OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 14, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 72
Novi grobovi
joseph fabjan
Včeraj zjutraj je preminil na svojem domu na 392 E. 161 St. poznani Joseph Fabjan, p. d. Moškemih. Doma je bil iz Sedenje vasi pri Žužemberku, kjef-zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 41 let in je bil izučen krojač ter je prejšnja leta vodil krojačnico in čistilnico oblek na E. 40 St. in St. Clair Ave. Bil je član društva Cleve-landski Slovenci št. 14 SDZ in društva Camiola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojena Hočevar, doma iz vasi Kamen vrh, hčer Mrs. Frances Brozina in Alberta, sestro Mrs. Mary Struna in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče
v družinsko grobnico.
*
frank stupar
Včeraj popoldne je preminil na svojem domu na 1048 Addison Rd. splošno poznani Frank Stupar, p. d. Jurk, star 68 let. Bil je bratranec Josepha Fabja-na, ki je umrl včeraj zjutraj. Doma je bil iz Sedenje vasi pri Žužemberku, kjer zapušča sestro Josephino in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 53 let ter je bil zadnjih 32 let uposlen pri White Motor Co. Bil je član društva Cleveland-ski Slovenci št. 14 SDZ in društva Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Sume, preje Bajt, doma iz Gorenjega vrfia, fara Javorje pri Litiji, ter pet otrok: Franka, Mrs. Jane Fanta in Mrs. Christine Malm v Los Angelesu, Cal., tukaj pa Mrs. Mary Bedford in Mrs. Rose Schaar, 7 vnukov in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave.
Čas pogreba še ni določen.
*
anton jaklič
Po enotedenski mučni bolezni je preminil v soboto popoldne ob dveh v St. Alexis bolnišnici Anton Jaklič, podomače Augu-štinov, samski, stanujoč na 7602 Union Ave. Star je bil 47 let. Bil je član društva št. 695 TM. Mati Uršula je umrla pred letom dni. Tukaj zapušča dve sestri, Mrs. Mary Nose in Mrs. Anna Pelko, brata Louisa, nečaka in nečakinje ter v West Virginiji strica Gabriela Papež. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkjcv sv. Lovrenca ob 9. uri
in nato na Calvary pokopališče.
*
john copic
V sredo 9. aprila je po kratki bolezni nenadoma umrl John Čopič, (po domače Zajcov), doma iz Zagorja pri Št. Petru. Star je bil 58 let. Pokojni Čopič je bil član ABZ in je zadnja le-'ta živel v Clevelandu na 1024 E. 62 St. Tu zapušča sestro Mary, v Pennsylvaniji pa več sorodnikov.
*
Novorojenček umrl
Vile rojenice so se prošli petek zglasile pri družini Joseph in Ann Mrhar na 960 Wheelock in pustile dvojčka-sinčka, katerih eden je takoj po rojstvu ^rl. Mati, katere dekliško ime J® bilo Snyder, tn preostali no-vorojenček se počutita povoljno.
ogreb se bo vršil danes popol-ob eni uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
Vandenberg urgira Tmmana naj odgovori Wallace-u
WASHINGTON, 12. aprila—Senator Vandenberg je napadel govor, ki ga je imel bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace v Angliji, ter je označil ta govor za "nečuveno stvar."
Vandenberg je urgiral pred-*" —-
sednika Trumana, naj osebno odgovori na obtožbe Wallace-a,
da Zed. države zasludujejo pri svojemu programu za Grčijo in Turčijo "surov imperijalizem".
S svoje strani pa Vandenberg ni hotel podati nobenega komentarja glede te izjave Wallacea.
V kongresnih krogih se vodijo diskuzije glede možnosti, da predsednik Truman prekliče potni list Henry Wallaceu in tako onemogoči njegovo potovanje po Evropi.
Če bo predsednik Truman odgovoril na izjave Henry Wallacea, bo to že drugi odgovor.
Prvič je odgovoril Wallaceu, ko je ta bil še trgovinski tajnik in je kot takšen kritiziral ameriško politiko "trde roke napram Rusiji". Ta njegova kritika gaje stala njegovega položaja, kajti v svoji osebni izjavi je predsednik Truman podprl tedanjega državnega tajnika Byrnesa in obenem odstavil Wallacea kot trgovinskega tajnika.
Wallace ne bo vodil tretje politične strajike
STOKE-ON-TRENT, Anglija. — Henry Wallace je nocoj izjavil, da verjetno ne bo vodil tretje politične stranke v Zedin jenih državah, da pa isto utegne voditi senator Claude Pepper, demokrat iz Floride.
Glede Pepperja je Wallace izjavil, da je zelo dober liberalen senator. Wallace je govoril pred lokalno organizacijo Združenih narodov in je obenem odgovarjal na zastavljena vprašanja. Na eno vprašanje, ki se tiče možnosti za organiziranje tretje stranke je Wallace med ostalim tudi rekel, da bi doživel poraz če bi bil predsedniški kandidat in sicer zaradi volilnih zakonov v posameznih državah, ki ustvarjajo takšen položaj, da, bi vsaka tretja stranka bila obsojena na poraz.
Prisotnim je Wallace povedal, da namerava po završeni turi v Angliji, Franciji in Švedski prepotovati Zedin jene države in
Domače vesti
Seja zbora "Slovan"
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši izredna seja pevskega zbora Slovan v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. V vednost onim, ki niso na jasnem zakaj se sklicuje izredno sejo, se sporoča, da je zelo važna ker se mora določiti kateri dan se bodo v prihodnje vršile vaje, in kdaj se zbor snide, da izbere pesmi za prihodnji koncert, kot tudi več drugih važnih zadev. Prosi se tudi podporne člane, da se udeleže te seje.
Darovi mesto vencev
Pri podružnici št. 48 SANSa je Mrs. F. Kovič izročila $41, katero vsoto je prejela od prijateljev, mesto vencev na krsto pokojnega soproga Franka. Darovali so; Po $5: Mr. in Mrs. F, Dacar, Mr. in Mrs. Bene, Mr. in Mrs. Frank Česen, Mrs. Anto-nia Zele, Mr. in Mrs. Matt Ulle, Mr. Joseph Miklič, Mr. F. Kav-sca; po $2: Mr. in Mrs. Chico-ga. Mrs. Bizjak ter Mr. in Mrs. J. Poje.
Podr. št. 106 Sansa
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANSa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ker je seja zelo važna v zvezi s prihodnjo konvencijo in bo volitev delegatov, se naproša članstvo in društvene zastopnike, da se polnoštevilno udeleže.
v bolnišnici
Poznani gostilničar Mr. John Paulich iz 5238 St. Clair Ave. se je podal v Cleveland Clinic bolnišnico prošli četrtek v svrho operacije na nogi. Mr. in Mrs. Paulich sta se pred dvema tednoma vrnila iz parmesečnega obiska v Californiji. Prijatelji
PRODAJA ŽGANJA V DRŽAVI OHIO NA ODMERKE KONČANA
COLUMBUS, 12. aprila. — Državni urad za žga-njski monopol je včeraj naznanil, da se v pontHlelJck 14. aprila konča prodaja žganja na odmerke, ki je bila v veljavi od 1. junija 1943, Radijske karte torej lahko vsakdo vrže proč, ker se jih pri nabavi žganja ne bo več potrebovalo.
Omejitve pri prodaji so bile odpravljene stopnjema. Odmerki so zadnje mesece obstojali samo še za bond-na in importirana žganja, mešana žganja pa so bila črtana z racijske liste.
Od 14. aprila (danes) naprej bo omejena edino le prodaja importiranega škotskega žganja, katerega se bo dobilo samo eno steklenico pri enem nakupu, dokler ne bodo zaloge zadostne, da se bo moglo vsem odpemalcem poljubno postreči.
Debata glede cen in delavskih mezd
Bizniški krogi trdijo, da odgovornost za draginjo leži na vladi in delavstvu
so vabljeni, da ga obiščejo, mi puuuvau^ z-eamjene	želimo, da bi čim preje
imeti vec govorov pred mladm-
skimi organizacijami po visokih šolah in cerkvah v svrho, da se za volitve leta 1948 pripravi "sile, ki bodo obdržale ravnotežje v deželi."
Ponovno napadel načrt za Grčijo in Turčijo
V	Manchesteru je Wallace ponovno napadel načrt za Grčijo in Turčijo in izjavil, da je ta načrt ustvarjen, da se priskoči na pomoč vsakemu diktatorju, ki utegne voditi protikomunistična gibanja.
V	svojem govoru se je Wallace spomnil druge obletnice smrti Franklina D. Roosevelta. Rekel je:
"25,000,000 Amerikancev, ki so volili za Roosevelta, še vedno živi in dela v Zed. državah, toda progresivne sile so danes brez voditelja i n razdvojene. Kontrola vlade je sedaj v rokah ljudi, ki verujejo, da je organizacija Združenih narodov obsojena na brezpomembnost."
Tri stavke izbruhnile
V Clevelandu in severnem Ohiju so izbruhnile tri velike stavke, na katere je odšlo blizu 10,000 delavcev in delavk. V tfe-ku so stavke v tovarnah National Carbon Co., Seiberling Rubber Co. v Akronu in raznih delavnicah za izdelovanje lončenih cevi. Nadaljuje se tudi stavka pri National Malleable and Steel Castings Co.
Odhod v Arizono
Dne 25. aprila se bo podal v Phoenix, Ariz., kjer si ustanovi svoj dom. Frank Cecelič, kateremu bo pozneje sledila žena Dorothy, rojena Skedel iz e. 168 St. Upamo, da jima bo novo bivališče ugajalo!
John L. Lewis pošilja majnerje nazaj na delo
WASHINGTON, 12. aprila. — John L. Lewis je danes pooblastil okrožne predsednike lokalov United Mine Workers, da lahko dovolijo otvoritev katerega koli premogovnika, če so prepričani, da je isti varen.
Zadnje tedne je Lewis vztrajal, da se vsi premogovniki ponovno pregledajo in da jih federalni inšpektorji potrdijo kot varne. S tem je bilo onemogočeno, da pe z izjemo 350 ponovno odpre 2,531 premogovnikov. Vsi znaki kažejo* da se bo pospešilo z vrnitvijo na delo v ponedeljek in da bo praktično ukinjena VSa varnostna prekinitev dela v teku nekolika dnevov.
Okrožnim predsednikom je Lewis sporočil svoja navodila v telegramu, v katerem pravi med ostalim, da se pooblaščuje predsednika vsakega okrožja, da lahko dovoli ponovno otvoritev vsakega premogovnika, kjer obstojajo dobra jamstva za njih varnost in sicer, da se tako izogne izgubi pri produkciji premoga.
Navodila Lewisa pa se ne nanašajo na 518 premogovnikov, ki jih je dal zapreti notranji tajnik J. A. Krug. Od teh je federalna inšpekcija preiskala 168, ostali pa so še vedno zaprti.
WASHINGTON, 13. aprila — Predsednik Truman je dregnil v sršenovo gnezdo, ko je rekel, da ameriški bizniški interesi delajo tako visoke dobičke, da bodo morali bodisi znižati cene svojim produktom ali pa biti pripravljeni ugoditi delavskim zahtevam za višje mezde.
Organizirani industrijalci in trgovinski interesi ogorčeno odgovarjajo, da kriza, ki nastaja glede visokih cen, ni njih delo, temveč da so za položaj odgovorni delavci in vlada. Draginja je najbolj očividna pri živilih, pravijo bizniški krogi, in vlada je tista, ki na različne načine podpira cene živil.
Mnogo se ugiba, kako bo Tru-manova izjava učinkovala na pogajanja med delavskimi unijami in raznimi korporacijami, ako bi cene v bližnji bodočnosti začele padati.
Delavski department je bas objavil poročilo, da so cene na debelo v tednu, ki se je končal 5. aprila, nazadovale štiri dese-tinke odstotka, kar pa je malo točno spričo dejstva, da so cene na splošno danes 36% odstotkov višje kot so bile lani ob tem času.
(Predsednik Republic Steel Co. je v Clevelandu izjavil, da ne vidi "nobenega vzroka, zakaj naj bi cene jeklu in železu padle." Ta izjava je značilna, kajti jeklene cene se smatra za barometer v narodni ekonomiji. Istočasno je pa Cleveland Graphite Bronze Co. naznanila, da bo reducirala cene svojim izdelkom za okoli dva milijona dolarjev in pol na leto.)
ZED. DR2AVE POSLALE PROTEST JUGOSLAVIJI
Amerika trdi, da se je Jugoslavija nepostavno polastila italijanske imovine v Trstu
Bandit ubit, dva tovariša zajeta
V soboto zjutraj je cleveland-ska policija po divjem lovu ustrelila nekega črnca, ki je par ur prej z dvema tovarišema vdrl v trgovino rabljenih avto mobilov na 8700 Carnegie Ave., kjer je trojica trgovca, ki je bil pozno zvečer na delu, oropala in zvezala, njegovo tajnico pa posilila in odpeljala s seboj. Dekle so banditi v Cleveland Heights vrgli iz avtomobila. Strelska bitka, v kateri je bil eden izmed banditov ubit, se je vršila na E. 89 St. in Cedar Ave. Njegova tovariša sta sicer bežala, ampak sta bila kmalu zasačena na domeh in odvedena v zapor.
Cepljenje proti kozam
Iz New Yorka se poroča, da so se tam koze začele širiti s tako naglico, da zdravstvene oblasti utegnejo odrediti ceplenje vseh osem milijonov prebivalcev mesta. Položaj v Clevelandu sicer ni tako resen, vendar mestni zdravstveni urad priporoča, da se dajo cepiti proti kozam vsi oni, ki niso tega storili zadnjih pet let. Oblasti v New Yorku so se zganile, ko sta se primerila dva smrtna slučaja, štiri obolele osebe pa se je moralo poslati v bolnico. Cepiti se lahko date pri svojem zdravniku ali pa v tozadevni kliniki v Mestni hiši.
Gledališče oropano
Snoči sta se dva roparja skrila v kino gledališču Mount Pleasant na 3685 E. 131 St., ki sta po odhodu gledalcev prišla iz svojega skrivališča in lastnika Charlesa Bootluba oropala vsote $1,100. Eden izmed roparjev je bil oborožen.
wallace govoril 15 milijonom angležev
LONDON, 13. aprila. — Na angleški radio postaji B.B.C. je Henry A. Wallace govoril 15 milijonom Angležev. Radio postaja je dovolila Wallaceu, da govori 15 minut v najbolj pripravljenem času, ko milijoni Angležev poslušajo dnevne vesti ob 9. uri.
Velik karambol v East Clevelandu
Voznik nekega tovornega, avtomobila, ki je očividno zadremal, je prošli petek zgodaj zjutraj zavozil v steber varnostne zone ob progi ulične železnice na Euclid Ave. v East Clevelandu, pri čemur je bil on sam na mestu ubit, neki 18-letni odpuščeni vojak iz Oregona, ki si je na tovornem avtu izprosil brezplačno vožnjo, pa je v nesreči izgubil eno nogo. Vzelo je nad tri ure, predno se je ves zmečkani avtomobil odmaknilo toliko od stebra v varnostni zoni, da se je prišlo do mrtvega voznika in njegovega tovariša.
WASHINGTON, 12. aprila—Odnošaji med Zedinjeni-mi državami in Jugoslavijo so danes poslali še hladnejši kot pa šo bili doslej, ko je državni department Jugoslavijo obtožil, da se je polastila "mnogo italijanske industrijske in zasebne imovine v tržaški okupacijski zoni."
iDržavni podtajnik Dean Ache-*------
son je rekel, da je Jugoslavija s tem resno oškodovala gospodarstvo Trsta." Sličen protest je poslala Jugoslaviji tudi Velika Britanija.	|NemČije
Gre za lastnino v ozemlju, ki se delno nahaja v jugoslovanski okupacijski zoni, delno pa v an-glo-ameriški zoni, in ki ima priti pod upravo governerja, ki ga bodo imenovali Združeni narodi.
Pogajanja glede 40-letne razorožitve
To je že drugi sličen protest na Jugoslavijo
Acheson je rekel, da je bil protest izročen jugoslovanskemu ambasadorju Kosanoviču 27. marca.
Že poprej je državni department vložil protest proti akciji Jugoslavije, ker je zaplenila devet italijanskih ladij, ki so ležala poškodovana v vodah ob
MOSKVA, 12. aprila — Zunanji ministri velikih sil so danes sklenili, da v ponedeljek pričnejo z pogajanji glede ameriškega načrta za 40-Ietni sporazum, da se Nemčijo obdrži neoboroženo.
Istočasno so ministri sklenili, da izročijo neke točke dnevnega reda, ki so v zvezi z vprašanjem Nemčije, zavezniškemu svetu v ■ Berlinu in sicer dokler se čez nekoliko mesecev zunanji ministri ponovno ne sestanejo.
Na današnji seji so ministri za zunanje zadeve dosegli sporazum glede agrarnih reform v Nemčiji, ki se bodo izvršile pri
istrski obali. Med temi je tudi, koncu leta 1947 ter glede uničenja vseh nemških utrdb do konca leta 1948 in likvidacijo vojnih tovfixn, do, "3(1. junija leta
oceanski parnik "Rex."
Amerika in Britanija sta omenjeno zaplembo označili kot v '
Sovjetski zastopnik ministra
samotar v cincagu zapustil $100,000
CHICAGO, 12. aprila. — Da nes se je odkrilo, da je nedavni samotar August Richer, star 70 let, ki je živel v očividnem ubo štvu, zapustil $100,000. Denar je bil najden v nekem starem kovčku.
na nobeno rešitev nemškega vprašanja, če se ji ne odobrijo reparacije iz sedanje produkcije v Nemčiji na eni široki podlagi.
nasprotju s pogoji italijanske mirovne pogodbe, ki je vse italijanske ladje izročila vzajemni zunanje zadeve Andrej J. Vi-zavezniški kontroli, toda Jugo-	J® še enkrat poudaril, da
slavija je to stališče zavrnila v ^°vjet^a zveza, ne bo pristala noti z dne 14. marca.
Državni tajnik Marshall in Kardelj v razgovorih
MOSKVA, 12. aprila — Jugoslovanski podpremijer Edvard Kardelj je bil danes gost državnega tajnika George C. Mar-shalla.
Sodi se, da sta govorila o od-nošajih med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo in o spornih točkah avstrijske mirovne pogodbe.
Kardelj je od dneva svojega prihoda v Moskvo ponovno poudaril, da ima Jugoslavija pravico do vojne odškodnine od Avstrije in do slovenskega dela Koroške.
Lincoln Electric Co.
zgradi novo tovarno
Včeraj se je zvedelo, da bo Lincoln Electric Co. v teku enega leta začela graditi novo veliko tovarno, ki bo štirikrat večja od sedanje tovarne omenjene družbe, ki se nahaja na Coit Rd. Nova tovarna bo obsegala 50 kvadratnih akrov in se bo nahajala na zemljišču n^ E. 179 St. in St. Clair Ave., ki ga je predsednik družbe James F. Lincoln kupil lansko jesen.
Površni tatovi
V noči med soboto in nedeljo so vdrli tatovi v pekarijo na 2806 W. 25 St. in odnesli $41 iz registra, prezrli pa so $2,000, katere je lastnik Herman Micha-elis pred zaprtjem trgovine položil na pecivo.
INDIJCI ZAHTEVAJO. DA JIM ANGLEŽI VRNEJO DIAMANT
NEW DELHI, 12. aprila—Indija je uradno naslovila na Anglijo zahtevo, naj se ji vrne sloviti diamant "Koh-I-Nor," ki krasi angleško kraljevsko krono in katerega je dobila kraljica Viktorija od vzhodne Indije leta 1850.
Poleg diamanta zahteva Indija povrnilo vseh redkih slik in ostalih umetnin, ki se nahajajo v Angleškem muzeju. Prosvetni minister Indije, Abul Kalam Azad; je povedal v parlamentu, da vodi tozadevno korespondenco za povniitev dragega kamna in umetnin z angleškim tajnikom za Indijo, lordom Pethick-Lawrence.
V parlamentu je bil tudi sprejet zakon, ki bo v bodoče prepovedal izvoz umetnin in starin iz Indije.
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
vabi na OPERETO
"CIGAN-BARON"
v nedeljo, 20. aprila 1947 v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Pričelek ob 4. uri popoldne
ameriška delegacija se nahaja v turčiji
ANKARA, 13. aprila.—Ameriška kongresna delegacija, ki proučuje v zvezi z posojilom, ki ga predlaga predsednik Truman za Grčijo in Turčijo, položaj v obeh deželah, je danes zapustila turško glavno mesto Ankaro.
Delegacija se sedaj nahaja v Carigradu in bo jutri odpotovala v Atene.
Mili Iron, Mont. —< Dne 24. februarja je umrl Martin Šetinc, star 77 let, doma iz Brežic, štajersko. Umrl je za srčno kapjo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14. aprila 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PMbllsbed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. (331 ST. CLAIR AVEKUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-13
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Zs celo leto) —--
For Hall Year—(Za pol leta) ——-
for 8 Months—(Za 8 mesece) -
-$7.00
-	4.O0
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto)--——-—--$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —-5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VANDENBERG VOZI PO OVINKIH
Senator Arthur H. Vandenberg spada k tistemu krilu zagovornikov načrta za vmešavanje v notranje zadeve Grčije in Turčije, ki se zavedajo, da je moralna odgovornost, ki jo ta načrt nalaga na Zedinjene države, preveč velika, da bi jo mogle same nositi. Za razliko od tistih zagovornikov borbe proti "komunistični nevarnosti," ki bi drveli s "Trumanovim načrtom" kar naprej, brez ozira na posledice, in ki se zanašajo na moč atomske bombe, se Vandenberg zaveda, da bo težko izvesti načrt brez podpore ene bolj močne ustanove kot pa so to kongres in senat Zedi-n j enih držav. Ni seveda nobene razlike med tistimi, ki zagovarjajo direktno silo in ki bi najrajši začeli metati atomske bombe takoj na Sovjetsko zvezo, in med tistimi, katere vodi Vandenberg po bolj varnih ovinkih k istemu cilju.
Po prvih kritikah in napadih, ne samo od strani progresivnih in levičarskih, ampak tudi konzervativnih krogov, na ta "Trumanov načrt," je Vandenberg spoznal, da spro-vajanje tega načrta ne bo našlo enotno podporo pri ameriškemu ljudstvu. V njegovih predlogih, da organizacija Združenih narodov, odnosno Varnostni svet iste, z večino glasov potrdi ta načrt, leži skrita bojazen, ki bo usodepol-na za daljni razvoj zunanje politike Zedinjenih držav. Vandenberg se upravičeno boji naraščajoče opozicije proti temu načrtu. Boji se opozicije, ki je prepričana, da za tem načrtom pod krinko "borbe proti komunizmu," ne tiči nič drugega kot pa oljni interesi ameriških družb. Zato bi Vandenberg najrajši videl, da bi organizacija ZN storila tisto, kar je ameriško ljudstvo odklonilo: da bi sprejela odgovornost za ta načrt in dala moralno podporo, kije toliko potrebna, da se prikrije surovo, golo in. jasno vsebino "Trumanovega načrta."
*
Dne 7. aprila je senator Vandenberg predlagal, da se Sovjetski zvezi "proži garancije za njeno varnost v njeni lastni sferi." S tem je mislil povedati, da Zedinjene države nimajo pri svojemu sprovajanju načrta ekonomske, politične in vojaške intervencije v notranje zadeve Grčije in Turčije nobenih namenov, ki bi bili naperjeni proti varnosti Sovjetske zveze. V zameno za te "garancije" pa je Vandenberg zahteval, da tudi Sovjetska zveza "proži garancije, da nas ne bo obkolila s svetom, ki je pod komunističnim vplivom." Težko je zamisliti bolj demagoško frazo kot je ta. V svojemu priporočilu je predsednik Truman odprto in brez ovinkov povedal kakšnemu namenu naj bi služila pomoč, ki jo zahteva za Grčijo in Turčijo. Ce se iz Trumanovega govora izločijo vse olepševalne fraze o nevarnosti, v kateri se nahaja demokracija (katere v Grčiji sploh ni) in vsa strašila o "komunistični nevarnosti" (ki jo baje predstavljajo nekoliko tisoč oboroženih mož, ki se nahajajo pod vodstvom komunistov in ki se borijo proti 350,000 do zob oboroženih monarhističnih vojakov), postane jasno, da je namen tega načrta poleg zaščite oljnih interesov ameriških družb, tudi obkoljevanje Sovjetske zveze. Sovjetsko zvezo se zopet želi spraviti v jekleni jopič in je ta potreba postala zeloaktualna sedaj, ko so se bivši jezi proti prodiranju komunistične nevarnosti: nacistična Nemčija, "katoliška" Poljska, monarhistična Bolgarija in Romunija, fašistična Madžarska in Jugoslavija— podrli. Toda navzlic temu očitnemu namenu Vandenberg dviga alarmantni krik "hočemo garancije, da nas Sovjetska zveza ne bo obkolila s svetom, ki se nahaja pod komunističnim vplivom!" Kakšna demagogija! Kot da je Sovjetska zveza ta, ki se vmešava v notranje zadeve Paragvaja ali pa Mehike, a ne Zedinjene države, ki se vmešavajo v notranje zadeve Grčije in Turčije! V vseh borbah, ki jih vodijo posamezni narodi za dosego resnične demokracije ali pa za svoje osvobojen je izpod starih tiranskih sistemov, Vandenberg vidi "prst" Sovjetske zveze, navzlic dejstvu, da je "komunističnih revolucij" bilo cela vrsta še predno je oktobrska revolucija leta 1917 postavila temelje današnji Sovjetski zvezi. Takrat ni bilo nobene države, na katero bi se moglo apelirati "da nam* proži garancije, da nas ne bo obkolila s svetom, ki je pod komunističnim vplivom."
* \
Izraz "verižna reakcija" je uporabljen pri tolmačenju reakcije, ki jo povzroča razstrelba atomske bombe. Pri
UREDNIKOVA POŠTA
Pismo iz Ponikev pri Vidmu
Mr. John Prijatelj, ki stanuje v St. Conneautu, Ohio, je dobil pismo od svoje sestre Angele Skulj iz Ponikev pri Vidmu. Vsebino pisma priobčamo v izčrp-kih:
"Pri začetku mojega pisma, naj Te prav lepo pozdravim, kakor Tebe, tako tudi Tvojo ženo Johano. Sporočam Ti, da sem po več kot 30 letih dobila Tvoje prvo pismo. Ni mi šlo "v glavo, da čitam po tolikih letih Tvoje pismo in sem ga trikrat zaporedoma prebrala.
"Razveselili smo se, ko smo čitali, da bosta prišla sem na obisk. Vsi smo veseli in zadovoljni, da se bomo enkrat že videli in daj Bog, da se kmalu vidimo. Z veseljem vas bomo sprejeli. Lahko bosta pri nas ali pa pri bratu, kakor bo vama všeč. Oba sta dobra, brat in svakinja, posebno pa naša svakinja Leo-poldina je čez vse dobra. Že sedem let je pri nas, pa ni nikoli nič navzkriž prišlo.
"Pišeš mi, naj Ti opišem posledice vojne. Naša rojstna vas Male Lošče ni nič prizadeta in je vse ostalo nepoškodovano. V Velikih Loščah pa je bolj poškodovano: šola, sodnija in Na-vrtnikova hiša so pogorele ob priliki bombardiranja. Tudi Sv. Rok je izgubil streho. Vas Pre-lesje je požgana, v Dvorski je tudi nekaj hiš zgorelo, v Ponikvah so zgorele 3, na Rašici 4. Istotako je škoda povzročena v Igenčehi, Primoži, Dobropoljah, Sv. Antonu. Grad Turjak je razbit in požgan; en teden so partizani bombardirali belogardiste, ki so se notri naselili in se niso hoteli do zadnjega podati, tako, da je bilo veliko izgub na obeh straneh. Bilo ie mrtvih čez 700. '
- "Veliko bi Ti lahko še, pisala o požigih. Moraš si misliti, kako se je delalo pod okupatorjem. Ljudstvo so pobijali po noči in dnevu; prišli so, jih pobrali in odgnali v kakšno dolino, kjer so jih s strojnimi puškami po-strelili. Ne moreš si niti predstavljati, kako zverinsko so ravnali ; celo vas Krvavo peč in Zapotok so imeli za "banditov-sk?, legla" in so vas požgali in uničili. Može in fante so pobrali in jih postrelili, tako da so samo ženske še ostale. Ponekod pa so tudi žene in otroke pobili. Kakšna vse grozodejstva niso počenjali! Spravljali so ljudstvo v internacijo, kjer so stradali in umirali. Tudi v naši domači vasi v Ponikvah je bilo hudo, ker so po večini iz Dolenjskega Konca vsi bili pri ta "belih" in samo eden je bil pri partizanih in sicer Brinski Francelj. V vasi Gorenca pa so bili skoro vsi partizani.
Vsega Ti ne morem opisati,
pa se bomo, če Bog da zdravje, o temu ustmeno pogovorili. Veliko krivice je bilo storjeno v tej vojni, toda Bog bo že sodil vse po pravici in kar si je kdo zaslužil.
"Naj Ti še opišem, kako so umorili lopovski črnorokci gospoda Zakrajška. Hišo si poznal, po domače se je reklo pri "ščitniku". Tam ste se otroci šli igrat. Zakrajška in dva sina so beli ob belem dnevu 12. julija leta 1944 odpeljali v gozd blizu soškega kolodvorja in jih tam pretepali in nato umorili. Tudi Žuk Franceta so usmrtili leta 1944. Živine so prišle ob štirih zjutraj, ga poklicali in ko je prišel v vežo, so ženo Johano odpeljali, njega pa kar v veži ustrelili. Še pri samemu razpadu so najbolj divjali. Samo v Turjakih so jih pobili kakšnih dvajset.
"Veliko bi Ti o temu mogla pisati, spisala bi lahko cel roman o teh strahotah, ki so sedaj, hvala Bogu, minile. Pogovorili se pa bomo ustmeno, ko prideta sem. Lepo Vas pozdravljamo in se nadejamo, da bosta kmalu prišla."
Stanovanja za delegate
Konvencija SANSa se vrši 29. in 30. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ob tej priliki se bo rabilo večje število stanovanj oziroma sob za prenočišča uradnikov in delegatov konvencije. Prosimo rojake, kateri imajo kako sobo na razpolago in bi jo oddali za dotični čas, da ^pokličete Josephine Tratnik, 1116 E. 71 St., tel. EN 0991 za St. clairsko okolico; Anton Jankovic, 14214 Westropp Ave., tel; LI 6603, in Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Rd., tel. KE 5800, za Collinwood.
Bili bi zelo hvaležni ljudem,-kateri imajo sobe in nam bi jih dali v najem za tiste dni, da se takoj prijavijo, in ako bi jih ne bilo zadosti, vemo potem, koliko sob rezervirati v hotelu, kateri zahteva rezervacijo sob najmanj eden mesec pred uporabo istih. Za stanovanjski odbor:
Josephine Tratnik.
GORICA—Takoj po podpisu mirovne pogodbe so italijanski nacionalisti v Gorici še poostrili teroristične napade in grožnje proti Slovencem. Posebne oborožene skupine se ponoči svobodno kretajo po mestu in mečejo bombe v slovenska stanovanja. Ce ne napadajo z bombami, razbijajo s palicami in kamenjem šipe na oknih. Sedaj so pričeli pošiljati Slovencem grozilna pisma, v katerih jih pozivajo, naj čim prej odidejo iz Go-, rice.
i^zstrelbi se ne pojavlja ena*edina eksplozija, ampak cela vrsta medsebojno povezanih eksplozij, ki pa imajo središče, iz katerega nastaja prva takšna eksplozija. Senator Vandenberg je ta proces atomske eksplozije prenesel na politično polje in se je poslužil izraža reakcija," ko je v senatu 7. aprila poudaril, da se Grčija nahaja v nevarnosti, da bi podlegla komunizmu s čemur bo povzročena nevarnost za Turčijo in sicer na podlagi "verižne reakcije."
Vandenberg želi ustvariti prepričanje, da je proces atomske eksplozije identičen z. procesom tako imenovanih "komunističnih eksplozij," namreč, da so vse te eksplozije medsebojno povezane in da imajo svoje središče, iz katerega se poraja prva eksplozija. To središče "verižnih reakcij" bi v tem slučaju, seveda, bila Sovjetska zveza. Toda ta teorija je popolnoma zgrešena. Komunistične "eksplozije" se pojavljajo neodvisno ena od druge in sicer sedaj tu, sedaj tam, kakršni so pač ekonomski pogoji v središču v Kateremu se pojavljajo. Lahko se neodvisno pojavijo sedaj v Evropi, sedaj zopet v južni Ameriki ali pa Aziji in niso nikakor medsebojno povezane. ZgrešAia teorija Vandenberga glede "verižne reakcije," pa služi zopet svojem prvotnemu namenu, namenu, da se z uničenjem "komunistične nevarnosti" v Grčiji ne samo zaščiti Turčijo in oljne interese ameriških družb v Srednjem vzhodu, ampak, da se z izolacijo "verižne reakcije" vklene Sovjetsko Rusijo v jekleni jopič, ki je bil znan pred izbruhom II. svetovne vojne pod imenom "cordon sanitaire."
Demokratični Havaji
Havajski otoki so čudovita zemlja. Prebivalstvo prihaja iz vseh delov Pacifika, iz Daljnega vzhoda, iz Porto Rika in seveda tudi iz Zed. držav. Kljub temu še ni na otokih nikdar prišlo do rasnih izgredov. Pogosto se tudi sklepajo medrasni zakoni. Belci in orijentalci, Kitajci in Japonci imajo skupna podjetja. Z malimi izjemami, posebno v tekočem času, ima prebivalstvo iz vseh življenskih plasti enake prilike, neglede na barvo polti.
Že dolgo navajeni tej demokratični atmosferi, so bili oto-čani razjarjeni, ko so čuli kaj se je dogodilo nekemu kitajsko-ameriškemu učitelju v velikem mestu v Zed. državah. Ta učitelj je dobil ponudbo službe v Zed. državah in je zapustil Hawaii, da prevzame novo mesto. Kakor hitro pa se je v mestu, kjer je imel učiti, izvedelo, da bo kitajski učitelj poučeval bele dijake, je vstala jeza med meščani. Nič niso upoštevali posebnih sposobnosti novega učitelja, bili so proti njemu radi njegovega izvora. Ker mu ni spričo sovražnega ozračja kazalo ostati, se je vrnil na Hawaii.
A dočim se na kontinentu Zed. držav navadno postavlja zahtevo belih učiteljev za bele otroke, je pa na otokih Hawaiia na stotine orijentalcev in Havajča-nov rjave polti, ki že leta poučujejo v ljudskih šolah na otočju. Ti drugopoltni učitelji in učiteljice uživajo spoštovanje, ki ga narekuje njihova poedina sposobnost v poklicu.
Prebivalci teh pacifiških otokov imajo celo še bolj liberalno naziranje glede vere. Najsibo človek budistične, rimskokatoliške, židovske ali protestantov-ske vere, je to njegovim sosedom le malo mar. Njegovo družabno življenje radi tega ne trpi in njegove poklicne prilike spričo tega niso niti ogrožane, niti ovirane. Delodajalec se enostavno za to stran prosilčevega življenja ne zanima, njemu je mar le to, da je prosilec sposoben poklica ali dela katerega išče.
To medsebojno prijateljstvo ljudi različnih izvorov in veroiz-povedovanj se posebno očituje ob priliki vsakoletnega festivala havajskih domačinov. Poset-niki "Luau", kot se praznovanje imenuje, so navadno mešana skupina ljudi, ki se prijateljsko razgovarja med seboj in pogosto brez prejšnjega poznanja ali predstavljanja. Tako so vsi navajeni na rasne in verske razlike, da jim niti na misel ne pride, da bi o tem pomišljali preden s kom govore ali sklenejo "prijateljstvo ali znanstvo.
Tekom vojne pa je bilo prebivalstvo postavljeno pred precej trdo preizkušnjo. Na otočju živi namreč okrog 159,534 čistokrvnih Japoncev in ko je leta 1941 Japonska napadla Ameriko, je, naravno, ta skupina tvorila največjo rasno skupino na Hawaiijih, ali 34% vsega prebivalstva. Skeptiki so bili prepričani, da bo prišlo do medsebojne mržnje med Kitajci in Fi-lipinci ter Japonci. Ob napadu je bilo na otočjih 29,237 Kitajcev in 52,000 Filipincev. Ker so bili Kitajci in Filipinci na Daljnem Vzhodu pod japonsko peto in kruto okupacijo, bi bilo nekaj naravnega, če bi njihovi sorodniki in prijatelji na Hawaiijih mrzili svoje sootočane japonskega izvora. In živeli so z njimi v soseščini, dan za dnevom so se srečavali in vojna napetost je bila velika — mar bi bilo čudno, če bi se spoprijeli med seboj?
Kasneje je bila situacija še bolj težavna, zakaj na otoke je prišlo mnogo vojaštva in mornariškega moštva. Nekateri teh vojakov so bili kakor obsedeni in prežeti z idejo in željo, da maščujejo svoje drage ali svoje tovariše, ki so padli v bojih na Pacifiku. Bili so med njimi taki, ki so videli kako so poginili njihovi tovariši. Mnogi so do-'
bili v bojih z Japonci rane ali pa so bili deležni krutega postopanja tekom kratkega zajetja. Vsekakor je vse tako in podobno razpoloženje težko vplivalo na voljo in možnost havajskega prebivalstva, da ohrani medsebojno prejšnjo dobro voljo.
Navzlic trdim preiskušnjam pa so premostili ovire. Filipinci, Kitajci, vojaštvo — vsi so ostali vzdržni napram otoškemu japonskemu prebivalstvu, čeprav je tekla v njihovih žilah kri sovražnika, proti kateremu so se borile naše vojne sile, kot tudi kitajske armade. Ljudstvo ni vprizorilo ene same demonstracije proti lokalnemu japonskemu prebivalstvu. Ni se dajalo pobude zapostavljanje napram njim in ni se sejalo sumničenja do njih. Res je bilo nekaj japonskih prebivalcev odvedenih v internacijo, toda komaj dober odstotek in še od teh jih je bilo tretjino puščenih na prosto po zaslišanju. Ko so ljudje v Zed. državah sugestirali drastično akcijo napram vsem Japoncem na Havajih, so bili Kitajci na otočju tisti, ki so protestirali proti temu.
Močne razlike v osebnosti in mišljenju opazimo v slehernem kraju med ljudstvom, pa naj bodo prebivalci vsi enega plemena. Še bolj so torej take razlike podčrtane v predelih z mešanim prebivalstvom. Vendar na Havajskem otočju tega ni opaziti.
Kot je dejal Joseph H. Far-rington, havajski delegat v zveznem kongresu, ko je govoril pred nižjo zbornico, "da rekord dosežen dokazuje razsodnost kongresa, ki je leta 1900 priključil otočje , kot teritorijalno ozemlje Amerike ter je dal obenem prebivalstvu pravico do ameriškega državljanstva . . . havajski eksperiment se je ob-nesel ter je dal nov pomen ameriškemu državljanstvu in demokraciji."
F.L.I.S.
Tako popravlja conski svet krivice, ki jih je državnim nameščencem prizadejal fašizem
Pokrajinski odbor za odpuščene državne in poldržavne nameščence ter novo ustanovljeni odbor za povratek premeščenih nameščencev sta pokrenila široko zasnovano akcijo, ki ima en sam cilj: povratek nasilno premeščenih v Italijo in popolno priznanje vseh njihovih gospodarskih, političnih in civilnih pravic.
Spričo vsgga tega je odbor za povratek poslal ZVU-ju, italijanskemu ministru za promet, conskemu predsedstvu in svetu, osrednjemu odbofu za sindikalni sporazum, MOS-u in Enotnim sindikatom, resolucijo, v kateri pravi med drugim; Nameščenci opozarjajo, da imajo popolno pravico do povratka, ker so na tem ozemlju rojeni, so bili nasilno premeščeni kot "drugo-rodci" in ker so bili ti ukrepi le del raznarodovalne politike predfašističnih in fašistične italijanske vlade. Nameščenci zahtevajo, da jim italijanska vlada dovoli povratek, da premesti v Italijo primerno število državnih nameščencem iz tako zvanih starih ppkrajin, ki so bili poslani na službena mesta premeščenih primorskih nameščencev, ter da ZVU dovoli odboru uporabo tržaške radijske postaje, kar je pred časom strogo prepovedala.
To so očitno upravičene in utemeljene zahteve. O tem je na svoji zadnji seji razpravljal tudi conski svet. Njegove seje se je kot opazovalec udeležil tudi predsednik odbora dr. Zbo-gar-Brocehi. V posebnem pismu je ta predlagal, naj conski svet odloči, ali bodo svetniki podpisali prvotno resolucijo, ki so jo prizadeti nameščenci soglasno sprejeli na zadnjem zborovanju.
Očitno so se znašli pred konkretnim vprašanjem.
Conski svet noče jasno pokazati svojega pravega lica. Izgovori mu dobro služijo, da se izmika odgovoru na to važno vprašanje, ki zadeva tisoče in tisoče antifašistov. Človek bi pričakoval, da bo postavljena civilna oblast, ki je v neki meri tudi pristojna, morda celo odgovorna za rešitev takih in slič-nih vprašanj, vendarle nekaj ukrenila. Omejujejo pa se na to, da je vprašanje "zapleteno in delikatno". To je vse, a obenem ' nič.
Dejansko pa je stvar taka: | Premeščeni so bili italijanski dr- » žavni uradniki. Med njimi je mnogo Slovencev in Hrvatov. Seveda so bili nasilno premeščeni v notranjost Italije tudi Italijani, ki so bili zaradi anti-fašizma nezanesljivi. Vsakemu i demokratu je jasno, da je treba j popraviti krivico, prizadejano pripadnikom vseh treh narodnosti, slovenske, italijanske in hrvatske. Vsi brez razlike so morali zapustiti svoje kraje zgolj zaradi nasilnega fašističnega režima. Poleg vsega so eni, kot drugi s tega ozemlja, kjer bi danes uživali vse pravice. Gre torej za državne uradnike — Slovence, Italijane in Hrva- ; te — ki so postali žrtve fašizma. Ali si conski svet zamišlja demokratičnost v nasprotju : s fašizmom tako, da se izmika z nemogočimi izgovori, ko gre za to, da se krivice fašizma popravijo.
("Primorski dnevnik")
še ena važna prireditev pevskega zbora "Jadran"
Cleveland, O. — Ker smo v sezoni kulturnih in drugih prireditev ne bo menda škodovalo, če omenim, da je na dnevnem redu, predno se bo vršila konvencija SANSa, še ena in sicer zelo važna. V Collinwoodskem okrožju nam bo pevski zbor "Jadran" predstavil opereto v treh
dejanjih "Grof-cigan". Tega grofa-cigana nam bo zbor "Jadran" predstavil na odru Slo-venkega delavskega doma na Waterloo Rd. 20. aprila in sicer točno ob 4. uri popoldan.
Po programu bo servirana okusna večerja, po večerji pa se bo pričel ples in sicer v obeh dvoranah. V gornji dvorani bo plesala mladina, v spodnji pa je umevno, da se bodo krožili bolj ta stari. Proste zabave seveda, ne bo manjkalo, kakor tudi ne petja Jadrančanov. Kakor po navadi na vseh prireditvah se oni vedno zberejo skupaj in vesela slovenska pesem doni, da se vse trese. Seveda jih bodo po stari navadi posetniki spodbujali: "še eno urežite!" Tako jih bodo vedno naložili kakšnih pet več.
Naj omenim ob tej priliki, da bo pri Jadrančanih približno tako luštno, kot je to bilo na velikonočno nedeljo pri Slovanih na Recher Ave. Vsak, ki je bil navzoq pri Slovanih, mi bo potrdil, da so vražji snubači in snubačice imeli prave dirke, da se je kar kresalo izpod podplatov.
Torej pridite ob tej priliki dne , 20. aprila tudi: k Jadrančanom. Tudi pevci in pevke Jadrana se " veliko trudijo in mnogo žrtvujejo za podvig slovenske pesmi. Veliko darujejo in pomagajo za vse naše napredne stvari. Pa tudi na naše potrebne rojake* v stari domovini ne pozabijo; za otroško bolnišnico so darovali stotake. Vse to mora, ne samo mene, podpisanega, ampak vse ostale navdušiti in veseliti. Treba dati vse priznanje Jadranu, Slovanu, Zarji, Mladinskemu zboru, kakor vsem drugim, ki pomagajo in držijo za našo kri, za naše hrabre borce, ki so se zadnja leta osvobodili suženjskih okovov.
Še enkrat: pridite prav gotovo na to važno prireditev Jadrana!
Anton Jankoviuh.
14. aprila 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Zvonko A. Novak:
Stremljenje po enem svetu
(Nadaljevanje)
V teh trinajstih osnovnih kolonijah Združenih držav ameriških so bile že verske in plemenske razlike njihovega prebivalstva tako velike, da je bilo, kakor se je zdelo, težko kdaj pričakovati kako ožjo povezanost med njimi.
K tistim razlikam pa je pride-jati še one, ki jih je ustvarjalo podnebje. Na severu so morali vsi priseljenci s skupnimi močmi premagati vse neštete ovire, prijeti za kramp in v potu svojega obraza krčiti divjo zemljo, Če so hoteli imeti kaj za pod zobe. Tu ni bilo ne mojstrov ne pomočnikov. Pa tudi ne gospodarjev ne hlapcev. Vsi so se Vzajemno podpirali ter pomaga-' li drug drugemu. To je seveda kaj kmalu izpodrinilo angleški razredni sistem ter bolj in bolj uveljavljalo osebno neodvisnost v mišljenju ameriških Angležev in drugih naseljencev. S tem se je utirala tudi pot enakopravnosti in umski svobodi.
Vmešavanje angleških oblasti v kolonijske zadeve je postajalo ameriškim kolonistom čimdalje nadležnejše in zoprne j še, a cerkvena oblast se je v svoji strupeni napetosti in zagrizeni strogosti domala po vseh kolonijah še najdlje obdržala. Ampak naposled jim je tudi ta presedala do grla.
Na jugu so toplejši kraji. Pa So zato nastali tam veliki nasadi ali plantaže, kakor jih tudi ime-Huje^o. Te so potrebovale delavce v množnem številu in plan-tažniki so si .najprej skušali pomagati z Indijani, ki so jih naseljenci ujeli v bojih i njimi. Ali z Indijanci ni bilo nič. Bili so preveč navajeni svobode in so si rajši vzeli sami življenje, kakor da bi bili plantažnikom za tlačane in sužnje. Cromwell je poslal v Virginijo vojne ujetnice na prisilno delo po plantažah. Anglija je skušala ustreči potrebi možnega dela tudi s tem, da je ameriškim plantaž-oikom pošiljala kaznjence na delo po njihovih obsežnih nasadih. In dokaj kupčije je bilo celo z ugrabljenimi otroci, ki so jih brezvestni oboževalci zaseb-iie lastnine prodajali v Ameriko, kjer so postajali žrtve skupinskega ali množnega dela. Ampak še najudobnejša in najce-"^ejša oblika množnega tlačan-stva so bili zamorski sužnji iz Afrike. Te je prvič pripeljala '^eka holandska ladja v Virgi-^ijo leta 1620. Toda že takoj v Začetku osemnajstega stoletja 3e bilo naleteti nanje po vseh ameriških kolonijah, a na naj-pa kajpak v Virginiji, Mary-landu in obeh Carolinah. Tako se je razredni sistem na jugu še dolgo ohranil. Plantažniki so bi-li gospoda zasebne lastnine, kateri so morale služiti in tlačani-ti brezpravne delavske množice.
Severni kraji so se sčasoma razvili v lepe kmetije, ki niso bile ne velike ne majhne. Bila So to kmečka posestva srednje Velikosti, ki so jih mogli lastniki z družinami obdelovati sa-Zato ni bilo severu treba
sužnjev. Da, celo sramoval se jih je. Prejkone se je zavedal resnice, da je suženjstvo eden najsramotnejših madežev vsake civilizacije. Na jugu pa se je v družabnem in gospodarskem ozi-ru razvil takšen sistem, da mu je postalo suženjstvo neizogibna potreba. Kjer pa je vrh tega še zasebna lastnina najvišji cilj človeškega prizadevanja, ni mogoče najti plemenite srčne kulture,
Dasi so ljudje po kolonijah pripadali raznim narodnostim in veram ter se zastran tega razlikovali po svojih navadah in težnjah, so jih vendarle silile tri reči k vzajemnosti in edinosti. Vsi so si na vse kriplje prizadevali pobiti Indijance ter se tako znebiti večnega strahu pred njimi. Prebivalstvo vseh kolonij se je vsaj nekaj časa v resnici balo Francozov; to pa zato, ker se je francoska vlada tako obnašala, da se je zdelo, kakor bi jih hotela obkrožiti in podjarmiti. In tretjič so se prav vsi z vsemi štirimi upirali angleški kroni v njenih pretiranih zahtevah ter bili v ostrem navzkrižju s trgovinsko sebičnostjo oz-kosrčne angleške peščice ljudi, ki so gospodovali nad angleškim parlamentom ter narekovali smer angleški politiki v vseh ozirih.
Brezdvomno so bili Indijanci belokožnim naseljencem neprestano zlo. Ampak nikoli pa ne več kakor to, in sicer iz razlogov, ki so razvidni iz sledečih vrstic.
Kakor menijo nekateri zgodovinarji in med njimi tudi H. G. Wells, je imeti Mongole za prvotno ameriško prebivalstvo. Ti so prišli semkaj iz Azije skozi Beringovo morsko ožino zapad-no od Alaske v zgodnjem razvoju neolitske dobe, ki se deva v razdobje deset tisoč let pred Kr. r. Njim so se primešala prejkone še druga plemena, ki so dospela v Ameriko tudi po morju. Iz te mešanice so nam ostali Indijanci, ki jih je še sedaj dokaj na ameriški celini.
Domala vsa tista plemena so ostala na stopnji barbarstva v neolitski dobi in se v svojih križih in težavah skušala s človeškimi žrtvami prikupiti svojim malikom.
Koder so se pasle velike črede bivolov, so tisti ljudje postali kočevniki ali nomadje. Daleč gori na severu je prvotni prebivalec ameriške celine sledil ameriškemu severnemu jelenu. V tropičnem pralesu je ameriški Indijanec lovil perjad in malo divjad, da se je mogel preživljati. Kjer pa je naletel na rodovitne in tople kraje, kakor na primer v Mehiki, se je ustavil za stalno, si postavil važna poslopja iz kamna, te okrasil s primernimi vrezbami, se oprijel nekakšnega družabnega reda, namakal si zemljo, si zgradil mesta in ustanovil državo. Iz-kratka, bil je pionir ali graditelj svoje civilizacije.
(Dalje 'prihodnjič)
Tako se godi Koroškim Slovencem danes!
Ponalli !z
Celovec—Odkar je avstrij- ^
delegacija odpotovala v ^oaclon, da tam zagovarja stare "^perialistične zahteve po tujem Ozemlju, pri nas na Koroškem dežuje obljub in zagotovil,
^ Isaterimi bi hoteli zopet pre-®Piti slovensko ljudstvo in j^spavati njegovo čuječnost. Med ko so skušali prej z vsemi "Mogočimi statistikami dokazo-da Slovencev na Koroškem ®Ploh ni, se nam sedaj na vse ^^cine dobrikajo in ponujajo ce-0 dvojezične napise, slovensko krfv	in odškodnino za' lažnjivi avstrijski
Slovenskega poročevalca'
jali prejšnji režimi, da omenimo samo najbolj kričeče ponudbe, s katerimi skuša avstrijska delegacija tudi v Londonu varati svetovno javnost
Toda gospodje, to je prazno zvonenje po toči! Koroški Slovenci smo preveč pretrpeli, preveč prestali in predobro poznamo vaše metode in vemo, da bo ostalo le pri besedah, kakor smo to doživeli že leta 1920. Spomnili ste se na nas šele v trenutku, ko vam je začela teči že voda v grlo! Da pa ne bi kdo nasede propagandi
ki so nam jih prizade- ki je danes edina industrija v
Avstriji, ki dela s polno paro, podajamo samo nekaj primerov, kako se v resnici godi koroškim Slovencem danes:
Tisti, ki so si domišljali, da se bo Avstrija po porazu nacizma spametovala in krenila na pot demokracije, so se bridko varali, še danes, skoro dve leti po porazu Hitlerja, so težko obremenjeni fašistični zločinci še svobodni, sede na odgovornih in ■vplivnih mestih in oblasti nočejo proti njim ničesar podvze-ti. Tako se sprehaja na primer bivši krajevni vodja nacistične stranke Treul ,ki je odgovoren za izselitev najmanj 20 slovenskih družin in za smrt mnogih slovenskih antifašistov, še vedno docela svobodno po Železni Kapli,
Enako mirno uživa sadove svojega početja žandar Orlitsch, ki je odgovoren za smrt cele družine Hojnikove iz Lepene in prav tako se še ni skrivil niti las žandar ju Widmannu v Globasni-ci, ki je bil eden izmed najhujših nacističnih divjakov.
Zato pa so še danes aretacije in hišne preiskave pri koroških Slovencih na dnevnem redu. Od zloma fašizma do danes je doživela na primer samo družina Bute j, po domače Urankova v Veselah pri št. Vidu pod June nič manj kakor 23 hišnih preiskav. Dva sina, ki sta bila parti-ana, sta bila brez vsakega vzroka šest mesecev zaprta. Bivša par-tizanka Anica Šporn je bila v tem času že 21-krat aretirana in zaprta.
Neizpodbitno je, da ravnajo koroške deželne in avstrijske oblasti s koroškimi Slovenci slabše kakor v dobi nacističnega režima. V šolah se še danes nadaljuje nasilna germanizaci-ja, kar najbolje dokazuje primer "politične neobremenjene" upraviteljice šole pri Sv. Primožu, Linde Stauneher, ki je 25. januarja 1947 prepovedala otrokom tretjega razreda govoriti med seboj slovensko.
Gospodarsko zapostavljanje Slovencev na Koroškem se ni prav nič spremenilo. O slovenskem ljudskem premoženju, ki je last slovenskih zadrug, odloča v Vfclikovcu še danes bivši nacistični komisar Trsta in nosilec zlatega znaka nacistične stranice Werner Eberle. Še bolj jasno kaže to dejstvo, da koroški Slovenci do danes še niso dobili nobene odškodnine zaradi nasilne izselitve. Temu se ne čudimo, saj odločajo o tem isti nacistični uradniki, ki so odrejali izselitev.
Šele na ponovne proteste in odločen nastop prizadetih Slovencev je deželna vlada odstavi-a inženirja Valentina Maierho-ferja, zagrizenega nacista, ki je opravljal cenitvi škode, toda njegove cenitve so še vedno v veljavi. Da niso v korist Slovencev, o tem pač ni dvoma, če še povemo, da jih je opravil bivši 'državni komisar za utrditev nemštva."
Po vsem svetu so brez dvoma prepričani, da so izseljeni in internirani Slovenci, ki so se še živi vrnili iz nacističnega pekla, takoj dobili nazaj svoje oropano imetje. Na to prepričanje prav gotovo špekulira avstrijski zunanji minister dr. Gruber, ko skuša v Londonu dokazovati, da si Avstrija prizadeva popraviti krivice nacističnega režima. V resnici pa je stvar docela drugačna in za tiste, ki zaupajo sedanjim avstrijskim oblastnikom, skoro neverjetna.
Resnica je namreč, da koroškim Slovencem še vse do današnjega dne niso bila vrnjena zaplenjena posestva, še več! Še danes so dejanski lastniki bivši nacijski prvaki. Avstrijske oblasti tega ne samo da niso odpravile, marveč jih jemljejo celo v zaščito. V ilustracijo naj navedemo samo en primer:
Aprila 1941 je bila med drugimi izseljena tudi 65-letna Jo-sipina Eichner iz Zakamna pri Vetrinju, ki je po nekaj mesecih v taborišču podlegla. Njeno hišo in posestvo so brez vsake od-
škodnine zaplenili. Na ukaz vojnega zločinca Maier-Kaibitscha so to posestvo poklonili "zaslužnemu nacistu" dr. Herbertu Negro .takratnemu vladnemu direktorju, poznejšemu pomočniku vrhovnega komisarja v Trstu, kjer je bil posebni zaupnik vojnega zločinca dr. Rajnerja.
Ko se je pojavil kot zakoniti dedič pokojne Eicherjeve njen posinovec in zahteval vrnitev posestva, je koroška deželna vlada storila vse, da to prepreči. Predsednik deželne vlade—preizkušeni nacist Piesch—se je osebno zavzel za stvar in z izgovorom na okupacijske oblasti zahtevo po vrnitvi tega posestva odklonil. Tako še danes izkorišča Slovencu oropano lastnino nacistični prvak. In temu pravi dr. Gruber "popravilo storjenih krivic."
Resnica pa je samo ta, da sta danes na Koroškem zaščitena vsak nacistični zločinec in vsak pobegli fašist, ki lahko svobodno napadata, preganjata in zapostavljata Slovence.
In še to: V Londonu si prizadeva avstrijska delegacija na vse načine dokazovati neupravičenost jugoslovanske zahteve po priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Sklicu je ja se na najrazličnejše statistične po-tvorbe avstrijske monarhije in poznejše avstrijske republike. Kako zlagane so trditve, bi se lahko vsak objektivni človek prepričal, kjer koli na Slovenskem Koroškem.
Naj navedemo samo primer slovenske vasi Djekše na skrajnem robu slovenskega ozemlja. Ta vas je štela leta 1846 skupno 1,''426' prebivalcev, ki so bili vsi do zadnjega Slovenci. Pri volitvah leta 1904 je dobil nemški kandidat Metnitz samo en glas. Ali pa na primer v Grebinju, kjer so dobili Nemci pri volitvah leta 1904 vsega 44 glasov, Slovenci pa 444. Seveda so Nemci pozneje storili vse, da bi dali tudi tem krajem nemško lice, toda vse do današnjega dne Slovencev niso mogli izbrisati, kakor so hoteli.
Koroški Slovenci smo že vajeni boja za svoj obstoj. Začenja se pri zibelki in nas spremlja skozi vse življenje. To je boj za naš materni jezik, za našo lepo slovensko deželo, boj za našo pravico do življenja. Vemo, da nam ne bo nič podarjenega, kar si sami ne priborimo. S to zavestjo smo stopili v' narodno osvobodilno borbo, s to zavestjo tudi danes nadaljujemo borbo vse do končne zmage, dokler ne bo dosežen naš cilj: združitev z Jugoslavijo!
Vemo, da v tej borbi nismo sami, da so z nami vsi jugoslovanski narodi in da nas podpirajo vsi resnični demokratični svobodoljubni narodi na svetu z ve-
liko zaščitnico zasužnjenih in zatiranih, Sovjetsko zvezo na čelu. In ta zavest nam daje silo in moč, da tudi pred najhujšim nasiljem ne bomo klonili.
Društveni koledar
19.	aprila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	aprila, nedelja. — Opereta pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25.	aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	aprUa^ nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ —T proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek.—G. I. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Večerja in ples v počast vojnim veteranom društva Napredek št. 132 ABZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
4.	maja, nedelja. — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	maja, petek. — Veteran^ of W, War No. 2 post 25 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja. — Zbor Abra-ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. maja, nedelja. — ženski odsek Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. priredi Materinski dan ob 10-letnici obstoja.
16. maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini,. avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
(208 6CHADE AVE.
POKLIČITE;
ENdicott07l8
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št, 180 ABZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24. maja, sobota. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples
v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. junija, nedelja.—Piknik društva "Soča" št, 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave.
29. jimija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNA
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
GAY INN
Frank in Emily Svigel 6933 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino in žganje, ter j okusen prigrizek. — Za prijetno družbo obiščite nas.
+
KESERICH TAVERN
Nick & John Keserich, lastnika 6507 ST. CLAIR AVE.
NAJBOLJŠA PIJAČA — VINO PIVO IN ŽGANJE IN PRIGRIZEK. Se priporočamo za naklonjenost
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 St. in Grovewood A v*.
Danica in Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba.
FRANCES CAFE 317 East 200th St.
vogal Fuller Ave.
Odprto do 2.30 ure zjutraj
Tinko in Frances Udovich vam postrežeta z najboljšo pijačo in prigrizkom. Vsako soboto igra godba.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
f elertic Jf lorisits:
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
Imamo še nekaj pravih nagelnov in več vrst vrtnic.
CVETLICE ZA VSE PRILIKE
Park View Florist
J. J. stare, lastnik 9320 KINSMAN RD., MI 2469
na domu 1096 NORWOOD RD.. EX 5078 Telegrafiramo cvetlice po celem
nfSAS
Slovenska cvetličarna
RAZNO
A. GRDIMA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
JIM OKORN
Slovenski krojač ^
Čistilnica ženskega in mojega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE.
EX 6088
GOSTILNA
Anton Marolt Night Club
1128 E. 71 St.—1129 E. 68 St.
Vsako soboto serviramo "Roast Beef" sendviče. Pri nas dobite vedno prvovrstno pivo, žganje in vino.
Postrežba vljudna, družba prijazna. Se priporočamo za obisk.
Mr. in Mrs. Frank Kopina
481 EAST 152na ST.
Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim
ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM, Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave Dobro pivo. žganje in prigrizek ter slastno vino
ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 2:30 z j.
Three Corner Cafe
1144 EAST 71st ST. Frank Baraga in John Levstik, lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
VIQTOR SCHNELLER & MIKE KOCJAN
1297 EAST 55th ST.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2.00 zj. — Se priporočamo za obisk.
Mr. in Mrs. JOE SUSTARSIC
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezUi, zglaslte se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEndenon 71M
AUGUST F. SVETEK
Pogrebni zavod 478 East 152nd St. Tel. IVanhoe 2016
Bolniški avto na razpolago
PARKER HARDWARE
7502 ST. CLAIR AVE. HE 9418
Trgovina z vsakovrstno železnino; hišnimi predmeti, plumbersko opremo, orodjem, električnimi pripomočki. semenom in gnojili. — Se priporočamo.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sCistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna ia Andrew M. Artel, last. E. 152nd St. in Waterloo Road
FRANK KURE
NOVE STREHE!
Ako potrebujete novo streho, ali popravilo na stari, lahko dobite vsa navodila pri nas.
Damo tudi žlebove, popravljamo forneze (hot air) in sploh izvršujemo vsa kleparska dela.
16021 Waterloo, Road
KE 7192
RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK GLenville 3830
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815 — 31 SUPERIOR AVE,
ENdicott 9361
nCodema slovenska popravljalnlcs PBOOAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TB17KE
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fenderje. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave.'- EN. 1633
PETER ROSTAN
Barvar in dekorator 449 EAST 158th ST.
Unijsko delo Vse prvovrstno izvršeno v popolno
zadovoljstvo.
V zalogi imam še predvojno barvo.
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo ca popravilo In bar« vanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro,
H E R -M A N' S TEXACO SERVICE
920 East ISSih St.—IV 9568
Popravimo generatorje, starterje, voltage regulacijo, carbnretorje. itd.
STRAN 4
PRE2IH0V VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom itare Jugoslavij«
(Nadaljevanje )
Gospodar se ni malo začudil. Odkar se je Bunk sprhal, se stari oče ni za nič več brigal. V kratkem času se je zelo postaral, izogibal se je ljudi in svoje bajte skoraj ni več zapuščal, le kadar se je sonce posebno močno uprlo vanjo, je prihajal na dan in se grel na solncu. Ker mu zet ni takoj odgovoril, je stari rekel:
"Jaz bom šel nad Obertavca."
"Vi . . . ?"
V mladem je zasijalo rahlo upanje in čez nekaj časa je dodal:
"Da, če vi ne boste nič opravili, potem nihče ne bo."
Do tega sklepa je prišel stari Munk, vide, da se godi njegovim naslednikom huda krivica. Že Bunkova nesreča ga je hudo potrla in postal je še maloduš-nejši in nezaupljivejši do mladih gospodarjev in do mladih ljudi sploh. Pri Munku sicer ni bile mogoče vnaprej videti tega, kar se je zgodilo z njegovim sinom; ali škoda, ki je grozila hiši s polomom "Podjune", je bila taka, da bi mogla podreti ene-izmed njenih vogalov. Bilo je tem huje, ker se je izkazalo, da te nesreče njegov zet ne bo mogel prenesti in bo začel piti. Z Obertavcem, ki je bil slej ko prej duša vsega podjetja, sta bila stara prijatelja, dasiravno je bil ta mnogo mlajši od njega. Vezali so ju predvsem spomini na politične boje iz predvojnih časov, v katerih sta stala oba v istem taboru. Nekaj sence je sicer leglo na 'to prijateljstvo takrat, ko je njegov sin Bunk tako izpod cene prodal svoj les Obertavcu. Vendar stari Mupl^ tega ni mogel zameri ti niti njemu niti komu druge mu, ker so bili pač taki časi. Računajoč na svoje poznanstvo, še bolj pa na svoje sive lase, se je stari Munk odločil za posredovanje v prilog Munkove hiše.
Obertavčeva mogočna hiša je stala nekoliko stran od "Podjune". Medtem ko je bilo tam vse spremenjeno in okrog obširnega skladišča ni bilo zapaziti nobenega življenja, je bilo pri Obertavcu še vse po starem. Za mogočno hišo so stala še mogočnejša gospodarska poslopja in že prvi pogled je moral vsakega opazovalca prepričati, da je tu kaj blaginja doma. Povsod je vladal velik red in nad vso domačijo je bil razgrnjen prostran mir. Ta vtis se je še povečal ob pogledu na lepo zaokroženo polje, ki se je razprostiralo za hlevi in je segalo tja do reke, kjer je stala Obertavčeva, zdaj zapuščena žaga.
Munk je moral precej časa čakati, preden se je prikazal Obertavc. Brž ko je zagledal starega znanca, mu je takoj stisnil roke.
"Hej, ti si, stara korenika! To me pa veseli, da si se vendar tudi ti Izkopal izpod tiste tvoje gore. — Ne zameri, da si moral malo čakati. Ravnokar sem spremljal na postajo svojo hčer, ki se je odpeljala nazaj na Dunaj, kjer študira na visoki šoli za svetovno trgovino. Študentje — saj veš, kaj to pomeni. Sam si skusil ..."
Potem je odvedel gosta v svojo sobo in dal prinesti vina in pogače. Tako je bilo vedno, kadar je prišel v hišo njegov stari znanec. Moža sta si sedela nasproti in se gledala: stari Munk je opazoval Obertavčev obraz, ki ga že nekaj let ni videl. Mož se medtem nt veliko spremenil, bil je še vedno enako rejen in gladek, le nekaj novih potez se mu je vtisnilo v lice in lasje na
temenu so mu že začeli siveti. To pa starega Munka ni mnogo zanimalo. Iskal je na prijateljevem obrazu nekaj drugega. Rad bi bil na njem odkril senco tega, kar je zadnje čase vznemirjalo njegovega zeta ter toliko drugih kmetov v Jamnici in njeni okolici, rad bi bil odkril na njem strah in nemir zaradi poloma "Podjune". Toda najsi je še tako napenjal oči, ni odkril tega, kar je iskal.
"To je več kakor čudno," si je na tihem mislil stari Munk. "Kako more biti človek tako ravnodušen, ako se mu naenkrat zruši to, kar je vse življenje gradil in za kar je delal skoraj dvajset let. Jaz bi tega ne prenesel tako lahko ..."
Tudi Obertavec je skušal razbrati z Munkovega obraza vzrok njegovega nenadnega obiska, dobro vedoč, da te stare koreni-ke ni kar tako prineslo k njemu v hišo. Vzrok je na tihem sicer slutil, vendar ga na prijateljevem obrazu ni mogel odkriti, ker je bilo na njem razen dveh okroglih, še živahnih oči vse enako sivo in mrtvo.
"Pij, Munk, to ti ne bo škodovalo," je čez nekaj časa spregovoril Obertavc.
Munk si je znova poplaknil grlo, potem pa uprl oči v soseda.
"Nesreča te je zadela, Obertavc ..."
Munk ni bil nikdar vajen govoriti boječe ali prizanesljivo, ali to pot je bil njegov glas vendar navadno zadržan. Bal se je, da bi svoje težke naloge že vnaprej ne pokvaril. Prijaznost, s katero ga je Obertavc sprejel, mu je dajala veliko upanja.
Obertavc se je neprijetno zganil.
"Da, ti misliš ta polom? To je hudič, ti rečem . . . človek dela, se trudi, trudi noč in dan, leta in leta, nazadnje pa ti vse spodleti. Toda kaj si hočemo, tega je kriva kriza, ki nikomu ne prizanaša. Kam smo prišli, kaj?"
Obertavc je umolknil in pogledal prijatelja z usmiljenja vrednimi očmi. Po kratkem molku je vzdihnil;
"In nazadnje bi človek prišel še ob dobro ime ..."
Stari Munk ni umaknil oči od Obertavca. Napeto je premišljeval, kaj naj stori, ali naj takoj pride z besedo na dan. Na tihem je sočustvoval s starim znancem, a se je vendar bal, da
bi ga ta prehitro ne razorožil s svojim vzdihovanjem. Da bi nekaj rekel, je dejal kar tjaven-dan:
"To gotovo niso bile mačje solze."
Ali nenadoma, ko Obertavc tega niti najmanj ni pričakoval, je stari Munk prišel s svojo stvarjo na dan.
"Veš kaj, prišel sem k tebi v Munkovi zadevi ..."
Obertavc ga je zmedeno pogledal, gost pa je hitro nadaljeval :
"Zaradi Munkove stvari sem prišel. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, saj Munk ni sam ... Nič bi ne bilo, ako
FAT60 ...

QK. FENS WORTH f GEr IN THERE. ANO TAKE MY USED FAT TO THE BUTCHER f
bi izgubil le to, kar je zvozil; toda sedaj bi moral dati tudi tisti les, ki ga še ni in ki ga zanj veže pogodba. To je malo hudo in tudi malo čudno . . . Zato sem si mislil: stopil bo k tebi, ker se že od nekdaj poznava, in ti boš stvar gotovo uredil, kakor se spodobi, da ne bo prevelike škode ..."
Obertavc je obsedel kakor pribit. Na njegovem obrazu se ni zganila niti ena poteza, ko je odgovoril:
"Vem za tisto stvar, vendar ti moram takoj povedati, da bo težko storiti drugače. To vse spada v maso 'Podjune'. Ali misliš, da meni vse to ni zoprno? Še kako mi je sitno, dragi moj! Toda kaj si hočem? Nesreča se je zgodila in zdaj ni mogoče več pomagati. Drugače bi bilo, ako bi Munk ne bil vezan s pogodbo ..."
Munka prijateljev mrzli glas ni mogel razorožiti, čeprav ga ni pričakoval.
"Zakaj bi ne mogel pomagati?" je vprašal mirno, a vneto. "Ti si vendar glava pri 'Podju-ni' . . . "
"Glava! Motiš se, Munk. Bil sem . . . delali smo . . . toda veš, kdo je danes tam glava? Banka . . . Sam boš razumel, da toliko denarja, kolikor smo ga zadnja leta premetali, nismo mogli vzeti drugje kakor pri banki. Z banko smo delali, kakopak. In sedaj nam je banka zavila vrat, banka sedi sedaj na vsej zadevi in mi delničarji nimamo nobene besede. Ljudje pa mislijo, da smo kdo ve kakšni bogovi. Banka je bog . . . Jaz sem ravno tako kakor drugi izgubil šestdeset odstotkov od tega, kar sem vložil v podjetje."
Obertavc je le deloma govoril resnico. Tisto o b&nki je ; bilo res. Banka je s svojim posebnim komisarjem skušala odpraviti prezadolženost podjetja, predvsem na račun dobaviteljev kmetov. Delničarji so ji pri tem seveda šli na roko-, kolikor je bilo mogoče. Ni pa povedal tega, da je s svojim razmeroma
V blag spomin
ob četrti obletnici odkar je umrla moja ljubljena, skrbna mama
Johana Cecelič
Zatisnila je svoje blage oči 13. aprila 1943.
v mojem srcu je še vedno bolest in v moj^ih očeh solze, ker Te se vedno pogrešam, moja ljubljena mati. Vse si potrpela z vdanostjo in vedno si imela smehljaj, ki je pričal o Tvoji veliki dobroti.
_ Umrla si mirno—prav kakoršna 81 bila v življenja. In vsi so Te ljubili, kateri so Te poznali.
Ljubeči sin Frank
ENAKOPRAVNOST
neznatnim deležem pri "Podju ni" dolga leta delal velikanske milijonske dobičke. Seveda je bil le del teh dobičkov skri* aj naložen v gotovini, del pa v dveh, treh dokupljenih gozdnih posestvih tam za planino z ogromnim letnim prirastkom. Velik del nabranega dobička se je sicer stopil v raznih kopališčih, kamor sta si Obertavca hodila zdravit revmatizem, včasih oba skupaj, največkrat pa vsak zase, ali pa so ga pozobali otroci, ki so študirali po raznih velemestih.
Obertavc se je zgrbil za mizo, kakor bi mu na tilniku sedela nevidna pijavka in mu sesala kri. Munka je za trenutek spreletela neka tuja groza. Zazdelo se mu je, da se je tudi tukaj, kjer tega ni pričakoval, srečal s tisto nevidno pošastjo, ki iz nekega strašnega ozadja sreb-Ije trud dela, prihranke, kmečko premoženje. Beseda banka je votlo odmevala po prostrani sobi. Munk se je stresel.
"Čudne stvari so to, Obertavc, in moji možgani so gotovo že prestari, da bi jih mogel razumeti. Ti si gnal nas kmete, a kdo žene banko? Kdo stoji za vsem tem, čigavo bo nekoč vse to, kar izginja iz naših rok? Ne vem, koliko bi dal, ako bi mogel to zvedeti še pred smrtjo."
Delničar "Podjune", Obertavc, pa se je napravil, kakor da bi te besede preslišal. Videl je, da je njegov stari prijatelj v zadregi, pa jo je hotel takoj izkoristiti.
"Jaz kot delničar ne morem nič napraviti, nič odločevat^ ne jaz, ne Koroš, ne Žačen' in tudi drugi ne, ki so še zraven. Vsi imajo zvezane roke. Izgube se ne moremo več ubraniti. Najpa-metneje bi bilo, ako bi si kmetje dali dopovedati, ter pristali na to, kar jim ponujajo. Dobili bi vsaj to, Ako pa bi zaradi tr-dovratnosti nekaterih upnikov moralo priti do pravega konkur-
Naprodaj
je trgovsko posestvo; 2 veliki trgovini, 2 garaži — zidano poslopje, ter ' 2-družinska hiša s >5 sobami spodaj in 5 sobami zgoraj.
Vogal E. 169 Si. in Grovewood Ave.
Cena $31,000.
Pokličite' lastnika: IV 3389
za, potem bomo izgubili morda vse. Ti imaš velik vpliv na Jam-nico in, če bi ti rekel besedo, bi ljudem le dobro storil."
Munk svojim ušesom ni mogel verjeti. Obertavc ni zahteval od njega nič drugega kakor to, da bi postal zastopnik zavoženega podjetja in šel nagovarjat kmete, naj popustijo in dajo, kar se od njih zahteva. V njegove stare kite je planil odpor, da se je znova visoko vzravnal na sedežu. Hotel je zavpiti: Ne, tega pa ne bom storil! — toda Obertavc ga je že prehitel:
(Dalje prihodnjič)
Posluga
SEDAJ JE ČAS PRENOVITI VAŠ DOM: napraviti podstrešja, popraviti žlebove in strehe ter druga popravila. Nobenega pred vplačila. 3 do 7 let za odplačenvanje. Za podatke in informacije pokličite
JOHNSON BUILDERS 13432 St. Clair Ave.. GL 8431-9844
ČIŠČENJE STENSKEGA PAPIR-JA IN UMIVANJE STEN. Ekspertno delo. — ANDREW CLARKSON ON 3182.
Scandia Window Cleaning Co. SNAŽENJE OKEN
Umivanje sten in čiščenje stenskega papira, trgovin in uradov. Prosti proračuni. CE 2502—s. Horvath
Razno
15—lyCj in Vi H. P. motorjev se proda pdsamezno ali skupno. V dobrem stanju. 1935 Euclid-soba 200-CH 5039.
Specialisti za nove strehe na domovih. Prvovrstni materij al za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590.
OSKRBOVANJE
MAJHNIH TOVARN IN DOMOV Barvamo s čopičem ali pršilko; popravimo cementna dela in varimo, itd. Splošno prevažanje. — Cene zmerne.
HE 7008
STREHE iN HIŠE POPRAVIMO
Prvovrstno delo in najboljši material. Napravimo nove ali popravimo stare strehe. Pokličite nas za brezplačni pregled.
MA 5590 Fidelity Const. Co., Erie Bldg.
Green Beverage
256 E. 156 Street '
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST FIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAUUNE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe
DA SI PRIHRANITE DENAR, PRIMERJAJTE NAŠE CENE.
Smerda's Music & Furniture Appliances
5800 BROADWAY — MI 2525
ZA UMETNO CVETJE
in niaterijal za razstavljanje predmetov, napravimo po vašemu naročilu. Prodajamo na debelo in drobno.
J. & L. ARTIFICIAL FLOWER AND DISPLAY CO. 6005 St. Clair Ave., EX 8177
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
WIDGOY S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto oh nedeljah.
JOHN'S SLAG za dovoze, $2.25 tona. B tonov ali več. Dopeljemo na vzhod ali zapad ter ga razstrese-mo. , Cinder, load 9 jardov, $1.25 j ar da. Pesek-r-kamenje.-^MI 6908.
Dela za ženske
FITTERS in šivilje; stalno delo.
Tedenska plača. Boljša trgovina. LOIS KELLEY, 313 C. A. C. Bldq., CH 2533.
LEPOTIČARKA samo" izurjena se naj priglasi. 5 dni tedensko. Stalno delo; dobra plača in provizija. Dela 2 večera v tednu. Na zapadni strani. FL 6750.
STROJEPISKA
za prodajalca avtov; mora imeti nekaj znanja o knjigovodstvu. Stalno delo. 40 ur tedensko.
Mr. Chorman pri CENTRAL CHEVROLET INC. 7002 Euclid Ave.
Dela za moške

STAVBINSKO DELO V TOVARNI. Plača od ure. ROSEMAN STRUCTURAL IRON WORKS. 3229 E. 80 St., DI 0040.
Delavec za generalno pressroom delo. Plača od ure. Vprašajte za Mr. Ray Page. — Morgan Lithograph Corp., 1601 Payne Ave.
Pometat/za podnevno delo. 40 do 50 let star. Euclid Lamp Works, 1814 E. 45 St.
TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. Visoka plača od ure — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
Knjigovodje za delo na National Cash Bookkeeping stroju. Tedenska plača. Linderme Tube Co., 1500 E. 219 St., Euclid. — IV 5300.
MIZARJI
Form delo; unijska plača; tudi kar-pentarji za case tool dela. HADLOCK-KRILL Smith Rd., južno od Brookpark Rd.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93 na uro Cas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
Barvanje—papiranje in patrio odstranjevanje papirja. Nudimo popolno postrfežbo v tem oziru. Prosti proračuni. Lahko plačate na obroke.—GA 5640.
Basement %emodeling. Skopamo, podzidamo stare domove, stop-njice, stene, garaže, itd. Vsakovrstna cementna dela. Rivellino Construction Co. — FL 8389.
Plumbing-Heating. Izvršimo popravila; damo nove inštalacije; tanke za vročo vodo, vodovodne naprave in ščistimo forneze. Popolna grelna in monterska dela. — HE 7943.
Prodajalci. Delo z fotografom; portreti na domu; $1.50 za vsak sestanek. Najboljša prilika. SK 0208.
Popravimo stare strehe, žlebove in izvršimo vsa kleparska dela. Prosti proračuni. Lindale Roofing & Heating Co., WO 6721—ob večerih: AT 9155.
Iz tovarne do vas—Prihranite 50% na vsemu pohištvu. Tudi nanovo tapetiramo in popravimo pohištvo. Damo $25 popusta za staro pohištvo. Mordus Furniture, 7020 St. Clair Ave.
Prenovljenje in dekoriranje; ekspertno delo na strehah in vsakovrstna popravila na poslopjih. Žlebove sčistimo in popravimo. — ER 0866.
V teku je nov tečaj za otroke in odrasle v ponedeljek, torek, sredo za umetni, baletni in akrobatič-ni ples, itd. Ples pomaga k dobremu zdravju, kulturi, karakterju in vedenju. Mnogokrat vodi do boljšega zaslužka. Jordan Studios, 5927 Euclid Ave., EX 6212.
MIZAR
ki je pripravljen sam napraviti potrebna popravila pri hiši, želi dobiti v najem zase in za ženo hišo za eno družino, in sicer ako mogoče vsaj do 1. maja. Kdor ima za oddati, naj sporoči na MUlberrv 4794.
Asfaltni dovozi. Za prvovrstno delo pokličite Weaver Asphalt Paving Co., YE 5164, 2333 Grandview.
Rough Polishers
Grinders
Splošno tovarniško delo
Dnevni in nočni sift
Picker X-Ray Corp.
17325 Euclid Ave.

TOVARNIŠKA POMOČ
za lahko delo v pivnici na vzhodni strani. Stalno delo v oddelku za vlaganje v steklenice in razpošiljanje.
Dobra plača od ure.
Carling's Brewing Corp. of America
E. 93 Si. in Quincy Ave.
Potrebuje se
PUNCH PRESS OPERATORJE
Izurjene
Dobra plača izurjenim moškim
Geometric Stamping
1111 E. 200 St.
Dela za ženske
ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu ih oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
Klerkinja nad 21 let starosti; niČ "soda fountain." Plača od ure. Izvrstne delovne razmere. — Village Drug, 3427 Lee Rd., vogal So. More-land Blvd.
Calculator operatorica. 5 Vi dni tedensko; "extension, auditing sales invoices and accounts payable." Zelo malo strojepisja. Tedenska plača na podlagi izkušnje. — HE 3560.
Stenografka-klerkinja in strojepiska; splošno pisarniško delo; stalno: prijetna okolica in raščajoča organizacija. Tedenska plača. 5 dni tedensko; downtown.—Mr. Knapp, CH 6360.
Dajte, da vam pomagamo ustanoviti se v biznes v vaši naselbini,
5 prodajanjem znanih Maisonette oblek in druge oprave. Neomejen zaslužek. Pišite na P. O. Box 2300, ali pokličite GL 9276.
Klerkinja-Tipkarica. Supply department poštni urad; stalno, prijetno delo. The Ohio Motors, 1900 E. 24 St., soba št. 202.
Hisna. Najraje vdova srednjih let, da bi ostala čez noč. Izvrstne delovne razmere. Dobra plača. — WA 0610.
Stenografka—5 dni v tednu, 40 ur;
tedenska plača; downtown urad. Mora biti zmožna strojepisja in nekaj "dictation." Izvrstna prilika za pravo dekle; periodično povišanje plače.
_PR 0167
Operatorica šivalnega stroja; izurjena na overalls in coveralls. Plača od ure. Euclid Manufacturing Co., 1535 E. 18 St.
Prodajalke. Polni ali delni čas; pro-dajanje hišnih potrebščin, za perilo in pranje; nobenih demonstracij; pripeljemo na dom; najnižje cene. Sedanje prodajalke zaslužijo $12 provizije na dan. AT 5182.
ZA VARSTVO OTROK mlado dekle; lahka hišna opravila; nič pranja ali likanja, ker je uposlena tudi druga pomoč. Da bi ostala preko noči. Ima privatno sobo in dobro plačo. ER 0709.
• Ženska
DOBI DELO ZA POMAGATI V KUHINJI TEKOM DNEVA OD PONEDELJKA DO SOBOTE. Vpraša se na
5238 St. Clair Ave.
v i*ku je nov !•£>] za otroke iP odrasle v ponedeljek, torek, sredo za umetni, baletni in akrobatič-ni ples, itd. Ples pomaga k dobremu zdravju, kulturi, karakterju in vedenju. Mnogokrat vodi do boljšega zaslužka. Jordan Studios, 5927 Euclid Ave., EX 6212.
ASSEMBLERJI
PRECISION ROČNO DELO Za žene od 18 do 30 let starosti Jamčena minimalna plača EUCLID LAMP WORKS 1814 East 45th St.
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 QUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnetf ozračju.
Morate biti vešči angleščini'
Samo čedne, snažne in veŠ^^ žene v starosti 20 do 39 W se naj priglasijo.
Oglašajte v Enakopravnosti
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforco®'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.