7 9 Štev,206, I/ieJOJS-,.5« lX 0 - 194 &, ^SSgSSBk Četrtek, La>rencij* PREDLOGI ZA TRŽAŠKI KORIDOR Zdi se, da je tržaško vprašanje stopilo v novo razdobje.Včeraj je o tem kočljivem predmetu spet obravnaval pododbor za politično in ©ze= meljsko vprašanje Italije. Pri tej priliki je juzno-afriški delegat spro žil predlog, da naj se ozemlje svobodnega mesta 'Vrst razširi .De jal je, da Je po dosedanjih predlogih spadal k nameravani tržaški državi samo del tistega oženi ja, ki je poprej pripadal Italiji. To je vsekakor prešibka rešitev tržaškega vprašanja.Trst mora imeti široko zaledje in je treba glede tega ustvariti neko ravnotežje.Zato predlaga,da naj bi k tržaški državi ne spadalo le tisto^ozemlje, ki je doslej pripada= lo ozemlje, marveč naj bi se tržaški državi priključilo tudi nekaj ju= goslovanskega ožemi ja. V tej zvezi je zlasti naglasil,da naj bi zahodna Istra bila prav tako internacionalizirana kakor Trst.Predlog južno¬ afriškega delegata Jordana, ki v diplomaciji slovi kot izredno trdovra= ten gospod, je pobijal češkoslovaški zun.min.Masaryk,ki je dejal,da bJL to pomenilo ustvarjanje nekakega koridorja. Koridorji pa so vedno ro= dili nerazveseljive sadove. Tudi beloruski delegat ^iselev je nastopil zoper Jordanov predlog,češ da ni nobenega vzroka Jugoslaviji jemati to ozemlje in ji s tem zapirati dohod do morja.Dejal je s Oe bo to stanje na Eržaškem še eno leto trajalo, bo to pomenilojesno ogrožanje miru. K temu predlogu so zavzele svoje stališge že tudi .pimeriške vo= jaške in zavezniške civilne oblasti v Trstu, cstopnik teh oblasti je izjavil,kakor poročajo iz 1 rsta,da bi doslej-nameravana, rešitev trža= škega vprašanja bila gospodarsko slaba. Visok upravni uradnik je dejal* "Doslej smo poslušali, kaj o Trstu mislita Italija in Jugoslavija.Bilo bi pa brez dvoma koristno, ko bi tudi nas poslušali, dokler ni pre - poznoVDalje je dejal,da je neobhodno potrebno spremeniti nameravano stanje. Treba bo ustvariti koridor proti severu do avstrijske meje.K* bi Trst bil stisnjen med Italijo in Jugoslavijo, kakor določajo dose= danji predlogi, bi ga te stanje kmalu zadušilo. ~f- — ’ ■■■-. ODKOSI_MD_ JUGOSLAVI jg_IF__AMERIKO_IJEE'JENI. 2anrta£nik amer, zun,ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil* da je po vcer-ajpnji noti glede napadov na ameriška letala za Ameriko, dopisovanje z Jugoslavijo končano. Cejbodo vprašanja glede odškodnine' ugodno rešena, bo ves incident zaključen. Tito je že izrazil obžalovan nje zaradi izgubljenih življenj in zagotovil, da Jugoslovani ne bodo več streljali, če bodo ameriška letala letela nad Jugoslavijo.Na vpra= šanje, kaj bi bilo, če bi Tito odklonil odškodnino, je zastopnik amer,. zun.min*izjavil:"Upam, da bo to vprašanje prijateljsko rešeno in da ne bomo za to potrebovali posredovalcev." Kakor odi ožil. Na poročajo povratku §]®t_zunanjih_ministsov_se_posvsitjje_._ iz Berlina, je Molotov svoj povratek v Pariz se bo utavil v Berlinu, kjer se bo posvetoval se s v se sovj.poveljnikom maršalom Sokolovskim. Kljub temu pa,da Molotova ni v Parizu, se je včeraj sešel Svet zunanjih ministrov .Molotova je za« stopal Višinski, ki je stavil tri predloge: 1) Skupščina Združenih na^'. rodov naj se preloži na sredo ali na .konec novembra,2) Ta skupščin naj zaseda v Parizu ali v Ženevi,3)0e bi se pa zgodilo,da bi r mirovna konferenca morala zborovati čez določeni datum,do bi istočasno ko Org.Zdr.narodov , naj pač oba ustanovi zborujeta j-vZun.inin.Bidault je izjavil, da je pripravljen sprejeti bo večina članov pariško konference s .tem.- zabavoj jrj; flfud ' / pariška / zborov ali. istočasno, obs prei=« .».Udi Bevin,ki ga je podprl Byrnes, je bil teh misli,da ne smejo velesile dopusti ti,da bi vsiljevale konferenci svoje mnenje. -Reuter ugotavlja, da je včeraj č&jetska zveza prvič uradno izrazila željo, naj se glavni sedež-Org*Zdr,narodov prenese v Evropo in sicer v Ženevo, UKRlJINSKj_pELEGAT u mPApA„AHGLIJO._ V New Yorku je snoči zasedal Varnostni svet,na. katerem je ukra= »jinski delegat -Mamilski govoril o razmerah na Grškem.Omenjal je neki tajni ukaz,ki ga je baje podpisal guverner Vzhodne Makedonije poveljnik J.anglo-indijske divizije,naj se kmetom razdeli orožje, da podpro vlado, Trdil^je, da so monarhistične tolpe imele za političnega svetovalca brit,častnika-Plebiscit je res notranja zadeva vsake države,Vanj se ne sme vtikati nobena tuja sila. Grški pleb...cit pa je-sad dolgotrajne intervencije angleških oblasti v notranje grške zadeve v korist monar= listom. Končal je s "Kljub oviram in kljub žalitvam Sovjetske zveze in našega, velikega voditelja Stalina, bomo vztrajno branili mir med naro= di!" Britanski zastopnik Cadogan je odgovoril:"0 pravem času bom imel mnogo povedati, da odbijem pritožbe, ki so padle ne, račun moje vlade." Seja se danes nadaljuje. - + =» ATENE.Vodja grške republikanske stranke Canelopulos je izjavil,da sprejema izid ljudskega glasovanja ter upa,da bo kralj Jurij ustvaril demokratičen režim na Grškem, Za= stopniki Eama in grške komunistične stranke pa so izjavili, da izidov ne priznajohAnglija je začela zmanj sevati število svojih čet na Grškem BOMBAY. Po tolikodnevnih bojih med muslimani in Indi je zdaj polo= žaj mirnejši, V zadnjih A dnevih je bilo ubiti 146 ljudi,ranjenih 484, aretiranih 1170, JERUZALEM, Ker se člani judovske akcije ne nameravajo udeležiti pa= lestmske konference v Londonu, je brit.višji komisar za Jeruzalem gen.Cunnigham povabil na konferenco tiste judovske voditelje, ki ne pripadajo judovski akciji. Tudi člani arabske lige v Palestini se ne bodo udeležili konference v Lon= donu,pač pa bodo prišli na njo čla= ni arabskih držav. Prvih 7 zastop= nikov arabskih držav je že odpoto= valo v London .» c lani arabske lige v Palestini pa se zato ne udeleže . londonske konference, ker jeruzalerm ski mufti še vedno ne sme v Jeruza= lem in JA povelje za njegovo areta¬ cijo še vedno v veljavi. LONDON. Brit.vlada izjavlja, da je s pripravljena o<%>ovedati se vsaki odškodnini od strani Italije. PARIZ.Amer.zun,min.Bymes je včeraj 15 minut govoril s preds. Trumanom o razvoju mirovne konfe= renče. LONDON. List Yorkshire Post po= roča iz Pariza, da si je Sovjetska zveza začela prizadevati Italijo pridobiti za vzhodno-evropski blok, Molotov je pred svojim potom v IbškVo ■ zastopnikom ital,strokovnih zvez v Parizu povede;!,da bi Rusija rada = dajala ital, industriji nujno po=- ■ trebne surovine,če se Italija odpo= ve svojim zvezam z zahodnimi demo= krači jami.USA je nato odgovorila s tem ? da bi Italiji dala. -več trgovskih ladij. VPISOVANJE v 1,in 2, let, tuk. slov . Kmetske poklicne šole bo v petek 6, tm.od 9-12.,gospodinjske pa od 14,- 17 * v 17 .sobi šol.barake.V 1.let,se morajo vpisati vsi fantje od 16., dekleta pa od 15 .- 21 .leta starosti, ki še ne obiskujejo nobene šole ali pa niso nikjer službeno zaposleni. Vpišejo se lahko tudi nad21 let sta= ri moški in ženske.V 2,letnik se morejo vpisati le oni,ki so dovrši^ li 1.letnik. -o-o-o-o-o-o-o— o-q-o-o— o-o-o-o—o-b- DREVI ob 4/2 9 bo v b.17/11(so= ba bralnih večerov)važno in zanimi= : vo predavanje o nalogah katoliškega tiska.Vabljeni vsi možje in fantje. —o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-0-0-0— PLAČA ZA AVGUST 1946.Kdor je še ni dvignil,naj to takoj stori,ker bo sicer denar vrnjen, LONDON.Daily Ehtpres zahteva,da mora Vel,B r i£ a rd.ja svoje čete umak= niti iz Grčij e,kakor hitro se bo kralj Jurij vrnil v Atene..KL-nalogu brit-čet braniti monarhijo.