152. številka. Ljubljana, v četrtek 6. jnlija. XV. leto, 1882. iBhaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcnian za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za fotrt leta 4 glil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. xa mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odbor notranjskih rodoljubov razpošilja naslednji poziv: Podprt na vsestransko zaupanje shoda notranjskih rodoljubov 28. maja t. 1. v Postojini pričenja podpisani odbor po zrelem posvetovanji s tem pismom javno svoje težavno ali hvaležno delo. Delati hočemo v resnici za splošen napredek našega naroda in buditi hočemo na delo za duševno in materialno bla-gost narodovo! Vsakemu početju treba je gotovega namena žn do tega odločno jasne poti! Nas prvi namen je buditi in krepiti narodno zavest v ljudstvu, da bodi1 narodni ponos in samozavest izpodbuja in podpora slovenskega dela, bodi z glavo, bodi s trdo dlanjo Začetek temu bodi „Notranjska narodna slav-nost" dne 3. septembra t. 1. in potem jednake krajevne slavnosti s skupnimi močmi narodnih društev, posameznih rodoljubov Notranjske in nje rodnih gostov. Program tej slavnosti, ki se za časa razglasi in razpošlje v narod, obsezal bode poučna govora, budeče petje, godbo, loterijo in narodno zabavo na planem sploh. Čisti dohodek loterije porabi se kot vkupen donesek naprednih Notranjcev za „ Narod ni Dom" v Ljubljani. In 8 tem pokažemo dejansko svoje domoljubje, svoj zreli razum za to potrebno in veličastno vseslovensko podjetje. Kolikor hitreje in kolikor kras-neje bode stal »Narodni Dom", ki bode kapital, s katerim Be podpre naša književnost, umeteljnost in učeča se mladina, toliko bolj živa in utrjena bode naša narodna zavest, toliko bolje bodemo impouirali mnogobrojnim našim vragom! Zatorej hočemo mi zavedni s tem gaslom buditi in krepiti slovensko zavest v našem poštenem in zapuščenem narodu. Vsak novčič, ki se porabi za takšen kapital, prinaša pri imrodnej samostojnosti tisočere obresti! In začetek hočemo nadaljevati 1 tem, da se trudimo z besedo, pismom in vzgledom ustanavljati in pospeševati „bralna društva za priprosto ljudstvo" ! Materijalnej blagosti priskočijo posojilnice, ki ae ravno po požrtvovalnih in skušenih rodoljubih snujejo. Vse, vse to se Iehko častno in vspešno doseže na slavo in korist svete domovinske stvari, 5e se organiziramo in delamo kot zdravi udje naroda brez predsodkov nn stan in starost, kraj ali osobo, po vesti in dolžnosti. Podpisanemu odboru je znano Vaše vzgledno rodoljubje, Vaša požrtvovalnost, Vaša volja, koristiti po moči domu, zatorej se obračamo zaupno do Vas, da blagovolite prevzeti v svojej bližini ali kamor sploh zahajate, poverjeništvo, da hočete narodu po-jasnovati in ga vnemati za naše namene, da hočete pridobiti za loterijo kak dobrovoljen dobitek, bodi gospodarsko orodje, pohištvo, knjiga, novci itd., katere pošljite ali vsaj kakovost in vrednost natanko naznanite gotovo do 10. julija blagajniku g. Jos. Lavrenčiču v Postojini, ker se do takrat mora sestaviti imenik dobitkov za prošnjo do mini-sterstva, — dalje, da potem blagovoljno v denar spečate izročene lože, po deset novcev komad. Ti novci in nerazprodani loži poslati se morajo prav gotovo do 21. avgusta poprej imenovanemu g. blagajniku. Samo ob sebi se ume, da pri loteriji tudi nenavzočni igrajo s svojimi loži! Ako bi p. n. na noben način ne hoteli ali ne mogli stopiti v širši odbor notranjskih rodoljnbov in sprejeti zgoraj navedenega poverjeništva, blagovolite to v jednem tednu po prejemu tega pisma nazna- niti glavnemu tajniku g. Ivanu Ilesmanu na Rakeku, da se poišče pripraven namestnik. Če pa ni* odgovorite, jiotem smatramo to, da hočete radovoljno služiti po svojej sijajnej moči zdaj pri slavnostih in po?neje pri „bralnih društvih za priprosto ljudstvo" in se Vam za to uže naprej v imenu našega milega, poštenega, a revnega in zapuščenega slovenskega naroda zahvaljujemo. Na delo torej, na hitro, resuo in vestno delo za boljšo vsestransko prihodnjost slovensko! V Postojini, dne 20. junija 1882. Dr Jurij Sterbenec, Ignacij Gruntar, predHcdnik. podprodnednik. Edvard Dolenec, Vekoslav Do m i cel j, Ignacij Doxat, Fran Hren, 11 i n k o Kavčič, Fran Križaj, Josip Lavrenčič, Adolf Obreza, dr. Ivan Titom ec, Ivan Res man in Fran Sterlo, članovi ožjemu odbora. Politični razgled« Vol i a ii i ileželc. V Ljubljani G. julija. Shod nemškega društva v ««ru«l<*i. ki imel je na dnevnem redu tudi izjavo proti dr. Ra-day-evej interpelaciji glede nemškega „Schul-vere-na", bil je prepovedan v smislu §. 20 društvenega zakona. Grozna nesreča v rRingtbeatruw na Dunaji v 8. dan decembra 1. 1. in pa preiskava, ki je o priliki „Ringtheaterprocessau spravila na dan marsikaj novega iz glodališčnih razmer, napotila je ne-umorno delavnega c. kr. namestnika za Niže Avstrijsko, barona Possingerja, da je zbral p osebno komisijo za varnost po gledališčih. Nalog te komisije je bil, pregledati ter preiskati posamezna gledališča in na podlagi te skušnje, kakor LISTEK. Strijcu v Ameriko. n. Strijc, še vedno tičim v poeziji ! Ne hudujte se, nikar Vi, praktični poamerikanjeni Slovenec, ne metajte lista iz rok ! Tudi jaz bi rajši govoril o celjskej pravdi in o drugih jednakih — amerikan-sko-realističnib stvareh. „Nad željami vladajo potrebe!" poje jako filozofično naš Lipe, in ta „lex", ki je sicer ravno tako brezimna, kakor ona Kranjskega Jour fixa", ta „lex" nas tare z železno silo! In jedna taka „potreba" odvrnila me je od omenjenega predmeta, kajti podala mi je boljšega, hva-ležnejšega — in sicer, kar mi je posebno po volji, zopet — poetičnega. Vi v Ameriki imate svoj križ z Mormoni, mi v Sloveniji imamo ga h — fakirji! Vidim Vas v duhu, kako se Vam pri tej besedi VaS amerikan-sko-realistični obraz nabira v dobrovoljne slovenske gubè, češ, odkod naj bi bili v moje rimsko-krščan-ske Slovence zašli fakirji? Pa jih vender res imamo ! BEx oriente lux!" dragi strijček. Rodil se nam je pesnik, pravi indiški Buddha in takoj za njim se je po prašnej cesti v kolo po rokah, glavi in nogah privrtil pravi „fakir", kakeršnega dozdaj v ras Slovencih še nijsmo poznali. A vidim, da moram bolj realistično govoriti, kajti Amerikanci nijste prijatelji predolgih parabol. Ako ste tam v praktičnej Ameriki uže pozabili, kaj je poezija, priporočani Vam zadnjo „KresovoM številko, in v njej Pajkovo oceno Gregorčičevih pe-snij. Tam stoji črno na belem: „poezija je Člo-večko javljenje dotike subjekta z objektom, ali iz raževanje naših utisov, katere občutimo pri svojem zadevanji ob svet". Ta definicija, kakor sami ve^te, nij vzrastla na Pajkovem vrtu, in ako bi bila, Vi bi se je tudi ne veselili, ker midva nijsva bila nikdar prijatelja filozofičnih definicij, a ker je uže tu, oglediva jo malo po — svoje! .... „Izraževanje utisov, katere občutimo pri svojem zadevanji ob svet!" Strijc, od tega trenutka ne dvojim več, da je Lipe — velik poet; kajti jaz sem ga videl jedenkrat — bleda luna je sijala na cesto, ki pelja iz Šiške v Ljubljano, kako je »zadeval ob svet" in kako je „izraževal utise", katere je „ob-čutil pri tem zadevanji. Profesor Pa j k priporoča, da se mora takemu poetu, kakor je Gregorčič ali, kakor on meni, naš slovenski Buddha—, pregledati in pretipati „glavo in srce" ter ravno tako preštudirati „ob!iko tega zadevanja1'. Akoravno jaz tedaj tega j pravila nijsem znal, spominam se vender prav živo, da je bila „obliku. zadevanja" krepka, jako krepka, na nekaterih mestih, kjer je bil „svet" maio bolj kamenit, celo nekako trda. Pa kaj čemoV Velikim poetom je tudi tu in tam „trda" oblika dovoljena. In tudi Rglave in srca" se spominam. Glejte, v tem oziru je popolnem opravičeval Pajkovo sodbo o slovenskih pesnikih, - to je bilo v istini popolnem „huddbaistično nagledovanje sveta", ki se je izraže-valo v njegovem počenjanji: „neka mehkobnost, neko kopernenje, neko hrepenenje po „pNirvani"", osvo-bojenje od vsega čutenja in predstavljanja, popolno uničenje vsega mišljenja11, — o, dragi strijc v dalj-nej Ameriki, odkrijte si svojo častitljivo glavo, — Lipe je velik „naroduo-slovenskH poet in Pajk je še večji filozof in kritik! . . . . In vender — kako krivična je človeška ali bolje pesniška usoda: Gregorčift je našel svojega Pajka, — Lipe ga pa še do denašniega dne nijma! In kako Iehko bi ga uže imel! Pomislite le: Gregorčič poje: nUz6re pokopali so . . . .w in Pajk vpraša: „kdoVM — potem pa zopet pravi Gregorčič: „Na grobu tam plesali so . . . ,ft in Pajk zopet ves sam iz sebe zaradi te nesramnosti vpraša ter kliče: „kdo je kaj takega storil?" tudi lanske katastrofe, odstraniti vse, kar bi bilo posebno nevarno, k"dar pride ogenj, in ukreniti to, jjir bi prišlo na pomoč v nesreči. Iz teh posveto-fanj sestavil in izdelal je baron Pofsinger na* r.Mli»o za frledaliaca. Ta naredba obseza pogoje I. glede načrta, II. uravnave, III. uprave, potem IV. olajšave za načrte pri manjših gledališčih, V. nadziralno službo v gledališčih, VI. varstvene komisije za gledališča (krajevne in deželne komisije), VIL konečne določbe. — To naredbo izdalo je niže-avHtrijsko namestništvo kot privolitvena obla-stnija za gledališča napram odgovornim vodjem gledališč. Ker pa bi bilo boljše, da se vsebina te na-redbe vlije v zakon, za tega delj pripravlja se 7" bližnji niže-avstrijski deželni zbor vladna predloga, katerej je do tega, da odstranijo se pomanjkljivosti dozdanjih zakonov s posebnim zakonom o gledališkej varnosti. Deželnej sodniji v Pragi kot kazenske.) sod-niji preizročila je Češka ladsodnija vse pravde zoper aoeljallate na Češkem. Tri vrste so uže odpravljene. V prvej stala sta dva, v drugej stalo je 31 iu v tretjej 24 socialdemokratov pred sodiščem, in večina jih je bilo tudi obsojenih. V ponedeljek pričela se je pravda proti 15 na novo zatoženim; skoraj vsi ti so rudarji iz Kladna in okolice. Obtožba dolži jih sedmero hudodelstev: raz-žaljenja Nj. Veličanstva, motenja vere in bogočastja, razžaljenja zakonito pripoznane cerkve, udeleževanja skrivnih družeb, netenja delavskih uporov, razširje-vanja prepovedanih tiskovin in nedovoljene krošnja-rije. — Ta proces trajal bode več dnij. Pravda v Lvovu zoper ruslnske vodje, zatožene veleizdajstva, razvija se pravilno in javnega mnenja vznemirila nij kaj posebno. Iz izjav zato-žencev samih in pa iz izpovedanja prič, katero se te dni vrši, razvideti je, da ta zarota nij bila nevarna in da bi tak političen panslavizem, s kakersnim so delovali zatoženi, težko dotaknil se širše naše domovine, Avstrijsko Ogerske. Izid pravde denes nij še znan, toda bode naj tak ali tak, skoraj gotovo sme se reči uže zdaj, da pri tem ne bodo igrali nobene vloge politični momentje ali motivi. Vodja te sodni jske obravnave modro in pazljivo odstranjuje vse, kar bi utegnilo zasekavati v razmere mej našo Avstrijo in Rusijo, kajti sodnikovo delo nijma opraviti uičesar s politiko. Rusinska pravda gotovo ne bode krušila avstrijsko-ruskega prijateljstva, ki je zdaj v najlepšem cvetji in se je uže skazalo, da je najboljše tako za obedve državi. V ii a iij e države. Srbska skupščina imela je predvčeranjim zadnjo sejo. Na slovesno povabilo prišel je tudi kralj Milan vdajo ter prečital prestolni govor. V njem poudarjajo se prijazne razmere mej Srbijo in vso Evropo, ki je večkrat pokazala novej kraljevini in kralju priznanje in naklonjenost, omenjajo se tudi sklenem.' kupčijske pogodbe in konečno se izraža nadeja, da na novo odobreni zakoni, sosebno kolikor se jih tiče agrarnega vprašanja, služijo domovini v korist. Prestolni govor spremljali so pohvalni klici. Pred razhodom obveljal je v skupščini po dveurnej debati zakon o samoprodaji soli. — Prej ta dar. Bprejela je skupščina predlogo ministra notranjih poslov, po katerej naj bi se ustanovila žandarmerija v uničenje klateže v po deželi, in dovolila je nekaj naknadnih kreditov k proračunu za 1881, popoludne potrdil se je proračun za 1882. leto. lig Iptovaka kriza je dozorela. Vsako uro se lehko preobrne stvar odločno, in zreli dogodki zamorejo iznenaditi ce!6 konferenco v Carigradu, ki si sama pomagati ne ve. Anglija stoji vsa pripravljena za posredovanje, a v Egiptu ga Arabi paša uže pričakuje sovražnika. Ta za prekucije vneti in časti lakom ni sanjavec ima svoje Čudovite namene, a okoliščine podpirajo ga od vseh stranij, da izvede, kar želi. Zdaj se celo čuje, da v trumah hite mla deniči iz severne Arabije v Kajiro, udeležit se pričakovane svete vojne proti kristijanom. Vojaška stranka preskrbljuje se z vsem za vojno, vojaki novi in stari kličejo se vkupe. Straže korakajo neprenehoma po tihih in praznih ulicah, v katerih izumrla je vsa kupčija. Cele vrste prodajalnic stoje zapuščene, nalašč kot skušnjave za lene Arabce, katerim se sline cede po ondukaj nakopičenem bogatstvu. V Aleksandriji biva baje le dvajset Angležev. Lepa garnizija to! — Iz konference pa nij še nič znano, kdo da bode napravil mir, ki je potreben Egiptu in Evropi! Na Irskem je mnenje splošno, da po silni zakon navzlic svojej strogosti ne bode koristil dosti. Najostrejši zakon ne more udobiti nobenega roparja in drakonični ukrep, da se kaznujejo prebivalci tistega okraja, kjer se je dogodil zločin, zdi se vsem krivičen. Hudodelstva se ne vodijo z doma, temveč iz Amerike. Skrb pa prevladuje, da so se nadloge za deželo stoprav pričele, kajti noben po-znavatelj tamošnjih razmer ne more si razlagati silnih teh dejanj. Kadar prične vlada spravljati posilne zakone v življenje, imelo bo to najžalostniše učinke po vsej irskej deželi. Da so izključili irske poslance iz spodnje zbornice, o tem govori se v Dublinu vse vprek, umor pa, da si ravno se je zgodil ravnokar pretekli teden, pozabil se je uže ves. — Dopisi. ■ z Nt. Vida pri Zatičini4. julija [Izv. dop.] Dopis v 136. štev. vašega lista iz našega kraja bil je deloma pretiran, deloma pa neistinit, bodi si zaradi nevednosti ali pa zaradi osobnega sovraštva. V našej župniji, ki šteje okolo 5300 duš, je bolezen vratinka tako rekoč doma. Vsako leto zahteva nekaj žrtev. A razloček mej tekočim in drugimi leti vender nij tolik, kakor bi se lehko sodilo po pretiranem dopisu. V najhujšem času od 18. maja do 18. junija umrli so na vratinki 4 otroci, na škerlatinki G, mej temi le 3 ali 4 šolarji. Da bi se pustili mrliči „po cele tri dni na parah ležati*4, je naj i v na in očitna laž! Kaj bi rekla k temu naša, natančnost ljubeča duhovščina, kaj mrtvaški ogledniki ? Po tem uže vsak prav lehko razsodi, da lehko mišljenemu dopisniku nij bilo do resnice, temveč za osobni in prav malo umestni napad, kateri pa nij pravo sredstvo k njegovemu cilju. Naj trka na prava vrata, kjer se mu pa menda tudi ne bode odprlo, kajti neopravičene osobnosti ni'so nikomur ljube, še menj pa laži. ■z Trata 4. julija. [Izv. dop.] Visoka čast, katere je deležno delavsko podporno društvo, ker je cesarjevič Rudolf blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad tem društvom, napravila je v vseh krogih naj-prijetnejši utis. Ta protektorat cesarjeviča naviušil je vsa slovenska srca, ohrabril omahliive in razvnel trdovratne, da bo se zopet vrnili pod prapor prava in resnice. Takoj začelo se je delati na to, da se priredi 10. septembra t. 1. velika slavnost blagoslovljena društvene zastave in sicer na prijaznem travniku pri sv. Ivanu, kjer se je tako slovesno obhajala 25 letnica poroke Nj. Veličanstva cesarja in cesarice. Do takrat bode uže tudi „ Tržaški Sokol" razprostrl krepke peroti in opravljal častno stražo pri zastavi delavskega društva ter se pobratil z brati iz Kranjske in Hrvatske. Ker bode takrat ravno razstava odprta, in vsled tega voznina na železnici znižana, nadejati se je obilo gostov. Delavsko podporno društvo prebilo je mnogo težav, denes stoji zmagonosno in zvesto svojim načelom, pomagati ubogemu slovenskemu delavcu materijalno in moralno, da ne bode še dalje zaničevan od laho nov in njih pristašev, domačih abotnežev, ki so mu prizadejali marsikatero grenkobo, ki so pa denes smeha, ob jednem pa tudi pomilovanja vredni, ker je po jednoletnej borbi, po tolikem obrekovanji in nasprotovanji naše društvo vender sijajno nad-vladalo. Iz Kranfa 4. junija. [Izv. dop.] Z jutraj-šnjim dnevom preneha pri nas pasji kontumac. V tem času odstranilo se je mnogo teh večinoma nepotrebnih štirinogatih živalij, kar je vsacega priznanja vredno, kajti število psov bilo je pri nas uže tako naraslo, da so imeli prebivalci na glavnem trgu vsako jutro priliko poslušati tako zvani „pasji koncert" brezplačno. Pri različnih tacih pred stavah odlikoval se je posebno velikansk pes tukajšnjega gostilničarja recte nGasthofbesitzerja" g. G.....a. Ta pes ima še drugo lepo la-lnost, ki je neki zlasti krčmarskemu psu potrebna, to namreč, da otroke objema, podira na tla, po tleh mandra, jim trga obleko in jih navzlic torbi ogrize, kar bo je sinoči uže v drugič zgodilo. Ker odslej ta pes tudi torbe več nosil ne bode, priporočam kompetentnej oblasti, da v tej zadevi ravna strogo po zakonu in skrbi za javno varnost, vsaj je Človek menda vender več, nego še tako velik pes. Iz mestnega zbora ljubljanskega 4. julija. (Dalje.) Dr. Zarnik poroča v imenu pravnega in personalnega odseka o podeljenji kranjske invalidne Lipe pa poje na 80. strani svojih „Pesmi ljubezni" : „Smo vjoli pri tatvini poštenjake, Apoatclj je postal že renegat, Bežati vidoli smo že junake, Zapustil jo že pobratima brat," in tu se še držav no pravd ni šk i g. Pajk nij oglasil, da bi vprašal: „Kdo je ta hudodelec? Kje je? Primite ga! Držite ga!w Ali je to „pravica", da se dopušča tako natolcevanje? No — strijc, jaz mislim, da je državno-pravdniški g. Pajk umel, kje je ta „hudodelski subjekt" in zato nij stavil onih vprašanj; profesorski Pajk pa nijma toliko juridicne prakse, da bi zločinca takoj vjel in zato pa povprašuje tako silno; pustimo ga torej, da mu pride do živega! Hvaležen mu mora biti ves narod slovenski! Dvomljivo se mi zdi, da bi bilo pomanjkanje juridicne prakse zakrivilo samo obtožbo Pajkovo, da nekaterih Gregorčičevih pesnij ne more umeti, da mu niJBO dovolj jasne. Odkritosrčnost je sicer redek dar, a očividno je gospod profesor obilo obložen ž njo. Želeti je, da se mu bodo tudi te nejasnosti sčasoma zjasnile. A izpovedati moram, da se me je, čitajočega naslove kritiki „nejasnihu pesnij, velik strah lotil; kajti, ko sem videl, da on po svojej iz-povedbi ne ume, kakov je „pesnikov črni plašč", kakov je „vbrani kruh" (blagor mu, — namreč Pajku!), in da misli, da ima tiček same „brate" in nobene „sestrice", zbal sem se, da mož tudi ne umeje pesni »Izgubljeni cvet", o katerej je »Slovencev" kritik trdil, da se preveč umeje. A motil sem se, on jo vender umeje! Vi jo poznate, strijc, to pesenco, — tragedija v petih verzih je, — in, da jo more peti pesnik tako, ne treba mu „buddhaističuega nagledovanja sveta"; — treba mu je pesniškega ingenija in srca, v katerem bc steka še nekaj gorke krvi! Nagledo-vanje sveta naj bode uže tako ali inako — moralno mora biti, in tako se znači tudi tukaj. nSlovenčev" kritik pa je narobe trdil, namreč, da ta pesen nij nravstvena, in tu se me je polastila želja, da tudi temu kritiku pokažem, kako je pesen z malimi besedami tako popravljena, da jo lehko daste najnedolžnejšemu pastirčku v roke, — in da bode izraževala lepo, koristno misel in sicer prav tako, kakor pravi pesniki hočejo: da jo namreč bralec še le ugane. Ustrezala bode „Slovencu" in gospodu profesorju Pajku: ker glede prvega ravnala se bo po načelih Preširnovega „Pisarja", glede dru-zega pa, to bode vsak izprevidel, ne bo se ponašala z nikacim „buddhaističnim nagledovanjem". Pesen je v prvih štirih kiticah jednakoglasna z originalom, — zadnja kitica pa je preustrojena za naše kritike. Da čujemo! Sinoči je pela, Ko slavček Ijubci Zakaj pa je denes Rosno nje ok6? Sinoči cvetoča, Rudeča ko kri, Zakaj pa jej denes Obrazek bledi? Imela je vrtec, Oj vrtec k ras An, Ko davi je vstala, Bil cvet je obran. Oh, cvetje je rahlo, čez noč se ospe; A žal je še meni Po njem, o dekle ! Sosedov kozliček Prišel je na vrt; Zakaj pa tam v kotu Bil plot je podrt? In morala te pesni? Popravljajte plotove, zapirajte vrata, nemarni ne bodite, kmetovalci! Ta kozliček pa bi v prvej vrsti ugajal „Slovencevemu" kritiku. Strijc, še nekaj; profesor Pajkovo modrovanje o „Nirvana" in buddhaizmu stoji ad verbum, se ve da nemški tiskano v Mayerjevem „Konversationslexikon" IU. natis stran 942. Če Vam toiej „Kres" še nij zadostil, pa tja poglejte! Tam bodete morda še nekoliko več našli; za zdaj pa vender hvaležni bodimo, da je na.'- prerok vsaj Buddha, gorje, ako ocenjujoč kakega prihodnjega pesnika naš profesor izjavi, ter na podlagi Mayerjevega leksikona dokaže, da je naš učitelj — Konfuciua! — Bolhober. ustanove v znesku 31 gld. 50 kr. Oglasilo se je 41 prosilcev. Odsek nasvetuje, naj se podeli Lorencu Pavlovcu, stanujočemu v Ljubljani, kar tudi obvelja. Dr. Zamik poroča nadalje v imenu pravnega odseka o dopisu kranjske stavbene družbe glede pota pri tržaškej cesti. Poročevalec pove, da stavbeno društvo se nič ne protivi zaradi pota čez Vrtačo, le glede pota poleg tržaške ceste, od katerega ne more od-Btopiti 3 metre na široko, pač pa 1 Vi metra za pot. Tožbenega pota se stavbeno društvo ne boji, in poročevalec misli, da bi bilo pač lehko dokazati, da ima mesto pravico do pota, ne pa, da mora pot biti 3 metre širok. Stavbeno društvo tudi izjavlja, da se neče z mestom prepirati, da je uže in še bode storilo marsikaj za olepšavo mesta, da tedaj ne želi, da bi se njemu nasproti postopalo tako osoruo, kakor je storila to prejšnja večina mestnega zastopa v tej zadevi. Travnik pa je družba drago kupila in Če ostane pri denašnjem običaji, bode ga vsak dan menj. Dr. Zamik nasvetuje, naj se mestni zastop izjavi, da je zadovoljen, ako stavbena družba poleg tržaške ceste odstopi za pot dva metra in napravi poleg tega pota, ali nizko in Čedno ograjo, ali pa mal jarek in odpravi zdanje kole. Mestni magistrat naj stopi v dogovor z erarom, da se graben poleg ceste potrebi, napravi bolj ozek in zaradi javne varnosti pokrije. Dr. Schaffer opozori g. župana, naj bi se kmalu predložil načrt cest in potov v tem kraji, kajti potem se bode itak cesta preložila, kar bode jako koristno. Župan obljubi, da bode to storil v kratkem in potem se po dr. Zamiku stavljeni predlog pravnega odseka sprejme. Dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o nasvetu bivšega mestnega ekonoma g. Pod-krajšeka, naj se odpiše zaostalih G96 gld. najmovin za mestna posestva, ker jih nij moči izterjati, in se njemu priznajo stroški za izterjavanje v znesku 108 gld. Ta zaostanek je od 1. 1864 do leta 1880. Finančni odsek nasvetuje, da se odobri predlog, čemur pritrdi mestni zbor. Dr. Mosche poroča o ponudbi celjskega fotografa Martinija, naj bi se kupilo 18 fotografij po-stojinske jame za 200 gld. in nasvetuje, da se ponudba odbije. (Sprejeto.) Dr. Mosche poroča nadalje o zahvali deželnega odbora kranjskega na obljubljenih 5000 gld. za Kudollinuui. Dalje, da je mestni magistrat izplačal g. Martinu Hočevarju za kupljeno zemljišče kupnine 5682 gld. Mestni zbor vzame ta poročila na znanje. Dr. Mosche poroča v imenu finačnega odseka o dopisu deželnega odbora kranjskega glede doneska k stavbenim stroškom za ljubljansko gledališče in nasvetuje: 1. Mestni zbor ljubljanski dovoli deželnemu odboru kranjskemu znesek 1000 gld. kot prilog po-pravilnih stroškov v ljubljanskem deželnem gledališči, pa le proti temu, ako drugi kontribuenti tudi brezpogojno dado obljubljeno podporo. 2. Mestnemu magistratu se ukaže, da izplača ta znesek 8 dni potem, ko so popravila tako dovršena, da se zopet dopuste javne predstave. Dr. Mosctm utemelji predlog z ozirom na to, da ima mesto skrbeti v prvej vrsti za javno varnost someščanov in da imajo obrtniki zaslužek od gledališča. Predloga odobrita se brez razgovora. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, poroče-vaje o rekurzu krčmarja Vetterja v sv. Florijana ulicah o predpisauej globi 5 gld., nasvetuje, da se mu globa ne odpusti, pač pa, ker je reven, zmanjša na jeden goldinar, kar se odobri. Nadalje poroča o zdravilih za mestne uboge v prvem četrtletji 1882, ki znašajo 538 gld., kateri znesek naj se izplača. Pri tem opomni, da mestni zdravniki še vedno zapisujejo nepotrebno draga zdravila za uboge, pa upa da bodo po ukazu 26. aprila t. 1., to opustiti, sicer bodo sami morali plačevati zdravila. Račun se odobri. V mestni zdravstveni svet se volita gg. dr. Derč in dr. Schaffer. V šolski odsek gg. dr. DerČ in profesor Fran Leveč in kot zastopnik mestne občine v upravni svet tukajšnje otročje bolnice cesarice Elizabete, mestni odbornik g. Dre o. Dr. Z ur ni k poprime besedo in stavi predlog o pouku nemščine v ljubljanskih mestnih šolah, katerega hoče utemeljiti prav kratko, kajti predlog se ima izročiti šolskemu odseku in ko bo isti poročal o njem, potem pride še le pravi predlog. Dr. Zar-nikov predlog se glasi: Slavni mestni zbor naj sklene: Šolskemu odseku naj se izroči v pretres sklep: Deželnemu šolskemu svetu naj bi se oddala prošnja s temi nasveti: J. V vseh razredih deških in dekliških mestnih ljudskih šol naj bode odslej učni jezik za vse predmete slovenski jezik. 2. Nemški jezik naj bi se na podlagi slovenskega materinega jezika začenjal poučevati v III. razredu s slovenskim učnim jezikom. (Konec prih.) Domače stvari. — (Prva seja novoizvoljenega odbora „Matice Slovenske") bila je včeraj v Ljubljani. Udeležilo se je je 17 ljubljanskih odbornikov in 1 vnanji. Obširneje poročilo priobčimo jutri, denes poročamo samo o izvolitvi društvenih funkci-jonarjev. Izvoljeni so bili per acclammationem: za predsednika g. župan Peter Grasselli; za I. podpredsednika prof. Marn; za II. podpredsednika prof. Leveč; za blagajnika g. Ivan Vilhar; za ključarja gospoda prof. Wiesthaler in ravnatelj Praprotnik; za pregledovalca društvenih računov g. L. Robi č; za verifikatorja gg. katehet Kržič in prof. Senekovič. — V književni odsek so bili izvoljeni: gg. Erjavec, Hubad, dr. Jeglič, Klun, Kržič, Leveč, Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Senekovič, Stegnar, Šuklje, Tomšič, Urbas, Vavru, Vodu-Šek, \Viesthaler, Zupančič; — v gospodarski o|dsek: gg. Grasselli, dr. Jarec, Klun, dr. Poklu-kar, Robič, Tomšič, dr. Zupanec. — (Upravni odbor društva „Narodni Dom") imel je včeraj svojo osmo sejo, pri katerej se je sklenilo, da se ima prvi obrok na deleže upla-čati pri društvenem blagajniku najdalje do 1. sep tembra t. 1. Iz poročila tajnikovega razvidelo se je, da je po vsej slovenskej domovini splošno zanimanje za to velevažno podjetje ter da se povsod prav marljivo nabirajo prostovoljni darovi, kateri so po bla-gajnikovem sporočilu narasli uže na izdatni znesek 6380 gld. Tudi je bilo odboru naznanjenih mnogo besed in ljudskih veselic, katere se bodo letos tekom mesecev avgusta in septembra vršile društvu na korist. Konečno je odbor tajnika naprosil, da izdela in prihodnjej odborovej seji predloži načrt za srečke, katere se bodo tiskale v šestih slovanskih jezicih. — (Pred državnim sodiščem) na Du-naji se obravnava 11. t. m. za Kranjsko vele imenitna pravda zaradi 150.000 gld., katere hoče dežela imeti povrnene od notranjega ministerstva za stroške, ki so se ob slučajih kužnih bolezni plačevali za popotne stroške zdravnikom, in za zdravila od leta 1856 do 1875 iz deželne namestu iz državne kase. Kranjsko deželo zastopa oivetnik dr. Chrobat na Dunaji. Še drugo tožbo ima Kranjska pred upravnim sodiščem, ker tržaško mesto toži Kranjsko za povračilo 31.000 gold., katere dežela neče plačati za stroške v najdeuišnici v Trstu. — (Temeljni kamen za kapelo sv. Cirila in Metoda) poleg cerkve Jezusovega Srca, se je včeraj popoludne ob 2. uri položil slovesno. Prostor, kjer bode stala kapela, je bil okinčan z dre vesci, cvetlicami, zastavami in s podobo .-v. Cirila in Metoda. Navzočni so bili župniki gg. Rozman, Hočevar, Kanin, Urbas, mnogo duhovnikov, člani stavbenega društva in mnogo občinstva. — (Kot meščani ljubljanski) so bili v zadnjej tajnej seji mestnega zbora vzprejeti gg. Mihael Krasna, hišen posestnik in gostilničar; Ljudevit Widmajer, trgovec s hišnim orodjem in mizar; Anton Lipuš, stolar; Fran Železnikar, krojač; Jakob Bergant, branjevec in Vičič Janez, trgovec. Vsak izmej teh ima plačati 50 gld. takse za meščansko pravico in 25 gld. doneska za meščanski zaklad, tedaj vkupe 75 gld. Treba je, da se taka uže od davno določena po 75 gld. ne zmanjšuje več, ker jih je mnogo prosilo za meščan- stvo, kratko potem pa za podporo. Ker bode treba kresijsko poslopje, lastnino meščanskega zaklada, popraviti radikalno, potrebovalo se bode mnogo novcev. — (V občino ljubljansko) so bili vzprejeti v zadnjej tajnej seji gg. Ljudovit Stritzl, dimnikar, Fran Maj er, zlatar, Lovro Belič, kovač. Vzprejem se je obljubil c. kr. stotniku 17. peš polka g. Avgust S al am on u. — (Slavno c. k r. okrajno glavarstvo v Ru dolf o v em ) obrača se do usmiljenega in darežljivega občinstva, da bi priteklo v pomoč prebivalcem v Velikem Cerovci, katerim je požar dne 26. junija vsa pohištva, zaloge klaje, žita, obleko, orodje, cerkvenega zvonika streho, dva zvonova itd. uničil ter prouzročil vsega vkupe 45.000 gld. škode. Mili darovi naj se blagovoljni* pošiljajo omenjenemu c. kr. okrajnemu glavarstvu ali pa upravništvu našega lista. Ker je nesreča in beda res grozna, priporočajo se pogorelci še jedenkrat najtopieje. — (Kegljanje) za dobitke v korist prostovoljnega gasilnega društva ua Vrhniki Be je pričelo 3. p. m. ter konča 20. t. m. — Ker se je do zdaj v ta namen jako malo kegljalo, vabijo se prijatelji kegljanja na strodavni „Neuport" — podat sreči roko. Dobitki z dekoracijo znašajo 44 goldinarjev. Odbor. — (Vabilo.) Narodna čitalnica v Metliki napravi na čast ss. Cirilu in Metodu v nedeljo dne 9. julija 1.1. koncert z blagonaktonjenim sodelovanjem operne pevkinjo gospodične Marije Prikrylove in slavnega pevskega društva „Zore\ — Po koncertu ples. — Vstopnina za častite ude povabljenih čitalnic za vsako osobo 30 kr. — Iladodarnost neomejena. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Naj-uljudneje vabi odbor. — Muzikalni spored: I. del: Brave: „Zabielila opet Zora", mo^ki zbor; N. Stoss: „Mojemu narodu", četverospev; J. Ascher: „Luere-zia Borgia", glasovir; pl. Zajec: 0Viru, sopran-solo z glasovirom; M. Kašek: „Pri zibeli", četverospev. II. del: F. Majer : „Ticica", Četverospev; F. Majer: Tenorsolo z glasovirom; pl. Zajec: „Vecer naSavi", možki zbor; pl. Zajec: „Ljubica4*,sopran-solo z glasovirom; K. Mašek: „Lehko noč", četverospev; Gj. Eisenhut: „Ustaj rodeu, možki zbor. — (Nemäk „Parteitag") v t-elji boda baje v 16. dan tega meseca. Ker Be od Slovencev namerovani tabor nij dovolil, mislili smo po prišlo vici: „Jednaka bremena, jednake pravice", da se tudi dolenje - štajerskim nemäkutarjein ne dovoli shod, na katerem se bode strastno govorilo in ščuvalo proti Slovencom. Sicer pa temu „Partntagu" ne pripisujemo posebne važnosti, kajti možaki, ki pridejo v Celje^ se itak uže poznajo mej seboj, pri teh se ne da nič pohujšati, še manj pa kaj /boljšati. Habeant sibl! — (Usnijarska obrtnija.) V Šoštanji postavil je gospod Fran Vošnjak novo tovarno za usnije, v katerej, da si še nij popolnem dovršena, posluje uže 30 delavcev. V tej tovarni izdeluje se osobito tikano usnije (Blankleder), ki je kot specija-liteta uže na dobrem glasu. — (Konfiskacija) zadela je včerajšnji jutranji list „Triester Zeitunge", ker je priobčila neprimerno notico o visokospoatovanem našem deželnem predsedniku, gospodu And. Wink ler ju. — (Iz toplic.) Do 27. junija t. 1. prišlo je v Rimske toplice 287, na Slatino pa 463 osob. — („Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino) prinesel je za mesec julij naslednjo vsebino: 1. V tujini, pesen; 2. Povodni mož, povest; 3. Zlata ruda, povest; 4. Angel (s podobo); 5. Pri kresu, pesen; 6. Rimska cesta, otročja pesenca ; 7. Vesela družba (s podobo); 8. Strah noge celi, povest; 9. 0 sinu, roditelji in strijci, povest: 10. Avstralski otočani (s podobo); 11. Lož, mesto-pisen obrazec. — Bazne stvari: drobtine, kratko-Časnice, slovstvene stvari. — Vseletna naročnina „Vrtcu" je 2 gld. 60 kr., na polu leta 1 gld. 30 kr. — (V/pominka na doc. dr. Fr. Novot-neho) naslov je drobnej knjižici, pisanej v češkem jeziku, v katerej se opisuje jako ganljivo življenje dne 3. julija 1879. leta umršega češkega učenjaka A Fr. Nbvotnvja, življenje, ki je dolga vrsta neizpolnjenih nad, zavisti, preziranja in trpljenja. In niti smrt temu genijalnemn in značajnemu trpinu nij mila, kajti politična oblast prepovedala je slavnost, na katerej bi se bil odkril spomenik pokojnega na pokopališči v Chuchlach (Kuchelbad). Dr. Fr. Novotnv je v polnem pomenu besede bil narodna žrtev brez-ozirnih in zavidnih nemških profesorjev na vseučilišči v Pragi, ki mu nijso privoščili niti vsakdanjega kruha in nijso pustili izrednemu talentu in jeklenej marljivosti na površje. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Petrograd 6. julija. Uradom ob meji je zaukazano, naj olajšuje vrnitev izseljenih Židov na vsak način. London 6. julija. „Times" poročajo: Seymour bode denes zahteval, da se utrjevanje Aleksandrije ustavi takoj, sicer se prične nemudoma bombardiranje. Konferenca sklenila je včeraj sultana pozvati, da po pogojih, po poslanikih dogovorjenih, posreduje v Egiptu. V spodnjej zbornici naznanil je Gladstone, da vladi nijso došla nikaka poročila iz Aleksandrije, ki bi mogla vznemirjati javno mnenje. Čuden pomolog. (Konec.) V št. 12. stran 184 pravi „čudni pomolog", da se meseca junija cepi in okulira. Okulira se meseca junija, ali na kak način da se v tem meseci tudi cepi, bilo bi kaj zanimljivo pozvedeti. Na ravno istej strani svetuje globoko prekopavanje sveta za napravo nove drevesnice; kakor da bi za to težko delo v hladnej jeseni dovolj časa ne bilo! Kdo bode v najhujšej vročini kopati pustil? Gotovo le „čudni pomolog", kateri le s peresom razume kopanje. Dalje svetuje v meseci juliji tudi prekopavanje sveta za sejalne lehe, za sejalnico, ako se nij to zgodilo uže meseca junija. No, Badno seme se še le nekatero na jesen meseca oktobra, nekatero pa tudi še le na spomlad meseca marca, aprila seje; čemu torej dotične lohe pripravljati uže meseca junija ali julija ? Na strani 184. št. 12 nahajamo tudi jako duhovito opazko slav. uredništva „Laibacher Schulzei-tunge", da se v jasnem vremenu, v vročih mesecih ne sme opleti drevesnice, ker se s tem zemlja prenaglo razpostavi vročim žarkom solnca. Ta opazka baŠ prav dobro znači, da je uredništvo lista, glede „cudnega pomologa" članka, ravno v pravih rokah. Slepec slepca vodi! V št. 17. stran 271 priporoča „pomolog" za mesec september izbiranje ter zaznamovanje tistih drevesec, katera so za prodaj, ali sploh za presaditev dovolj dorasta. Iz tega je baš prav jasno razvidno, da si mož, oziroma „čudni pomolog" drevesnice ne misli tako urejene ali razdeljene, da bi se je vsako leto gotovi del zasadil, gotovi del pa ves izkopal; ampak tako lepo vse brez redu zmešano, kakor Nemec pravi: wilde Wirthschaft. V št. 19. stran 295 svetuje „pomolog" za mesec oktober setev peščikastega in koščičastega sadja, in — mej oklepnicami — tudi setev mandeljnov. Takoj malo zdolaj pa svetuje, da se ima ježičasto sadje (Schalenobst) še le na spomlad sejati, ker ga sicer mraz uniči, ali ga pa miši snedo. Dobro bi bilo zvedeti, kara da po razumu gospoda „cudnega pomologa" mandelj spada, in kako to pride, da ravno njemu ne škoduje niti zima, niti miš? Takoj dalje svetuje, seme ježičastega sadja hraniti čez zimo v suh em pesku, najboljši v dobro po kritem lonci. No, vsakemu, količkaj veščemu sadje rejcu je dobro znano, da se mora'Lseme ježičastega, kakor tudi koščičastega sadja, in osobito mandeljnov uložiti mej moker pesek v lonce ali zaboje ter te Čez zimo tako globoko na planem v zemljo zakopati, da jih zima ne doseže. Na spomlad seje se potem uže vzkaljeno seme. Tako modruje „čudni pomolog" naprej za mesec november, december, januvarij,februvarij, marcij, april — v vsakem preobračaje prav poštene kozle. Vse v posameznih mesecih navedene neumnosti navajati bilo bi odločno preveč, navedemo naj torej le še naj-poglavitneje. V št. 3., za mesec februvarij tekočega leta pravi na strani 43. od besede do besede takole: Zrna koščičastega sadja se zamorejo zdaj že sejati, z onimi peščikastega sadja jo pa drugače. V tem času se zamore namreč uže presaditev iz jabelčnih in hruškinih pesek vzkaljenih rastlinic vzeti v roke, nežnejše se presadi iz sejalnice, v za to redno pripravljeno in urejeno drevesnico (Edelschule), najmočnejša in najlepša debelca se pa brez pomiselka takoj na mestu vsadd, kjer imajo rasti stalno. Za Boga! čitajočim ta stavek, se nam pač po nemškem reku: ustavi razum. Torej komaj vzkaljene rastlinice presaja ta „pomologM takoj na stalno mesto! No, jako, jako dvomljivo ie, je-li on uže kedaj videl, kako sejalnico ali pa drevesnico O jako jako važnem požlahtnenji hrušek in jabelk v zimskem času, meseca januvarja, februvarja „v roki", to je v izbi, o tem pa „čudni pomolog" še ne zine ne, ker mu je to spanjska vas. Nič manjša brezumnost, kakor ravno navedena je ona v štev. 5 stran 73 kjer pravi, da se mora meseca marcij a iz previdnosti še vedno zakrita plemenitejša drevesa, pri prav gorkem vremenu zračiti — in pa, kakor znano kaj občutljiva mandeljnova marelična in breskvina drevesa „duch Schmauch-feuer und Frostableiter" braniti pred ponočnim zmra-zovanjem. Oj koliko abotnosti v tako malo besedah I!! Tikoma te bedarije je pa še druga, da se mora pri gorkem vremenu meseca marcij a tudi cepiti in okulirati na živo oko. Vsak abc — učenec sadjereje mora vedeti popolnem dobro, da se le o poletnem Času okulira — le pri pitanem kostanji mogoča je mala izjema — in da se oku-liranje v živo oko od onega v mrtvo ali speče le v tem razlikuje, da se v živo prav rano uže meseca junija okulira, in sicer se pri tem podloga nad vloženim očesom odreže, torej skrajša; v speče oko se pa kasnejše do Malega Šmarina lehko oku-ira, pa posamezna očesa vlagajo se potem, ne da )i se podlaga nad njimi skrajšala. In pomolog „Laibacher Schulzeitunge" tega ne ve! No, da končamo, preidimo do uajveče bedarije, katero v tem velepoučnem članku nahajamo, in s katero si je „čudni pomolog" po pregovoru : „finis coronat opus" res kaj krasno okronal svoj članek. V št. 8. atran 123. pravi namreč, da je meseca aprila čas — nerodovitno sadno drevje na deblu ali pa tudi na korenikah prevrtati ter luknje zabiti s srbevkinimi klini. No, to meji uže na copernije, s katerimi se nečemo skušati; le vzklikniti hočemo: blagor vam, gospodje ljudski učitelji, katerim se tako temeljiti pouki podajejo, in slava vašemu gotovo čudnemu pomologu!!! Nebo je bilo precej spremenljivo, 11 krat „oblačno", 7 krat, jasno" in 3 krat „deloma jasno ' in „deloma oblačno1-. Mokrlna: Vreuie preteoenega tedna je bilo v primeri s prejdnjimi tedni Se precej stanovitno imenovati. Vea teden je imel tri deževne dneve s 36*10 mm. mokrine. 5. julija. Pri Slonu: Mraovich iz Varaždina. — Toinic i z Zagreba. — Dr. Porlitz iz Ljubljane. — Tschepper z Dunaja. — Pogačnik z Zidanega Mostu. Pri Mallei: Volk z Dunaja. — Dofnig iz Beljaka. — Gorjub, Schegrec, MaroSitti iz Trsta. — Sommer, Wolf z Dunaja. — Pri n\si rlJMkem cewarjl : Vodopivec iz Podkraja. — Sambucber, MatuSka iz Pulja. ilo.) ^>UL:n.£iOSlsa, "borza, dne 6. julija. (Izvirno telegrafično poroči Papirna renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 1860 državno posojilo....... Akcije narodne banke......, Kreditne akcije......... London ........... Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državno marke ...... 4% državne srečke iz I. 1854 2f>0 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... rt * n */„.••••. „ papirna renta 5°/„..... 5°/A Štajerske zemljiSč. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/o • • 1°0 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/i0/0 zlati zaBt. listi . Prior. oblig Elizabetino zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditno srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 77 gld. 20 kr 77 rt 85 ft 95 • 90 ji 131 a — 828 t — 71 322 X 50 120 n 45 n 9 • a 57 a a 5 a 67 a 58 a 85 T) 118 n 75 TI 171 n 25 IT 95 a 70 n 120" — rt 88 55 rt 86 90 a 104 rt — »i 113 u 75 » 120 tt 25 99 » 75 n 105 n 50 n 176 a — ft 20 R — rt 124 n — n 225 a 40 n Meteorologično poročilo. (Proglod oe/: pretečeni todon.) Barometer: Stanje barometrovo jo bilo v preteče nem tednu dobro srednje iu splob za P08 nuu. višje, kot srednje stanje vsega leta; znaSalo jo namreč 73G38 mm. in je bilo v ponedeljek, vtorek, sredo in četrtek niulnormalno, v petek, soboto in nedeljo pa podnorraalno. Najvišje srednjo stanje, za 8*90 mm. nad iiorraalom, je imela sreda; naj nižje, za 4-17 mm. pod nonnalom, sobota; razloček mej niaksi m.'iu in minimum srednjega stanja znaSa tedaj 8*07 nun. Najvišje v vsem tednu sploh, za 548 mm. nad normalom, jo stal barometer v sredo zjutraj; najnižje, za 4'84 mm. pod nor 1 n;ili'in, v soboto zvečer; razloček mej maksimom in inini-mom splob jo tedaj znašal 10*32 mm. Največji razloček v stanji jeduega dne, za 2 99 mm., je imela nedelja; najmanjši, za 0*32 mm., ponedeljek. Termometer: Srednja temperatura pretečonega tedna jo znaSala ~\- 191° C, to je za 01° C. nad normalom, in je bila v ponedeljek, četrtek in petek nadnormalna, v vtorek, sredo, soboto in nedeljo pa podnormalna. Najvišjo srednjo tomperaturo, za 1*4° Č. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižjo, za P5° C. pod normalom, sreda: največji razloček v srednjem stanji znaša tedaj samo 2-9° (J. Najvišja v vsem tednu sploh, za 6-5° O. nad normalom, jo bila temperatura v četrtek opoludne; najnižja, za 53° C. pod normalom, v sredo zjutraj; razloček mej makBimom in minimum sploh znaša tedaj 11*8° C. Največji razloček v stanji jednega dne za 10'2° C, je imel četrtek; najmanjši, za 1*6° C, sobota. Vetrovi pretečenega tedna so bili zelo slabotni, sploh pa precej spremenljivi. Največkrat, namreč 8krat, je bil „vzhod", 4 krat ,Jugozahod", 3 krat „brezvetrije", 2 krat ,Jugovzhod", po lkrat pa „gorenjcc", „sever", ,,burja" in „zabod''. 50 novcev LOZl velike Le petdeset novcev velja jeden loz velike raistavine oterije. v v le Ti loži dobivajo s«* v vtteh ine< iijiilnicah, «'. kr. tob» kar n ali, loterijskih liolekliirali in «lruxih prodajal-1 nicttli nvMtr.-ogcr. monarhij «-. ~Ta*U ObSirna ta loterija ima 1 glav. dob. 50.000 gld. v gotov. 20.000 10.000 daljo še druzih velikih dobitkov, vrednih po lOiOOO, 5000, 3000, 1000, 600, 300, 200, 100, 50 in 25; vseh vkup liso«- oneijaluih dobitkov vrednih Bolflinarjev 213.550 goldinarjev. razstavili© Tudi hc mnogo dmzili jako dragoce-i cenili dobitkov, tacih stvarij, ki so izpostavljene in so jih darovali razstavljalci. Kdor hoče razproda jat i, obrne 1 naj se takoj do loterijskega oddelka tržaške razstave, 2, Piazza (irande, B. v Trstu. Kdor si naroči posamične lože, dodeni 15 kr. za poštarino. Dobivajo se v Ljubljani pri (427—2) kranjskej banki za trgovino in kupčijo. ^/'sem znancem poročam, dt» se 8. julija poročim z gospodično (441) Marijo Keršbaumovo. Lahov Josip, c. kr. davkarsk kontrolor v Slovenjem Gradci. Hiša na prodaj. V četrt ure od Bleda oddaljenej vasi Itečice se proda pritlična hiša na lepem kraji, z vrtom, senožetjo, njivo, nasajeno s sadnim drevjem, in borštora; hiša je tudi pripravna za poletno stanovanje Kupei naj se obrnejo do Gregorja Dobroviiiktt (426—2) na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Vila v najem! Za poletuo stanovanje odda se nekdaj Pauer-jeva vila Podutikom pri Ljubljani, s 7 sobami in prijaznim vrtom, proti cenenej najemSčim Natančneje zve se pri Lorencu Vodniku, kamenoseku in hišnem posestniku Podutikom. (438—2) Lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk n Narod ne tibkarne".