^....	EjVEC^"
12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — ne-
inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica!
ee 20 Lire, Ediziono domenita, anno 34
jvt m m sa/r	^
10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Izhaja viak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika.	Filiale!
M	Novo mesto
Novo mesto. Uredništvo in uprava! Kopltar|eva 6, Lfubtlana. g	, , , ....	..
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega § Redazione, Amministrazlone, Kopitarjev. 6, Lubiana. |	Concessionaria eselusfva per la pubblicita dl provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Telefon 4001-4005. i	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo št. 527
Neuspeli sovražni napadi pri Tobruku
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ponoči so angleška letala ponovno metala bombe na Brindisi in Napoli. Nekaj škode, a nobene žrtve med prebivalstvom.
Protiletalska obramba je sestrelila dve letali, in sicer eno v Napoliju in drugo v Brin-disiju.
Žrtve prvega poleta nad Brindisi so od 40 poskočile na 96, število ranjencev pa znaša 102.. Noben cilj, ki bi bil vojaško pomemben, ni bil zadet.
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku so čete z nekaterih postojank odločno odbile sovražne poskuse napadov. Sovražnik se je moral umakniti in je imel velike izgube ter jih je mnogo padlo, mnogo pa bilo ujetih.
Nemški letalski oddelki so bombardirali cilje v trdnjavi in so izzvali razdejanja in požare.
Polet sovražnih letal nad Bengazi je povzročil škodo na stanovanjskih poslopjih in muslimansko prebivalstvo je imelo štiri žrtve.
Vzhodna Afrika: Odbiti so bili mnogi napadi na našo postojanko C u 1 q u a -b e r t. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno in je padlo na tla za našimi črtami.
Rim, 11. nov. AS: Tudi v pretekli noči so italijanski bombniki napadli pristanišče La Valetta na Malti. Letala so metala bombe velike vrste. Kljub silovitemu streljanju sovražnega topništva, so bili zadeti določeni sovražni cilji. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
Prodiranje proti SebastopoEu in Kerču
Letala stalno bombardirajo največje sovjetsko vojno pristanišče ob Črnem morju - Uspehi nemških in finskih čet v severni Kareliji
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 11. nov. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu napredujejo nemške in romunske čete naprej proti Sebastopolu in Kerču. Letalstvo je uspešno bombardiralo obe pristanišči.
Na prostoru okoli Moskve so letala prizadejala hude izgube sovražniku, in 6icer v težkem orožju in vozečem gradivu. Bombardirane so bile vojaške naprave v sovjetskem glavnem mestu.
V	severni Kareliji 60 nemške in finske čete med težkimi bojnimi in ozemeljskimi okoliščinami uničile močne dele ene sovražne divizije. Pri tem je bilo v boju zavzetih 700 bunkerjev, zajetih 1000 ujetnikov, zaplenjenih četvero tankov, 30 topov, nad 100 strojnic in metalcev granat, poleg tega pa je bilo zaplenjenega ali uničenega še mnogo drugega vojnega gradiva. Krvave izgube sovražnika so večkrat večje od izgube na ujetnikih.
Pred angleško jugovzhodno obalo so bojna letala z bombami podnevi zadela tri večje tovorne parnike. Ladje so bile tako močno poškodovane, da je treba računati z njihovo izgubo. Vzhodno od Eastona je bomba velike vrste zadela veliko tovarno železa.
V	Severni Afriki so nemška bojna letala napadla angleško letališče vzhodno od Marsa Ma-trucha, in 6icer so metala razdiralne in zažigalne bombe.
Sovražnik ni priletel nad nemško državno ozemlje.
Ženeva, 11. nov. AS. Iz Samare so prispela poročila, ki vedo povedati, da je dal Stalin postreliti več članov generalnega štaba, ki se niso izkazali in so po njegovem odgovorni za dosedanje poraze.
Berlin, 11. novembra. AS. Po poročilih, ki so dosedaj prispela, so sovjeti dne 9. novembra izgubili 59 letal in sicer je bilo 26 letal sestreljenih v
Kako bo praznovana 6. obletnica sankcij
Rim, 11, nov. AS. Za praznovan je 18. nov., obletnico sankcij, prinaša glasilo stranke naslednja določila:
6. obletnico gospodarskega obleganja bo italijanski narod praznoval s kar najbolj živimi dejanji vere. Oddelki mladinskih organizacij bodo korakali mimo spominskih kamnov, vzidanih po občinskih hišah v Italiji za spomin na krivične sankcije. Članice ženskih organizacij bodo od 9. do 19. skrbele za razdeljevanje posebnega znaka z napisom »Vincere«. Na sedežih ženskih organiza-
cij bodo ta dan pobirali darila in zavitke za bojevnike. Fašist ovske obiskovalke bodo šle po bolnišnicah in zdraviliščih ter izražale rodbinam padlih vzajemnost v6eh italijanskih žensk. Narodni zavod za fašistovsko omiko bo po prestolnicah pokrajin začel 6voje delo v XX. letu. Pri tej priliki bodo omenjali politične, zgodovinske ter idejne razloge, ki so privedli do sankcij, s katerimi je Anglija prvič skušala ustaviti pohod mladih narodov ter vstajenje nove Evrope. V Rimu bo o tem govoril prosvetni minister Giuseppe Bottai.
V Atenah so proslavili obletnico fašizma
\	Atene, 11. nov. AS. Grški lisii so danes vsi
objavili obširna poročila o včerajšnji proslavi obletnice Pohoda na Rim, v Atenah. Listi objavljajo ta poročila pod vidnimi naslovi in v dveh kolonah.
Grški listi 60 tudi objavili ves zadnji Hitlerjev govor, pri tem pa listi podčrtavajo besede zahvale, ki jih je Hitler izrekel Duceju in podčrtavajo trdnost zavezništva med Italijo in Nemčijo. Nobena sila na svetu ne bo mogla več zlomiti tega zavezništva.
List »Vradnija« pa objavlja obsežne članke o fem, kaj je Italija dosegla v Afriki. Italijo 60 v Afriki vodili ideali miru in gospodarskega napredka. Po letu 1935. 6e je Italija posvetila velikim delom v Abesiniji in Libiji, Anglija pa je po letu 1935. začela zbirati v Afriki čete in vojno gradivo, da bi okrepila 6voj napadalni 6estav proti Italiji.
Govor irskega predsednika vlade
Berlin, 11. nov. AS. Predsednik irske vlade de Valera nadaljuje 6 pregledovanjem pomožnih irskih obrambnih naprav in je imel ob tej priliki v Trasleju še en govor. Mladino je povabil, da naj se vpiše v irsko obrambno vojsko. Časi 60 izredno težki in nam se je treba duhovno pripravljati, da se ohranjajo ideali in koristi irskega ljudstva. Pri tem pa irski narod ne sme egoistično izrabljati položaj, ne smejo 6e bogatiti zasebniki na škodo javnosti, nikakor pa se ne sme dopustiti, da bi se slabšal položaj države. Bolj kot kdaj jx>-prej je danes irskemu ljudstvu jx>trebna popolna edinost.
Grška ladja potopljena
Newyork, 11. nov. AS. Pomorski krogi v New-yorku izjavljajo, da je bila na Atlantiku potopljena grška trgovska ladja ^>Evros« (528;? ton). Ladja je plula v angleški službi.
Grški parnik »Marouskus Paterasc (4269 ton) je nasedel med viharjem. Ladjo je prištevati med izgubljene.
Švedski parnik potopljen na Atlantiku
Stockholm, 11. nov. AS. Švedsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je bil na Atlantiku potopljen blizu Nove Zelandije švedski parnik >Cudman-durac (1700 ton). Vsa posadka je bila rešena.
Norveški ladji potopljeni
Oslo, 11. nov. AS. Norveški listi pišejo, da je bila na Atlantiku j>otopljena angleška petrolejska ladja »Dalfonnc (9860 ton). Ta ladja je bila v angleški službi.
Newyork, 11. nov. AS. Pomorski krogi v Newyorku izjavljajo, da je treba imeti norveški
parnik »SMvaplane* (4783 ton) za potopljen. Parnik je vozil v angleški 6lužbi in je poln tovora plul iz Singapurja v Združene države. O parniku že mesec dni nimajo nobenih poročil.
Angleški rušilec »Cossack« potopljen
Rim, II. nov. AS. Angleška admiraliteta je objavila, da je bil potopljen angleški rušilec »Cossack«. Ta rušilec je bil zgrajen v letu 1956 in je pripadal skupini rušilcev »Tribal«. Imel je 1870 ton in je bil oborožen z 8 topovi po 120 mm, s štirimi po 40, imel je 4 protiletalske strojnice in 4 torpedne cevi po 533 mm. Njegova hitrost je znašala 36.5 vozlov na uro, posadka pa je štela 190 mož.
Angleški bombnik pristal na švedskem
Stockholm, 11. nov. AS. Angleški bombnik, ki ima štiri motorje, jc moral pristati na švedskem ozemlju, ker je dobil preveč poškodb od nemškega protiletalskega topništva. Značilno je, da med člani posadke letala ni niti enega Angleža.
Izid plebiscita v Romuniji
Bukarešta, 11. ncv. lp. Prvi dan plebiscita se je končal tako, da se je 974.893 glasovalcev izreklo za politiko maršala Antonesca, samo 17 glasov je bilo proti. Glasovanje je povsod poteklo v najlepšem redu iu miru.
letalskih spopadih, pet letal je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostalih 28 letal pa je bilo uničenih na tleh.
Berlin, 11. nov. AS. Včerajšnje nemško vojno poročilo jx>roča, da so nemške čete zasedle mesto Tihvin. To je majhno mesto, ki ima 12.000 prebivalcev in leži ob progi, ki vodi iz Petrograda v Vologdo. Tihvin pa ima 6vojo važnost zlasti zaradi tega, ker so tam največja ležišča boksita. V sovjetski Rusiji sta dve veliki skladišči in sicer ležišče boksita pri Volhovu v območju Petrograda in v Zaporožju ob Djepru, obe ležišči pa sla skupno dajali 80% vsega ruskega aluminija. Ker sta obe ležišči sedaj v nemških rokah, so Sovjeti izgubili ogromen delež aluminija. V letu 1939. so ob teli ležiščih zgradili velike tovarne, ki pa s svojo proizvodnjo še niso dosegle potrebnega viška.
Berlin, 11. nov. lp. Londonska radijska postaja je objavila novico, da je poveljnik sovjetskega letalstva podelil višjemu angleškemu častniku vsolo 15.000 rubljev in mu naročil, da naj to vsoto razdeli med svojimi letalci, ki so sestrelili sovražno letalo. Izjavil je, da bodo angleški letalci na ruskem bojišču prejemali isto nagrado kakor Rusi. to je, 'doiiili bodo po 1000 rubljev za vsako sestreljeno letalo.
Berlin, II nov. AS. Med boji, ki se razvijajo okoli Tilivina na severnem odseku, je nemška pehota z naskokom zavzela 4 sovjetske baterije in zajela vse moštvo. Poveljnik eno sovjetske baterije je izjavil, da je bilo to dejanje. mogoče izvesti zaradi tega, ker je baterijam zmanjkalo streliva. Sovjetski vojaki imajo premalo orožja in streliva zaradi tega. ker je dovoz na bojišče zelo težaven, ker so železniške proge uničene in ker je nemško letalstvo razdejalo ceste za dovoz.
Bern, 11. nov. AS. Iz Moskve poročajo, da v sovjetskem glavnem stanu menijo, da je na Krimu jx)ložaj najbolj nevaren. V Moskvi pa opozarjajo na izredno utrjenost Sebastopola, vendar pa izjavljajo, da so napadi nemškega letalstva na te utrdbe zelo nevarni.
Mika italijanska z snaga v Bonski kotlini
Rim, II. nov. AS: Operacije italijanskega ekspedicijskega zbora, ki so se pričele 4. novembra za osvojitev nekega nadaljnjega važnega industrijskega področju v Donski kotlini, so se te dni končale s popolno zmago italijanskega orožja po strašnih in ljutih bojih, v katerih so bili odbiti vsi zelo močni sovražni napadi. Sovražnik se je z vso silo upiral, toda brezuspešno. Tudi je zastonj računal na nepričakovano poslabšanje vremena. Sovjetski poveljniki so pošiljali v bojno črto neprestano ojačenja. Njih sile so znašale nekaj divizij s topništvom, tanki in drugim orožjem. Toda liili so vrženi nazaj in so utrpeli najtežje izgube. Vsi napori so bili zaman spričo trdne volje italijanskih edinic, ki niso nikjer popustile. Med čiščenjem osvojenega ozemlja je italijanski ekspedicijski zbor kril nemške divizije, ki so operirale na sosednih odsekih. Sovražnik je skušal z vsemi sredstvi in za ceno najhujših žrtev preprečiti grozeči predor. Uspeh teh operacij je bil po velikem delu zagotovljen zaradi najtesnejšega in stalnega sodelovanja vseh v poštev prihajajočih činiteljev.
Boji na Krimu
Dopisnik Štefanija javlja: V noči od nedelje na ponedeljek so Nemci zavzeli gorovje Jalta. Od tod prodirajo Nemci dalje ter so dospeli že do Balaklave, ki je samo nekaj kilometrov oddaljena od mesta Sebastopola. Sovjetske čete so opustile več obrambnih postojank ne da bi jih branile. Iz predmestij Sebastopola se dviga dim, kar je znamenje, da zažigajo industrijske naprave. Sicer pa nemško poveljstvo ne misli žrtvovati preveč čet za osvojitev Sebastopola, ampak se bo zadovoljilo z obkolitvijo mesta, ki je itak odrezano od preskrbovalnih potov.
Gorsko pokrajino Jalte sovjetske čete niso imele časa ©pustošiti. Krasne vile, zdravilišča in naprave v največjem sovjetskem letovišču in zdravilišču so bile vendarle precej porušene. Marsikaj je seveda porušilo tudi nemško letalstvo. Pač pa je ostala nepoškodovana Livadija, znano letovišče carjev. Sovjetske čete so jo skušale zažgati, pa jim ni uspelo.
Ameriki grozi finančni polom
»Denar v vojni ne more zmagati«
Rim, 11- nov. AS. Ameriški narod je včasih veljal za najbogatejšega na svetu. Temu narodu pa sedaj grozi inflacija, dasi ima Amerika največje zaloge zlata. Nikjer na svetu niso zaloge zlata tako velike kakor v Ameriki, kamor se je zateklo mnogo zlata iz nekaterih evropskih držav.
Takšni so uspehi Rooseveltove gospodarske politike. Te neuspehe je moral Roosevelt sam priznati, ko je pisal posebno pismo predsedniku finančnega odbora v senatu. Roosevelt zahteva v pismu povišanje davkov, da bi se tako preprečilo razvrednotenje dolarja in da bi se preprečilo na-raščanje cen.
Resnično je nekaj neverjetnega, da mora narod, ki razpolaga z ogromnimi zalogami vsega blaga, skrbeti za stalnost vrednosti svojega denarja. To tudi dokazuje popoln neuspeh Roosevel-
tove gospodarske politike, prav tako pa dokazuje, da je propadla celotna njegova gospodarska politika, ki se je naslanjala na prosluli »New Deal«.
Roosevelt se mora boriti proti veliki gospodarski krizi, ki je plod njegove politike hujskanja na vojno. V zvezi s tem se je treba vprašati, če se Anglija in Amerika tudi na gospodarskem polju ne bosta razočarali v svojem boju proli Osi. Italija in Nemčija nimata zlata in tudi ne velikanskih virov, vendar pa kljub temu vodita naprej vojno in to z največjo silovitostjo. Italija in Nemčija sta dobili vse bitke in bosta dobili tudi to vojno, ker sta v Evropi nepremagljivi in denar obeh držav ni izgubil svoje vrednosti in (udi notranje cene niso doživele prevelikih pretresov. Se enkrat se je izkazalo, da denar ne more zmairati v vojni.
Pričakovati pa je skoraj odločilnega napada na Kerč. Medtem nemško letalstvo pridno potaplja sovjetske ladje, ki begajo brez oslona po morju Kljub temu, da je nad morjem gosta megla, nemški letalci skrbno iščejo sovjetske ladje. Samo včeraj so jih potopili do 20.000 ton.
Nemške izgube v Rusiji po 31. avgustu
Berlin, II. nov. AS. Nemške izgube v vojni na Vzhodu znašajo do 31. avgusta, kakor je svoje čase sjx>rofilo nemško vrhovno poveljstvo, 83.8% mrtvih, 298.770 ranjenih in 20.29«) jjogrešatiih. Nemški listi poudarjajo, da do tega trenutka še ni uradnih številk o izgubah v naslednjem razdobju vojne. Kakor pa poročajo iz pristojnega vojaškega vira. so nemške izgube po 31. avgustu manjše od izgub v prvih mesecih vojne.
Izjava predsednika finske republike ameriškim časnikarjem
Stockholm, II. nov. AS. Predsednik finske republike Rity je sprejel zastopnike ameriškega tiska in je v svoji izjavi poudarjal zgodovinski pomen sedanjega boja finskega ljudstva proti sovjetski Rusiji. Rekel je:
»Če se Finska ne bi dvignila v obrambo svojih pravic, tedaj bi 36 sovjetskih divizij vdrlo na Finsko in razdejalo finsko državo. Finska vojska drži sedaj fronto, ki je dolga 700 km in na vsem tem bojišču je zmaga na naši strani.«
Nato so ga časnikarji vpraševali o raznih vprašanjih, ki se trenotno obravnavajo med finsko in ameriško vlado in, zlasti so mu pa stavili vprašanja o nadaljevanju vojne. Predsednik Rity je odgovoril, da ve, da se Finska in Amerika nahajala v nasprotnem taboru in sicer je ena država v boju proti boljševizmu, druga pa je naklonjena boljševizmu. Vendar to ni krivda Finske. Finsko ljudstvo pričakuje od ameriške politike večje razumevanje svojih potreb in svojih pravic.
49 novih sovjetskih generalov
Ankara, 11. nov. AS: Svet komisarjev je imp-noval -19 novih generalov, in sicer devet generalnih poročnikov in 40 generalnih majorjev.
Sovjetski oddelki premeščeni iz Irana
Berlin, 11. nov. AS: Operacije na Krimu so tik pred zmagoslavnim zaključkom. Sovjetsko poveljstvo je proglasilo obsedno stanje v Kubanski pokrajini, kamor so bile premeščene čete iz Irana. Na drugih bojiščih ni posebne delovnosti, pač pa so Nemci z nenadnim sunkom zasedli važno železniško križišče Tihvin jugovzhodno od Ladoškega jezera in tako Petrogradu odrezale zadnjo zvezo proti Vologdi in Jaroslavu. Sovjetske čete so bile presenečene, meneč, da v takem mrazu Nemci ne liodo napadli. Zasedba Tilivina predstavlja velik vojaški uspeh, čeprav Nemcem ni bilo treba veliko zanj žrtvovali. Nemško pehoto je na najbolj učinkovit način podpiralo letalstvo. Zaradi pomanjkanja živil razmere v Petrogradu dozorevajo. Petrograd bo padel kakor zrelo jabolko, ko se iztečejo njegove ure.
Trije sovjetski napadalni čolni so se zatekli v turško pristanišče Kefken. Turške oblasti so čolne zaplenile, posadko pa internirale.
Umansky, novi ravnatelj sovjetske agencije »Tass«
Berlin, 11. nov. As: Iz Amsterdama poročajo, da je bivši sovjetski poslanik v \Vashingtonu Ul-mansky bil imenovan za ravnatelja sovjetske časnikarske agencije Tass.
Turčija je proslavila spomin
Ataturka
Carigrad, 11. nov. lp.: Vsa Turčija je danes proslavila spomin tretje obletnice smrti Kemala Ataturka, ustanovitelja novega turškega režima.
Predsednik čilske republike
odstopil
Santiago de Chile, 11. nov. AS. Predsednik republike Chile Aguirre Cerda je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Njegovo meslo je prevzel j>odpredsediMk republike.
Železniška nesreča v Ameriki
Ncwyork, 11. nov. AS. V Cantonu v državi Oliio je vlak skočil s tirov in se zaletel v svetilnik. Po prvih poročilih se vidi, da je bilo pri tej nesreči ubitih najmanj 20 oseb,
Razprava v Riomu
Bern, 11. nov. AS: Iz Vichvja poročajo, da se bo razprava v Riomu vršila za zaprtimi vrati, in sicer oni del, ki se bo nanašal na vprašanja, ki se tičejo vzrokov vojske. Javna pa ho razprava, ki se tiče vzrokov poraza, nepripravljenosti čet in pa nezadostne oskrbe armade.
Obsojeni komunistki v Franciji
Pariz. 11. nov. AS. Izredni sodišči v Douaiu in v Nancyju sta obsodili na osem oziroma 20 let prisilnega dela dve ženski, ki sta širili komunistično propagando.
Angleške letalske izgube vznemirjajo Ameriko
Newyork, 11. nov. AS. »Newyork Daily Mir-ror« razpravlja v posebnem članku, kako velike so bile angleške letalske izgube med zadnjimi poleti nad Nemčijo. List piše, da je položaj tembolj nevaren, ker so Angleži samo v eni noči izgubili več bombnikov, kakor pa jih Amerika more poslati v enem mesecu. Brez dvoma je politični položaj v Angliji zahteval, da se morajo izvesti večji napadi nad nemško ozemlje, zato je angleško javno mnenje odgovorno za taka dejanja in nosi krivdo zaradi teh izgub. List tudi piše, da ne verjame razlogom, češ, da bi morala biti Nemčija oslabljena zaradi letalskih napadov. Realist1 v Angliji vedo to prav dobro. Angleški letalci =o izjavili, da bi bilo treba na lastne oči videti uspehe berlinske protiletalske obrambe, da se presodi, kako je ta obramba močna. 'Ogenj berlinskih protiletalskih topov je bil resnično peklenski.
Newyork, 11. nov. AS. Angleška pisateljica Freda Utley je napisala članek v listu »Newyork Journale American«, ki pravi, da je položaj Anglije zelo težaven, pa naj se ta položaj presoja s katerega koli stališča. Amerika ne more jamčiti Angliji zmago in zato bi bilo nesmiselno, če bi Amerika napovedala Nemčiji vojno. Ta ameriška najroved vojne ne bi imela nobenega praktičnega rezultata. Brez ameriške pomoči bi bila Anglija že v rokah Nemčije. Zato ima ameriška politika vedno večji vpliv na angleško politiko, narasla pa je tudi odgovornost Amerike pred vsem svetom.
Stockholm, II. nov. AS. V noči od petka na soboto so Angleži izgubili 37 letal. Ta izguba je napravila mučen vtis v vsej Angliji. Angleško letalsko jmveljstvo je v posebnem uradnem poro&ilu skušalo zmanjšati ta mučen vtis, vendar pa se kritike niso polegle. Angleški strokovnjaki menijo, da so to izgube dokaz, da se je nemška protiletalska obramba zelo okre-pila. Izkazalo se je. da angleška lelal« ne morejo priti nad Berlin, ne da bi bilo tvegano veliko število angleških letal. V tej noči je angleško letalstvo izgubilo najmanj 200 letalcev.
Churchillov govor
Rim, 11. nov. AS. Včeraj je bil v Londonu na
tradicionalen način umeščen novi londonski župan. Ob tej priliki je imel Churchill eden svojih običajnih govorov, med katerim je izjavil, da je možno, da se lio vojna razširila še na Azijo in na Avstralijo. Velika večina ameriškega brodovja žo deluje proti Osi in to prepušča veliko svobodo gibanja angleškemu hrodovju. Glede razmer na Pacifiku je Churchil izjavil, da je Anglija jx>pol-noma vzajemna z Ameriko in da je angleška vlada storila vse, da bi branila angleške koristi na Daljnem vzhodu. Svoj govor je zaključil z besedami. ki so imele čislo propagandni namen, ko je izjavil, da bodo Anglija in d«">inioni nadaljevali vojno do koncu.
Govorice o kompromisnem miru so smešne
Nemčija in Italija izvajata v Evropi obsežna obnovitvena dela
Berlin, 11. nov. lp.: Od časa do časa se razširijo po svetu govorice o nekih pripravah za kompromisni mir med Nemčijo in Anglijo. V zvezi s tem izjavljajo v Berlinu, da je treha omeniti samo tisto, kar je rekel Hitler v svojem zadnjem govoru, ko je zavrnil smešne govorice, češ, da se pripravlja nov »dunajski kongrese, ki naj bi postavil nove temelje za evropski red.
»Deutsrher Dienst« piše, da se novi red že ustvarja na vzhodnem bojišču. Misel na kakšen kongres nikakor ne spada v okvir Evrope, ki je oborožena. Zalo so več ko smešne govorice, ki se širijo, češ, da naj se sklene kompromisni mir in da naj se na novem kongresu rešuje tisto, kar so nekateri narodi izgubili na bojnem polju.
Angleški mir postaja namreč vedno bolj vznemirjen in se vprašuje, kaj so bo zgodilo tedaj, ko bodo vsi ruski zakladi surovin v rokah držav Osi. Nemčija postaja vedno bolj tista država, ki bo poklicana, da obnovi vso Evropo. Na Poljskem Nemčija že izvaja obsežen načrt gospodarske obnove. Isto se dogaja na Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in v zasedeni Franciji. V bivši Jugoslaviji in v Grčiji pa so obnovitvena dela še v novejšem razmahu. Najmanj v enem letu bodo vse te države tako urejene in obnovljene, da bodo v polni meri služile vojnim namenom Nemčije in njenih zaveznikov in gospodarsko ter politično življenje l>o v teh državah potekalo popolnoma normalno. Angleži in Amerikanci se zelo varajo, če se zanašajo na razdejanja, ki jih sovjetska vojska napravlja pred svojim umikom. Kakšna so ta razdejanja, se vidi najbolj iz tega, da se bo v večini primerov vsa škoda sovjetskih razdejanj lahko popravila v nekaj mesecih. Samo v nekaj redkih primerih bodo obnovitvena dela v Rusiji morda trajala eno ali dve leti. Lahko pa se reče, da ho prav kmalu vse sovjetsko kmetijstvo in industrija prešla na redno delo.
Churchill pa mora pri vsem tem posegati po najbolj izrednih sredstvih, da bi pomiril angleško
javno mnenje. V svojem včerajšnjem govoru v Londonu je med drugim izjavil, da je bila dosežena enakost med nemškim in angleškim letalstvom in da so Anglija in njeni zavezniki trdno odločeni odbiti sleherni Hitlerjev mirovni predlog.
Vsekakor je tako položaj dovolj jasen in so govorice o kakšnem kompromisnem miru popolnoma iz trte izvite, kajti sile Osi so tako kot zmeraj popolnoma gotove svoje zmage.
Gospodarstvo
Nov inventar v oblačilni stroki v Italiji
Visoki Komisar nadzira priprave za selitev Nemcev iz Kočevja
Ljubljana, 11. nov. 6. Začela so se dela za preselitev nemške narodnostne skupine iz Kočevja po določilih itali jansko-nemškega sjio-razuma, podpisanega pred kratkim v Rimu. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je včeraj odšel v Kočevje, da bi nadzoroval pripravljalna dela, dal je navodila za poslovanje razniii ustanov in uradov. Na sedežu civilnega komisarja so z nemškimi zastopniki določili spored za preselitev, ki se bo začela 14. novembra. Po obisku v posebnem nemškem selitvenem vlaku je Eksc. Grazioli bil gost vojaškega poveljstva. Zatem je obiskal nekaj ustanov v mestu, med njimi zavod za slepe otroke, vojaško bolnišnico ter urade okrajnega glavarstva.
Bolezen egiptovskega kralja
Rim, 11. nov. AS. Radijska postaja v Kairu je objavila, da se zdravstveno stanje kralja Faruka ni zboljšalo in zato je morala biti seja parlamenta odložena od srede na soboto. Objavljeno pa ni bilo nobeno pojasnilo o značaju bolezni kral ja Faruka.
Omejitev porabe električnega toka
Rim, 10. nov. s. Rimski uradni list objavlja sledeči ministrski ukaz glede porabe električnega toka:
Čl. 1. Prepovedano ie sleherno novo dobavlja-nje električnega toka razen v primeru, če je povečanje dobave toka vsebovano v pogodbi, ki velja ob času, ko stopa ministrski ukaz v veljavo. Dovoljeno je tudi dobavljanje električnega toka za razsvetljavo, če celotna poraba ne presega pel amperov. Korporacijski minister ho lahko v izjemnih primerih in po svoji svobodni oceni dovoljeval izjeme od tega pravila.
CI. 2. Prepovedano je uporabljati električni tok za ogrevanje prostorov v industrijskih delavnicah ali javnih lokalih, v trgovinah ali drugih prostorih.
CI. 3. Prepovedano je vsem potrošnikom električnega toka, ki izrabljajo tok na podlagi posebnih pogodb v količini, ki ni manjša od 50 KW, da bi porabili na mesec več toka kakor so ga pa po-
rabili v ustrezajočem mesecu obdobja november 1940 do 31. marec 1941. Če pa se je izrabljanje toka začelo šele po 31. marcu 1941., pa mesečna poraba ne sme presegati količine, porabljene v mesecu oktobru 1941. Korporacijski minister sme v izjemnih primerih in v primerih 'višje koristi dovoliti v soglasju z državnim podtajnikom za vojno proizvodnjo nekatere izjeme od tega pravila.
Čl. 4. Podjetja, ki proizvajajo in oddajajo električni tok, bodo izvrševala potrebno nadzorstvo in bodo prijavila narodni fašistični zvezi vse obratovalnice, električna in industrijska podjetja in od primera do primera naznanjale tiste, ki bi prekršili določila tretjega člena te uredbe.
Čl. 5. Kršitelje navedenih določil bodo zadele posledice in kazni, ki jih določa zakon od 8. julija 1941 št. (M5.
Čl. 6. Uredba se ne nanaša na Sicilijo in Sar-| dinijo. Uredba stopi v veljavo na dan, ko je objavljena v rimskem službenem listu.
Dočim pri nas uredba o razdelitvi oblačilnih kart in razdelitvi blaga na karte še ni stopila v veljavo, je v Italiji veljavna naredba o tem že dalj časa. V zvezi s tem je sedaj ministrstvo za korporaoije ukazalo, v korist trgovcem, ki nimajo dovolj zalog, da se izvrši nov popis blaga po stanju 7. dne 30. novembra. Popis je oddati do 5. decembra. Od 1. decembra naprej morajo v Italiji voditi trgovci oblačilnih predmetov knjigo o nakupih in prodajah vsak dan obenem tudi z pa ved l>o točk. Do novih naredb ostane v veljavi predpis o vodenju registra o prodaji.
Nadalje so izšla še naslednja navodila, ki veljajo v Italiji: Dobava sukanca deta j listom bo prosta s posebnimi boni, ki jih bodo dobili obrtniki
za svoje potrebe. Treba je nadalje upoštevati, da se sukanec, ki se dobi na črke A—F, ne odda obrtnikom, ker služi samo za mala domača popravila. Prodaja podlag publiki je blokirana, prodajajo jih pa lahko obrtniki. Prodaja čevljev za otroke do 12 meeecav in krzna za otroke do 5 let je prosta. Ostane pa blokirana (je rezervirana za obrtnike) prodaja krzna za ovratnike, rokave. Prosta pa je prodaja konfekcioniranih volčjih kož za nošnjo okoli vratu žensk.
Za šporlup obleke smejo v Italiji pokrajinski gospodarski sveti na zahtevo CONI-ja dati obleke in predmete.
Domače jopice se prodajajo z istim številom točk kot nočne pižame, t. j. 20 točk.
Cene sladkorja. Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Zaradi povišanja cene sladkorja domače proizvodnje se cene sladkorja v maksimalnem ceniku št. 4 povišujejo takole: sladkorna sipa: 7.80 Lir, sladkor v kockah: 7.90 Lir. Te cene stopijo takoj v veljavo.
Italijansko industrijsko delavstvo. Znani so po AGIT-u podatki o zadnjem industrijskem štetju v Italiji, ki je bilo od 1937—1940. Skupno število industrijskih in obrtnih podjetij znaša 1.073.214, od katerih je 532.842 v severni Italiji, 190.586 v srednji, 227.098 v južni Italiji in 122.688 na otokih. Od skupnega števila je bilo poslujočih 945.334, ki so zaposlovali 4.350:333 pripadnikov. Največ podjetij je v Lombardiji, in sicer 159.200, v Julijski Benečiji jih je 23.370. Največje število delavstva je zaposlenega v Lombardiji, in sicer 1.149.907, v Julijski Benečiji jih je 115.321. Med pokrajinami ima največ podjetij in delavstva Milan, in sicer 57.765 podjetij in 569.30G delavcev, slede Turin, Rim, Napoli, nad 100.000 delavcev pa je še v pokrajinah: Genova, Varese, Como, Florenca in pa Brescia.
Italijanska tekstilna avtarkija. Veliki napredek v proizvodnji umetnih tekstilnih snovi je pripisovati v veliki meri tudi zavedni disciplini treh velikih podjetij te industrijske panoge, ki imajo 45 podjetij in 38.000 delavcev. Njih proizvodnja znaša letno 200.000 ton. Ta proizvodnja se razdeli na podjetja takole: Ci6a fiocco 49.500 ton, umetna svila 19.500, Chatillon, fiocco 12.000, umetna svila 28.000 ton, Sn i a Viscosa fiocco 144.000 ton in umetna svila 52.500 ton.
Direktne vozne karte med Italijo in Hrvatsko, Eco di Roma poroča, da so zopet vpeljane di-
rektne vozno karte med Italijo in Hrvatsko, in sicer z veljavnostjo 10 dni in do 200 km, z veljavnostjo enega meseca pa za daljše proge. Karte za tujce za tja in nazaj veljajo šliri mesece. Prekinitve so dovoljene v Italiji neomejeno, na Hrvatskem pa enkrat.
ltalijanskohrvatska pogajanja o poslovanju denarnih zavodov in zavarovalnic. V Zagreb so 6e vrnili hrvatski člani pododbora za bankarstvo v okviru italijanskohrvatekega odbora, ki 60 zasedali v Rimu. Na seji so razpravljali predvsem o vprašanju delavnosti hrvatskih bank in zavarovalnic na področju bivše Jugoslavije, ki je prišlo pod Italijo. Glede zavarovalnic še ni prišlo do končno-veljavnih tklepov, storjeno pa bo to na 6eji pododbora, ki bo menda še ta mesec v Zagrebu. 'Glede denarnih zavodov je bilo sprejeto hrvatsko stališče, podrobnosti pa bodo obravnavane še na na-daljnem zasedanju, katerega smo že omenili. »Hrvatski narod« piše, da na področju bivše Jugoslavije, ki so ga zasedli Italijani, podružnice hrvatskih zavodov ne bodo mogle delati, temveč 6amo samostojni zavodi s hrvatskim kapitalom ali na Sušaku ali v Splitu. Hranilnico neodvisne hrvatske države je smatrati za zasebni denarni zavod. Njena vprašanja pa bodo reševana na poseben način tako, da bo omogočena kompenzacija terjatev splitske podružnice s terjatvami centrale v Zagrebu in ostalih podružnic, ki so na področju hrvatske države.
Plačilo trošarinskih razlik na Hrvatskem je z ozirom na zadnje zvišanje trošarin dovoljeno v obrokih in sicer če znaša razlika do 50.000 kun v 3 mesečnih obrokih, če pa znaša nad 50.000 kun v 6 mesečnih obrokih.
črna borza na Francoskem
Ko bodo pozneje govorili o zgodovini sedanjih dni na Francoskem, zlasti o življenju v premirju, bo črna trgovina če že ne v središču, pa vsaj zelo v ospredju vseh pogovorov in spominov na današnje dni. »Marche noir«, črna trgovina, črna borza, to sta j)Ojma, okoli katerih so kakor okrog stalnih ]K>lov vrti francosko življenje. Na črno trgovino misli meščan in deželan, z njo se morajo resno pečati oblasti. Le malo ljudi je, ki bi tako ali drugače ne imeli opravka s tem pojmom. Vse, kar se je za časa tretje republike zapletalo v razne afere, politične škandale, kar ni bilo varno pred podkupljivostjo, vse to se sedaj zbira v novem s poklicu«, ugan ja črno trgovino in dela vlaui velikanske težave. Vlada se na vse načine trudi, da bi pospešila proizvodnjo važnih življenjskih predmetov. Toda komaj je pridelek dogotovljen, že v nekaj dneh zgine s trga, v normalnem prometu ga ni več... Kdor nima denarja, da bi si ga omislil na črni borzi — po mnogo višjih cenah seveda, kakor so za trg oblastno določene — je zgubljen.
Povprečni meščan, za katerega je črni trg zaradi pomanjkanja denarja zaprt, si pomaga na druge načine. Tako je bil v majhnih umetniških krogih pariškega Montmartra in Montparnassa že prej znan »marche rose«, v Franciji splošno znani »Troc« sistem, ki je obstajal v tem, da si za resnično, otipljivo šunko lahko gledal umetniško predstavo, da ti je kipar dal kip za kolo, ki ga je nujno potreboval, ali je slikar zamenjal svojo sliko za zimski plašč. Ta »marche rose« se je ohranil tudi danes, le da je še bol j razširjen in da gre manj za umetnost ter bolj za vsakdanje prozaične potrebščine. Če je kdo podedoval po stricu čevlje, ki mu niso ravno po meri, jih ho koj zamenjal za sir, konzen-e ali bele živilske nakaznice. Nameščenec v tovarni za marmelado zamenjuje svojo umazano mažo. ki je še ohranila ime marmelada in ljudje zelo povprašujejo po njej, za salame ali jajca, kdo drug, ki ima še od
Slike iz Belgrada
Vsako večje mesto je nemirno. Tudi v drugačnih časih, kakor so današnji. Ljudje begajo in hitijo, nekateri po svojem poslu, nekateri kar tako. In Bclgrad je veliko mesto, skoraj bi rekli velemesto, vendar je na prvi pogled življenje v tem živžavu čisto navadno in vsakdanje.
Belgrad je danes nekako veliko pribežališče, kamor se je nnteplo mnogo ljudi od vsepovsod. Tz notranjosti vse sili v to mesto kakor v obljubljeno deželo, tudi iz preka in iz skrajnega juga jih jc prišlo mnogo in vsak si misli: Če tu živi dvesto petdeset tisoč ljudi, se bo tudi zame dobila skorja kruha in skromna streha. Vendar je vse tako napolnjeno, da je tu težko dobiti mesto, zlasti za kaj boljšega je težko. Mnogo se jih mudi tu samo nekako na prehodu: namenjeni so drugam, vsak v svojo (tonivino.
Če greš po ulici, vidiš vse. Najprej ljudi: Študente s kapicami in s številkami gimnazije in razreda vidiš vojake nemških uniiormah. Srečaš ljudi, ki se jim vsaj lin zunanjosti vidi, Ha so uradniki, srečuješ delavce, raztrgane cigane, dečke, ki ponujajo ratluk,- spet druge, ki prodajajo in vpijejo: »Žileti. žileti. žileti, kremeni za vžigalnike...« Vžigalniki so zdaj prosti in brez skrbi si z »upaljačem« sredi ce-
Uradnika(co)
za takojšen nastop, veščega italijantščine. sprejmemo za pisarniške posle. Ponudbe na upravo -Sloveč«« pod šifro »Vešč« štev. I2.b4«.
ste prižgeš cigareto. Gledaš po izložbah. Motili bi se, če bi mislili, da so prazne. Predmeti so večinoma opremljeni s cenami. Tu si izne-naden. Bajne številke. Brž lahko izračunaš, da bi te nova obleka stala kakih pet tisoč dinarjev, vidiš, da novih čevljev ni, v izložbi pri čevljarju vidiš stare ,zašite čevlje za pet sto ali šest sto dinarjev. Gumijasti podplati te stanejo dve sto petdeset dinarjev. Seveda to ni usnje, nekaj časa pa le ne boš imel v čevljih mokro. Mnoge izložbe so v resnici prazne, a takih ni veliko.
Najbolj vsakdanji so na vratih mesnice napisi; »Danas nema mesa!« A to ni vsak dan. Včasih kljub temu dobimo meso. V trafikah lahko kupiš dopisnice, doze, peresa, vsemogoče drobnarije, samo tobaka ali cigaret ne. Tudi nihče ne vpraša zanje, ker vsi tobakarji vemo, da se po trafikah dobi »božja traviea« samo okoli poldne. Trafiko, ki ima tobak, lahko vidiš na drugi konec dolge ulice, ker tam stoji dolga vrsta ljudi. Nič ne pomaga, moraš v vrsto in ko prideš do okenca, dobiš največ dvajset komadov, če ni že prej vsega zmanjkalo. Razume se, da se cigarete dobe tudi na črni borzi, a seveda j>rimerno drago. Tako vidite, da se tobnkarjem ne godi ravno najbolje, a za silo šc nekako gre.
Tudi pred pekarnami včasih vidiš dolge vrste čakajočih s knjižicami v rokah. Tu gre sicer bolj počasi, kakor pri tobaku, ker tobaka ni treba tehtati, je pa bolj sigurno. Bedko kak dan ni kruha. Dozdaj smo ga hvala Bogu imeli dovolj in tudi dobrega. Tudi pred mlekarnami so včasih dolge vrste gospodinj z lonci. Micka bi Bclgrad precej več popil, če bi ga imel. Zadnjič sem sedel pri brivcu. Mojster pošlje vajenca čez cesto v mlekarno vprašat, če ima kuhanega mleka. Mojster bi namreč rail zajtrkoval. Vajenec se v.rne in pove, da mleka ni. »Pa dobro.« pravi mojster, šali ima v mlekarni sploh kaj, da bi človek
jedel?« Vajenec pa mirno odgovori: »Seveda ima.« »Kaj pa?« »Karamele!« Pogosto vidiš, da ti okoličan pripelje mlado, sveže posekano drevje z listjem vred. Kako hitro ga proda! ln še dokaj zasluži. Zn voz samih listnatih vej ti računa knr tisoč dinarjev. Ljudje so pa seveda iznajdljivi. Na lepem ti pri rastoči stavbi zmanjka stavbenega lesa. Skrivaj so ga odnesli. Lomijo plotove, ograje, kradejo deske, tramovje, vse, kar more zgoreti. Tudi parki niso več varni. In nikogar ni sram nesti po Tcrazi.jah poleno, kos odbite deske, to večkrat vid;iš in ne samo cigane, tudi boljšo gospodo. Ljudje stikajo po ruševinah podrtih hiš. če ni morda kaj, kar bi gorelo: stara vrata, strta miza, stol itd. Znano je. da so zaklonišča, ki jih ni malo, že skoraj pojiolnonia očiščena vsakega lesa. Sicer so pa zaklonišča — tako vsaj upamo — svojo vlogo že odigrala in ne bo škode, če se ljudje okoristijo z nepotrebnim. Hudo je, če zima prihaja, človek pa nima po-lena jk"! štedilnikom. Časopisi so sicer pisali, da bo občina dala posekati vso Avalo, da bomo Belgrajčani na toplem in bojda bi to pomenilo, tla bomo dobili sto tisoč kubičnih metrov drv. Surova bodo sicer, drva bodo pa le. Žal do zdaj od tega še nimamo ničesar.
Namestili so v eno šolsko |x>slopje po dve in po tri šole in stvar je rešena.
Ena šola dopoldne druga popoldne ali pa si šest delavnikov razdelita dve šoli, vsaka i>o tri. lega sistema so študentje kaj veseli, ker imajo na ta način vsak drugi dan počitnice. šolske ure pa trajajo večino le po štirideset minut.
Tako je danes v Belgradu. Kako bo pozimi. ne vemo. Tu danes v vso skrb in težave še vedno obratujejo vsi kinematografi, novo gledališče bomo dobili, iz kafan se sliši tamburin in hripavo vreščanje pevačic. na Pašičevem iirriu pa vrtiljak z zvočnikom in s tremi ploščami	J. V.
prej stavbno gradivo, posebno železo, ga bo rad zamenjal za kurivo.
Na črni borzi pa se ne zamenjuje blago za blago. Tu dobiš blago le za denar. Gotovina je tu vse. Tako je v zadnjih mesecih nastala iz nič lepa vrsta milijonarjev. Proti črnoborzijancem izdane kazni navadno niso bile tako zastrašilne. da hi odvrnile od tega posla ljudi, ki bi radi hitro obogateli. Pred kratkim so pisali pariški listi o zgodbi s 100 kilogrami telefonsko žice. Policiji se je posrečilo razvozljati zadevo od konca do začetka. Prvi črnoborzi janec jo je prodal za 50 frankov, zadnji, ki so ga zalotili, pa jo je prodajal že za 910 frankov. Zelo so začeli fiosnemati metode ameriških gangsterjev. Pripravno za to je marseillsko podzemlje. Ropajo nakupovalhe in državne zaloge, kradejo perilo, milo, živež in ga vržejo na črno borzo. V teh mesecih so doživeli že vse, kar si moreš misliti. Tako so n. pr. na tihem zaklali svinje in jih v mrliških krstah prenašali iz enega mestnega okraja v drugega. Celo neki minister za preskrbo je bil zapleten v neko umazano zadevo, vsak dan je policija zapirala, iskala; našla je med tihotapci in črnoborzi janci tudi znane osebnosti iz časa tretje republike. Ni še dolgo tega, ko so internirali predsednika neke trgovsko zbornice kot lastnika črne klavnice.
Višek je dosegla v vrsti teh afer, ne sicer po važnosti, marveč po prebrisanosti, zgodba »pobožnega črnoborzijanca iz Brivesa«. Brives je mirno francosko podeželsko mestece. Nobena senzacija ni motila miru v mestu, če izvzamemo tisti dogodek, ko je pred leti neki mladi pismonoša odpeljal ženo poveljniku gasilcev. Po vojni, oziroma po premirju pa je poslalo drugače. Življenje se je razbohotilo tudi v Brivesu. Prihajale so karavane velemeščanov in meščanov z nahrbtniki. Vsi so bili na lovu, na lovu za zakladi, lo je za mesom, žitom, moko, krompirjem, mastjo. Sprva so prihajali z avtomobili, nato s kolesi, nazadnje pa že peš iz precej oddaljene železniške jiostaje. Spočetka so lahko mirno prenašali oprtane nahrbtnike, toda nekega dne je bil veletok meščanov ustavljen. Policija je preiskovala nahrbtnike po cestah, vlakih, avtobusih in neusmiljeno odvzemala nakupljeno robo.
Piše se Ephraim Bloch. Osebno se je malokje prikazal. Bil je le strateg, ki je od daleč vodil svojo centralo in njene podružnice, razna skrivališča v Brivesu in okolici. Njegovi ljudje so hodili okrog nakupovali blago in ga spravljali v skrivališča, Bloch pa je spravljal v žep vedno večje dobičke. Iz skrivalič je po dobro organiziranih poteh dobavljal meso in drug živež v mesta, gostilne, restavracije. Dolgo časa je podjetje izvrstno uspevalo in še izvrstnejše neslo. Nekoč pa je dobilo oko postave nek čuden migljaj in je začelo ofenzivo proti Bochovemu podjetju. Skrivališče za skrivališčem je bilo odkrito in nazadnje je prišla na vrsto še centrala v gostilni »Pri beilem kanarčku«. Izdal jo je nek pretep, ki ga je izzval Bloch sam, ker si je privoščil nedovoljeno šalo z nata-kariro Julijano. Oblasti so zaplenile vse zaloge v gostilni, Blocha pa niso dobile. Ephraim se je penil od jeze. ker so kar na lepem ustavili do-bičkanosen jjosel. Ni se vdal. V glavo mu je šinila imenitna misel. Na hribčku v Brivesu je bila lepa cerkvica sv. Bernarda. Bila je podružnica farne cerkve in ni bilo službe božje v njej. Sem se ho preselil. In res, črna borza je zopet zacvetela^ Sadovi zemlje so prihajali v cerkvico, cekini so žvenketali kakor nekoč pri menjalcih v templju. Oko postave pa je zopet nekaj zavohalo. Sklenilo je zaroto. Nekega dne so prišli štirje orožniki. Ko se je zmračilo, so se na tihem prikradli v cerkev in se skrili v spovednice. Ni jim bilo treba dolgo čakati. 7. več strani so prišli v cerkev obiskovalci. Stali so drug pri drugem, |>otegnili rlena rnice in delali obračune. Orožniki so planili nanje in jih prijeli. Tudi Ephraim Bloch se je moral vdati, v spominu na te čase pa bo živel kol »pobožni črnoborzijanec iz Brivesa«, ki je hotel obogateli na račun drugih, kateri &o pomanjkanje trpeli.
God Nj. Vel. Kralja in Cesarja
Ljubljana, 11. novembra. Danes je Nj. Veličanstvo Kralj iu Cesar obhajal svoj god. Ta praznik jc tudi Ljubljana praznovala ter so bile hiše v zastavah. Tudi drugi deli Ljubljanske pokrajine so dostojno obhajali tn državni praznik.
Tega due je poveljnik vseh vojaških sil v Ljubljanski pokrajini obiskal posamezne polke, kjer so bile primerne slovesnosti ter je poveljnik v krasnih nagovorih slavil veliki poinen tega dne za zmagovito Italijansko armado in za vso Italijo ter njen Imperij
Voščilo Ljubljane
Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju
za god
Za današnji god je župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju Viktorju Kinanuelu III. brzojavno sporočil naslednje voščilo ljubljanskgea prebivalstva: Prvemu pribočniku na bojnem polju Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja. Prosimo, dn naprosite Nj. Veličanstvo Kralja in Cesarja, naj blagohotno sprejme izraze spoštljivih in vdanih voščil prebivalstva Ljubljane.
Zupan dr. Adlešič.
Vsi sveti v Belgradu
Belgrad, v začetku nov. 1941.
Zima se bliža; drevje je že skoraj popolnoma golo, brez listja; povsod vlada puščoba. Tista prijetna zelena barva, ki odeva vso naravo spomladi in poleti, se je spremenila v žalostno rjavo sivino. Tudi ni več jesenskih lepot, ko se narava v tisočih in tisočih barvnih odtenkih poslavlja in lega k zimskemu spanju. Samo sivo, rjavo, črno, ove-nelo, staro ...
Tudi ljudem se pozna otožnost, ki preveva vse, nebo, zrak, zemljo, vse, prav vse; otožnost vsak gib, vsak dih.
Vreme je mrzlo, vlažno. Sem pa tja predro sončni žarki enakomerno sivo nebo. Hladen veter veje okrog oglov in vrtinči odpadlo listje. Smrtni ples...
Pravo jesensko razpoloženje preveva tudi Belgrad. Večeri in jutra so že kar mrzla. Pretekli teden se je ponujal celo sneg, kar se tukaj v tako zgodnjem času zgodi zelo redko. Brila je tudi prava belgrajska kosava. Kakor v pravi zimi.
V mrzlem, oblačnem vremenu je praznovala belgrajska župnija Kristusa Kralja svoj praznik. Cerkev je bila slovesno okrašena. Z zidov so visele zastave tukajšnjih cerkvenih družb. Ob 10 dop. je služil prevzvišeni nadškof g. dr. Josip Ujčič pontifikalno sv. mašo. Po evangeliju je imel g. nadškof slovesen govor, v katerem je poudarjal, da je človeštvo v svojem hlepenju po oblasti in uživanju zašlo od Večne Resnice in Luči v greh in propad. Neskončna Pravičnost ni mogla dopustiti, da človek še naprej gazi od Kristusa oznanjene nauke in zapovedi. V največji nesreči, ki more človeka zadeti, v vojni, se svet presnavlja in kvasi za boljše čase, ki pa bodo prišli le. če bo nesrečni človek našel pot do Boga in vere. Človek v svoii omejenosti služi bogastvu, uživanju in dobičku. Toda le eden je pravi kralj, ki edini zasluži v polnem pomenu besede, da ga ubogamo in mu služimo in to je Kristus Kralj. Ako njega priznamo za Kraljti, za neomejenega Vladarja v vsem in nad vsemi, potem smemo upravičeno pričakovati, da se nas usmili, da nam pošlje največjo zemeljsko dobrino človeštva, mir. Kjer vlada
Kristus Kralj, tam vlada mir, ________f)
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnic o«. — To je njegova kultnrna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno
Cerkev je bila med sv. mašo nabito polna. Pevski zbor, ki ga vodi g. prof. Ulaga Tomaž, je pel Gruberjevo mašo. Popoldne so bile slovesne večernice.
Na Vse svete je imel slovesno sv. mašo g. župnik dr. Petlič. Pred cerkvijo so na posebnem prostoru številni katoliški Belgrajčani prižgali sve-čice v spomin svojih rajnkih, ki ne počivajo na belgrajskem pokopališču.
V nedeljo, 2. nov. pa je bila pri katoliški kapeli na Novem pokopališču ob pol 3 popoldne žalna slovesnost, na kateri je imel značilen govor g. dr. Petlič.
Večje število Slovencev je po komemoraciji odšlo še h grobu pok. g. Stanka Mencingerja, ki s svojo ženo in otrokom počiva v skupnem grobišču, kjer so pomolili zg njegovo blago dušo.
Tako smo belgrajski Slovenci opravili pietetno dolžnost do svojih umrlih bratov. Naj jim Bog podeli večni mir!
Obravnave zaradi navijanja cen se nadaljujejo
Ljubljana, U. novembra.
Na okrožnem sodišču se ted^usko nadaljujejo v marsičem zanimive razprave proti navijaH-em cen. Značilno je. da so razprave proti mesarjem zaradi cen nekako zastale, ko je bilo urejeno vprašanje dodeljevanje mesa in nakupa goveje živine. Pravde proti mesarjem izvirajo še iz onih mesecev, ko ni bil nakup goveje živine tako urejen, kakor ga sedaj vodi Prevod. Na vrsti so 0o-daj pred sodiščem gostilničarji iu razni trgovci. Od I. avgustn do tega tedna je bilo na okrožnem sodišču že 82 oseb obsojenih zaradi navijanja cen na skupno zaporno kazen 567 dni, na 21.000 lir denarne kazni in na 5.109 lir povprečnine. Izrečenih je bilo 14 pogojnih sodb, druge so bile nepogojne.
V ponedeljek, 10. t. m. je bilo 7 navijalskih razprav. Izrečena je bila le 1 sama obsodba, drugače so bile oprostilne sodbe ali pa je bila razprava prekinjena na prihodnji teden, da se izvedejo dopolnilni dokazi. Redko se primeri, da pride zaradi prekoračenja najvišjih cen iz kake občine na deželi več obtožencev. Pred kazenskega sod-nika-poedinca so bili v ponedeljek pozvani 4 občani iz neke občine nad Vrhniko, obtoženi so bili prestopka zaradi navijanja cen. Predmet 2 razpravam so bile testenine in koruzna moka, ki naj bi jih bili obtoženci dražje prodajali. Prva razprava je bila preložena. Pri drugi razpravi zaradi testenin je bil posestnik, ki ima malo trgovino, oproščen. Pri tretji razpravi jo bilo vprašanje najvišjih cen goveji živini na vrsti.
Posestnik Jože je letos 8. junija prodal lepega in nad G00 kg težkega .vola nekemu ljubljanskemu mesarju. Dogovorila sta se za 6.4G lir kg žive teže. Ljubljanski mesar je dal Jožetu tudi manjši znesek na račun. Ko je Jože čez nekaj dni pripeljal vola v Horjul, mesar ni hotel nič vedeti o dogovorjeni ceni, ponujal je le najvišjo ceno 4.94 lir. Posestnik je nato vola odgnal domov, po odvetniku pa je zahteval od mesarja primerno odškodnino. Mesar je nato posestnika Jožeta naznanil sodišču zaradi navijanja cen. Posestnik Jože se je sprva pred sodnikom skliceval na to, da takrat v občini še niso bile javno oklicane najvišje cene za živino in da je o teh cenah povprašal tudi župana, ki mu je omenil, da lahko vola proda po višji ceni. Na včerajšnji razpravi pa se je posestnik Jože skliceval na to, da ni slišal oklicanih cen, ker je malo gluh in da zato najbrže tudi župana ni prav razumel. Posestnik Jože je vola doma i zredil. Ker ni prekupčevalec, ga ni zadel strožji paragraf čl. 7, marveč nekoliko milejši čl. uredbe o cenah in je bil Jože obsojen le na 200 lir denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti na 9 dni zapora. Jože je bil s sodbo zado-voljer
Blagodejna razdalra
Med ljudmi, ki v teh usodnih in težkih dneh večkrat modrujejo, kakšna da bo podoba sveta v bodočnosti, se večkrat pojavlja vprašanje, ali bo v tem bodočem svetu na prvem mestu misel na ta svet ali na oni svet. Tisti, ki je le razumsko in praktično navdahnjen, pravi, da bo človek, ki misli le na oni svet, zašel v nevarnost, da bi v gorečnosti koprnenja p« večnem kraljestvu utegnil pozabiti na pozemske lepote in dobrine.
Kdor tako misli in govori, s tem le dokaže, da nima niti pojina o resničnem bistvu versko-dogmatično navdahnjenega svetovnega naziranja. Resnica je namreč ta, da je zveza onostransko vernega človeka s pozemskim svetom mnogo tesnejša kot ona, ki ga je sam razum in praktičnost, saj ima verni človek trdno stališče v onostranosti iu more tako s tega vidika jasno pregledali jiozem-skosti in se jih trdno oprijeli, medlem ko je človek, ki je navezan zgolj na tostransko življenje, podoben jetniku, ki hoče presojati le iz svoje celice vse dogodke, ki se dogajajo na vseh koncih in krajih jetnišničnega obzidja. Mogočna, ves srednjeveški svet obsegajoča pesnitev, kakršna je Dantejeva »Nebeška komedija«, bi bila nemogoča v takem času, ki bi se naslanjal le na svet. Le velika razdalja onostransko zasidrane duše od vseh pozemskih slvari, je omogočila listo jasno, širno in v dno duše segajoče gledanje na pozemskosti, zaradi česar je zadobila velikanska pesnitev večni čar. Lepota svela ostane ista za materialista in za vernega človeka. Le ena je razlika, in sicer la, da obtiči prvi zmeraj na zemlji, ki hodi po njej s svojimi težkimi koraki in ki utegne zaradi tega pregledati zmeraj le majhen kos sveta, medtem ko ima drugi priliko, da se svobodno razgleda po vsein življenju. Tako životari prav za prav okosteneli posvetnjak v ožjem svelu kakor kmet, ki se na svoji mali njivici zaupno razgovarja s Stvarnikom in z zvezdami in ki pri večernem zvonjenju vidi, kako je nad njim odprto nebo z vsemi svetniki in svetnicami božjimi. Res je, da utegne razumar s svojim letalom in z avtom in motornim kolesom priti hitreje v svet, zalo pa nc more imeti niti tako globokih čustev nili ne more bili (ako od srca vesel kot verni človek.
»Sreča na tem svetu« ni nobena izključna pravica brezvercev in protivercev, kakor mislijo nekateri. Nobenega nasprotja ni, rajši je iskrena zveza med (o srečo in srečo tistega človeka, ki živi za zveličanje svoje duše. Nikoli v zgodovini si niso ljudje sezidali lepših domovanj, kot so si jih v tistih stoletiih, ko so se začeli gotski zvoniki kakor znanilci človeškega koprnenja po večnosti dvigali v nebo.	(Vullur.)
Prof. dr. Nerz o najboljših nogometaših vseh časov
Južna Amerika je dala najboljša krilca: Montija in Andradeja

Dr. Otto Nerz spada med one redke športne strokovnjake, v katerih so združene dolgoletne tekmovalske in pedagoške izkušnje s strokovnimi študijami športa, vzgojeslovja in medicine. Bil je prvotno učenec dr. Karla Diema in je diplomiral med prvimi absolventi berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Več let je bil trener nemške državne reprezentance in predavatelj nogometa na visoki šoli, kjer je vzgojil več znamenitih nogometnih trenerjev, med njimi tudi Herbergerja. Po športnih študijah se je posvetil še medicini in je dosegel med prvimi športnimi strokovnjaki čast univerzitetnega profesorja za telesno vzgojo.
Prof. Nerz ima izreden dar za opazovanje in odkrivanje nogometnih talntov. V svoji dolgoletni praksi je motril duševne in telesne sposobnosti izbranih igralcev, nedavno pa je objavil razpravo o najboljših nogometaših vseh časov. Iz te razprave objavljamo nekaj odlomkov o razvoju nogometne taktike in vrlinah velikih igralcev, katere smo poznali doslej večinoma samo po imenih.
V uvodu razpravlja dr. Nerz o razvoju taktične podelitve igralcev med napad in obrambo. Prvotno so bili skoraj vsi nogometaši napadalci. Napadalno taktiko so takg forsirali, da so poslali v sprednje linije kar osem igralcev — osem napadalcev, v obrambi pa so ostali le trije: po en krilec, branilec in vratar. Pozneje so dodelili vratarju dva branilca, zvezo med šestimi napa-
Katere obrti se pojde otrok učit?
Vsaka družina, ki je obdarjena z otroki, ima poleg vseh drugih skrbi ?e to posebno težko skrb, kako bi spravila svoj naraščaj k poštenemu kruhu. Vseh otrok navadno ni mogoče izobraziti v toliko, tudi če bi imeli glave za to, da bi se posvetili učenim poklicem, za katere je potrebna dokončana srednja šola in vseučiliški študij. Prav tako starši sami vedo, da samo matura na srednji šoli ne odpira več tiste bodočnosti, kot jo je morda še pred dvajsetimi leti. Abiturienti le težko dobijo primerne službe in zaslužke, ki bi odgovarjali njihovi izobrazbi, zlasti pa še velikim stroškom njihovega šolanja.
Prav zato so mnogi starši že sami uvideli, da je marsikdaj boljše, če se njihov otrok ob pravem času posveti obrtniškemu poklicu, ki v naših razmerah še vedno omogoča človeka dostojno življenje, primeren zaslužek in tudi lepo bodočnost. Seveda tudi vsak obrtniški poklic zahteva izobrazbe. Najprej splošne, ki jo dajejo ljudske šole in jo izpopolnjujejo nižje srednje in meščanske šole. Vsakemu obrtniku se v njegovem poklicu koristno pozna, če je dokončal nekaj razredov srednje šole. Ko pridejo leta, da se fant ali dekle lahko začneta učiti kake obrti, nastane najvažnejše vprašanje, kakšno obrt naj si otrok izbere. Ta odločitev je za otroka samega težka, saj je še mlad, star komaj 14 ali 15 let in sam še ne more preceniti. Tu morajo priskočiti otroku na pomoč Največ mu lahko kor istijo s tem, če mu omogočijo, da vsaj površno spozna delo in življenje v tistih obrtniških poklicih, ki bi bili po njegovi nadarjenosti in njegovih telesnih sposobnostih zanj najbolj primerni. Tako se otrok potem, ko vsaj deloma spozna posamezne obrtne panoge, lahko izjavi, kakšno delo bi ga veselilo, kakšno pa ne Saj končno nima smisla postaviti otroka v poklic, za katerega ne kaže niti najmanjšega zanimanja in nobenega veselja. Taka napačna izbira poklica se maščuje nad otrokom kasneje v življenju. Vse življenje je namreč priklenjen na delo, ki ga ne veseli, opravlja ga le z nejevoljo in zato, ker ne more drugače.
Otroci sami pa pri svojem veselju do poklicev radi zapadejo v drugo napako, pred katero sicer tudi starši niso vedno varni. Mislimo pri tem razne modne poklice, ki so danes zlasti ključavničar
in elektroinstalater, mehanik in podobno. Naval na te-poklice je še vedno velik, medtem ko drugi poklici, ki so manj znani in morda tudi nekoliko težji, nimajo sposobnega naraščaja. Nič čudnega, če mladina v današnjih časih posebno ceni nekatere modne poklice. Kar poslušajte otroke, kako se menijo o raznih znamkah avtomobilov in moto-ciklov. Vse podrobnosti poznajo. Ali je zato kaj čudnega, če jih potem tako mnogo hoče postati mehanik, da bi imeli vedno posla s stroji, ki so jim všeč? Vendar tako navdušenje še zdaleka ne kaže prave sposobnosti in je zato odločitev poklicno popolnoma zgrešena in se otroku otepa vse življenje.
Pri izbiri obrtniškega poklica naj starši dalje ne pozabijo, da je končni cilj vsakega obrtniškega delavca osamosvojitev. Sele ta mu omogoča, da si osnuje družino, in da si ustvari življenje tako, da bo na stara leta lahko brez skrbi zase in za svoje otroke. Če torej starši svojemu otroku pri osamosvojitvi ne bi mogli mnogo ali nič pomagati, potem je boljše, če si otrok izbere tak poklic, ki za osamosvojitev ne zahteva velikih denarnih sredstev. Če kaže torej veselje za več različnih poklicev, ima v tem primeru prav gotovo prednost tista obrt, ki zahteva manj stroškov za ustanovitev samostojne obrtne delavnice. Kar vzemimo primer: Otrok bi rad postal mehanik ali pa mizar. Mehanične delavnice si ne moremo misliti brez dragih strojev, dočim bi mizar lahko ob skromnem začetku tudi lahko shajal le z navadnim mizarskim orodjem in ne predragimi stroji. Osamosvojitev bo torej pri pomočniku, ki je položil mojstrski izpit lažja, če bo mizar, kakor pa, če bo mehanik.
Težko je povedati, kateri poklici bodo v bližnji bodočnosti doživeli najlepši razvoj. Gotovo pa je, da bodo vsi obrfniški poklici mnogo pridobili na vrednosti, saj bo po končani sedanji vojni treba obnoviti in zgraditi tako ogromne množine najrazličnejših predmetov, da se ni bati, da bi obrtniki ostali brez dela. Prav to nam tudi dokazuje, da bodo prihodnja leta prinesla vsem panogam obrtništva lep razvoj in da tisti, ki se danes z veseljem posveti pravemu obrtniškemu poklicu, lahko pričakuje zaslužka in uspeha za bodočnost.
dalci in obrambeno trojko pa sta vzdrževala dva krilca (halfa). Sodobni sistem, ko je v prvi vrsti le pet napadalcev, za njimi pa trije krilci, so uvedli najprej na Škotskem, za njimi pa so ga sprejeli tudi Danci, Nemci in po vrsti vsi narodi, ki gojijo nogomet. Pri »škotskem sistemu« taktične zasedbe polja, sie borila stranska krilca proti zunanjim nasprotnikovim napadalcem, cen-terhalf pa igra več ali manj vlogo osrednjega branilca.
V	polju je torej dovolj mož za napadalne akcije ,ne primanjkuje pa na drugi strani igralcev za razdiralne in obrambene poteze. V enaj-storici vlada ravnovesje med ofenzivnimi in defenzivnimi vlogami. Okrepitev krilske vrste je vplivala na hitrejši razvoj igre kratkih pred-ložkov, kar šele omogoča »igro z glavo«, škotski sistem, ki je ustvaril dobro zvezo med ožjo obrambo in napadom, je povzdignil nogomet v duhovito igro, pri kateri ne gre toliko za akrobate z žogo in duhaprisotne strelce kot za duhovite domisleke in premišljene taktične poteze. Baš v tem pa je za inteligentnega gledalca privlačna moč nogometne igre. Nogomet je poslal podoben šahu. Je pa nogomet težji od šaha, ker zahteva duhovno povezanost moštva, virtuozno obvladanje žoge in prvovrstno telesno kondicijo igralcev, zlasti pa glavo na pravem mestu, šele popolna telesna izurjenost omogoča inteligentno igro, kateri pravimo »igra z glavo«.
Monti, najboljši srednji krilce.
Pri oceni slavnih igralcev se je izrazil dr. Nerz, da je bil Monti najboljši srednji krilec vseh časov. Bil je doma iz Argentinije, po postavi majhne rasti, razvit pa kot Herkules. V Montiju so bile združene prirojene atletske sposobnosti z akrobatskim obvladanjem žoge. Svojo kariero je pričel kot stranski krilec, v sredino pa so ga postavili prvič v argentinskem moštvu na olimpijskih igrah v Amsterdamu. Vlogo centerhalfa je dobil prav za prav slučajno namesto poškodovanega Calandreja. Na svetovnem prvenstvu leta 1930. je imel Monti velik delež na odličnem plasmanu Argentincev, ki so zasedli za Urugvaj-cl drugo mesto. Pozneje, ko je Monti prišel v Italijo in začel nastopati v italijanski državni reprezentanci, ji je postal steber, mimo katerega ni nikdo mogel prodreti. Najboljše je zaigral na drugem svetovnem prvenstvu, ko je svojemu moštvu pomagal do zmage. Bil je nenavadno borben, imel pa je grdo napako, da se je rad posluževal ludi nedovoljenih sredstev.
Med Nemci je bil najboljši srednji krilec Goldbrunner. Polnih sedem let je nosil dres državne reprezentance in to baš v času prvih mednarodnih uspehov. Bil je idealon štoper, telesno krepak, duhovit v zamisli obrambnih in napadalnih polez. Njegov sedanji naslednik je Rohdo, ki je šele na začetku svoje kariere. Pisali o Roh-dreju bi bilo še prezgodaj.
Pred svetovno vojsko, ko so bili Danci vodilni v nogometu (bili so vedno Angležem za petami), so imeli krilca Midelboeja. kateremu ni bilo enakega na kontinentu. Po potrebi je nastopil tudi na krilu ali v ožji obrambi, vselej z izrednim uspehom! V njegov prid govori tudi dejstvo, da je igral več let kot centerhalf v vodilnem moštvu. Razume se, da je nastopal v Angliji kot inozemec.
V	letih po svetovni vojni smo doživeli velik napredek in kvalitetni razmah češkoslovaškega nogometa. V veliki izbiri slavnih češkoslovaških igralcev je dr. Nery priznal prvenstvo Kadji, kateremu deset let niso našli v državni reprezentanci enakovrednega naslednika. Tudi Kadja je bil srednji krilec. Bil je srednje rasti, za centerhalfa premajhen. Svoj nedostatek v telesni rasti pa je nadoknadil z nedosegljivo tehniko in edinstveno taktiko. Kadja ni prav nič zaostajal za najboljšimi svetovnimi klasami, piše dr. Nerz.
Velik iaieni, morda največji, jo bil Argenti-
nec Calandre, kateremu je nesreča na olimpiadi 1. 1928. za vedno preprečila nogometno slavo.
Andrade, nogometno čurlo Urugvaja.
Vsi slavni desni krilci — Wagner, Kupfer in drugi — stoje v senci Urugvajca Andradeja. Bil je visok in suh, razpolagal pa je z vsem, kar zahtevajo od igralcev svetovnega slovesa. Neverjetno je bil hiter in močan, žogo je obvladal naravnost virtuozno (dobra tehnika je črncem prirojena!), taktično pa se je vselej izkazal zrelega. Andrade je bil redek, celo čuden pojav. Malo igralcev je bilo, o katerih so vsi strokovnjaki enako mislili; Andradeju so vsi priznali prvenstvo. Sodeloval je v zmagovalnem moštvu Urugvaja na olimpiadah 1. 1928. in na svetovnem prvenstvu v Montevideu. Zatem je dobil vnetje pljuč in ni več nastopal.
O ostalih prvakih nogometnega športa pa še prihodnjič kaj.
Tretje kolo italijanskega državnega prvenstva
V	tretjem kolu italijanskega nogometnega prvenstva še vedno vodi Koma s šestimi točkami, sledijo pa ji Milano, Atalanta, Fiorentina, Triestina in Venezia s štirimi točkami. O tekmovanju zadnje nedelje je pomembno poudariti, da je Triestina odnesla visoko zmago nad Livornom.
V	A diviziji so bili doseženi sledeči izidi:
Liguria — Lazio 4:1 (3:0), Torino — Ambro-
siana 1:1 (1:1), Triestina — Livorno 5:1 (1:1), Veneaia — Modena 3:1 (2:0), Atalanta — Napoli 5:1 (5:1), Milano — Bologna 2:0 (1:0), Roma — Juventus 2:0 (1:0), Fiorentina — Genova 2:0 (1:0).
V	prvenstvu divizije B je bilo več presenečenj: Alessandria — Savona 1:0, Pro Patria — Bari 1:1, Pescara — Prato 1:1, Padova — Vicenza 0:0, Reggiana — Udinese 0:0, Pisa — Fiumana 1:1, Fanlulla — Lucchese 7:0, Brescia — Novara 1:0, Spezia — Siena 3:1.
*
Svetovni rekord v teku na 200 metrov ima
Amerikanec Jesse Owens (20.3 sek.), slovenskega pa »drži« Alfonz Kovačič, Primorje, 22.4. Dosegel ga je 1. 1935. Ze šest let ni bilo med Slovenci hitrejšega atleta od Kovačiča. Lista letošnjih 10 najboljših v teku na 200 metrov nudi tale vrstni red: 1. Račič (Ilermes) 23.0, 2. Šu-šteršič (Planina) 23.6, 3. Lušicky (Planina) 23.6, 4. Boltavzar (Hermes) 23.7, 5. Polak (Hermes) 23.8, 6. Smole j (Planina) 23.9, 7. Bratož (Planina) 24.0 8. Koienc (Hermes) 24.1, 9. Pleničar (Ilirija) 243, 10. Krončič in Vrtovec z istim časom.
Nizozemci 60 razpisali bogate natečaje za glasbene kompozicije, katere potrebujejo za umetno drsanje. Za najboljšo koračnico, valček, tango in foxtrot so razpisali lepe nagrade.
Ustaška mladina se pripravlja na smučanje.
I Iz Zagreba poročajo, da se vršijo velike priprave za zimskošportne nastope ustaške mladine. Najprej bodo tekmovali na Hrvatskem z nemško mladino, nato pa bodo uslaši vrnili obisk in nastopili na mladinskih igrah v Garmisch-Partenkirchenu. Podobna srečanja pripravljajo tudi z italijanskimi smuškimi naraščajniki.
Hude kazni prisojajo švedi atletom, ki grešijo proti amaterskim predpisom. Tako je padel v nemilost tudi svetovni rekorder Gundar lliigg, ki si je pri nekem gostovanju zaračunal za stroške, več kot mu strogi amaterski predpisi dovoljujejo. Švedska atletska zveza mu je prepovedala nastopati do 1. julija 1941.
Športne stave so glavni vir javnih dohodkov v prid »porta na Švedskem. Najrajši stavijo ljudje na konjskih dirkah, nogometnih in rokometnih tekmah. Dobitki znašajo od 3 do 75.000 švedskih kron.
Vedno ožji stiki med italijanskim in hrvatskim športom Hrvatska športna delegacija, ki se mudi te dni v Rimu, je sklenila več mednarodnih tekem med športniki obeh držav. Italijanski CONI bo vrnil ojiisk hrvatskim športnikom že meseca januarja leta 1SM2.
Bolgarske nogometaše so povabili v Mona-kovo, kjer bodo odigrali 23. t. m. medmestno tekmo med enajstoricania Sofije in Monakovega. Za nastop Bolgarov, ki 6o nedavno temperamentno odpravili Berlinčane z 2:1, vlada v Monakovem veliko 7Jitiinianjp:
t&hoJ&m, rnmce
Koledar
Sreda, 12. nov.: Martin I., papež >n mučenec; Kunibert. škof; Nil, opat. Lunina sprememba: zadnji krajec: 12. nov. ob 5.53. Herschel napoveduje sneg in vihar.
Četrtek. 13. nov.: Stanislav Kostka, spozna-valec; Nikolaj i., papež in mučenec.
Novi grobovi
tTonejc Terezija, rojena Volk, soproga ntona Tonejca, lastnika znane kavarne "Evropa«, je po dolgi bolezni odšla v boljšo večnost dne 11. t. m. Pogreb bo v sredo 12. novembra ob treh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Gospodu Tonejcu in vsem sorodnikom izrekamo svoje sožalje ob tej izgubi.
Osebne novice
— Promocija v Belgradu. Zoreč Franc je bil 6. t. m. promoviran v Belgradu za doktorja medicine. Častitamo!
tt
Vam je posvečena prekrasna povest LEE FATURJEVE
Če burja trese cvet"
v kateri je opisano življenje našiti zmmeniiih mož v Ljubljani okoli leta 1800. Vsa romantika takratnih časov je v tej povesti . . .
Povest bo izšla v Slovcnfevem koledarju in bi v lormatu knjig „Slorenčeve knjižnice" predstavljala kujigo zase. Za samo 11 lir bos e dobili nadvse bogat, almanah, neobhodno poireben v današnjih dneh vsakomur. — Ve!i'u koledar bo verna slika vseh dogajanj v današnj h dneh in bo obsegat ra 2S0 stiani. velikih skoraj polo-v co strani ..Slovenca'"
L ju tljanianl I
>arofite koledar takoj! Le do 25 t. m. ima e še čas: Koledar naročite lahko kar pri naših inka-
santih.
ki naj se je otroci nauče. šolsko poslopje je novo. Drugod v Tuhinju sc šola še ni začela.
Junček sc jc sam zaklal. Pri Firmu v Drtiji pri Moravčah jc junček motovilil okoli skednja, ko se je pasel. Pri tem je vtaknil svojo glavo v slamo-resnico. Ker je ni mogel rešiti, je začel skakati, s čemer so se rezila zavrtela ter juncu prerezala vrat.
Sodček piva mu je padel na obraz. Pri Storni-ku v Moravčah so skladali pivo. Pomagal je neki pivec. Ko jc zavihtel sodček piva na rame, da bi ga odnesel, mu je spodrsnilo, nakar je možak vznak padel na cementna tla. Pri tem mu je sodček piva priletel na obraz. Mož je hudo poškodovan in so ga morali odpe jati v bolnišnico.
Poštni urad v Tržiču bodo menda zdaj začeli prenavljati ter mu bodo baje kupili celo novo opravo.
Nesreča na cesti. V delovodjo Gmajnerja iz Koroške Bele sc je ponoči na cesti zaletel kolesar ter ga hudo poškodoval. Kriv je baje kolesar, ker je vozil brez luči.
Ljubljana
Učitelji naj se zglase
Jutri se naj zglase v Frančiškanski ulici št. 6, I. nadstr. tile učitelji in učiteljice: Gabroviek Marija, 'Ziberna Vladislav, Železnih Martin, Soiii Edvard, Vodim Franc, Seihic Ivan. Ce jih ni v Ljubljani, naj se zglase njihovi sorodniki ali pa znanci.
—	Koncert »Sloge« za Rdeči križ. Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani priredi v petek, dne 14. novembra t. 1. ob 18.30 v dvorani kina »Sloge' dobrodelni koncert v prid Rdečega križa, pri katerem sodeluje poleg mešanega in ženskega zbora »Sloge« tudi koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova. Opozarjamo cenj. občinstvo že danes na ta koncert, ki bo zaradi svojega lepo izbranega sporeda nudil vsem pravi glasbeni užitek.
—	Novo božično mašo »Lepi hlevček Betle-hem«. ki jo je zložil dr. Kimovec po napevih starih božičnih pesmi, dobe naročniki pri skladatelju, Pred škofijo 9-11. Partitura velja 12.50 L, glasovi, tiskani kot pevska partitura (vsi skupaj), so po 3.80 L.
—	Toplejše vreme Nastopilo je toplejše, tako-rekoč prav mehko vreme. Jutranja temperatura se stopnjuje, barometer pada. V torek zjutraj je bila razmeroma visoka jutranja temperatura. Toplomer je kazal kar +G°C, ko je bila drugače najvišja dnevna temperatura v ponedeljek le +7° C. Barometer 758.1 mm. Ni bilo megle, pač pa je bilo močno oblačno.
_ Prigrizujte kruh pri obedu! Marsikdo pri
obedu poje prav veliko množino jedil ter 6i nabaše želodec, da se čuti celo preveč sitega. Zelo 6e pa začudi, ko že uro ali dve jx> obedu čuti s)>et glad. To se vedno ponavlja. kadar jemo eanio eno jed ter se n. pr. natepemo krompirja tako, da nam želodec dela težave. Želodec je namreč tako ustvarjen, da zahteva raznovrstno hrano, ker le raznovrstno hrano lahko res popolnoma izkoristi in nas dobro nasiti ter okrepi. Ce snemo še toliko samega krompirja ali samega fižola, pa žclodec ne more popolnoma izkoristiti te hrane in jo naglo pošlje spet dalje, da smo takoj 6pct lačni. Ker imamo malo maščob in beljakovin, si moramo j>o-magati 6 kruhom, ker ima dosti takih rudninskih snovi, ki morajo biti pri prebavi, da lahko želodec hrano popolnoma izkoristi. Povsod jx> svetu po javnih kuhinjah in tudi v ljubljanski šolski kuhinji je zato že vpeljano obvezno prigrizovanje kruha pri obedu. Rudninske snovi namreč, ki 60 v kruhu, omogočijo želodcu popolno izkoriščanje hrane, da nam zaužita hrana tudi dosti zaleže ter zato ne jjostanemo takoj jx> jedi spet lačni. V šolski kuhinji namreč dobi vsak otrok pri obedu dva kosa kruha. Enega mora prigrizovati pri obedu, drugega ima pa za malico. Tako otroci lahko počakajo južino, ker ne čutijo po popolnoma izkoriščenem obedu dolgo časa gladu. Zato tudi ne otslabe, ker jim dobro prebavljena in zato pojx>l-noma izkoriščena hrana zadostuje, čeprav je preprosta. Podobno bi morale vpeljati tudi druge javne kuhinje, zlasti naj bi pa napravile napise, naj ljudje pri obedu prigrizujejo kruh, če hočejo, da jim bo jed tudi res zalegla. Pa tudi po zasebnih hišah naj 6tarši opozarjajo jx«ebiio mladino, da brez kruha ni kosila. Večkrat 6e šalimo, češ, da ta ali oni tudi pri »ezabeljenih žgancih |>rigrizuje kruh, vendar pa kruh prav pri vsaki jedi pospeši dobro prebavo ter j>omaga |>of>olnoma izkoristiti hrano, da se dalj časa nasitimo.
— Znani gospod, ki je v soboto popoldne med 4 in o zamenjal v kavarni »Evropa« črno moško zimsko suknjo, se poziva, da jo v izogib kazenskih posledic takoj izroči pri blagajni imenovane kavarne.
Iz Gorenjske
Most čez Savo pri Podnartu so popravljali ter je bil zato za ves promet zaprt od 5. do 8. novembra.
Jastrebi so se v velikem številu začeli kazati v koroških gorah, kjer so napravili že mnogo škode med divjadjo in ovcami.
V Kranju so se poročili pred civilnim uradom, tile: šofer Viljem Peternelj z Emilijo Pcrne iz Tržiča, glavni kuhar v hotelu »Evropa« Jože Dobovičnik s Cecilijo Mlckuževo, bla-gajničarko pri »Starem majerju« v Kranju, Milan Ekar, finančni nastavljenec, s Hildo Kumpovo.
Šola r Šmartnem v Tuhinjski dolini se je za-i. Na tej 4 razrednici poučujeta dve učiteljici:
mati iii" hči', Edeltrauda in Ana Pflanz, ki imata 150 učencev. Glavni predmet je seveda nemščina,
1 Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek danes v sredo ob treh popoldne v dvorani duhovnega semenišča. Ker je na dnevnem redu tvarina ukazana za obravnavanje pri shodih Sodalitete v škofijskem listu, naj se zanesljivo vsi v Ljubljani bivajoči duhovniki, ki se zanimajo za dušnopastirska vprašanja, udeleže sestanka.
1 Vinccncijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani je podaril g. Josip Olup, trgovec in tovarnar, 200 lir v počeščenje sj>omina t gosp. Ivana Samca, trgovca, in g. dr. Jožefa Bohinjca, ravnatelja UZD. Iskrena znh\ala!
1 Akademska kongregacija pr; oo. frančiškanih ima v sredo, 12. t. m., ob 8 zvečer v samostanski kapeli svoj prvi sestanek. Vsi sodali in akademiki novinci prisrčno vabljeni. Na dnevnem redu je tudi razgovor o volitvi novega prefekta
namesto našega tako rano izgubljenega prefekta cand. pilil. Ivana Misjaka.
i Maščobe že lahko dobe ljubljanski trgovci pri svojih navadnih grosistih kot prejšnji mesec, a prodajali jih bodo takole: na odrezke za ma6t bodo dajali jx> 200 gramov presnega masla, na odrezke za slanino po 100 gramov masti in na odrezke za olje po en deciliter olja.
1 Na koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo prihodnji ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7 zvečer v veliki Unionski dvorani se bo med drugim izvajala tudi Te Deum simfonija, ki jo je napisal skladatelj Blaž Arnič. To bo krstna izvedba slovenske simfonije, ki je napisana za veliki orkester in mešani zbor in ima štiri stavke, ki teko združeno od začetka do konra dela. Prvi trije stavki so pisani samo za orkester. Drugi stavek je anti-fona in to je avtor sam ob priliki svojega cerkvenega koncerta izvajal na ljubljanskih orglah. V četrtem stavku, v Finalu nastopi tudi mešani zbor, ki odpoje celotno liturgično besedilo cerkvenega Te Deum-a. To je višek cele simfonije, ki konča z veličastno fugo. Delo je nastalo v letu 1932 in se bo kakor rečeno prvič v celoti izvajalo na prihodnjem koncertu Glasbene Matice. Izvedbo bo vodil dirigent Samo Hubad. V mešanem zboru bo nastopilo 120 Matičnih pevcev, v orkestru Zver ze godbenikov pa 60 članov. Predprodaja vstopnic za ta koncert, ki bo v Unionski dvorani, je v knjigarni Glasbene Matice.
1 Moderna železniška čuvajnica. Na križišču Dolenjske ceste in dolenjske železnice stoji že desetindesetietja, od kar je bila zgrajena dolenjska železnica, mala lesena čuvajnica, ki pač sedaj ne more zmagovati b svojimi napravami vsega prometa. Že lansko jesen so začeli nasproti te čuvajnice ob progi zidati novo, lepo moderno čuvajnico, ki ho opremljena z vsemi tehničnimi signalnimi napravami. V novi čuvajnici so sedaj že začeli instalirati razne signalne naprave. Čuvajnica bo preskrbljena z vsemi električnimi signali, kakor jih ima n. pr. čuvajnica na križišču železniške proge in Gosposvetske ceste.
1 Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli v četr tek začetek opere »Aida« ob 16.30. To Verdijevo veledelo ima v letošnji zasedbi s Heybalovo in Kogejevo ter Franclom na čelu izreden uspeh. Nova režija, pomnoženi zbor in orkester ter novi baleti ustvarjajo celoto, ki kaže veliko umetniško zmogljivost našega ansambla. V glavnih partijah sodelujejo še: Primožič, Betelo, Lupša. Dirigent Anton Nelfat, režiser Ciril De-bevec, zborovod ja Simoniti, koreograt inž. Golovin.
1 Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. predava v sredo. 12. t. m. ob 18 (šestih) zvečer g. inž. Gorjup o »Jesenskem delu v sadnem malem vrtu« in sicer o jesenski saditvi sadnega drevja in grmičja ter o jesenskem gnojenju kot osnovi za pravilno prehrano in vzgojo sadnega drevja. Kraj: Kemijska predavalnica I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 Zagotovite si krompir o pravem času, da nam ne bo primanjkovalo tega važnega živila. Neprestano čitamo navodila, kako moramo krompir hraniti, da nam preveč ne gnije ter ga sploh preveč ne gre v izgubo. Predvsem nam vsi strokovnjaki priporočajo, naj krompir posipamo z živim apnom. Sicer je ljubljansko prebivalstvo že. precej založeno s krompirjem, vendar si pa v današnjih časih večina prebivalstva ne more napraviti večjih zalog, ker poč mina sredstev za nakup večjih množin krompirja. Tako se pač zanaša na mestni pre-skrl>ovaini urad, da lio v svojih skladiščih imel tja do novega krompirja vedno vsaj toliko zalog, da bo lahko z njim zalagal manj premožne sloje kar sproti Kakor smo čitali. je mestna občina nakupila že večje množine krompirja, da obvaruje prebivalstvo pred hujšim pomanjkanjem te ljudske hrane. Toda potreba je velika in težko je najti skladišča r.a tako velike množine, kakršne skuša mestni preskrbovalni urad pripraviti prebivalstvu. — Kakor znano, je .mestni preskrbovalni urad že zbral prav znatne zaloge na de/cli. vendar pa mora ta krompir .še v topiih dneh zvoziti v Ljubljano, da nam krompir poznejp pri prevozil ne zmrzne. Zato pa mora mestni preskrbovalni urad takoj najti dosti za shranjevanje
(krompirja primernih skladišč, zlasti pa kleti in shramb, kjer se krompir ne bo kvaril. Zato prosi mestai preskrbovalni urad, naj mu lastniki takih kleti, skladišč in sploh shramb takoj jionudijo te shrambe, prav tako pa prosi tudi vso našo javnost, naj mestni preskrbovalni urad ofKizori, kje je kaka za shranjevanje krompirja primerna večja klet ali za krompir dobro skladišče. Če si torej Ljubljančani hočejo zagotoviti krompir, naj mestnemu preskr-bovalnemu uradu pomagajo najti tudi dosti skladišč. Naznanite vsa skladišča, primerna za krompir, mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma čimprej in zanesljivo!
i Nova telefonska številka. — Uljudno obveščam svojo poslovne prijatelje, da sem dobil novo telefonsko številko 37-6». Franc Širni«, Ljubljana, Igriška ulica št. 6.
i Namesto cvetja na grob pok. g. ravnatelja dr. Bohinjca so sestre v ambulat. Z. S. Z. poklonile 135 lir ubogi družini.
1 Popravek navodil ljubljanskim trgovcem in pekom. Ker se nam je v včeraj objavljena navodila za lepljenje in predlaganje odrezkov živilskih nakaznic vrinila tiskovna napaka, ko smo objavili, da je treba na vsako jnolo nalepiti po 5 odrezkov v 100 vrstah, so 6e nekateri trgovci mučili, kako bo mogoče ustreči. Večina jih je pa takoj sama opazila, da navodilo misli samo 10, nikakor pa ne 100 vrst, ter zato vse trgovce in peke snpt ojxj-zarjamo, naj na jx)samezne jx>le lepijo po 5 odrezkov v 10 vrstah.
Gledališče
Drama. 12. novembra, sreda: »Domz. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17. 30. — 13. novembra, četrtek: »Boter Andraži. Red A. Začetek ob 17.30. — 14. novembra, petek: »Nocoj bomo improvizirali«. Red B. Začetek ob 17.30.
Opera. 12. novembra, sreda: »Rigoletto«. Red Svetla. Začetek ob 17. — 13. novembra, četrtek: »Aidac. Red Četrtek. Začetek ob 16.30. — 14. novembra, petek: Zaključena predstava za Dojjola-voro. Začetek ob 17.30.
Radio Ljubljana
Sreda. 12. novembra 1911-XX. 7.30 Poročila v slovenščini — 7 45 Zabavna glasba '— V odmoru ob 8 napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert tenorja Antona Sladoljeva, pri klavirju Marjan Lipovšek — 12.45 Trio Ambro-siano — 13.00 Napoved časa, nato poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Glavnega Slana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Jazz-orkester pod vodstvom Barzizza — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Godalni koncert pod vodstvom Manila — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Škerjanca — 19.00: Parlianio 1'italiano, prof. dr. St. Leben — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko — 20.00: Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40: Napoljska fantazija, izvaja orkester in zbor pod vodstvom Petralia — 21.20: Koncert sopra-nistke Valerije Heybalove. na klavirju spremlja Marijan Lipovšek — 21.40: Koncert organista Pavla Rančigaja in violinista Jana Slajša — 22.10: Prenos iz milanske Scale — 23.00: Poročila v italijanščini.
Lekarne
Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Iščemo Anko Goda ali Gode. Kdor bi poznal ali vsaj vedel za Anko Goda ali Gode, ki je do letošnjega aprila prebivala v Kumanovem, se je pa kasneje preselila domov v Slovenijo, naj bi bil tako dober ter njen sedanji naslov sporočil na naslov: Vončina Ivan, Ilirska ulica 29 v Ljubljani.
Našlo se je moško kolo brez zračnic ev. št. 1223 Yi. Dobi se pri delavcu tv. Tonnies Tyrševa cesta 47a.
Iz Hrvatske
Zbiranj? daril za hrvatske vojake na vzhodnem bojišču. V Zagrebu so ustanovili poseben odbor za zbiranje daril za hrvatske vojake na vzhodnem bojišču.
Zboljšanje železniškega prometa na Hrvatskem. Zadnje dni postavlja hrvatska železniška uprava drugi tir na progi Zagreb—Dobova. ki se sedaj, kakor znano, imenuje Briickel. Radi razširitve te proge bodo morali prestaviti tudi ozkotirno žel. progo Zagreb—Samobor. Predvidoma bodo to progo tudi elektrifieirali.
Komisija za čiščenje hrvatskega jezika. Poglavnik je imenoval posebno komisijo za sestavljanje predlogov radi čiščenja hrvatskega jezika. Svoje predloge bo komisija izročila prosvetnemu ministru, ki jih bo nato uzakonil.
Ureditev obmejnega prometa med Hrvatsko in Madžarsko. V kratkem bodo pričela pogajanja med zastopniki Hrvatske in Madžarske radi ureditve obmejnega p.rometa med obema državama.
»Novi list« — »Nova Hrvatska«. Zagrebški dnevnik »Novi list« se bo po poročilu uredništva imenoval »Nova Hrvatska«. Uredništvo ostane nespremenjeno.
Bivši prosvetni minister dr. Budak odhaja v Berlin. Prihodnje dni jx>tuje na svojo novo službeno mesto v Berkn novi hrvatski poslanik pri vladi Reicha bivši prosvetni minister dr. Mile Budak. Pred odhodom so mu priredili poslovilno večerjo najvplivnejši ustaši iz seda-njcea hrvatskega državnega vodstva. Večerja je bila v prostorih zadruge »Uzdanica«, stare ustaške organizacije, katere član je bil tud dr. Budak od njene ustanovitve.
Nova skupina hrvatskih časnikarjev v Berlinu. Iz Zagreba je odpotovala v Berlin nova skupina hrvatskih časnikarjev. V Berlinu si bo predvsem ogledala velika filmska fiodjctja.
Razstava hrvatskih umetnikov v Zagrebu. V nedeljo so v Zagrebu odprli prvo razstavo hrvatskih umetnikov v sedanji hrvatski državi. Na razstavi so zastopani sledeči hrvatski umetniki: Babic. Becič. Crnobori, Detoni, Domač, Filakovac. Gecan. GMha, Krsto in Željko Hege-dušič. Heil. Jelič. Junek. Kastelančič, kirinčič, Kljakovič, Kokotovič. Kopač. Branko in Kdo Kovačevič, Kren. Krizman, Kiiman, I.aas, Likan, Makanec, Mezdjič. Mijič. .Vfiše, Motika. Majud-žič, Mujezinovič. Orlic. Papp. Postružnik, Rašica, Renarič, Rezek. Rivera, Ružička, Salopek, Summereckcr, šeferov, šeremet. Šimaga, Šiinu-novič, šohaj, šulentič, štetič. Tartaglia, 'li-ijak, Toinaševič, Tompa. Topolčič. Trepše, Uze-lac, Vaič, Veža in Zorman. Od kiparjev na: Antunac. Augustinčič, Cota. Filipovič, Hotko, Jean. Kerdič. Krši nič, Lozica, Matijevič, Peric, Radaiiš, Papič in .škarpa.
Trgatev »v Dalmaciji končana. Letošnja trgatev v Dalmaciji je v glavnem končana, razen na otoku Visu in polotoku Peliešcu. Vinska trta jc obrodila še precej dobro. V ne-
katerih krajih je bila sicer trgatev za 30% slabša od lanske, vendar je pa še kljub temu Dalmacija pridelala letos okoli 650.000 hI vina. Od te količine odpade večina na kraje, ki so pod italijansko oblasijo. Trgovina s starim vinom je bila pred trgatvijo razmeroma slaba, ker je izvoz vina v inozemstvo skoraj docela odpadel Starega vina ima Dalmacija še v zalogi okoli 250 do 300 vagonov. Cene staremu vinu so bile v Šibeniku pred trgatvijo: za črno 3S0—400. o polo 410—430, za belo na 440—4<il) lir hektoliter. V ostalih dalmatinskih krajih je bilo staro vino nekoliko cenejše.
Novi muslimanski list. Muslimansko društvo »Išmaijet« v Banja Luki namerava izdajati istoimenski politični, kulturni in gospodarski tednik.
Gostovanje hrvatske opere v Italiji. Med
italijansko in hrvatsko prosvetno oblastjo je dosežen sporazum o gostovanju hrvatske ojiere v Benetkah, Milanu, Kirenzi, Rimu in Neaplju. Med drugim bo hrvatska opera uprizarjala iia italijanskih odrih Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«.
Kdo ima pravico do profesorskega naslova. V smislu zadnje zakonske odredbe prosvetnega ministrstva imajo na Hrvatskem pravico do profesorskega naslova samo tisti, ki so diplomirali na hrvatski univerzi v Zagrebu.
Zagrebška občina za prehrano meščanstva. Radi preskrbe prebivalstva z mastjo je zagrebška občina nakupila veliko svinj, ki jih sednj pita in pripravlja za zakol. Občina izjavlja, da bodo imeli Zagrebčani v začetku decembra na razpolago zadostne količine masti. Sviujskega mesa pa že prihodnji teden.
Iz Srbije
čiščenje Srbije. »Novo Vreme« poroča, da je srbski oboroženi oddelek naletel pri vasi šibnici, severno od Žabarov, na komuniste. V borbi je bilo 50 komunistov ubitih, 20 pa ranjenih. Med ujetniki so tudi 4 žene. Zaplenjenega je tudi precej orožja in drugega rnate-rijala.
Srbsko žensko društvo v Belgradu je v
sporazumu s Komisarijatom za begunce organiziralo gospodinjski tečaj za begunska dekleta.
Nova belgrajska železniška postaja gotova. Oni dan so novo belgrajsko železniško postajo izročili prometu Novo postajno poslopje stoji na prostoru med prejšnjo železniško postajo in palačo pošte Belgrad 2.
Talci v Belgradu. Naš list je že poročal, da so merodajne oblasti v Belgradu zadnje dni preko dnevnega časopisja in radija objavile uradno poročilo, da so v Belgradu zaprli veliko ljudi vseh položajev, od vspučiliških profesorjev do vseh ostalih poklicnih slojev, ki bodo sedaj v zaporu talci in bodo s svojimi življen ji jamčili za mir in red v srbskem prostoru. V zvezi s tem poročilom objavlja »Obnova«, ki jo, kakor znano, izdaja prejšnji last-niik in izdajatelj »Politike« Vladislav Ribni-kar, uvodnik »Talci v Belgradu«. V njem poudarja. da je z ozirom na razvoj položaja v Srbiji bilo takšnega ukrepa pričakovati, da je pa omenjeno uradno poročilo napravilo na vse zelo težak vtis in da je vse prisililo na razmišljanje in samopovpraševanje: »Ali je do tega res moralo priti?« Zatem uvodničar slika težko sedanjost srbstva in našteva zločine, ki so se dogajali po tej zemlji. Poudarja; da ni več časa za vpraševanje po krivcu, ker so vsi krivi. Obsoja dogodke dne 27. marca in pravi, da bi jih bilo treba s silo preprečiti. Ker se to ni zgodilo, mora jo sedaj vsi trpeti za splošni greli. Zato poziva vse Srbe, da naj pozabijo na preteklost, na vse politične stranke in strankarsko razcepljenost in se združijo, ker so sedanji trenutki usodni in se ni|?ee ne more izdvojiti iz skupne odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi. Končno poziva vse. da morajo vsi jasno in odkrito označiti svoje stališče in se opredeliti za Nedičevo vlado, da bodo tako skupno rešili Srbijo brezpogojne propasti.
čiščenj? Bukuije in Venčaca od komunistov. Belgrajska »Obnova« poroča obširno o borbah srbskega oboroženega oddelka pod vodstvom majorja Milana Kalabiča s komunističnimi četami med Arandjelovcem in Stra-gari. Vladni oddelek je najprej trčil na komuniste v vasi Brezovici. Na koti 466 je prišlo do borbe, v kateri je parilo 13 komunistov, med njimi njihov poveljnik, dijak Branislav Avranovič. Med ujetniki so vladne čete našle tudi neko judinjo iz Sarajeva. Po tem porazu so komunisti bežali proti vasi Gornja Šatornja in Donja Šatornja. V zadnje imenovani vasi so se utrdili po hišah in pričeli streljati na srbske vladne vojake, ki so nanje prav tako streljali z avtomatskim orožjem ter metali vanje bombe. Na očiščenem bojišču je obležalo 16 mrtvih. Od tu so komunisti odšli v vas Donja Trešnjevka ter so se utrdili na kotah 411 in 415. v klancu rečice Jasenica. Na tem mestu je padlo 19 komunistov, ostali so deloma zbežali in se zopet zbrali v Gornji Treš-njevici, kjer so pa imeli v borbi z vladnimi oddelki zopet 11 mrtvih. Pozneje so se zopet zbrali na Vetrilu, kjer so pa bili prav tako poraženi in so pustili na bojišču 16 mrtvih. Še hujši poraz so pa komunisti doživeli po poročilu »Obnove« v Vzhodni Srbiji, kjer so jih vladni oddelki med vasjo Majilovci in samostanom Nimnik pobili 100. veliko število ranili ter dobiti v roke velik plen. Drugi vladni oddelek je pa razpršil komunistično družino v vasi Deonice pri Jagodini.
Srbski vojni ujetniki poslali svoj prispevek Zimski pomoči v Belgrad. Akcija srbske Zimske pomoči je naletela na plemenit odziv tudi med srbskimi vojnimi ujetniki, ki so se svojih .siromašnih v domovini spomnili z zneskom 9.006.50 RM (116.558 din).
V Belgradu so ustrelili sto komunistov in ju-dov. »Novo Vreme« sporoča: »Za kazen za zahrbtni napad na nemškega stražnika je bilo 3. novembra 1941 ustreljenih 100 komunistov in judov.«
Podpore številnim družinam v Bolgariji
Sofija, 11, nov. AS. Včeraj so parlamentu predložili zakonski načrt, ki določa velike koristi za družine, ki imajo več kot 4 sinove. Take družine bodo plačevale 6amo f>olovico davka in bodo lahko prejemale brezobrestna državna posojila. Člani številnih družin bodo imeli prednost pri podeljevanju državnih služb in 6inovi očetov, ki imajo mnogo otrok, bodo lahko brezplačno obiskovali vse šole. Ta zakonski načrt bodo v prihodnjih dneh obravnavali pred parlamentom
Razmere na Poljskem
Berlin, 11. nov. AS. Nemški listi objavljajo novico, da so v generalnem guvemementu nemške uradnike zaceli nadomeščati s poljskimi. V upravi so sedaj tako namestili že 60.000 Poljakov.
KULTURNI OBZORNIK
Sllvio Pilile« v Ljubljani
Pod tem naslovom je v časopisu Meridiano di Roma (9. nov. 1941) napisal znani prevajalec in poznavalec naše književnosti, zlasti še Cankarja, profesor B. Calvi kratek članek o bivanju slavnega italijanskega pisatelja in revolucionarja Silvia Pellica, pisatelja znane knjige »Moje ječe«, v Ljubljani, kamor je bil prepeljan za nekaj dni na ljubljanski grad. tedaj ječo za italijanske kar-bonarje. Prihod na Ljubljano ter pot na ljubljanski grad je opisal Pellico v nekaj besedah v LVI. poglavju omenjene knjige. Ko se je prof. Calvi mudil konec avgusta v Ljubljani na nekajdnevnem študiju, je stopil tudi v naš muzej, če bi dobil morda kje kakšna uradna potrdila ali druge dokumente o Pellicovem bivanju v Ljubljani. In posrečilo se mu je najti dva taka dokumenta, ki uradno potrjujeta Pellicovo pisanje v omenjeni knjigi. Namreč dva akta. Prvi — A — obsega samo pismo beneškega guvernerja Inzagnija od 19. marca 1822, pisano v nemščini in ima številko Presidial Acten nr. 463, ki se lahko smatra za predajno listo revolucionarjev Canova in Rezia iz Benetk na ljubljanski grad, drugi dokument B, ki je priložen, pa naznača pot »Marschroute« teh nesrečnikov skozi razna mesta. Priložen je tema aktoma še tiskan letak, izdan v Benetkah, 21. febr. 1822, ki pa je »italijanskim zgodovinarjem znane. Ko je ljubljanski guverner sprejel Inzaghijevo pismo, je obvestil o prihodu novih revoluoionarjev s pismom 25. marca 1822 kapitane Postojne in Ljubljane, policijsko direkcijo in vojaško komando v Ljubljani, torej s pismom istega dne, kot so nesrečni jetniki stopili v Benetkah na žalostno pot, ki jo opisuje Pellico v svojem delu. Tako je Pellicova knjiga trpljenje italijanskih borcev za zedinjeno Italijo dobila nove policijske dokumente. Zanimivo je, da prof. Calvi navaja tudi ime tistega ljubljanskega duhovnika, katerega Pellico opisuje, da je revolucionarje spremil na ljubljanski grad, imena pa da se ne spominja več, namreč prof. Dolenec (Dolenesl). Nato omenja, da je Pellico Ljubljano vedno ohranil v dobrem spominu, pa tudi Slovenci so radi brali to knjigo, saj je izšla že v dveh prevodih leta 1895 in leta 1905. Tega pa ni napisal, da je zdaj napovedan že tretji novi prevod prof. Budala (Pastuškina), izdam pa ob tej priliki lahko, da je tudi četrti prevod že v naši redakciji. Vsekakor zanimiva usoda italijanske kn.iige med Slovenci. O Silviu Pellicu pa prav sedaj informira slovensko ženstvo dr. Cesnik v Vigredi. td
Janez Jalen: »Dom«
Janeza Jalna poznamo kot ljudskega pisatelja, ki je v svojem mišljenju in čustvovanju najbližji Fr. Ks. Finžgarju in je povzel v svojem pisateljskem delu pot, ki jo je ta započel. Morda, in zelo verjetno, igra dejstvo, da imata oba ist', to je duhovniški poklic, ki ju je priklepal na našega kmeta, v sorodnih potezah ustvarjanja veliko vlogo.
Janez Jalen je avtor knjig: »Ovčar Marko« in »Trop brez zvoncev«, nadalje raznih črtic in novel, ki so Izšle v raznih letnikih revije »Dom in sveta« in »Mladike«, za svojo zbirko novel je dobil lani nagrado mesta Ljubljane.
Jalen je pričel kot pisatelj zelo skromno, toda od vsega začetka je kazal močan dar, ki se je vedno bolj razvijal in poglabljal. Danes je med našimi prvimi ljudskimi pisatelji. Spisal je poleg »Doma« še druga dramatska dela: »Srenja« in »Bratje«
Njegova štiridejanska drama »Dom« je po vsebini pristna in zgrabi gledalca s svojo veliko naturnostjo. Njegov jezik je pfiroden in jedrnat. V drami gre za rešitev velikega grunta, ki mu grozi propad. Zaplet je tragičen in popolnoma psihološki: velika ljubezen matere do otrok zagreši skoraj pogubo doma. Otroci ne gledajo v prihodnost in se ne zavedajo, da izpodjedajo gruntu temelje s tem, da hoče hoditi vsak svojo življenjsko pot, brez smisla za skupne cilje in skupno delo. V drami je pokazan eden izmed perečih problemov našega kmečkega življenja v zadnjih desetletjih: stremljenje kmečkih otrok po višji izobrazbi in izberi meščanskih poklicev, težnja po mestu, ki uničuje blagostanje rodnih domov, ki jim na ta način nedostaje nesebičnih delavcev. In še neka velika resnica živi v tej igri: samo tisti, čigar last je zemlja, ki jo obdeluje z ljubeznijo, more iz nje izvabiti vse njeno bogastvo, samo on zmore živeti zanjo s sleherno mislijo in vsako srago potu, ki jo prelije za njo; z ljubeznijo obdelovana mu blagoslovljeno rodi. V tej drami, kjer živi na posestvu večje število otrok, so se trije odločili za študij v mestu. Tudi Angela, ki je dovršila v mestu gospodinjsko šolo, se hoče v mesto omožiti. Otroci vedno samo jemljejo, ne da bi vračali ali kako koristili. Kakor jih označuje po eni strani sebičnost, jih odlikuje po drugi velika ljubezen do matere. Ta jim pomore, da končno, ko gre s posestvom vedno bolj navzdol, spregledajo in najdejo v sebi še toliko energije in samozata-jevanja, da so pripravljeni na žrtve. Vsi zgrabijo za delo in vendarle zvozijo voz, ki je bil že do pesta v blatu, zopet na ravno pot.
»Dom« je bila na sporedu našega gledališča pred šestnajstimi leti. Od tedanje zasedbe sta
Razstava Sedej — Zd. Kalin je podaljšana do nedelje. Tu podajamo podobo Maksima Sedeja:
Družina.
ostala Marija Vera v vlogi matere in Milan Skrbin-šek v vlogi krčmarja. Letos bo postavil »Domt Skrbinšek. V zadnjih sezonah je režiral pretežno domača, kmečka dela. Kot njegovo režisersko značilnost naj omenimo predvsem, da rad zaposli mlajše moči, ki si jih zna v svojih režijah tako močno podrediti, da pomenijo zanje v igralsko-vzgojnem pogledu izvrstno šolo, katere učinek je vedno blagodejen in v vsakem pogledu uspešen. Od mlajših moči bodo zaposleni v tej igri: Pre-setnik, ki igra eno izmed glavnih moških vlog in se je že s pridom uveljavil kot predstavljalec kmečkih fantov, nadalje Tiran, Simčičeva, Brezi-gar, Orel, Remčeva in J. Boltarjeva. Od starejših sodelujejo: Gregorin, Mira Danilova, Bratina, Dre-novec, Boltar-Ukmarjeva, Nakrst in Plut.
Po zasedbi vlog z našimi najboljšimi starejšimi in mnogoobetajočimi mladimi močmi, kakor tudi s skrbno režijo je poskrbljeno, da bo ta naša domača igra zaživela na odru v odgovarjajoči podobi in v vsej moči, ki leži v njej.
Janez Jalen, sin našega kmečkega rodu, je izpovedal v tem delu vso svojo veliko ljubezen do rodne gorenjske grude, pokazal je njeno vse pre-magujočo moč, ki sveti ljudem v najtemnejših konfliktih v »Domu«, kakor neminljiva luč.
Maša SI.
Klaič: Večer humorja
Da so danes ljudje kar žejni dobrega humorja, ni nič novega. Zanimivo je, da smo dobili v Ljubljani sedaj že drugo veselo gledališko skupino. Posebnost pri tem: niti ena od obeh ni po rodu iz Ljubljane.
V vseh časih je bil humor zaželen, zaželen v svoji sili sproščevanja velikih plazov človeških čustev — za oddih. V nekem smislu sta si tragedija in komedija slični: obe spro-ščujeta, prerajata, dvigata duše. V velikih časih pa se človek ne more zadovoljiti z malenkostmi, hoče velikega smeha ali velike žalosti.
Za dobro uspel večer humorja je treba predvsem dvoje: zanimivega, kvalitetnega sporeda in temu doraslih izvajalcev. Ves večer mora izteči v poskočnem ritmu, brez dolgočasnih, čestih humorov. Le v tej neprekinjenosti ljudje pozabijo na svet izven dvorane in lahko polno zadihajo s tistim svetom, ki ga žele prikazati igralci na odru.
Od dveurnega sporeda, ki so ga prekinjali številni in predolgi odmori, je omembe vreden edino Nušičev »Analfabet«, ki je še posebno v originalnem jeziku in ob kar dobri igri precej poživil razpoloženje humorja željnega občinstva. Ostali spored se je gibal na več ali manj skromni višini povprečnih časopisnih smešnic. Žal, da pri nas ni analfabetov | in da ljudje čitajo časopise! — Pri humorju je že tako: ali smeh ali dolgčas, srednje poti iii! Tudi konferansijeji so navadno duhoviti in zabavajo gledalce med predolgimi odmori! — Še nekaj: marsikdaj moremo zamižati, ne moremo pa si zamašiti ušes, kadar lete z^ odra pokvečene slovenske besede. Humor še ne opravičuje brezobzirnega ravnanja z jezikom. Toliko, preden bi šla skupina morebiti gostovat še v druga mesta pokrajine! —mn—
Prva partija
37
»Meni pravijo Helga,« je rekla brez zveze in se zagledala s svojimi vilinekimi očmi v okno. »Tako sem vesela, da sem 6e seznanila z ženami vaših tovairišev — tam pri vratih. Vse se tako bojijo za svoje može. Povejte mi... odkrito, kot prijatelj: ali je tam spodaj... zelo nevarno? Mislim tam v tisti Akselovi jami... in 6ploh.«
»Nein,« zagotavlja Stanko z vnemo. »Sploh ne.«
»Hvala vam. Jaz namreč... Jaz namreč... To vendar vidite, ne?... da bova imela dete,« je rekla jasno in zbrano.
Stanko ne ve, kaj bi odgovoril; 6trašno je zmeden in ginjen, ker mu je jx>vedala vse tako preprosto in naravnost — kakor prijatelju, kakor zrelemu možu; in pri tem ga je hipoma zalila nekaka moška radost. Torej vidiš, imela bo6ta otroka! To bo partija gledala! Samo, da jaz tega ne bom nikomur povedal; vedel bom samo jaz edini.
»Prosim vas,« drobi gospa Hansenova, »recite jim, naj pazijo na Aksela! Ko zdaj vi ne boste tam —.« Nasmehnili 6e je Stanku z orošeni-mi očmi. »Vem, vi mislite, da 6em neumna. Tega je krivo tole stanje. H,« stresla se je v ramenih. »Aksel ne sme vedeti, da se. bojim. Te-le rožne grmiče sem si dala poslati s švedskega,« suka govor drugam, hipoma pa je utihnila in jwsko-čila. »Ali sem gos! Hotela sem vam prinesti breskve, pa sem jih nekje pozabila! Vse zdaj pozabljam, za nič nisem —« kar iz jasnega 6e ji je utrnila iz teh jioševnih oči drobna 6oizica in ji polzela po licg.
Stanko je sedel. »Za Boga, ne jokajte!« je rekel žalostno.
Gospa Hansenova 6e je nervozno zasmejala. »To ni nič, to pride desetkrat na dan. Vem, da sem zoprna.* Zdajci se je pripognila in brez vseh ovinkov poljubila Stanka na čelo: »Hvala vam,« je dihnila, »bili ste zelo dobri.«
Stanko sedi na postelji in gleda za njo z odprtimi usti. V sobi je ostal še neizrečeno prijeten vonj po gospe Hansenovi in težki duh rdečih rož. Stanko je kar omamljen in tako srečen, da je postal ves resen; celo posteljo ima pokrito s časopisi in rožami.
f Vrata so se odprla, počasi prihaja mladi doktor v beleni plašču. »Ste imeli obisk, kajne?« pravi malomarno in pristopi k Stankovi postelji. »To vam je prinesla... gospa Hansenova?« vpraša in vzame v roko eno izmed rdečih rož. »Treba bi jih bilo dati... v vazo, ne? Pošljem vam jo.«
Stanko ne ve, kaj bi rekel; mladi doktor se igra z rožo in menda tudi ne ve, kaj bi rekel, ampak ustnice mu kar trzajo. »Prosim vas... kako je prav za prav ime gospie Hansenovi?«
»Helga.«
»Helga,« šepeta doktor in usta se mu krivijo; zdi se, kakor bi hotel to rožo poljubiti ali kaj.
Stanko ga resno in presenečeno gleda; lep človek je to z odločnim obrazom in ravnimi
U6ti —.
»Dete bosta imela,« blekne Stanko.
»Tako?« Mladi doktor je počasi položil rožo med druge in se obrnil k oknu. Zdaj stoji tam in gleda ven, menda niti ne diha. Tudi Stanko sko-laj ne diha m tiho ureja rože na postelji. To so stvari! misli 6koraj žalostno. To 60 etvariJ
Iz Goriške pokrajine
Požar vpepelil kmečko hišo. V noči od 4. na 5. november je izbruhnil na Vratih pri Čepo-vanu velik požar. Posestnici Luciji Bratuž je zgorela njena hiša. Škoda je velika. Pri gašenju so se požrtvovalno trudili sosedje in rešili pohištvo in obleko. Sreča v nesreči je bila, da je bilo okrog 70 cm snega. Velika nevarnost je namreč bila, da bi se ogenj razširil na hlev. Ker je pa streho j>okrival debeli sneg, je bila nevarnost lahko preprečena. Gasit so prihiteli tudi čepovanslci gasilci. Na kraj nesreče so dospeli precej pozno. Zaradi visokega snega je bilo težko dobiti vozno živino za brizgalno. Morali so šele iskati konje. Zopet se je zelo očitno pokazala potreba, da bi čopovanski gasilci dobili motorno brizgalno, ki jim je bila že ponovno obljubljena. V hribovitem če-povanskem okraju, kjer snega nobeno zimo ne manjka, hi bila motorna brizgalna neobhodno potrebna, kajti v visokem snegu jo je skoro nemogoče prevažati z živino.
Med spanjem je umrla. V Oseku na Vipavskem so 5. novembra zjutraj našli mrtvo v njeni postelji 73 letno Frančiško Toplikar, sestro bivšega oseškega župana. Pokojnica je skoro vse svoje življenje službovala kot priznana kuharica v raznih odličnih goriških družinah. Na stara leta se je vrnila k bratu na rodni dom in je tu v miru in pobožnosti prebila zadnja leta. Bila je jx>štena, dobrosrčna žena, ki je imela blago srce za reveže in cerkev. Pokopali so jo ob številni udeležbi vse duhovnije, ki jo je spoštovala. Večni mir njeni duši! Ostalim toplo sožalje!
Vesela svatba. Iz Kobjeglave na Krasu smo zvedeli, da so tam obhajali veselo in vzgledno svatbo. V sveti zakon sta stopila Marija Rchar in Anton Grmek. Oba sta bila člana Marijine družbe, ona dekliške, 011 fantovske. Družbenice in tovariši so jima priredili prav slovesno ohcet. Ker je ženin tudi cerkveni pevec, mu je pevski zbor zapel pri vstopu v cerkev in potem pri sv. maši. Dekleta so pa svojo sovrstnico pri vhodu v cerkev sprejela z lepim nagovorom in ji izročile bogat šopek. Med sv. mašo je spregovoril tudi g. župnik Drašček, ki je poudaril važnost sv. zakona in izrazil svoje veselje, da poroči dva člana Marijine družbe, kar je za Kras izredna redkost. Pri svatovski gostiji je bilo prav zabavno in polno vedrega smpha, čeprav ni nič škripala harmonika, ki se mnogim zdi nujno potrebna.
Iz Novega mesta
Gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane
s Šunekovo komedijo »Pesem s ceste« je zaradi tehničnih zaprek preloženo na prihodnji teden. Natančni datum bomo objavili.
Iz Vrhnike
Narodno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo z igralci »Vie Male« v nedeljo, 16. novembra 1941 ob 3 jiopoldne v »Pf-osvetnem domu« s poznano in zabavno komedijo, polno smeha in joka. »Pesem s ceste«, ki je bila igrana dozdaj vsepovsod z velikim uspehom. Opozarjamo tudi okoličane na predstavo.
»Hvala vam,« je rekel suho mladi doktor in hitro odšel, tako da je beli plašč kar vihral za njim.
XXV
»Tak pojdite, vi junak,« je zamrmral debeli primarij, »da pogledamo. Pokažite to blagoslovljeno ročico. Sestra, podržite jo!«
Debeli doktor puha in hitro odvija obveze; menda jih je več sto metrov. Stanko 6i ne upa pogledati in samo krčevito drži. Ne smem niti začivkati, si misli, pa če bi še tako bolelo. Zdaj odtrguje doktor neke prilepljene obveze, peklensko to boli, mladi junak stiska zobe in čuti, kako se mu tresejo veke od slabosti. Moram vzdržati, moram to prenesti, ponavlja obujmo sam pri sebi, pa je vendarle zatulil.
»Je že dobro,« je rekel tolažeče doktor in lahno, spretno snema deščico, na kateri leži ta zmečkana roka. Naočnike si je porinil na čelo in se skoraj z nosom zarine v tisto rdeče tam spodaj in mirno sojjc. Stanko boječe mežika na njegov debeli vrat, f>orastcl z belimi laski; toda tilnik mu nič ne pove, Stanko pogleda ti6to malo belo sestro. Drži mu roko in pozorno gleda z jasnimi, sivimi očmi na tisto grozno in krvavo tam doli; prav tako prijazno mu je gledala v usta, ko ga je krmila.
»Mno, mladenič,« se je oglasil debeli doktor, »ni tako hudo. Zdaj morate nekaj časa vzdržati. Lahko bi vam 6icer dal novokaina, ampak — Ali boste vzdržali?«
»Bom,« momlja odločno Stanko in zapre oči tako trdno, kakor le more.
.»Torej dobro. Pinceto, sestra I/
Štajerci brez razlike
Pod tem naslovom je izšel v uglednem nemškem tedniku »Das Reich> z dne 9. novembra 1941 zelo zanimiv članek, iz katerega posnemamo dobesedno nekatere odstavke kakor sledi: »2e j>ol leta sta sedaj v nekdanjem jugoslovanskem državnem področju, pripadlem Nemčiji, na delu šefa civilne uprave v Mariboru in na Bledu, da bi korak za korakom izenačila tamošnje razmere z Nemčijo. Njihov cilj je čim prejšnja vključitev teh področij v Štajersko in Koroško.
Na povelje šefa civilne uprave v S|iodnješta-jerski, okrožnega vodje dr. Uiberreitherja v teli krajih še ni bila ustanovljena narodnosocialistič-na 6tranka, marveč edina dopuščena politična organizacija Štajerska domovinska zveza, (Heimatbund) v katero se lahko včlani vsak ki je brez pridržka za vodjo in Nemčijo. V njej 60 Nemci jx>-leg domovini zvestih Štajercev. Če trenutno še uporabljajo različna jezika, jih to ne loči več. V okviru te organizacije so združeni za orožje sjx>-6obni moški v vojaški organizaciji (NVehrman-nschaft), moška mladina med 15 in 18 ter ženska med 15 in 21 letom pa v organizaciji Nemška mladina. Za mladino med 10 in 14 letom je organizacija obvezna.
Kmalu je bilo vpisanih v Heimatbund 320.000 ljudi, od tega v vojaški oddelek 66.000 in 33.000 v mladinsko organizacijo. Včlanjenega je bik) 95% prebivalstva. Ljudje, ki so se za Jugoslavije pokazali neinštvu sovražni, niso bili sprejeti, kakor tudi ne Primorci, Srbi in Judje, ki so j^rišli v deželo po 1. januarju 1914 z izrecnim naročilom, da bi jo odtujili Nemčiji. Po večini so prej zbežali ali so bili izseljeni. Prijave je sprejemala jx>-sebna komisija. Člani Švabskega Kulturbunda — bilo jih je nad 10.000 — so bili brez nadaljnega sprejeti. Nemško državljanstvo bo podeljeno šele z dokončnim sprejemom v Heimatbund.
Jasne fronte so morale biti hitro narejene zato, da bi se zbrali vsi dobromisleči domovini zvesti Štajerci in da bi bila izločena majhna klika slovenskih šovinistov, ki je hotela motiti miren razvoj. Le v razmeroma maloštevilnih grobih primerih je bila zaukazana izselitev. Da bi bili ustvarjeni trdni nemški mejniki ob meji, se bo izselilo področje okoli Brežic ter kot med Savo in Sotlo, da bo narejen prostor za kočevsko narodno skupino. Zalo Heimatbund tukaj ni sprejemal ljudi v svojo organizacijo.
V 43 mestih in trgih Spodnješlajerske, če izvzamemo j>omembnejša mesta Maribor, Celje in Ptuj, živi danes le 33.000 ljudi. Vsak ima torej povprečno manj kakor 1000 prebivalcev. Dočim je meščanstvo ostalo pretežno nemško, je nemško misleče kmetsko prebivalstvo na deželi prešlo v slovensko, je pa še 6edaj med podeželskim slovenskim prebivalstvom mnogo nemških imen, zlasti v dravski dolini. Ne birez vpliva nemške romantike so zajeli nacionalni tokovi preteklega stoletja maloštevilne, nenemške plasti izobražencev, predvsem duhovščine. Ta jx>slovenjevalna zgornja plast je stala nasproti domovini zvestemu slovenskemu kmetu ki se je pred svetovno vojno zbiral v 6tranki štajercijancev. Slovensko govoreči Stajerc, ki spada k nemški usodni skupnosti, se je med vojno obnašal prav tako, kakor domovini zvesti Korošec. Seveda ob prevratu ni bilo mogoče izločiti vsiljivcev tako, kakor na Koroškem. Tako nemško in slovensko govorečim Štajercem ni bilo prizaneseno s tujim gospodstvom.
Sedaj pa ima Spodnja dežela zoj>et nemški obraz. Vsa krajevna imena 60 postala zopet nemška; kjer 60 v avstrijskem času pustili slovansko zveneča imena, so bila sedaj po skrbni preizkušnji strokovnih ljudi nadomeščena z imeni domačih livad in gradov. Povsod so nemški napisi. Otroci se v šolah uče nemščine v besedi in pismu in pojoč nemške bojne pesmi korakajo po ulicah. Odrasli so 6e v desetisočih vpisali v nemške tečaje.«
Važen vzrok
»Tn zakaj ste zapustili prejšnjo službo?«
»Ker mi je gospod skozi luknjo v ključavnici pihnil poper v oči.«
Stanko hitro diha. Vzdržim, vzdržim — fairtje, partija, Pepek, Jenda — samo ne kričati, 6amo tega ne —.
»Škarje!«
Mala sestra ima usta od same vneme na jx>1 odkrta in pazljivo gleda, kaj doktor dela. Kako dolge trepalnice ima, si misli Stanko in pri tem krivi usta od grozne bolečine. Na kratko ga je jx>gledala in se malo nasmehnila.
»Vato!«
Stanko crnt^oči čelo, čuti, da mu izstopa mrzel pot —
»Klešče!«
Nekaj je zahrustaio. Stanko je vendar te sak-
nil med stisnjenimi zobmi in omahnil.
»Junak,« godrnja doktor in hitro nekaj dela, Kmalu bo. Iglo!«
Krčeviti stisk zob je odjenjal, Stanko naglo diha in čuti, da se mu sjjet vrača kri v obraz. »Obrnite mu čelo, sestra!«
Vzela je kos vate in ga obrisala po čelu in pod očmi. Stanko se je globoko oddihnil. Je že bolje.
»Malo počakajte,« je rekel doktor in ei šel še enkrat roke umivat. Kaj bo še, trefieče mladi junak od groze, kaj bodo spet delali z menoj! Krčevito požira, da bi ne udaril v jok, in obrača glavo proti oknu. Toda doktor sc veselo umiva in tako rekoč zadovoljno puha. »Tako, zdaj vam bomo to zavezali,
in za nekaj časa boste imeli mir. Mavec, sestra! In vazelin!« Debeli doktor navija cele metre obveze na Stankovo levico; zasmrdelo je po jodoformu. ampak je že bolj veselo.
»Čemu je tate deščica?« 6e je o6mclU Stank*
Mali oglasi
§ Službe M
Dobe:
Postrežnico
tedensko dvakrat poldnev-no, sprejmem. Ob Ljubljanici 10 (Kodeljevo).
S Stanovanja B
J£tcic:
Stanovanje
dvo ali trisobno, komfortno, v mestu ali na periferiji, Iščem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Čimprej« št. 12634.
B Sebe 1
J&teio:
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, po možnosti v središču mesta, za poročenega rudarskega inženirja brez otrok, Iščem. Tonudbe poslati na upravo »Slov.« pod šifro »ltudarskl Inženir« 12031.	(s
Filateiija
Filatelisti, pozor!
Najugodneje kupite ln vnovfilte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dc'.žan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
ju BMl|£m B
Lokal
v bližini kolodvora, manjši, oddam takoj ali 1. decembra. Naslov v upravi »Slov.« pod 12020. (n
Prodamo
Zavese za zatemnitev
Iz papirja nudi solidno ln poceni
Puc Danilo
tapetnlk
Ljubljana, Slomškova 9
Telefon st. 35-71.
Naprodaj
šivalni slroj Singer, otroška pos*elJIea ln velika, zložljiva postelja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12033.	(I
Posestva
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
Film v naravnih 'iarvi.li
PuslolovSčina lady X
Sitajna komedija romant. pimtoiovfčin — Film smeha, zabave in razvedrila Merlo Oberon, I.aurence Ollver KINO UNION - TEL. 22-21
Dramatična viteška zgrdba o legendarnem junaku
Fanfulla da Lodi
Borba za ljubljeno dekle — uvohoji — spletke Germana Paolieri Osvaldo Vabntl, Krnilo Cerlcsi KINO MATICA - TEL. 22-41
Obsojenke
Sally Eilers, Loula Hayward, — Film iz življenja deklet, ki so se pregrešile proti zakonu iu se morajo pokoriti v jetnifnicah KINO SLOOA - TEL. 27-30
Kupim parcelo
v Rožni dolini. Trnovem ali na Dolenjski cesti. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Takoj parcela« št. 12630.	(p j
j Ublmrc j
Dražba lesa
| Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, v Ljubljani, Cesta 29. oktobra st. 24/1., bo prodajala na javni dražbi, ki se ho vršila dne 25. nov. 1941 pri gornji upravi,
2450 plm bukove hlodovine na panju
z območja svoje šumske uprave v Straži.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravnh v Ljubljani in v Straži.
Hni m bc družine,
ki v dolgih zimskih večerih ne bi vseh njenih članov zabavala in učila knjiga „Slovenčeve knjižnice" 1 Samo 5 lir vsaka knjiga. K.dor naroči vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj!
Zahvala
Za vse iskrene pismene in ustmene izraze sožalja ob smrti našega dragega soproga, očeta, brata, strica, svaka, gospoda
Delkina Slavkota
viš. pošt. kontrolorja v pokoju
se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo gosp. šefu dr. Blumauerju in vsem drugim gospodom zdravnikom ter strežnemu osebju za res skrbno nego in lajšanje bolečin.
Parastos bo v pravoslavni cerkvi v četrtek, 13. t. m. ob 11.
Ljubljana, dne 11. nov. 1941.
Žalujoči ostali.
TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
<3>
TUNGSRAM

Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke
la lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustila naša preljuba soproga, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja
in tašča, gospa
Tonejc Terezija raj. Volk
soproga kavarnarja
vcletrgovca
Rodbina IVAN SAMEC.
Egiptovski šestorčki in kanadske petorke
Število trojčkov ni redko. Na leto pride na svet okoli 37.000 trojčkov. Danes je na svetu toliko živih trojčkov, da bi lahko napolnili mesto z 20.000 prebivalci. Število dvojčkov je seveda šc večje in znese na leto okroglo 337.000. Cetvorčki so zelo redki. Vsi poznamo kanadske petorke, pet deklic, ki še vse žive. Manj je znano, da je imela lela 1928. neka Egipčanka šestorčke, štiri deklice in dwa fantka.
Kaj je morska tona
Ne mine dan, da bi v časopisih ne čifali med vojnimi jx>ročMi, kako je bilo jx)topljeno toliko in toliko ton bojnih ali trgovskih ladij. Pri tem ne sinemo misliti na tone železa ali ostalega gradiva, iz katerega je narejenega ladja ali tovora, ki je bil na ladji. Morska tona ni merilo za težino, kakor se navadno misli, ampak je mera za prazen prostor na ladji, kamor lahko natovorijo blago. Ena tona je prostor od 2.8 do 3 kubičnih metrov. Ce beremo, da je imela neka ladja na primer 8000 ton, pomeni, da je bilo na ladji 25.000 kubičnih metrov prostora za blago. Po takih tonah se zaračunavajo pristaniške pristojbine, takse za prevoz 6kozi kanale. V Suezu je treba plačati 7 zlatih frankov za tono.
Ali že veste...
»Nikar ne kvasite!« je Miška vsa iz sebe srdito zavpila. »Hotela sem reči.c je nato zn-jecljala, »na Mišek tega ni storil..., to mi je zares preveč, kar je prav je prav, ali.. .c
da je bil izraz katoliška cerkev prvič v neki okrožnici iz leta 169?
da je moral biti vsak ameriški klobučar v času, ko je bila Amerika še angleška, sedem let vajenec?
da cenijo težo Alp, v kolikor so nad morsko površino, na 500.000 milijard ton?
da Arabci, ki imajo najboljše konje, za ča6a Mohameda niso imeli konj, ampak le osle?
Vsem, ki so nam ob boleči izgubi ljubega papana, gospoda
Ivana Samca
kakor koli izrazili svoje sočutje, vsem, ki so v njegovo počaščenje prispevali za dobrodelne namene in vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti častno spremili, se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vestni in prizadevni skrbi gospodov zdravnikov, posebno g. dr. Brandstetterju in g. dr. Tavčarju, ki sta mu lajšala trpljenje in nam skušala čim dalj ohraniti to ljubo, dragoceno življenje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem onim nepoznanim mimoidočim, ki so mu na njegovih zadnjih jesenskih sprehodih bili uslužni, za kar je bil prav vsakemu hvaležen. Prav iskreno bodi zahvaljen tudi vsak obiskovalec posebej, zlasti sobotni, katerega se je naš papa v dolgih mesecih svoje bolezni vsakikrat prisrčno razveselil. Najlepša zahvala naj velja gosp. župniku dr. Tom. Klinarju, ki ga je ponovno potolažil s Kruhom močnih, ga tako lepo pripravil in blagoslovil za pot v večnost. Vsi, ki' ste poznali našega jiapana, ohranilo ga v lepem, blagem spominu! — Sv. maša zadušnica se bo vršila v četrtek, dne 13. novembra 1941 ob pol 8, v stolnici sv. Nikolaja.
dne 11. t. m., previdena s tolažili sv. vere. — Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 12. novembra 1941 ob 3 popoldne, z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. novembra 1941.
Mišek in Netopir
Ko se je znočilo, jc dujul Mišek Streli s krepkim glasom:
»Pojdiva, Strela! Tumle spodaj je dom gospoda Lisjaka. Tja dol jiojdevu, da razkrinkava Netopirja in dokaževa svojo nedolžnost.«
jš'a domu strica Jurčka pa je Anzelj pri-jiovedoval svojo dogodivščino in je tožil o svoji smoli.
»Jako mi je žal, dragi Jurček,« je dejal, -kor ste vi tako vrl poštenjak, toda, kar se tiče Miška ...«
»Prav nič ne morem verjeti, da bi bil on kaj zakrivil!« je ugovarjal stric Jurček.
»Je kriv. je! O tem sem prepričan!« je poudaril policijski načelnik. ^Kako bi si mogli drugače razlagati vse tiste napise? To je vse on napisal! Saj to ni nič novega, vendar mene
Ivo nihče vorlil ?a ,ir»cl«
Globoko žalujoči: Anton, soprog; Silva, por. Varičak; Maruša, por. Stojie, hčerki; dr. Vladimir Varičak, dr. Bogdan Stojič, zeta; Veljko, Mirjana, Irina, vnuki, ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
lap jih je zadela...8
Helena Chappell vpraša po kratkem molku:
»In kako je pravzaprav sedaj, Casserton: ali so sploh o strašilu kaj govorili, ali se je sploh kaj razvedolo?«
»Hm I Ponoči živi tako-le poslopje kot je grad Heatherstone seveda j>ovsein drugačno življenje kot morda kaka stanovanjska hiša v Keeler-ave-nue v Chicagu. Tukaj vzdihuje slaro tramovje, škriplje les, pokajo tla, veter pretresa skrinje, lo-puta na duri, tuli v kaminih ...«
»Vsemogočni k zastoka Bobby. »In pri tem lahko spile?«
»Tak živ žav je samo v nočeh, ko razsaja burjn, ko piha veter od juga, se pravi od Irskega morja, V ostalem, Vam draga madam, res ne morem ničesar več povedali o pričujočnosli tistega strašila!
Kupil sem grad samo zaradi tega, ker me je bila razdražila smrt zadnjega lastnika.«
»In Vi se ne bojite?«
»Česa?«
»Da bi se Vam lahko isto pripetilo kot Vašim predhodnikom?«
Casserton se prezirljivo nasmehne.
»Ne, madam, to me niti malo ne skrbi! Mož kot jaz, ki zadene ponoči s pištolo na razdaljo tridesetih metrov tlečo glavico vžigalice, tak mož se ne boji — niti neznanega strašila!«
Mistress Chappell se dvigne.
Še enkrat zdrkne njen jiogled čez pokrajino z grčastim, sočnobarvnstim grmovjem in nepre-
mično obstane na belih oblačkih, ki so kot perje pluli naglo v notranjost dežele.
»Mene že zebe,« pravi tiho mistress Chappell.
»Jaz bi šla dol...«
Grajščak je korakal prvi.
Dve nadstropji niže je bil v belem stolpu atelje mistress Helene. Casserton je bil poklical Heleno Chappell v svoj grad, da bi ustregel svoji ničemurnosti, kajti Helena Chappell je bila precej znana v artistovskih krogih.
Mistress Chappell bi namreč morala modelirati njegov kip.
Kip je stal na stružnici že skoraj izgotovljen.
Ko je trojica, sestopivši z ravne strehe stolpa, prečkala svetlo sobo, kjer je bil urejen atelje, se je llenry Casserton zastavil pred pokrito glino.
»Madam, še smem enkrat pogledati?«
»Kar izvolite!«
Previdno odstrani mister Casserton vlažno laneno pregrinjalo, ki je držalo ilovico, da je osla-la vlaena.
Bobby se je sam pri sebi smejal.
Prikazala se je cowboyska glava.
Misler Caserton jo polagal veliko važnost na to, da bi bil upodobljen v svojem odrskem kroju, namreč kot cowboyski umetni strelec.
Izpod širokega co\vl>oyskpga klobuka jp zrl njegov energični obraz, z levim očesom je mižal, desno pa, s katerim je meril, je bilo samo trohico priprto.
Pri modeliranju je zavzemal to najiorno pozo zmeraj z ganljivo potrpežljivostjo.
»Stiskaški Škot pri štetju denarja« pripomni Bohby brez spoštovanja.
Honry Casserton je preslišal to nesramno opazko.
Šepetaje je nadaljeval:
»Tako sem šel leto za lelom na oddih, puško znamke VVinchester ali pa revolver znamke VVeb-ley in Scott v rokah in, množica me je vriskaje jjozdravljala. — Toda, če Vam ugaja, madam, si inhko ogledamo grajsko poslopje. Ste že pravzaprav štirinajst dni tu in poznate samo majhen dol gradu. Prosil bom za vaš umetniški svet, ko boni prezidaval...«
»Zelo rada bom, mister Casserton 1«
»Lepo, hvala Vam! Pričnimo s kletjo. Tu noter bo namreč kotliščp za osrednjo kurjavo in razen tega bi iz njega rad napravil še vinsko klel s točilnico...«
»Bosle nam vodnik, misler!« pravi Helena.
Casserton je |)ogledal dvomljivo Bobbyja, ki se mu je prav prijazno nasmehnil.
»Menite, da bi se mister VVash —, hočem reči: mister Bol)by zanimal za take reči?«
»Oh,« odgovori Bobby. »Kar se pa gradnje kleti tiče, imam jaz ,stari gangster' v tem velike izkušnje! Nc smete pozabiti, da se nahajajo vsa pribežališča gangsterjpv prav zaradi varnosti v kleteh. — Če bi na primer hoteli vpdeti, kako se segrejejo kletna tla — prosim, sem Vam na uslugo! Ne sprejmem niti honorarja.«
»Torej pojdimo!« reče rpsignirnno Casserton.
Peljal ju je po ozkih, komaj za širino širokih polžastih stopnicah z osemnadstropnega stolpa v klet.
Svetil je z električno baterijo.
»O, ta klet je pa presneto mala I« pripomni Bobby, ko je površno obšel kletni obhod.
Trojica je sedaj stala v sredini pod visokim kletnim obokom, kjpr se je 5e poznalo, da so bili strop in stene nekoč pobeljeni.
Danes so še samo motno odsevali v soju luči na stisnjen špiritni plin, ki jo je prinesel hišnik.
V lahnem prepihu, ki je vel v halo skozi odprte duri, so se pozibavale goste pajčevine.
»Kaj je bilo tukaj nekoč?« vpraša mistress Chappell.
Casserton je preslišal njeno vprašanje.
Za malo se mu je zdelo in mu ni šlo iz misli, da bi nekdo prisodil njegovi lastnini vzdevek »mali«.
»Kako mister Wash —, hočem reči: mistpr Bobby? Klet sc Vam zdi majhna? Jaz mislim, da smo blodili skoraj deset minut okrog po njej.«
Bobby prikima.
»In kako dolgo rabite, da obhodite vse sobane v nadstropju Vašega gradu, kjer straši?«
Casserton ga presenečeno pogleda.
»O, vendar, Vi imate prav! Zato je treba najmanj četrt ure, če ne več!«
»Sigurno! Klet je torej na vsak način manjša od tlo risa VaSpga gradu; kaj takega se mi zdi nemogoče!« reče Bol>by.
»ln kako si to razlagate?«
»Pojdite z ninno!«
Bohhy z lučjo v rokah, se podviza naprej.
Pelje ju skozi prašno klet, kjer je bila povsod razmetana stara šara.
Tloris kleti je hil čudno zavit in oglat — kol pravzaprav vsa stavba.
Glavni hodnik sb je vsplej nekako — kot hi se prelomil — zasukal in pot je peljala v drugo smer.
Pred neko stpno, kjer so ležali zvrhoma nakopičeni deli ladij, vesla, razne figure, osine, bruna in še druga podobna šara, se Bobby ustavi.
»Nazaj,« reče kratko.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariP
izdajatelj: inž. Jože Suuis
Urednik: Viktor Cen™