179. številka.
Trst, v ponedeljek, septembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
rna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
DlliiaJ 1H. Xo(v' po pogrebu je prebil eesar v gradil Schonbriinti.
HIInuj IS. Cesarje Sel danes dopoludnc iz Sehonbrunna v dvorno palačo. Tu je vsprejel več knežjih oseb. Svaka vojvoda Ferdinanda > AK'm;on je vsprejel v posebni avdijeneiji. Potomce je peljal trikrat k grofi nji T rani in jo je dobil še le v tretjič. Ostal je pri njej en četrt ure. Popoludne se je cesar povrnil v Sehfmbrunn.
IMlIiaj IS. Saksonski kralj je odpotoval danes predpoludne nazaj v Draždane, tako tudi nadvojvodi Meklenlmrg-Strelitz i/ Oldenburg in Saeh-son-Altonburg.
Kunčja Tisoč krooanskih muzelmnnov, ki ko ne čutijo varne pred /ločinstev, se je utaborilo zunaj Knneje. Da dobe te Turke v svoje roke, utegnejo Angleži pozvati na pomoč krečanske kristijunc.
Bueoiios A ynis IS. Povodom smrti Njenega Veličanstva eesnriee Elizabete je daroval nadškof v tukajšnji katedralki slovesno mašo - zadušnico. Možje službe so se udeležili avstro-ogerski poslanik knez VVrede, diplomatski zbori, generaliteta, ministri in mnogo občinstva.
Dunaj 1H, Danes je bil tu shod aoeijulistov, katerega se je udeležilo kakih ,!J()(K) oseb. Govorniki so obsojali zločin v Genovi in so napadali klerikalizem, kateri le povspcšuje anarhizem s tem, da ovira omiko.
Madrid is. Za blagopokojno cesarico Elizabeto se je darovala včeraj tukaj maša zadušnica, kateri je prisostvoval avstrijski poslanik Dubskv, ministcrski predsednik Sagasta z drugimi členi kabineta, najviši šef dvorne palače, majordomu« kra-
P O T) L I S T E K,	86
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
».laz sem vojak, plemič, poštenjak — illu-strissimo — vajen govoriti resnico pred Bogom in ljudmi, a tukaj nisem odvetnik, ampak dolžnost mi je govoriti resnico za ono četo, kateri sem postavljen za poveljnika. General! Vi ste začeli tukaj krvavo sodbo! Tu obešate vrle junake, druge preganjate kakor nemo zver, Vaši vojaki plenijo hiše, matere, žene; otroci žalujejo iu tarnajo, mesto je mrtvo, dik, celo cerkve, to jedino zavetje siromašnih ljudij, so prazne ; Vi molčite, molčite kakor kamen, Vi samo lovite in obešate, a narod obupuje!«
»Molčite, kapitan !« je skočil Rabata na nogo, »za svoja dela odgovarjam samo cesarju in Bogu !«
»Bogu! -- — General, ako Vas je Bog slišal! No. pustimo Vašo vest. Cujte me! Sedaj govori plemič Danilo Barbo plemiču Josipu Rabati. Poglejte na mojem srcu te tri križe! To je moja inati, moja sestra, mojo sestre in Vašo dete, tri žrtve Vašega neusmiljenja, Giusoppc Rabata! Se-li spominjate Gorice, pamtite-li Karloto?! To so tri smrtne rane na mojem srcu, trije glasovi, prosilci osvete od Boga. Glejte, jaz Vam poklanjam te tri žrtve, jaz so odrekam osvete, ali pustite ta bedni narod v mirti. Rotim Vas, Giuseppe Rabatu! odstranite vešalu, odpravite beneškega komisarju Bur-
Ijiee-rcgentinjo kakor tudi najviši vojaški dostojanstveniki in mnogo odličnih politikov vseh strank. Mašo je daroval nuncij.
Dunaj IS. Danes se je darovala svetu maša v tukajšnji cvangeljski cerkvi kakor tudi v vseh evangeljskih cerkvah v monarhiji. —- V grško-iztočni cerkvi seje eelcbiiral predpoludne slovesni rekvijem.
Carigrad IS. ('Ioni bolgarske sinode in nekaj državnih uradnikov in odličnjakov dospe semkaj, da bodo v torek navzoči na blagoslov ljenju kate-dralko.
Pariz IS. Večina listov izraža svoje zadovoljstvo z zaključkom ministerstvn za revizijo procesa Drevfuss in meni, da bode ta sklep pomirljivo uplival na prebivalstvo. Več skupin demonstrantov je šlo včeraj pred uredništva raznih listov, ki so vsklikali »Živio Brisson«, »Živio revizija«. Policiju je razpršila demonstrante.
Madrid IS. Poslanec Silvclla objavlja članek, v katerem pravi, da bode konservativna stranka gledala, da se pomnoži v tu namen, da povspeši rešitev krize v zmislu, ugodnem za krono.
Po velikošolskem shodu.
(Dalje.)
In vendar vkljuh temu, oprosti se mi, se govori in piše dandanes toliko o značajnosti, načelnosti, odločnosti in zrelosti naše mlade inteligenco ! Qui potest capere capiat!
Sedaj pa nekaj pikantnega: »Kolikor glav, toliko mislij«, nadaljnjo g. dopisnik, »in če se je sošlu četvoricu dijakov kjerkoli, gotovo se vnema
baru, kateri se spravlja v Sonj, kakor sem slišal, no oskrunite svojih rok z uskoško krvjo na škodo cesarju in gospodarju — iu jaz Vam odpustim vse«.
«Kapitan!« je zarjovel Rabatu bled kakor smrt, »ste-li kodaj videli pismo poveljnika, na katerem stojita kolo in vešulu ? Veste-li, dn sem cesarjev pooblaščenec sodnik na življenje in smrt?«
»Vem«, je odgovoril Barbo mirno ; torej ? O, le ubijte me! Moja oporoka jo v rokah generala Juriju Sonkoviea, ki jo odpre, kakor hitro poginom. Tudi za Vas je v njej listek. Ubijte me, ali ako ste človek, pojdite z menoj mi junaški dvoboj!«
v Danilo Barbo«, jo zadrhtel jezen Barlmta, »Vi niste več kapitan, jaz Vam odvzamein čast senjskoga poveljniku, in ostavite mi v dveh dneh to mesto!«
»Dobro! Rabata! Tako nimam tukaj nič več opraviti. Ti trije križci so me na novo spekli v srce. Vsaki drži se svojega dela, Vi vešnl — jaz osvete!« In razjarjen je ostavil kapitan sobo.
»General!« je viknil Capogrosso, privalivši se
v sobo, »hiteti moramo. Vso sem pripravil. Tudi Tudi Urloviča dobodemo, ako Bog tla!«
»Čakaj, da pomislimo«, se je obotavljal Rabata.
»Jutri pride Vittorio Barbaro in donese — pettisoč cekinov!«
»Pojdi, delaj, kakor veš«, je odvrnil general in se spustil nu stol.
* * *
Dvajset drugoncev v. vodjem je pohitelo nu brzih konjih k frančiškanskemu samostanu. Prod
takoj debatu o načelih; vsaki zagotovlja svoja, in včasih postaja tak razgovor tudi mulo buren. Kdo more šteti to mladini v zlo?!«
Da, lopo jo, da so v čusu zmedenih pojmov dehatuje, in da zagovarja vsak svoja načela; s tem se bistri um, se išče resnica. Čudno je pa to, da sc pravo načelo, dasi utemeljeno in spoznano, no pripoznuva kakor tako (ker ne ugaja) iu da so debata navadno završuje tako, kakor so je završila debata med jezuvitom Pavišičcm in socijalnimi demokrati v Trstu; Puvišič jc dokazni svoje trditve, nasprotniki jih niso mogli pobiti, in slednjič so rekli: »Pojdimo vsak s?> svojim prepričanjem domov!« Najkrajše!
(•emu se torej sploh prirejajo shodi, ako zagovarja vsakdo svoje prepričanje in so noče udati dokazani tezi! S takimi ni govora!
Na občedijaškem shodu so krščansko misleči dijaki izjavili dosti jasno svoja načela in jih tudi utemeljili — sprejeti pa so jih ni hotelo. Naravno, da jo prišlo do neljubih prizorov, naravno, da se je o tem tudi pisalo po listih, osobito v »Slovencu« in »Slov. Narodu«. In zopet ni ljubo g. dopisniku, ki pravi: »Naroden greh pa jo storil Olli, ki, računajoč na to mladoniško ognjevitost iu nestalnost načel, izrablja mladino za svojo politično namene s tem, da se je pod pretvezo različnosti načel osebno mržnjo in sovrnžtvo,«
Izjavljam: Osebne mržnje in sovražtva ne poznamo, poznamo pa načela, poznamo njihov pomen in o s o d e p o 1 n os t; kakor že rečeno, jo dalje jako žalostno, da je tako malo načelnosti med akademiki (jaz mislim, tla govori g. dopisnik to v imenu svojih — v imenu svojih pa jaz odločno oporekam splošnosti to trditve). Ako imajo pn ncka-
vrati so je vstavila četa, a na koncu vsake ulice se namestil. po jeden konjik. Vodju z dvema vojakoma je skočil s konja, pridivjal v samostan iu vprašal brata vratarja:
»Kje je gvardijan!«
»Glejte ga tam na hodniku«, je odvrnil brat
plaho.
»Gvardijan«,je rekel očetu Viktorija, iu mu položil roko na ramo, »Vi sto moj jetnik v imenu g. komisarja. Pojdite z menoj!«
>Kam? Kaj sem zakrivil?«
»Puntar ste. Naročeno mi jo, da Vas oddam kapitanu beneške ladijo, da Vas provede v Rim pred sodišče«.
Redovnik so je zgrozil, ali dragonci so ga zgrabili pod roko, odveli na ulico in drugonsku četu gnala je redovnika z golimi meči do luke, kjer j (i čakala velika beneška barka z dvajset urhanc-škimi vojaki. V tem trenutku so dovoli arkobuzirji na verigah dvajset Dahnatincev do luke. Žalostni, prepalega liea so korakali nesrečniki. Dvajset in več let so živeli v Senju, odkar so pobegnili od rablja lova, a zdaj jih vrača Rabatu beneški nemilosti, ker želi tako beneški general Paskvaligo. Okoli luke so stali vojaki in držali nastavljeno puške, a iz hiš so se provalili ljudje in hiteli za častnim redovnikom, kateremu so gosto solze kapah* po uvelem licu. Žene, otroci, starci — vsakdo je poskusil dotakniti se njegove obleke.
(Pride še.)
tori /tirava načela, inakojih kilo (oniI šc bolj navdušuje za iste, jih menda ne zlorablja za svoje jsilitične namene, kateri so po dopisnikovih mislih gotovo slabi, zasebni, strankarski, |>oguhni za narod, ampak j i li le v spod li uj h v dobrem. »Oni« jim Ae bolj kaže potre lio načel, kakor vir vsega pravega in recimo tudi za narod koristnega in vspešaoga deh • van ja.
< >, da lii jili le dosti bilo, ki l>i dan na dan pripovedovali ognjevito liesedo o načelih, o potrebi načel, o pogubnosti broznačelja, o liberalizmu, očetu broznačelja, in da bi se s tem odprle oči vsem, ki hočejo res delati za narod, in da bi uvideli, da more le načelen in zna čaj on mož resnično in v »peš no pomagati narodu?
Nadalje govori g. dopisnik zopet o izkoriščanju mladine v politične namene, pravi, da je ponesrečeno in škodljivo, če nastopa dijaštvo ali hoče nastopati na političnem polju.
Mož ima zopet popolnoma prav! V tem slučaju pa je ta trditev slučajno brez realne podlage, ker »Paničarji« se ne pečajo s politiko, pač pa s kuj koristnišim, namreč sf> s o e i j o 1 o g i j o, s proučevanjem načina, kako bi se opomoglo propadajočemu gospodarskemu stanju slovenskih delavskih stanov. O tem so se morda že prepričali gg. v Sloveniji«. Neziuiselna je tudi trditev, da ho skušali krščansko misleči dijaki skovati občedija-š k i političen program — pač pa soe i jule n program, in to osobito za počitnice.
Ker že govorim o socijalnom programu, in ker se tudi g. dopisnik vnema za to, kolikor toliko s pripombo, ali nas loči krščanstvo, ako delujemo v tem zmislu mod narodom, no morem si kaj, da ne bi pripomnil par stvari.
(Zvršetok pride.)
Politični pregled.
Deželni *bor goriški. V Gorici so imeli — tako nam poročajo od tam —slovenski deželni poslanci v soboto posvetovanje, na knterem ko sklenili, d a se udeležijo sej de ž e 1 n o g a z bor n, ko se ho izražalo sožalje na smrti pre-svitle cesarice in ko se bo sklepala adresa na cesarja povodom petdesetič,,' J' 1 ee- V ostalem da pa ne zapustč stališča, katero so ™v,;:,mU l,ozim'-
Notranje poloze^JC- r'm ,)ližjc jo dan
otvorjenja državnega zbora, tem ž i vali noje je ugibanje pn listih, da-li in v koliki mori hode nesreča, ki jo zadela cesarsko hišo in vso avstrijske narode, vplivala na čutstva parlamentarcev; oziroma, da-li ublaži uasprotstva v toliko, da bi ko moglo pričeti zopet redno parlamentarno delovanje. Svoje misli o političnem položenju Slovencev ob /opetni otvoritvi državnega zborn, povemo jutri.
Vest o zaroti proti princu Neapeljskemu se menda ne potrja. Strah pred anarhisti je tako pretresel ljudi, da so o bolem dnevu videli strahove. Tej razburjenosti je tudi pripisovati izmišljeno vest o zaroti proti življenju prestolonaslednika Viktorja Emanuela, katero smo po drugih listili posneli tudi mi v naši sobotni številki. Stvar 1 je taka: l>ne 13 t. m. jo obvestila policija v (io-nevi dunajsko policijo, da sta nukrat zginila iz(le-neve dva italijanska anarhista in sicer sta bila to delaven Adolf Pizzi in Carlo Caniglio. Dunajska policija je vsled tega takoj obvestila vse ohlastnijo po monarhiji, z zahtevo, naj ju takoj primejo, ako se kje pokažeta.
Že dne 15. t. ni. je brzojavila policija genovska dunajski policiji, da so Pizzi-ja že zasačili v Genevi. Tudi o tem so bilo obveščene vse oblasti po vsej monarhiji. Ko je italijanski prestolonaslednik potoval na Dunaj, so bile določene posebne varstveno naredbe, kakor je to navadno, kadar potujejo monarhi. Žandarji so straži 1 i oh vseh predorih in na vseh postajali in vsled tega je nastala vest o namerovanem atentatu.
Proti anarhizmu. Zdi se, da jo nesreča v (Jcncvi vendar-le vzdramila evropske vlasti. Masti so že začelo razmišljati o tem, kako bi se mogla zasnovati ukupna akcija proti onim gn»zovitežem, ki ne morč za to, da bi »poboljšali« razmere v človeški družbi, ampak, ki more v jedini ta namen, da more; grozovitežem, ki rušijo le iz živinske nagnjenosti do rušenja. Druge revolucijouarne
stianke — kolikor jih pozna zgodovina — so imele kako lepo idejo, kakov program, če ne dru/ega, pa vsaj za pretvezo, anarhizem pa preliva kri le za to, da se potem valja v krvi. Množe se dokazi, da umorstvo v Genovi ni bila nikaka i>improviza-eija«, ali hipen čin zblaznelega posamičnika, ampak da je bil ta čin določen od zarote krutežev, ki imajo v Švici svoje varno zavetišče. Bržkone pride do mednarodne konference, na kateri se bodo posvetovali, kako bi bilo možno izruti gnezdo anarhisma. Na izvrševanju te eventuvelne konference pa pripade glavna naloga Švici in Italiji. Naravno: Švica je pribežališče anarhistov, a Italija producira največ takih zveri.
Domače vesti.
Osar svojim narodom. Njegovo Veličanstvo je izdalo dve ročni pismi. Prvim pismom nalaga cesar grofu Thnu, naj priobči drugo: proglas narodom povodom smrti cesarice. Vsebino obeh pisem priobčimo v prihodnjem izdanju.
10.000 iztisov »Edinosti« smo priredili za nedeljo, in sicer 6000 prvega in 5000 drugega izdanja. Prvo izdanje prišlo je na razprodajo pred H. uro zjutraj, a ob 10. uri ni bilo več nobenega iztisa, tako; da smo morali ponatisniti se 1000 iztisov tega izdanja. Vsega skupaj se je torej včeraj razprodajalo 11.000 odtisov »Edinosti«, kar je gotovo nezaslišano v zgodovini slovenskega novinarstva. Sploh pa je bila razprodaja po tabakarnah jako živahna v vsem mjnolem tednu ter se je povprečno razpečalo 4000 »Edinosti« na dan. Od pondeljka do zadnje nedelje razpečalo se jo torej 35.000 listov, Ne moremo sicer zahtevati od našega občinstva, da bi vsaki dan kupovalo naš list tako mnogoštevilno kakor ininoli teden, a vendar smemo izreči nado, da nam ostane tudi nadalje zvest lep del kupovalcev na drobno ter da nam s tem omogoči, da vspešno stopimo v hoj proti sprijenemu tukajšnjemu novinarstvu ter tako koristimo naši slov. narodnosti oh sinji Adriji. O tem nam ni namen, da bi spravljali dobičke v žep, ampak da naš list povečamo ter da po možnosti znižamo ceno, tako, da bode pristopen, vsem. Nas list iii spekulativno, ampak narodno podjetje ; leta in lota izhaja le s pomočjo požrtvovalnih rodoljubov, požrtvovalnih z delom in denarjem. Dolžnost je torej, da nas našo občinstvo podpira ter da opusti nasprotne nam liHte. Naša dolžnost pa je in bode, da storimo vse mogoče, da postane naš lise mogočen činitelj v ukupnosti našo narodne organizacije.
Proshno še enkrat drage rojake, naj se vzdrže vsakih izgredov in demonstracij. Zo dosedanjo bodo stale dovolj žrtev. Prosimo to v interesu našega ljudstva samega in tudi v interesu našo narodne stvari.
Včerajšnji dan je minol povsem mirno. Znaki žalovanja so zginoli večinoma, le tu pa tam jo še videti kako zastavico.
Včerajšnje številke »Edinosti« k sliko pokojne cesarice Elizabete smo razprodali v hipu 5000 izvodov — vse, kolikor smo jih natisnili. Ker pa je še danes veliko povpraševanje po tem izdanju, j dali smo ga zopet ponatisniti in je na prodaj po tabakarnah. Tudi včerajšnje drugo izdanje je še na prodaj.
Skof tli Izgredi v Trstu. Iz Skednja nam pišejo: Dovolite mi nekoliko opazek k notici * Papež in izgredi v Trstu in v Ljubljani« v 170 štev. »Edinosti«.
Ali so smešni ti naši ljubi Lahi! Sedaj naj papež in škof vplivata na slovensko ljudstvo, da ne bi prišla v nevarnost kaka — čifutska koža! Žalostno dneve smo imeli minoli teden, ali — verujte mi, gospod urednik — mi nismo mogli drugače, nego da smo se smejali. Skof naj vpliva torej! Ali kako? Škof najlože vpliva z svojimi duhovniki v cerkvi! V cerkvi naj torej Skof in duhovniki vplivajo na izgrednike! Dobro, a ne pozabimo, da ti izgredniki so po trditvah »Piooola« po velikem delu ali celrt samo Slovenci!! Sedaj pa prihaja tisto kočljivo vprašanje: kako nuj vplivajo duhovniki na mnogobrojne slovenske »izgrednike«, katerih eksistenco je slovesno sedaj pri poznal prav »Piccolo«, ako se z a h t e v a h krat u, d a n a j so odpravi iz cerkve tisti jezik, katerega u mejo ti izgredniki?! Kako ne hi se smejal človek nezmislu, da na jedni strani taje
ckzistenco slovenskega življa, na drugi pa slikajo grozne nevarnosti, ki prete baje javnemu miru in italijanskemu življu od istega slovenskega življa ! To pa jo že prenenmno — kaj menite, gosj>od urednik ? ! - ako se boji kdo koga, katerega — ni!!
Povejte nam torej, kako naj mirijo duhovniki slovensko ljudstvo, ako v cerkvi ne smejo slovenski govoriti! In če ne veste Vi, pa naj bo »Piccolo« tako dober, da nam pojasni to. Tbogi »Piccolo t : kako se lovi v svoje lastne zanjke. In mi naj bi se ne stuejali ? !
»Izgredi« v sv. Križu. Pišejo nam od tam dne 17. septembra :
Gospod urednik! Prosim Vas, gospod urednik, da priobčite nekoliko odgovora na laži v včerajšnjem »Pieeolu« o nekih namišljenih izgredih v sv. Križu na škodo italijanskemu podaniku lluset-tijii. Kar pa se jo dogodilo v resnici, je nastopno :
V torek zvečer je bilo slišati krik in hrup v bližnji Nabrežini. Hiša llusettija stoji ob glavni cesti med Križem in Nabrežino. Najbrže iz strahu pred tem krikom je ta italijanski podanik zbežal se svojo družino vred na piano, kjer je prenočil, ne da bi se bila dogodila kaka demonstracija proti njemu. Drugi dan je zapustil sv. Križ.
Ni pa res, da bi se bil eapovilla Kristijan Bogateč — ko so mu izročali ključe hiše Huset-tijeve — izrazil, da no more vsprejeti ključev, ker bi ga ljudje ubili.
Vsa demonstracija proti Husettiju je bila torej — kakor sem se prepričal sam — ta, da je nekaj dečakov poškovalo eno steklo, vredno, na debelo računano, kakih 20 nvč.
To je bila vsa demonstracija v sv. Križu!
Izgredi v VrtovliuilJ! (Današnji »Piccolo* priobčuje brzojavko, da so v Vrtovini na Goriškem nastali nemiri in izgredi proti italijanskim delavcem, ki letajo v tovarni g. Mulitscha iz Gorice. Oblasti da so poslale tjakaj stotnijo vojakov, a g. Mulitsch je dobil grozilno pismo, v katerem mu žugajo z nasiljem, ako ne odstrani italijanskih delavcev.
Izgredi proti Italijanom. Tiuli blizo vasice Lokali šče, med /avlami in Dolino, jo došlo do izgredov proti Italijanom. Orožniki so zaprli več oseh. Na lice mesta je došla stotnija vojakov.
Fnrlani proti Italijanom. Tudi delavci predilnice v furlanskem Tržiču so demonstrovali proti italijanskim delavcem. To dejstvo govori pač več, nego najboljši govorniki: Furlani proti Italijanom !!
Iz Nabrežlne nam poročajo, da je ljudstvo tam tako zbegano vsled strogega postopanja orožnikov in c. k. komisarja Gorizzutija od okrajnega glavarstva v Sežani, da si ne upa niti govoriti na glas v slovenskem jeziku!! Včeraj n. pr. je bilo aretiranih zopet 24 oseb. Cc le kdo zakriči »živio Slovenci«, že je aretiran. Culi smo tudi nastopno, skoro da neverjetno vest. V neki hiši, torej na zasebni lasti, iso upiti domačini »Živela Avstrija!« Naenkrat jo došel rečeni komisar v hišo ter dal aretirati več oseb, katerim jo diktiral kazen do 14 dnij ! !
Mi nismo uvorjeni, da hi hilo tako pretirano strogo postopanje res neizogibno potrebno za po-mirjenje že itak — mirnega naroda. Pas trop de zete messieurs! Le ne preveč gorečnosti, gospoda!
Kočevje jo bilo morda jedino mesto v Avstriji, ki ni razobesilo, zastav, ko je umrla cesarica. S tem so kočevski Nemci najbolje pokazali, kako »zvesti« podaniki so oni v avstrijski monarhiji.
Skrajna drznost. V hiši št. 4, ulica Fon-deria,je vratar napravil napis nad hišnimi vratmi, katerim je izjavil svojo žalost na smrti cesarice. Včeraj dne 18. t. m. ob 8. uri in pol zjutraj je pa došel neki Furlan, bivajoči v isti hiši, ter je
jel kričati: P.....di un ščavo! Abbasso (pičilo
parole ščave! in je slednjič skočil na vratarja in ga vgriznil v desno roko. Čujemo, da je vratar uložil ovadbo na sodišče.
To je že res skrajna drznost, ki nam brani, da bi na avstrijskih tleh govorili, da smo — Avstrijci!
Prepozno ! Pišejo nam: Skodenjci so prositi mestni zastop in potem, po deputaciji, tudi vlado, da se jim da potrebnega poljskega varstva. Kakor znano, je mestni zastop na kratko odklonil to prošnjo. Iznenadilo nas je, ko je vlada ustregla tej prošnji. Kako ne, saj so redki slučaji, ko moremo beležiti kaj taeega. Nepričakovano nam je došlo
poljskih čuvajev, toda, žal, prepozno, kajti potrgali smo že vso, kar je ostalo tatovom.
Kje so volllllli ?! Pišejo nam : Gospod urednik! Vi ste mojo notice, zadevajoče mnogokatere škandalčke kar metali v kos, mene: to in to so ne sme pisati, ker bi nas socijalni demokratje zmerjali z — »vohuni!« Potrpel sem, v veri. daje z »Lavoratoro« et eomp. nastopila nova doha, — — doha, ko se »vohunstvo« odpravi popolnoma.
Sedaj pa čitam v »Lavoratore« št. kako se tam vporal>lja prav tisto orožje, katero naši socijalisti toli obsojajo,ako je vpotrohlja — kdo drugi! Y omenjenem listu je čitati odprto pismo do državnega pravd ni k a ( hersieha, pisano in podpisano po nekem Democritu«. Demokrit, pripoveduje, kako jo hil zaprt zaradi poslednjih izgredov ter kako da se je vel proti njemu e. kr. jetničar Simonič (in ne Simoniez), kateri <la n i sposoben za vršenje to službo, ker je —
Slovenec!
Simonič da je rekel, da iz Italije prihajajo ničvredni ljudje, ki nam tu kruh kradejo in nas morijo. Dalje da bi trebalo odrezati noge vsakemu laškemu novorojencu, ker da bi se tako zabranilo lahonom doprinašati slaba delu in bi so uničila to druhal, ki je že rojena za vislice.
Rusija dii je njegov idejni, tja bi trebalo poslati vse Italijane ter jih pustiti, da tam pomrjejo gladu iti mraza!
Dalje da je dejal rečeni paznik: »Kadar se rodi Italijan, so rodi nesreča. Za vničenje vsega zla, ki prihaja človeštvu od italijanske krvi, morali bi so združiti vsi narodi tor narediti konec z Italijo in z Italijani!«
Vso to da je govoril omenjeni paznik na dvorišču pred mnogobrojnim! ljudmi iz naj u maza nejši h slojev človeštva! »Demokrit«, ki je slišal vse to prišteva torej tudi sebe in vse 0110 »odlične« Italijane, ki so bili zaprti tujim vred, k— nuj umazanoj i m slojem!! Celo »manigoldov« je bilo tam — gospod pardon, socijalno demokratski »sodrug« »Demoerit«, torej »zagovornik (!) nižjih slojev ljudstva«, trdi vsaj, da jih jo videl tam.
Podpisani poznam prav dobro vso paznike v ulici Tigor, gotovo bolje od »Demokrita« in naj mi gosp. »Demoerit« ne zameri, ako mu povem, da baš Simonič ne zna toliko pripovedovati, a o narodnostnih bojih nima niti pojma !
Preinnogokrat žo sem ga napadal baš jaz, ker je držal z Lahi ter da napada nas le zato, ker smo Slovenci! Sploh so Simonič 110 meša v nobeno politično vprašanje, a da bi žalil Lahe, toga ne morem verjeti nikakor, akoravno bi ne bilo to nič čudnega za pravega Avstrijca, kakoršen je ta grozni Simonič!
»Democritu« ni bilo na tem, da zatoži revnega paznika kakor takega, ne, 011 toži istega lo zato, ker jo Simonič rodom Slovenec (!). Tožitelj sam niti no skriva te svojo pravo nakano. Namen mu je očeviden, kajti ta mej narod ni gospod napada vso osohje zaporov v ulici Tigor, no iz-vzomši vodstva, ter predbacuje vsem nekakov »pan-slavizcm« in itulijauofohstvo! Gospod »Demoerito« kliče celri »Indipcndcnta« na pomoč, seveda nekako ironično, ali jaz ne verujem njegovi »ironiji« kakor tudi »Indipcndente« ni verjel, kije stvar smatral za popolno resno in se jo brzo odzval h tem, tla jo napal voditelja in voditeljevega namestnika zaporov pri jezuitih ! Tu ni torej šale, tu se dela 11a to, da bi se vzgojilo novo pazuiško osohje v duhu tržaških intornacijonaloev — Lahonov!! Ti dragee, ki si bil baje zaprt z onimi, ki so kričali »viva anarhizem« in »doli z žalovanjem«, ti nimaš tu napadati naših delavcev poštenjakov, kakor si to storil v omenjeni štev. »Lavoratora«! Ti ljudje so pravi trpini v svojih službah, zato jih pa Demoerit imenuje: »una plehe paneroata senza scienza c eonscienza« (plebejski zagrizeni hrvato-lili, brez vsakega znanja in brez — vesti!)
Daljo so ti ljudje, e. kr. pazniki; — kakor piše g. Demoerit — »nagnjeni v to, da trgajo meso iz italijanske civilizacije!« Ni-li to pravi čisti socijalno demokratski velikan, ki zagovarja delavca na vse mogočo načine ? Sram Vas bilo, da denuncirate delavce, mesto da bi jih zagovarjali. Očividno je, da g. Demoerito streže po nemastnih službah sedanjih paznikov, na mestu katerih hi najbrže rad videl samo pristne bratce od onkraj luže ! Le škoda, da se mu ta želja ne more izpolniti, ker tu treba
ljudi, ki umejo tri jezike, kar se pri Lahih le redko nahaja! Ko sem »itudira!« jaz,je bil na pr. tam notri neki Pirančan, ki je dovršil štiri realke. Ta je želel postati takozvani »ipendin« (jetnik, ki opravlja službo postrežnika), kar se mu pa ni posrečilo, ker je govoril in umel samo en jezik, namreč italijanski !
Da pa dokažem, kakovi »panslavisti« so napadeni pazniki in njih voditelj, povem samo da: ko sem jaz zahteval slovensko obtožnico, so mi rekli: To je pretiranje, to je neumnost!!
Z eno besedo: Demoerit ni mislil napasti paznikov kakor takih, ampak zadeti je hotel — Slovence !
Od sodrugov nisem pričakoval nič dobrega, a da napadejo na tak trivijalen način narodnost našo, bi ne bil nikdar verjel. Sedaj pa so nam podali popolno sliko socijalno demokratskega internacionalizma, sedaj jih vidimo v pravi luči in zato jim moramo biti — hvaležni.
Kako ime zasluži »Lavoratorovo« pisanje, ni težko določiti, jaz na pr. je imenujem vohunstvo!
P r e j s k i.
Potlirl«a slabši od Turka! Pišejo nam: V teku toga leta sem Vam bil že nekaj pisal o pok. Novak -u, oootu sedanjega velikega magistratnega doktorja Novaka.
Danes imam zopet priliko Vam sporočiti o tem pristnem Italijanu! Minoli teden je bilo, kakor je Vam znano, vso opremljeno sožaljnimi znaki. Celd vratarji niso zaostali za drugim meščanstvom. Tako jo tudi vratar Novakovo hiše v ulici S. Ni-eolo št. 19, akoravno Furlan, razobesil malo Črno zastavico. Gospod dr. M. Novak je pa prigrmel nad njega in je kričal na uprav nedostojen način, — češ, kdo vam je ukazal razobesiti zastavo?! — vsled česar je res izginil rečeni znak žalovanja!!
Ubogi oče! Ko bi znal ti nekdanji narodnjak, kaj dela tvoj sin, bi se gotovo obrnil v grobu !
Nekdo.
0 neredih v Devinu nam pišejo: Žalost pretresa srca vseh pravih Avstrijcev o toli žalostnem dogodku, ki se je dogodil 11a naši cesarski hiši. Žalost krči srca, katera kličejo maščevanje na zločinca. A pojavi ogorčenja so niso obrnili samo proti morilcu, ampak tudi proti njegovim sodeže-lnnom, in so provzročili demonstracije, ki so so godile minole dneve po mnogih avstrijskih mestih, in posebno šc na obali jadranskega morja. Tudi do Devina so so razširilo to demonstracije in dalje v Furlanijo. V Devin je prišlo v sredo večer okoli 40—50 mož po cesti od Nabrožino, ki so korakali skozi vas po vojaško. Konec vasi so so vrnili nazaj do za-Lege, kateri so potolkli 80 šip in pokvarili nekoliko vrat in prevrgli par dimnikov. Potem so odšli proti Tržiču. Ustavljal se jim ni nikdo in tako so dovršili svoje delo v 10 minutah. Obžalujemo, da so šli tako daleč, da so položili roko na p tuj o last; ali ogorčenost je bila tolika, da ni poznala mejo.
V četrtek so prišli vojaki v Devin iu areto-vali so Devinčane. Nadejam so, da dokaže preiskava, da ta trojica niso nič krivi. C, k. komisar G. je nastopal s prva nekako žaljivo, a kmalu smo mu dokazali, da nima posla z divjaki, ampak z obraženimi ljudmi. Dobil je lekcijo, kakoršnjo ]e zaslužil. V soboto jo bila sv. maša po runjei presv. cesarici Elizabeti, katere se je udeležilo županstvo, vojaštvo, ki je bilo baš v Devinu, šolska mladina in volka množica ljudij.
Po pol udno istega dne so vojaki zapustili Devin in odšli v Gorico. Nekateri Italijani zabavljajo nekaj, a jako tesno jim jo pri srcu. Demonstracije sedaj završeno.
Kaj poiiicnja to 11 Pišejo nam: Članke v »Edinosti« od dne 13. septembra t. 1. št. 17;J. pod naslovom »Zakaj dvojna mera?!« je zadel g. policijskega nadzornika v Barkovljah menda do živega, kajti isti šo vedno in vedno zasleduje, da bi zasledil dotičnega dopisnika »Edinosti«, (i. nadzornik trdi, da je vso laž, kar je bilo v onem dopisu. Mi pa mu odgovarjamo vnovič in bodem o trdili tudi nadalje, da jo oni članek le resnica in to, žali Bože, šo preveč resnica, kar smo pripravljeni utrditi z dokazi. Ako je g. policijski nadzornik prepričan, da jo omenjeni članek v »Edinosti« »Zakaj dvojna mera?!« resnično le laž, čemu torej ne ukrene potrebno, da bi se primernim potom popravile one trditve ? !
Te dni je pozval omenjeni g. nadzornik v svoj urad na izpraševanje nekega Barkovljana, od katerega se je nadejal, da izve, —jaz ne vem česa A ko je dotičnik odhajal, rekel mu je gosp. pol. nadzornik zbadljivo: »Le počakajte, boste že videli — — — — —!« Gospod nadzornik! Mi bi radi vedeli, kaj je menil gospod nadzornik se svojim: Poste že videli?! Mari mislite, da smo mi llarkovljani kakovi samosrajčniki, ki se boje, ako je kdo zaklical : ban, bati?! Za Moga ! Saj smo vendar »Kusi«(?) in — gospod nadzornik, pazite, pazite, da ne postanete tudi Vi, a ne Rus, ampak - »zamorec«. Pasta.
—t.
Z Bovškega na Tolminskem nam pišejo: 1 V nas so šo vedno slabe cesto in neizrečeno strmi klanci. Človek, vozeči se po teb klancih, ni varen življenja. Koda j so začno vendar popravljati trnovski klanec?
Xa Trnovem nimamo ne šolskega poslopja, ne učitelja; šolske doklade pa moramo plačevati vendar-le! Gospod namestnik jo pripoznal potrebo šolo in jo nam tudi obljubil, a izvestni gospod ne stori nič v dosego potrebno šole.
V	Bovcu je taka revščina na učiteljih, da Bog pomagaj, Ze več let deluje na tuk. štiriraz-redniei le trojica učiteljskih moči! Naš gosp. nad-učitelj jo sicer spreten, a čudežev 110 more delati. Ze pred letom je bil k nam imenovan kakor četrta učit. moč g, Gahršček, u to imenovanje sodo danes ni izvršilo! Kakošen red jo to? In tako naj naša šola šc nadalje trpi na pouku !
Košarska šola na Žagi že tri lota ni dobila dovoljene podpore. Kje je neki obtičal ta znesek denarja ?
Soča nam trga kos za kosom še to malo dobre zemljo ter nam je odnaša v daljno, ptujo nam Furlanijo. A nikdo se ne meni za to !
V	Trenti se nam preganjajo in pokoučujejo koze, ki je edini naš dohodek, da moremo še živeti. Sploh pa igrajo tu koze in kozli najvažtiišo ulogo, kakor da bi ne bilo druzega poslu! ? Ali ne bi bilo bolje, da bi dotični gospod raje kaj poskrbel za potrebno popravljonje strmih in nevarnih klancev, reguliranje Soče, izplačanje dovoljene podpore, nastavljonje pomanjknjočih učiteljev itd.?!
Vso to bi bilo veliko- potrebnoje, nego pa stvari, ki so se godile na občinskih volitvah v Cerknem.
Umorstvo v Pod gor i. V »Tricster Zeitung« Čitamo, da je policija zasačila onega, ki jo umoril uradnika Friškoviča. Viši komisar Contin je zaslišal morilca, kateri poslednji je slednjič priznal svojo zločinstvo. Zločinec je neki dočak iz Brd.
Loterijske številke dne 17. septembra:
Dunaj ......4, 44, :!4, JI").
Gradec......85, 20, 10, 8 2, 47.
Različne vesti.
Kako si Amerikanka dobi moža? Neka deklica, ki je delala v jedni ncwyorških tovarni, bi so bila rada omožila. Toda, kako dobiti moža? To, pogostoma zelo kočljivo vprašanje, rešila je bistra glavica uprav po amerikanski. Njeno opravilo je bilo namreč to, da je za razpošiljanje gotovo milo zavijala v papir. Na ta papir je dala na lastne stroške natisniti oglas, v katerem je hvalila vse svoje dobre lastnosti iu se ponujala za ženo. Prod jodnim mesecem umival si jo roke bogati trgovec z milom dotične tovarne in je čital oglas. »To je izvrstno«, si je mislil sam pri sebi, »takošna, ki ima tako nenavaden trgovski talent, bila bi prava žena za-me!« I11 trgovec je šel v tovarno mila, si ogledal iznajdljivo »mis« in se oženil ž njo. Ona je potrošila siecr vos svoj denar za oglase, toda izplačala se ji je dobro.
Promet z Rusijo.
Počenši s 1. avgustom t. 1. so se uveljavile v poštnem prometu z Rusijo sledeče prememhe : Kakor poštni zavoji (oolis postaux) smejo se v prometu z evropsko Rusijo iti veliko vojvodino Finsko pošiljati z napovedano vrednostjo in brez napovedi poslednje do težo 5 kilogr. pod istimi pogoji, kakor v mednarodnem prometu s poštnimi zavoji.
Dovoljena je napoved vrednosti do 50.000 frankov (20.000 rabljev).
Poštni ravoji no smejo v promet« z K unijo pre.M-gati raztožnoHti t>0 oont. v nobeni meri.
Pošiljatve z dežniki, palicami, zemljevidi, obrisi in uličnimi predmeti m» smejo Kiti daljši <><t 1 metra : njihova širina in visooina no »me presegati Sleent. Raz**ne p.šiljatve (Sperrgiiter) niso dopuščene.
Poštnina za poštne zavoj«' v Rusijo znaša S* nov., zavarovalnina za pošiljatve z napovedano vrednostjo p« T) nvč. za vsaeili ,*H»u fr. ali dol tega zneska. Kakor vožno-poštni tovori ramorejo so o.l-prendjati v prometu z Rusijo take pošiljatve, katerih ni možno smatrati poštnimi zavoji (eolis postali*, bodisi radi njihove težino, razsežnosti, ali radi kraja, od koder prihajajo in kamor so namenjene (iz, oziroma v n zija tak i del Rusije ali v deželo, ki se ne udeležujejo prometa s poštnimi zavoji.
\ prometu z Rusijo (izvzemši Finsko) no dopuščeni poštni tovori do težine 1 ruskih funtov (4U.141 kilogramov), v prometu z Finsko pa v kraje, ki leže na železniških postajah, do težino 4S ruskih funtov (1J>.65<> kilogramov), in drugo kraje do težine i>4 ruskih funtov (!»82H kilogramov).
Vreče z ruskimi novei so dopuščene v prometu z vso Rusijo (vštevši Finsko) do teže (H) ruskih funtov (24.671 kilogramov).
Napovedati se more vrednost do zneska i)O.(MK) frankov ; a napoved vrednosti glede vreč z ruskimi novei je neomejena.
Razsežnost poštnih tovorov no smo presegati '.'O centimetrov v dolžini, 4;"> centimetrov v širini in ;t0 centimetrov v visočini.
Poštni tovori m podvrženi vtežni in vrednostni poštnini vsake pojedine dežele, preko katere se prevažajo.
Poštne tovore je možno odpošiljati, ali popolnoma frankovane ali frankovane do meje one dežele, v katero so namenjeni, ali pa nefrankovane. Predpisi, ki določajo, kako se imajo pošiljatve zaviti v mednarodnem prometu s poštnimi zavoji, zapreti iu naslovljati, veljajo tudi za poštne tovore v prometu z Rusijo. Naslov mora biti pisan latinskimi črkami, ter mora biti v istem naznanjena pokrajina, v kateri leži kraj, kamor je pošiljatev namenjena.	(Zvrfietek pride).
Zadnje vesti.
Sarajevo 1(.>. Govori se, da se misli med prebivalstvom zasnovati akcijo za združenje Bosne in Hercegovine z avstrijsko državo. Ta akcija naj bi sestala v plebiscitu med prcbivalsvom.
Ljubljana 18. Danes je bila v protestanski cerkvi mrtvaška pobožnost, katere so se udeležili: deželni predsednik, zastopniki deželnega odbora in mestnega zastopa, vojaška deputacija itd. — Ob uri uri krščanski delavci priredili v narodnem domu sožnljno manifestacijo. Na najviše mesto se je odposlala brzojavka, v kateri zatrjajo delavci svojo zvestobo.
Dunaj 10. V očigled otvoritve drž. zlmta postaja politično življenje zopet živo: ministri se posvetujejo med seboj in s strankami. Danes seje grof Tinin razgovarjal z voditelji desnice. V prvi vrsti jo bil razgovor o pogodbi z Ogersko, oziroma stališče, na kateri se misli postaviti večina glede na vprašanje.
Dunaj H>. V
imenu ukupnoga liberalnega veleposestva je izročil dno 15. t. m. grof Oswald Tbun ministru za vnanje stvari, grofu Golueliou-skomu od vseli načelnikov liberalnega veleposestva Avstrije podpisano pismo, v katerem prosi ministra, naj sporoči na Najviše mesto izraz globoke udanosti in neomejenega sočutja.
Dunaj 10. Jutri bodo po vseh garnizijah slovesna služba božja.
Dunaj 10. Nndvojvodinja Marija Valerija je šla danes v grobišče pri oo. kapuoinih. Poklek-nivši poleg krste pokojne cesarice, jela je ihteti. Potem je molila dlje časa. Tudi drugi nadvojvode in nadvojvodinje so bili v grobišču.
Pari/. 10. Nekateri listi se bojč, da revizija procesa Drevfus utegne provzročiti mednarodnih komplikacij.
Carigrad 10. Zagotovljajo, da se velika vojaška komisija bavi določenjom zistema za utrdbe armenske Male Azije.
Algier 10. Kolikor je znano dosedaj so v generalne svete voljeni večinoma antisemiti.
TRŽNE CENE.
<4 en? m* •'u/ii noj o t« si ilelielo in n <ariio< vic<l».
Domači pridelki.
Oil fiir.	itn fi»r.
Fižol: Koks.........loo K. 13-—	—.—
Mandoloni novi....... „	11'— —•_
nvftlorurfffl............„ —•_ _•_
temnormleči......... „	—•—	—•—
kanarček .......... „ —*_ _•_
bohinjski novi........ „	jo.— —•_
lwli veliki	„ —•_ _•_
„ mali novi........ ,,	8*76	—•—
zeleni dol^i.........Rjo K. —•—	—*—
„ okrogli ........ „	—•—	—•—
mešani hrviitski stari...... „	f» -	—•—
štajerski....... n	—•—	—•—
Maslo fino štajersko...... „	—•—	—•—
•Jermen, štv. 10....... „	10 —	— •—
n !»................10-75	-•—
K....... „	1*75	—•—
Zelje, kranjsko........ „	7*'>0	—•—
Kepa, „ ....., . . „	—■— —•_
Krompir, štajerski.........—•—	—• —
Proso, kranjsko..........11.—	—
j-eea, kranjska........ „ —•_ _•_
H|»eh............................HO-fiO	«1.60
M»st............ n	r>r>'—	r»ti-—
Kava, Mocea. ...........150*—	lf>2*—
<'evlon Plant. fina...... „	168'—	1150*—
Portoricco......... „	if»<>-— j&4«_
Guatomala......... „	103*— 106*_
San Domingo........ „	104'—	105*—
Satitos najfineji.......100 K. 91'—	D21—
„ srednjefini....... „	87*—	88*—
srednji....................82*—	83*—
Nantos navadni ..........78*—	80-—
Sladkor, Centrifuga! I. vrate ... „	—•—	—•—
„ (Vntrifugal If. vrste . .	—•—	—•—
Coneasse .......... , ;J.«__ _•__
v glavah......................•_ _•__
razkosani.......... M	38*75 30*_
Itiž, italijanski fini....... „	'JO-—	21-—
italijanski srednji..................20*—	20*50
Japan, fini............20*—	20*25
Haugoon, extra..........lf>-—	15*25
1......................14*25	14*50
II......................11*25	11.50
Petrolej ruski, v sodih..............17*50	—•—
v zabojih od 20 klg............6*30	—.—
Olje, italijansko najhneje .... „	(»0*—	70*—
italijansko srednjefino '........l>2*—	f>3*—
bombažno amerik....... „	28*—	21»*—
Malaga.......... „	3<V—	;J7.—
Limoni mesinski .......zaboj 7*—	8*—
Po mu ranče mesinsko...... „	—*—	—.—
Mandeljni dalmatinski..............—.—	—.—
Bari....................01.—	!>2.—
PiMjoli..........................78 —	80.—
Rožiei dalmatinski....... „	10.75	—.—
„ pulješki ........ „	—*—	—*—
Smokve pulješke....... n	—•—	—<—
„ grške v vencih nove..........17.—	17*50
Sultaiiine nove........ „	58*—	«0*—
V a m peri i novi....................20—	30.—
Clbebe........... "	__	___
Polenovke, srednje velikosti . . . „	41*—	42.—
Išc@ se
poljskega čuvaja za Sv. Križ pri Tratil z letno plačo 250 gld. Ponudbe naj se pošiljajo kmetijski podružnici v »Sv. Križu.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton štv. "2.
Bogat izbor čevljev
za gospode, gospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
TEODOR SLABANJA
srebrar
ulica Morelli 12 V GORICI *Uo* 13
pripor-k",i prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje Cerkvene posode i o orodja. Staro blago popravi, pozlati in pusrebri V Ognju po najnižji ceni. I >a si pa zamorejo tudi bolj revne ecrkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravi jati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preČ. p. n. gospod naroeevalce sam lahko določi.
PoAilju vsako blago poštnine prosto!
Parobroflne mu leil Trstom in Istro.
V	Žavle ob delavnikih zjutraj ob 5.— in lO.'M), pop. ol» :s.:i0 in 5.:w>. (01> nedeljah in praznikih z j. oh 5.—, S.—, 10..'M), pop. oh JI.—, 5,—, 7.— j Mejpotoma se vstavi parnik pri Sv. Marku, Skednju in sv. Sohoti.
V	Milje oh delavnikih zjutraj 4..'10, 8.—, 11.—, pop. 2.30, 7.30. Iz Milj v Trst zj. oh 4.—, rt.30, 0.30, pop. oli 1.— in (>.30. (IM» nedeljah in praznikih: v Milje z j. oh 5.—, 8.30, 12.—, pop. 3.— in 8.30. I/, Milj v Trst zj. oh 4.—, <1.30,0.30, pop. oh 2.— in 7.30).
V	Koper oh delavnikih zjutraj oh 7.45, 10.— in 12.—, pop. 4.—, 6.30 in 10.15. Iz Kopra v Trst zj. oh 5.30, 7.—, i).—, pop. 2.50, 4.— in 0.—. (Oh nedeljah in praznikih zj. oh
7.45, 10.—, 12. —, pop. (i.— Iz Kopra v Trst zj. nb 5,30 7.—, 0.—, pop. 5.—.)
V	Piran oh 11.— zj. in 5.30 pop. Iz Pirana v Trst oh rt.— zj. <>l» nedeljah in praznikih v Piran oh 11.— zj. Iz Pirana v Trst oh rt,— pop. Ta parnik se vstavi vsakikrat tudi v Izoli.
V	Izolo. Ulej Piran.
V	Umarj (nizven nedelj in praznikov) oh 3.45 pop. Iz Utuagn v Tint ob rt.30 zj.
V	Rovinj vmiki ponedeljek, sredo in petek ol> 7.45 zj. Parnik se vstavi v Piranu, Uma^u, (Jitnnovi, Poreeu in Orneri.
V	Putj oh (5.30 zj. z dotiko Pirana, Salvora, Umaga, Cita-nove, Poreča, Orsere, Rovinja in Fazane.
Prihodi in odhodi vlakov.
Urnik, ki Je v veljavi od 1. maja 1808. naprej. Južna železnica.
Odhodi i/. Trsta.
(i.20 zj. osoh. v Nahre/.ino, Oervinjan, Gorico, Benetke.
8.— z j. nagi. na Dunaj uh zvezo na Reko.
8.25 zj. nagi. v Nabrežino, Henetke, Rim.
0.— zj. osoh. v Nabrežino, Videm, Henetke in YTerono.
9.55 zj. poštni vi. na Dunaj sfc zvezo v Budimpešto in Zagreb.
12.50 pop. osoh. v Kormiu.
4 35 pop. osoh, v Nabrežino, Vi lem in Rim
5.36 via Hivij z direktno zvezo v Henetke, Rim.
<5.10 pop. ekspresui vlak do Ostende (vsako sredo).
(5.25 pop. post. ua Dunaj se zvezo na Reko.
8.15 pop. nagi. v Kormin.
8.15 pop. nagi. na Dunaj si> zvezo v HudimpeAto in licko.
8.45 pop. mes. v Nabrežino, Videm in Henetke.
0.45 pop. mešan, do Miirzu-schlaga.
Dohodi v Trst.
rt.55 zj. meš. iz Murzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 zj. meš. iz Milana, Vidma, in Nabrežino.
Državna
Oillimli Iz Trsta.
(5.'10 zj. v Herpelje, Ljubljano,
Dunaj, Beljak. 4.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Pni j.
8.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj,
7.5 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj.
8.45 zj. nagi. iz Kormina.
0.28 zj. nagi. iz Dunaja.
10.25 zj. pošt. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke.
10.37zj. nagi. iz Rima, Benetk.
10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo).
11.20 zj. osoh. iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40 pop. pošt. i/. Dunaja in Gorice.
7.45 pop. osoh. iz Verone, Kormina, Nabrežine. | 8.30 pop. nagi. iz Milana. Be-, netk, Vidma, Nabrežine.
0.— pop. nagi. iz Dunaja »& zvezo iz Reke.
11.10 pop. nagi. iz Benetk, < ervinjana, Kormina.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, (5.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjau.
Dohodi.
2.52, 4.31, 5.52, 7.19, 9.03 pop. iz Miraniara iu Griujana.
10*50 pop. iz Nabrežine, 11.02
pop. iz Kormina.
železnica.
Dohodi v Trst.
8.05 zj. iz Herpelja.
9.35 zj. iz Pulja, Rovinja.
11.15 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja.
7.15 pop. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane.
9.60 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan ra/.tin nedelj la praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 11, uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan j i gld. 21*—; aamo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah ia trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Micliele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — (Jampo Marzio. — Via delte Poste nuove št. 1. — Via Caaerma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti tli Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Škednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Uašperšič. - Izven 1 rata prodaje «e „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclnvarz v Žolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iu hramba nam po /akonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte našo geslo: „V edinosti je mod!"	lijMv
i