Naročnina
Dnevna Izdajo
ra državo SHS
mcseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole no vJugo-slavl|l SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp pellt-vrsta mali oglasi po I 30 ln 2 D.veCII oglasi nad 43 mm vlilne po Dln2'30, vellld po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pr. vcčicm □ nnročilu popust
Izide ob 4 zlulral
razen pondeljKo tn dneva po praznlKvJ
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici SI. 6 111 Kokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon St. 2050, upravništvo St. 2328
'Političen lisi sa slovenski narod
Uprava fe vKopttarfevl ul.šl.O * Čekovni račun: C/ublfana Stev. 10.650 ln I0.34V xa Inserale, Sarafevo St.7 S03. Zagreb St. 39.011, Praga In Dunaf št. 24.797
Revolver v narodni skupščini.
Predlogi in govori opozicije, kot jih še ni bilo slišati v skupščini. — Zaušnice. — Dr. Spahov odgovor opoziciji. — Dr. Kramer v kotu.
Dr. L. Sušnik:
Državni prosvetni program.
Po štirinajstdnevnem posvetovanju je komisija za izdelavo stalnega državnega prosvetnega programa pri ministrstvu prosvete v Belgradu izvršila prvi del svoje naloge s tem, da je ugotovila temeljna načela in glavne smernice za razvoj šolstva v bodoče. Nato se je razdelila v šest sekcij, ki naj pripravijo podrobne predloge za izpeljavo.
Ce premotrimo dosedanje rezultate, smemo biti v glavnem zadovoljni. Odbor je delal z vso vnemo in resnostjo in je kljub deljenemu mišljenja v gotovih stvareh vendarle v mnogočem prišel do soglasnih zaključkov.
Predvsem se je ugotovilo, da ne more in ne sme biti govora o redukciji kakršnihkoli šol, nasprotno je treba šolsko omrežje sistematično izgraditi, zlasti še v južnih pokrajinah. Osnovne šole naj se podaljšajo po možnosti na osem let in naj bolj upoštevajo zlasti v višjem tečaju potrebe življenja Ln okolice. V večjih krajih naj se osnujejo meščanske šole raznih smeri, ki odgovarjajo potrebam ondotnega prebivalstva. Učna doba na učiteljiščih naj se zviša za eno leto, tako da bodo lahko dala bodočim učiteljem boljšo splošno in strokovno pripravo posebej glede kmetijstva, obrti, higijene, gospodinjstva, na kar mora vse ljudsko šolstvo polagati večjo važnost. Pri štiriletnih višjih pedagoških šolah ni prišlo do edinosti glede programa zadnjih dveh let.
Kar se tiče srednjih šol, je komisija izrazila mnenje, da jih ni preveč, ampak premalo in bi vsaka redukcija bila nedvomno škodljiva za bitne prosvetne interese naroda. Govoriti bi se smelo kvečjemu o preureditvi te ali one v strokovno ozir. meščansko šolo, če so lokalne potrebe in razmere takšne. Izmed znanih treh tipov naj se puste klasične gimnazije in realke ondi, kjer jih ljudstvo želi. Mnogo članov se je sploh toplo zavzelo za klasične gimnazije, češ, naj se jim da popolna svoboda razvoja brez ozira na število šol drugih tipov v kakem kraju.
Tudi glede univerz in fakultet poudarja resolucija, da njihovo število ni preveliko, da se ne sme zmanjševati, temveč da jih je nasprotno treba izgraditi in jim dati na razpolago vsa potrebna sredstva za njihovo delo.
Komisija je mnogo razpravljala tudi o raznih strokovnih in pok!icn:h šolah. Referenti iz vseh ostalih ministrstev, ki imajo kake šole, so podali statistiko in sliko tega šolstva ter stavili obširne predloge za njega preureditev, kateri so bili po večini sprejeti. Posebno kmetijske, obrtne in trgovske šole so bile predmet dolgotrajnega razpravljanja, ki je rodilo veliko dobrih nasvetov z ozirom na ustanavljanje gospodarskih in gospodinjskih tečajev in kratkotrajnih specialnih šol, ki so ljudstvu predvsem potrebne,
S tem je bilo v zvezi načelno vprašanje, ali naj bodo vse šole pod prosvetnim ministrstvom ali pa naj ostanejo strokovne šole pod dotičnimi ministrstvi. Zastopniki posameznih ministrstev so bili večinoma za to, da ostane pri dosedanji razdelitvi iz strokovnih, finančnih in političnih razlogov, dočim so bili mnogi od ostalih članov za centralizacijo šolstva pod isto streho. Vsi pa so priznavali potrebo ožje zveze in sodelovanja posameznih ministrstev na šolskem polju v obliki posebnega sveta pri ministrstvu prosvete.
Prav tako principijelno važno je bilo vprašanje, ali naj bodo učni načrti in programi enotni ali po potrebi različni. Tudi tu ni prišlo do soglasja, ker so se eni hudo zavzemali za edinstvo, drugi pa za diferencijacijo. S slovenske strani se je še posebej sprožilo vprašanje pouka srbohrvaščine pri nas ozir. slovenščine v hrbskohrvatskih krajih, češ, da je forsiranje pouka srbohrvaščine v naših osnovnih šolah odveč in nepedagoško, a v srednjih in njim sorodnih šolah naj bi se poučevali v isti meri kot pri nas srbohrvatski tudi pri naših bratih glavni temelji slovenskega jezika in kulture.
Glede modernih jezikov je prevladalo mišljenje, naj se uči francoščina od 1. razreda. drugi (nemščina, angleščina ali italijanščina) od 3. razreda srednje šole, od 7. dalje pa še kaik slovanski jezik. Priporočalo se ie tudi omogočenje neobligatnega pouka raznih jezikov.
Odbor je pretresal vprnšanie ravnili izoi-tov in se izrekel n. pr. proti uvedbi letnih izpitov.
r Belgrad, 16. (Tel. »Slov.«) Že včeraj se je pričakovalo, da bo današnja seja skupščine zelo burna. Da pride celo do »častne afere« in da dobimo nove »protidržavne« elemente, tega nismo pričakovali. je manjkalo, da ni prišlo do streljanja /. revolverji. Zemljo-radnik Vujič je dobil par zaušnic, ki jih je hotel vrniti z revolverjem. Da pa ne bi za njim zaostal je Pribičevič meslo bolnega Radiča prečital izjavo, ki naj bi bila nekakšen političen evangelij seljačko-demokratske reakcije.
Pucelj in Žerav pretita z revolucijo.
V izjavi, ki jo je sestavil Stjepan Radič v sporazumu s svojim vnukom Pavlom in Pribi-čevičem in ki ji je boter dr. Žerjav, je Pribičevič izšel iz stališča, da se popolnoma nič ne dela. Samostojni demokrati so mnenja, da je vse, kar se v skupščini dela, brezplodno.
Mi pa ugotavljamo sledeča dejstva, da takrat, kadar se dela ali kadar bi bilo treba delati, seljačko-demokratska reakcija sabotira delo v skupščini z nujnimi predlogi, neokusnimi in ponižujočimi kravali, v odborih pa z dolgimi govori. Ponovno smo že ugotovili, da imajo odbori dovolj dela in vse, za kar se Pribičevič in njegovi tovariši, ko so bili na vladi, niso brigali, je sedaj na dnevnem redu. Šele današnja vlada je prišla, da je lahko pričela izvajati pravi delovni program za konsolidacijo državnih poslov na vseh poljih.
Smešna pa je nadaljna točka izjave, v kateri govori Radič po Pribičeviču o potrebi depolitizacije uprave. Slovenskemu narodu in našim čilateljem ni treba posebej naglašati, kako ironične so besede in zahteve istega šefa tiste stranke, ki je politizacijo uprave v naši državi dovedel do viška. Spominjamo samo na dolgotrajno izgubljeno dobo sedmih let. ko sta Pribičevič in Žerjav skoro neprestano sedela v vladi. Nikdar ga ni zabolela glava, niti z mezincem ni ganil, ko so se dogajale gorosta-sne stvari, ko se je strankarstvo razvnelo do skrajnih mej. Kljub temu, da se je sedanja vlada takoj v začetku postavila na stališče popolne depolitizacije uprav, te gospode boli glava in le kričijo. Pribičevič in Žerjav na vsak način dobro vesta, da sta s tem potenciranjem strankarstva. ki sta ga dovedla do viška, prišla do take politične kvalifikacije, da sta se pri izvajanju konsolidacije povsem in za vselej onemogočila.
Zato je razumljivo, da danes kričita proti hegemoniji. Kdaj je bilo več hegemonije, kakor takrat, ko sta bila v tako zvanem narodnem bloku oziroma bloku nasilja in reakcije na vladi Pribičevič in Žerjav skunno s Paši-čem, ko sta bila na višku svoje politične moči. Hegemonija ne kakega dela naše države, marveč hegemonija gotovih osebnosti je takrat vodila politično življenje naše države.
Pribičevič ie obsodil samega sebe.
Povsem neumestna in kruto ironična pa je izjava, ki jo je Pribičevič dal na koncu svoje žalostne tirade, to je, da z Radičem preiskujeta sedanji položaj in iščeta načina in sredstev, s katerimi bi mogla izvesti svoje zahteve. Pribičevič je pobijal vse tisto, kar se je pod njim v naši državi uvedlo, kar se je v naši državi ukoreninilo. Pribičevič je z današnjo izjavo pobijal grehe svoje nedavne politične preteklosti. Pribičevičeva izjava je obsodba samega sebe in ravno Pribičevičeva iskrenost je simpatična. Grehe katere so samostojni demokrati delali v družbi ljudi, ki so danes eliminirani iz političnega življenja, je Pribičevič v svoji izjavi potrdil in natančno označil. S tem je dal popolno zadoščenje nam, ki smo te njegove »usluge« obsojali in ki jih danes popravljamo. Pribičevič je bil sicer kot spokor-jeni grešnik. Vendar mu ta njegova vloga, ki
Ostro se je kritiziralo slabo materijalno stanje naših šol: odbor je priporočil najetje velikega investicijskega posojila za zidanje poslopij in opremo šol ter sc zavzel za izboljšanje plač učnim močem.
Največ ra7lik v pojmovanju se j« pokazalo pri obravnavanju verskega pouka in Ijud-skoizobraževalnega dela. Tu so razmere to-stran in onstran še tako različne, da niti enotni nastop zastopnikov pravoslavne in katoliške Cerkve ni mogel v celoti prepričati na-
jo je danes po Radičevem nalogu igral pred narodno skupščino, ne bo pomagala.
»Častna afera".
Po Spahovem govoru je znani zemljorad-niški »govornik in strokovnjak« s težkimi izrazi razžalil demokratskega poslanca Sečero-va. Radi tega je Sečerov dal Vujiču par krepkih zaušnic. Prišlo je do velikega prepira in obenem do častne zadeve. Z ozirom na to sta danes popoldne oba imenovala svoje zastopnike, ki se naj sporazumejo v tem. kdo je bil užaljen. Ne da bi se spuščali v to zadevo, moramo priznati, da je bila predvsem užaljena čast narodne skupščine. Jasno je, da se narodni zastopniki ne morejo tako obnašati.
„Nuni" predlogi opozicije.
Današnja skupščina se je pričela okrog pol 10. Opozicija je spet vložila nekaj »nujnih« predlogov. Predvsem je bil na dnevnem redu Kramerjev predlog. Dr. Kramer je stavil nujen predlog, naj ministrska uredba iz leta 1924.. o draginjskih dokladah velja tudi za orožniške vpokojence po zakonu o orožniškem fondu. Predlagatelj je utemeljeval nujnost svojega predloga v kratkih, plehkih in medlih besedah. Govoril jc bolj sam sebi. Zato mu je pa odgovoril minister Spaho po pravici, da ni navedel nobenega razloga za nujnost svojega predloga in da zato nujnosti ne more priznati, posebno še, ker se nahaja pred skupščino proračun, sodniški zakon in najrazličnejši zakoni in ker vsi ti odbori delajo s polno paro.
Pri glasovanju večina ni priznala nujnosti Kramerjevemu demagoškemu predlogu. Po glasovanju je Kramer patetično zaklical: »Tudi klerikalci so proti!«
Krepki odgovori poslancev SLS
Na la klic je dobil od poslancev SLS krepke odgovore: »Nismo proti revežem, pač pa smo proti komediji, ki jo uganjate v zmedo drugih!« »Mi bomo vpokojencem pomagali, vi pa uganjate z njimi demagogijol« »Vi pomagajte svojim propalim bankam, zato rajše govorite o Slavenski banki in o Agromerkurju!« »S svojim predlogom hočete samo ovirati naše delo za vpokojence!« »Vi sploh ne razumete razlike med uredbo in zakonom!«
Na te pripombe Kramer ni bil pripravljen, vsled česar se jc umaknil'v ozadje.
Zadeva orožniških vpokojencev pride januarja pred finančni odbor, kakor je to sklenila vlada in vladna večina po posredovanju dr. Gosarja.
Neresen predlog.
Nato je prišel na dnevni red nujni predlog samostojnega demokrata Demetroviča, da se ukine dohodnina, Ta predlog so vložili samostojni demokrati in radičevci. Po tem predlogu naj bi se s 1. januarjem prenehalo s pobiranjem osebne dohodnine. Za vsakega pametnega in poštenega človeka je jasno, da že radi državnega gospodarstva, ki je uzakonjeno s proračunom do 1. aprila 1928, da se ta predlog ne more sprejeti. Država mora imeti denar, da izplača uradnike, da vzdržuje bolnice, javno varnost in druga javna dela. Predlagatelji prav po otročje zahtevajo, da naj se davek ukine pred koncem proračunskega leta. 2iv krst ne more verjeti v resnost teh ljudi. Ves svet ve, da so ravno samostojni demokrati in Pucelj glasovali za zvišanje davkov v vseh proračunih. Od leta do leta so poviševali direktne in indirektne davke, tudi osebno dohodnino. Proti temu sedaj navidez nastopajo. Za razbremenitev pa je resno, pametno in smotreno od 1. 1919. nastopala le SLS.
Ker ni bil predlog resen, nc iskren, niti izvedljiv, so morali poslanci SLS nastopiti vestno bril norce iz naših davkoplačevalcev.
sprotnikov in da se naše intenzivno prosvetno delo med ljudstvom še ni moglo vzeti za primeren zgled za južne kraje. Sicer pa so Pili Slovenci in slovensko šolstvo na vseh poljih deležni največje pažnje in priznanja.
Govorilo se je še o privatnih šolah, o ženski vzgoji, o reorganizaciji prosvetne uprave itd. Če se bodo mnoge lepe misli, ki so se izrazile v tem pogledu, tudi v podrobnem dejansko izvedle, bo to velik korak naprej v razvoju šolstva v naši državi.
Sele letos so se začela zmanjševati bremena, ker so za ceno znižanja davkov stopili v vla-proti njemu, ker nočejo, da bi kdorkoli brez-do in bodo to pot nadaljevali pametno, smotreno in iskreno, kakor je to SLS vedno delala, kajti kot zastopnica svojega ljudstva ni SLS svojega naroda nikdar varala. Če so samostojni demokrati na današnji seji poudarjali neenakost v plačevanju, so obsodili same sebe, ker so oni ustvarili to neenakost. Grehe popravljati je silno težko. Popravljali jih bomo, toda ne s smešnimi in otročjimi predlogi, marveč z resnim delom na pravem mestu in o pravem času.
Odločna izjava ministra Spahe
Na ta njihov predlog je podal zastopnik finančnega ministra dr. Spaho sledečo iziavo:
»Gospodje poslanci! Zelo me je iznena-dilo, ua se danes, 16. decembra, stavlja predlog, za katerega se zahteva nujnost, za ukinitev dohodnine, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 1928. Po mojem mnenju to dovolj dokazuje, kako malo objektivnosti so pokazali predlagatelji s tem predlogom. (Veliko odobravanje pri večini. Protesti pri opoziciji.) Pred seboj imamo zakon o izenačenju davkov. Ta zakon jc vlada proglasila za nujnega in ga bo skupščina kmalu sprejela. (Živahno odobravanje pri večini, opozicija protestira proti tej izjavi.)
Če predlagajo gospodje v skupščini tako predloge, motijo in ovirajo skupščino pri stvarnem delu. Če bodo tako nadaljevali, bodo dosegli samo to, da se bo zakon o izenačenju davkov samo pozneje sprejel.
Od tega davka, za katerega ukinitev zahtevajo gospodje nujnost, lahko rečem, je v sedanjem proračunu precejšnja vsota dohodkov preko 100 milijonov, ki se ne more kar kratkomalo ukiniti. Vlada zastopa stališče, da vsi državljani plačajo enake davke. Zato je predložila nujen predlog o izenačenju davkov. Gospodje pa predlagajo na eni strani ukinitev dohodnine. Na ta način bi država prišla ob sto milijonov dohodkov. Na drugi strani pa istočasno predlagajo nove izdatke iz državne blagajne. Tako ni mogoče delati. Vlada takih predlogov ne more sprejemati, kako naj bi poravnala zguhe ki bi gotovo nastale v državnem proračunu. Iz tega razloga ne more priznali nujnosti.«
Kravali in preteo v skupščin!.
Radi te izjave je nastal v skupščini velik kraval. Poslanec Vujič je z nekaterimi izjavami šel preko meja in poskušal žaliti Šečerova, ki je dal Vujiču par krepkih zaušnic, Vujič mu jih je skušal vrniti. Med tem pa so skočili mr njiju nekateri poslanci. Da bi se za sramoto maščeval, je Vujič potegnil i? žepa revolver in je hotel ustrelili. Poslanci pa so to preprečili. Vsled tega nenavadnega dogodka jc predsednik prekinil sejo.
Poročilo pnketnesa odbora.
Po daljšem času se je seja zopet pričela. Prešlo se je na dnevni red. V razpravo je prišlo poročilo anketnega odbora o volitvah v bihaškem okraju. Radikal Vasa Jovanovič je predlagal, da naj se z ozirom na ogromni do-kazilni material o protizakonitem delovanju zemljoradnikov in samostojnih demokratov vsi akti vrnejo verifikacijskem odboru Za ta pred-log so glasovali radikali in poslanci SLS da bi se na ta način dognala popolna resnica o vseh dejanjih ob volitvah v bihaškem okrožju. Večina je sprejela poročilo anketnega odbora! V skupščino pride zemljoradniški poslanec Drljača.
Pribičevičeva iz»ava.
Nato je Pribičevič v imenu Radiča, Puclja in ostalih poslancev SDS podal dolgo izjavo o kaleri poročamo zgoraj. Ta izjava je bila naj-bolj živahna točka današnje seje.
Seja finančnega odbora
r Belgrad 16. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji je finančni odbor razpravljal o vrhovni državni upravi. Dr. Krajač in dr. Žerjav sta obširno govorila. Obema govornikoma je na kratko odgovoril zastopnik finančnega ministra. Glede dolgov je navedel več stvarnih podatkov. Leteči dolgovi znašajo 800 mili- , jonov dinarjev nn leto. Lansko leto, ko so bili tia vladi radičevci, zavezniki samostojnih demokratov, pn so znašali 1200 milijonov dinar-jev. Od tega je država dolžna državnim uradnikom za razlike, invalidom, največ pa železniškemu ministrstvu.
Razprave v davčnem odboru.
r Belgrad, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji davčnega odbora je prišel v razpravo oddelek o razdelitvi davkov na posamezne davkoplačevalce na podlagi davčne osnove. Ti členi so sc z nekaterimi spremembami sprejeli. Največja sprememba jc ta, da se je rok za pritožbo podaljšal od 15 na 30 dni. Ravno tako so se spremenili členi, ki go-vore o pritožbi davkoplačevalcev proti odmeri davčnega predpisa.
Nato je davčni odbor razpravljal o členu, ki govori o kazni, če davkoplačevalec ne predloži davčne napovedi. Na koncu seje jc predlagal Davidovičev demokrat Jovanovič resolucijo, da se naj dohodnina izloči iz tega zakona. Vlada se prosi, da predloži pismen predlog, da se sprejete davčne vrste primerno preuredijo.
Radičevcc Neudorfer je izjavil, da jc proti ukinitvi dohodnine in zato je tudi proti resoluciji.
To izjavo tega radičevca poudarjamo, da se vidi vsa konfuznost, nerealnost in dema-geška taktika opozicije. Na eni strani zahtevajo takojšnjo ukinitev dohodnine, na drugi strani pa radičevec Neudorfer, bivši državni podtajnik v finančnem ministrstvu, izjavlja, da je proti ukinitvi dohodnine.
Nato je opozicija predlagala svojo resolucijo. Predlog je utemeljeval poslanec Popovič, ki je svoj predlog zasolil z raznimi grožnjami. Naravnost ginljivo je bilo, ko jc zastopnik »edino državnotvorne politike in politične stranke« grozil s separatističnem stališčem.
Poslanec dr. Kulovcc jc izjavil, da sc vlada glede dohodnine še ni ofieielno izjavila, to je, ali vztraja na svojem predlogu v celoti, ali pa ga umika, ali pa hoče morda z njim vezati vprašanje zaupnice. Tudi se ni izjavila glede usode dohodnine v nekaterih prečanskih krajih za slučaj, če pusti z zakonskim predlogom pasti osebno dohodnino. To stališče moramo poznati, da moremo nasproti resoluciji in pred-lcgu zavzeti stališče.
Zastopnik finančnega ministra Spaho je izjavil, da so to tako globoko segajoča vprašanja, da mora vlada o njih podrobno razpravljati in da bo na prihodnji seji dal tozadevno izjavo. Odbor je to izjavo sprejel. Pi ihodnja seja tega odbora bo v torek.
SDS v službi velekapitala.
»Vse te nove davke bodo plačali konzu-menti,« pravi današnji SDS popoldnevnik, »ker jih bo industrija prevalila nanje.« Na drugi strani pa sc je oglasil »Trgovski list, »češ da ne bo mogoče vseh davkov prevaliti na kon-zumente in da jih bodo torej morali plačati podjetniki. Sedaj ne vemo, kaj je res, ali listo, kar trdi strokovno glasilo izvestnih gospodarskih krogov ali pa taistim zelo blizu stoječi »Narod«. Če jih bodo prevalili na konzumente, čemu kriči »Trgovski list«, da to ne bo mogoče? Če pa jih bodo plačali velepodjetniki, ali potem ni dosežen namen oblastnega odbora, da se zaščitijo socialno šibkejši sloji? Zato je vse pisanje SDS tiska navadna demagogija, ki se da otipati z dlanjo in je ne.mer-jena le v korist velekapitala, ki se hoče teh davščin rešiti z žuganjem, da bodo morali vse plačati konzumenti. Tako se naj na eni strani nahujskajo široki sloji proti »klerikalcem«, na drugi pa pripravi velekapitalu teren za to, da bi mogel dajatve prevaliti. Na ta način SDS zvesto vrača velekapitalu vse dobrote, katere mu je dolžna!
O seji radikalnega kluba.
O seji radikalnega kluba, o kateri smo nakralko že včeraj poročali in na katero je seljačko-demokratska opozicija polagala tolike nadc, češ, da bo prišlo na njej do razccpa med Vukičevičevimi radikali in njihovimi nasprotniki, se poroča sledeče:
Seja radikalnega kluba ni bila niti malo burna, a niti tako interesantna, kakor se je splošno pričakovalo. Te interesantnosti so jo oropali radikalni nezadovoljneži, ki so se obnašali popolnoma pasivno. Pričakovalo se jc, da bodo o zakonskem predlogu o davkih govorili Stojadinovič, Uzunovič, Ninčič in drugi. Toda nobeden ni zinil besede.
Poslanec Cvetkovič, ki je za hip zapustil sejo, je na vprašanje novinarjev, kako poteka seja, odgovoril:
»Na seji prevladuje stališče, da naj se delo na izglasovanju zakona o izenačenju davkov prekine, ker se je veliko število članov zaradi odsotnosti finančnega ministra, itak rezerviralo ir sc mora čakati njegovega povratka iz inozemstva, preden se more delo koristno rnda-Ijevati. S tem se je strinjal tudi predsednik vlade g. Vukičevič, ki je žc na začetku seje izjavil, da je delo na uzakonjenju tega načrta zaradi odsotnosti finančnega ministra v resnici otežkočeno.«
Božično darilo.
Po dosedanjih dispozicijah češkoslovaškega finančnega ministra dobijo državni uradniki za božič: 1.—2. stopnja 2500 -4000 Kč,
3 stop. 2000—2500, 4. 1000-1600, ostali pa 700—1300 Kč nagrade. Računski uradniki dobe 1000—1500 Kč, v 5. stopnji 800—1200, v (j. stop. 700—1000 in v 7. stop. 300- 800 Kč. Kč stoji v razmerju z dinarjem 1.684 : 1.
Pot do sporazuma je odprta!
Pariški tisk je zadovoljen z Mussolini jem. — A Francija sama ne bo nosila stroškov poravnave. —
(Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.)
v Pariz, 16. dec. Včerajšnje izjave Musso-linija o francosko-italijanskih odnošajih so po
komentarjih listov sodeč, prijetno presenetile. »Petit Parisien« izjavlja, očividno oficiozno in-spiriran, da jfe na prijateljske Rriandove besede v parlamentu sedaj prišel enak odmev iz Rima. Po Mussolinlievih besedah niti fran-rosko-'ugoslovanska, niti italijansko-albanska pogodba ne sme motiti obojestranskih odnošajev. Če Mussolini izjavlja, da se morajo najprej med obema državama odstraniti z diplomatskimi pogajanji ploskve trenja in da potem lahko sledi osebni razgovor med Mussolinijem in Rriandom se mora konstatirati kot dobro znamenje, da je o metodah že sedaj soglasnost v Parizu in Rimu. Tudi levičarski tisk vidi v Mussolini levih besedah olaiSanie za sporazum. >L'Oenvre<r samo noče uvldevati vzrokov, ki bi mogli ovirati Ttaliio pridružiti se francosko-jugoslovanski pogodbi, katere podpis se je vendar ravno z ozirom na Rim tako dolgo odlašal, če ni bil edini resnični vzrok Italije ta, da obvlada Balkan in odstrani francoski vpliv. Trditev Mussolini ia. da je pogodba no-vsod povzročila vznemirenie je napačna. Zato je tem razveseliivpje. če Mussolini danes izjavlja, da je nocrodba ponolnoma korektna. Po teh razveseljivih izjavah Mussoliniia sc mora ugotoviti, da io pot k sporazumu odprta. Vendar pa v pariških krogih vlada trotova skrb o izidu pričetih razgovorov, ker doslei niso dosti napredovali. Izjave bivšega italijanskega zunanjega ministra Scbanzerja v italiianskem parlamentu o priliki ratifikacile albanske pogodbe, da mora Franciia priznati italranslje življenske potrehe. torei prednostni položaj na BaP-anu in Adriji in da mora v tem smislu vplivati na zavezniško Jugoslavijo, pa postavljajo parišlte kroge pred nič manj težko dilemo. kakor italijanske zahteve v mandatskem in kolonialnem vprašpniu. Kakor ie s"lo«no odkritosrčna želja za zHižanje z Italijo, se vendar soglasno odHania domneva, da naj bi samg Francija nosila stroške poravnave.
Francoski socialisti ugotavljajo »stalna izzivanja Italije«.
v Pariz, 16. dec. Upravni svet socialistične stranice poudarja v odločitvi, ki jo je sklenil
z ozirom ua francosko-jugoslovansko pogodbo, da so bile vzrok za pogodbo »stalna izzivanja
Italije«. Vendar ta odločitev svari pred tem, da bi se brez kritike odobravale vse take pogodbe, ki pod plaščem razsodišča in prijateljstva zopet oživljajo stari sistem zvez in potvar-jnjo duha Društva narodov. Ta odločitev zahteva dalje da se vse pogodbe, ki jih je Francija sklenila od premirja dalje, objavijo s polnim besedilom in predložijo parlamentu v ratifikacijo.
Burov hvali Mussoliniia.
ž Milan, 16. dec. Bolgarski zunanji minister Burov se je na povratku iz Ženeve ustavil Stresi. Tu sc je razgovarjal s pokrajinskem tajnikom fašistovske stranke baronom Basile-jern. Glede odnošajev med Francijo in Italijo je Burov izjavil sledeče: Končno sc boste sporazumeli, kajti kakor jc rekel ducc, med vašima plemenoma obstoji globoka enotnost tako glede izvora, kakor glede čustev, Italija jc v rcsnici preobražena in jaz nisem opustil to povedati francoskim zastopnikom v Ženevi ter sem podkrepil to svoje mnenje na podlagi vtisov, ki sem jih dobil na sestanku z Musso-linijcm. Ni je večje krivice, kakor da se smatra vašega glavarja Mussolinija za impulziv-nega človeka in za sposobnega dejanj, ki bi kompromitirala odnošaje. Mussolinija smatram za enega izmed najbolj uravnovešenih mož, ki sem jih srečal v svoji dolgi karijeri. Vse, kar cn izvrši, če tudi se zdi improvizirano, je sad dolgega premišljevanja in popolnega ravnovesja. — Na vprašanje, ali se vrne na Bolgarsko, je Burov izjavil, da je trenutek tak, da je potrebno, da ostane na svojem mestu.
Macedonske narodnosti za Italijane na enkrat ni!
ž Milan, 16. dec. Novinar Paolo Monelli je objavil v današnjem »Corriere della Sera« članek o macedonskem vprašanju, ki datira iz Panskega v Bolgariji. Monelli pravi, da ne obstoja macedonska narodnost, temveč da je Maccdor.ija nekaka balkanska Švica, ki jo tvorijo Bolgari, Albanci, Kucovlahi, Grki, Židje in cigani.
Londonska banka ponuja Grčiji kredite.
v Atene, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Londonska banka Ilambros, ki žc sto let daje Grčiji večinoma vsa posojila, je ponudila grški Narodni banki posredovanje za celo vrsto novih posojil: dve posojili za stabilizacijo valute, eno za osuševanje maccuonskih močvirij proti koncesiji neki ameriški družbi za 9 milijonov funtov šterlingov, ter eno za izgradnjo cest pri giško-angleški družbi za 6 milijonov funtov šterlingov. Hambros izjavlja, da lahko nudi boljše pogoje, kakor se stavijo z drugih strani.
Molitvena knjiga angleške cerkve odklonjena.
v London, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Angleška poslanska zbornica je s 247 glasovi proti 205 glasovom odklonila novo molitveno knjigo angleške državne cerkve, dasi jo jc gosposka zbornica že odobrila z 241 glasovi proti 88 glasovom. Baldwin je govoril za to, da se knjiga odobri, ker bi sc s tem odpravil spor med verniki, ki se nagibajo k Rimu, in med protestanti. Neki poslanec je po glasovanju zaklical, da je protestantizem rešen. Molitvc-nik se bo sedaj vrnil cerkvenemu zboru, ki bo nekatere, posebno znane paragrafe, obha-jilne molitve itd. spremenil, nakar se bo knjiga zopet predložila poslanski zbornici.
v London, 16. dec. (Tel. »Slov.<) Značilno za vznemirjenost pri nocojšnjem glasovanju o molitveniku je dejstvo, da se je glasovanje danes moralo ponoviti. Načrt novega molitve-nika je bil pri drugem glasovanju odklonjen z 240 glasovi proti 207. Poslanska zbornica jc danes sprejela zakon, s katerim se odreja ločitev med državo in anglikansko cerkvijo v Ir diji. Anglikanska cerkev v Indiji jc bila dosedaj podružnica anglikanske državne cerkve ter se je vladala iz Anglije. V bodoče bo ta cerkev v Indiji, ki ni samo cerkev vladajočih Evropejcev, temveč je dobila med tem tudi mnogo pristašev med Indijci, svobodna cerkvena družba, kakor v drugih angleških do-minijonih.
Lloyd George zopet vodja stranke.
v London, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Na seji liberalne parlamentarne frakcije so bili za prihodnje zasedanje zopet soglasno izvoljeni: Lloyd George za predsednika in voditelja stranke ter dosedanji odborniki Huteshinson, Tabry ter major Owen.
Grški dementi smrtnih obsodb.
v Atene, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Ofieielno se demantira vest belgrajske »Politike«, po kateri sta bila v Solunu na smrt obsojena dva komitaša radi poskušenega atenta.a na jugoslovanski konzulat v Solunu. Obsojenca sta zahtevala obnoviicv procesa.
Ako nI fašist, tudi univerzitetni profesor ni niči
v Rim, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Na rimski univerzi so študenti z medklici in ropotati jem motili predavanje prof. Faggella, ki je docent za grško literaturo. Rektor je dal motilce odstraniti. Vzrok za te fašistične izgrede je treba iskati v protifašistovskem mišljenju profesorja, ki je odstranil fotografijo Mussolinija iz učne dvorane in zapisal na tablo: »Živel Matteotik. Razen tega je Faggella osebno povabil k predavanju voditelja anarhistov Ma-latesto, ki je prišel v spremstvu štirih polici- i stov. »Popolo d' Italia« z ozirom na ta dogo- i dek zahteva boljše očUčcnje vseučilišč vseh 1 protifašistovskih profesorjev in pravi, da so oziri na izobrazbo brez pomena. Prutifašistov-ski profesorji morajo biti izgnani iz univerz, če so še tako učeni.
Ali Mehika podkupuje senatorje?
v Newyork, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je nadaljevala seja senatnega odbora ! v svrho preiskave mehikanskega podkupovanja. Zaslišane so bile nekatere priče, potem pa se je mehikanski generalni konzul v New-yorku odrekel svojim pravicam eksteritorial-nosti ter je izjavil, da so vsi dokumenti, ki obtožujejo Mehiko podkupovanja, ponarejeni, ter je dovolil vpogled v svoje bančne izvlečke in brzojavni promet, da dokaže, da nikdar ni dobil denarja, da bi ga razdeljeval za podkupovanje. Tudi obtoženi odvetnik Malone je dovolil vpogled v bančne izvlečke ter je izjavil, da je bil v kritičnem času v Franciji. Odbor je sklenil v ponočni seji, da zaprosi vse brzojavne družbe, da predložijo brzojavke inehikanske vlade, poslane generalnemu konzulu. Generalni konzul jc pri nadaljnjem zaslišanju poudarjal, da odvetnika Malone nikdar ni videl. Odbor je že prepričan, da obdolženi senatorji nikdar niso prejeli denarja, ter bo skušal ugotoviti, ali je denar sploh bil odposlan, odnosno ali so dokumenti popolnoma ponarejeni.
Kdo bo zmasal: guverner ali parlament?
v Oklahoma, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Guverner Johneton je v boju s parlamentom včeraj toliko popustil, da je dovolil senatu eno sejo. Dal pa je objaviti izjavo, da smatra sejo za, protizakonito in da dovoli senatorjem, da se 6Cstanejo le kot privatne osebe. Četam, ki so zasedle poslopje parlamenta, je naročil, da senatorjem ne zabranijo vstopa-Na seji je senat sprejel resolucijo, v kateri pravi, da se nahaja v legalni sesiji. Dalje so se posvetovali o predlogu teprezentantskega ' doma, da se grverner obtoži radi zlorabe uradne oblasti, pri čemer so podrobno raa- | pravljali o obtožbah proti Johnstonu.	'
Rusi ne smeio v Ameriko I
v Newyork, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Priselit-vene oblasti so odklonile prihod 11 članom gospodarskega sveta sovjetske vlade, ki so pod vodstvom Makarova dospeli v Newyork na parniku »Berengaria«. Spravili so jih v pri-scljevalno postajo na Ellis Islandu, kjer ostanejo internirani, dokler sc končno ne odloči, aH se jim dovoli prihod, ali pa se pošljejo nf,zaj. Makarov je predsednik ruskega kovinskega trusta. Delegacija je hotela, kakor se izjavlja od tukajšnje ruske strani, nakupiti v Ameriki poljedelske stroje v skupni vrednost! okoli 10 milijonov dolarjev.
Sovjeti v Nankingu aretirani.
v London, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Sovjetski konzulat v Hankavu so zasedle nankinške čete. Vsi sovjetski Rusi v Ilankavu so bili aretirani.
SAMO PROTI RUSOM — NE TUJCEM.
v London, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Razen proti Rusom sedaj v Kantonu ni gibanja proti tujcem. Ko je vrhovni komandant armade Hu-pah-Hunan general Čang-Čen-Si, ki je bil končno zelo blizu komunistom, zapustil Han-kau, je tamošnjo Kitajsko banko oropal dragocenih srebrnih predmetov ter je s svojo pri-ležnico pobegnil na neki japonski ladji na Japonsko. Z generalom je obenem zginil tudi finančni komisar z znatno vsoto denarja.
Sovjeti brez opozicije ne izhajajo.
v Moskva, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Kakoi poroča Ijeningrajska kontrolna komisija stranke, skuša opozicija v zadnjih dneh zopet obnoviti svoje ilegalno delovanje. V dveh tajnih razpravah se je sklenilo, da opozicija po možnosti ostane v stranki in da v njenih vrstah nadaljuje delo za opozicijske ideje. Voditelji teh zborovanj so bili takoj izključeni iz stranke.
PRAZNIKI TUDI V ČSR OSTANEJO.
v Praga, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Poštni minister je izdal odredbo, da se ima drugi božični dan smatrati za praznik. Te dni bodo tudi ostali resori državne uprave izdali slične odredbe. S tem sc ustvari čudno stanje, ker imajo na Češkoslovaškem zakon, s katerim so dvojni prazniki o Božiču in Veliki noči odpravljeni, katerega pa državna uprava sama sabotira. Privatno gospodarstvo že leto dni dela na to, da se skrajno nepopularni in prenagljeno sprejeti zakon o odpravi praznikov ukine.
v Praga, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Senat je danes v ponočni seji odobril proračun za leto 1928., v obliki, kakor ga je sprejela poslanska zbornica.
MADJARI VOHUNIJO NA ČEŠKOSLOVA ŠKEM.
v Praga, 16. dec. (Tel. »Slov.«) Na Šlo-vaškem je bilo v zadnjem času aretiranih zopet več mladih ljudi radi suma vohunjenja na korist Madjarski. V Košicah je bil aretiran neki Weissneger, ki je 1. 1927. na italijanski fronti izdal češke legijonarje, da so jih Avstrijci potem ustrelili. Dalje je bil aretiran sin nekega bratislavskega industrijca Friderik Grinberg, katerega dolžijo, da je ob prevratu povzročil, da so Madjari ustrelili 60 češkoslovaških državljanov.
Začasni Gospodarski svet.
Finančni odbor bo v kratkem vzel v pretres uredbo, s katero se ustanavlja začasni Gospodarski svet.
Začasni Gospodarski svet bo imel nalogo, da na poziv posameznih ministrov ali pa tudi na lastno inicijativo poda svoje mišljenje ter stavlja svoje predloge k zakonskim predlogom gospodarskega, socialnega in finančnopolitič-nega značaja, ali pa k tem problemom sploh.
Začasni gospodarski svet se ustanavlja pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Člane imenuje minister sam in sicer:
15 članov na predlog trgovskih, obrtnih ir industrijskih zbornic (Trgovska zbornica, Obrtna zbornica, Industrijska zbornica v Belgradu 3, Trgovsko-obrtna zbornica v Zagrebu 3, Trgovsko-obrtna zbornica v Sarajevu 2; ostale zbornice v državi po enega).
1 člana na predlog Centrale industrijskih korporacij v Belgradu.
1 člana na predlog Društva rudarskih podjetnikov v Belgradu.
Po enega člana na predlog Zveze bank v Belgradu in Zveze denarnih zavodov in zavarovalnih družb v Zagrebu.
Po enega člana na predlog Glavne Zadružne zveze v Belgradu, Glavne zveze srbskih zemljorad. zadrug v Belgradu, Zveze hrvatskih poljedel. zadrug v Zagrebu, Zadružne zveze v Ljubljani in Zveze zemljorad. zadrug v Sarajevu.
1 člana na predlog Centralnega tajništva delavskih zbornic v Belgradu.
Razen teh članov morejo ministri za trgovino, financc, promet, pošto, poljedelstvo, šume, socialno politiko in agrarno reformo delegirati v Svet po enega svojega zastopnika.
Sejam predseduje minister za trgovino. Iniciativni predlogi se morajo predložiti ministru 10 dni pred sejo. Izjemno sc morejo taki predlogi obravnavati tudi naknadno po izčrpanju dnevnega reda.
C
Svetovno marka: Ccntlre de roie ' Houge mandarine
Uourioi« — Pari*
]
Mariborčani za zmago dela in poštenja!
Velika dvorana v Zadružni gospodarski banki je bila sinoči zopet nabilo polna. Na stotine mariborskih volivcev, somišljenikov SLS se je zbralo, da slišijo poročilo svojih občinskih zastopnikov, da napravijo z njimi načrt za zmago dela in poštenosti pri jutrišnjih volitvah. Shod je otvoril predsednik volivnega odbora posl. Žebot. Po kratkem pozdravu vsem somišljenikom in prijateljem je podal 'besedo županu g. dr. Leskovarju, ki je po dolgotrajnem navdušenem pozdravljanju izvajal:
Govor župana dr. Leskovarja.
Veliki rdeči plakati vabijo danes Mariborčane na socialistični shod pod geslom: V boj za rdečo občino — proti črni reakciji. Rdečo občino smo že imeli, oglejmo si jo malo, da ne pozabimo na njol
Na županskem stolčku je sedel nadsocia-list Grčar, ki se je za občinske posle presneto malo brigal. Tako se je dogajalo, da so se odpravki raznih važnih sklepov glasili drugače, kakor je bil sklep obč. sveta. Omenjam le slučaj dr. Franzove hiše.
Za glavne referente so bili v odsekih izvoljeni po večini socialistične korifeje. Referent pa, na mesto da bi dal obč. svetu pregledno poročilo, je začel čitati spis, a se je poznalo, da ga preje še sploh ni prebral. Zato sc seje trajale do polnoči in še dalje, nadaljevale so se vsak teden, a nerešenih ali slabo rešenih spisov je bilo vedno več. — V pisarnah nered, poneverbe so bile nekaj navadnega, uradništvo med seboj v vednih prepirih, v podjetjih kaos, disciplina izpodkopana, vodje obratov brez ugleda in vplival Zgodil se je slučaj, da je moral uradnik, ki je odpustil de-lavca-socialista zaradi poneverbe, istega na zahtevo socialistične organizacije, ki je koman-dirala tudi Grčarja, vzeti nazaj! Za zidanje stanovanj, za zboljšanje cest in higijenskih razmer in druga važna socialna in gospodarska dela ni bilo časa. Nered, nedisciplina, zmešnjava, mrtvilo in nazadovanje, veliki davki, pa prazne blagajne, to je bila — rdeča občina.
Nato je nastopila črna reakcija, zoper katero bruhajo socialisti, zanašajoč se na demokrate. Najprej se je upostavil red in disciplina. Sprejela se je službena pragmatika, vodjem uradov in podjetij se je dala primerna avtoriteta in pritožbe so ponehale. Tam, kjer je bilo vodstvo za nič, kot recimo pri električnem podjetju, se je vodstvo izpremenilo. Ta izpre-mcmba je prihranila občini težke milijone. V nodj^tja^se je uvedlo racionalno gospodarstvo, na kar so se podjetja začela res razvijati, da so nekatera že prav zelo dobičkanosna. Mestno električno podjetje se je zelo razvilo, da st sklicujejo nanj iz drugih mest kot za zgled. Poglejmo samo javno razsvetljavo. Vrtalo se je f Belgradu, da smo dobili trošarine proste žarnice za javno razsvetljavo. — Plinarna je zaradi razširjanja električne razsvetljave doživljala težke čase, a sedaj se konsum približuje predvojnemu in napravili so se koraki, da se priklopi tudi drž. delavnica, nakar bo podjetje visoko aktivno. — Klavnica se je modernizirala in povečala, kar je bilo nujno zaradi tega, ker smo obmejno mesto in zato mesto, odkoder se izvaža živina v Avstrijo. Čim se ta izvoz poživi, bo mogla klavnica izvršiti velik promet. — Pogrebni zavod se jc reorganiziral in postal aktiven. — Mestni vodovod se je ojačil s pripojitvijo studenca v kopališču in se je na ta način rešil Maribor pred katastrofo, da bi ostal — brez vode. — Avtopromet po okolici in po mestu se je uvedel. S tem se je odpomoglo stalni zahtevi po pro-
Amerikanske razmere.
John W. Broedere.
Stanoval je, recimo, v hiši Nr. 3013 v 157. ulici Newyorka. Tam mi je pripovedoval naslednjo, v resnici zanimivo povest:
»Vam že lahko to zaupam,« je dejal, »vi greste v Evropo in če tam izblebetate to, bodo mishli kvečjemu, da malce fantazirate. Vprašujete me, zakaj sem tako potrt? Seveda sem potrt, saj sem prejšnji mesec umrl. Me ne razumete? Čujte torej!«
»Ali ste že kaj čuli o velikem pesniku Williamsonu? Morda ste sami naleteli nanj pri enem ali drugem sprejemu v naših uglednih salonih. Za vsak slučaj ste pa stokrat občudovali njegovo sliko v revijah, časopisih in izložbenih oknih. Bil je eden najbolj elegantnih ljudi v Združenih državah in ko je pred kratkim umrl, je žaloval za njim cel kontinent. No, dragi moj, ta Williamson sem jaz... Ali strmite? Kajpak, zato pa ste v Ameriki. Hočem vam le povedati, kdo je bil ta toliko proslavljani Williamson. Veljal je za našega največjega pesnika, najelegantnejšega salonskega junaka in najbolj duhovitega šaljivca. V resnici pa je bil največji butelj, kar si jih morete predstavljati. Razuma ni imel niti za unčo, mislil pa je le na to, kaj bt dobrega pojedel in popil. Toda... bil je to, čemur pravimo res lep mož, imel je prvovrstnega krojača in razpolagal je z ogromno drznostjo. Nekaj takega sva midva — moj založnik in jaz — ravno potrebovala, u stališča »gšefta« namreč, • • • r > - ■ ■
metnih cestah. Prebivalstvo je zadovoljno, podjetje pa bo dajalo mestu lep dohodek za vzdrževanje cest. — Vprašanje najemnine za vojašnice, katerega je Grčar samovoljno od-Icžil, smo spravili tako daleč, da nam je sodišče v dveh inštancah priznalo najemnino namesto 31.000 Din, 1,800.000 Din letno. — Vprašanje najemnine za realko se je rešilo ugodno in to po naši zaslugi. — Ustvarili smo socialni urad, ki je prevzel sistematično skrb za uboge, zs brezposelne, za zapuščeno deco in starčke. Za nas in naše delo priča dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu, mi smo bili, ki smo dosegli, da se je podprla in vzdržala borza dela v Mariboru. Stanovanjsko vprašanje rešujemo na praktičen način. Sezidali smo hiše, pripravili 140 družinskih stanovanj potom občine, poleg tega pa smo podpirali privatno gradbeno akcijo. — Za zdravstvo smo skrbeli. Izvedli smo velike kanalizacije, pripravili pri treh ribnikih primerne prostore za poletne in zimske prilike, da so ljudje v svežem zraku. — Nove ceste smo speljali, Vrtno ulico, Tattenbachovo ulico, Pobreško cesto, če tudi ta spada bolj v delokrog okrajnega zastopa, Motherjeva ulica, Ob brodu je v začetem delu. — Dosedanje ceste smo tlakovali in urejevali, kar itak sami veste in jih poznate. In ker se je delalo, se je zaslužilo! Zaslužil je delavec, zaslužil obrtnik in trgovec. Prišlo je v mrtvi Maribor živahno življenje dela in zaslužka.
Sedaj imate primero med rdečo občino in — črno reakcijo! V rdeči občini — nered, razpadanje podjetij, lenuharenje v vseh ozirih, brezdelnost v občinskih poslih in dolžnostih. Črna reakcija pa je prinesla napredek, delo, zaslužek, je iz predmestij napravila mesto.
Sedaj pa odločajte vi, ali hočete rdečo občino ali pa črno reakcijo.
Živela taka črna reakcija, živelo delo in napredek Maribora! Živela 1. Skrinjica!
Govor je bil mnogokrat prekinjen z navdušenimi vzkliki in odobravanjem. »Prva mora zmagatil« je donelo po dvorani.
Za njim je govoril, navdušeno pozdravljen, v poljudnem, mestoma šaljivem govoru g. dr. Jerovšek:
Govor dr. Jerovška.
Volivci! Ne bom delal posebnega uvoda pri današnjem govoru ker mi nočemo biti fra-ze"ji in nočemo delati občinske politike z jezikom, ampak v dejanju. Jezični delavci v občinskem svetu so socialisti, oni so tri leta zidali stanovanjske hiše z jezikom, a postavili niso niti ene, vse kar so napravili za odpravo stanovanjske bede v treh letih, obstoji v tem, da so popravili tri stare, vojaške zasteničene in ušive barake. In ti ljudje še zahtevajo, da se naj še naprej stavijo barake, dasi vedo, da so v barakah stanovanja neznosna in nezdrava. Mi nočemo več barak, ampak mi zahtevamo, da se naprej zidajo poštene, zdrave delavske hišice, barake pa naj s časom izginejo.
Volivci! Vsaka res delavna stranka mora imeti program, mora vedeti, kaj hoče v občini delali. Kdor ne ve, kaj bi naj delal, tudi nič delal ne bo. Demokrati sploh nimajo komunalnega programa — in socialisti razvijajo v »Volksstimme« zdaj neki program, ki je pa tako nejasen, da ga gotovo sami ne razumejo. Mi pa imamo svoj jasen program in smo ga objavili v »Mariborčanu«, tako da volivci zdaj natančno vedo. kaj hočemo v prihodnjih letih delali. Naš program se da izraziti kratko v besedah: red in delo.
Mi hočemo red na magistratu, red v uradih.
Uradnik mora točno in nepristransko vršiti svojo dolžnost, občina pa mora poskrbeti uradniku za dostojno plačo in eksistenco. Pod socialističnim režimom se je vršila na magistratu afera za afero, pod županom dr. Leskovarjem so afere zginile in nastopil je red, in red hočemo tudi zanaprej.
Red hočemo v financah in blagajnah.
Skrbeti hočemo, da se občinsko premoženje ohrani, da se pravice občine varujejo vedno in povsod. Socialist Grčar se ni brigal za zvišanje najemnine za vojašnice in se ni brigal za zvišanje najemnine drž. realke. S tem je občina izgubila stotisoče, da ne rečemo milijone. Dr. Leskovar pa je imel skrb za to, da dobi občina primerno najemnino in je tako pridobil za občino letnih 2,000.000 Din. Tako se urejajo občinske finance, ne pa po vzorcu socialistov, ki so drug drugemu urejali finance, ne pa občinskih.
Red hočemo v občinskih podjetjih,
da se delo vrši nemoteno, gladko in da bodo podjetja po možnosti dobičkanosna. Socialisti zahtevajo v »Volksstimmi«, da naj mestna podjetja delajo pod lastno ceno v svojo škodo in da naj občina doplačuje izgubo. Na tako gospodarsko pot, ki pelje v polome v podjetjih jim ne bomo sledili. Sledili pa tudi ne bomo demokratom, ki so pred leti pod g. Kejžarjem pokazali v električnem podjetju, kako se ne sme kršiti red v podjetiu. Mesece dolgo se je morala vršiti za g. Kejžarjem revizija v električnem podjetju in na koncu je revizija morala izjaviti, da je vsled nereda v knjigovodstvu, ki je bilo poverjeno demokratu Kejžarju, nemogoče napraviti bilanco za leto 1924. In demokrati imajo še to drznost, da tega g. Kejžarja kandidirajo. Smelo trdim, če bi danes imeli na magistratu moč socialisti ali demokrati bi gotovo sedel v vsakem mestnem podjetju po en demokrat ali socialist kot direktor, ki bi nič ne delal, vlekel pa mastno plačo in se oholo vozil v avtomobilu po mestu — seveda avtobusa bi še v tem slučaju mesto ne imelo.
Mi hočemo red v Mestni hranilnici.
Demokrati so zanesli v Mestno hranilnico tak nered, da se vse mesto zgraža nad njihovim početjem v zavodu, ki je svojčas bil ponos Maribora. Tekom enega leta so bile zaradi neredov v Mestni hranilnici potrebne kar štiri revizije, med temi tudi ena odrejena od bivšega velikega župana dr. Pirkmajeria in ena od samega ministrstva za trgovino. In vse te revizije so prišle do istega rezultata, in ta je: Nered v zavodu velikanski, ta nered se mora radikalno odpraviti. In to ravno mi zahtevamo že šest let in bomo delali tako dolgo dokler svoje zahteve ne dosežemo. Naša zahteva je bila, je in bo ostala: Mestna hranilnica je občinsko podjetje, zato ima samo občina pravico po svojih zastopnikih v Mestni hranilnici vladati in gospodariti in nikdo drugi. Ta pravica se mora občini izvojevati. Upamo, da ni več daleč čas. ko bo SLS tudi to pravico za občino izvojevala.
Naš program pa obsega poleg skrbi za red
tudi
delo za občino v občini.
Pred vsem hočemo socialno delo. Stanovanjska akcija se mora nadaljevati. Minister dr. Gosar je naklonil v ta namen dva milijona dinarjev brezobrestnega posojila, ako občina zato do-
loči tudi dva milijona. Podlaga za zidanje je torej že tukaj. Mi hočemo nadalje povečanje oskrbnišnice za onemogle Mariborčane. Mi hočemo povečano otroško zavetišče, kamor bodo delavski starši pošiljali čez dan svoje otroke. — Dravsko kopališče je nujno potrebno in se mora začeti z delom v zgodnji pomladi. Urediti pa se mora tudi parno kopališče. Poleg tega se mora izvršiti kanalizacija koroškega predmestja, ki je že skoraj gotova in kanalizacija Molja ter tlakovanje Meljske ceste za katero je kredit že odobren. Ne smemo pa pozabiti na nujno potrebno regulacijo Pobrežke ceste in Tatenbahove ulice ter drugih.
Naša stranka pa ima na svojem programu tudi moderno tržnico in novo carinarnico. Za carinarnico je denar že pripravljen, ker se bo lahko zidala iz kalderminskega fonda. Potrebna bo s časom tudi zgradba novega šolskega poslopja v Magdalenskem predmestju. Tudi to imamo v svojem programu. Ne bomo pa izpustili izpred oči tudi avtobuspodjetja, ki je za prebivalstvo bilo nujno potrebno; zato mora biti skrb občinskega sveta, da se to podjetje vsestransko izpopolni.
Sredstva.
Rekli pa boste: to je vse lepo, kar mislite napraviti, pn to bo veliko stalo in Ireba bo zopet novih doklad. Jaz pa pravim: Vse to se bo dalo povečini izvršili, ne da bi bili potrebni novi davki. Za dravsko kopališče je kredit že pripravljen, istotako za kanalizacijo Melja in za tlakovanje Meljske ceste. Tudi za zidavo stanovanjskih hiš je kritje že pripravljeno. Novo šolo pa se bo lahko zidalo z najemnino za vojašnice ki nam jo država dolguje za nazaj in ki smo jo mi izvojevali. Ta zaostala najemnina znaša ob novem letu celih 5,200.000 Din z obrestmi vred in za ta znesek se lahko postavi velikanska šola.
Za izpeljavo našega občinskega programa je torej prav za prav že vse pripravljeno in preskrbljeno. Mi ne bomo odirali meščanov, kakor to hočejo storiti socialisti, ki dan za dnevom saniarijo o novih davkih, katere bi še radi naložili nn?im Marihorčnnom. Mi smo sredstva za delo že preskrbeli. Tako dela pameten gospodar in tako smo delali mi v zadnjih treh letih ln tako hočemo delati v bodoče.
/ Za delavce, obrtnike in trgovce.
S tem pa, da se izvrši v občini naš pro« gram, bodo zaslužili delavci denar bodo dobili obrtniki in trgovci in tako bo SLS najbolje delala za naše delavstvo in najbolj podpirala poštene obrtnike in trgovce.
Volivci!
Povedal sem vam javno in odkrito, kaj hočemo delati na magistratu, ako v nedeljo izkažete nam svoje zaupanje in volite nas. Program je obširen in se raz.tega na vse mestne okraje. Ra/tega se pa tudi na vse sloje prebivalstva. Volivci, mi smo že dozdaj na magistratu delali tak o, da nas je celo Erženova » VoUsstimme« javno pohvalila. In kakor smo delali dozdaj požrtvovalno in npsebično za koristi Maribora in njenega prebivalstva, tako hočemo delati tudi v bodoče. To vam danes tukaj javno prisegamo. Volivci! Naše dosedanje delo vidite, ga lahko otipate ga lahko opazujete. Po vseh ulicah in restah vam naše delo govori: Tako dela SLS zr Maribor. Zalo vas pa prosimo: Volivci, pristaši SLS, ostanite nam v nedeljo zvesti in volite kakor en mož v prvo skrinjico. Tistim pa, ki sicer niste naši pristaši, pa vendar vidite in uvažujete dosedanje
Še vedno ne razumete, kaj? Oh, kaj pa veste vi Evropejci! Vi mislite, da sem jaz James Dilkens, produktivni pisatelj, ki piše v časopisih, vedno anonimno ali pa pod psev- j donimom, tolikokrat strupeno ostre članke in | črtice. To sem le na pol. Najbolj zanimivega v meni pa ne poznate — pesnika William- j sona! Da, dragec, jaz pišem verze in sam moram priznati, res lepe verze. Toda kaj naj z njimi počnem? Amerikan^,. ne razume mnogo o poeziji, najmanj pa, če je dobra. Morali smo najti nekaj takega, da lahko lansi- i ramo moje pesmi, ki pomenjajo moje prave . sposobnosti. Priznajte, da jaz zato nisem pri- j meren. Nimam normalne velikosti, ena mojih j ramen je višja od druge, oblačim se slabo, sem grd in v družbi neroden. Torej vse lastnosti, ki onemogočujejo pesnika. Tukaj more postati kdo slaven le po ženah; te pa akceptirajo le lepega moža ali pa vsaj takega, ki je spreten v salonu.
No, moj založnik je odkril tega William-sona. Imel je krasne modre oči, okroglo, gladko čelo in modno postavo. Skrbno smo ga naučili vloge in priznati moram, da je ni igral brez talenta. Velialo je to lep kup denarja, toda prinašalo je obresti. Ni bilo vrtne zabave, ne večernega sprejema, ne operne pre-mijere brez njega; vedno v predpisani obleki, kakor vlit in vedno z večnim smehljajem tepca, ki je sam s sebol zadovoljen. Vsak dan sem mu preskrblial dovtipe in globoke afo-rizme, ki sva mu jih z založnikom z največjo | težavo ubijala v glavo. V družbi jih je iznašal precej neokretno ali ljudje so jih poslušali in skrbela sva, da so jih drugega dne tiskali v.
časopisju. Kaj smo delali z njegovo sliko — v vseh mogočih pozah, na obali, ob njegovi mizi, na konju, na igrišču tenisa itd., to veste. Moje pesmi je tudi recitiral. Napravil je to vselej skrajno neokusno. Nekoč bi mu kmalu skočil iz jeze na vrat. Toda občinstvo ga je akceptiralo in zavladala je celo manija poslušati ga. Tako je prišel v modo in od tedaj sem bil na konju. Moje pesmi so doživele deset, dvanajst izdaj. Za Ameriko še nerazumljiv uspeh resnične poezije. Knjige so postajale vedno debelejše in dražje Zdaj ti pa osel napravi neverjetno neumnost in umre. Edino, kar mu je bilo treba delati, je bilo živeti. Se tega ni znal. Padel je pod avtomobil in bilo je po njem. No, pa sem obsedel s svojimi verzi. Izdal sem jih sicer nekaj kot Williamsonovo zapuščino, pa saj razumete, da to ne more dolgo trajati. Kaj potem? Vsa kupčija gre k vragu.«
To mi jc pripovedoval 1. 1912. v hiši Nr. , 3013 cesta 157. v Newyorku, Ko sem prišel I 1. 1917. zopet v Ameriko, sem zvedel za na- ! daljevanje.
James Dilkens se je zelo postaral. Njegova duševna sila se je zdela nekoliko zmanjšana in njegove oči so imele moten sijaj.
»Dejali boste, da morem biti zadovoljen, ne?« je prič.el s potrtim glasom. »Našli smo namreč naslednika za VVilliamsona. zopet takega idiota, s katerim smo izvedli isti trik. Nenavadno je srečen. Ljudje tovore o drugem I \VilIiamsonu — ime mu je Singlof — pravi furore povzroča. Toda s tem sem nakonal ne- | srečo sebi. Vedite, kljub vsej svoji grdi zunanjosti sem se zaljubil v zelo lepo in nadarjeno
('ekle. Kaj morem zalo? Moj Bog, včasih sem tudi jaz romantično razpoložen. Četudi pišem pesmi! Čudno mi je bilo, sam nisem razumel, toda bilo je tako. Pa ti pride punica lepega dne k meni s knjižico Singlofovih pesmi. Cita mi jih nekaj, čudovito! Oba sva bila ganjena do solz in hotel sem jo objeti. Toda tega ni dovolila več. Le Singlof je bil še zanjo na svetu. Sanjarila je o njem, pripovedovala mi je njegove duhovite in lepe izreke — ki so bili moji — in hotela se je na vsak način seznaniti z njim. Trd boj sem bojeval v sebi. Vsak čas sem ji hotel razodeti vse. Toda vezal me je kontrakt, in posel je nazadnje le posel. Upal sem, čakal sem, da ga spozna takega, kot je v resnici. Tako nadarjena, tako izobražena, kot je, se vrne gotovo šc razočarana k meni. Zal se je izteklo vse drugače. Bila je oslepljena od sijaja, ki ga je izžareval, vzljubila ga je in res sta sc poročila. Sedaj ve seveda vse. Z nami deli našo skrivnost in kot prava Amerikanka — tukaj je kupčija nazadnje vsakemu prvo — jo skrbno čuva. Le da je, odkar so se ji odprle oči, zelo nesrečna. Tega sem kriv jaz. Tega si ne odpustim nikoli. V svoji bridkosti delam najlepše verze, toda končno postane človek lc sit opevanja lastne boli. In tako srečen bi bil lahko! Pesniki so mučeniki...«
Bile so to zadnje besede, ki sem jih čul od njega Ravno pa sem čital v časopisu, da je umrl v Newyorku zaslužni publicist James Dilkens v 52 letu starosti. Domnevajo, da je izvršil samoumor Za trenutek me ie pretreslo. Sedaj se vprašujem: Kaj naj pa počne veliki pesnik Singlof? 2ivljenje je in ostane težko.
delo SLS za Maribor, kličemo: obdržite svojo politično prepričanje, vabimo vas pa, da v nedeljo tudi glasujete za SLS kot stranko reda in dela!
Njegov govor je zadel v pravo in zborovalci so znova izrekli odločno odobravanje delu naših zastopnikov na magistratu in odobrili načrt dela za bodoče.
Poslanec Zebot je nato na nekaterih zgledih iz zadnjega časa pokazal demokrate in socialiste v pravi luči, da so sc zborovalci zgražali nad njimi in posebej še nad njihovo najnovejšo zvezo, ki pa jc morala priti, ker pač še vedno velja: gliha vkup štriha.
Ob sklepu zborovanja je posl. Zcbot pozval navzoče kakor na prisego: »Sedaj, zborovalci, govorite vi, ali hočete še dalje delo in poštenost na magistratu?« Gromoviti »Hočemo!« je bil odgovor. — »Če pa hočete napredek Maribora, katero boste volili?« — »Prva, in samo prva, vsi v prvo, prva skrinjica je mariborska!« so bili odgovori navdušenih zboroval-cev, in v tem navdušenju se je zborovanje mirno končalo. Zborovalci so pri odhodu dobili
>-Slovenca« in letake, kateri poročajo resnico o obsojenem kandidatu Erženu.
Zborovanja nasprotnih strank.
Demokrati so imeli shod v mali dvorani Narodnega doma. Začel se je s tričetrturno zamudo ob navzočnosti 80 ljudi. Do konca shoda se jih je nabralo do 100. Umivali so demokratskega zamorca, pa zastonj.
Socialisti so imeli shod v Gambrinovi dvorani, udeležba 180—200. Vsak govornik je zagovarjal samega sebe in se opravičeval pred zborovalci. Najbolj zanimiva prikazen na tem zborovanju je bil orjunaš dr. Reisman, in še bolj zanimiva pa je bila izjava, da socialisti volijo rajši najhujšega orjunaša, kakor pa klerikalca za župana. Tako je torej istina, kar se je že te dni namigavalo, da so socialisti morali celo županovo mesto odstopiti demokratom vsled svoje najnovejše zveze. Druge nesreče na teh shodih ni bilo.
Somišljeniki! Vsi pojdite volit jutri že dopoldne! Volitve trajajo samo od osmih dopoldne do petih popoldne.
Ižnevne novice
KOLEDAR.
Sobota, 17. decembra. Lazar, Pelagija. Vi-vina.
Dunajska vremenska napoved za 17. de-
sember. Snežiti bo prenehalo, mraz bo ostrejši. • * *
*	Duhovniške vesti. G. Edvard Ferjan-čič, župni upravitelj na Bukovem, je premeščen v Stjak. V Trstu je prestavljen g. Kazimir Rovis od Starega Sv. Antona k. Sv. Vin-cencu. K Staremu Sv. Antonu je imenovan za kaplana g. dr. Robert Marusig, ki bo istočasno sodeloval v pisarni škofijske kurije. — G. Ivan Sirotich, ravnatelj malega semenišča v Kopru, je imenovan za papeževega komornika. G. Dominik Janež je praznoval 25 letnico svojega pastirovanja v Studenem; ob tej priliki ga je goriški nadškof imenoval za duhovnega svetnika.
*	20% takso morajo vsled najnovejšega odloka plačevati zopet naša društva od predstav, ali pa za vsako predstavo posebej prositi v Belgra*4. Ta bujna cvetka centralizma pač najbolj ovira vse naše prosvetno delo. Prosvetna zveza je vložila potom poslanca g. Smodeja ugovor. Upamo, da se bo ta uredba kmalu zopet modificirala srednji Evropi.
*	Smrtna kosa. V Ribnici na Pohorju je umrl g, dr. Peter M i g 1 i č , praktični zdrav-nil in polkovni zdravnik v p. Dosegel je visoko starost 82 let. — V Planini pri Rakeku je umrla gospa Rozaliia L e n a s s i v starosti 75 let.
ir V imenu zveze grafičnih delavcev Jugoslavije sta predsednik belgiajske podružnice Sava Djurašinovič in tajnik taiste podružnice Dušan Filipovič izročila vsem poslanskim klubom parlamenta spomenico, v kateri rišejo nevzdržljivost položaja tipogra-fičnih delavcev in zahtevajo, da se njihove mezde ne obdavčijo v višji izmeri kot dosedaj.
ir Društvo za gojitev treznosti v Murski Soboti. V soboto dne 17 decembra se bo vršil ob treh popoldne v Murski Soboti v Brezalkoholni restavraciji Joška Horvata ustanovni občni zbor društva za gojitev treznosti za Slovensko krajino. Društvo želi sprejeti med svoje člane požrtvovalne vzgojitelje in učitelje, državne uradnike, orožnike in carinike. Povsod v Slovenski krajini naj zaori naš bojni klic: »Živela abstinenca, smrt alkoholizmu!« V nedeljo dne 18. decembra se bo vršilo istotam predavanje o brezalkoholni produkciji in sadnih šokih. Boj bo težak, a tem lepša zmaga.
ir Najboljše božično in novoletno darilo je prof. Kržičeva knjiga o hvaležnosti Zvezde in cvetice. Potrebna je vsakemu. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni in v Ničmanovi prodajalni.
ir Revizija procesa zagrebške premogovne afere? Z ozirom na časopisne vesti, da je belgrajska sekcija Združenja jugoslovanskih inženjerjev spvožila vprašanje revizije tega procesa, izjavlja ljubljanska sekcija tega Združenja, da je bila omenjena akcija pričeta brez njene vednosti in privolitve. Ljubljanska sekcija Združenja smatra to afero z razsodbo državnega sveta kot likvidirano in ugotavlja, da Združenje jugoslovanskih inženjerjev po pravilih ni poklicano zahtevati revizijo procesov, ki so od najvišjega sodišča končnoveljavno rešeni.
k »Rtzglcdova« božična številka Izide tekom prihodnjega tedna. Razposlana bo tako, da jo dobe naročniki že pred Božičem,
ir Administrativna r&zdelba mariborske oblasti. V založbi velikega župana mariborske oblasti je izšla karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti v merilu 1 i 200 000 i iz-
kazom političnih in katastralnih občin po stanju začetkom leta 1927. V izkazu so navedene površine posameznih političnih in katastrainih občin, dalje orožniške postaje, osnovne šole, župnije in poštni uradi. Karte in izkazi so -z-delani na dobrem, trpežnem papirju. Cena karte z izkazom vred je 25 Din in se dobi razen pri velikem županu — oblastnem šumar- | skem referentu — pri vseh okrajnih glavarjih mariborske oblasti. Ker je zaloga malsi, je v interesu vsakega reflektanta, da naročilo čimprej izvede.
-k Napad iz zasede. V torek, dne 13. dec., zvečer se je vračal iz Vevške papirnice domov zidarski polir Valentin Grad iz Dobrunj. Nekako na sredi pota na samem pade strel iz zasede in ga zadene v nogo, da so ga morali odpeljati v bolnico. Drugi dan so našli na licu mesta izstrelek vojaške puške, aretirali so dva, osumljenih je več. Vojaške puške niso mogli najti, dasi so orožniki ves dan preiskavah po hišah.
ir Nevarna vlomilca prijeta. Zagrebška policija je zvedela, da sp okoli glavne pošte že nekaj dni sučejo sumljivi ljudje. Poslala je takoj nekaj detektivov, ki so prijeli dva elegantno oblečena moška. Pri preiskavi so našli dve pištoli, vlomilsko oradje in maske ter vložno knjižico neke banke v Daruvarju, gla-sečo se na 40.000 Din. Pišeta se Javornik Nikl in Jožef Mišek in sta po rodu Čeha. Oba zanikata, da bi nameravala kaj slabega, vendar pa je policija prepričana, da je prijela dvai nevarna svetovna vlomilca.
ir Predrznost zagrebškega žeparja. Zagrebški žeparji so znani kot skrajno predrzni in nesramni tatovi, vendar pa moremo kljub temu označiti kot izredno predrzno slučaj, ki se je nedavno pripetil na zagrebškem kolodvoru tovarnarju Juliju Hofmanu. Hofman se je ravno poslavljal od neke svoje znane osebe in ji mahal v pozdrav. Tedaj se jc zaletel v Hofmana neznanec in mu ukradel iz žepa dragoceno zlato uro. Ali Hofman je dejanje opazil. Naglo je zagrabil tatu in ga izročil policiji. Ta je pri preiskavi res našla uro in jo vrnila Hofmanu. Na policiji se je žepar izdajal najprej za Ivana Popoviča iz Belgrada, toda kmalu je moral priznati, da se piše Jovan Mi-jahič in da je doma iz Pomara na Madjarskem. Na Hrvatsko se je utihotapil s čolnom preko Drave ter se nato priprosjačil do Zagreba. Tu pa je imel smolo, da je že p« ve dni padel v roke policiji.
ir Štrajk črnogorskih šoferjev. Kakor poročajo belgrajski časopisi iz Črne gore, je pričelo tam štrajkati okoli 450 šoferjev in lastnikov avtomobilov. Pri tem je treba pomisliti, da je avtomobil glavno prometno sredstvo v Črni gori. Ves avtomobilski promet sedaj v Črni gori počiva. Štrajk je izbruhnil radi tega, ker je dal odbor zetske oblasti lastniku mestne garaže v Podgorici dovoljenje za nabavo 30 avtomobilov ter mu dal zato kredit v znesku 5 milijonov dinarjev na račun reparacij. Stavka je povzročila po nekaterih črnogorskih krajih pomanjkanje živil, ker na morejo trgovci prepeljati iz pristanišč in kolodvorov nakupljenih živil v notranjost dežele. O stavki je razpravljal tuu' občinski odbor v Podgorici. Občinski odbor je poslal ministrskemu svetu brzojavko, v kateri prosi, naj viada sist;ra odredbo oblastnega odbora, mesto avtomobilov pa naj se na račun reparacij zgradi toliko potrebni most preko Mo-rače.
ir Zmrznila je v St. Sivcu v Bački umo-bolna deklica Jera Hercog. Pobegnila je od doma, drugo jutro so jo pa našli mrtvo. V Bački je zapadel debel sneg in vlada hud mraz.
OBLAČILA TVRDKE J MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova 12
»o najholjla in nnieenej*a.
•k Apetlt-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
it Ohleke krmilno Mrtl, barva In pllsira tovarna Jos H*lcb. Ljubliana
•k Poštnemu nalogo današnje izdaje je priložila tvrdka »Humanik« cenik čevljev, na katerega c»n). čitatelje opozarjamo.
ir Pri boleznih na ledvicah mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef« - gren-čica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef« voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in sprecerijskih trgovinah.
Darila za BožIC In Novo leto
po Etrianih cenah - rokavice, nogoviee, žepni robe', kramle, fino damiko triko perilo, dišeča mila, torbice, Sipke — pri
Josip Peteline, Liubliana
blizu PrfSernovega spomnniak
Ciuttljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
* • •
© Z Izraelci iz Egipta v Palestino. Potovanje iz Egipta po potu Izraelcev do Sinaja bo imelo to posebnost, da bo predavatelj pokazal s seboj prinešene piramidke iz sinaj-skega granita, iz kakršnega sta bili Mojzesovi tabli 10 božjih zapovedi. Islotako bo pokazal kot izredno posebnost sinajsko mano, ki jo je dobil na Sinaju. Iz Svete dežele pa bo pokazal kraje, ki se nanašajo na sv. družino z ozirom na bližnii božični čas.
0 Pravljično pnpoMne. V nedeljo ob 4 popoldne se bodo v Akademskem domu zopet pripovedovale pravljice. Le pridite, otroci, boste kaj novega videli in slišali. — Vabi vas Kršč. žensko drušlvo.
O Slomškova družba. Danes popoldne bo imela Slomškova družba v državnem vzgaja-lišču važna posvetovanja. K udeležbi vabljeni vsi člani in članice. Začetek ob 3 popoldne.
O Umrla je gospa Franja Z a 1 o k a r , vdova po okrožnem zdravniku v Vel. Laščah in mati primarija g dr. Alojzija Zalokarja. Pogreb bo danes popoldne ob 4 iz Stare poti 2. — Včeraj zjutraj je umrl g. Ivan Miku ž, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslov. hranilnic. Svoj čas je bil uradn;k deželnega odbora, potem pa je bil dodeljen Deželni banki. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 3 popoldne s Kongresnega trga št 4.
© Prvi radiovcPcr Prosvetne zveze. Danes ob pol 9 zvečer se vrši v dvorani Akademskega doma prvi radiovečer Prosvetne zveze. Na sporedu so radiokoncerti glavnih evropskih radiooddajnih postaj. Opozarjamo na to prireditev vse, ki se zanimajo za radio, ker jim je s tem dana prilika da se na tem večeru prak-tičn prepričajo kako visoko stopnjo je dosegla radiotehnika ludi že pri nas. S temi prireditvami, ki se be lo vršile stalno vsako soboto, bo nudila Prosvetna zveza vsem tistim, ki si radi visoke cene ne morejo saini nabaviti radioaparatov, priliko poslušati radio-predstave. Vstopnice se prodajajo pri Prosvetni zvezi.
O čitalnica Delavske zbornice v Gradišču štev. 2 bo v zimskem času od ponedeljka, dne 19. t. m. dalje odprta vsak delavnik od 10—12 dopoldne in od 4—9 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa kakor doslej od 9—12 dopoldne. Za dijake je dovoljen obisk čitalnice samo ob delavnikih dopoldne in popoldne od 4 do pol 6. Tzven teh ur je dovoljen obisk čitalnice samo delavcem in nameščencem. To omejitev za dijaštvo smo morali napraviti radi prevelikega prometa. Dijaki itak lahko obiskujejo čitalnico po dnevi in pustijo ob večerih in praznikih prostor delavcem in nameščencem. Knjižnica pa bo kakor doslej odprta ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od pol 6 do 9 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9—12 dopoldne.
O Klub esperantistov v Ljub',.in ni priredi v nedeljo 18. t. m. ob 20 v >zolen:« dvorani hotela Uniona v proslavo rojstnega dne dr. Za-menhofa družabni večer, združen s proslavo 40 letnice obstoja esp. jezika. Vabimo v<ie prijatelje na ta lep intimen v^or Vstop prost.
0 Mestni vojaški urad se prične salitt Iz Mestnega doma v svoje nove prostore na Ambrože »eni Irgu 7 v ponedeljek, dne 19. decembra 1927 in se vsied tega prve dni prihodnjega tedna ne bo uradovalo za stranke, izvzemši v slučajih neodložljivih zadev,
0 Popolnoma temne ceste in uline. Kedaj bi bilo treba ugasiti svetilke po mestu? Menda vendar takrat, ko se že kaj vidil Kaj že! Ob tričetrt na 6. uro zjutraj se ugasnejo z mrzlično hitrostjo tako, da je ob 6 že prava egiptovska tema po naslednjih ulicah: od Sv. Petra proti kolodvoru, Škofja ulica, Tabor, Vidovdanska cesta, Slomškova ulica in Resljeva cesta. Želeli bi prav odkrito, da bi bil primoran gospod vladni komisar vsak dan ob dežju in megli ali kadar zapade ponoči precej snega, prebresti te ulice. Prepričani smo, da bi svetilke gorele takoj vsaj do tričetrt na 7, ko se že malo zdani.
0 Tatovi gladilnikov. Včeraj je policija aretirala tri moške, ki so po gostilnah v Kolodvorski ulici in pri mesarjih prodajali gladil-nike (>štrajharjec), Na kolodvoru je bilo namreč iz zaboja, ki je dospel iz inozemstva, ukradenih 15 komadov šlrajharjev, ki so bili naročeni od trgovca Rudolfa Grudnika na Poljanski cesti. Grudnik je oškodovan za 1800 dinarjev, Nekaj komadov ukradenih gladilnikov je policija zaplenila, ostale ho pa treba še izslediti. Ukradene gladilnike sta prodajala dva Bosanca, llferant je pa bil 20 letni Anton
iiiiiiiiiiiimmii
Mladost fn lfubkost
te da dolgo ohraniti. S sla tlim negovanjem t NlVEACltLMO se prepreči vazpokanje kale na obrazu ter odstrani lise. NI VEA-CREMA vsebine Eurecit, substanco, ki poimi funkcije koie. Vendar samo
Nivea-crema
immmimmm
Škerjanc iz okolice Grosuplja, kateri je bil ša pravočasno izsleden in aretiran. Vsi trije bodo za božične' praznike v zaporu brusili nuže, meso bodo pa jedli potem, ko bodo siti ričeta.
O Sainoumor na gorenjskem kolodvoru. Včeraj ob 2 popoldne so delavci ua gorenjskem kolodvoru pogrešili 21 letnega sodelavca Franceta Cilarja, doma iz Dravelj. Iskali so ga povsod, naposled so ga pa našli na dnu v bazenu vodne postaje kurilnice na gorenjskem kolodvoru, kjer je bilo vode skoraj dva metra visoko. Cilar je bil vesele narave, zadnji čas je pa postajal vedno bolj otožen. Ker Cilar v bazenu ni imel nikakega opravka ter tudi slučajno ni mogel zabresti vanj, je skoraj gotovo, da je na ta način končal življenje. Vzrok samo-umora ni znan.
O Čigav je namizni prt. Dne 15. t. m. ob 6 zvečer je opazil detektiv Josip Reja pri nekem postopaču v Sp. Šiški namizni prt, ki izvira gotovo iz kake gostilne. Prt je bil zaple-njen in se nahaja na policiji lastniku na razpolago, ker dosedaj tatvina prta ni bila prijavljena. Prt je rožnat, svitlo rmene barve skoraj bel. Posestnik prta je trdil, da ga je našel na cesti med potjo iz Litije v Ljubljano. Mogoče je tudi, da je pri ukradel v gostilni kje na deželi.
O Tat usnjatega kožuha. Poštni uradnik g. Urbane, stanujoč v šolskem drevoredu štev. 12-111, je opazil da mu je nekdo dne 14. t. m. med popoldanskimi urami iz zaklenjene sobe ukradel kožuh z belo ovčjo kožuhovino m en dežnik z železno palico in temnord€'"im ročajem. Vse skupaj je bilo vredno ''000 Din. Odkar je začel pritiskati mraz, se tatvine <>h. leke vedno bolj množijo, ker so razni klalivi-tezi primorani seči po tujem blagu.
0 ""1'ko izbiro volnenih jopic, najfinejših b'- - perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
O Debel sneg je zapadel v noči od če-tetka na petek. Zveselili so se ga smučarji in mnogi brezposelni, ki bodo s kidanjem snega vsaj nekaj zaslužili za bližnje praznike.
i S, L'--'-
i
Maribor
□ Demokrati zoper mariborsko oblasti
Ker demokrati nimajo nikakih očitanj zoper naše delo v občini, so si izposodili volivni šla-ger iz oblastne skupščine ljubljanske in vpijejo, da hoče tudi mariborska skupščina nalo. žiti davke. S tem vpitjem so se demokrati do golega razkrinkali. Vpraianio: Ali bo za Maribor slabo, če se oblast razvija in bo Maribor postal tako središče vse pokrajine. To pa bo le tedaj, če bo oblastna skupščina delala. Ker so demokrati zoper to delo, so tudi zoper razvoj Maribora. Poglejmo že dosedaj nekoliko v to, kake koristi ima Maribor od tega. da oblaat deluje. Bolnišnica se povečava, izpeljuje se kanalizacija. Porodnišnica se je ustanovila in se poleg nje postavi tudi otroška bolnišnica. Oblast "pa bo sodelovala pri graditvi velike hiralnice in pri drugih delih nieslne
Garnitura Din 560—, 350—, 290-— Odeja klot Din 280-, 220—, 185'-Zastori Din 240-—, 180-—, 96'-
Preproge, linolej, namizno perilo, posteljno perilo, brisnfie. — Blago najboljše
kakovosti, cene nižje kakor povsod.
Veletrgovina R. Stormecki, Celjo.
Prodaja na debelo Ln drobno.
občine, če seveda ta ne bo rdeča, ker s temi ljudmi oblasina skupščina ue bo delala, ko jih preveč pozna! ln promet v Mariboru je ves drugačen, kar oblast deluje. Saj prihajajo dnevno ljudje v Maribor zaradi lega ker je tu oblastni sedež. Oblastna skupščina pa ne bi mogla delovati, ako bi ne vpeljavala tako. Davkov razen na najtežjo industrijo sploh ni vpeljala in teh ne bo zvišala. Vpeljala bo le take takse, ki jih rad plačaš, če si že na tem, da si kaj privoščiš. — Demokrati, ki hočejo, da bi mariborska oblast ne funkcijonirala so zoper Maribor! In ravno zavoljo tega bodo Mariborčani zoper demokrate!
□	Skladišč© živil v Mariboru! Orjunaški socialisti in demokrati trdijo po svojih listih, da nima Jugoslovanski klub (SLS) in posebej še poslanec Žebot prav nič opraviti pri tem, da ostane skladišče živil ohranjeno železničarjem. Posebno se jezi oriunaško-socialistična kontpanija, ko smo dokazali z dejstvi da se je edino Slovenska ljudska stranka pobrigala, in sicer prav resno brigala za to. da se je rešilo premoženje gospodarske poslovalnice in da več kol 9 milijonov dinarjev ostane last železničarjev v Sloveniji. Socialno demokratskim in orjunaškim voditeljem se še niti sanjalo ni, da so nameravali ta rezervni fond vzeti Sloveniji in ga prenesti v Belgrad. Naši poslanci, med njimi posebno poslanec ftebot, so neprestano od januarja 1927 naprej intervenirali v ministrstvu in generalni direkciji železnic in dosecrli da je ostalo to lepo premoženje ohranjeno slovenskim želemičarskim družinam. Da jp to resnica, lahko po1rdi;o tudi vse strokovne organizacije železničarjev. Naj vpraša nadalje omenjena kompanija osobie skladišča živil. kdo je bil tisti, ki ie skozi vse leto vodil borbo, da se reši eksistenca nad 70 družin, koii'i očetje so zaposleni v Gospodarski poslovalnici! Vsi železničar ii v Mariboru vedo. da so edino zastopniki SLS bili rešitelji te važne Institucije ki preskrbuje železničarje v vsem meslu in na progi z živili. Zategadelj bodo železničarji brez razlike stranke volili prvo skrinjico!
□	Socialisti zooer avtonromet! Ker avto-promet najboli slrež.e delavstvu in ubogi, slabo obuti deci, saj se do 8 zjutrai računa za prevažanje le 1 Din na vsako daljavo, bi človek pričakoval, da bodo socialisti to podjetje pozdravili. Toda imajo načrt uničiti cra. Pa kako? V Studencih so ustanovili socialistično zadrugo »Omnibus« in upaio, da bodo oni osebno ka-sirali dobiček, ki bi ea eventuelno bila deležna mestna občina. Tako se ti ljudje — priporočajo za občinske volitve!
O Božifnica. Studeniško kat. slov. izobraževalno društvo priredi v korist revnih otrok krasno >Božičniro< z obdarovanjem revnih olrok. Na sporedu je tudi gledališka predstava Mojstra Križnika božični večer. Prireditev se vrši v dvorani g. Gačnika, v nedeljo, dne 18. decembra ob 4 popoldne. Pridite!
□	Sinrt v n»žni mladosti. V Limbušu pri Mariboru je umrla hčerkica 2. poročnika Vilka jjren — Silva. Pokoina ie edini otrok te Mntre družine kateri izrekamo naše iskreno sožalje! Pogreb se bo vršil danes ob treh popoldne.
tO°|o popusta
do 31. decembra pri moški In damski konfekciji
Gričar & Mcfač
Selenburgova ulica 3.
Cel/e
Praznik rojstnega dne N|. Vel. kralja.
Ob priliki današnje proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi slovesna služba božja, ki se je udeleže predstavniki vojaške ln civilne oblasti. Trgovine morajo ostati do 12. ure zaprte. Mestni magistrat je pozval hišne lastnike, da na svojih hišah izobesijo zastave. Odbor Oficirskega doma priredi zvečer v Narodnem domu zabavo.
& Trgovine bodo v nedeljo dne 18. decembra dopoldne odprle, da se ne bi preveč oviral običajni predbožični živahni promet.
& »Jožefinci« in »Jutro«. »Jutro« se kaj rado obregne ob neke »Jožefince«, ki da bivajo v Celju in prižnice »zlorabljajo« za to, da katoličane svare pred branjem pohujšlji-vega čtiva, kakor ga iz mednarodnih židovskih zakladnic uvaža med nas tako zvano demokratsko recle svobodomiselno časopisje. Vprašali smo vse merodajne' faktorje, kje da imajo ti preklicani »Jožefinci« svoj dom, a nihče jih ne pozna. Le najstarejši Nemci nam vedo povedati, da se je gg. mis;jonarjem Misijonske družbe sv. Vinccnca Pavelskefia. ki bivajo na hribu sv Jožefa, v davnih časih reklo Josephiner ozir. so jim tako rekli ljudje, ki slovenskega duhovnika niso morfli videti. Sedaj nam je ja$no Naši moderni losvonromovci ne morejo preboleti časov, ko se je slovenskim misijonarjem reklo Josephiner. — Kar se pa tiče prižnice, svetujemo »Jutru«, da pridno pošilia svoie poročevalce k sv. Jo=efu Morda pa se tudi niih sicer trmaste betice prime kaka trezna in prepnčnna beseda g(*. misijonar-jev. Če pa že drugeča uspeha za resnico tfluhi kljukec ne bo dosečel, mo-da si nabere vsaj novega materijala za — denenciranie,
pol 4 popoldne. Na Silvestrov večer ob 6 bo pro- | davanje s praktičnimi poizkusi o radiju. Slišali se bodi koncerti iz Londona, Pariza, Dunaja iu celo iz Ameriko.
Gulirrlje. V odgovor »Novi dobi< z dno 13. t. m. o izidu volitev v naši občini: Vsekakor je bil dotični članek neumesten že vsled lena. ker sta bili obe listi nepolitični in čislo krajevnega značaja ter so kandidirali tudi na druei listi na prvih mestih pristaši SLS. Tudi je grajevredno v omenjenem članku napadati našega župnika Vaclavika, ki je v celi občini občepriljubllen in spoštovan ter si jo že v prejšnji občini pridobil nevenljivih zaslug za občinsko delo. kar priča v njegovi častna diploma za občinske zasluge občine Sv Krištof nad Laškim. Tudi naša občina se ima največ zahvalili la njegovi zaslugi, da nam ni odpadla od občine Frenga, kar bi bilo katastrofalno za mtšo občino.
Vrlu v»t'n il<" Va5c tratei« ie hiirileim ust. N« vniuliite, du Vam 'rvea htii> pri leni irilholl no'tui««Ni okusilo
ANACOTPAS
DR ^ .V/NDERfl
»uradno«, to je proti volji nosilca; vendar se primorski prefekti zaenkrat nočejo poslužiti U pravice, temveč rajic potom fašistovske stranke pritiskajo na zasebnike, da si tako zavarujejo pred svetom očitke, da postopajo nasilno. To je bilo potrebno zabeležiti, ker L šistovsko časopisje tako poroča o »spontanem« navalu prošenj za popravo imena.
Spori
Nudimo najboljša
koristna vsakega razveseljujoča darilu. Modne potrebščine zo oospode. Rokavice, nogavice, fino perilo n krasne suknje.
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
Dopisi
Danes zvečer
ob 20. uri na TABORU velika rudarska prireditev
„Skok preko Rože"
Ptuj
© Mestno gledališče v Ptuju bo praznovalo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Kralja Aleksandra I v soboto dne 17. dec. ob pol 19 s sledečim sporedom: 1. Pozdrav in voščilo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. 2. Bože pravde 8. Gregorčič: »Scči.< 4 Remec: »Begunka.« 5. Albrecht: »Matjaž.« 6. Zbor pevskega društva v Ptuju. 7. Cankar: V. in Vil. slika »Hlapec Jernej«. — Vstopnina znižana.
© Gledališče. Prošli torek se je napravil poskus z recitacijskim večerom pod naslovom Izpoved. Gabrijelčičeva, Kaukler in Podjavoršek so recita-tirali dvoje Albrechtovih pesmi: Mdčali smo in Na križišču ulic, šliri Podjavorškove, Gradnikov ciklus De profundis in Kosovelove: Pel bi. Mati čaka, Bori in Ekstaza smrti. Med verzi je bil ludi fragment iz Cankarjevega pohujšanja, ki je učinkoval najboljše in najgloblje. Isto velja o Gradni-kovih verzih, ki jim je Gabrijelččeva vdahnila občutja in clemeniarnih zvokov. Scena je bila intimna in v stilu večera, ki ga je izredno dvignil ludi g. Breznik s svojimi impresijami na klavirju, s katerimi je spremljal diskretno vse deklamacije. Vzklik iz Cankarjevega Pohujšanja: O, domovina, ti si kakor vlačuga!... ni še nikdar zavrlal v tako obupno praznoto, kakor na la večer v našem gledališču, ko so ptujski purgarji in purgarice z vso kulturnostjo vred s svojo odsotnostjo dokumentirali absolutno stališče napram umetnosti, izvzemši vse-zveličnvno opereto. In ti ljudje še zahtevajo, naj bi naši Nemci hodili v naš ieater. Če bi Nemci svoje teaterske diletantske prireditve tako pose-čali kakor naši narodnjaki in narodnjakarice naše gledališče — stavim glavo, da bi rajši zaprli k-člco Talije in — geh ma zum Judnnazl! Kar sem napisal prvič. — A. R.
© Slovenske stranke so svoje liste za bodoče občinske volitve vezale, seveda brez vsakega pre-
judica za bodoči nastop v mestnem svetu. » * *
Branim. V nedeljo dne 18. dec. se vprizori Igra v 6 slikah s peljem »Čarovnica pri jezeru«. Dne 26. dec. se vprizori čarobna bajka v štirih dejanjih »Peterčkove poslednje sanje«; obakrat ob
Slovenci v Italiji
Italijanska policija trga naše liste. Ukrep našega notranjega ministra, s katerim se prepoveduje dohod v Jugoslavijo italijanskim listom »Giornale d'Italia«, »Secolo«, »Lavoro d'Italia« in »Popolo d ltalia«, jc silno razljulil fašistovsko obmejno milico, ki se sedaj skuša znesti nad jugoslovanskim časopisjem. Potniki, ki prihajajo iz Jugoslavije v Italijo preko Postojne, Podbrda in Sušaka, se strogo preiščejo; italijanska policija izvrši prave osebne preiskave in pri tem poslopa nad vse nevljudno. Tako se jc te dni pripetilo v Postojni, da je miličar preiskal vse žepe potnikom in ludi damam. Ko je videl neki Nemec, da seča miličar v žep plašča neke dame, je vzrojil nad njim v nemškem jeziku: »Kje smo vendar? Ali nismo v kulturni državi, ki bi ne smela trpeti takega postopanja!« Miličarji strgajo jugoslovanske liste vpričo lastnika in dajo tako duška svoji jezi.
Tudi fašistovski dijaki napovedujejo po-grom. V Trstu so se sestali fašistovski akademiki, da proučijo položaj romunskega dijaštva. Fašistovski diiaki so takoj ugotovili idejno soglasje med njimi in romunskimi tovariši, češ, da romunski dijaki niso prinesli nič novega, temveč so enostavno posneli fašistovske metode. Te metode hočejo uvesti kol dijaki na Primorskem. Ugotovljeno je bilo, da ni po-grom v Velikem Varndinu veljal toliko židom kakor Madjarom, to je proti narodni manjšini. Tedaj je vstala neka Židinja (!) Schvvarz in slavila dijakom konkreten predlog, naj pričnejo tudi v Trstu s pogromom proti »sciavom« (Slovencem). Predlog je bil v teoriji soglasno sprejet; potrebna je bila le še neka dodatna Izprememba. Sklenjeno je bilo, da dijaki takoj preidejo k dejanjem v manjšem obsegu. Skupina dijakov je res šla v kavarno »Miramar«, kamor zahaja nekaj Slovencev. Eden izmed dijakov je poklical k sebi nekega Slovcnca od bližnje mize ln mu v energičnem tonu velel, da je absolutno prepovedano govoriti slovensko v kavarni, še teh divjanj nam je treba!
Za odpravo potniškega vizuma med Italijo in Madjarsko se vršijo žc dalj časa pogajanja. Primorska letovišča, ki se nahajajo v hudi krizi, se od odprave vizuma nadejajo velike koristi.
Prisilno poitalijančenje lastnih imen. Pokrajinsko tajništvo fašislovske stranke za Tržaško je odprlo poseben urad, ki mu jc poverjena propagandna akcija za poilalijančenje priimkov. Ta urad mora poskrbeti, da menjajo priimek vsi tisti, ki so odvisni od držav, občine in tudi zasebnih podjetij, na katera ima stranka vpliv. Predvsem si morajo popraviti ime tisti, ki so vpisani v fašistovsko stranko. Iz lastne iniciative so zasebniki predložili silno malo prošenj za poilalijančenje priimka; še med temi so bile povečini same ženske. Zakon sicer daje moč prefektom, da popravi slovansko ali sploh ime neitalijanskega izvora tudi
AMSTERDAMSKI STADION.
Obširne so v Amsterdamu naprave za olimpijske igre, njih središče je novi stadion V začelku so mislili, da bo zadostoval stari stadion, pa so kmalu videli, tla ue bo. Novi stadion bo označen po poreprustem mirnem gradbenem načinu. Značilni momenti stadiona so Maratonska vrula ia velike stopnice. Druge zgradbe, izven stadiona, so dolue in nizke. Prevladuje vseskoz vodoravna črta, prekinjena od maratonskega stolpa. Grupacija je ta, da se sredi olimpijskega prostora dviga stadion, na levo in desno pa poslopja za težko atletiko in rokoborbo in brnenje Igrišča za tenis budo napravili na skrajnem kolu zemljišča, dobro zavarovanem; tudi plavalni stadion bo še v »Olimpijskem mestu«. V to celoto je sprejel tudi slini stadion kot vežbališče in za izvedbo predlokem. Preden so mogli z zgradbami pričeli, so morali vse ozemlje, ki ni bilo nič drugega kot močvirje, osušili. Z osušenjem so pričeli v februarju 192G; nič manj kot 750.1)01) kub. ni peska so uavozili Ija. Orientacija stadiona v smeri sever — jug je zahtevala, da so napravili glavno tribuno na zahodni strani. Središče častne tribune tvorijo luže za kraljicu, za Mednarodni olimpijski odbor in za predsednike mednarodnih športnih zvez. Maratonska vrata se nahajajo ravuo nasproti kraljičini loži, in sicer sredi Maratonske tribune. Razen skoz Maratonska vrata prideš v stadion samo še po dveh predorih. Temeljna misel pri gradbi stadiona je bila ta, da so eledavci popolnoma ločeni od tekmovališča. To potrebo je praksa nujno pokazala, in so jo upoštevali pri gradbi vseli modernih stadionov. Brez ozira na brezhiben potek tekem je ta ločitev zato potrebna, da se dragocouo tekališče zavaruje proti 1 poškodbam. Pod častno tribuno bodo posebni pro-; stori za tekmece in za časnikarstvo. Pri tleli so okrepčevalnice, oblačilnice, prostori za požarno brani bo, policijo, telefonska centrala itd. Vsak oblačilni proslor ima kopalnico z umival ni ml mizami, pršno kopoljo itd.
V zadnjih mesecih je gradba olimpijskega stadiona dobro napredovala, in je gotovo računati, da bo stadion ob pravem času dograjen. Tribune so z malimi izjemami že postavljene in jih sedaj i/.aotavliajo. Maratonska tribuna dobiva streho, pod tribunami se nahajajoči prostori bodo kmalu uporabni. Plavalnico blizu stadiona so zgradili samo za olimpiado, a bo vseeno ustrezala vsem zahtevam; (5():K) gledavcev bo moglo opazovali plavalne lekme. Opustili so pa misel, da bi v bližini stadiona zgradili posebno razstavno poslopje: umetnostno razstavo bodo priredili v amsterdamskih mestnih muzejih. Holandd so v prvi vrsti praktični ljudje in se ne lotijo zgradb, ki bi jim bile pozneje samo v napolje.
Priglasov za olimpiado je čiindalje več: v zadnjem Času omenimo Amerika ure in Bolgare. Amerikanci bodo nastopili še kot amaleri, poletu bodo pa vrgli krinko z obraza dol in bodo rekli: »Jaz ne bom zastonj letal in skakal in metal, če lahko kaj zaslužim.«
Glasba
Premrl Stanko: Dve božični pesmi za mešani zbor. (»Le spi, le spi«, iu pa jO ve lesene jaslice«). Ta dva priljubljena božična napeva sta tira v k ar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in staneta 3 Din. Cerkvenim zborom te sk'adbe loplo priporočamo.
Knfifjie in revije
Vrstnik »Delanja sv. Delinslva Jezusovega« (letnik 48. poročilo zu I. 1927. z izkazom doneskov v misijonske namene) je doliskan in ga dobe gg. poverjeniki od danes naprei v prodajalni KTD (Nični,m). Vsebina. Razprave: Reševali duše! — Najpotrebnejši misijonski dar. — Zakaj še vedno ena milijarda poganov? — Odlično izpričevalo. — Kaj mladina doseže! — Želev je velika. — Poznanj. — Pod naslovom »Križem poganskega sveta« najdejo člani mnogo zanimivih podatkov iz misijonskega . življenja, delovanja in trpljenja. — Dodanih je tudi i nekaj droblin za zabavo z mslovoin: »Vuberki z i misijonskih poljanDve mični sličici poživljata zanimivo berivo Og. poverjeniki naj oproste, da škofijsko vodstvo knjižic, svelinjic in sprejemnie ne pošilja po pošti na dom. S tem se prihrani mnogo dinarjev za misijonske cilje, ("'e bi pa bilo komu le neprilično, dn bi sam pošiljal po te potrebščine, naj se z dopisnico zglasi pri vodstvu (A. Cadež — Pred škofijo 6), da se mu postreže potom pošte.
Cerkveni vestnih
Meščanska Marijina kons?recacija pri sv. Jo-Icfu ima v nedeljo dne 18. 1. m. ob 11 dopoldne svoj redni shod.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek uli H zvečer. Sobota, 17. decembra: Zaprlo. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: SNEGULČ1CA. Izven. — Ob 20. uri: HAMLET. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19. decembru: Zaprto. Torek, 20. decembra: DVA BREGOVA. Red D.
OPERA. Začetek oli pet S zvečer
Sobota, 17. decembra: MILOŠEVA ŽENITEV. D. Nedelja. 18. decembra ob 15. uri: BAJADERA, opereta. Na korist Združenja gledaliških Igralcev. Izven. Ponedeljek, 19. decembra: ZALJUBLJEN V TRI
ORANŽE. Red C. Torek, 20. decembra: TRUBADUR. Red B.
»Miloševa icnilev« za re l D, V Bobolo dne 17. decembru bo opera »Miloševa ženilevt za red D in ne, luikor jo bilo napačno jnvljeno. za red C.
Operne abonenl« opozarjamo, da s« vrši danes v soboto zvečer operna predstava »Miloševa lenitev« za abonente reda D in ne kakor je bilo pomoloma javljeno v nekaterih listih C. Abonenti redn C imajo svojo operno predstavo v ponedeljek.
Mariborsko gledališče
Sobota, 17. decembra: Zaprto. Nedelja, 18. decembra ob 1*. uri: MODNA REVIJA. - Ul> 20. uri: TAlvUAT V STARIH CA-SUL
Ponedelfek, 19. decembra: Zaprto.
Torek, 20. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE.
Ab. C. Kuponi.
Ljubljanski Ljudski oder
V nedeljo dne 18. dec. ob pol osmih zvečer vprizori Ljudski oder za božični čas prav primerno krasno božično žaloigro »Zmaga ljubezni« v dveh delih.
Prireditve in društvene vesli
Ljubljana.
Izredna eej» odbora Leonove družbe je v ponedeljek dne 19 I. ni. ob 18. url v posvetovalnici KTD. Sklepalo se bo o resoluciji proti okrnilvi univerze.
Klizabetna konferenca pri sv. Petru vabi vse dobrotnike k dobrodelni prireditvi, ki bn v nedeljo dne 18. t ni. ob pol petih popoldne v prostorih šenlpeterskega Prosvetnega društva v korist revnim otrokom šenlpeterske župnije
Zveza dri. nameščencev za Slovenijo opozar-jn svoje felanstvo. da njen strokovni *vet v nedeljo dne 18. dee. ne bo zboroval v sejni dvorani mestnega magistratu, marveč oh 9 dopoldne z zranim dnevnim redom v salonu restavracije »Pri lovu« nu Gonposvetaki cesti.
Rokodelski dom. Danes zvečer ob 8 je vaja Inmburaškega zbora. Julrl v nedeljo ob 11 je vaja pevskega zbora, jutri popoldne ob pol 3 je sestanek dramatičnega odseka.
Strokovno društvo Javnih nameSčcnrev In upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima «1h-nes ob 20. uri retlno odbnrovo sejo v kleli I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Predsednik.
Seja delegatov Pokrajinske zveze društer hišnih posestnikov za Slovenilo v Ljubljani se vrši v
ponedeljek dne 19. dec. ob 2 popoldne na verandi hotela »Union« v Ljubljani.
Spod. Šiška.
šišenska prosveta priredi v nedeljo 18. dec ob pol 8 zvečer v društveni dvorani (samostan) igro »\Villinm Rntzliff«, drnmo v štirih dejanjih.
Šiška. V Prosvetnem društvu predava v ponedeljek ob pol 8 zvečer p. dr. llugo Uren o Mehiki iu preganjuuju katoličanov.
Maribor.
Samopomoč jugosl. drž. uslužbencev. Dno 19. dec. ob pol 20. uii se vrši v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru izredni občni zbor. Na dnevnem redu je sprememba pravil Po občnem zboru poroča tajnik Okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru o poteku seje Strokovnega sveta zveze v Ljubljani dne 18. dec. 1927.
Celje.
P. Oolia: »Peterčkove poslednjo sanje« vprizori v nedeljo ob 8 pop. šolska deca čj. šolskih sester v Slomškovem domu. Priporočamo zelo našim staršem, da pripeljejo svoje male k tej predstavi. — Isto delo bo za Božič vprizorilo celjsko mestno gledališče pod režiserjem g. ravn. Rrutino.
V nedeljo popoldne r Narodni dom! Ob pol štirih popoldne bodo Krekovcl vprizoril! v Nuod-nem domu narodno igro v sedmin slikah »Godče-va pesem« Pri igri, ki Ima ludi lepe pevske vložke, sodeluje celjska žohznlčarska godba. Knkoi ; vedno, želimo Krekovcnn tudi tokrat obilo uspeha nn odru ln polno njihovih prijateljev v dvorani.
Ostali kraji.
Orlovski odsek t Šmartnem pri Litiji priredi
v neddjo dne 18. dec. ob pol treh popoldne UtUu-1 ičajsko akademijo z bogatim sooredom.
Tržič. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo ob 8 zvečer Gnllparzerjevo žaloigro »Ljubezni in morja valovi«.
Gorice. Dne 18. dec. bo ob 3 obfni zbor Prosvetnega drušlva in poučno predavanje dr. Fr. Debevea o notranjem ustroju človeškega telesa.
Roteče pri Skorji Loki. »Božični prazniki si-rotc« je naslov igre, katero vprizori Kat. prosv. društvo v nedeljo dne 18. dec. ob 15. uri v Društvenem domu.
Preska. V Društvenem domu bo 18. dec. ob 4 pop. prosvetni sestanek. Govornik iz Ljublj ne.
Vrhnika. V nedeljo ob 3 pep. bo v Rokodelskem domu predavanje o spirilizinu.
H rastjo. Prosvetno društvo priredi v nedeljo ob pol 2 pop. skioptično predavanje o Mehiki.
Dobrova »Božič v slikah« je naslov skiopliS-nemu predavanju Prosvetnega društva v nedeljo ob 3 pop.
Koroška Bel«. Socialni tečnj, kateri se je začel preteklo nedeljo, se v nedeljo 18. dec. nadaljuje. Na sporedu je zanimiv referal bivš g.a konzularnega uradnika g Miklavčiča o kolonizaciji Jugoslavije, o Izseljenišlvu v evropske držive ler o Društvu narodov. Tečaj traja od pol 10 do 12.
Joiiia. V Društvenem domu bo v nedeljo popold ue predstavit fr. S. Finžgar: »Naša kri«,
Črnomelj. V naši Prosvell bo v nedeljo ob 1 in po vrčernicah prvo filmsko predavanje o pr» ganjanju kristjanov v prvih III. st.
Poceni kupite krasne
damske plašče
in obleke pri Fran LukiČ. Stritarjeva O,
Smel} in /olc
Čudni dogodki pri Ribničanovih.
(Dalj«.)
49. Bil je gospod notar, zelo odličen gospod. Tako dolgo je obetal priti na čaj in sedaj se je Ribničanovim ta srčna želja končno izpolnila. Gospa Ribničanova je brž zbrala vso svojo hladnokrvnost in izpremenila obraz v najljubeznivejši smehljaj.
50. Sprejem se je lepo posrečil in ker je bil gospod notar zelo prijazen gospod, se je kmalu razvil vesel pogovor. Gospa Ribnčanova je nalila čaj in se pohvalila, da takega ne zna izlepa skuhati kaka tržanka.
51. Tri skodelice so se dvignile in tri ustnice poželjivo srknile zlato pijačico... Toda v naslednjem trenutku že treščijo skodelice na tla in vsa trojica se kremži in strmi z izbuljenimi očmi. Kaj so imeli v ustih nihče ni vedel, ijotar je ves rdeč hitel ven — in se ni več vrnil.
52. Vse te nezgode pa paglavcev niso poboljšale, kar bomo takoj videli. — Nekega dne je prišel k Kibničanovim na obisk stric Anton, profesor, ki je imel navado, da je vedno nosil s seboj dežnik.
53 Tudi topot ni prišel brez njega ter ga je pustil s klobukom vred v predsobi. Komaj sta Janezek in Jakee opazila dežnik, sta si takoj izmislila prijetno igro Napravila sta »vrtiljak«' na t« nnčin, da sta na konice dežnikove strehe navezala različne Igrače. To jo bilo veselje!
54. Tedaj se je iz sobe zaslišalo premikanje stolov in poslavljanje. »Stric prihajal« — pravi Janezek in v naglici zapre dežnik ter ga postavi na prejšnje mesto. Potem se paglavca urnih nog izmažeta.
56. Urška je bila dobro dekle, samo silno praznoverna je bila. Gospa Ribničanova jo je velikokrat svarila, naj otrokom ne pripoveduje o strahovih, toda vsi opomini niso nič izdali.
Gospodarstvo
55. Stric Anton se je poslovil, vzel klobuk in odšel. Zunaj je pripekalo solnce in profesor je razpel dežnik. Nič ni opazil in brezbrižno korakal proti domu. Šele tu je videl, kaj sla mu bila napletla nadebudna nečaka.
57. Nekega večera sta šla Ribničanova gospod in gospa z doma in Urška je ostala z dečki sama doma. Prišla jo je obiskat prijateljica, ki jo je Urška na to spremila. »Veš kaj,t je rekol tedaj Janezek Jakcu, »dajva nocoj Urško strašili; časa imava dovolj, da vse pripraviva, ker je sedaj gotovo pol ure ne bo nazaj.«

58. »Pojdiva na podstrešje!« — je takoj pritrdil Jakec. Od tam je vodila majhna odprtina v kuhinjo Skozi luknjo ata paglavca napeljala več vrvic. Nato sla drvela nazaj v kuhinjo in iz .stare obleke napravila sijajno strašilo.
/n„1la al«di.)
Zakaj ne prinese inserat uspeha?
Ljubljana, 16. decembra.
Marsikdaj čujemo tožiti inserente: trgovce, obrtnike in industrialce itd., da jini inse-rati ne prinesejo zaželjenih uspehov in v njih poslu in da zato ne bodo več inserirali, ker se ne izplača.
Inserat pa mora prinesli uspeh; če ga ne prinese, potem moramo vzrok za ne doseže-nje uspeha iskati v inseratu samem. Saj so dani vsi ostali predpogoji za uspešno reklamo, najvažnejše sredstvo reklame; inserat pa je zgrešil svoj cilj. Zato seveda ni uspeha in razumljivo je, da inserent išče drugih potov, kako povečati svoj promet kar se mu pa samo deloma posreči, ker inserat je vendar le najlepša reklama, ki je za povečanje poslov neobhodno potrebna.
Kakor smo že omenili, je iskati vzrok za neuspeh inseriranja v pogrešenem inseratu. Nc rečemo, da zadostuje pri nekaterih insera-tih povedati samo ime tvrdke, podjetja, s kom se peča, kaj prodaja, kakšne posle opravlja. To velja v prvi vrsti n. pr. za denarne zavode.
V	drugih inseratih pa je treba povedati gotovo kaj več kakor samo ime tvrdke in kaj dela.
To se da doseči ali s tem, da se sestavi tekst inserata tako, da ima dovolj privlačne sile ali pa da je inserat pravzaprav kaka privlačna slika ali risba seveda s primernim tekstom. Marsikaj se da narediti že s samim tekstom in primernim tiskom: bistvo inserata naj se izrazi z večjimi primernimi črkami.
Veliiko bolj gotov pa je uspeh inserata, če je ta ilustriran. V inozemskim listih vidite vedno manj inseratov iz samega teksta, pač pa je vedno več okusnih in neokusnih klišejev.
V	Ameriki, Nemčiji pa tudi drugod ima skoro vsaka večja tvrdka svojega šefa za reklamo, ki mora dajati ideje za reklamo in jih izvajati. So cela podjetja, kjer vam narišejo kakršnekoli reklamne klišeje v veliki izberi. Pri nas seveda tega še ni in inserenti so navezani na posameznike, ki imajo dovolj smisla za reklamo.
Iz vseh teh izvajanj sledi, da je najprimernejše reklamno sredstvo ilustriran inserat.
Ob tej priliki moramo še poudariti, da reklama nikakor ne podražuja predmeta in sicer iz sledečih razlogov: ker povzroči večjo produkcijo in večji promet, nadalje ker se znižujejo s povečanjem prometa produkciiski stroški in se zato lahko cene znižajo in ker nazadnje omogoča reklama raziirjenje in racionalizacijo v obratovanju podietia. Mnenje, ki ga ima mnorfo ljudi, da reklama podraži blago, je torej gotovo napačno.
Povišanje kapitala Prve hrvatske obrtne banke. Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu povišuje kapital od 10 na 20 milijonov Din z izdajo 100.000 novih delnic (50 Din nominale) po kurzu 53 Din vštevši stroške 3 Din.
Izredni obini zbor >Tekstilane«, tovarne suk-na d. d. v Kočevju, se vrši 17. dec. ob 16 v sejni dverani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; dnevni red: odstavitev uprave in nadzorstva, volitev novih.
Razsodišče pri Mednarodni trgovski zbornici.
V svrho hiterejšega in ekspeditivne.išega reševanja gospodarskih sporov med podjetniki raznih drživ je ustanovila Mednarodna trgovska zbornica razsodišče, ki funkcijonira z največjim zadovoljstvom gospodarskih krogov celega sveta. Nova klavzula, ki zajamči kompetenco tega razsodišča in ki za reševanje sporov mora biti naved/na v sklepnih pismih domnčih tvrdk z tvrdka mi se glasi: »Vsi spori, ki bi nastali iz te pogodbe, se rešijo po pravilniku arbitražnega razsodišča mednarodne trgovske zbornice, po enem ali več razsodnikih, imenovanih v smislu tega pravilnika.« Zbornica TOI opozarja na to ustanovo zlasti vse naše izvoznike. Nacionalni odbor kraljevine SHS Mednarodne trgovske zbornice v Belgradu daje o razsodišču interesentom vedno rade volje vse potrebne informacije.
RAZSTAVE IN SEJMI.
IV. trgovinski in mednarodni sejem v Lillu
ae vrši od 6. do 22. aprila 15)28. Uprava, velesejma je dala na razpolago vsem našim zbornicam poseben prostor za organizacijo kolektivne razstave domače produkcije polom grafikonov, fotografij in vzorcev. Stroški za lo razstavo bi znašali samo 25 frankov za vsako podjetje, čegar firma bi bila objavljena v oficiielnem katalogu S' jma. Podjetja, ki žele razstaviti na kolektivni razstavi, se naj javijo pri Zbornici TOI v Ljubljani.
Kolektivna razstava naših proizvodov na Dunaju. Uprava dunajskega mednarodnega sejma je naslovila na Pooblaščeno trgovinsko agcucijo kraljevine SHS na Dumju (I. Seilerstatte 30) dopis, ki se nanaša na prireditev kolektivne spechlne razstave naših proizvodov na duna;skeni sejmu. Trgovinska agencija je poslala ta dopis zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam z opozorilom na koristi, ki bi jih imela organizacija take kolektivne razstave za naše gospoda!stvo v splošnem. Na letošnjem pomladanskem sein u je imenovana agencija v zvezi z našim oficielnim turističnim uradom napravila v tem oziru prvi poizkus in je v posebnem oddelku razstavila za tujskoprometno propagando slike in modele o narodnih krasotah naše države. To razstavo je svečano otvoril naš poslanik na Dunaju. R zstava je imela dober uspeh, ki bi bil pa vsekakor večji, če bi se na njej razstavilo kolektivno tudi predmete naše produkcije. Interesenti, ki bi hoteli sodelovati na taki rnzsta-vi, so naprošeni, da o trm obve9lijo Zbornico TOI.
Razsta\a poljedelskih strojev v Parizu. V Parizu se vrši od 21. do 29. januaria 1928 v »Pare des Expositions. Porle de Versnillest, VII. razstava poljedelskih strojev pod protektoratom francoskega poljedelskega ministrstva. Odbor razstave (Pariš — VIII. Rue Jean — gcujon 8) jc interesentom s podrobnejšimi informacijami rade vo>ie na razpolago.
&orxa
Dne 16. decembra 1927, DENAR.
Tudi danes Je bil devizni promet znaten. Pri« vatne ponudbe so bile majhne: le v Londonu in Newyorku, vse ostale devize pa je df.jala Narodna banka, zlasti Curih in Dunaj. Curih je dajala po 10.96, Dunaj, London po neizpremenjenem kurzu. Praga je bila zaključena po 168.375 in 168.40. Newyork je bil za 1 paro dražji. V Trstu ni prišlo do zaključka, v Curihu je notiial 28.10 napram 28.11 včeraj.
Ljubljana. Berlin 13.56—13.59 (13.575), Curih 10.945-10.975 (10.96), Dunaj 7.995-8.025 (8.01), London 276.80-277.60 (277.20), Newyork 56.62—56.82 (56.72), Praga 168—168.80 (168.375— 168.40), Trat 308—308.25.
Zagreb. Berlin 13.555—13 585, Curih 10.945 —10.975, Dunaj 7.995-8.025, London 276.80— 277.60, Newyork 56.612—56.812, Pariz 222.87— 224.87, Praga 167.975—168.775, Trst 307.41-^ 309.41.
Belgrad. Amsterdam 22.95—23.01, Berlin 13.505—13.555, Budimpešta 9.910—9.960, Curih 1094.50—1097.50, London 276.80—277.60, Ne\vvork 56.605—56.805, Praga 168-168.50. Trst 307.50— 309.25.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.69, Budimpešta SO.65, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.10, London 25.285, Newyork 517.80. Pariz 20.385. Praga 15.35, Trst 28.10, Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 86.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48125, Kodanj 190, London 34.5775, Milan 38.47, Nevvvork 708.30, Pariz 27.885, Varšava 79.43. Valute: dolarji 700.80, lira 88.38, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.965.
Pra?a. Devize: Lira 183.25, Belgrad 59.48, Pariz 132.85, London 161.75, Newyork 33.70875.
Dinar: Ne\vyork 176.25, Berlin 7.375, London 277.10.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani se je učvrstil šešir od 110 den, na 120 den. V Zagrebu so 7% invest. posoj. in agrari tendirali čvrsteje, vojna odškodnina pa je popustila. V ostalih papirjih ni bilo znatnih iz-prememb.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 133, Kred. zavod 160 den., Vevče 13.3 den., Kranj, ind. 350, Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 120 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 85.75— 86.25, agrari 53—54, vojna odškodnina 413.5—414.5. dec. 413.5, Hrv. esk. 90, Hipo 57.5. Jugo 95, Praštediona 875 —885, Šcčerana 580, Drava 5P0—570, Slavonija 13.5—14, Trbovlje 470, Vevče 136.
Belgrad. Narodna banka 5680. voina odškodnina 415.50—416.50, uit. dec. 416—416.25, 7% inv. posoj. 85.75—86.50, agrari 53.25.
Dunaj Podon.-savska-jadran. 83, Živno 109, Hrv. esk. 11, Jugo 11.60, Hipo 6.90, Alpiae 42.10. Leykam 10.70, Trbovlje 58.40.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka fko v. nakl. post. 3 vag. po SCO, buk. plohi neobroblj. 27—110 mm 18 cm šir. naprej od 2.50 m dolž. večinoma daljše blago, posušena fko vag. nakl. post. 2 vag. po 450, zaklj. 5 vag. Tendenca neizpremenjena. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica 78-79 kg 2% baška 347.5—352, dec. 347.5 —352, sr. 345—347.5, slav. 342.5—345, ovei baškl zdrav rešetan 275, koruza baška st. 267.5. nsiv. voz. 272.5, času prim. suha kval. gar. 245, dec. 252.5, jan. 265, marec 267.5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plačilo po prejemu 500; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta (terminska borza), 16. dec. Tendenca medla. Pšenica nrrec 31.78, 31.68, zaklj. 31.72-31.74. maj 32.16-32.10, zaklj. 32.10-32.12, rž marec 30.80, 30.74, zaklj. 30.74—30.76, koruza maj 25.60, zaklj. 25.60—25.64, julij 26.24.
Knjige in revije
ADRESAR KRALJEVINE SHS ZA TRGOVINO, OBRT, INDUSTRIJO IN POUEDELSTVO ZA LETO 1928.
Razvoj modernega gospodarskega življenja je ustvaril celo vrsto tehničnih pomožnih sredstev, ki so se s časom udomačila v trgovskem svetu in poslala neobhodno potrebna vsakemu trgovcu. Pred vsem je nastala potreba po praktičnih priročnikih, brez katerih si danes ni več mogoče misliti modernega podjetja. Na našem književnem trgu smo dosedaj prav zelo pogrešali takih knjig. Sedaj je Jugosl. Rudolf Mosse a. d. v Belgradu izd.ila velik adresar, ki je mnogo obširnejši kot je bila prva izdaja. Ta druga izdaja je zelo skrbno sestavljena. Na 1400 straneh ima ta obsežna knjiga nad 500.000 naslovov iz več kol 7000 krajev iz cele naše države. Ti naslovi so na jako pregleden način razporejeni. Pri vsakem posameznem kraju so točni podatki o številu prebivalcev, o prometnih zvezah, o upravni in sodni podrejenosti, pošti, telegrafu, telefonu, sejmih, uradih ild. Iskanje posameznih podatkov je olajšano z registrom, ki je takoj na začetku knjige. V spisu posameznih strok so registrirane vse naše gospodarske panoge, pod posameznimi naslovi strok pa so navedeni vsi oni kraji, kjer je dotična industrija zastopana. Osem registrov v tujih jezikih omogoča tudi tujcem, da se morejo brez znanja jezika posluževati tega adresirja. Ekonomski del ima podatke o zakonodaji, o upravi, razvoju industrije, uvozu in izvo/. i. Za lujce bo tudi velikega pomena ilustriran kažipot po naših kopališčih. Ta knjiga ni samo verna slika naše industrije in vsega gospodarstva, jo tudi dober svetovalec našim trgovcem in gospodarjem.
Pokojninski zavod za nameščence ▼ Ljubljani
razpisuje oddajo
slikarskih, steklarskih in pleskarskih del, palaganje parketov, ksilolita in linoleja za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki kot proračuni se dobe od ponedeljka 19. t m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Gledališki ulici.
Pravilno sestavljene tn zapečatene ponudbe je vložiti do 24. t. m. do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE - V LJUBLJANI.
Traino .„ koristno
darilu za Božič in Novo lelo je Šivalni stroj
znamke GRITZNEK tn ADLER
v ruzuih opremah. — Do liožiča znatno inižane cene. — Tudi na obroke.
Dobite le pri
Josipu Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Oglejte si rnz*ta>o, bre» obveznosti do nakupa.
Pristne angleške štofe
U moške površnike in plašče priporoča in po celo ugodnih cenah nudi manulakturna
trgovina Ivan Mastnak - Celje
Kralja Petra cesta št. 15.
Vaak« drobna vrstica I-SO LHn ali vsaka besedo SO par Na|mao|i! og as 3 ali SI In. Oglasi nac devet vrstic sc računi |o vise. Zu odgovor zuam.io Na vpraiania brez znamke nc odgovarlamo!
Vrra/em
GOSTILNA
DV* in mesarija "THC
v vetjem kraju na Spod. Štajerskem, se odda v najem. . Natančnejše se poizve v pivovarni Union v Ljubljani. 10018
NOV LOKAL
z 2 sobama se dd v najem po ugodni ceni z novim letom. • Prednost iinajo trgovci z mei. blagom, kroiači in čevljarji. • Franc Palčar, Mlačevo, pošla Grosuplje. 10026
Prvovrstno
seno
ima naprodaj JOSIP KOSLER, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3<
Igrače
za odraslo mladino, kakor t kinoaparat obenem lalcma magica, 1 parni stroj z akumulatorjem, 1 matador št. 4 in drugo, se ceno proda v Dvo-f ako vi ulici 3, III. nadst., vrata na levo. 9999
Wertheim - blagajno
ognjevarno, velikosti It.
Rabljeno DVOKOLO tkalnico i™ sd. kg°ramo°
Dediči po A. Tomažiču prodado
vogalno hišo
Dunajska cesta št. 9 in
hišo
▼ Pubarjevi ulici. Prodajni pogoji se poizvedo v pisarni
dr. A. Smoleta, odvetnika ▼ Ljubi ani, Dalmatinova ul. 5
(Freilaul), se takoj kupi. Ponudbe z opisom in ce
ion na stojalu, z igraln. ploščami, se ceno proda.
no na upravo »Slovenca« Naslov se izve v upravi pod šilro: Torpedo 9944- ' »Slovcnca« pod št 10011.
Kruino moko n
rženo moko
vedno svef.n. kupite «eln Hirmlno pri
X. VOIH. LJUBLJANA
Ke«Mrvn rent* "4
M. T1CAR, Ljubljana
Najprimernejša božična darila
KONTORISTINJA I K H j^OVOtlStVO !
popolno vešča p,»ar._ po- Vsflk praklifcn ,r),ovcc
»lom in strojepisja v latinici in cirilici, išče mu-»ta za 1. jan. - Ponudbe oa upravo pod »Vešča«.
fini/lira 13 vsc- ki
UCftllLd 2na tudi kuhati, ter SOBARICA — •e sprejmeta. Potrebna to dobra spričevala. -Milica Puljo, Zemuo, Trg Nikole Pašiča 2. 9995
Les. manipulant
(Anmesser) - popolnoma verziran, i daliio prakso, te takoj sprejme, - Ponudbe z relerencami in | »pričevali v prepisu pod »Manipulant« na upravo.
Najemnik
• ali Urez lastnega kapitala za ollcirsko menažo T Debru se išče. Inventar iina menaža. Vozno karto 3. razr. za železnico in automobil plača menaža. - Za pogoje se je obrnili na Oiicirsko me-nažo ▼ Debru. 9711
bo zavrgel svoi dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator«. — »Organizator«, Ljubljana VII., Kamniška 20.
POMOČNIKA
ki je dalj časa služboval I pri peči parne pekarne, ! sprejmem. Nastop po Bo-I žiču. Prednost imajo taki, ki so že delovali v Gradcu ali na Dunaju. Plača i dobra, mesto stalno. Ponudbe na »Pub!icitas< d. d., Zagreb, Cundti';č?va 11, pod: »ZA. 14562«.
SEMKO
njiot/ se sprejme na Uljtlft stanovanje. — Gosposka uL 6, 1. nadstr.
Hi (ob o nižjih razred. Uljunu sprejmem za nizko ceno. - Kje, pove uprava lista pod ii. 5000.
Deklica
W k otrokom "^C
za Beograd, k dveletni deklici, se išče za januar. - Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na HERZL, Beograd, Kralja Petra 6.
Po globoko znižani ceni prodaja zaradi opustitve trgovine — vse
manufakturno blago
moško in žensko perilo, otroške oblekce itd. — »MAKO«, družba z o. z. ▼ Ljubljani, Dunajska c. 36 — zraven Judo-avto.
Ajdovo moko
pristno domačo, razpoli-liam od 50 kg naprej. -Paromlin Peter OSTERC. Beltinci — Prekmurje.
Kratek klavir
dobro ohranj., TA oktav, skoraj nov, se ceno proda. Naslov v upr. št. 9975.
MCn ajdov, deloma iHt-Un iudi cvetlični, Izborno zdravilo zoper prehlajenje, prodaja kilogram po 25.— dinarjev AL. TRINK, Linhartova ulica 12. Ljubljana.
H LO DE
bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupni* v vsaki množini parna
ž.«« V SCAGNETT1 -
Llubliena	1490
100 hI vina
naprodaj
belo in rdeče. Cena 6 do 7 Din, franko postaja Brežice,
JANKO KRIŽANEC DOBOVA.

NADBOLDSl PREMOG
CetMn U/affeva 1/2
Priporoča st trgovina a železnino
A. SUSNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
POZOR! KROJAČI, | šivilje in čevljarji,
j ako Vam Vaši stroii na-; gaiaio. obrnite ee na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIC, Maribor. Tattenbachova ul 14. ker ima ista spec. oddelek za popravila s t r o i e v vseh vrst
"elektro ~lux~
Vodeča marka čistilnih i aparatov za prah na sve-; tovnem trgu. Zahtevajte 1 prosto razkazovanje aparata na Vašem domu. -Najlepie božično darilo. — Zastopstvo, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
//
/	Resnična
tolažba za ^JV/ tolne na živcih
j« moj ravnokar izibIi spi« i Tam so opisane limoni dolgoletne izkušnje o vzrokih po-tanku ln zdravljenju živčno bolnih Pošljem *«akotnur ta zdravstveni evangelij popolnoma zttbt-onj 6«* piše poni na spodnji naslov.
Tisoči lulivalmo potrjujejo doslej edino do semeni vspeh neumornega rbii<*ua razi"" avuuja v blagor trpueege človeštva Kdoi spuda v
veliko armado živčno bolnih,
kdor trpi nn raztrnsenosti strahopetnosu sla bom sponi.nu. nervoznostneru glavobolu, po manjkanju spanja. motenju v fcolodeu preobčut ljivosn bolečinah v udih splošni ali delni telesni slabosti al drugih ponobnib bolezenskih pojavih
si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico!
Kdor jo bo prebrat pazljivo. Oo dospel do pomirjevalnega prepričanja da se ie na&ln enostavna po< do edraviu 111 veselja do življenja' N'e čakajte in pišite be daiies*
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplntz 13. Alit. 7G1.
plačuje
Kože
divjačine
najdražje

- LJJ6L16M-

Bolestno potnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je našo iskreno ljubljeno mater
Rozaliio Lenassi
poklical Vsemogočni k sebi po kratki in innčni bolezni, prevideno s sv. zakru-menti za umirajoče v dobi 75 let.
Pogreb blage pokojne bo v nedeljo ob H4- uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Planini.
Sv. zudušna maša se ho darovala dne 23. dec. ob 8. uri v žup. cerkvi v Planini. Platina pri Rakeku, 16. dec. 1927.
Globoko žalujoče rodbine: LENASSI. KAK1S in KAL1STER.
Manjše tov. poslopje
v Sloveniji, kupim. - Ponudbe poslati na upravo lista pod šilro; Tovarna.
inseriraite v »Slovencu!"
luta-pmoion
skoraj nov, poceni naprodai. - »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra c. 18.
Razno POHIŠTVO
in velik (otograiičen aparat naprodaj. • Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9994. - Ogleda se od 11. do 12. ure.
Prioorocamo
prvovrstne izdelke lastne izdelovalnlce:
kratke, dolge zimske plašče elegantne usnjene suknje
vte po globoko znižanih cenah!
Manufakturna In konfekciiika trgovina
IVAN MASTNAK V CELJU
Kralja Petra cesta št. 15.
Zalivala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naSega nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda
ANTONA MOLKA
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa budi izrečena darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so dragega nain pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Sir Ii. Rider Haggard:	'4
Kleopatra, egiptovska kraljica.
2ivljenje mi je namreč takole potekalo. Vstal Bem zgodaj, prisostvoval molitvi v templju, čez dan pa sem se učil. Učil sem se verskih obredov in njihovega pomena, o početku bogov in početku zgore-njega sveta. Učil sem se tajnosti gibanja zvezd in kako se zemlja giblje med njimi. Podučevali so me v oni starodavni vedi, ki ji pravijo magija, kako se tolmačijo sanje in kako se človek približa bogu. Učili bo me jezik znamenj in njihove notranje in zunanje skrivnosti. Seznanil sem se z večnimi zakoni dobrega in slabega in s tajnostjo one vere, ki je v vsakem Človeku. Spoznal sem ludi skrivnosti piramid — rad bi, da se ne bi bilo nikdar zgodilo! Prebiral sem dalje zapiske o preteklosti, o besedah in dejanjih starodavnih kraljev, ki so živeli pred menoj izza onega Časa, ko je Hor vladal na zemlji. Spoznal sem ves uslroj države, znanje zemlje in s tem zgodovino Grške in Rima. Učil sem se tudi grškega in rimskega jezika, ki sem jih že nekoliko znal. In ves ta čas, celih dolgih pet let, sem si ohranil roke snažne in srce čisto in nisem storil nič slabega vpričo boga in človeka, temveč sem naporno delal, da bi si pridobil vse znanje in se pripravil za usodo, ki me je čakala.
Vsako leto so dvakrat dospeli pozdravi in pisma od mojega očeta Amenemheta in dvakrat sem vsako leto pošiljal nazaj svoje odgovore vprašujoč, ali je ie prišel čas, da končam svoje delo. ln tako so mi brzo potekali dnevi moje preizkušnje, tako da sem postal slab in utrujen v srcu; ker sem bil sedaj možak fn učen, sem hrepenel, da bi pričel živeti življenje ljudi. In pogosto sem razmišljal in ugibal, ako ni bilo lislo govorjenje in prerokovanje stvari, ki so se imele zgoditi, zgolj sanje, porojene v možganih ljudi, pri katerih je želja prehitela misel. Bil sem v resnici iz kraljevske krvi, to ml je bilo znano; moj stric, duhoven Sepa, mi je namreč pokazal skrivni
zapisnik rodu, ki se je sledil brez vrzeli od očeta do sina in je bil vrezan v mističnih znakih na tablici iz sijenskega kamna. Ampak kaj je koristilo, da sem bil po pravu kraljevega rodu, ko pa je bil Egipt, moja .dedščina, suženj — suženj, ki je delal, kakor so hoteli macedonski Lagidi in jim pomagal do njihovega razkošja? Ko je bil Egipt že tako dolgo tlačan, da je morebiti že pozabil, kako se opusti hlapčevski nasmeh suženjstva in se iznova zopet ozre po svetu s srečnimi svobodnimi očmi?
Nato sem se spomnil na svojo molitev na stolpu v Abutisu in na odgovor, ki sem ga bil prejel na molitev, in sem ugibal, da so bile to tudi sanje.
Ko sem se neko noč ves utrujen od učenja sprehajal po svetem gaju, ki leži na vrtu templja, in tako razmišljal, sem nameril na strica Sepa, ki se je tudi sprehajal in premišljeval.
»Stojk mi je zaklical z močnim glasom; »zakaj ti je obraz tako žalosten, Harmakis? Ali te je pre-obvladal poslednji problem, ki sva ga proučevala?«
»Ne, stric,« sem odgovoril, »res sem ves izmučen, ampak tega ni povzročil problem; saj je bil lahek. Srce mi je težko, kajti naveličal sem se življenja po teh samotnih hodnikih in nakopičena peza vednosti me tare in ruši. Brez koristi in pomena je gromaditi silo, ki je ni mogoče uporabiti.«
»Ej, nestrpen si, Harmakis,« je odgovoril! Maka je pač nespametna mladina. Okusil bi rad boj; naveličal si se gledati valove, ki se zaganjajo ob obrežje, in bi se rad zagnal vanje in se podal v nevarnosti boja. Rad bi torej šel, Harmakis, kaj ne da? Ptica bi rada zletela iz gnezda kakor zlete lastavke iz strešnih žlebov templja, čim dorastejo. No, pa bodi, kakor želiš; ura je blizu. Učil sem te vsega, kar sem se bil naučil, in moni se vse dozdeva, da je učenec prekosil svojega učitelja.« 1'ri teh besedah je umolknil in si otiral sville črne oči; bil je namreč jako I žalosten ob misli na moj odhod.
»Kam naj se obrnem, stric?« sem ga vprašal vesel. >Nazaj v Abutis, da me vpeljejo v skrivnosti bogov?«
»Da, nazaj v Abutis in iz Abutisa v Aleksandrijo, iz Aleksandrije pa na preslol svojih očetov, Harmakis! Poslušaj me; stvar je taka: znano ti je, da je kraljica Kleopatra zbežala v Sirijo, ko je oni zločinski evnuh Potin pustil v nemar poslednjo voljo njenega očeta Auleta in posadil njenega brata Ptolemeja samega na egiptovski prestol. Znano ti je tudi, kako se je vrnila, v resnici kot kraljica, z veliko vojsko, in se uslavila pri Peluziju in kako je v tistem času mogočni Cezar,' oni veliki možak, največji med vsemi, neumorno zasledujoč Pompeja, odpiul s šibko majhno vojsko iz krvavega bojišča pri Farzalu in priplul semkaj v Aleksandrijo. Našel pa je Pompeja že mrtvega — umorila sta ga podlo poveljnik Ahilas in Lucij Seplinij, vrhovni poveljnik rimskih legij v Egiptu — in znano ti je, kako so bili Aleksandri jci v slrahu zavoljo njegovega prihoda in so hoteli pobiti njegove liklorje- Nato se je Cezar polastil mladega kralja Ptolemeja in njegove seslro Arsinoe, kakor si slišal, in velel vojski Kleopatre in vojski Ptolemeja, ki je bila pod vodstvom Ahilasa, in ki sta si stali pri Peluziju druga drugi nasproti, da naj se razideta in gresta svojo pot. V odgovor pa se je Ahilas vzdignil proli Cezarju in ga oblegal v Bruhiju v Aleksandri ji; tako so stale nekaj časa vse stvari in nikdo ni vedel, kdo bo vladal v Egiptu. Tedaj pa je Kleopatra vzela kocke v roke in jih vrgla; naredila je poseben korak, ki je bil prav drzovit. Svojo vojsko je pustila pri Peluziju, sama se je v spremstvu Sicilca Apolodora v mraku pripeljala do Aleksandrijske Inke, zavozila vanjo in stopila na suho. Apolodor jo je nafo povezal v velik sveženj bogatih preprog, kakoršne izdelujejo v Siriji, in poslal preproge Cezarju v dar. Ko so v palači razvezali sveženj, so našli v njem najznljše dekle vsega sveta, pa tudi najbolj učeno in najbolj duhovito. Zapeljala je velikega Cezarja — niti peza njegovih let ga ni obvarovala pred njenimi čari — tako da je v svoji bedastoči malodane izgubil svoje življenje in vso slavo, ki jo jo bil pridobil v neštevil-nih vojskah.«
(Dalje prih.)
= 111 = 111
s = > r
e s
; ' »3 — • r 3" 3
* i | 1 F « I S >
e _ * » ~
S r j" ? ?8 " C 'f — 2
8 g I«
r	žf	o
«1	C	>
N	S	i»
,	;	t
.o -	£	^	5
S °	S-	|
n js	fc	<£	S
5	—	"	»
(o	W	"T
S i	E	5T	®
T - «
X C N
ff
j; s
o r
2 &
§2 f — ~ »
- 1
S 3
I
TO
o
3-»
ž? ■=> a
i
N«
s II
"S H C •
~ "S a o *

O"
jjl t — ar "
> a
s?
=111=111
■■"'a	.. ;
i f- ,-..» igm, ■ j. * - __:_

Primerna boliCna darila!
Prcprofic, tckaCL pregrintala. namizni prti.
Se priporoča
»

prva tpedjalna trgovska hiša Jugoslavije za praktično opremo stanovanj.
Cenlh brezplačno!
Inserirajfe v »Slovencu"!
OBRTNA BANKA v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, velezuslužni predsednik nadzorstvenega sveta, gospod
IlIHN miKUŽ
raonatelj Kinotekama banke iugosoo^nskib hranilnic
danes zjutraj boguvdano preminul.
Pogreb bo od doma žalosti, Kongresni trg št. 4 v nedeljo, dne 18. decembra 1927 ob 3. uri popoldne.
Blagega pokojnika, ki je vrsto let neumorno deloval v procvit našega zavoda, ohranimo vedno v častnem spominu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
K ■ 6	-S
SBSi* '.

Inserirajte v
.Slovencu1!
Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo
konfekcija Frande Derenda
Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča.
Preitno kupite, prepričajie se o naših cenah. Najprimernejša darila w Miklavža in Bof.ič!
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, POZOR ' fantovska in dečja oblačila, kakor tudi srajce, ' rokavice, nogavice, kravate, naramnice, dežnike
v novootvorjeni detajlni trgovini konfekc. industrije
]osip ivončič, Ljubljana, Dunajska c. 1
Največja zaloga češkega in angleškega s u k n a I
Prvovrstni modni atelie za gospode
Šelenburgova ulica št. 1 (dvorišče, levo).
Klobuke, kape, perilo, kravate, obleke, čevlje, zimske suknje itd. Velika izbira po najsolidnejših cenah pri
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg št. 2.
Ni zdravja brez dobre prebave!
Čuti>e li pritisk in uapetost v želodcu po jedi ali kisli o us v ustih? Trpite li na irduvratiiem zaprtiu, omotici ali pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol, bolečine v želodcu ali siabost? Morda imate izpuščaje na koži. nastale vs ed štabe prebave? Prepričajte se 'udi Vi. da preizkušena zdravilna specialiteta FIGOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrafa zdravje. F1GOL proizvaja in ga po povzetju razpošilja z navodilom o vporabi
Lskarna Dr. Z. Semelič, Dubrovnik 2
Izvirni znbojček s 3 steklenicami z ovoj-nino in poštnino D>n tub'—, 8 steklenic Din 24V—. | stekle-!ca Din 4ir—
Marta Mikuž roj. Gerber in hčerka Anica naznanjati potrti globoke žalosti v svojem in v imenu rodbin Gerber, Mikaž, Koch, Kostanjevec vsem prijatel em in znancem pretužno vest, da je njih srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, zet, stric in svak gospod
IVAN MIKUŽ
ravnatelj Hipolekarne banke jugosl. hranilnic
dne 16. t. m. ob pol 2. uri zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo preblago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, 18. decembra L 1. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša	se bo darovala v pondeljek, 19. t. m ob 7. uri v župni cerkvi
Marij. Oznanenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1927.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Upravni svet in uradništvo Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, naznanja, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul njih dolgoletni, neumorni ravnatelj, gospod
Ivan Mikuž
Nad vse vzornega in vestnega ravnatelja in kolego ohranimo v najlepšem spominu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
NOVO!

Neobhodno potrebno vsahemu trgovcu m induslrifakn
je druga izdaja
Adresaria Kralevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
za industrijo, obrt, trgovino in poljedelstvo.
Ravnokar lisio? -- Temeljito na novo predelano!
Nudi vsakemu interesentu tisoč možnosti pri dobivanju novih zvez. Uspeh siguren Naklada
Jugoslavenskega RUDOLF MOSSE D. D.
Beograd, Teraz!|e bro| 25.
Šampanjec
99
II
„Demi sec" (zmerno sladek), „Bouvier sec" (ne sladek), „Cuvee Reservee" (nekoliko sladek).
Originalna vina v steklenicah
iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric.
Vina v sodih.
Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo za Slovenijo-Kernc & Faval, Liubljana, Dunajska cesta 15 ali
Kralj, dvorni dobavitelji Clotar Bouvier, veleposestvo vinogradov
Gornja Radgona.
Šampanjec in vino v steklenicah „Bouvier" se dobi v vseh boljših trgovinah.
Tugepolnim srcem naznanjamo v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog oče, stric in svak, gospod
dr. med. Peter Miglič
praktični zdravnik in polkovni zdravnik v pokoju
v petek dne 16. dec. 1927, po kratkj bolezni, previden s svetimi zakramenti, v starosti 83 let, mirno v Gospodu zaspal. _ Pogreb nepozabljenega pokojnika se bo vršil dne 18. decembra t 1 ob pol 15. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ribnica na Pohorju, dne 16. decembra 1927.
KATARINA MIGLIČ rojena TOMMASI, soproga. — DR MED EMIL MIGLIČ; ING. ERNEST MIGLIČ - sinova.'

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
' f. , , ir .•*■.. Vi".
Brez posebnega obvestila.
Naža ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa
Frania ZaSokar
vdova po okrožnem zdravniku v Vel. Laščah
nas je danes po dolgem trpljenju zapustila.
Pogreb se vrši v soboto, 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz Stare poti IL 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
Rodbine:
FELIKS ZALOKAR, ANDREJ SKULJ, DR. ALOJZ ZALOKAR KRISTINA H0N1GMANN.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.