ostalih sil, so določili, da bodo povabili zastopnike po naslednjem vrstnem redu: Jugoslavija, Poljska, Kanada, Avstralija in Južna A-frika. Po teh petih silah bodo zaslišali avstrijsko vlado. Namestnik britanskega zunanjega ministra lord Hood. ki je predsedoval seji, Je predložil, naj bi bil avstrijski zastopnik navzoč, ko bodo zasliševali vse majhne države. Tega stališča niso sprejeli, čeprav se je konferenca zedinila na kompromisni predlog francoskega namestnika Couve de Murvillea, po katerem naj si namsetniki pridržijo možnost, da pristanejo na navzočnost avstrijskega zastopnika. Nato so namestniki zunanjih ministrov razpravljali o obliki bodoče mirovne pogodbe z Avstrijo na osnovi britanskega načrta, za katerega je lord Hood Izjavil, da ga lahko spremenijo, vendar pa naj služi kot osnova za razpravljanje. Ameriški namestnik general Mark Clark je umaknil ameriški predlog. Rekel Je, da ga želi njegova vlada spremeniti. Sovjetski namestnik Fjodor Gusev je sporočil, da namerava podati stališče svoje vlade v teku razprav. Ko so po 2 in pol urnem zasedanju preložili sejo, je bilo vprašanje o državah, ki naj sodelujejo pri mirovni pogodbi še vedno predmet razprav. Sovjetski namestnik je predložil, naj bi v uvodu mirovne pogodbe omenili štiri velesile in Avstrijo, drugim prizadetim državam pa naj nudijo možnost pristopa na osnovi klavzule o udeležbi. Britanski zastopnik je predložil, naj bi v uvodu omenili tudi nekatere druge prizadete države, med njimi Jugoslavijo, Češkoslovaško in britanske domimone. Na zasedanju so tudi objavili te. ritorialne zahteve Jugoslavije do Avstrije.* Te so: Zahteva po spojitvi slovenske Koroške, slovenskih področij Štajerske k Jugoslaviji ter zaščito narodnostnih pravic Hrvatov v Gradiščanski. Področje, ki ga zahtevajo na slovenskem Koroškem, obsega 2470 km2, na Štajerskem pa 1300 km2. BOLGARSKA POGODBA London, 17. januarja V londonskih merodajnih krogih so ilzjavil, da bodo v Parizu od uradni slovesnosti podpisali mirovno pogodbo med Veliko Britanijo in Bolgarijo. Neodločen je še učinek, ki ga bo imel podpis pogodbe pred zavrnitvijo, ki jo je Velika Britanija pokazala, da bi priznala bolgarsko vlado ter na ta način navezala diplomatske stike s to državo. V preteklosti sa mislili, da n: mogoče podpisati pogodbe s kako vlado, s katero nimajo diplomatskih odnošajev. RAZMERE NA POLJSKEM Varšava, 17. januarja Poljski ministrski predsednik Osubka Moravski je napovedal veliko vladno zmago pri nedeljskih volitvah. Zatrdil je, da so vse govorice o možni zmagi Mikolajczy-ltove kmetske stranke zgolj fantazija. Mikolajczykove obtožbe, češ da vlada ustrahuje volivce, kot pravi Moravski so neosnovane. Dodal je: «Velik del ustrahovanja in terorja, ki danes vlada na Poljskem, je delo Mikolajcziykovega gibanja, ki je povezano s podtalnimi skupinami« ((Associated Press« pa ob istem času poroča, da ni minila niti ena ura odgovora tovariša - Moravskega, ko sta se pripeljala dva tovorna av-tomobila polna najetih pretepačev, ki so navalili na tiskarno Mikolaj-czykovč kmetske stianke. Razbili so tiskarno, pretepli nameščence, med katerimi so bile žene, in se nato odpeljali. Vse to Se je zgodilo v središču Varšave. ANGLEŽI IZ JAPONSKE London,, 17. januarja Vojaške oblasti v Tokiu so potrdile vest, da bosta del zasedbenih čet Združenega kraljestva ln britanski poveljnik zasedbenih čet v kratkem zapustila Japonsko. V spodnji zbornici so prejšnji mesec izjavili, da je bil ta načrt predmet razgovorov z avstralsko, novozelandsko in indijsko vlado. BENEŠEVE IZJAVE Praga, 17. januarja Predsednik Beneš je predvčerajšnjim izjavil: »Pred nami je še boj s taš zrnom in nacizmom v Nemčiji.« Predsednik je nadalje napovedal, da bo v štirih ali petih letih izbruhnil ta boj ponovno z vso silo in je dejal: «Na to moramo biti pripravljeni.« Beneš Je nadalje rekel, da še ni dokončno urejeno vprašanje preselitve Nemcev iz Češkoslovaške. Tudi to vprašanje bo še predmet mednarodnih sporov. Predsednik Beneš Je še pristavil: «Mi moramo budno opazovati, po kateri gospodarski in socialni poti gre svet, tako da bomo lahko videli, kaj moramo storiti za zgraditev naše nove ljudske in demokratske vladavine.« VINCENT AURI0L predsednik francoske republike VERSAILLES, 17. — Združeni zbornici francoskega parlamenta sta z absolutno večino izvolili 62 letnega socialista Vincenta Auriola za predsednika četrte republike. Za njim je dobil največ glasov ljudski republikanec Avgust Champetier de Ribes. Auriol, za katerega je glasoval največji blok, vstevH komuniste, t) obeh zbornicah, je bil v torek izvoljen za predsednika narodne zbornice (spodnje zborniceJ. Auriol je velik politični prijatelj socialističnega ministrskega predsednika Leona Bluma, ki je prišel v palačo čil od svojih londonskih razgovorov o f rancosko-britanskem zavezništvu, ko so šteli glasove. izmed najborbe- KONEC ODVAŽANJA OBISK NOVINARJEV Washlngton, 16. januarja Skupina 10 zastopnikov časopisov in radia Združenih držav je odpotovala z letalom v Rim na enomesečni študij pogojev in problemov ameriških zasedbenih sil v Italiji, Avstriji in Nemčiji. To je že četrto v vrsti potovanj pod pokroviteljstvom vojnega ministrstva Združenih držav, z namenom spoznati novinarje Združenh držav z vprašanji vojaške zasedbe. Podobna skupina bo prihodnji teden odpotovala na Japonsko. lVlilimi\\(0\k\MIZI JAMSTVI MIRI V EVROPI LONDON, 17. januarja — Ob zaključku razgovorov med francoskim ministrskim predsednikom Leonom Blumom ter britanskim ministrskim predsednikom Attleejem In zunanjim ministrom Bavinom so v Downing Streetu 10 izdali uradno poročilo. Uradna Izjava pravi: «Obisk francoskega ministrskega predsednika Leona Biuma v Londonu Je dal francoski In britanski vladi priložnost, da sta preučili večje število skupnih koristi In izmenjali svoje poglede na razna vprašanja. Politiko do Nemčije so temeljito preučili. V teku razpravljanj sta obe strani priznali, da Je treba v interesu obeh držav storiti potrebne korake za preprečenje gospodarske obnove Nemčije — čeprav Je ta v mnogih ozirih potrebna — da ne bj le-ta ponovno postala grožnja za mir na svetu. «Pr:znali so, da je potreben po- nah cimprej mogoče skleniti zavezniško pogodbo med obema .državama, in sicer v okviru člena 52 P0LISKI 0DK0V0R na ameriško noto o volitvah WASHINGTON, 17. januarja. — Začasna poljska vlada je ponovila svoje jamstvo, da bodo poljske volitve dne 19. januarja v smislu potsdamskega sporazuma svobodne in brez omejitev. Nadalje je vlada odgovorila na ameriško trditev v noti poljski vladi dne 9. januarja, da poljska vlada vodi ustrahovalno politiko proti opozicijskim strankam. Poljski odgovor na zadnjo ameriško noto je objavilo zunanje ministrstvo. Poljska vlada je zaključila, da ob sedanjem toku dogodkov nima za potrebno nadaljnje preučevanje vprašanja' volitev s strani obeh drlav. Ameriška nota z dne 9. januarja so, da je potreben povečan uvoz premoga za francosko gospodarstvo ter da Je povečanje premogovne proizvodnje v Porurju bistveni cinitelj za obnovo Evrope ((Spomnili so, da Je Nemčija v dobi 25 let dvakrat napadla obe državi ter imata zato enak interes, da se zaščitita pred novim nemškim napadom. Zato so se sporazumeli, da je treba v teh okolišči- listine ZN, za preprečenje vsakega nadaljnjega nemškega napada ter za ohranitev miru m varnosti. Sprejeli so sklep, da bodo v ta namen čimprej zaceli pogajanja. «Gbe državi sta nadalje izrazili prepričanje, da bo sklenitev zavezniške pogodbe olajšala v pnjatelj- vprašanj Auriol je eden nejših francoskih socialistov, učenec »očeta francoskega socializma «Jeana Jauresa. Prvič je bil izvoljen za poslanca v parlament 1904. Od takrat naprej je bil izvoljen pri vsakih volitvah. Bil je eden izmed 80 francoskih poslancev, ki so glasovali proti polnomočjem maršala Petaina 1940 in je bil zaradi svoje opozicije zaprt. Ko so ga spustili iz zaporov, je pristop i k podtalnemu gibanju in protinemškemu delovanju, dokler ni ušel v Britanijo. Več let je bil voditelj socialistične parlamentarne skupine. Kot pravnik in filozof se je zanimal za finančna vprašanja. Zgodaj v svoji kairijeri, to je 1924-1925 je bil že predsednik finančnega odbora v poslanski zbornici, leta 1938 pa je postal finančni minister v vladi »Ljudske fronte« Leona Bluma. V torek je bil že četrtič v svojem političnem delovanju izvoljen za predsednika poslanske zbornice. Pri volitvah za predsednika republike je bilo oddanih vsega 883 glasov. Od tega so dobili: socialist Auriol 452 glasov, Chamipetier de Ribes (ljudsko rep. gibanje) 242, radikal Casser 122, desničar Clemenceau 60, razni 7. Francoska izključno sooialistlčna vlada Leona Bluma je včeraj sporočila svoj odstop novemu francO' skeniu predsedniku Vincentu Au-rioln, v skladu z ustavnim postopkom. Se trdila, da zanimanje Združenih držav za poljske volitve temelji na dejstvu, da so Združene države pod-pisale sporazum v Jalti in Potsdamu. Ameriška nota je nadalje izvajala, da «so nasilni nastopi začasne poljske vlade po vesteh iz verodostojnih virov zdaj narastli do take mere, da je le le majhna mož. nost za volivni postopek v smislu potsdamskih določb, če ti nasilni nastopi ne bodo takoj prenehali. Neuradni prevod poljskega odgovora Združenim državam je sledeč: «Veleposlaniku Arthurju Laneju, Varšava. «Cast mi je, Ekscelenca, da Vam v imenu svoje vlade sporočim, da bodo volitve v narodno predstavništvo Poljske potekale v smislu poljskih ustavodajnih zakonov in izjav, ki jih je v Potsdamu dala poljska vlada narodne unije. «Zakon o volitvah so odobrili 27. septembra 1946 in vsi nadaljnji iz. vršni odloki zakonodajnih oblasti določajo izvedbo volitev v smislu gornjih načel vSmotcr in nespremenljiva volja poljske vlade je, da čim večje šte- vilo poljskih državljanov sodeluje pri volitvah ter da bodo volivni izidi izraz volje volivcev. Moja vlada z obžalovanjem ugotavlja, da bojazen Vaše Ekscelence v noti zunanjemu ministni očividno temelji na potvorjenih vesteh in na neutemeljenih obtožbah protidemokretskih elementov na Poljskem. Mislim, da je ameriški vladi znano, da so poleg kandidatnih list vseh demokrat, škili in protifašističnih strank dovolili tudi liste drugih političnih strank, ki jih niso registrirali, kakor na primer listo stranke poljskih katoličanov. <(V hičU gornjih sklepov in Izvršnih odlokov ne moi'e biti nobenega dvoma, da bodo volitve v poljsko narodno predstavništvo, ki je naravna predpravica poljske suverenosti, dne 19. januarja 1947 v smislu tradicionalne poljske demokracije in volje poljskega naroda. eGlede nu ta položaj moja vlada nima za primerno nadaljnje preučevanje tega vprašanja. Ekscelenca,. ob tej priložnosti Vam izražam svoje globoko spoštovanje.» Podpis: osubka Moravski. KAKO BO POSLOVALA mednarodna begunska organizacija LAKE SUCCESS, 17. januarja. — Pripravljalna komisija mednarodne begunske organizacije bo imela svojo prvo sejo dne 11. februarja v Ženevi. Načrti te organizacije za morebitni prevzem celotnega begunskega vprašanja znatno napredujejo. Na nedavnem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov v Nevo Yorku so sklenili, da je glavna naloga te komisije «spre-jeti vse potrebne in praktične ukrepe, da bo mogla mednarodna begunska organizacija čimprej pričeti z delom*. Pripravljalno komisijo so ustanovili 31. decembra, ko so sprejeli tudi nekaj začasnih ukrepov glede beguncev in razseljenih oseb. Ta sporazum, kakor tudi listino o ustanovitvi mednarodne begunske organizacije, je podpisalo osem držav. Te države so: Kanada, Združene države, Francija, republika San Domingo, Honduras, Guatemala, Filipini in Liberija. Začasni sporazum tudi določa, da mera pripravljalna komisija «po-skrbeti za redni prenos funkcij ter imovine obstoječih organizacij na mednarodno begunsko organizacijo.» S&m spadajo tudi funkcije in imovina ustanove UNRRa, v kolikor skrbi za begunce in razseljene osebe. Mednarodna begunska organizacija bo formalno ustanovljena, ko bo pristop k njej ratificiralo petnajst držav, ki bodo prispevale tudi k njenemu preračunu za prvo le. to, ki znaša približno 150 milijonov dolarjev. Države članice morajo pri. spevati 75% k temu preračunu. Po začasnem sporazumu, ki ga je sprejela glavna skupščina Združenih narodov, je v pripravljalni komisiji po en zastopnik vsake vlade, ki je pristopila k mednarodni begunski organizaciji. Kot posvetovalni člani so povabljeni v komisijo tu-di ravnatelj medvladnega odbora za begunce, generalni ravnatelj u-stanove UNRRA ter ravnatelj. Med-\ nerodnega urada za delo, oziroma njihovi zastopniki. 'Posebne naloge pripravljane komisije, ki bo pričela z delom v Ženevi, so: 1) Določiti primeren datum za sejo glavnega sveta begunske organizacije, ko bodo stopila v veljavo njena pravila. 2) Pripraviti dnevni red za ta sestanek, kakor tudi potrebna priporočila za ta sestanek, 3) V posvetovanju z obstoječimi organizacijami in nadzorstvenimi oblastmi naj pripravljalna komisija predloži program organizacije za prvo leto. » 4) Pripravi naj finančni osnutek, določila za osebje te organizacije ter pravila za postopek glavnega sveta in izvršnega odbora mednarodne begunske organizacije. Nadaljna neposredna naloga pripravljane komisije bo, da izvoli svoj odbor — predsednika, podpredsednika in izvršnega tajnika. Komisija bo tudi sama določila naloge in dolžnosti izvršnega tajnika. Pripravljena komisija bo delovala do izvolitve glavnega ravnatelja mednarodne begunske organizacije. Le-tcga bo imenoval glavni svet organizacije, ki bo imenoval tudi izvršni odbor. Po ustanovni listini je glavni svet vrhov?ii organ te organizacije, v katerem je po en zastopnik vsake države članice, in vsaka država ima en glas. Vrhovni svet se mora sestati vsako leto vsaj enkrat, v prvih treh letih pa vsaj dvakrat na leto. Izvršni odbor bo opravljal funkcije, ki bodo potrebne za izvajanje politike glavnega sveta in bo imel pravico izdajati vse nujne ukrepe v času med sestanki glavnega sveta o katerih bo svet lahko naknadno sklepal. 995 KM NA DRO London, 17. januarja Letalo RAFa vrste »Gloucester Meteor« na raketni pogon Je včeraj dopoldne letelo iz Pariza na Croy-donsko letališče pri Londonu 20 minut in 11 sekund, kar odgovarja povprečni hitrosti 995 km na uro. POMANJKANJE PAPIRJA Dunaj, 17. januarja Lastniki avstrijskih časopisnih podjetij grozijo, da bodo z 21. januarjem ustavili izhajanje vseh časopisov, če jim ne bodo dali' na razpolago večje količine papirja. Zveza avstrijskih časopisnih urednikov je objavila zahtevo, naj oblasti zagotove avstrijskemu časopisju dovoljno količino papirja, preden izdajo dovoljenje za izvoz papirja. skem duhu rešitev vseh med cbema državama. Leon Blum je sporočil v Londonu, da so na podlagi razgovorov z britansko vlado dosegli sporazum zi francoskc-brltansko zvezo.« Blum je sporočil, da bodo proglas s podrobnostmi sporazuma sporočili istočasno v Parizu in v Londonu. V Pariz je dospelo poroc loo izjavi britanskega zunanjega ministra Ernesta Bevma, ki je glede sporazuma, da bodo začeli z razgovori angleško-francoski zvezi, dejal sledeče: «Prcprican sem, da je ta sporazum zelo dobra stvar. Ce se bomo zdaj tega dela z dobro voljo lotili, bomo lahko dokončali naše delo, ne da bi pri tem prizadeli korist kakšne druge države. Francoska narodna zbornica je ugodno sprejela poročilo o predloženem anglo-francoskem sporazumu. Socialistični voditelji niso skrivali svojega zadovoljstva. Eden izmed socialistov, ki je najbolj izkušen v zunanji poiitiki, Salomon Grumbach, Je izjavil: ((Takšen sporazum med Veliko Britanijo in Francijo lahko pripomore k stabilizaciji gospodarskega in političnega reda v Evropi. Države, ki so si prijatelji in zavezniki, In zlasti Sovjetska zveza, lahko vidijo v tem sporazumu samo nov prispevek k utrditvi miru. Konservativni «Daily Telegraph« z zadovoljstvom sprejel vest o zavezništvu med Francijo in Veliko Britanijo. Ko omenja prisrčnost razpravljanj med obema ministrskima predsednikoma, piše časopis naslednje: «GoJimo zaupanja, da ne bo med obema državama nikoli kaj drugega kot prisrčnost. Mnoge države so v preteklosti z nestalnostjo gledale na vprašanje, kako Be bo moglo to zavezništvo in prijateljstvo med obema državama ostva-riti v zavezništvo političnega in gospodarskega značaja.« Neodvisni »Times* piše: «S svojo pobudo najprej na notranjem političnem področju in zdaj na mednarodnem. Je Blum storil vse, da bi utrdil zaupanje v Francijo. Ostane le vprašanje ce bo, ko bo imenovala vlada, Blumov namestnik mogel z isto vztrajnostjo na-daljevati njegovo politično smer. Zavezništvo ima namen prispevati k miru v Evropi, toda nobeno posamezno zavezništvo ne more po. staviti branika proti ponovnemu nemškemu napadu. To bi se moglo preprečiti samo tedaj, če vse velesile uradno prevzamejo nalogo, da to preprečijo. Laburistični «Daily Herald« piše: «Brez dvoma meni kdo. da je to uradno zavezništvo brezpomembno med obema državama, ki je v prijateljstvu že 40 in več let. Toda to zavezništvo se ne nanaša le na dve državi. To zavezništvo izpolnjuje ustroj Jamstev za Evropo Ustvarilo ho tudi zaupanje pri manjših narodih.* NEMCE VRAČAJO Rim, 17. januarja Prvo skupino 170 Nemcev iz Italije so poslali domov in napotili proti ameriškemu zasedbenemu področju v Nemčiji. Med mesecem januarjem bodo poslali v Nemčijo druge skupine Nemcev, ki so v Bolzanu in Fcssoliju. NEMŠKE INDUSTRIJE London, 17. januarja Izjava, ki jo je izdala nemška enotna socialistična stranka, katera je nastala po združitvi komunistične in socialistične stranke na sovjetskem področju, pravi, da so sovjetske vojaške oblasti sklenile prenehati z nastavljanjem nemških Industrijskih naprav. Izjava, ki so jo oddale vse radijske postaje na sovjetskem področju, pravj da je 200 industrijskih naprav, ki so jih nameravali razstav.ti, postalo last sovjetskih družb tar bodo ostale v Nemčiji, de. dajo delo nemškim delavcem^ JAMES BYRNES BO PODPISAL MIROVNE POGODBE Wash.ington, 17. januarja Zunanje ministrstvo je Javilo, da bo bivši zunanji minister Byrnes, ki še vedno vrši posle, 20. januarja podpisal mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Kesneje pa bo, kakor so se dogovorili na nedavnem zasedanju Sveta zunajih ministrov v New Yorku, mirovne pogodbe podpisal 10. februarja v Parizu ameriški veleposlanik v Franciji Jefferson-Caffery. Mirovne pogodbe so V končni obliki sestavili na zasedanju zunanjih ministrov v New Yorku, im sicer tudi mirovno pogodbo s Finsko. Ve rudar 25družene države ne bodo podpisale mirovno pogodbe s Finsko, ker obe državi uradno .nista bili v vojni. Prepise mirovnih pogodb bo danes zunanje ministrstvo izročilo zastopnikom vseh dižav, ki so napovedale vojno osnim, državam. Po podpisu mirovnih pogodb v Parizu meseca februarja bo predsednik Truman predložil pogodbe v odobritev ameriškemu senatu, kakor zahteva ameriška ustava. Poročevalec zunanjega ministrstva je izjavil, da točen datum predložitve mirovnih pogodb senatu še ni znan. SULTANEH 0 VOLITVAH Izidi bodo znani šele cez dva meseca TEHERAN, 17. januarja. — Perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je izjavil Reuterjevemu dopisniku, da se perzijske splošne volitve — katerih končni izid bo znan v dveh mesecih — vršijo brez katerega koli vmešavanja tujih sil. Dejal je, da so volitve «popolnoma svobodne*. Ministrski predsednik jc nadalje izjavil, da se bodo volitve na teheranskem področju končale v soboto in da se bodo takoj nato začele pokrajinske volitve. Dejal je: «Cas je, napravimo konec govoricam, da je razmerje m*d šahom in menoj napeto. Naši od-nošaji niso samo uradno temveč tudi osebno zaupni ter zelo prijateljski. Naši veliki pripatelji, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Zinite ne driave se niso vmešavali v valitve niti v Teheranu niti »t® deželi.« G-havam je dejal: »Odtočno izjavlja m, da niti bivši ameriški vele- USPEŠEN ZAKLJUČEK De Gasperijevega potovanja VVASHINGTON, 17. januarja. — Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo poročilo o nedavnih razgovorih, katere je imel italijanski ministrski predsednik De Gasperi s predstavniki ameriške vlade; razgovori so se nanašali na gospodarsko pomoč Italiji in na obnovo demokratične italijanske države. Med tem so objavili, da so dali navodilo 6 ameriškim ladjam, ki- so bile na poti v Nemčijo s tovorom 50 tisoč ton žita, naj to žito odpeljejo v Italijo. To so storili na nujno prošnjo italijanskega ministrskega predsednika. Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva pravi: poslanik Morrat, niti sedanji veleposlanik George Allan nista govorila z menoj o petrolejskih koncesijah za Združene države. Upam, da bo Majlis (parlament) ugodno odločil glede skupne perzijsko-sovjeske petrolejske drzbe.* «.Italijanski ministrski predsednik st je med obiskom v Zdruienih diZavah sestal s predsednikom, z zunanjim ministrom, ministri za finance, poljedelstvo im trgovino ter z drugimi visokimi uradniki, s katerimi je razpravljal o vjira-šanjih, ki zanimajo italijansko in ameriško vlado. «Pri razgovorih je De Gasperi porečal o gospodarskih težavah v Italiji, kakor tudi o napredku, ki ga je dosegla italijanska republika pri delu za obnovo driave. De Gasperi je poudaril potrebo Italije, da dobi posojilo za -nakup surovin, na drugi strani pa je naglasil zm-oln-ost italijanske vlade, da premaga sedanje tez/eoie in ustvari trdno i» demokratično Italijo, ki bo ponovno igrala Milno vlogo v miroljubnem in srečnem svetu. ePri razgovorih so ugotovili možnost, da bodo Zdruiene države plačale italijanski vladi drugi obrok v znesku 50 milijonov do-larjevi za stroške ameriških tet v Italiji. Nadalje so se dogovorili, da bod-o Zdrulene države dale na razpolago Italiji dve transportni ladji za prevoz italijanskih vojnih ujetnikov in za italijanske izseljence. Nadalje so se razgovor jati o nakupu 50 ladij, katere Zdrulenim drZavam preostajajo. «Prt razgovorih so se tudi spora zn meti, da bodo čimprej začeli pogajanji za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki naj bi nadomestila sedanji tmodus tnvemdt* iz 1038. t Nadalje so se sporazumeli, da bodo v okviru dokončne mirovne pogodbe sklenili tudi splošen sporazum med obema vladama glede finančnih vprašanj in drugih problemov, ki so nastali po vojni. Cimprej bodo začeli -razgovore glede deblokiranja italijanske imovi ne v ZdruZemih drZavah, «Italijanskemu ministrskemu predsedniku so zagotovili, da bo Italija deleina ameriške pomoči, potem ko bodo prenehale pošilike . ••stanove UNRRA. Od zadetka, fe-I bruarja dalje bodo najbrle Zdru- žene države povečale pošiljke žita v Italijo ter bodo še nadalje pošiljale premog v takšni meri, kakor so ga pošiljale do zdaj, če Ze ne bo mogoče povečati ameriških pošiljk premoga.» MOLOTOVLJEV ODGOVOR NA AMERIŠKO NOTO GLEDE POLJSKIH VOLITEV London, 17. Januarja V odgovor na noto veleposlanika Združenih držav v Moskvi Bedella Smitha, Je sovjetski zunanji minister Molotov zavrnil obtožbo vlade Zdruienih držav, da Je poljska vlada kršila jaltske in potsdamske sporazume. Molotovljev odgovor je prenašala moskovska radijska postaja. Sovjetska nota pravi, da poljska vlada ne bi izpolnila svoje obveznosti do naroda, če bi opustila izvedbo ukrepov proti tem »zločinskim elementom«, da zagotovi potrebne pogoje za potek svobodnih demokratskih volitev. V odgovor zatrjujejo, da bi bilo nedopustno vmešavati se v te ukrepe, zlasti s strani tujih vlad. Sovjetska vlada — nadaljuje nota — ne vidi razlogov za vmešavanje v notranje poljske zadeve s strani podpisnic jaltskega in potsdamskega sporazuma. BRITANSKI DRŽAVLJAN v Beogradu obsojen na 6 let BEOGRAD, 17. januarja. — Agencija *Tanjug» poroča, da se je pričela pred sodiščem ljudskega sveta v Beogradu raz. prava proti britanskemu državljanu Stefanu Zolnerju, ki je obtožen, da je po navodilih polkovnika Hudsona, bivšega načelnika britanske vojaške misije, in skupaj z Dražo Mihajlovičem, s katerim se je Zolner sestal v Bukarešti u pričetku preteklega leta, izkopal skrito zlato, last Draže Mihajloviča. S Zolner jem skupaj sta obtožena Stevo Cobanič in Vilim Fischer, jugoslovanska državljana. Meseca marca ali prve dni aprila 1946 je obtoženec Stefan Zolner izkopal v Pranjanih pri Cačku zlato in druge predmete, s katerim je svoječasno razpolagala organizacija Draže Mihajloviča. Obtožnica pravi, da je obtoženec Zclner s pomočjo nekega uradnika tujega poslaništva poslal to zlato v inozemstvo. Obtožnica navaja, da je Zolner sporazumno s Hudsonom izkopal tudi druge večje količine vrednostnih predmetov in drugega blaga, kar je bilo zakopano na hribu Cemernico. Stefan Zolner je tudi obtožen, da je z zlorabljanjem svojega dovolje-njavza potovanje v Jugoslavijo pre-našcH iz tujine pisma In denar oseb, ki so po porazu Nemčije pobegnile iz Jugoslavije in ker je nezakonito trgoval z zlatom na črni borzi, z namenom, da bi se okoristil. Obtoženi Zolner je pri tem svojem delovanju zlorabil dovoljenje za potovanje in za svobodno gibanje po Ju. goslaviji, ki ga je dobil pod pretvezo, da želi obiskati gozdna področja. Obtoženec Stevo Cobanič je obtožen, da je pomagal Zolnerju pri to-kopavanju in prevozu vrednostnih predmetov in blaga, ki so ga na tli v Pranjanih ter da je prejel za to 100 tisoč dinarjev odškodnine. Obtožen je tudi, da je dostavil našlov-nikom- pisma in denar, ki jih je pri. nesel Zolner iz tujine za račun izseljenih Jugoslovanov. Kot poroča «Tc n jugu se Zolner na razpravi brani s tem, da je želel storiti s svojim delovanjem samo suslugo* Hudsonu in da je mislil, da je zlato in ostali material last istega. Zolner je nadalje priznal, da je prinesel pisma in denar jugoslovanskih beguncev in da jih je dostavil naslovnikom s pomočjo Cobaniia. Obtoženca Cobanič in Fischer sta priznala pred sodiščem vse obtoibe, ki jih navaja obtožnica. Po procesnem postopku in govoru javnega tožilca ter branilca m izjavah obtoženca je izreklo sodišče obsodbo, s katero je obsodilo obtoženca Zolnerja m šest let zapora in zaplembo vsega njegovega imet jp v Jugoslaviji. Njegova sokriv, ca Stefana Covaniča in Vilija Fischerja je sodišče obsodilo na osemnajst, odnosno deset mesecev prisilnega dela. I i Vsi diktatorji so enaki - • Trujillo je nas, mi smo Trujillovi» IZ SLOVENIJE Nekoč je bilo polno napisov «Bog in Truiillo vam dajeta vodo»; danes pa so jih zamenjali s •Trujillo je edini, ki vam daje v odo*. Dobrotnik ter osvoboditelj ljudstva, zaščitnik znanosti in umetnosti San Domingo je ime, pod katerim poznamo dominikansko republiko na otoku Hispanioli, ki leži v Karaibskem morju med Kubo in Portorikom; dežela meri približno 50000 kvadr. km in ima okoli 2 milijona prebivalcev, večinoma črncev in mulatov, ki so po večini nepismeni. Tu Je Kolumbus ustanovil prvo belo naselbino na zahodni polobli. Tukaj so ga tudi pokopali, pozneje pa prepeljali v Španijo. Ta tako imenovana republika je podjetje, ki ga vodijo popolnoma na zasebni račun in je njen poglavar absolutni diktator. Kdor se mu upira, pa četudi bi to nasprotovanje priilo do izraza le v obliki neugodne presoje položaja v zasebnem pismu ali po telefonu, izgine. Na drugi strani pa, kdor vse odobrava in se poslušno vede, lahko zasluži precej denarja, kajti diktator je velikodušen človek. 5 MILIJONOV DOHODKOV Diktator je predsednik republike mulat, general Rafael Leonidas Trujillo