275. številka,
Ljubljana, t soboto 29. novembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za svstro-ogrske dežele za vse leto 25 K.^za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatvo naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje ae od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Ce se dvakrat, in po 8 b, če se tnkrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj sa izvola fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na kovo naročbo, stare gospode naročnike pa, ka-ferlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
.SLOVENSKI NAROD
it
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5'50 Pol leta . . . . „ II*— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 K£~   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. %3T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Ricmanje in Rojan.
Že dolgo ni nobena stvar vzbudila toliko pozornosti, kakor »Slovenčevo« naznanilo, d a s e j e 500 o 3 e b iz Ricmanj in izRojana obrnilo do pravoslavnega vladike v Zadru, dr. Niko-dema Milaša, s prošnjo, naj jih sprejme v pravoslavno cerkev in v svojo dijecezo. Kar zašumelo je po vsi Sloveniji in z napeto pozornostjo čaka vse, kaj se iz tega izcimi, kajti vsakdo je prepričan, da postane ta zadeva lahko največjega pomena za prihodnost vsega slovenskega naroda.
Klerikalci so iz sebe, da hoče kar 500 oseb hkrati prestopiti v pravoslavno cerkev in »Sloveneca bruha ogenj in žveplo, češ, da je to posledica unijatskoga gibanja.
Mislimo, da je »Slovenec« v veliki zmoti, saj je znano, da so v Ricmanjih hoteli prestopiti v pravoslavno cerkev, se predno se je pričelo unijatsko gibanje. To unijatsko gibanje je bilo sredstvo, da se prepreči prestop v pravoslavje in zdelo se
je mnogim, da sa Slovenci z unijatstvom izognejo vsemu temu, česar jim ni več mogoče prenašati v latinsko katoliški cerkvi, pri tem pa vendar ostanejo člani katoliške cerkve.
Gibanje v Ricmanjih je v prvi vrsti provzroči'a 1 a k o m n o s t bisage. Cerkev je Ricmanjce materialno na nezaslišan način i; koriščala. Ljudje so se dostikrat pritoževali in skušali na vse mogoče načine, doseči razbremenjenje, a — zaman. In sedaj, ko je šiloma narejen konec unijatetvu, je prvo, da se v Ricmanjih eksekutivno iztirjava bera za  dolinske duhovnike.
Poleg tega pa so vplivale narodnostne razmere. Živa narodna zavednost ni mogla več prenašati, da je cerkev postala sredstvo nasilnega p o i t a i i -jančevanja. Dovolj je znano, kaj se je v tem oziru že vse zgodilo v tržaški škofiji. Počenjanje teh latinizatorjev in italija-nizatorjev presega vse meje. Zla3ti se odlikuje župnik v Rojanu, Jurizza, posebni ljubljenec umrlega kardinala Missie.
V svojem obupanju so se ljudje odločili za unijatstvo, da se rešijo sedanjih neznosnih razmer. Unijatski škof Droho-becki je lani prihitel na lice mesta in, spoznavši mišljenje ljudstva, se je zavzel za to, da se ugodi Ricmanjem in dovoli prestop k unijatstvu.
Ko bi imela rimsko katoliška cerkev samo verske interese pred očmi, bi se ne bila uprla unijatskemu gibanju. Saj sodi grško-katoliška cerkev istotako h katoliški cerkvi, kakor latinsko katoliška. Nauki so isti, organizacija je ista, razloček je samo v ritusu, v ceremonijah, to je v nebistveuih zunanjostih. Toda Rimu je p r e d v s e m z a n j e g o v e p o 1 i t i č n e interese, dočim so verski interesi-zanj popolnoma postranska stvar. In ni čuda, saj je vera samo sredstvo za dosego posvetnih političnih namenov.
Rim je zatrl unijatsko giba* banje v tržaški škofiji, na veliko veselje dunajske vlade, ki ve, kaka sreča bi bila za Slovence narodna cerkev, in kaka nesreča je zanje latinska cerkev.
Slovenci ne smejo iz latinske za duhe na čisti slovanski zrak — to je bilo načelo in to je obveljalo. Zaman se je zavzemal škof Drohobecky, da bi pregovoril Rim — sedaj hočejo h silo potegniti Ricmanjce in Rojance nazaj v latinsko cerkev. A ti" se nečejo podvreči takt sili, nego rajši prestopijo v pravoslavje.
Če se uresniči, kar poskušajo Ric-manjci in Rojanci, bo to velepomenben čin. Tak prestop en masse v slovansko cerkev ne more ostati brez vpliva na druge kraje, zlasti na tiste, kjer vlada nezadovoljnost in prepir z du hovščino.
To je sad klerikalizma, ki je v bistvu isti na Primorskem kakor drugod, četudi zastopa v tržaški škofiji v drugi obliki kakor na Kranjskem in je vsled tega odpor proti njemu drugačen. Tisti rimski klerikalizem, ki je pro-vzročll boj na Kranjskem, ki se pripravlja za tak boj na Štajerskem, ki je ubil slovensko-na-rodno stranko na Koroškem, je provzročil tudi vladajoče raz mere v tržaški škofiji. Tega se namreč ne sme nikdar pozabiti, da je rimska cerkev romanska in da vsled tega služi na Primorskem italijanski ideji.
Resen in dalekosežen je korak, ki se pripravlja na Primorskem. Klerikalci pojmijo dobro njegov pomen in tresejo se strahu, da najdeta Ricmanje in Rojan posnemovalcev. A kako smešna je njihova tozadevna polemika! »Slovenec« piše, kakor bi smel kak kaplanček v hribih pridigovati ženicam, stoječim na najnižji stopnji izomike. »Slovenec« deklamuje, da se agitatorji za pravoslavje »igrajo z največjim zakladom človeštva, s sveto vero«, da je pravoslavna vera heretična, da zataji pravo vero, kdor prestopi v pravoslavje.
Take trivialne fraze pač niso umestne pri tako resni zadevi. Pravoslavna vera gotovo ni nič manj vredna,
kakor katoliška ali katera druga kristijanska, ker pri vsaki veri sejgre za njene moralne nauke, vse drugo je postranska stvar. Seveda je umljivo, da hoče vsaka vera biti jedino prava, da vsaka trdi, da samo ona uči resnico, in da so vse druge heretične, ali to so trditve, preko katerih je človeštvo že davno prešlo na dnevni red in če »Siovenec« ne ve ničesar druzega povedati proti nameravanemu prestopu, potem bodo Ricmanjci in Rojanci svojo namero lahko izvršili, ne da bi jih le tre-notek pekla vest.
Cela zadeva visi zdaj takorekoč še v zraku. Klerikalizem in vlada store seveda vse, kar bo v njih močeh, da preprečijo prestop v pravoslavno cerkev in rnorda bodo skušali doseči svoj namen s kakimi koncesijami, ki bodo seveda le navidezne, kajti dejanjskih koncesij ne dovoli Rim nikdar, če pa se prestop ne prepreči, potem, kakor rečeno, postane lahko primorski slučaj izgled za druge kraje in postaneta lahko imeni Ricmanje in Rojan parola, 'ki bo odmevala po vsi slovenski domovini, kajti pritisk klerikalizma je malone povsod postal tako neznosen, da so ljudje že v raznih krajih prišli na misel, izstopiti, in da se že v raznih krajih kar očitno govori: »Proč od Rima« je jedino sredstvo, da se osvobodimo iz klerikalne sužnosti.
Klečeplastvo.
(Iz učiteljskih krogov.)
Minuli teden je »Slovenski Narod« prijavil tri članke, ki se pečajo z učiteljskim gibanjem na Kranjskem, ki pa ne odgovarjajo v vsem dejanskim razmeram. Ker se tudi drugod in na drugačen način skuša begati javno mnenje in učiteljstvo, treba je situacijo nekoliko pojasniti.
Vprašanje se suče dozdaj okoli nekaterih imenovanj in okoli politike. To pa ni pravo jedro vsega gibanja. Učitelji, tudi tisti, za katere ni vse mleko in med, kar  se danes cedi po deželi, ne mislijo
LISTEK.
„Zlatorog".
K koncertu „ Glasbene Matice" 3. decembra t. 1.
Leta 1886. je podal gosp. A. Funtek Slovencem R. Baumbachovega »Zlatoroga« v izbornem prevodu, ki nikjer ne zaostaja za izvirnikom. Dandanes je poezija sicer drugačna kakor je bila še v oni polpretekli dobi, postali smo razvajeni in nobena stvar nam že skoro več ne prija. Toda naj reče kdo karkoli, res je vendar, da pristna poezija še vedno vpliva na nas, in znamenja kažejo, da se je večina te kratke omotice, ki nas je v njo zazibala najnovejša šola, že otresla, ali da se je vsaj skuša otresti. Ne motim se, ako trdim, da si je marsikdo ohladil srce ob njenih glasovih, da mu niso mogli z vsem svojim zunanjim sijajem prodreti notri do dna duše. Nekdanja poezija prodira na novo, dasi je njena obleka preprostejša, njeni žarki silijo globlje in globlje in bržkone ni daleč čas, ko se povrnemo vsi zopet k njenemu nekdanjemu vrelcu, da si ob njem nanovo ogrejemo otrpla Brca, da se nanovo poživimo ob njeni r* pristnih plodovih. — Ker je že precej dolgo, kar smo položili iz rok »Zlatoroga«,
da nam počiva v knjižničnih predalih, je pač potrebno, da si vsaj zdaj nekoliko v spomin pokličemo vsebino njegovih krasnih spevov, ki nas tako ljubko božajo od začetka pa do konca knjige. Pesnik je sicer uvrstil vanjo še nekaj novih prizorov ter je z njimi že itak krasno dovršeno snov še bolj zaokrožil in izpopolnil, toda v celoti se ni na njej izpreminilo nič bistvenega. Dejanje se opira na pravljico v »Zlatorogu«, ki še danes živi po gorenjesoški planini in ki je v bistvu taka: Na Triglavu se je pasel v družbi belih koz velik kozel z zlatimi rogovi. Noben lovec se ni upal nadenj, ker so zrastle iz kozlove krvi takoj Triglavske rože, ki jih je kozel použil in pri tej priči po njih ozdravel. Drzni lovec je bil izgubljen, ker ga je kozel pahnil v propad. Samo oni, ki bi ga bil tako zadel, da bi bil obležal takoj mrtev, odklenil bi si bil z njegovimi rogovi zaklade, ki so nakopičeni v gori Bogatinu. — Nekdaj je zašel na Triglav tudi lovec iz Trente. Pri njegovem rojstvu so stale Rojenice in te so ga varovale. Bil je krepak in smel dečko ter je zašel celo gori do cvetnatih vrtov, kjer ae je pasel »Zlatorog« b svojo čedo. Ko ga lovec zagleda, ostrmi, roka se mu dvigne ter zopet vpade.. Toda ko zopet nameri, svare ga Rojenice in on
jim obljubi, da bode pustil »Zlatoroga« v miru. Od tedaj zaide večkrat tja gori in vselej prinese domov bogat plen. Tako prinese nekdaj tudi divjega kozla in risa in na Komni je bil vsled tega lep večer. Stari Jaka pa pripoveduje lovcu, da bode jutri v dolini opasilo in da bi zelo ustregel gostilničarski Katri ob soškem mostu, ako bi jej prinesel kozla, posebno pa risov meh. Gotovo ga čaka lepo plačilo. Tja doli pa pojde tudi njegova Špela, in v urnem plesu se bodeta zavrtela. Mati Katra pa da ima tudi lepo hčerko Jerico, ki bi bila pač najkrasnejše dekle, ako bi ne imela rumenih las. Tako je pa le — druga. Prva je seveda Špela, ki se je že strastno zaljubila v lovca. Drugi dan se res zbero ob soškem mostu. Katra je zelo vesela daril in dovoli lovcu kot plačilo, da si sme vzeti iz težke železne skrinje toliko zlata, kolikor ga more držati v eni roki. Lovec pa dvigne z eno roko celo skrinjo, a vendar ne vzame ničesar, kar takoj potolaži Katro, ki je mislila, da je že ob vse premoženje. Njena hči Jerica se zaljubi v lovca in ta jej vrača ljubezen. Po prigovarjanju Barbe, ki je bila lovčeva krstna kuma, se tej ljubezni ne protivi niti Katra, ki je bila to skrivnost dognala na pohojenem zelju pod Jeričinim oknom. Lovec in Jerica sta
vesela ter ves svet ve o njunih razmerah. Svoji nevesti nosi lovec v dar Triglavske rože in to jej je v največje veselje in ponos. Toda Špela ne more tega udarca prenesti. Ona ljubi lovca z divjo, strastno ljubeznijo in ne more videti, da bi ga imel še kdo razen nje. Ako ga ne more dobiti ona, ne sme ga imeti niti Jerica. Ko so se nekega dne oglasili ob soškem mostu Benečani, plesali z Jerico ter jej darovali zlata, zanetila je Špela v Jerici plamen nezadovoljnosti. In Jerica je zahtevala od svojega lovca, da naj jej ne nosi več Triglavskih rož, ki jih rnorda dobi lahko tudi drugod, ampak naj jej prinese zlata iz Bogatina. Lovec osupne, obup se ga poloti. Toda kmalu se ohrabri. Ponos se mu naseli v srce. On hoče v Bogatin, hoče dobiti zlata, pokazati ga hoče njej in plačati kupico vina s peri-ščem suhega zlata, a potem
„— ponosno ti odjaSem strani, Ti pa Vlahom ljubica ostani." —
Ko lovec odide, se Jerica sicer kesa svoje nepremišljenosti, toda prepozno je. Lovec odide na Triglav, strelja »Zlatoroga«, a ga samo rani. To je lovcev pogin. Za njim pleza Špela, pregovarja ga, naj se vrne, ker mu preti poguba. Lovec jo vpraSa, ali jo je poslala za njim Jerica, To  vprašanje  napravi  Špelo brezumno.
niti v sanjah, da bi izdali svobodno šolo. Čim večje nevarnosti ji prete, tem bolj jim je draga. Če se pa mnogi izmed njih ne marajo podajati v hrupni boj, jim tega tudi ni zameriti, kajti zagovornikom vladajočih razmer in oseb ni treba posebnega heroizma; nad nasprotniki pa vedno visi Damoklejev meč nekega ministrskega razpisa, ki zelo obmejuje javno delovanje ljudskih učiteljev in katerega oblastva poiščejo, kadar jim drago. Ne mamimo se! V celi srednji Evropi je ljudski učitelj vedno lahko zadovoljen, ako ima svobodo glasovanja pri volitvah.
Tihe tožbe učitelja veljajo najbolj v peljavi imperativne metode in pomnoženju pisarjenja. Ne da bi bila metoda pretežka ali prenova, saj bo Herbartova »Metodika« praznovala čez tri leta svojo stoletnico. Do zdaj so bile naše šole urejene na podlagi ministrskega ukaza z dne 5. aprila 1878 zadnjega najvišjega normativa v tej zadevi, s katerim se ureja razmerje med jezikovnim in poukom iz realij in ki ku mulira v stavku: »Auf der mittleren Stufe des Volksschulunterrichtes ist eine ganz besondere Aufmerksamkeit der Pflege der Kenntnis der Formen u. s. \v. einzu\ven-
den, indem.....Einsicht  in die Ele
mente der Unterrichtssprache von jedem Schiiler, der zum erfolgreichen Besuche der Mittelschulen geeignet sein soli, un bedingt gefordert \verden muss, ein ge-genseitiges Ineinandergreifen der Unter-richtsanstalten verschiedener Kategorie aber die Grundbedingung eines gesunden Schulorganismus bildet.a To je bilo, — in vsem ljudskim učiteljem bo ljubo, da se njih šole iz pripravljalnic za srednje šole izpremene v odgojevalnice za praktično življenje. Kar jih plaši, to je prisilno uniformiranje in preveliki formalizem. Boje se, da se bo s predpisanimi vodilnimi stavki gojil sistematični duhomorni me hanizem, in da se v vedno bolj se šireči predpisani enoličnosti utopi vsa intelektualna ambicija in vsa individualnost učiteljev, ki je vendar pogoj vse šolske odgaje. Toda §. 26 učnega reda je snedel § 62 in učiteljstvo se voljno pokori. Tu ne velja nobena pritožba. Pričakujejo pa učitelji, da se, z vso skromnostjo, oglasi njih parlament.
Kmalu se bo sešla deželna učiteljska konferenca. Tam bo zbran cvet kranjskih učiteljev, in ti bodo kot narodni možje in skušeni učitelji lahko z vso spoštljivostjo — vsaj v odsekih — opozorili šolska oblastva, da nemški didaktični kompendiji s svojimi preobširnimi obravnavami niso spisani za naše razmere, kjer, sicer pre-potrebni, pa tudi težavni pouk v drugem deželnem jeziku absorbira na srednji stopnji tretjino šolskih ur in najmanj polovico domačega truda. Tudi se bodo lehko spom nili, da je imela zadnja deželna konferenca med svojimi, sicer zelo nevspešnimi posli, tudi zjednostavljenje uradnih spisov, in to na podlagi okrožnice si. minist. za uk in bogočastje, ki je priporočala šolskim obla stvom, naj olajšajo učiteljem pisarniško delo.
Laskaje ga prosi, naj se vrne ž njo v dol —
— glej v naročju mojem NaSel boS, kar si izgubil doli, V trojni meri — toda ta hiti od nje višje in višje.
Jerica pa ga pričakuje s težkim srcem in v molitvi:
„Ljubim te, ljubim, oh Bog ve, kako, Takrat odpusti mi, takrat samo, Ljubček moj, vrni se, vrni!"
Ali tretji dan ga Soča prinese pod most. Ljudje stoje na mostu. Zraven je tudi Špela. Divje zavpije: »Ali poznaš ga mrliča, dej?« in »Tebe je ljubil, mene ni« »Ali če bil je v življenji tvoj, v smrti pa bode edino le moj!« In vrže se z mostu v Sočo . . .
Od takrat so izginile s Triglava bele koze. »Zlatorog« jih je odpeljal, bogve, kam. —__k.
Česa je treba Marijinim otrokom ?
Ko se je hudomušni Safir prepiral po Ustih z nekim jezičnim in trdovratnim na-sprotnikom-pisateljem ter je zadnji izjavil v svojem „poslanem", da deluje za čast in dobro ime, dočim piše Safir za denar, odgovoril mu je Safir: „Vsak dela za ono, česar
Tretja in najbolj odiozna stran vsega gibanja, je osebna. Ta se je po nepotrebnem poostrila in zastrupila. Vsakdo, ki misli, da se mu je količkaj godila krivica, z mirno zavestjo lahko pričakuje od obla-stev, da jo bode poravnala. Druga pa je, ako od strani kolega na adreso starejših učiteljev, posebej ljubljanskih, pade psovka: klečeplazci, — in to nam je potisnila pero v roke. Ljubljanski učitelji so tudi na podlagi dobrih spričeval in kvalifikacij dobili svoja mesta, in zlasti starejši med njimi še celo brez resne konkurence, ker se svoj čas nihče ni pulil za trudapolna podučiteljska mesta — edina na Kranjskem — v Ljubljani, ker so bila razmerno najslabše plačana v celi deželi. Tudi je med njimi nekaj mož, ki imajo le pretrda kolena. S svojimi vspehi pa je stalo ljubljansko učiteljstvo — poleg nadzorstva — vedno pod neposredno kontrolo tukajšnjih srednjih šol, in dela se tudi nikdar ni, in se ga tudi ne bo branilo. Da pa stari ljubljanski učitelji niso silili s preveliko sitnostjo navzgor, za to so najboljši dokazi tri voditeljska mesta v Ljubljani. Na dveh sedita učitelja, ki ne štejeta med najstarejše v Ljubljani, tretjemu gospodu pa gotovo nihče ne bo očital klečeplastva.
Posebno čudno se pa bere to očitanje v dobi, ko nekateri učitelji s prozornim namenom proglašajo vse dosedanje poučevanje — implicite svojo lastno — za ničevo; v dobi znanih priznalnih in vdanostnih izjav, katere so si potem višja oblastva prepovedala. Kdor se prav v obraz ali v javnosti laska svojim predstojnikom, drugim pa grozi z nadzornikovo šibo, naj s tem poskusi svojo srečo. Vsakemu to ni dano, če razsodni možje tistih, katerim se tako počenjanje upira, ne bodo obsojali, še manj pa jih pitali s klečeplazci.
Pravicoljub.
Opomba uredništva: Prijavljamo ta članek, ker je naš list odprt vsaki primerno pisani razpravi o katerikoli zadevi, reči pa moramo, da v nekaterih stvareh ne soglašamo popolnoma z gosp. pisateljem. _
W SUliibSJ&SJt.. 29. novembra. Hrvatska deželni zbor.
Predvčerajšnjem se je otvorilo zasedanje hrvatskega sabora Predložili sta se dve zakonski osnovi, in sicer glede podaljšanja finančne nagodbe z Ogrsko za eno leto in zakon, s katerim se pooblašča hrvatsko slavonsko dalmatinska vlada za pokritje notranje samouprave od prvega januvarja do 1. julija 1903 (avtonomni bud-get) Takoj v prvi seji se je pričel srbski preludij. Več pravoslavnih občin v Liki je vložilo prošnjo, naj se jim dovoli razobe-šati srbske zastave, a srbsko pravoslavni narodni cerkveni sabor v Karlovcih prosi za enakopravnost s katoliško cerkvijo in naj se njih cerkev v bodoče ne imenuje več »grško neunirana«, temuč »srbsko ortodoksna«. Nadalje prosijo za podelitev javnosti srb- vemu učiteljišču v Pankracu. Finančni odsek je imal že isti večer sejo ter je izdelal  predloga o budgetnem pro
nima!" Ker je tedaj mariborski listič „Naš dom", glasilo „Marijinih družb" na Štajerskem, začel prinašati „navodila mladeuiškim in dekliškim zvezam, v katerih se jih poučuje „kako se je obnašati, da bomo veljali pred ljudmi za vljudne in omikane", je to pač tudi dokaz, da teh lastnosti do sedaj ni bilo pri „Marijinih otrocih" obeh spolov na Štajerskem.
Ker pa vljudnosti in olike še posebno pri kranjskih Marijinih otrocih povsod primanjkuje, a nimajo Korošca, ki bi jih poučil, hočemo prevzeti mi to nalogo povsem nesebično. Najprej bomo prinesli migljaje, kakršne podaja „Naš dom", potem pa še pristavimo nekaj lastnih dobrohotnih navodil. „Naš dom" piše:
1. Zunanje lastnosti in predli osti.
Kdor hoče biti na svetu srečen, mora se svetu dopasti. Telesne prednosti so ravno tako cenjene kakor duševne. Kako se ohranimo zdrave? Za ohranitev zdravja potrebno je pred vsem tudi snažnosti. Skrbimo, da ne bodemo hodili z dolgimi črnimi nohti ali z umazanimi rokami. Vrat, obraz in ušesa naj bodo čista. Usta in zobje se tudi ne smejo pozabiti; človek z neljubo dišečo sapo je zopern. Moški, ki nosijo brke, naj jih češejo, ne pa jih pustijo rasti tja v en dan. Mazilo za te naj bo brezbarvno (in-
▼izoriju in podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Proti predlogu je govoril edinole dr. Frank, češ, njegova stranka ne more dovoliti budgeta vladi, ki vlada z izjemnim stanjem, naglo sodbo ter kršenjem tiskovne svobode. Kritična seja prve vrste pa bo ona prihodnji teden, ko bodo prišle na vrsto odškodnine vsled zadnjih proti-srbskih izgredov.
Nasilje v pruskem državnem zboru.
Že mesec dni se vleče debata o novem carinskem tarifu, ki bi pomenil v marsičem, ako se sprejme tak, kakršnega predlaga vlada, res hudo draginjo za delavske in sploh kupovajoče sloje. Zato so mu posebno socialni demokratje od začetka nasprotovali. Da se izogne obstrukciji, zvezala se je vlada na tihem z agrarnimi strankami, jim dovolila zvišanje carine pri ječmenu ter pri kmetijskih strojih (za veleposestnike in graščake) ter napravila z večino parlamenta naskok na parlarnen tarno ustavo. V včerajšnji seji je namreč večina predlagala, naj se sprejme vseh 938 točk carinskega tarifa skupno brez po drobne razprave. Na ta način bi bila vsaka opozicija brezvspešna. To svoje protipar-lamentarno postopanje je večina opravičevala s tem, da ima večina vedno pravico, določiti, kaj je prav po opravilniku. Nastal je v zbornici hud vihar. Socialni demokratje so začeli razbijali po mizah ter kričati: žepni tatovi! Stranke večine rušijo temelj parlamentarizma! To je kršitev ustave! Za včerajšnje nadaljevanje debate je napovedal posl. Pachnicke najbrezobzirnejši nastop levice. In to se je tudi zgodilo. Socialistom se je pridružila takozvana reformna stranka. Socialisti so hoteli naskočiti predsednika, nastalo je suvanje na stopnicah in tolik hrup, da je predsednik dvakrat zaman sejo prekinil ter jo je moral končno odgoditi. Boj se bo danes nadaljeval, in brezdvomno bodo prišli na vrsto vsi prizori dunajskega parlamenta.
Minister baron Fejervarv.
Ogrski brambovski minister baron Fejervarv je v seji drž. zbora dne 28. t. m. užalil parlamentarizem, ko je izjavil, da se je N e s s ij e v a afera pri vojnem poveljništvu izvedla le iz »vitežke vljudnosti« brez izvira na parlament. Ta izjava je izzvala pri opoziciji viharno nasprotovanje, in sam predsednik zbornice je izjavil, da se vojaške oblasti morajo podvreči sklepom zbornice. Ministrski predsednik S zeli je nagovarjal Fejervarvja, naj prekliče svoje besede, a Fejervarv je v svoji vojaški vsemogočnosti rekel na to, da ničesar ne prekliče ter še dostavil: »Jaz storim, kar sam hočem.« Nato se je odpeljal k cesarju na Dunaj ter ponudi najbrž domisijo.
Za znižanje vojaških bremen v Italiji.
Socialisti so izdali načrt glede znižanje stroškov za vojaštvo. Načrt se predloži v kratkem zbornici ter čakajo nestrpno na  njegov  uspeh   nele  socialisti, temuč
ternacijonalno!) Lasje morajo biti kakor pri možkih tako pri ženskah, lepo počesani."
Tedaj — svetu se je treba dopasti, da je Človek srečen na svetu! To je sicer v krvavem nasprotju z vsemi cerkvenimi očaki, toda sedaj vsaj vemo, zakaj se Korošec in še drugi „fejst fantje' po kaplanijah vedno na smeh drže, dočim so obrazi Bonaventure, Koblarja, Lampeta i. dr. kakor prezimujoČe pasje slive v meji. In mladeuiči Marijiuih zvez bi se s Korošcem vred radi svetu — seveda le ženskemu — dopadli, zato pa morajo gledati na nohte, lase in brke. Pri drugih ljudeh se na to gleda tudi brez sebičnih namenov. No, pri klerikalcih mora biti povsod namen, ki posvečuje sredstva, celo pri mazilu za brke.
Bolj važno kot^striženje nohtov, mazanje in vihanje brk ter gladko česani lasje brez kodrov pa je pri Marijinih mladeničih in devicah ono kočljivo vprašanje, kako se jim je vesti, ko pride „ura skušnjave". O tem pa Korošec menda nalašč noče nič povedati, da bi hodile mladenke le v kaplanije po dobre svete. Ker smo tudi prepričani, da Marijini otroci ne dobe v roke knjige „Izvir sreče", podamo jim za take kočljive slučaje par paragrafov!
„§ 36. Napačno občenje zaljubljenih ljudi različnega spola. Pametno uživana ljubezen je največji pripomoček, da se doseže
vse stranke, ker so sedanja vojaška bremena res neznosna. Načrt, ki bi pomenil 45 mil. lir na leto prihranjenja vojnih stroškov, a bi se pozneje zvišali celo na 55 milijonov, ne zahteva znižanja oborožene moči, temuč le število onih vojakov, ki so stalno pod puško, naj bi se znižalo, zato bi se znatno zvišala rezerva. Znižalo pa bi se naj število stalnega vojaštva pri staln i armadi mesto sedajnih 13. vojev; naj bi jih bilo le 8, mesto 25 divizij 17, mesto 96 pešpolkov 64, polki Berzaglie-rijev naj bi se znižali od 12 na 8, Alpini ostanejo v dosedanji jakosti, ravno tako topničarstvo v trdnjavah in na morskem obrežju. Konjeniki naj bi se znižali od 24 na 8 polkov. Rezerva naj bi obsegala 67 pešpolkov (sedaj 51), Barzaglieri 28 bataljonov i>edaj 20), Alpini 75 kom-panij (sedaj 38;. Rezerva bi se na pomnožila od 6 na 16 divizij. D e ž e 1 n a b r a m ba naj bi ostala v sedanji moči Vojaška sodišča, vojna šola, vojna akademija naj se odpravijo. Vojaštvo se naj podredi civilnim sodiščem, za vojno izobrazbo pa morajo skrbi-ti kadetne šole. Podporočnikov in nadporočnikov naj ne bo več kot stotnikov. Sedaj se v Italiji potrdi vsako leto 05.000 rekrutov, to število se naj zviša na 115000. K naborom naj hodijo mladeniči samo dvakrat. Službena doba naj se določi na tri leta pri liniji, dve za topni-čarje in konjike in poldrugo leto za takozvano drugo kategorijo. Nadalje zahteva načrt, naj rekrutje služijo v domači pokrajini, s čemer se bo odpravilo nasprotje med vojaštvom in prebivalstvom, ne pa, kakor se dela dandanes nalašč, da se vojake iz Lombardije pošilja v Sicilijo in nasprotno. Ako se bodo pridružile socialistom tudi druge parlamentarne stranke, je upanje, da se bo ta načrt vsaj sčasoma upošteval.
Najnovejše politične vesti.
Koference nemško-češkega odseka so se zaradi bolezni dr. Barnrei-t h e r j a preložile na prih. torek. Ta dan se bodo načrti dogotovili ter predložili v odobrenje plenumu. — Prestonasledništvo na Ruskem. Ker je prestolonaslednik veliki knez Mihael jetičen, a car po zdravniških izjavah ne dobi potomca, pride v poštev le še veliki knez Vladimir, ki pa je že tako star, da skoraj gotovo ne preživi carja. Zato se zadnji čas mnogo razpravlja o prestolo-nasledništvu ter se določa Vladimirov sin, veliki knez Ciril za prestolonaslednika. — Rumunski minister za poljedelstvo, industrijo in trgovino, Aurelian je odstopil. Njegove posle je prevzel ministrski predsednik Sturdza. — Revolucija je napočila na otoku San Do m ing o. — Zastopniki nemških in čeških učiteljev iz češke pridejo v avdijenco k cesarju s prošnjo, naj se sankcionira zakon o zboljšanju učiteljskili plač. — Novo parlamentarno stranko na Ogrskem snuje bivši ministrski predsednik baron Banffy. Program nove stranke naj bi bil gospodarski ter deloval na samostojno carinstvo. — Zoper novi tiskovni
SW~ Dalje v prilogi.
blagovitost na svetu. Ker premaga razpaljena ljubezen vse sile in je ni mogoče več pogasiti, (kaplana ne klicati gasit!) in zakriti, naj bi pazil vsakdo, daje ne zažge na krivem mestu, zlasti ne na tujem smoduiku (čujte, Lavrič-Vovšar!) in nikjer prevzgodaj."
Potem, ko jc tak toplomer Jmed Marijino devico in mladeničem (mesto te<ja zastopa navadno kaplan kot predsednik družbe) dospel do potrebne stopinje, pride na vrsto § 84, ki uči: „Precej, ko se dve osebi vzajemno objameta (§ 83), se navadno tudi poljubita v obličje takole: Najprej se prisrčno pogledata v oči, zbočita špičasto ustnici ter se poljubita na sredo ust od lastne desne pa od lastne leve strani v znamenje ljubezni. Na obe tuji (!) ustnici se pritisnejo ustnice tem močnejše in tem več časa, čim močnejša in večja je ljubezeu." (Ker pa je, kakor znano katoliška ljubezen najmočnejša, ostanejo ka-plauove ustnice precej časa na „tujih.-) „ Vendar je treba poljubljati pametno, zmerno, spretno, ljubko, živahno, radostno in ginljivo. (Za izpolnitev tolikih predikatov je pač treba teologičnih študij) — Ne sme se pa pri poljubu glasno cmokati in sliniti, marveč tenkoglasno nase cikniti, da se sliši malo, pa dosti Čuti.u
Prepričani smo, da nam bodo posebno za to poglavje zelo hvaležni Marijini otroci, pa tudi  njih  duhovni predsedniki. Saj je
zakon so izdelali duhovniki dunajske nad-škotije in Škofije v St. Hipolitu ostro spomenico. — Francoski državni svet je razsodil, da so vsi Škofje, ki so podpisali znano peticijo v zadevi kongregacij, krivi uradne zlorabe. — Za združitev vseh turških železnic se deluje na pristojnem mestu. — Maroški sultan je prišel s svojimi četami v Mekines, kjer je opravil v mošeji svojo pobožnost, potem pa p o žgal vse vasi nemirnežev. — Bivši burski poveljniki Kruitzinger, Jourbert in Fouche so se odpeljali v Ameriko. —-Sestanek nemškega cesarja in ruskega carja bo prihodnje leto na danskih tleh.— V svetem kolegiju so se zgodile važne premembe. Kardinal d i Pietro je postal prodatarius in kardinal Ferrata predsednik škofijske kongregacije. — Groze-dejstvo turških orožnikov. V vasi Mačukovo v Macedoniji so zahtevali turški orožniki od predstojnika 1000 frankov. Ker ni imel denarja, so zaklali njegova sinova ter razsekali njegovo hčer in ženo na kose. Turške oblasti pa sedaj trdijo, da so bili to v orožnike preoblečeni hajduki macedonskega odbora. —
Dopisi.
S Trebelnega. Prisiljeni smo nekaj omeniti o našem poštenem, novoizvoljenem županu in o občinskih svetovalcih, kakor tudi o nekaterih občinskih odbornikih; to pa zato, ker je »Slovenec« v svoji 270. štev. prinesel krasno pohvalo
0 teh — poštenjakih!
Novi župan, Franc Žagar, je seveda mož posten in ugleden, ki izpolnjuje četrto božjo zapoved. Ima mater, vdovo, ki mu je izročila vse premoženje. A kako ji povračuje njen trud in muke? Ta poštenjak svoji materi še hrane ne daje za stonj. Uboga, stara, onemogla ženica mu jo mora plačevati kakor v gostilni. Stara žena se pritožuje, kako surovo ž njo ravna njegova (županova) žena, ki ima pri gospodarstvu prvo besedo, po domače rečeno: hlače nosi! No, saj se pa tudi splošno govori, da je ta ženska župan. Mnogo se jih je že pritožilo, da je kar ona »zasmrčala«, ko so hoteli župana kaj vprašati. Obveljalo je vselej, kakor je ona razsodila.
Tudi je ta poštenjak »eno kunšt« iznašel, kako se da napraviti, da mu liter gnojnice donese do štirih kron Mož ima namreč prodajalnico in prodaja tudi U3nje. Sprva ga je namakal v čisto vodo, pa menda se mu je premalo obneslo; a sedaj namaka usnje v gnojnici, potem ga malo jJedi in prodaja ubogim ljudem. Seveda mu je naljubše na vago, da mu gnojnica kaj izda. Kaj ne, tak sin in trgovec je gotovo pošten in ugleden mož!
Tudi svetovalec Franc. Tomič je jako pošten in ugleden mož, saj je bil že v ječi zaradi ubijanja, in tuli preteklo leto je bil ta poštenjak kaznovan na 800
nano, da baš pri ljubimkanju in poljubljanju nastane v Marijinih družbah prava anar-
1 ija, ker niti Marijine device niti njih duševni roditelji ne poznajo mere časa in jakosti. In Se tak „katoliški steber" predolgo obsloni na „tujih" ustnicah, ali če se slini in cmoka, nc pomeni to sreče v življenju. Kaplani Ko-roščeve vrste tudi nimajo radi, ako imajo i uja usta „slabo dišečo sapo."
V poljubljanju blagoslovjenih rok imajo sicer Marijine device že precej spretnosti, vendar pa dvomimo, da to izvršujejo po trogih predpisih „za srečo na svetu." O tem uas pouči § 82. „Kdor hoče poljubiti tujo (!) roko, naj po izvršenem priklonu prosi zato dotično osebo dopuščanja. Podane 4 tanjše prste desne roke (poprej se je dobro prepričati, ah niso po Koroščevem pouku „ dolgi, Grni prsti ali umazana roka") naj prime na krajih rahlo v svojo desno roko, se k prstom prikloni in jih le malo vzdigne, pa poljubi zadnji (pripestni) člen srednjega prsta na zgornji strani, praviloma enkrat, za jako velike dobrote pa celo trikrat, tako kakor je rečeno v § 84 (poljubljanje ust). Precej po poljubu naj poljubitelj dobrotnikovo roko na lahko izpusti." Tedaj tudi tukaj ni spodobno cmokati ah roko — osliniti. Nekaterim kaplanom je to neljubo.
Stem so olajšali Korošcu nadaljna navodila, toda tega nismo storili, da jim morda tercijalke izneverimo. Prav radi jim prepuščamo i v bodoče cmokanje in slinjenje.
kron, ker je pošteno izvrševal svoj krčmarski obrt. Seveda, Tomič je pošten in ugleden mož, pa je tudi jako »kunšten«, ker je s — coprnicami v zvezi. Nekega dne se je peljal iz Mokronoga proti Tre-belnemu. Šel se je bil predstavit mokro noškemu županu, češ: »Sedaj bom pa jaz župan! Smo že imeli volitev novega občinskega odbora!« A med potjo ga napadejo coprnioe, mu konja izprežejo in pri-vežejo za neko drevo, voz pa tako za*u-čejo, da je bil obrnen proti Mokronogu. Mogočo so imele še kakega novoizvolje nega moža doli in so hotele iti ponj. V tem pa pride posestnik Jožef Sinur iz Deročega vrha. Ponesrečeni Tomič vpije tam v jarku, na kar ga rešitelj Sinur vpraša: »Kje pa imaš voz?« Ni vedel zanj. Moral mu ga je poiskati Sinur, konja je zapregel ter Tomiča odpravil proti domu. Tomič pa je zatrjeval: »Do zdaj nisem verjel, zdaj pa verjamem, da so te preklete coprnice, ki so z mano tako naredile!« Potem še pravi Sinurju: »Ti misliš, da sem pijan? Pa nisem! Le coprnice so tako napravile!« —
Ko je Tomič domu prišel, je šel k sosedu, kateremu je povedal vso stvar in doma pravil: »V štali mi je bil konj prej privezan kakor sem vzel komat ž njega!«
Tomič je »kučar«, pri katerem pa ne more noben hlapec dolgo obstati. On vozi tudi naše duhovnike, in to tako urno kakor šmeni! Mož je na katoliški podlagi, pošten in ugleden občinski svetovalec. In tudi — učen! Saj ga ima tudi kdo učiti!
Pa je tudi nekaj odbornikov, ki so ugledni možje. N. pr. Janez Dragan, ta bi tudi zaslužil čast in pohvalo. Saj je tako lepo ravnal s svojim očetom! Tožaril se je vedno s sivolasim starim možem, da se je že pri c. kr. okrajni sodniji gnu silo nad takim sinom, ki z lastnim oče tom tako ravna. Pa Janez Dragan se je sam pohvalil, češ: »Jaz, pa moj »ta stari« imava vsak po eno kajho v Mokronogu !« Pohvalil se je pa tudi tako: »Ko se je »ta stari« stezoval, sem slišal, pa nisem hotel iti pogledat!« Govorilo se je še več o tem poštenem možu!
In kako je to, da ne pohvalite tudi Franceta Peterleta, ki je svojega očeta pehal, tepel in delal ž njim, da je bilo groza! Mož mu je bil tudi že izročil posestvo. Ob njegovi smrti pa ga je morala občina pokopati! Tudi Franc Peterle se je bil že seznanil z ječo, ker je na korajžo klical žandarje. Kaj ne, taki ugledni in pošteni možje so gotovo zaslužili pohvale v lažnivem »Slovencu«!
Tudi dobornik Franc Zupančič je prav lepo ravnal s svojim očetom! — Pa dovolj!
Vodja teh »poštenjakov« ruje v »Slovencu« proti bivšemu županu in se hvali, kot bi bili ti poštenjaki kaj iz lastnih moči dosegli. Ne pomisli pa, da se je prejšnji župan sam odpovedal. Ko bi bil on še hotel prevzeti županstvo, ne bi imeli sedaj babe za župana! Pa le glejte, vi ugledni in pošteni možje, da vam ne spodleti kakor poštenjakom v bližnjem St Ruprtu, in da ne pridejo nad vas kake prav neprijetne posledice!
Ponikve ob južni železnici. Eden naših trgovcev je napovedal kon-kurz. V gospodarakem življenju ni to nič novega. Čuje se pa, da ta mož ni bil tako napačen človek in da ga je le sicer ne oprostljiva prijaznost in dobrota do tega koraka primorala.
Imel je mnogo terjatev, s katerimi bi bil lahko poravnal svoje obveznosti. Osoda pa je hotela, da mu ti dolžniki niso pripomogli k potrebni sanaciji. Med njimi je bil, kakor se čaje, tudi naš župnik, kateri je baje dolgoval dotičnomu trgovcu okoli 800 K na menici.
Kdor pozna gmotne razmere našega sedanjega župnika, se temu ne bo čudil. Saj je bilo v »Slovenskem Narodu« in »Rodoljubu« večkrat čitati o njegovem upravljanju cerkvenega denarja.
Ker se čuje, da je gosp. župnik svoj dolg napram konkurzni masi omenjenega trgovca že poravnal, razširila se je govo rica, da si je g. župnik morda pri cerkveni blagajni kaj izposodil. Sicer ga nečemo dolžiti takega nepostavnega dejanja, vendar pa so sumu vrata iz nastopnih razlogov na stežaj odprta.
G. župnik bi moral postavno skupno z dvema ključarjema oskrbovati cerkveno
premoženje. Teh postavno zahtevanih ključarjev pa že dolgo vkljub večkratnim tozadevnim ugovorom ni. Gosp. župnik ima sicer enega slamnjaka v osebi znanega »strijjjc Tina«, a še ta je neveljavno iz voljen. Dejanski opravlja cerkveno bla gajno g. župnik sam, kar je ne le ob sebi, ampak tudi iz ozirov na g. župnika skrajno nedopustno. Župljani so dali temu nedostatku večkrat izraza tako v zasebnem pogovoru, kakor potom časopisja. Posredno so zahteval*, da se takemu gospodarjenju stori konec. Do danes se ni nič zgodilo. Ker pa je pri tem tudi državna oblast in-teresirana, zahteva se tem potom, da pri stojna oblast pregleda cerkvene račune in na podlagi vsestranskih poizvedeb pojasni prizadetemu občinstvu, kako da je v resnici s cerkvenim denarjem; kajti, ako se širečih govoric primerno ne zavrne, iskati bode treba na drugem mestu odgovora.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Inkvizicija je obtožence obsojala tudi na denarne kazni in je ta denar pobasala v svojo lastno malho. Evmeric pravi, da je katoliški veri jako koristno, če ima inkvizicija veliko denarja. Tako pojo tudi danes klerikalci in pobašejo v bisago, kar dobe. Inkvizicija je denarne kazni nalagala samo skesancem; trdovratnim „krivovercem" je inkvizicija pobrala vse imetje.
Inkvizicija ni kaznovala samo nkrivo-vercev," ampak tudi njih nedolžne otroke. Otroci so po svojih „krivoverskih" stariših podedovali samo, če so sami svoje stariše naznanili inkviziciji in proti starižem pričali. „Kristusov namestnik" je pa ta nazor proglasil za postavo. Papež Inocencij III. je namreč odredil, da se otrokom „krivover-cevtt pusti življenje le iz usmiljenja, premoženje pa se jim na noben način ne pusti. Tudi se na noben način pod pretvezo usmiljenja ne sme preprečiti, da se katoliškim otrokom „krivovercev" vzame premoženje, češ, da Bog dostikrat otroke kaznuje za grehe starišev!
Tako se je pa postopalo samo proti navadnim ljudem, kajti določeno je bilo: Ako se je kakemu mogočnemu knezu zaradi „krivoverstva" zaplenilo njegovo imetje, naj se njegovim hčeram, če se omože, da izdatna dota!
Tudi fiškal rimske inkvizicije C ar en a, prijatelj svetega Karola Baromeja, je opisal obširno navodilo za inkvizicijo. Vodilno njegovo načelo je: krivoverec se mora z ognjem in mečem ugonobiti, ker je laglje Človeka usmrtiti, kakor ga prepričati.
Carena uči: Papež lahko prisili vse posvetne kneze, da preganjajo krivoverce. Rimska inkvizicija ima neomejeno jurisdikcijo nad vsemi posvetnimi vladarji. Krivoverce se sme trpinčiti; ker se krivoverstvo dostikrat samo v srcu zgodi, je trpinčenje posebno koristno za inkvizicijo, ker le trpinčenje pokaže, kakega notranjega mišljenja je kdo. Če se obsojenec kesa, se na kes ni ozirati, ker se kesa le iz strahu pred smrtjo na grmadi. Krivoverce je izročiti posvetni oblasti, da jih žive sežge. Skesani „krivoveree" se najprej zadavi in potem sežge; neskesani se živ sežge. Posvetni sodniki so dolžni brez odlašanja, in ne da bi smeli pogledati v pravdne spise, izvršiti sodbo, tudi če vedo, da je sodba inkvizitorja krivična. — Kdor v petek meso je, ta je sumljiv krivoverstva in naj se trpinči, da se spozna njegovo mišljenje. — Proti krivovercem so dopuščeni kot priče tudi osebni sovražniki in krivoprisež-niki. — Ker je krivoverstvo največje vseh hudodelstev, je s presvetimi postavami (leges sacrosanctae) določeno, da se krivoverci s e ž g o. Ko bi sploh bila kaka grozovite j ša kazen, nego je sežiganje, bi se morala porabiti proti krivovercem. Posvetni sodniki nimajo drugega storiti, kakor izvršiti sodbo inkvizicije. Posvetni sodnik n. pr. ne sme pustiti krivoverca najprej zadaviti in potem sežgati, ako ga je sveta inkvizicija obsodila, da se ga živega sežge.
Antonij Diana, konsultor sicilske inkvizicije, je izdal tudi navodilo za inkvizi-torje. Njegovo navodilo se strinja v vseh glavnih zadevah z zgoraj navedenimi navodili. Diana uči vrh tega: Krivoverci naj se navadno sežigajo na velike praznike, ker se takrat zbere mnogo ljudstva, da vidi ljudstvo muke obsojencev. — Inkvizitorji s m e j o obtožencu o b lj u b i t i, da se mu kazen odpusti, če prizna svoje dejanje, pa niso dolžni to obljubo držati. — Ker je krivoverstvo težko dokazati, naj inkvizitor rad porablja trpinčenje. — Odlične ljudi je manj in milejše trpinčiti, kakor navadne ljudi. — Inkvizicija sodi tudi Žide in drugoverce, če n. pr. taje Boga.
Tudi očetje frančiškani so radi ljudi trpinčili in sežigali, že ker jim je to velika neslo. Frančiškanski red ima svoje posebno navodilo za inkvizitorje. V tem navodilu je zlasti natančno popisano, kako se mora postopati pri trpinčenju.
O načinu trpinčenja ne bomo govorili. To je tako grozno poglavje, da se človeku kar lasje ježe, kadar Čita, s kako rafinirano bestialnostjo so inkvizitorji žgali ljudi, jim lomili kosti, jih trpinčili na natezalnicah in jih ščipali z razbeljenimi kleščami. Dovolj je omeniti, da niti otročičkom niso prizanašali,
Časih se čuje in čita o grozovitostih, ki jih uganjajo barbarski narodi, ali vse te grozovitosti so še mile v primeri s temi, ki jih je zakrivila inkvizicija.     (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. novembra.
— Občinski svet ljubljanski
ima v torek 2. decembra t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani redno mesečno sejo.
— Naši učitelji. Pod tem naslovom je priobčila »Edinost« dopis iz Ljubljane. Izrekamo, da smo tega g. dopisnika že prej pričakovali. Je namreč nekaj mal-kontentov med ljubljanskim učiteljatvom. Ti gospodje prej kot ne pripravljajo svoj vskok v klerikalno stranko, in dopisi v »Slovencu« in »Edinosti« so samo trobente, ki to svetu poprej oznanjajo. Te malkontente prav dobro poznamo, od prvega do zadnjega! Vzlic temu smo že enkrat pisali, da nas zategadelj ne more posebne skrbi. Tudi se v prepir ne vtikamo preveč, ker se nam ne zdi toliko važen, kakor menijo tisti, ki so ga zanetili. Učiteljskemu dopisniku v »Edinosti« bi pa vendar radi pojasnili svoje stališče, ker ne želimo, da bi se razvili kaki nenaravni odnošaji, ali pa kaki napačni pojmi o celem položaju. Ljubljanski učitelj piše »Edinost:«: »Poreče kdo: ».naša« stranka je prijazna izboljšanju učiteljskega položaja. A temu ni tako! Ali je k d o branil v deželnem šolskem svetu učiteljstvo, ko so se mu naprtila nova, neprimerna bremena? Ali se ne izvijajo vsikdar diplomatsko, kadar treba učiteljstvu v prilog poseči v deželno denarnico? In slednjič, če kaka stranka daje, ali boljše rečeno: obeta in obeta izboljšanje, dosti slabo, če to dela le zato, da jej dela učiteljstvo tlako« — V istini ošabna in odurna pisava! Ali naj si je že, kakor hoče, jednemu ugovarjamo z vao odločnostjo, da je namreč narodno-napredna stranka kdaj od učiteljslva zahtevala, da naj ji dela tlako. In tajimo tudi, daje učiteljstvo narodno-napredni stranki kdaj tlako delalo. Le s takimi neslanimi frazami ostanite doma! Učitelj v »Edinosti« nas bo opozarjal na volitve. Tu pa je čisto napačno misliti, da so učitelji pri volitvah agitatorji naša stranke, kakor so bili in so še Jaklič, Pirnat, Petrič in drugi za klerikalno stranko. Cela dežela ne šteje niti deset učiteljev, ki bi bili pri volitvah agitatorji naše stranke. In to zategadelj ne, ker stranka sama kaj ta-cega od učiteljev ne zahteva. Stranka zahteva od učitelja le, da se emancipira od vplivov iz župnišč in da kmetu pokaže, da stoji na svojih lastnih nogah, a ne na nogah svojega župnika. Druzega narodno-napreina stranka od učiteljstva ni zahtevala in nam se vidi, da bi dopisnik »Eiinosti« — naj si je že to g. Vrabel, ali g. Likar, ali g. Leveč, ali kdo drugi, imel preklicano težavno delo, če bi moral povedati, v čem je pravzaprav obstojala tlaka, katero je učiteljstvo narodno na-predni stranki opravljalo, bodisi v Ljubljani ali pa po deželi. Ne da pa se tajiti, da je učiteljstvo od naše stranke žo to in ono zahtevalo, in časih je tuli doseglo. Stavek: Ali se ne izvijajo vsikdar diplomatski, kaiar treba učiteljstvu v prilog poseči v deželno denarnico? je vsakdanja najivnost, ki pa diši že nekoliko po nehvaležnosti. Jedno novo tržaško modrost pa obsega stavek: »Mi smo mnenja, da bi učiteljstvo kakor samostojna, od strank neodvisna, samo narodna učiteljska organizacija, največ doseglo z ozirom na svoj celotni položaj« — Dobro! Poskusite! Potem ne bodete niti krop niti voda! Sedaj vas tepe samo klerikalna stranka, potem se pa odvrne tudi napredna stranka od vas! To bi bil v resnici napredek! Potem bi bilo prej kot ne odpravljeno tudi tisto »diplomatsko« zvijanje, ki sedaj zapira deželno denarnico! In pač res, če je kaka stvar nerabna, ne izpeljiva, skratka nespametna, gotovo zleze
pod okrilje tržaške »Edinosti«. Sicer pa še jedenkrat: Prepiri, in oziroma dopisi v »Slovencu«, ali pa še celo v »Edinosti« nam ne provzročajo posebnih skrbi, ker tem prepirom ne pripisujemo tiste ^važnosti, katero . jim pripisujejo oni, kateri so jih čisto po nepotrebi zanetili!
—- „Slovenec" je včeraj odgovarjal gosp. Aleksandru Lunačku, nadučitelju r Šent. Rupertu, ki mu je bil doposlal nekako tako poslano, kakor ga jc priobčil včeraj naš list. V stvari sami bi g. Lunačku svetovali, da naj se v takih zadevah ne zateka k javnim listom, posebno pa ne k „Slovencu". Župnika Merveca poznamo že iz dijaških let: nestrpna in neznosna klada je bil vsikdar, in to že tedaj, ko se je, ječaje, z največjo težavo prerival skozi posamezne razrede novomeške gimnazije. Tako je ta klada še dandanes, in če bi slučajno prišla na priž-nico v Sent. Rupertu kaka krava, prepričani smo, da bi imela več takta v svojih parkljih, kot ga ima Mervec v svoji duši, in imela bi prej kot ne tudi več v svojih možganih, kot ima Mervec v svojih! Ce kaj tacega po kranjskih liberalcih tolče, se liberalci taki šemi na propovednici — smejejo ! Drugače stališče ima učiteljstvo v fari. To učiteljstvo mora vestno čuvati nad svojim ugledom. Ker pa je naš kmet še vedno tako neumen, da vidi v omenjeni šent. Rupertski kladi nekako višje bitje, ne more učiteljstvo prezreti neotesanih besed, s katerimi se je St. Rupertski pop drgnil ob ondotno učiteljstvo. Ce se je stvar tako vršila, kakor je citati • v Lunačkovem poslanem, potem je bila edina pot, katero je imelo učiteljstvo nastopiti, pot k sodišču. Take puhloglave kričače je treba tožiti, in če bi se hlod iz St. Rupcrtskega župnišča privlekel pred sodišče, spremenil bi se prav kmalu v ponižno polence, ali pa celo v umazano tresko! Tožba je potrebna, tožba, ne pa nedolžno poslano! Toliko v obče. Odgovor, kojega je dal „ Slovenec" g. Lunačku, je posebno pomenljiv v svoji drugi točki. Ta slovi: „Stc Vi mnogo premalo pomenljiva oseba, da bi se g. Mervec spuščal zaradi Vas v kako daljno pisanje!" To točko priporočamo tistim „naprednim" učiteljem, ki silijo „Sloven<:u" pod kap! Poslušajte vendar! Nadučitelj v Šent Rupertu je tako nepomenljiva oseba, da bi se ondotni župnik onečedil, če bi radi nje samo pero v črnilo pomočil! Tu vidite tisto farško zaničevanje do učiteljstva, ki polni glavo celi duhovščini, od škofa pa do zadnjega kaplaneta! Nadučitelj ni nič, župnik vse! Numeriranim naprednim učiteljem, ki sihjo „Slovencu" v trebuh, prav toplo priporočamo, da pazljivo preČitajo odgovor, s kojim je počastil včerajšnji „ Slovenec4* vrlega nadučitelja Lunačka! Sicer pa še jedenkrat: tožba je najboljše orodje, s katerim se bo uspešno vsekalo po kričečem goltanen župnika Merveca!
— Grozna obsodba. »Slovenec« piše: Kranjski liberalci, ki pišejo v »Narodu« svoje svinjarije, so sploh vsega zaničevanja vredni subjekti, in mi vam — to je g. Lunačku — le želimo, da ne bi nikdar zašli v to podlo vmazano društvo. V dobi, ko se v šenklavškem fa-rovžu, to je škofu pred nosom, gode hudodelstva § 12 5. kaz. za k., je to v istini ponosna govorica! Nas pa ta ponos nič ne gane. Samo v toliko bi »dejanski stan« zgorajšnje obsodbe popravili, da mi v »Narodu« ne pišemo svojih svinjarij. Jeza je ravno zategadelj velika, ker celi svet ve, da, kadar pišemo o kakih resničnih svinjarijah, te svinjarije niso naše, ampak brez izjeme tiste družbe, koje glasilo je ljubljanski »Slovenec«. Tako je! bi rekel dr. Šusteršič.
— Klerikalci in „Gospodarska zveza". »Slov. Gospodar« potrjuje vest, da se je za občine Cven, Muta in Krapje v ljutomerskem okraju ustanovila nova posojilnica, ki je pristopila k deželni zvezi Raiffeisenovk. »Slovenski Gosp.« dostavlja, da so to novo posojilnico ustanovili narodni kmetje. Zakaj je ta nova posojilnica pristopila deželni zvezi, ki je vseskoz nemška in porablja svoj vpliv v nemške politične namene, tega »Sldv Gosp.« ne pove, svetuje pa »Zvezi slovenskih posojilnic v Celju«, naj o tem premišlja, češ, da se zmiraj noče razumeti, da svet napreduje in da je % novimi razmerami treba tudi poso-jilničarjem računati. Vsakdo vidi na prvi pogled, da so to prazne fraze in da tiči zajec za drugim grmom. In tako je tudi y resnici.   »Gosp.« pravi tam, da imajo
▼ Cvenu gospodarsko zadrugo, ki baje »jako dobro prospeva« in da se je nova posojilnica ustanovila, ker potrebuje zadruga posojilnico zraven sebe. To »Gospodarjevo« pojasnilo zadostuje popolnoma. Gvenska zadruga potrebuje posojilnico, »Rimskokatoliška trgovina« v Marenbergujo je tudi potrebovala in danes je slovenstvo ob Dravi vsled te zveze Rimsko katoliškega konsuma s posojilnico smrtno zadeto! Čestitamo »Zvezi«, da nemara imeti tacih posojilnic, ki so v zvezi s konsumi; take posojilnice niso vredne zaupanja in če se jih sploh ne sprejme, jih potem ni treba izključevati. Značilno pa je, da nova posojilnica ni pristopila »Gosp. zvezi«, nego rajši nemški deželni zvezi v Gradou. Po sojilnico so osnovali Koroščevi prijatelj', a dasi je to očividno klerikalno društvo, vendar nima toliko zaupanja v poštenje dr. Šusteršiča, škofovega brata in škofovega kance-larja Šiško, da bi pristopila njih »Gosp. zvezi«, nego je rajša šla k nemški protiklerikalni deželni zvezi v Gradcu. To je jako značilno. Korošec in njegovi pajdaši sicer hvalijo »Gosp zvezo« in dr. Šusteršiča, ne zaupajo ji pa čisto nič. To je vsekako važno znamenje časa.
— Slovanska stranka hočejo biti — čujte in strmite — naši klerikalci. Vsak človek na Slovenskem, celo najbolj zab.ti kaplan, ve že davno, da je slovanskega na tej stranki samo i m e »Slovanska zveza«, drugače pa da je prava brezdomovinska stranka, ki prodaja narodne koristi za gotov denar in za strankarske koncesije. Za časa Badenija in Thuna Kaizla bi bila lahko dosti dosegla v narodnem oziru, a dobila je samo par tisočakov denarja za svojo »Gosp. zvezo« in koncesijo za zavarovalnico, časih se sicer klerikalci s praznim govoričenjem delajo slovanske in narodne, ali z dejanji svojega slovanstva še nikdar niso pokazali.
— »Slovesen blagoslov". Ljubljanska pekovska obrt je že več let v hudih stiskah. Časih so peki dobro stali in mesarji tudi, danes pa i jedni i drugi le težko žive. Zdaj jim je prišla na vrat še nova konkurenca: parna pekarija. Ta je bila v četrtek slovesno blagoslovljena. Sicer je med ljubljanskimi peki več klerikalcev, a žegnane pekarije doslej še ni bilo v Ljubljani. »Slovenec« poroča z veliko radostjo o »slovesnem blagoslovu« nove pekarije in o udeležnikih, med katerimi je bil tudi gosp. Fr. L6w, če se ne motimo »aner von unsere Lait«. »Sloven-čevo« navdušenje za žegnano pekarijo je nekam sumljivo in morda nam ne zameri slavno uredništvo, če vprašamo: koliko ste pa dobili za to notico?
— Cirkniski dekan Kunstelj je priskočil na pomoč svojemu jezičnemu kaplanu Skubicu, da bi ga prav po zvi-tarsko opral. Kunstelj zahteva, naj se mu pove, kdaj je dejal, da je Skubic neumen kakor krava in jezičen kakor najgrše babše. Ej, ljubi dekan, kaj ste tako slabega spomina, ali pa ga toliko pijete, da že sami več ne veste, kako mnenje, kako sodbo imate o svojem kaplanu? Vsakdo v Cerknici ve, da ste to isto sodbo o Skubicu že večkrat izrekli, četudi z drugimi besedami. Rabili ste pa tudi doslovno iste besede, in sicer meseca julija — dneva ne vemo več — ko ste se tik posojilnice s štirimi možmi menili o Skubičevem zabavljanju. Kdo so ti možje, se boste menda vendar spomnili, če vas pijača že ni popolnoma zmešala. Sicer pa prizna vsa cerkniška fara, da ste glede Skubica govorili resnico. Kako neznansko neumen je Skubic, priča naslednja, tudi popolnoma resnična dogodba: Skubic je za odpravo^ nepoklicanih posteljnih prebivalcev kupil znani prašek proti mrčesom, čez nekaj dni je pa povedal, da tega praška več ne bo rabil, češ, pomagal ni nič, ukus pa ima ostuden. Skubic, namesto da bi bil prašek potresel po postelji, ga je za-vžil in mislil, da s tem prežene bolhe. In tak modrijan se jezi, če ima dekan pravo sodbo o njem?
— Vzoren katehet. Iz Poljan nad Škof jo Loko se nam piše: Gospod škof nam je prestavil kaplana AŽmana, a pustil nam je kaplana Florjančiča, ki je bil iz Črnomlja k nam poklican. Kako je
živel Florjančič v Črnomlju, nas nič ne briga. Tu pri nas je še dosti miren. Samo za šolo ni! Sedaj, pri odhodu g. Ažmana, postal je katehet. Kot tak pa je pravi ra-belj! če mu otroci ne odgovarjajo po volji, navadno po dva in dva tako kaznuje, da ju pri.ae za glavo, potem pa »bunka« z glavo ob glavo, kakor muzikant s činelami! Pri taki strogosti se otroci že kar v šolo ne upajo. In stariši se tuintam že oglašajo, češ, mi otrok ne bomo več v šolo pošiljali, če jim bo »gospod« še dalje glave razbijal. P o n i ž n o p a se obračamo do deželnega šolskega sveta z vprašanjem, ali je tako »bunkanje« v šoli dopustno? Za odgovor se prosi!
— Župnik Pintar, jeden največjih hujskačev proti našemu listu, moral je zapustiti svojo faro, Trato, v Poljanski dolini. Mož je preveč pil, in vsled tega pričelo se mu je v glavi mešati. V cerkvi je uganjal različne komedije, vsled česar se je podala klerikalna deputacija k škofu s zahtevo, da naj župnika odstrani, »ali bomo pa cerkev z*£xli.« Matija Pintarja sedaj nekje »opazujejo«, če bi se dal morda še ozdraviti. Ozdravil bi se že, samo »pijače« bi na svetu biti ne smelo! Tako je poginil »moderni« duhovnik, ki je sto-tisočkrat proklinjal »Slovenski Naroda! Naj v miru počiva!
— Iz Belčevega kraljestva. Piše se nam: Zadnjič ste pod tem zaglav-jem poročali, kako Klanfarjev Tone skrbi za red in mir v svoji občini. Povem Vam pa, če bi ljudje po Št. Vidu ne bili bolj pametni, kot je njihov voditelj, tedaj bi človek gori res ne bil varen. Št. vidski župan Belec je prav pristen klerikalec, ki bi očitno lumparijo raje prikril, nego jo po zasluženju preganjal. Znano nam je še vsem, kako je lani neznan zlikovec streljal v nadučiteljevo stanovanje v Št. Vidu. Ljudje so bili splošno ogorčeni nad tem tolovajstvom. A dolgo pa niso smeli biti ogorčeni. Ljudje smejo soditi namreč stvari, kakor pride povelje iz klanfa-rije. Takrat je namreč sam dr. Lampe prišel po informacije v Št. Vid. Dobil jih je pri županu Belcu, župniku Malovrhu in pa seveda nekaj tudi pri — Kantma-novi Johani. Napisal je za »Slovenca« potem tako poročilo o tem atentatu, da smo se čudili, kako da ga g. /.irovnik ne toži. Zavijal je prav po Jigvorjanskem receptu Enkrat je trdil, da sploh nihče streljal ni a v eni sapi pa zopet pripovedoval, kako ljudstvo sodi, da si je namreč g. nadučitelj morebiti še celo sam v okno ustrelil! In odkar je bil ta članek v »Slovencu«, ni smel noben Št. Vidčan več govoriti o tem, da se je streljalo v nadučiteljevo stanovanje. Kdor je tako govoril, je bil Belcev nasprotnik, to se pravi: tega bi bil potlej Tone preganjal, kjer bi ga bil le mogel. Belcu zameriti se, niso spasi! — Ljudje so torej utihnili o tem in Tone je bil že tako gotov, da bo ta klerikalni atentat po tajil, da je kar sam in še celo pametnim ljudem pripovedoval, da je luknjo v okno naredil nekdo kar s — p a lic o, ne pa s krogi jo iz revolverja. Pri tem utajevanju so mu morali pomagati vsi, ki so količkaj odvisni od njegove milosti. A samo s tem niti zadovoljen ni bil. On je v svoji slepi strastni celo krajni šolski svet, torej šolsko gosposko, nekako posilil, da je ta sklenil, da se ni streljalo v nadučiteljevo stanovanje, dasi je zato poklicana gosposka konstatirala da seje streljalo. Seveda je potlej c kr. okrajni šolski svet ta prismojeni sklep razveljavil ter povedal kr. š. svetu, da ni poklican, take stvari razsojevati. Tak je torej ta Klanfarjev poštenjak: z vso rafiniranostjo je hotel prikriti očitno lumparijo. Ali se ne daje s takim prikrivanjem lumparij izdatna po tu ha tistim, ki jih uganjajo.'? — Neskončno smešno je zase izsiliti sklep kr. š. sveta, da se ni streljalo! To je nekaj novega, na kar naj si ta preljube z-nivi Tone vzame patent. Tako je reva zaverovan sam vase, da misli, da je vse res, kar on hoče in kar bodo njegovi odborniki sklenili! — Po takem se ne bomo smeli prav nič čuditi, če bomo nekega lepega dne brali da je Št. vidski občinski odbor sklenil n. pr.: 1. da so vsi njegovi člani res moškega spola, 2 da v Klanfarjevih kleteh ni bilo nikdar kaj utihotapljenega šnopsa, 3. da šentvidski kaplan ni še nikdar pomagal klanfarjevi gospej v prodajalnici skrniceljne delati, itd.
— Iz Vipave se nam piše: V četrtkov »Slovenec« poslal je neki umazanec
— umazan dopis pod naslovom »Vipavske raznoterosti«, kjer napada na pertiden način delovanje našega poslanca g. Božiča in blati druge može narodno-napredne stranke v Vipavi. Ne bomo odgovarjali na razno podtikanje, bilo bi tudi prene-umno, ker ve gotovo tudi najzabitejša klerikalna butica vipavska, da je poslanec Božič za časa njegovega kratkega delovanja mnogo, mnogo koristnega storil za svoje volilce. Pečali se ne bomo s puhlim člankom, tudi radi tega ne, ker smrdi isti zelo, zelo po nosljači — dekana Erjavca. Mož naj se ne zanaša preveč na našo potrpežljivost! Ako ne bode tiho kot miš, postavili bomo njega in njegov vipavski klerikalni kolegij tako na pranger, da se bode s svojim okroglim trebuhom tresel on in ž njim vsi — farovški zidovi!
— Cigan ujet. Ob priliki lanskoletnih državnozborskih volitev je pisala „celjska žaba", da je volil s Slovenci tudi neki cigau. Sciniutja se je ugibalo, kdo naj bi to bil, slednjič se je vendar izkazalo, da je ta cigan bil menda bivši šoštanjski slovenski kam-list Ješe, sedaj celjski nemški oficial Jesche, ki je slovenski stranki zatrjeval, da jc slovensko volil, v resnici pa je oddal svoj glas nem škutarskemu kandidatu. Ta mož je imel v rokah blagajnico pri okrožnem sodišču v Celju. Ko je to blagajnico pred nekaterimi dnevi pregledaval računski svetnik iz Gradca, se je konštatovalo, da je v blagajni velik primanjkljaj. Nas nič ne briga, kako ta stvar stoji, ker bode vse natančneje na dan spravila preiskava. Pribijemo le dejstvo, da so Jescheta od službe odstavili in mu blagajno odvzeli. Sedaj bode kot heilobruder labko hodil aa sprehod s suspendiranim dr. Ste-pischneggom. Par nobile trat runi. Značilno za kazensko dejstvo je, da je od 21. decembra 1902 vknjiženo na Jeschetovi hiši 6000 K v pokritje meničnih terjatev kreditnega društva celjske mestne nemške {hranilnice. Zaznamovano pa je v zemljiški knjigi, da se bode na Jeschetovo hišo v Gaberju, ki je že itak č ez svojo vrednost obremenjena, za njegove nemškutarske prijatelje še nadalje vkuji-ževalo. Takšne uskoke nemškutarjeni prav od srca privoščimo. Le naj jih imajo cigane.
— V gornjegrajskem okraju
se zopet pripravljajo na pot vsi mežnarji, cekmeštri in drujri požeruhi, da bodo po okraju in po sosednjih deželah pobirali z a sveče (?!) in tako znatno puščali na mo-šničku posestnikom, kakor tudi kočarjem, dninarjem in služabnikom.  Nihče ni izvzet,
— vsacega najdejo. Na ta način nabere po 200—500 K tudi za cerkve (podružnice), pri katerih se na leto komaj 2—i3 krat maš oje in kjer le za kakih o K sveč zgori. Kam jrre ostali denar? — — O tem smo čitali v „Narodu" že par let zaporedoma obširne spise, — a vse je bilo brez uspeha. Letos rotimo zadnjikrat c. kr. pol. ekspozituro v Mozirji, oziroma c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, da naj ne izda dovoljenja za dotično beračenje, ker to je nepostavno. — Brez do-zvolbe okoli se klateše svečarje, — kar se vedno dogaja — pa naj c. kr. žandarji zapro in sodniji naznanijo. Ce ta zadnji opomin ne izda, hočemo se obrniti do gospoda ministra iu ga vprašati, ali mu je volja storiti konec tej slepariji. Ko to dosežemo, potem pride na vrsto Avgijev hlev v Nazaretu. Zadnji čas je, da kmet enkrat spozna svoje največje sovražnike!
— Draginjske doklade. Kakor šujemo, so državni uradniki v Gradcu vložili na kompetentno mesto peticijo za nakazilo draginjske doklade, ker so draginjske razmere tudi v Gradcu že neznosne. Kaj pa Ljubljana? Tu smo glede draginje še za Vi n* hujšem, kajti živila so tu uprav pariško draga, cene pa kar oderuške.
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo bosta dve predstavi, popoldne ob znižanih cenah narodna igra s petjem »D i v j i love c«, zvečer pa noviteta, velezabavna [francoska burka »Klofuta za 100.000 frankov« (Madame Bonivard), v kateri imata glavni ulogi gospa Danilova in gosp. Dobro volna; velike uloge imajo tudi g. Ve-rovšek, gospodični H a okova in K reisova — V torek je operna predstava.
— Na mnogostranska vprašanja naznanja odbor dramatičnega društva, da se slika iz življenja »Zaza«, ki je dosegla pri
6aT* Dalje v prilogi. ~WI
prvi predstavi tolik uspeh, more ponoviti šele v soboto, dne 6. decembra.
— Slovensko gledališče. (P r o-
dana nevesta«.) Slutnjo, ki smo jo izrazili v poročilu o Smetanovi operi »Da-libor« glede junaškega tenorja g. Vlčka, da se bo obnesel bržčas tudi kot liriški tenor, nas ni varala; napram Vašku, nežnemu in strahopetnemu kmetskomu fan-talinu, ki je krotak kakor jagnje, umesten je odločni, da, celo nekoliko osorni Janko. Sicer pa zahteva ta uloga na mnogih krajih, da poseže predstavljale o Janka prav odločno z igro kukor s petjem v Stopnje* vajoče dejanje. Umestno je to, kadar obeta Kecal Jankotu drugo nevesto mesto Marinke, opremljene še z večjim bogastvom; nadalje v velikem krasnem dialogu, oziroma dvospevu, kadar očita Marinka Jankotu, da jo je sramotno zavrgel in prodal za par sto goldinarjev. V navedenih in še drugih prizorih je ojačil g. VI če k igro energično s svojim krepkim, a ipak mi lobno donečim glasom in ker je tudi masko pogodil boljše mimo svojih spred nikov, ni čuda, da se je burno pritrjevalo izrazu njegovega petja in živahnejše igre. Tako je zavzel g. Vlček v včerajšnji pred stavi sigurno prvo mesto. Pomagal pa je s tem tudi gdč. P r o c h d z k o v i (Marinka) in g Aschenbrennerju (mešetar Kecal) do ugodnejšega učinka mimo prejšnjih uprizoritev »Prodane neveste«. Skratka zdel se nam je čvrst kakor sokol. Naravne vrline, združene s primernim nastopanjem, spodbujajo vedno v ugodnem oziru in ne tijo umetniško stremljenje. Pogumnejša je bila radi tega Marinka g. Prcchazkove, katere glas je ostal včeraj siguren in prijeten v vseh pozicijah, mnogo boljše je razvil tudi g. Aschenbrenner nalogo, ka tero ima rešiti s humornim Kecaiom. Pevski humor se mu je včeraj v resnici po srečil. Znan je vspeh g. Krala, kmeta krušne in njegove žene gdč. Gliv ere -če ve; nanašamo se glede njiju kakor glede manjših ulog na zadnje poročilo. Živahnejše so se kretali včeraj tudi glu mači pod vodstvom g. Liera. Esmeralda gdč. Čer ne zadostuje sicer, toda pridobila bi igra baš na koncu, če bi bilo možno postaviti na naš oder Esmeraldo v živahnejših potezah naslikano. Da je slušalo operi precej mnogobrojno občinstvo po večkratnih reprizah, pripisovati je privlačni sili opere, solistov in našega pridnega mešanega zbora, ki se je odlikoval tudi včeraj.
— Koncert     Glasb. Matice".
Dne 3. decembra bo »Zlatorog« koncert posebne vrste, sestoječ iz deklamacije in glasbene ilustracije. Po vsebini se bo prednašal ves znani prekrasni pes motvor kot ena celota, a vlogo deklama-torja je pesnik Baumbach sam za koncert izdatno okrajšal in na najbistvenejše stvari omejil. Glasba je zelo ljubka, melodijozna, vsakemu lahko u m-ljiva, rekli bi, popularno lepa, ne taka, kakršna je bila n. pr. v »Missa so-lemnis«; iz nje veje pristni duh planinske preprostosti in poezije. — Pevski zbor nastopi v impozantnom številu 110 članov, med temi j« 60 dam in 50 gospodov, zgolj izvežbamh, najboljših pevk in pevcev.
— „Glasbeni Matici" je poslala posojilnica za Loški potok, Drago in Travo 20 K podpore. Žvela!
— 40 letnica »Narodnega di-vadSa" v Pragi. Praško narodno gledališče praznuje  40 letnico  svoje samostojnosti s serijo jubilejnih  opernih in dramskih predstav.  K jubileju so društvu „Narodnoga divadla" čestitala vsa slovanska gledališča, med  njimi   tudi   -Dramatično   društvo" v Ljubljani za slovensko gledališče. Odbor je dobil na svojo pismeno čestitko sledeči odgovor:    Slavnemu    odboru „Dramatičnoga društva"   v  Ljubljani.   Mila  dolžnost nam je,    izreči   slavnemu    odboru   za krasno Čestitko k 40 letnici samostojnosti kr. češkega dež. gledališča v Pragi najtoplejšo zahvalo. Vaše laskave in prisrčne besede napolnile so nas z veliko radostjo.   Z največjim zanimanjem sledimo kulturnemu  razvoju bratskega slovenskega naroda na vseh poljih, a osobito na polju  dramatične umetnosti in književnosti, ter se iskreno veselimo vsakega Vašega napredka.   Želimo plemenitim ciljem Vašega ^Dramatičnega društva" največjega uspeha ter   ostajamo    z    velespoštovanjem udani 6. Schmoranz, ravnatelj c. kr. deželnega in Nar. gledališča v Pragi, Fr. Širnaček,
predsednik društva „Nar. gledališča-. V Pragi, dne 26. nov. 1902.
— Poročil se je danes v Mariboru notarski kandidat Fran Strelec z gdč Milo Rapoc. čestitamo!
— Zglasitev stavodolžnih mladeniče v. Mladeniči, rojeni v letih 1880, 1881. in 1882. se s tem opozarjajo, da je danes in jutri zadnji dan za zglasitev. Kdor brez kakega postavnega zadržka to zglasitev opusti, kaznuje se v smislu predpisov z globo od 10 do 200 K ozir. z zaporom od 1 do 20 dni. Zglasiti so se dolžni vsi v Ljubljani bivajoči in v gori navedenih letih rojeni mladeniči ne glede na rojstni ah kraj njih domo-vinstva
— ,,Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" ima
svoj ustanovni shod dne 7. in 8. decembra t. 1. po sledečem redu: Dne 7. decembra ob 7. uri zvečer skupni sestanek zastopnikov obrtnih zadrug v steklenem salonu pri „Zvezdi." Dne 8. decembra: Dopoldne ob 9. uri ustanovni shod v dvorani „Mestnega doma" s sledečim vsporedom: 1. Nagovor in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev: a) 12 udov in 6 namestnikov v zvezni odbor, b) 3 računskih preglednikov in 1 namestnika. 3. Predlog glede jednakomernega zadružnega uradovanja. 4. Predlog glede izdajanja obrtnega časopisa. 5. Določitev višine prispevkov. 6. Določitev kraja prvemu rednemu zvezinemu zboru. 7. Predlog glede ustanovitve obligatorične mojstrske bolnišne blagajne. 8. Predlog glede prireditev potovalnih zborovanj s strokovnim predavanjem in o pomenu obrtnih zadrug. 9. Raznoterosti. Po shodu se vrši takoj prva odborova seja izvoljenih udov zvezinega načelstva, da si izvolijo svojega načelnika, njega namestnika, tajnika in blagajnika ter da rešijo nujne predloge. Ob 1. uri se vrši banket v steklenem salonu pri „Zvezdi" katerega se lahko udeleži vsakdo, ter sprejema oglasila do dne 4. decembra 12. ure gosp. Engelbert Frau-chetti v Ljubljani Jurčičev trg štv. 3. K ustanovnemu shodu 'imajo pristop vsi obrtniki in vabljeni, voliti odbor, glasovati in oglašati se k točkam dnevnega reda imajo pravico samo zastopniki obrtnih zadrug, kateri se imajo pred zborovanjem izkazati z legitimacijo, izdano po zastopani zadrugi. Ob-jednem se opozarja vse one zadruge, katere so sklenile pristopiti k zvezi, a svojega pristopa še niso naznanile pripravljalnemu odboru, da to nemudoma store, da se pravočasno pošlje zastopnikom vabila in dnevni red. Dalje se prosi vse one obrtnike, kateri se zanimajo za ustanovitev zveze obrtnih zadrug, da se ustanovnega shoda v mnogo-brojnem številu vdeleže.
— Še nekaj o vinski pokusnji v Krškem. Piše se nam: Na včerajšnjo pritožbo nekega gostilničarja moramo pripomniti, da glede tesnosti prostora kakor tudi glede neureditve obiska za tujce in domačine, ne zadene aranžerja nikaka krivda in odgovornost, kajti za to prireditev se je izbral največji in najpripravnejši prostor. Tudi se ni moglo poprej določiti kedaj naj se dovoli vstop domačinom in kedaj tujcem, ker se na tako mnogobrojen obisk osobito od strani tujcev nikakor ni računalo. Prava gnječa pa je trajala le od 3—1/a7. ure zvečer, dočim se je potem večina obiskovalcev na vse strani razkropila in pravi interesenti so potem lahko neovirano in prosto do 9. ure pokušali, kar so mnogi kupci tudi storili. Nas veseli tak obisk, obžalujemo pa, da mesto Krško nima nobenega za take in enake prireditve primernega prostora. Napraviti bi se morala obsežna dvorana za najmanj 1000 oseb.
— Umor. 28ietni rudar v Trbovljah, Primož Debelak, doma iz 0?elice na Kranjskem, je dne 1. t. m. s sekiro ubil svojega gospodarja Franca Zupančiča, ker mu je odpovedal stanovanje. Celjski porotniki so ga spoznali krivega le uboja, na kf>r je bil obsojen v 71etno težko ječo.
— Zgradba železnice Gro* belno - Slatina - Rogatec se menda zopet zavleče, ker Celje neče izplačati obljubljenega prispevka, češ. to stori le tedaj, če pojde železnica iz Celja Vprašanje je: pod kakimi pogoji je Celje obljubilo prispevek. Če se prav spominjamo, ni bilo tedaj govora, da mora železnica iti iz Celja. V tem slučaju se Celjani ne vbranijo obljubljenega prispevka.
— Panorama. Tako je zdaj nekaj adventnega na vrsti, domovina slonov in opic, dežela z letajočim zmajem v grbu — zanimivi Siam. Siamski kralj se precej oprijema
evropske omike, siamski prestolonaslednik se je ravnokar zaročil z japonsko princesinjo, s Francijo je pred kratkim Časom sklenil Siam važno pogodbo, zato je serija tudi nekoliko času primerna. Siamci so večinoma budhistne vere in bomo videli na več slikah njih cerkve (pagode) ter bogoslužne obrede. Njih »Vsemogočni" Buddha v zlati skrinji, črede slonov, krotitev ukovanega divjega slona, glavna reka Menom s prvim mestom dežele — Bangkok-om — vse to je za eno potovanje dovolj. Serija je torej zanimiva in radovednežem se tu nudi dosti novega.
— Palec odsekal si te včeraj zvečer skoraj gostilničar Ivan Goršič na Radeckega cesti št. 1. Pri cepljenju drv, je udaril s sekiro namesto po polenu, po svoji levi roki in se tako vsekal, da se palec le malo drži roke.
— Dovoz ledu se je pričel ta teden in ga je povsod obilo. Plošče so 6 do 10 cm visoke. Pomankanja letos ne bo, temuč ga bode dovolj za ledenice in za zasebnike.
— Tatvina.   Danes ponoči  je neznan tat pokradel Mariji Jerasovi v Rož nih ulicah štev. 35 iz sobe  dve krili in nekaj denarja.
— Najdeno. Včeraj popoludne je bila na Vodnikovem trgu najdena srebrna ura s srebrno verižico.
— V ,, Narodnem domu" bo danes pevska predstava 9 članov broječe pevske družbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je prost.
* Najnovejše novice. Vožnjo med Trstom in Benetkami je Lloyd po sredah opustil. — Prva žrtva sv vaclavske posojilnice. Neki praški konditor, ki je imel ves svoj denar 30 000 K v ponesrečenem zavodu, je iz strahu, da bo svoje prihranke izgubil, zblaznel. Kakor poročajo praski listi, se je dognal deficit na 16 mil. kron ter na aeaniranje ni misliti. — Milijonska defravdacija v Parizu. Svota, ki jo je poneveril v zavarovalnici »L'esperance« njen ubegli ravnatelj, ne znaša le tri milijone, temuč devet milijonov frankov. V blagajni so našli samo 20 000 frankov. — Tifus vsled lakote se je pojavil na Finskem. — Nobelova darila za znanost dobijo letos za kemijo bero-linski profesor dr. E Fischer, za medicino dr. Fin sen iz Kodanja, za fiziko pa prof. Arrhenius iz Stockholma. — Marconijeve brzojavne postaje se delajo na Kitajskem in v Kanadi. — Zastrupljeni serum zoper kugo je vcepljal neki angleški zdravnik v indijski vasi Pondšab. Dvajset oseb je vsled tega že umrlo. — 11.000 K odškodnine vsled podgan zahteva pri dunajski sodniji gostilničar Eiler zoper Rozo B ra n d s t a 11 e r, od katere je prevzel gostilno, polno podgan. — Dvanajst zlatih porok so obhajali v Novem Vinodolu na Hrvaškem dne 22 t. m. Istega dne leta 1852 je bilo v ondotni cerkvi poročenih 24 parov, od katerih jih je polovica doživela 50 let.
* Iz slovanskega sveta. Jubilej Rusija bo obhajala prihodnji mesec 251etnico smrti pesnika Nekrasova. — Gogo lovih spisov je izšlo lansko leto 1 004 000 iztisov v jubilejnem letu njegovem. — Slovaški muzej. Ogrski Slovaki nameravajo žrtven svojpga »Narod nega doma« v Turč. sv Martinu ustanoviti narodni muzej. Nabrali so za to svrho že 20000 gld. Če jim jih le ember|i zopet ne ukradejo, kakor svoje dni denar slovaške Matice! — Siavnoznani srbski književnik Gjorgje P o p o v i ć »Daničar«, ki se je rodil v Sremu, a živi že dolgo let v Belemgradu, je dovršil 701etnico svojega življenja. Svoje dni je urejeval »Danico«, ki je bila v 60. letih središče literarnega življenja srbskega, izdal roman »Izgubljen život«, osnoval »Nar. biblioteko« ter je sploh jako zaslužno in vspešno deloval na književnem srbskem polju.
' Klerikalna rak-rana v češkem   gospodarskem življenju.
Praški »Čas« piše: »Lepo so jo jo zavo žili v boskovički okoli! Tudi tam se je stegnila grabežljiva klerikalna roka, da si z ropom gospodarskih podjetij zagotovi nadvlado. Ali tudi tu se je izkazalo, kako je v gospodarskih zadevah nespretna in glupa. Klerikalci so ustanovili ondi »kmečko tovarno na stroje« in na čelu tej sta duhovnika Ševčik in Holba, ki jim že ne zadošča vinograd Gospodov ter poskušata tudi v drugih strokah svojo zmožnost. Lanskega leta je bil čisti dobiček tega »zavoda« 1500 gld. in iz teh si je vzel upravni odbor 1100 gld., 200 gld. pa je razdelil srečnim delničarjem. A to jim še ni zadostovalo, zraven so ustanovili še skrobarnico, dasi so ondi že dve enaki tvrdki falirali. Toda velečastna gospoda razume bržkone skrobarijo bolj nego svoj vzvišeni poklio; skrobarnico sta kupila za denar lahkovernih kmetov ter bosta zdaj delala dobičke. »Čas« konča: Takemu lahko-
mislnemu špekuliranju se mora enkrat napraviti konec. Ce nima Moravske za* deti enaka nesreča kakor Češko, je treba, da se ob pravem Času pologe mejniki klerikalni razteglji vosti in treba brez obzira in brez usmiljenja iztirati nezmožne vsiljence z gospodarskega polja, kjer morajo ti glupci napraviti narodu nedopovedljive škode.
* Dr. Postulka, t j. oni nemoralni duhovnik, katerega je nadškof Kohn nastavil za šolskega nadzornika, je te dni tožil več učiteljev, češ, da so r;. /.našali o njem govorice, ki ponižujejo njegov duhovski ugled. Pri sodniji pa je. nastopila za pričo učiteljica B. z dok-aiom res..ioe. Povedala j«, da jo je enkrat, duhovni nadzornik zaklenil v šolsko sobo, jo objel ter jo začel strastno poljubovati, da se mu je z veliko silo iztrgala.   Tudi je predložila
. pisma zaljubljenega nadzornika, kako jo je vabil v svoje stanovanje. Da se zaslišijo novo priče, se je obravnava preložila.
Zavrnjen red. Ko je bil bolgarski knez zadnjič v Koburgu, prišel je k odhodu tuli višji žandarmerijski str:ž-mestt-r, ki je imel na prsih že lepo vrsto redov Ko se je knezu globoko priklonil pri vstopu v kupej, pristopil je k njemu knezov tajni svetnik ter mu pomenljivo stisnil v roko malo škatl|ico. Str*žmester je že vedel, kaj to pomeni; ves srečen je odprl škatlico, pcgledal bleščeč red ter ga — vrnil tajniku s pritajenim glasom : »Tega že imam.«
' Kdo je napravil v Kolumbiji mir? Ko so se zaceli letos spomladi nemiri v Kolumbiji, je izdal nadškof v Bogoti, Bernhard Restropo, pastirski list. v katerem vabi Kolumbijance, naj napravijo narodno obljubo ter si izprosijo mir s tem. da brž dozidajo pričeto cerkev Jezusovega srca, za kar jih bo nadškof priporočil najsvetejšemu Srcu. Prebivalci so ubogali, dogradili cerkev, potem pa se znova zgrabili z ustaši. No, in sclaj, ko so opešale moči na obeh straneh, se je nadškofova priprošnja res uresničila.
' Volkovi v peštanski okolici so se prikazali v zadnjih dneh. Hud mraz jih je prignal iz planin v doline E iega volka so ustrelili,  p» dolgrsti men 2 m*
* Najtežja   ženska.   V   V w
Y0rku je umrla nedavno gospa D. \Vins-low v starost1 40 let. Po^inica je bila 380 funtov težka; v premeru je merila 4 čevlje in šest palcev, dočim je bila 5 čevljev in 8 paicev visoka. Naravno, da so m-ralt za njo napraviti posebno krsto, Ker je umrla v tretjem nadstropju morali so krsto z vrmi skozi okno poslati v sobo in na isti način pokojnico poslati tudi na ulico v mrtvaški voz.
* Kitajska basen. Kitajci si pripovedujejo dovtipno basen, in ta je izborna satira na evropske vojaške nstruk-torje, ki so izučili Kitajce vojaških znanosti. Tiger je spoznal, da je mačka jako spretna, kadar lovi manjše živali ter se je zapisal pri njej v šolo. Po nekem času je dejala mačka, da mu je že vse povedala, več da nima ga čemur učiti. »Tako si me torej naučila tudi vsem vojnih zvijač?!« — >Vseh !« je potrdila mačka z glavo. — »Torej te več ne potrebujem ter te p »zrem« je dejal tiger in pokazal mački dobro brusne zobe. Ali mačka je takoj splezala na vrh blizkega dreves* ter se rogala tigru, ki ni mogel za njo. Mačka namreč ni razodela tigru vseh svojih znanosti.
* Proces Schalk-V/olf. Včeraj je prišlo na vrsto podkupovanje \Volfovega glasila. Priče iz uredništva so potrdile, da je dobil list od državnih železnic 400 gld., od sladkornega kartela pa 4000 gld. Vendar so trdile, da se je to zgodilo brez AVolfovega vedenja. Popoldne je sedel na obtožni klopi samo Še dr. Schalk, ker je zoper dr. Feistnerja in Stiepela "NVolf o d-tegnil tožbo, ki sta bila vsled tega oproščena. Obravnava se bo potemtakem zelo skrčila. — Priča H I a w i t s c h k a je povedal, da mu je rekel \Volf: „Časopisi morajo od sladkornega kartela dobiti kupe denarja. Tukaj se da zaslužiti stotisoče goldinarjev". Posl. Berger je dokazal, daje dobivala .,Ostd. Rundschau" 1000 K od dunajske parobrodne družbe ter da ima polno židovskih inseratov.
* Za pobožne namene kradla. Dne 6. decembra pride pred dunajske porotnike 201etna šivilja Leopoldina K a m m e r zaradi večje tatvine. Deklica je bila do zadnjega časa pridna, ki je od zasluženih 60 K mesečno redno dajala staršem 50 K. Le prenapeto pobožno so jo vzgojili starši v lastno škodo. Ko je nedavno neka pobožna družba pod vodstvom nun napravila razstavo eerkvenih predmetov na korist afrikan-skim misij onom in za odkupovanje z a in o r č k o v, se je Leopoldina tako vnela za te bogoljubne namene, da ni hodila več šivat, temuč je le v tem društvu opravljala brezplačno razne posle. Staršem seveda ni tega povedala. Nune so pozneje priredile tudi loterijo ter izročile tudi Leopoldini 400 srečk, naj jih razpeča. Ker pa je bila deklica znana le v revnih slojih, seveda ni mogla ugoditi pobožnim sestram, zameriti se jim pa tudi ni upala, zato je ukradla neki mizarjevi ženi hranilno knjižico za 1200 gld. ter nesla denar nunam. Toda to ji še ni bilo dovolj.   Njen oče si je kot uradni
sluga  za  stara  leta  pri trgal  in prihranil
2400 K. Tudi ta denar je vzela pobožna hčerka ter ga žrtvovala v misijonske namene. Pridržala si je le toliko, da je prinašala vsak mesec staršem 50 K običajnega zaslužka. Iz pobožne malhe seveda ne bo denarja nazaj.
* Ustrelil se je na grobu svojega očeta učitelj Alojzi) Dienel v Litomeficah. Kakšen vzrok je imel samomorilec se ne ve.
* Gobe v Parizu. Kakor javljajo „Daily Ne\vs", je naznanil prvi zdravnik v pariški bolnišnici „Charitett, da je v pariških bolnišnicah nad 200 gobavih bolnikov in še večje število pa se zdravi doma. Bolezen je napadla tudi več dam in gospodov iz boljših rodbin, ki obiskujejo gledališča in veselice, da pozabijo na svojo grozno bolezen. Na razne načine se lepotičijo, da se na njih ne spozna gobavost. In ta bolezen se baje po Parizu grozno razširja.
* Zimsko spanje je za mnoge živali rešilno sredstvo, da ne poginejo lakote po zimi. Zimski zaspanci med živalmi se poskrijejo v zemeljske luknje ali v dupline dreves ter tam spe 2—3 mesece, nekateri še več. Medved, jazbec, hrček, jež, netopir in svizec so med sesalkami najbolj znani zimski spalci. Izmed ptičev prespijo zimo tukaj zapoznele lastavice — kjekod pod streho si poiščejo svoje zavetje. Izmed dvoživk prežive zimo v luknjah kače, želve in žabe; ribe se drže pri duu rek in ribnjakov , zale-zejo k površju, da si naberejo sape. Zimo prespi tudi veliko mrčesov, pajki, čmrlji in ose. Navidezna smrt živalij spalcev se včasi spremeni v istinito smrt, ako pritisne katero leto zelo hud mraz.
* Nevaren slepar. Dunajska policija je prijela zelo nevarnega sleparja, J u-rija Paetza, bivšega graščaka Rattenberga pri Judenhurgu, ki pa je grad zapravil, potem pa se že skoraj 20 let živel zgolj od zelo rafiniranih sleparij. Ko je presedel 10-letno ječo zaradi slepariji v Švici, je prišel na Dunaj ter se kot rgrof Janos Bethleu" bogato oženil. Ženino doto je v par letih zapravil ter ženo spodil. Potem se je ženil pri neki dunajski vdovi-hišni posestnici ter ji zvabil 58.000 K, češ, da ima tovarno na Ogrskem, ki jo hoče razširiti. Zopet je presedel eno leto ječe. Nato se je podal v Budimpešto, kjer je kot „markiz de Briault-igral veliko vlogo. V najemu je imel celo vilo ter sploh knežje živel. Zaročil se je s hčerjo bogatega trgovca, a preden je prišlo do poroke, je trgovec sleparja spregledal.
* Kako je otroke utrditi zoper prehlajenja. Da se prepreči običajno kašljanje, nahod in vratne bolezni pri otrocih, treba jih je že v rani mladosti utrditi. Pred vsem se jim ne sme ovijati vratu, navaditi jih je treba, da dihajo po dne in tudi v spanju le skozi nos, ne pa skozi usta. Dihanje skozi usta pa je tudi poleti škodljivo, ker vdihavamo s prahom razne bacile, a tudi pljuča se ne napolnujejo, kakor je potrebno za razvoj organizma. Vrat in prsi naj se otrokom vsako jutro z mrzlo vodo umivajo, oziroma drgnejo. Ako so le dovolj oblečeni, puščati jih je brez pomislekov tudi v najhujši zimi na zrak.
* Moskovski čudež. Zdi se, kakor bi to bila basen in je vendar gola istina. Neki trgovec v Moskvi je imel udovi po svojem zadružniku izplačati 2500 rubljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdil, da je ta znesek izplačal že pokojniku. Udova pa mu ni verovala in trdila, da ni ničesar plačal. V tem je trgovec vzel v roko gorečo svečo, postavil se je pred podobo Matere božje, ter vzdignil desnico k slovesni prisegi. Jedva pa je izrekel: ..Prisegam Bogu Vsevedočemu, Mariji, njegovi materi in vsem svetnikom" — ga je v tem hipu zadela kap; desna roka mu je takorekoč olesenela. Zdaj leži na postelji nevarno bolan, a roko vedno vzdiguje gor; ne morejo mu je vpogniti. Velika množica ljudstva obdaja njegovo hišo in vsi govore o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnika.
— To bi imelo stresti one stebre katoliške vere na Kranjskem, ki prisegajo, da so dobili kedaj kake posojilnične knjižice „med živimi".
* Aforizmi o ženskah. Žena je najboljši dokaz božje ljubezni do moža, kajti, kogar Bog ljubi, tega obiskuje z nadlogami.
— Ženska je rožni grm: ima več trnov kakor cvetov. — Žena je kakor cvetlice na njivi in ptice pod nebom, tudi ne seje, ne žanje — zato ji je dal nebeški Oče moža.
— Žena ti vse daruje, le svoje nečimernosti ne. — Za mednimi ustnami zaročenke skriva se pogosto strupen jezik in tašča. — Ženske za možitev so kakor dragi kamni; dandanes t je težko razsoditi, kateri kamen je pristen in } kateri  ponarejen.  —  Kako  srečno bi bilo materstvo, ako bi angelj varuh, čigar skrbi se pogosto dete prepušča, mogel in znal tudi j dojiti ali prati plenice. j
Društva.
— Splošno   slovensko žensko društvo ima jutri, v nedeljo svoj drugi sestanek  ob čaju  s predavanjem. Predavala bo gdč. Smrtnikova o žen skih težnjah za napredkom.
— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani ima izvanredni občni zbor v torek, dne 2. decembra 1.1. ob treh popoldne v steklenem vrtnem salonu pri »Frlincu« na Cesarja Josipa trgu
— Tamburaški klub »Triglav«.
Dame, ki bi imele veselje do tamburanja, se sprejmejo v tamburaški klub »Triglava, ter naj se blagovolijo osebno oglasiti v nedeljo, dne 30. novembra t. I. od 2.—3. ure popoludne v Rožnih ulicah štev. 39. Pritličje, desno.
— Krajna skupina Ljubljana zveze krojačev itd. v Avstriji priredi jutri dopoludne ob 10. uri v Po-ckovi gostilni v Sv. Florijana ulioah shod.
— Ljubljanska društvena godba ima 24 dobrih moči na razpolago ker se je tako preosnovala, da zamore ob-jednem v dveh oddelkih igrati. Ob jednem je odbor cene za gostilničarje kakor tudi za društva pri plesnih vajah, zabavnih in druž-binskih večerih brez vstopnine znatno znižal. Zato bi bilo želeti, da bi se godbe bolj posluževali, že oziroma na to, da se godba samo z zaslužkom, ter z doneski častitih članov zdržuje. Radi pritožb, da ne pride nabiralec nabirat, prosi odbor častite dobrotnike naj blagovole to naznaniti odboru pismeno ali odborniku g. Čudnu, da se konsta-tuje, se je li to zgodilo po pomoti, ali po volji nabiralca. Slavno občinstvo pa prosimo, da bi se nekoliko bolj zanimalo za godbo, katera se ponaša z najboljšimi kritikami, ter jo podpirali s svojim obiskom kakor tudi s prostovoljnimi doneski. — Godba bo koncer-tovala danes 29. t. m. ob 9. uri zvečer v „Narodni kavarni- (vstop prost) jutri, v nedeljo, pa v restavraciji „pri združenju" (Štajercu) v Sp. Šiški, kjer bo začetek ob V24 pop., vstopnina pa 20 vin.
Književnost.
— Ročni Kažipot. G A Gabršček iz Gorice je bil cel teden v Ljubljani, nabirajo gradivo za »Kažipot po Ljub ljani«, ki bo pa le dodatek dobro znanemu »Kažipotu po Goriškem itd.« — Tudi ljubljanski del bo jako natančen. Prav je, da dobimo tako knjigo, in za ljubljansko trgovino, obrt itd. toliko bolje, ker je kot priloga »Soči« brez prodaje jako razširjena. — Založnik naznanja, da je pustil v Ljubljani zastopnika, ki popol nuje še nekatere malenkosti in sprejema oglase. Predstavi se povsod sam.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. novembra. Ministrski predsednik Korber je bil danes v avdijenci pri cesarju. Ob 3. popoludne se je sešel ministrski svet, ki, razpravlja o važnih zadevah, katere se morajo rešiti tekom kakih desetih dni. Javna tajnost je, da se na odločilnem mestu želi, naj se proračunski provizorij reši parlamentarnim potom.
Dunaj 29. novembra. Odsek gospodske zbornice, ki je bil voljen za posvetovanje o zakonu zastran odprave terminske kupčije, je imel danes sejo in je sklenil nasvetovati, naj ostane gospodska zbornica pri prvotnem svojem sklepu.
Dunaj 29. novembra Kakor znano, so klerikalci odločno tajili, da iščejo državne podpore za svetovac-lavsko posojilnico v Pragi In vendar je to resnica. DaDes sta bila nadravnateij češke deželne banke dr. Mattuš in prost dr. Kodi ach tu in sta pri ministrskem predsedniku Korber ju, pri finančnem ministru Bohm-Bavverku in pri ministru Rez k u prosila podpore iz državnih sredstev za svetovaclavsko posojilnico.
Dunaj 29. novembra Ogrski domobranski minister Fejervarv je prišel sinoči sem in bil danes v avdijenci pri cesarju. To je v zvezi z izjavo ogrske neodvisne stranke, da Fejer-varvju ne dovoli ne jednega rekruta
Berolin 29. novembra. Momm-sen praznuje jutri svojo 85letnico, pri kateri priliki se namerava uprizoriti pangermansko manifestacijo.
Berolin 29. novembra, V Hen-nenu blizu Halleja je bil aretiran bančni ravnatelj Brahm, ker je defravdiral 400.000 mark.
Barcelona 29. novembra. Zgodili so se zopet veliki izgredi. Visokošolci so bombardirali orožnike s kamni. Policija je vdrla v vseučilišče in aretovala mnogo dijakov Rektorat je suspendiral vsa predavanja.
Narodno gospodarstvo.
Letošnje dolensko vino in vinska pokušnja v Krškem.
Da so letošnja dolenska vina v obče boljša od lanskih, o tem so se lahko pre pričali vsi ob skovalci vinske pokušnje, ki
se je vršila v nedeljo, ponedeljek ter de loma tudi v torek v Krškem. Splošno mnenje je bilo, da so letošnja dolenjska vino jako kisla, kar pa nikakor ni res. Nekatera so res slabotna in prav kisla, toda večinoma le od takih posestnikov, ki imajo svoje vinograde v slabih legah in s slabimi vrstami zasajene in ki s trgatvijo prezgodaj pričnejo. In ravno z omejeno pokušnjo se je hotelo pokazati značaj letošnjega vinskega pridelka iz raznih leg in krajev kršk ga političnega okraja.
Nada Ij na dobra lastnost letošnjega splošno pravilno pripravljenega vina je tudi ta, da se kaj rado čisti, kar je zna menje, da se bodo tudi pozneje dobro držalo, osobito po letu. Priporočamo torej vsem kupcem in drugim ljubiteljem do-lenskega vina, naj ne zamude ugodne prilike in naj se po možnosti preskrbe s tem pridelkom, dokler ga je še dosti in dokler ima še tako nizko ceno. C-^ne so se sicer nastavile od 28-38 h liter, toda povprečna cena je 30—32 h liter.
Glede vinske pokušnje same pa moramo priznati, da se je ista popolnoma posrečila. Čeravno je bila ta razstava jako omejena, je prišlo mnogo gostilničarjev, vinskih trgovcev in drugih interesentov iz Koroškega, Zagreba, Štajerskega, Goren-skega, Dolenjskega, osobito pa iz Ljubljane; vabilu kmetijske podružnice pa se je odzvalo nepričakovano veliko vinogradnikov krškega političnega okraja. Tru-moma so romali v soboto in v nedeljo iz 2—4 ure oddaljenih krajev v Krško, nesoč v svojih cekerjih razne uzorce. Ker se je sproti zapisovalo ime in bivališče dotič-nega razstavljaIca ter kraj in lega kakor tudi cena in množina razstavljenega, oziroma za prodajo namenjenega vina, je bilo iz zapisnika posneti, da je razstavilo 435 vinogradnikov 538 uzorcev raznega vina.
Ob Vi 2 uri pop. se je pričela oficijelna pokušnja in sicer proti vstopnini 1 K, za katero je pa dotičnik dobil kupon z 20 listki za pokušnjo 20 kozarcev raznih vin. Kmalu se je nabralo toliko obiskovalcev, da se niti več ganiti ni bilo mogoče. Krške in leskovške gospodične ki so iz prijaznosti prevzele točenje teh vin, so imele kmalu toliko posla, da so komaj zmagovale. Za n ihovo požrtvovalnost spretnost in prijaznost napram gostom bodi jim izrečena se tem potom najiskrenejša zahvala, kajti ne da se utajiti, da so ravno one poleg časic »rujnega« mnogo pripomogle, da je nastalo v celi dvorani tako živahno in veselo vrvenje do pozne noči.
V ponedeljek in torek je bila pokušnja prosta in brezplačna, ker so še vedno prihajali kupci iz bližnjih in daljnih krajev. Sklenile so se takoj nekatere prav dobre kupčije, in razun tega so si tujci zabeleževali razne naslove. Obenem se pripomni, da daje razne naslove zanesljivih vinogradnikov ter vsakojaka druga tozadevna pojasnila brezplačno tudi kmetijska podružnica v Krškem, oziroma potovalni učiteJj za vinstvo Fr. Gombač v Ljubljani.
V nedeljo dopoldne je bil poučni govor o vinstvu. katerega se je udeležilo toliko posestnikov, da je bila sicer pro storna šolska soba mnogo pretesna. Pre davanju je sledila razdelitev diplom ki so se priznale razstavljalcem pred mesecem dni v Krškem povodom vršivse se grozdne, sadne in vinske razstave,
Kakor seje sedaj dvakrat zaporedoma pokazalo, bo umestno, ako se take razstave večkrat prirede, ker zanimanje raste in vspeh postane vedno bolji. Take prireditve dajo sicer mnogo posla, a podružnice smejo v takih slučajih z gotovostjo računati na podporo v to poklicanih deželnih in državnih organov.
Poslano.^
Bližata se Miklavž in Božič in vsi trgovci prirejajo za te praznike svoje izložbe kar najbolje mogoče.
Grede po ljubljanskih ulicah sem si tod in tam ogledoval izložbe. Nekatere so prav ukusno in skrbno prirejene ali ko sem videl izložbo v trgovini gosp. Friderika Uod-scharja „Pri Amerikancu", sem kar ostrmel.
V tej izložbi je napravljena cela plastična skupina. Ta skupina predstavlja Božič. V mali, jako okusno drapirani sobi, iz katere je razgled na gorovje in gozd, stoji božično drevo, okolo katerega je lepo zloženih vse polno božičnih daril (tudi cena je zapisana.) NavzoČnemu imovitemu otroku se bliža revna deklica, ki se, videč toliko bogastva, v spominu na svojo revščino zjoka. Solze pa ganejo imovito dekletce, da revno tovarišico potolaži z obilnimi darili. V ozadju pa se vidi dva z gore prihajajoča škrata; jeden nosi božično drevesce, drugi pa meče božična darila skozi okno.
V ospredju se vidi za božična darila namenjeno blago in se mora reči, da so cene nenavadno nizke.
Izložba naredi najboljši utis, zlasti zvečer ob razsvetljavi in je vredno, da si jo vsakdo ogleda, ker tudi v največjih mestih ni videti nič lepšega.
A. Petrič,
potovalec z Dunaja.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakon.     (2064) i
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dn6 29. novembra 1902 Termin.
Pftenica za april.....za 50 kg  K   7 66
ft*        ., april.......60 „ .668
Koruza   „ maj.....„ 50 m     „ 677
Oves      „ april.......M) ,    „ 637
Efektiv. 5 vinarjev n'žji.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-joCim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-prafcka", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Bilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno .MOl.l.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—16)
VAnr uolil/n onrli ter nima Prilike z dalj-l\UUl   V U11K U  uulll s'in' sprehodi ali sponi
—————————- dovolj pregibati spudnje
dele telesa, temu se nudi v staro priznani rogaški slatini neopustljivo nadomestilo. Jem-pel-vrelec" z vinom, .St yria-vr elec" sam. Vpliva na tek, prebavljanje in raztvorbo snovi.
Prav iloiiiare /.drutilo, katero ze že cad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi Tu mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Zlato drevo življenja Jfil
valne kali, dočim se isto na zunaj kaže v polni lepoti. Mnogoteri, ki trpi za počasno pljučnico, razveseljuje svoje bližnje s svojim lepim obrazom, svojo močno postavo in le veščemu zdravnikovemu očesu je znana nevarnost njegovega stanja. Vedno pokašljavanje prepogosto naznanja neusmiljeno sušico in poleg te napravlja vsako obolenja sopilnih organov kakor katari krhlja in sapnih vej, hripavost, naduha, pljučni katar, krvno kaSljanje, težka sapa, tiščanje v prsih, vnetje pljučnih vej itd tej grozni kugi odprto pot v človeško telo. Kdor ne pazi na imenovane bolezni, pregreši se proti samemu sebi in to tembolj, ako ve, da je proti istim zdravilo, ki se je izpričalo kot izvrstno tudi v najtežavnejših slučajih, in se istega vendar ne posluži Tako zdravilo je namreč „Pectura".
Kdor želi dobiti pristni .Pectora", naj se obrne le naravnost na „Diana-lekarno" v Budimpešti., Karoly korut 5, ki ga razpošilja v zavitkih po 2 kroni.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TanEO-cMnin tiDlctnra za lase
katera okrepeuje InniiiV, odstranjuje luxke in preprečuje Izpadanje lat*. 1 steklenica z navodom ■ 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—40)
Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resijeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Darila.
Upravnlštvu našega li s t a je po si a I a : Za družbo sv. Cirile In -Metoda. Gospića Adolfina Spilar, Št. Peter na Krasu, 1 K, kot darilo dveh balinarjev. — Živela!
Zahvala.
Nasledniki rajne gospe Marije Malitscheve, posestnice hotela v Selenburgovih ulicah, so izročili ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu druetvu volilo "00 K.
Odpor se za to velikodušnost najtoplejše zahvaljuje, obenem pa izraža Božalje na nenadomestljivi izgubi.
Načelnih: Ludovik Ktrleel.
ivlđteoroiogično poročilo.
Vuiua a». morjem 806-S m. srednji anteni ti.k 7»6-0 ram
Stanje! t> j Cas opa- j baro- j ^ s* ■g   lovanja ! metra g g |v ram.| g g		Vetrovi	Nebo	1! li
28 i 9. zvečer 732 0 29. ! 7. zjutraj 1 731 7 ..   2. popol. 1 7307 i i	— 6 2 — 63 — 2-4	al. szahod si. zahod si. jjvzh.	megla megla pol. oblač	h
Sredrja včerajšnja temperatura — 2 3", nor-
tnala: 0 93
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katar t v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (30—4)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
8D
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „i.*08" Gradec, poste re-stante. (1095—30)
Svet. razstava v Parizu 1900 „Graad Prii". SV8tOYnOZnanl
ruski karavanski ča]
bratov
K.CPOPOFF
MOSKVA
c. kr. dvornih zalagatetjev.
KajtlnejSe
Var»ty. znamka postamo zavarovana. bl*8°-
Najnuejia blago.
Pisarna:  Unnaj, VII«, Beelte«ra»»e ».
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih. (2663-3)
Lepo urejena &m
-3)
trgovina in gostilna
v večjem okraju se takoj iz proste roke proda vse skupaj ali tudi pod ugodnimi pogoji v najem da.
Cenjene  ponudbe prosim nasloviti: .Trgovec' lOOO, poste restante Ljubljana.
Vsako sredo in soboto
se dobijo
» pristne *—
pri (2921-2)
Ant. Stacul-u
trgovina z delikatesami v Ljubljani.
Se,be^hraDa.
■m® m® mu ®m m® mt
——
Slaščičarna
Rudolf Kirbisch
Ljubljana, Kongresni trg
priporoča: (2655—6) vsak dan sveže hache, paštete, fina desertna vina in creme-likere.
Najboljše črnilo sveta.
Dun
Radi
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje h a m o
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla o buta! a samo
FernoleDđt crta za naravno usnje.
Dobiva se povsod!.
C. kr. 1
_j pnv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. l*ka žalovat (1161-29) aj, I., Schulersirasse it. 21.
mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj ae natančno na moje Ime
St. Fernolendll«
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Ostsrrelchsr, VIII., Deutsche gaaee 8, Budapeat. (2940—1)
100
Varuj svojo ženo!
Jz% v»ako rodbino najvainejio" [knjigo T otroikih »adevan a oea^ I ti»o6 »ahvalnimi piami pošUja (2837-7)    H diakretno aa 90 Tin. ▼ avitr.
enamkah gospa A. Kaupa. Berlin S. W.t2aD Lin-denskra... 47.
Ljudevit Borovnik
puškar v Uoro« ljah (IVrlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje Bta.-e samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuBe-valnici in od mene preskuSene. — Iluitro-(96) vani ceniki laitoaj. (48)
tsesici
Božič 1902.
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klini o; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea i a juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktor:a čašic za podklado;
2 kom. eiektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo gld. G*6o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nrall*ial*6ael *»iopairIJS
zavezujem se a tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to lurtaano garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211-43)
A. niRSCHBIRCi-a
Ekspertni hiši aneričanskega pat. »rebrnega blaga
na Dunaji   Rembrandtstr.19/M Telefon 14597.
Po6ilja8e v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoalje.
Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček 1« pohvalnih plsent.
Bil sem 8 pošujatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožene, dekan v Mariboru.
Ker je Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete &e jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik,
Ca. kr. avstrijski £fc državne železnica
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veliaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod is Ljabljana ju*, kol. Proga 6ai Trbil. Ob 13. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fes Selit hal v Arusee, Solnograd, fes Klem-Reifling v 8teyr, v lino na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Inomost, fiez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amatetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaka: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 in popoludne istotako, ob 7, uri 8 m avecer v Novomesto, Kočevje. Pribod. v Ljubljano juž. kol. Proga is Xri>lta. Ob 3. ari 25 m. sjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amatetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aos&ee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in U. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lt> m dopoludne osobni vlak a Danaja čez Amatetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove «aie, Heb, Marijine vare. flzeu, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor,, Pontabel. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Prog* la tfovega mesta in Kooevja. Osoom vlaki: Ob ti. nzi 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob ti. ari 35 m zvečer istotako. — Ocliioct la Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari Siti rt zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m avecer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oKtooru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. la Šumnika Mešani vlaki: Ob b. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 a dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 ■ avecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in aamo v oktobru. (1)
Red Star Line, Antwerpeti
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurkl, na Dunaji
ali (2073—14)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 38 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo, 1 clug. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fioo pozlačen s tirkis kamnom za gospode ah dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone; 1 garnitura manšetmh in srajčnih gumbov 3°/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerno; 38 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane a\ «§ B d . £30 kr« Odpošilja po postnem povzetju ah če se denar prej poSlje. (2943—2;
»Versandthaua"
Krakov JF7«5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
FoteaSS
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
Id navadne do najfinejše Ž i TTX G.
M. Pakič
X_.j\i"blja.na.
Neznanim naročnikom se poSilja i povzetjem.
<  Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica na par ► 4  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadaicCa Iv j dela. r
*      Postrežba toftna. — Oene nitke. r
»•■■■■raiavj
feasanamsa
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka zs dame, gospode In ofroke
J« vedno ns Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Klobuke
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg št. 11.
0
bleka, koci, stari komisni čevlji s podplati -----
na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako nizki ceni dobivajo pri (2377—5)
M-Jm Pressbnpg-ei* «& Solin Dunaj, XX, i, tovarna Waltzen.
Poskusite      T  1     I t
J. Klauer-jev, E NglSV
naravni rastlinski Uk«n*X
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-238J
Edini založnik. In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Pisarja
veščega nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, izvežbanega v narekovanju v obeh jezikih in v lustraciji zemljiške knjige, sprejme takoj (2945—2)
•Janko Hudovernik
c. kr. notar v Kranjski gori.
Plača po dogovoru. Samci imajo prednost. Vsi pogoji se izrecno zahtevajo. Nastop najpozneje do 10. decembra.
Opel^
arna
se da
tudi
v najem ali pa proda v last.
Le-ta leži poleg deželne ceste v tuhinjski dolini, 2 uri nad Kamnikom. Itovka je primerna tudi za izdelavo drugih lončenih posod, ker je kamenja in peska popolnoma prosta.
Več pove gosp. Franc Zore, učitelj v Šmartnem nad Kamnikom. (2914—3)
!
kašelj I
i kašelj ubla- I
Kogar nadleguje naj poskusi žujoče in veleokusne
M        Kaiser-jeve "
prsne bonbone.
A7in notarsko overovljenih sprl-/ I ZLI i ***** Jamči za arotov vapeh *" ■ ■ w pri kašlju, hrlpavostl, katarju in zaislizenju.   Mestu teh ponujano naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mestu v le-a karni S. pi. Sladović. (2560—6)
£potekarja Schneid-a
čaj £i£ll kašlju
katarni
(2937—1)
S t. fneor&'s-lekanie
na Dnnaju, V 2, VVimmergasse 33
po zdravniškem predpisu napravljen, blagodejen za sopilne organe, odpravlja za-slizenje, blaži naporni kašelj, odstranjuje hripavost in šegetanje v grlu. — Prašek 50 kr., k temu pristojni ćaj M kr., po poŠti 20 kr. več za zavitek (brez poštnine). Manj kot 2 zavitka se po posti ne pošiljata.
St. Georgs lekarna Dunaj, V 2
UlnunercaiNe 33.
Pazite na varstveno znamko St. Georgs-lekarne. Inserat Izntrižlte In ohranite.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kolizejske ullos štev. 16
(tt Trnove ra) 49 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
VbST »ode ~£a£Q
po najnižjih cenah.
Znpnje ln prodaja staro vinsko posodo. £
tmammm
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoCa svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlproatejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada a peCnicami ali kanlami. Popravljanja hitro In po osni. Vnanja naročila se hitro izvr&&
48
Ekonom a
vojaščine prost, ki je dovršil kmetijsko šolo in obiskoval sirarsko mlekarski kurz ter je že služboval čez 1 leto na nekem veleposestvu ter 1 leto vodil neko društveno trtnico in drevesnico, zmožen slo-venskega in hrvatsko srbskega jezika, z izvrstnimi spričevali išče primerne službe.
Blagohotne ponudbe pod naslovom: Ekonom, poste restante, Gorica.
mar in zagar
zmožen obeh obrti, išče se za žago in mlin. Ponudnik mora hiti oženjen, dobi prosto stanovanje in drva. Plača po dogovoru. — Več pove Tomo Tollazzi v Dol. Logatcu.
(2816-3)
Najcerejše dctavfšče dobrih
s 31etnim pumenim jamstvom.
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine MotitjBrOx) it. «* (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnaBta remontoarka
gld. 375. Pristna ' srebrna remontoarka * gld. 6 26.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnaeti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-69,
Ilustrovani katalog zastcnj in poštnine prosto.
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močnimi /bitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje   dolgost.   Pošilja se proti poštnemu
povzetju.
Zaloga čevljev
(2899—2)
Jungvvirth
Krakov §.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
I
j
! !
H X t
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
£>ećlj
in naj trpežnejših 2
štedilnik- ognjišč1
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, bebh, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenah. Ceniki brezplačno In pošt- J
°' S
] Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 49 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri ae po
najnovejših uzorcih in po najnižjih eenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Objava!
Podpisano obč. poglavarstvo dsje neznanje vsem prijateljem neravne vinske kapljice, ter gospodom zaaebnikom in gostilničarjem, da je letošnja trgatev v slovečih nadih avetojanokih vinogradih sijajno vspela ter ae je pridelalo obilo povse
dobrega vina.
Da je to istina, dokazuje okolnost, ker vinogradi letos niso trpeli nikakoršnih ujm, ker so vinogradarji zastavili ves trud v obrambo istih pred vsakojakimi sovražniki kakor so: peronospora, strupena rosa itd.
Kako je bilo ugodno vreme za trgatev se je započela ista šele po 10. oktobru, a izvršena je početkom novembra, kar dokazuje, da je grozdje dozorelo, a iz dozorelega in lepega grozdja je tudi dobro vino.
Poživljajo se vsi oni, ki bi želeli zdravega in dobrega vina. kupiti, da se potru dijo k Sv. Jani, okraj Jaške, kjer ga za povoljne oene po volji kolikor in kakšnega hočejo, kupijo. — Za vsakojaka pojasnila in navodila v tem oziru bo podpi sano poglavarstvo vsakomur na razpolaganje.
(2928-2)
Poglavarstvo občine v Sv. Jani pri Jaški
dne 25. novembra 1902.
Upravitelj: Stj. Dubić 1. r, bilježnik.
K sezoni
K sezoni
°- o
i o
c. •
o T,
priporočam svojo bogato zalogo puab najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
3MT trocevne puške ~3ME
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (105—4«)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ljubljana, Stari trg st. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnimi in z vaenal
optičnimi predmeti. Nikelnaata remontoar ura
Od gld. !••©•
Srebrna cilinder remont, nra od gld. a»—.
Ceniki zastonj in franko.
■ar Konkurenčne cene!!!
Mehanik
lian Stal
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Stolni ■troji po najnižjih eenah. BleUkle in v to stroko spadajoča popravil« izvrSuje dobro In oeno. Pnennaatlk gld. 4-SO.
MODERCE natančno po životni meri
za vsako artarost, sa vsaki život in v vsaki faconi 9i   8§>   ®   9   ®   priporoča   ®   @   ®   @ ®
UCIIDIlf 1/CMnA v Ljubljani, Glavni trg
ntNnllv KtNUfl ® ® štev. 17. « »
Skladlide sa modno blago, araamantrlja, trakove, čipke, avilono blago, parilo, ■ klobuka sa aame> Ikaaa hi kratka roba aa dabalo la drobno.
Za samostalno vodstvo
mlina
s 4 kamni (kolesi) in žage na Kranj« skem ae išče spreten strokovnjak.
Pojasnilo da tovarna za stroje G. Tdnnies, Ljubljana. (2932—2)
vW   Iščem wv
poslovodjo
za svoji filijalni zalogi vina v Hrastniku in v Kočevju. Plača po dogovoru. Oženjeni rellektantje, ki so v stanu položiti kavcije 1000 kron, naj se zglasijo pri Josipu Rossiju, trgovcu z vinom v Zagorju ob Savi. (2922—3)
Udano podpisani vljudno naznanjam vsem dosedanjim odjemalcem vin svojega pokojnega očeta, da imam v svoji zalogi sledeča (2747—4)
desertna in * * * namizna vina:
Peneči prosekar... K 2*- steklenica Refoško ........ 2*40 „
Namizno belo vino. „ -'80 „ črne |( . .< — 90
Priporočajo se nadaljnim naročilom bilježim udani
Ant« INIabergoJ
naslednik pak. Iv. vit. Nabergoja na Prošeku pri Trstu.
ni
m w
m
ant
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cena: od St. 34 do 37 . . . . H- •••»« za moške „ - 43 „ 46 . . . . „ «•»© kakor tudi velika iz bera gnma»»tilt galos iz najboljših ruskih, angleških in av-Birijakih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34
14. ».»O. Za gospe in gospode najnižje # ife cene
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne
komodne čevlje iz usnja in klobuCevine.
Ivan Kordils (2365-19)
[LJubljana,'Prešernovel(Slonove) ulice 10—14.
tJ&A o
SUCHARD
GRAND PRIX
Pariš isoo.
Man
liano
Brata Eberl
Ista
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStast. 6. Delavnica: Igriška UliCB Št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. južna želszBics.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih ban, lakov in firnežer
aa drobno is na debelo. V slika izblrka dr. Soaoenfald-ovin
bar? t tubah za akad. sllzirjs.
Zaloga   ooplOST  sa pleskarja, slikarja la zidarje, itedllnegm mašila sa hrastova poda, karbollnsja Itd.
Posebno priporočava al. obcinitTu najnovejše, n&iboljSe in neprecenljivo sredstvo sa Ilir .•»
wtonih tai pod imenom „Rapldol' PnporoCava de tudi al. občinstvu az rae v i a-jmo stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih Banan.
Učenca
ki je dovršil vsaj  2 razreda srednjih šol vsprejme trgovina       (2879 —3)
Ivan Jebačin v Ljubljani.
Pekarija
in gostilna, ali pa vinotoč čez ulico, v večjem župnijskem okraju, blizu želez niče,   se   odda   v   najem   pod prav
ugodnimi pogoji. Odda pa se tudi vsako obrt posebej.
Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2884—3)
Istrsko brinje
suhe bosniške slive in fige
za žganje kuhati kakor tudi
naravni brinovec in siivovec
se dobi po ugodni ceni pri:
Antonu de G-leria, trgovcu
v Dol. Logatcu. (2942—1)
Krasno knjižnico
iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, bivšega dekana v Trnovem pri Ilir. Bistrici
OX* proda
vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda
v Ljubjani.
Knjižnica in zaznamek taiste nahaja ae v odvetniški pisarni društvenega razsodnika in zastopnika g. dr. Fp. Štora, Križevniške ulice št. 2.
»t. mf» -A- <iU-«ti> .t. ■Jfm
?.<«»     i»s W9 a-vs a »sa Zs*s> i
$riffot£
je najboljši in najcenejši
pristne-amerikanski  . -; • ■■.
semobriini aparat,
Udobno se drži v roki
ter se ž njim lahko sigurno in prijetno
brije!!
This shows Frame with Handle complctc, rcady for packing.
Dobiva se po izvirnih tovarniških cenah pri
Fr. Juvan - u, nožarju v Ljubljani.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD.
LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 4*/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele n K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Mlad
trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešanega blaga, želi takojšne službe. Ponudbe „Mlad pomočnik" na upravništvo „Slov. Naroda". (2988—1)
Novost
v Ljubljani!
Jako dobro znana, od 1. 1870 obstoječa trgovina s perilom
Adolf Neurath nasl.
je v udobnost si. občinstva in radi splošnega zahtevanja priredila v hotela „pri Slonu"
razstavo
kolekcije perila za balo.
Velecenjeno občinstvo se vljudno vabi, da si blagovoli taisto ogledati. (2803-4)
Ravnokar se ponuja prilika, da si nabavite lepo in ceno perilo za božična in novoletna darila.
(tST  Samo kratek čas!
Poslovodja: Albert Engel.
F** ueliko denarja!
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek).
Natančneje pod ,.Reell 118" na Annoncen-Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. «.
3 pni.
Ljutljana, Fogačarjev trg.
Fotopiastična umetniška razstava.
Serzačno, poučno in izobraževalno. ■B Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. ■■ Danes, v soboto, dne 29. novembra t. I. zadnjič razstavljeno: Velezanimiv obisk
Berna in bernske okolice.
V nedeljo, dne 30. novembra do vštetega 6. decembra t. I.:
Drugi, jako zanimivi cvklus
pcJT SIA^I. -&£Q
i nmliiii  priznnlnR planin
o izvrstnosti so med drugimi poslali gospodje: Arnold grof Lippe, stolni kanonik pri Sv. Štefanu ua Dunaju; šolska ravnatelja Robert PoschI in Alojzij Plochinger na Dunaju; Nans Rupp, slikar in c. kr. profesor v Brnu: Mirko Erdody, ravnatelj dekliške iole II. okraja v Budimpešti; Prof. dr. H. Kiepert, član akademije znanosti v Beroiinu. Otvorjenu vnuk ilan, tudi ob nedeljah In   praznikih,  od   ?». ure  zjutraj do 9. ure zvečer. (2948)
(2136-13
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva bro5u.ro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v NehvtNiien.Apotlieke, Frankfurt m./NI.
Uradnik
iače stanovanje z dobro hrano.
Ponudbe pod: MF", poste restante, Ljubljana. (2925—3)
Restavracija Fantini.
V nedeljo, 30. novembra t. I.
družinski večer
ki ga priredi kar najbolje znana
umetnica ducjica Girellt.
Začetek ob 8. uri.        Vstopnina 60 h.
Natančneje na lepakih. (2965—1)
"CTra-drj.© dLo-volJoira. (2951)
posredovalnica stanovanj in služeb
-vr-T*mm rnJkrn     mmmmimml    ^mmm^ »^antn:
Gospodske ulice St. 6
priporočil ln iiiiiiiiMC« le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za Iijubljano ln drugod. — Potnlna tukaj.   .\»lani>ne|e v pitam i. Veulna In kolikor 11111/111» lil ti* u pontrezba za-KOtovIJena.
Firm. 362
Ges. I 138,5
AnderuDgen   und Zusiitze zu bereits eingetragenen Gesellschaftsfirmen.
Eingetragen wurde im Register fiir Gesellschaftsfirmen.
Domžale^ «1. Obernalder »v- C le
Strohuterzeugung. Ausgetreten: der offene Geselischafter Jakob Oberwalder sen. 14. k. Landeagerleht.
Laibach, am 25. november 1902. 'Izpremembe in dodatki k že vpisanim zadružnim tvrdkam. Vpisala se je v registru za zadružne tvrdke : Domžale: J. Oberwalder & Cie izdelovanje slamnikov. Izstopil je: javni zadružnik Jakob Obervvalder sen. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 25. novembra 1902.)
JKovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žalozij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na  plasti solidne, točne in cenene
domače proizvode
odlikovane % največjimi
odlikovanji. (288—21)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko. Popravila točno ln ceneno.
Po^or!
Mraz je že in sneg blišči, Se dela gladek led. Doma čepeti noč'mo ml, Drsali bomo spet.
Gospodje in gospice, Vi cenjeni ljudje I Kje dobre in pa lične Drsalice se dobe?
Ma trsu, glej, na glavnem številka je deset, V ljubljanskem mestu slavnem Drsalice so za led.
ChvduOaV jih tam prodaja, Železno perje ima, Po nizki ceni daja, Na izbiro Vam jih da!
'2895—2) ^ alentln.
Izurjena prodajalka
z dobrimi spričevali želi vstopiti v kako prodajalno, tudi proti nizki plači.
Ponudbe pod ,,nizka plača" na uprav »Slov. Narodaa. (2961—1)
Trgovskega učenca
za v trgovino z mešanim blagom, iz dobre hiše, starega okoli 15 let, krepkega, s slovensko šolsko naobrazbo, spretnega v računstvu, »prejme pod ugodnimi pogoji tvrdka: Oroslav Fugina, Črnivrh pri Idriji. (2957—D
Izgubil se je pes
Cbrakip)
svitlorumene barve z belim nosom in belimi prsti na nogah. Čuje na ime »Žutel«.
Kdor najde psa, naj to naznani v upravništvu »Slov. Narodaa, kjer poizve naslov lastnika.
v hiši Jurčičev trg Nt. 3. L nadstr., obstoječe iz 2 sob, se za čas do februvar-skega terminina 1903 takoj odda v najem. Več izve se pri dr. HL 1*1 rcu,
odvetniku v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 26. (2952—1)2
Enega ali dva
dečka
14 —16 let stara, vzamem v službo kot vajenca. (2962—1)
Ivan Zrimec
mesar v Spodnjih Gorjah pri Bledu.
Razpis
službe zdravnik
za s.»linijski okraj Kobaridski s sedežem v Kobaridu, letna plača 1600 kron, v pojasnilo za druge dohodke se lahko obrne na tukajšnjega zdravnika g. Fr. VotoČka, službo bo nastopiti dne 1. febr. 1903, prošnje je vložiti do 31. decembra t. 1. na županstvo v Kobaridu. (2950—1)
4 pari čevljev
ae le zaradi nakupa večje kvantite za nizko ceno prodajo. 1 par modnih čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dekleta, 1 par za otroke, elegantnih in toplo opremljenih, najnovejše fagone, ki se jako lahko nosijo. Vsi 4 pari za K 2 80. Pri naročilu zadošča naznaniti dolgost. PoSilja se po postnem povzetju. Zamena dovoljena.
Export obutja Eberson
Dunaj, XX I poštni predal.
2960
(d
Cnfaa svetlita
finieriaije.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po naj nižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
LJubljani.
Lastnik M.^Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
© S
94 1 šš= 3 i ||.s
n g, .£.£.2 B ■ $H .
» o -d   S S . jšr ° _ a o a
o o o
(O
o 4_>
O 00
S » -
o
rt
2 S <b c cs E
So.
•2-g 15 b o
-S 5
M
03    . ~"
»-.   CD —i u - —
■slili
.s i a iti
jt S s P *
• g N o
rt ^
a £ o
S - os a
£?D« ^-pi s m ^3 M o.
j3 J** o q rt "
S cd > rt
Se?
•O o rt J3
****** *** *    » •*Jt^#^    ♦ *m\*»    ♦ » *X
Vegove ulice št 12,
Glavni trg št 6.
Za Miklavža
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 32.
najrazličnejša in najfinejša
nasladna peciva.
Naročila z dežele se sprejemajo in točno —     — izvršujejo.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča -
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 5.
49
27
Učenca j
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev,   sprejme  v uk takoj trgovina
Dragotin JCribar
Šelenburgove ulice 3.
Drenikov vrh
se odda s I. januvarjem 1903 v zakup s hišo za gostilno, gospodarskimi poslopji, njivami in travniki.
Pogoje pove Friderik Drenik na
mestnem magistratu v Ljubljani. (2896-3)
CIRIL** METODOV K 01E BAB
se dobi v (2963  1)
r,liiuh prodajalnah in stane
1 krono
4f aU pa ae naroča pri ^>
Tiskarna Slatner, Kamnik
Vo podti 20 vin. več.
Zasebni plesni pouk
v velikem salonu hotela „Pri Maliču".
Dovoljujem si velecenjenemu p. n. občinstvu omeniti, da sem pričel s plesnimi tečaji za gospode in dame iz boljših rodbin in se isti vrš« vsak torrk in petrk ob pol 8. uri zvečer Prihodnji mesec december se prične „boston-tecaj" s različnimi modernimi plesi.
Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk v zasebnih družbah in zasebnih hišah v vseh antičnih in modernih plesih po lahko in urno uml|ivi meti di. Docela nov program novih in moderno liguriranih plesov. — Zglasi in vpiše se vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. d<> 4 ure popoldne v hotelu „pri Slonu", ssobnp. štev. 72. z velespoštovanjem
Griulio Morttirra
ii;930—2) plesni učitelj.
Modni salon
v Ljubljani.
Sogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za jesensko in zimsko sezono razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
kakor tudi vs?ikovrstne žepne, kuhinjske, vrtnarske in namizne nože, fine britve, samobrilnike, vsakovrstne šksrje, stroje za lase striči, gumi cevi za pretakanje vina, različno vrtnarsko orodje in še veliko dru gih, v nožareko stroko epadajočih predmetov priporoča slav. občinstvu po zmernih cenah od I. 1839. obstoječa, s svetinjami in diplomami odl!ko-vana tvrdka
jKestni trg št. 12. N. HOFFIMANN JKestni trg št. 12.
Tu se vsprejemajo tudi vsa v nožarsko  stroko spadajoča popravila in vsakovrstno brušenje ter se vse jako dobro izvrši.
K obilnemu obisku se najvljudneje priporoča z velespoštovanjem
IVI a i" i   TV ?i 13 l ii
imejiteljica tvrdke.
(2912-2)
sli,
I
JgA
Kmetska posojilnica ljubljanske mM
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0
brez odbitka rentnega davka^ katerega posojilnica »ama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (S04—18)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
7sr
I
fer \fer
i
■m
■m
Za Miklavže in Božič
se dobivajo jako priporočanja vredna
(2867—1)
v najnovejši, najbogatejši izberi in po ceni
pri
arel a T i 1113.
Ljubljana, Kongresni trg
trgovina s papirjem in akpicjenčna tiskarna.
m
W
■m
M -m
•d
U 1 bil
Za Bdžič!
t »» rt r
novost!
325 komado7 za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, to čno idoča, aa katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen koli jc- iz orient-bi serov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnji ček, jako elegantni nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-.-.latih mansetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiSi. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Klokane, Krakovo,
postno predalo 99,
(2944)      Ako ne ugaja, se denar vrne.
Gospodična
popolnoma zmožnna v trgovini, starejših let, želi službo kot prodajalka. Prevzame tudi iiilijalo ali pa majhno gostilno na račun.
Pisma se prosi pod ,,M. M.IC, poste restante, Ljubljana. (2946—1)
Proda se okoli 50 lepih, debelih
stoječih hrastov
na pripravnem prostoru tik železnice, za posekati v vsakem letnem času, pod jako ugodno ceno.
Naslov   poizve  se   pri upravništvu »Slov. Naroda«. (2939)
			
SreČkanje nepreklicno 15. januvarja 1903		Orla i kron L i	,vni d-oToitels [0.000 kron
Sreč] (2927-S	u umetmško-otart&ega društva j.c.mayer )              a 1 krono                                    * Ljubljani.		
iz najboljših čajev Kitajske, Indije in Cejlona, st rokovnjaško mešano r finost kitajskega čaja združuje    izdatnost indijskega čaja
i aromo cejlonskega (angl.) čaja
je potemtakem najpopolnejša znamka vseh obstoječih čajevih vrst.
Kdor ljubi čašico dobrega čaj., naj kupi zavitek za poaku^njo pri: Mihaelu KuKtuerju. Hliain A Huriiikn, Antonu Srmulii
(2805—2)
©Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših
S glasovir jev
£ ^ in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od
O O
o
najbolje  renomiranih tvrdk,  ter se  isti  po znano
nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vrl no v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem
uglaševalec glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396-9)
>
trgovina % železnino, Vodnikov trg 5
priporoča svojo bogato ^sortirano zalogo perij,  peru i It podstavkov, priprav a« lopntke lit klešče, peenllt ztiMlou (secesija), štedilnik perij nujno-vejše vmtr, uniovarov, str«;alnle 7.» kruli in mandeljne, kakor tudi pristno amerikanskih strojev za sekanje mesa, kuliinjMklli tehtnlr.
.Dalli'-likalnikov, kaset in košev za denar. Skrinjic za orodje za Izrezljevanje in izdol-bavanje, kakor tudi aparatov za slikanje z ognjem.
f^T Drsalice
vseh vrst se bodo prodajale radi velike zaloge po tovarniških cenah  kakor tadi stari (2956—1) modeli od 50 vin. naprej.
■si _
Založena 1847.
13 1---
j Za!ož*nj V'347. \l£r
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 49
H
i§     Zaloga in pisarna: m Turjaški trg St. 7
Tovarna s stroji: Trnovski pristan št, 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
(2965-1)
&ta$iticvia komična da^iia    m     M £3
priporočala
Od 1. dectm&ia naprej sMikna ctnc. Od ptej$uji& ot&on zaostali pxe3mett ae p*o3ajajo, 3offe^        je 5e 6aj v sa&Kji, za vxifo ceno.
rrnOiU PIP AH Je železito> redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter I LnOAlluAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
davna zaloga v u Kranfskoi (1156—29)
Josip Majr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Neodvijsnl bodete Zahtevajte
j od tiskarja, ako si kupite kak moj tiskalni stroj. S tem zamore i cemk Stampilij vsake vrste, j TMahdo takoj tUkatl: vizitnice in naslovne liste, avize, okrož- i Najnovejši stroji za niče, uradne pozive, zavitke, vabila k sho- paginiranje in nu-dom itd. Tudi je več črk zraven kakor pri ; meriranje, kalupi, drugih, v trgovini se razpečavajočih tiskal- klešče za plombo-nih strojev ter stane (2476-8) vanje, pečatniki za
-    . vžipanje, pečatne
Z VSO pntlkhno s: | znamke z visokimi
«5 črkami gld. —?o    «5» črkami gld. ^ «40 tiskalnicami, klišeji »O   „     -  —*So    35*    „     „  3*—    p0 vsakem vzorcu, „    n *»*o   *e»   „    „ 3-60 modernipredtiskani ■~.:^Llj^^BŠk „     v  **0O    O-sO   „     „ *•—   l monogrami, zobci za perilo v
bwmwi *••    .,     „   »•—      80» „ ••—   !        solidni izvedbi.
J. LEWINS0N tovarne — ~;reT:?:f^2lv49*lersasse7 in"
Zastopniki se Iščejo.    XeugaJaJoee se sprejme nazaj.    t enlkl zastonj.
Najboljše in najcenejše nakupovalno mesto za čevlje raznih vrst
je ;prej 3s:ot slej
Original (Soodvear
op črevljev
v Ljubljani
v Spitalskih ulicah št. 9.
Bogata izbera vseh vrst moških, damskih, dekliških in otročjih čevljev.
Najnovejša, najmodnejša fazona.
Poštena postrežba po stalnih, na podplatih utisnjenih tovarniških cenah. (2840— 2)
]fajvečja in najstareja parobrodna dražba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo
potnike in cesarsko pošto
■z
Hamburga v Novi -York
so
»Deutschland« »Auguste Viotoria«
»Moltke«
»Pennsylvania«
»Graf Waldersee«
»Ptlatia«
»Batavia«
»Bulgaria«
»Filrst Bismarckcr
»Columbia«
»Bltlcher«
»Pretoria«
»Patricia«
»Phoenicia«
»Belgravia«
»Armenia«
212 m dolg
168 » »
160 » »
171 » »
170 » »
140 » »
152 » »
152 » »
200 » »
140 » »
160 » »
170 » »
171 » >» 140 » » 152 » » 170 » »
Hamburg-Novt-York Ig 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila^točno in
brezplačno        oblastveno potrjena agentura (2758-4)
Hamburg^Amerlka I^lnie
v JLijut>Ijani, DunajsUa cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Por^land«cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov doloCene predpise glede* tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2609-6) "        Dunaj, I., Masimiliansirasse 9. ,
9&r Priličen nakup. ~3£q
Sledeči predmeti se prodajajo w.sk «-e*«ii* nizko ceno t
Jagerjeve srajce za gospode, dobra vrsta.............. samo 39 kr.
Jiigerjeve srajce za gospode s kožuSno podvlako, tople......... »•    ®* »•
Flanelove turistovske srajce za gospode z ovratnikom........ »»     *-* *•
Turistt»t sKt- srajce ara gospode, zelo tople 8 kožušno podvlako...... »»     9S »»
Ovratniki s:a gaspode i-c dobrega sifona, vsake vrste, samo */i tucata  .   . 96 mm
Miinifte xa gospode, bele ali barvane, najnovejše fagone, '/« tucata..... ».    M „
imlaee-rokat *<•«• za gospode v vseh barvah, par............ »» »»
Srajce za dame iz močnega platna, compl. velike............ »» »•
Srajce za dame z bogatim vezenjem ali s čipkami............ »»     7H »»
Suknje -r« dame iz Valerija-barhenta, pristno barvane, compl. velike..... ».     SS „
MMlače za dame iz Valerija-barhenta, primerne k suknji.......... »»     73 „
Msamski modrci, najnovejše fagone, dobro pristojne............ »» »•
1*lace-rokavi€'e za dame v vseh barvah, dobra vrsta........... »»     79 „
Miamskc rokavice iz dobre, tople berolinske volne............ >»    " .»
Dalje se dobiva Se po čuda nizkih cenah: Vse vrste Jiigerjecega perila za gospode, dame in otroke, platno, Itlago sa postelje, preproge, linoleum, zavese, koznhocina. rmte za ogrniti in vse potrebščine za domačijo.
Lastni oddelek za zlatnino in srebrninoz žepne *tre (iz zlata, srebra, jekla ali nikla) od 3 gld. naprej.  Vre na nihala od 9 gld. naprej, budilniki od JvSO gld. naprej, prstani itd.
Dobiva se le, dokler zaloga zadošča v (2923—2)
Yer8axidt'Waarenhau8 AdoH Natzler
Dunaj V/11, Schonbrunnerst asse 131.
Naročila na deželo se izvjfiujejo po postnem povzetju.
Prosi ti kolesarji blagovolite čitali!__
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria'* in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike.
Priporočam se z velespo štovanjem
(114-88)
mm
Stroji za pripravljanje krme.
Rezalni stroji za rezalnieo,
s patentovanlm vrtilnim krožnim mazllnl-koni, gredo Jako lahko ter se prihrani do
40% moči.
Rezalniki za repo in krompir. Jflllni za drobljenje in mečkanje. Parllnlki za živinsko klajo.
Prenosni štedilniki za kotle
z emajliranimi ali neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi
ali prevozni, za kuhanje ali  parenje klaje, krompirja,
za mnoge poljedelske In gospodarske namene itd. dalje Kuruznl liiščllnlkl, čistilnice za žito, zbiralniki (trljeri). stiskalnice za seno in »lamo. za ročno gonitev, stoječe ali prevozne.
JftlatUnice, vitli (geplji), jekleni pljugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji MA(.KK1OLl - (Schubrad-System),
se jako lahko vodi z roko ni treba menjati koles za vsako vrsto zrnja, za bregovita in ravna tla. Samodelujoče patentovane briz^alniec za uničevanje grint, sadnih škodljivcev, in za zatiranje peronospore, (2400-4)
izgotavljajo in prodajajo v najnovejši odlikovani konstrueljl
PH. MAYFARTH & Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
Ustanov. 1872.   Dunaj, I 1/1, TaborstfaSSO Št. 71.    850 delavoev.
Nagrajena z već kakor 490 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi gratis. Zastopniki in preprodajalci se iSčejo.
Čistilo usnja
66
nadkriljuje vse, kar je bilo doslej enakega. Globin" daje najlepši močni lesk,
napravlja usnje Jako mehko in trpežno.
V zalogi imajo 6rno in barvenoi
Viktor SrhinVr, (J \Vutacherja naal.), trgovec s Špecerijskim
blagom, Marijin trg; Ivan Jebarln, trgovec s Špecerijskim blagom, Emonaka cesta; Anton Murul, trgovec s Špecerijskim blagom, Selenburgove
ulice; (2938—1) Peter LaminlU, trgovec s Špecerijskim blagom, VVolfove ulice.
-OVI
šivalni stroji
PŽgT so najboljši. *©Q
To »lisi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem {valovanju v Pfaffovi tovarni za Bivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaflbvim.
Stroji ^e'a^° c-°*°      kletni rabi
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
MIhe« naj ne zamudi pred
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskuSnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. nakupom al ogledati Pfafffbve šivalne stroje.
Pfaffovi šivalni
stroji stroji
stroji
(170-21)
Zaloga Pfaffoviti šivalnih stroev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih Btrojev in koles najcenejše.
m godbo.
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm do?ge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 jtd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo « grd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.10 gd. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, O ard. — Niklasta remont, ura 3 s;d. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.50 gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki llustrovanl cenik ur, verižic In prstanov itd. gratis In franke (2817—5) Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.
Dunaj, I., Postgasse št. 2|G.
Moj moi, ki se je pri železniški nezgodi v Sežanah ponesrečil,
je bil zavarovan pri
vzajemni zavarovalnici za življenje Janus'
(2953)
in njeno
glavno zastopstvo za Kranjsko, v Ljubljani Mestni trg 8
mi je že 5 dni po predloženju dokazov izplačalo zavarovan' glavnico z nabranimi deleži dobitka, dasi se je dal mož šele pred kratkim zavarovati, zaradi česar jaz ta zavod kar najbolje priporočam.
Ljubljana, dne 28. novembra 1902.
Rozalija Jeraj,
vdova po žel. izprevodniku.
Božična in novoletna darila!
pariške imitacije demantov in biserjev
nadkriljuje vse obstoječe Imitacije po svojem čudapolnem blliču In trpežnostl kova.
Sloveče pariške Imitacije demantov tvrdke „Zur BHliarvten - Konigin" se dajo snažiti, izdelujejo se samo v solidnem, pristnem zlatem In srebrnem kovu in jih od dragocenih pravih dragih kamnov absolutno ni možno razločiti.
Uhani, prstani, brože, biserni ovratniki, igle za v lase so jako imenitno in elegantno Izdelani ter jih ni zamenjati z drugimi manjvrednimi imitacijami.
Zaloga pariških demantnih imitacij
„Zur Brillanten - 3C6nigin
Dunaj I. K&rntnerstrasse 51, nasproti c. kr. dvorne opere. Filijala: I. Adlergasse 3, nasproti kavarni Habsbnrg.
Novi ilostrjvani cenik gratis in franko (2830—5)
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati glavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
55 trboveljski premog v koscih. X
Naročila se natančno izvršujejo.   Tudi se odda eel vagon direktno s kolodvora na dogovorjeni kraj.
Priporočujć se za obilne naročbe bilježim
s spoštovanjem (3881—2)
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8, v Ljubljani.
Poštna hranilnioa ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Ola vna slovenska
in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4|20|o od dne vložitve do dnevzdige
brca odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—G popoldne.
Hranilnic ne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882-17) DVi IME«  Hudnik, predsednik.
^ i (m1
Kako si moremo zlasti letos
napraviti
vesele božične praznike?
To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako
ne izmeČe denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (2933-2)
veliki
božični prodaji
ki se prične 1. decembra 1.1.
v trgovini z manufakturnim
blagom
„pri Amerikancu"
v Ljubljani
p^r samo ~S£q
Stari trg št. 1
(preje F. Detter).
Da to ni nikako navadno puhlo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago za 30°/0 pod prejšnjo kupno ceno, na pr.:
1 lepa odmerjena hombažasta flanelasta obleka 6 m le od - gld. 98te naprej
1 dobra „  polvoleena  „   „ 6 m že od 1 „ 20 „ .
1 dobra srajca za gospode iz sifona..... že od — „ 78 „ „
1 dober Mi ovratnik (eleganten)..... že od - „ I „ „
Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in inozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in
vse to blago je sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon.
YG
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in
za vsako stroko fabrikaeije.
(2021—15)
Paris1900
.GRAND PRIX'.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
St. 41.501.
Razglas.
,,2949-1)
V soboto  dne #3. decembra, t. 1. se bo med 11. in 12. uro dopoludne
vršila pri tukajšnjem odgonskem uradu
rainuendo licitacija za preskrbljevanje hrane in vožnje odgoncev za leto 1903.
K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 100 K varščine.
Magistrat deželnega stolnega mesta v Ljubljani
dne 26. novembra 1902.
Razglas.
Dne 15. decembra t. I. pisarni na Vrhniki
ob 9. uri dopoludne vršila se bode v občinski
ponudbena razprava radi oddaje zgradbe novega, dvonadstropnega deškega in dekliškega, 10 razredov obsegajočega šolskega poslopja na Vrhniki.
Oddajalo se bode zidarsko, tesarsko, kleparsko, mizarsko, ključarsko, pleskarsko, steklarsko, slikarsko delo in dobava železnine.
Načrti, proračuni, poboji in drugi pripomočki so razgrnjeni pri navedenem občinskem uradu v navadnih uradnih urah in so vsakemu na razpogled.
Zapečatene ponudbe, katere je obremeniti s 5%nim vadijem, določenim na podlagi proračunjenih skupnih zneskov in v katerih je navesti posamezne cene, in na njih podstavi določene skupne zneske, so vložiti do določenega termina, t. j. 15 decembra t. 1. do 9. ure zjutraj. — Določuje se, da se ponuja bodisi na posamezna dela, bodisi na vsa dela skupaj.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogodbam odgovarjale, ali na take, katere se bodo pogojno glasile, ali na prekasno vložene se ne bode oziralo.
Ž-CLpsLZ3_stT7-o na "\7"rii.ri.ilrl
dne 24. novembra 1902. ,2907—;-!) Župan: Gabrijel Viktor Jelovšek.
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes še ponarejenega ruma!
ffl.......•    ^TJ} [sence so zdravju škodljive.
A. A. Baker & Co., London E. C.
WnE\ "A'i'i?£W"The Nectar of Jamaioa.
ty^rjr, 4
Ta marka je v vseh kulturnih državah na svetu postavno varovana.
V Ljubljani   se dobiva pri Anton Nlnriilu. (2565-19)
St. 1224.
(290(5—2)
]%a mestni slovenski dekliški S razrednici v IJubljanl je
stalno popolniti
dvoje na novo osnovanih učnih, mest
s službenimi prejemki, kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898 dež. zak. št. 25 Oziralo se bode v prvi vrsti na prosilke,  ki so izprašane za meščanske šole iz
II. ali III. strokovne skupine.
Prošnje je vlagati predpisanim potom
^\AA   do 31. grndiia 1902
pri podpisanem šolskem oblastvu.
Po  določenem roku  dospele  ali  nedostatno  opremljene  prošnje  se   ne bodo
upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 20. listopada 1902.
dor noče
e c
o
o c
3
O
TJ
_o
<D >N
CO
O
O -O
d ca
^mZ. n
Jamčeno pristno:
Za pristnost
se na zahtevo pismeno 333*3 jamči, sž^s
slivovko,
tropino vce,
brinovec in
jamaikarum
priporočata po nizkih cenah
Schmidt & Jurjovec
špecerijska trgovina
Ljubljana, Turjaški trg.
Božično darilo!
Zabava za velike in male.
GRAMOFON! °d
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja Me tudi na obroke
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
(2112—16) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 16.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
damskih paletotov, jopic, ovratnikov, kril, bluz, kostumov, boa, mufov, dalje športnih in zimskih sukenj za gospode, oblek, havelokov itd. itd. * * * * *
p^T preplavati
VJ)       n:if sms potrudi
v ..Angleško skladišče oblek"
Ejubljana, vogal sv. petra in Resljeve ceste št. 3
Sam  kupi gotovo  vsak Jak«*  dobro   in mm«»_ ">A/V
Svoje p. n. odjemalce prosim, da si svoje potrebščine za božič kolikor možno že sedaj omislijo, ker bi blizo pred prazniki radi velike gnječe imeli bržkone premalo časa in prostora za izbero.
(2934-2
Z velespoštovanjem
F. M. Netschek — Oroslav 3ernatović.
-haloga
vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehnii-nlh  kot kintrgičnik, tako n. pr.:
cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari.
Velika zaloga koles (bicikljev)
in i>5altci>r5tnir} jcl^lcnir} izdell^cu.
Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje.
Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
(2898-3) Josip Kolar in drug
Ejubljana. — Jttestni trg št. 9. — £jubljana.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po nlzld cenlc
J. S. Benedikt■
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi »tonskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejšo kvalitete po nizkih conah.
iTOT7-0«tl
v žepnih in atenskih urah bo vedno v zalogi. Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja
:n^©rL©grreLrraLOT7-za zaznamovanje
S grammophonov 3
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Se
Su - nih ostankov vedno veliko v zalogi.
T
Za jesensko in ZiMo sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HUGO IHL
I       xxxi Ljubjani xxx jy     v Spltalskih ulicah žt. 4.
Vzorci na zabtevanja poštnine prosto.
4
Važno!   ■» Važno!
gospodinje9 trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke i a otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, iotoicri»fieiie >t|>Hrute in po-<rel»**rliie, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Vehka zaloga najflnajšega ruma In konjaka. - Zaloga svežih mineral-■lili vod In sollj za kopel. 48
Oblastv. koncea. oddaja strupov. Za žlvlnore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršuju o se točno in solidno
Drogerija ^nton KanC
Ljubljana, Šeleirturnove ulico $t. 3
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Izubijana, St. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja meršol ffi
priporoča svojo bog-ato zalogo pričetih in Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
-I
■
t I * 1
i
*
Velika zaloga
I toaletnega l * blaga # _
■ ščctic za zobe,
■ glavniko* .<Iišnv.nii itii. I I iz najbolj renomiranih |
tO Varil priporoča
! Alojzij Persche \
% Ljubljana,   pred   škofijo 21. %
leofi
arst. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Kirliterjev« lekarne \ Praz!
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zakieppicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—9)
Rieliterjrta lekarna pri /Jalem levu
v Pragi, I, Eliščina cesta 5.
I
reši o qoks mazilo
Iz lekarne
B. FKAGlTER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., to pošti 6 kr.
već.  Eizcošilja se VBak dan.
Ako se vpošlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4 1 pušice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 2 30 6 1 pušic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko. 0-la.TT-zi.a. zalega:
B FRAGNER, c in. kr dvorni dobavitelj
lekarna ..pri črnem orlu" Praga
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-20
Resna in dobra
ženitna ponudba!
30 let star fant s tisoč kronami gotovine, se želi priženiti kot zet na kako primerno posestvo, najraje z gostilno, ker imam veselje do gostilniškega obrta.
Vzamem deklico ali vdovo brez otrok, katera ni čez 30 let stara in ki ne gleda samo po denarju.
Ponudbe je pošiljati pod l(J. 857" do 10. decembra 1902 na upravništvo »Slov. Naroda«, (2915—3)
J^esna ženitna ponudba!
Slovenec, 28 let star, trgovec in posestnik v prijaznem /(raju na Jfranjskem, Želi se seznaniti v svrho ženitve s pošteno, pridno in zdravo gospodično v Starosti od 20 do 25 let, iz narodne rodbine, katera ima veselje do trgovine.
JLn resne ponudbe s sliko Tiaj Se blagovolijo poslati na uprav-ništvo „Slov. Aaroda" pod šifro ,Vedno zvesta". •2913—4) Stroga tajnost se jamči/
Slavnemu občinstvu tu iu na deželi, kakor tudi prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da sem otvoril
novo urejeno trgovino
„pri dobrem pastirju"
z raznovrstnim manufakturnim, suknenim in perilnim blagom
v Ljubljani, na Starem trgu 9
kjer bodem imel v zalogi vedno dobro in trpežno blago po zmernih
cenah ter se bodem potrudil cenjenim odjemalcem postreei solidno iu z nizkimi cenami.
Priporočam se v mnogobrojni obisk in številne naročbe
z odličnim spoštovanjem
(2954—1)
Stari tre &t. 3.
*	t?
	
*	"n
*	t) o
t)	£L
	
o	
C	
	*
t)	
	*
t)	* t-
t	
CJ .3
o o
•s: o
g--Si i *
.a
c o £i
t« £»
^> 5
O H
it
lm
C <*—
C
5 s>
K)
CA
o
Kdor potuje v
O o r*I o o
priporoča se mu nova
\mm Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah
(2475-11,
mu
Ose prekošen
vsled, ob priliki bližajoče se božične sezone določenega
'figSžrfr velikega znižanja cen
(2121-4)
vseh naših zalog oblačilnega, volnenega in svilnatega blaga, baržunov, barhantov, flanele, perilnega ter prtenega blaga itd.
pcšil3a,ri3.o na zalitevanje
U prepričanje I^ompletno I^o-lekcijo uzoreeu
Grand JViagasin ff^fiU   pt*IX  JiXC** Dunaj, l., Graben 15.
(prej bratje Hirsch) Kammer & Schlesinger.
Ujtonovijene leto 18J2. tljtanouljeno leta 18£2.
gratis § franko ilajtrir. božične patologe
z nad 1500 slikami vseh možnih predmetov za darila in potrebo.
Naslov za brzojavke in pisma: Prix Fixe, VVien, Grabenhof.
Isriajatulj in odgovorni urednik : D*. Ivan T a vi ar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno*