Št./№ 7/8 - dvojna številka julij-luglio/avgust-agosto '95 letnik/anno V Dober turist je tisti, ki najmanj onesnažuje okolje... Kaj se dogaja v Portorožu oz. s Portorožem in njegovim turizmom? Na eni strani statistični podatki kažejo na slabo zasedenost tako hotelskih kot zasebnih kapacitet, po drugi strani pa je letovišče ob koncih tedna dobesedno preplavljeno z gosti. Pravijo, da s slabimi gosti, ki jim je edini cilj "žuriranje", kar jim predstavlja predvsem nacejanje z alkoholom v pozne večerne in zgodnje jutranje ure. Portorožani pa sanjarijo o obisku dobrih, bogatih (sami jim pravijo petični) gostov. Teh pa ni od nikoder. Množični turizem, ki so mu pot začrtali že v 70. letih, se je po osamosvojitvi prelevil v množični turizem najslabše vrste, lahko bi mu rekli celo "lumpen proletarski" turizem, ki se mu ne sobodajalci, ne vodstva hotelov (ki imajo sicer v rokah več platna za krojenje občinske politike od drugih), še manj pa občina, ne znajo zoperstaviti. Župan je uvedel pobiranje parkirnine ob štiripasovnici, pa z njo ni zajezil vdora slabših gostov, ampak si je predvsem nakopal jezo sobodajalcev, drobnih gostilničarjev in drugih (večnih) nezadovoljnežev, češ, da je portoroški turizem postal za že tako revne portoroške goste - še dražji in da jih odganja. Bogatih gostov torej ni, za revne pa je Portorož predrag, pa si ga zato prikrojijo svojim možnostim (in podobi). In kaj nudi Portorož - tako revnim kot bogatim? Sonce (ki se mu je vse nevarnejše izpostavljati), vse bolj umazano morje, nekaj sto metrov promenade, na kateri si mora sprehajalec s komolci utirati pot, ceneno zabavo (boljša tako in tako ne gre v promet), vse bolj nastlana kopališča... Sodobni naravovarstvenih pravijo, da ni dober tisti turist, ki več porabi, ampak tisti, ki manj obremenjuje prostor. Torej tudi petični turisti - npr. tisti, ki bi si lahko privoščili polete z letali, motornimi čolni ipd. - niso več zaželjeni. Kdo naj torej prihaja v Portorož? Tisti, ki so si za svojega vzeli rek filozofa J J. Rousseauja "nazaj k naravi" in se odpravijo na pot s spalnimi vrečami, so med najbolj nezaželenimi... Naj bo Portorož rezerviran samo za "kulturne" goste? A - kdo je "kulturen" gost? Je kulturen tisti, ki posluša Vivaldija in Bacha, tisti, ki posluša rock, pa ni? Je morda kulturen tisti, ki ima "plavo" kri, tisti z rdečo pa ne? Je torej kaj narobe s Portorožem (in njegovo ponudbo), ali z njegovimi turisti ali pa s kom (čem) tretjim? Livija Sikur Zorman NEUE PORTOROSISCHE KUNST S£ 13.« Na glavni portoroški plaži so se naselili Kremenčkovi. ~mm ammrn ш^мк os шшишм * Naš obraz: Novomašnik Miodrag Kekić (str. 2) * Občina Piran se konča pri Rozi baru (str. 3,4) * Dr. Vlad Grig: Lahko bi živeli 100 let, če (str. 7) * Alberto Pucer o županih v Piranu nekoč (str. 14) * Obisk idealnega gosta v Portorožu (str. 15) * Na zadnji strani: program Avditorija za avgust in september Sandra Kump razstavlja v vili San Marco V portoroški Vili San Marco je bila 21. julija otvoritev razstave slikarskih del akademske slikarke Sandre Kump. O tej razstavi s še posebnim ponosom pišemo, saj je mlada slikarka, sicer Portorožanka, tudi naša zvesta sodelavka. Razstavljenih je okoli petindvajset njenih slik, večinoma akvarelov in pastelov. Razstava je, razen ob ponedeljkih, odprta vsak dan od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 20. ure - tja do 20. avgusta. Kdor je spoznal Sandro Kump kot novinarko, ki zna zmeraj postaviti "pikice na i", si jo zagotovo želi spoznati tudi kot slikarko. Vabimo vas, da si njene slike ogledate! V cerkvici Sv. Klementa na piranski Punti bo do začetka septembra na ogled zanimiva fotografska razstava PIRAN NA ROBOVIH STOLETJA avtorja Slobodana Simiča - Simeta. иабо ©тш!\\ Postal sem mašnik, "ker Je božja ljubezen izlila v naša srca««/' - Zdaj si pater Miodrag Kekič. Poslavljaš se od družine, župnije in škofije, ker stopaš v redovno skupnost. Slovesnost v župnijski cerkvi in kosilo za številne povabljene v biserni dvorani v starem Palacu je podobno poročni gostiji naših mladih. Mio, kako si prišel do tega trenutka? Rodili so me v Kopru pred devetindvajsetimi leti. Takrat sta moja starša, oba priseljenca s Hrvaške, stanovala v Izoli, kjer sem "predihal" svojih prvih šestnajst let Z željo, da bi v svojem življenju pomagal ljudem sem se vpisal na srednjo zdravstveno šolo v Piranu. Želel sem postati zdravnik in morda kot laik oditi v misijone. S to mislijo sem iskal stik z misijonarji. Preko Uršulink (v Izoli) sem spoznal patra Kokalja, ki se je takrat vrnil iz Zambije in si z njim sprva dopisoval, potem pa sem ga tudi obiskal. Tako sem odkril jezuite, od katerih se nisem več "odlepil". Ko sem vstopal v drugi letnik srednje šole, smo se preselili v Portorož (na Senčno pot), kjer mama Marija, tata llija in mlajši brat Danijel še danes stanujejo. Ob počitnicah, pa tudi drugače, sem se vračal in se čutim Portorožana. Po opravljeni vojaščini sem odjadral v Maribor, v noviciat Družbe Jezusove. Po dveh letih sem po redovniških zaobljubah začel s študijem filozofije na ljubljanski teološki fakulteti. Dve leti sem nabiral praktične izkušnje kot veroučitelj ter tri leta študiral teologijo v Frankfurtu. Preden me je prevzelo zanimanje za Kristusa in njegovo stvar, sem navdušeno brcal žogo in brenkal na kitaro, do česar veselja še vedno nisem izgubil. - V Sloveniji, na praznik apostolov Petra in Pavla, 29.6., vas je bilo letos 22 posvečenih v duhovnike. Ti si bil skupaj s štirimi iz celotne Primorske posvečen v koprski stolnici. Kaj pomeni: postati duhovnik? Ali je to poklic kot katerikoli drugi (zdravnik, tehnik...)? Navadno je poklic tisto, kar nekoga veseli, do česar nekdo čuti močno nagnjenje. Če ima možnosti, se potem za to tudi odloči in se poklicu ustrezno izobrazi, pa zaposli. Tako je pri vsakem "posvetnem" poklicu. Veliko drugače pa je v primeru, ko se nekdo odloča za "duhovni" oz. duhovniški poklic. Seveda tudi tu velja, da se človek sam svobodno in z veseljem odloči, sicer bi počel neko nasilje nad seboj. Vendar pa gre tu v prvi vrsti za poklicanost od Boga. Tako tudi jaz v veri razpoznavam, da me je Bog poklical in hoče, da kot duhovnik služim ljudem. Pri posvečenju sem postal deležen tiste službe, ki jo je opravljal Jezus, ki je pravzaprav edini veliki duhovnik. On ni več viden med nami, zato vedno znova izbira in kliče može, ki bodo med ljudmi na viden način ponavzočevali njega in nadaljevali njegovo služenje. Seveda kliče tudi druge može in žene, da ga prinašajo svetu v najrazličnejših oblikah služenja. Mene je pač poklical v t.i. "službeno duhovništvo" Cerkve. - Kateri trenutek je bil prelomen pri odločitvi za duhovniški poklic? Ne bi mogel reči, da je bil kakšen prelomen trenutek pri mojem odločanju. Odločilnejše je bilo zame intenzivno doživljanje evharistije - maše; ko sem sam v tem javnem dejanju bogočastja doživljal živo Jezusovo prisotnost po duhovniku, ki je oznanjal njegovo besedo in vernim lomil božji kruh, sem v sebi začutil željo, da bi tudi jaz delal isto. Tako sem spoznal, da mi je to željo v srce položil Bog, da je to božji klic. - Kako so tvojo odločitev sprejeli domači? O teh mojih željah se z domačimi nisem mogel pogovarjati. Ne vem zakaj, čutil sem, da je bolje, da to ohranjam kot skrivnost. Seveda jih je potem moja odločitev toliko bolj presenetila. Sprva jim jo je bilo težko sprejeti. Nekako po enem letu pa sojo začeli sprejemati. - Ali si kdaj dvomil, da je tvoja odločitev pravilna? Večkrat sem v to podvomil in mislim, da je to bila normalna pot preverjanja in prečiščevanja. Pri mojih dvomih vase je Bog gradil vse trdnejše zaupanje vanj. - Mio, kakšen je tvoj odnos do nevernih? Malokrat se obžaloval, da sem veren in zavidal nevernim, ki jim npr. ni treba izpolnjevati določenih zapovedi. Občudujem neverne, ki iskreno iščejo resnico in dosledno živijo svoje prepričanje. Večkrat mi je kdo rekel, da ne more verovati, zato mislim, da je vera dar, ki ga Bog podari tistim, ki so zanj odprti. V tem smislu se čutim izbranega in odgovornega hkrati, da prosim Boga za neverne, predvsem pa da svojo vero živim tako, da bi mogel iz mojega življenja vsak spoznati, da Bog je. - V nedeljo, 9. julija si v portoroški cerkvi maševal novo mašo - prvo v slovenski Istri po 17-ih letih. Kaj je to nova maša in kaj pomeni zate in za župnijo Portorož? Nova maša je zunanja slovesnost, s katero se hočejo verniki razveseliti nastopa "novopečenega" duhovnika. Prav tako pa tudi novomašnik z verujočimi praznuje svoj vstop v duhovniško službo. Mislim, da je bila nova maša v Portorožu, tako zame, kot za vse, ki so se je udeležili, vesel dogodek. Prvi odmevi, ki sem jih lahko zaznal, so zelo pozitivni. Kljub temu da najbrž večina ljudi v Portorožu in Istri tega dogodka niti opazila ni, sem prepričan, da je v mnogih prebudil vsaj iskro začudenja, če ne že žarek upanja. - Ob novi maši je navada, da si novomašnik izbere svoje "novomašno geslo", ki ga potem da izpisati v cerkvi in tudi na kraju, kjer je novomašno kosilo, ter na spominskih podobicah. Ti si izbral geslo: "ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem duhu, ki nam je bil dan" (Rim 5,5). Kaj ti te besede pomenijo? Novomašno geslo je beseda ali stavek, ki je novomašniku še posebej pri srcu. Tako so meni pri srcu te besede iz Pavlovega pisma Rimljanom, v katerih je povzeto zame najpomembnejše izkustvo, ki sem ga bil v zadnjem času deležen. V mojem odnosu z Bogom se je prav v zadnjih treh letih zgodilo nekaj, po čemer sem že dolgo hrepenel. Bog mi je odprl srce in ga izpolnil s svojo ljubeznijo na tako jasen in očiten način, da se mi zdi, da nikoli več - tudi v največjih stiskah - ne bi mogel podvomiti, da me ljubi. Tako se mu le še bolj iz srca želim predati in oznanjati njega, ki nas je ljubil prvi. Postal sem mašnik, "ker je božja ljubezen izlita v naša srca..." Barbara Jenko Fotografije nove maše Miodrag a Kekiča, ki je bila v nedeljo, 9. julija v portoroški cerkvi Sv. Marije Roženvenske, si lahko ogledate (in naročite) v župnišču v Portorožu, Cvetna pot 4. kavarna GALERIJA wm Tel.: 74-063 Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. PORTOROZANOVI MALI OGLASI Prodam dobro ohranjem hladilnik Gorenje za 15.000 SIT. Informacije zvečer na 76-503. NUDIM PREVOZE TOVOROV do 11 m3 oz. do 1700 ks teže na katerikoli relaciji. Tel.: 74-535, Marko, v večernih urah. m шшв) Čestitamo, voščimo, zahvaljujemo... Člani in članice Balinarskega kluba Prijatelji Seča se zahvaljujejo vsem donatorjem, ki so jim omogočili pripravo 4. mednarodnega balinarskega turnirja 18. junija letos in sicer: S.P. LELA - Lucija, g. Mirku LESNIK-u iz Lucije, Gostišču Asterina Lucija, Marini Portorož, Casi-noju Portorož, Pivovarni Laško, Drogi Portorož, Zlatarstvu Široka in Merdita, King baru Portorož, diskontu Petra Lucija, Trgovini Jagoda Lucija, Mesnici Benedetti Lucija, Slaščičarni Bučko Lucija, Kovinoplastiki Lož in še vsem drugim, ki so jim pomagali (vednar bi bil seznam predolg, če bi našteli vse). Torej vsem hvala za nesebično pomoč! Organizacijski odbor BK PRIJATELJI SEČA Jožetu GRIL-u z Vilfanove ulice v Portorožu želi vse najboljše za pravkar minuli rojstni dan - njegova družina. Na Poti pomorščakov v Portorožu je svoj 15. rojstni dan praznoval Marko ZOVKO. Vse najboljše mu želijo njegovi domači in prijatelji. Na Sončni poti v Portorožu pa je 8 let imel Jan KLEMŠE. Vse naj, naj mu želijo mamica, očka in sestrica. Svoj jubilejni^ rojstni dan je 22. julija na portoroških Fizinah praznoval Rino MEDVEŠČEK. Iskreno mu čestitajo njegovi domači, sosedje in vsi, ki se trudijo v KS Portorož Prostovoljke območne organizacije Rdečega križa Piran za rojstni dan čestitajo svojima neutrudnima sodelavkama Antoniji SENČAR iz Pirana in svoji predsednici - Portorožanki Ani JAKIČ, ki sta svoj rojstni dan praznovali v juliju. Avgusta pa praznujeta Rozi MEDVEŠČEK in Roža KANDUS, obe Pirančanki. Obema iskrene čestitke. Auguri vivissimi ad Ana DERČAR di Santa Lucia e a Mariucci VEG- LIACH che festeggiano il loro compleanno in luglio, a Lidija BURSIČ, a Dunja BARTOLLE - pure loro di Santa Lucia - che lo festeggiano in agosto ed infine a Cesarina SMREKAR che compie gli anni l'ultimo giorno d'agosto - dagli amici del coro. Agli augun a Cesarina SMREKAR, nostra fedele collaboratrice, ci assocciamo anche noi del "Portorožan" Zavodu za zdravstveno zavarovanje Koper, podjetjem: Casino* Portorož, Degro Portorož, Fructal Ajdovščina, Kruh Koper, Panasan Ljubljana, Zdravstvenu domu Piran, zasebni zobni ambulanti dr. Katice Aličeve, Primorskim novicam, Betrade Ljubljana in vsern, ki so kakorkoli pomagali pri uspešnem organiziranju letošnjega tekmovanja na naših šolah in vrtcih za čiste zobe se zahvaljujejo otroci in zobozdravstveni preventivni delavci naše občine. Družim KLOBAS z Regentove ulice v Piranu, še posebej pa mamici Bredi, iskrene čestitke ob rojstvu malega KLEMNA Občina Piran se konča pri Rozi baru Že nekaj časa tečejo v naši občini postopki za izdelavo Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Piran. V ta namen so razne strokovne institucije izdelale tudi več študij, ki jih je Odbor za urbanizem, okolje in prostor pri svetu občine Piran - predseduje mu svetnik, arhitekt Rado Bedene - poletju navkljub (bilo je 18. julija) sklenil na svoji razširjeni seji predstaviti. Sumimo pa, daje bil povod za poletno prezentacijo (tudi) tiskovna konferenca Zelenih obale, na kateri so razglasili, da je sečoveljsko letališče iz ekonomskih in ekoloških razlogov treba ukiniti. Spremembe obeh planov naše občine pa naj bi občinski svet - če bo vse teklo po načrtovanih tirnicah - sprejel ob koncu tega leta. Od širjenja komunalne deponije do Acqualandije * Urbanistični inštitut republike Slovenije, ki so ga na javnem natečaju izbrali za izdelavalca posebnih strokovnih podlag kot izhodišč za spremembe obeh planov, je pri svojem delu izhajal iz sicer zelo širokih in splošnih smernic, sprejetih v skupščini občine Piran zadnje sestave kot so: razbremenjevanje okolja, popravljanje starih napak v prostoru, demografska nerast, spreminjanje občinskega cestnega sistema, spremembe komunalnega sistema... Študija Urbanističnega inštituta se ubada pretežno s prostorom, vendar bi se po mnenju njegovih strokovnjakov morala v nadaljevanju lotiti še preučevanja demografskega razvoja in gospodarstva (npr. ugotoviti možnosti zaposlovanja v občini in širše, stanovanjske gradnje in razvoja storitvenih dejavnosti...) Enostransko je obravnavati zgolj prostor, zanemariti pa socialni, gospodarski... vidik. Študija zajema pobude za posege v prostor, ki so jih poslali podjetniki, posamezniki... kot npr.: širitev letališča Portorož, gradnja bencinskega servisa pri letališču v Sečovljah, iskanje nove lokacije za lucijski kartodrom, širjenje deponije komunalnih odpadkov, iskanje primernih lokacij za garažne hiše, pa za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom v Piranu, Metropol hoteli so predlagali graditev Acqualandije (vodno zabavišče), Palace hoteli pa malih term v sečoveljskih solinah, v Fiesi naj bi nastal diagnostični center (predlog Zadruge Sv. Lucija), več pobud za postavitev (alternativnih) zdravstvenih objektov je ponudil inštitut Fizli, zgraditev trgovskega centra na mestu zapuščenega rudnika premoga v Sečovljah, Bernardin hoteli bi gradili kongresni in tenis center... in še in še. Vse te pobude so strokovno pretresli in jih že nekoliko prevetrili v bivšem izvršnem svetu SO Piran. Tako so npr. že kar zavrnili pobudo za širitev avtokampa v Strunjanu, na vprašljivo pobudo širitve letališča Portorož pa so v bivšem IS sklenili odgovoriti s posebno strokovno študijo o njegovem vplivu na okolje, ki jo je izdelal Inštitut Jožef Štefan, enaka študija pa bi bila potrebna tudi o vplivanju marikulture in ribištva. Varčno ravnanje s prostorom * Z Invest biroja Koper so predstavili urbanistične zasnove naselij: - Piran naj bi ostal v bistveno nespremenjenih mejah, brez novih zazidav. Mesto naj bi imelo dva dostopa (piranska vrata in po cesti za Fieso), nujno pa je zgraditi več garažnih hiš (dve na severu polotoka, dve pa na njegovem južnem delu), ob obali naj bi nemoteno tekla pešpot, ki bi se nadaljevala ob morju po vsej občini. Območje Moštre in Razgleda naj bi ostalo zeleno. Ob vhodu v piransko luko in v območju Salvettija (Fornače) pa naj bi nastala nova mesta za priveze. - Portorož: nekoč načrtovana pozidava Šentjan naj ne bi ugledala luči sveta, večjih pozidav ne bi več bilo (razen t.im. "plomb"). Na območju vrtnarije naj bi nastal mestni park z vozliščem pešpoti, obala pa bi bila namenjena predvsem kopališčem (z izjemo marine in območja skladišč soli, kamor naj bi se s portoroškega glavnega pomola preselil pristan za dnevne priveze). Shema dostopnosti letovišča bi ostala ista,- večjo spremembo naj bi doživelo le ožje območje Portoroža s prometno deviacijo pod zemljo. Pred Bernardinom naj bi zrasel sodoben Center vodnih športov. - Lucija: nosi vse posledice razvoja Pirana in Portoroža - kar se ni dalo zgraditi drugje, je zraslo v Luciji, zato je zanjo značilna stihija. No, z ukinitvijo sedanje magistralne ceste, ki naselje grobo seka na pol, bi bilo mogoče v kraju ustvariti neko središče (območje kartinga, zdravstvenega doma...), v območju šol pa športno rekreacijsko zeleno cono. Zmanjševale naj bi se tudi prej predvidene površine za gradnjo. - Sečovlje: karakterizira ga konflikt z letališčem, največja ovira skladnemu, prijaznemu razvoju kraja pa je magistralna cesta, zato bi bilo najbolje, da se umakne pod zemljo. Promet občine Piran je del prometne mreže Slovenije * Podjetje Trafcons iz Ljubljane pa je predstavilo številne dileme, na katere so njegovi strokovnjaki naleteli pri izdelavi svoje prometne študije za * * * * * * *.. *** * * 4 našo občino. Izhodišče zanjo so jim bili prometni tokovi do leta '90, ki so se - iz znanih razlogov - v zadnjih petih letih precej spremenili. Računajo pa, da se bodo postopoma vrnili v takratne okvire. Promet v naši občini je seveda globalno povezan z razvojem prometne mreže v vsej državi. Ministrstvo za okolje in prostor je naročilo prometno študijo za obalo (raziskuje možnosti osnovnih modelov potovanj), ki naj bi bila končana do konca tega leta in bo (morda) prinesla kakšno rešitev tudi za našo občino. Odprtih ključnih vprašanj o razvoju prometa na obali je še preveč: kje bo priključek obalne ceste za piranski polotok (Dobrava ali Lucija...), bo obala zaprta ali odprta za motorni promet, kod bodo tekle hitre ceste... Kar pa lahko občina naredi že sedaj, je izboljševanje javnega prometa. * Na krako je svoj program predstavil še Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se seveda zavzema za še večjo varovanje naravnih in kulturnih vrednot naše občine: krajinskih parkov, spomenikov oblikovane narave, za ohranjanje obrežnega pasu, dosledno spoštovanje mednarodne Konvencije o zaščiti vlažnih vodotokov, za zajezitev izgubljanja identitete kulturne krajine... * Osnovna dilema študije Inštituta "Jožef Štefan" o oceni vpliva letališča Portorož na okolico je, ali občina to letališče sploh potrebuje in ali bi ne bilo smiselno ukiniti ga. No, doslej so svoje stališče do tega vprašanja javno že predstavili le Zeleni obale. Predstavnik krajevne skupnosti Sečovlje je povedal, da so letališče v Sečovljah zgradili (tudi) z namenom, da bi pomagalo kraju, zato naj bi v enakih prostorskih mejah delovalo še naprej. Pristajalno stezo pa naj razširijo le toliko, kolikor je iz varnostinh razlogov njuno. Takoj je pa treba prepovedati aktobatske in šolske lete. V naši občini po njegovem ni nikjer ustreznega prostora, kamor bi se lahko selil kartodrom v Luciji (bili so namreč tudi glasovi, da naj bi se mesto zanj našlo v bližini letališča). O kvaliteti občinskega javnega prometa pa vse pove naslednja njegova izjava: "Za prebivalce zaledja piranske občine se občina Piran konča pri Rozi baru v Luciji!" Toliko kot uvodno poročilo o načrtovanih spremembah in dopolnitvah srednjeročnega in dolgoročnega plana naše občine, o čemer pa bodo v prihodnjih mesecih - po našem mnenju - tekle še zelo vroče razprave. Livija Sikur Zorman TURISTIČNE INFORMACIJE ŽELITE ODDATI APARTMA ALI SOBO, IMATE GOSTILNO - RESTAVRACIJO, ORGANIZIRATE IZLETE • EKSKURZIJE IMATE MENJALNICO, ALI DRUGE STORITVE NA TEM PODROČJU Info Tel Marketing je podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in posredovanjem informacij, na različnih tržnih področjih Z vpisom v našo bazo podatkov, bodo informacije gostom o vaši dejavnosti vedno dostopne, vaše turistične kapacitete in usluge pa bolje zapolnjene in izkoriščene. Vpisnina je samo 1.000 Sit! [TD1J40> V* ^LfU ® irk©1t D p© \р@ш@ш@т RAMPE BREZ MEJA Očitno nam ni bilo dovolj izumljanje novih in novih meddržavnih meja - vsak hip bomo prekosili sami sebe s postavljanjem novih m novih zapor. Pomislimo samo na množenje le-teh po centrih naših primorskih mestec. Pred nekaj tedni so si tudi pred hotelskim kompleksom Bernardin omislili novo zapornico. Da ne bo pomot: ena že nekaj let filtrira dohod vozil v trgovsko-sprehajalno ulico. Obratovanje nove rampe nadzorujeta dva mladeniča, ki tudi pobirata parkirnino (končno so asfaltirali parkirišče poleg plaže, na ozki pas zelenice pa namesto ponosnih borov zasadili nekaj rahitičnih akacij, katerih senca bo dajala bolj malo svežine). V razmislek mimogrese še to: gostom (pa ne le na Bernardinu) po novem dvojno praznijo žepe še preden pomočijo prst v morje: za plažo in parkirnino. Morda jih je (tudi) zato... vse manj. Sandra Kump J 6> B club Potem, ko so lansko poletje vrata bivše diskoteke Venus (še prej Chagall in še prej Get 27) v hotelu Riviera ostala zaprta, so jih letos ponovno odprli obiskovalcem. Diskoteka naj ne bi bila klasičen "diskač", temveč uglajen lokal namenjen predvsem srednji generaciji, kjer naj bi prevladovala razpoloženjska glasba. Nočnemu klubu je ime J & B, vodstvo Hotelov Morje pa ga je dalo v najem za krajši čas - za testiranje gostov in zabavne ponudbe. J & B-ju želimo več sreče od predhodnikov... Samo - kje neki bodo ponoči staknili dovolj zabave željnih pripadnikov srednje generacije, če je Portorož preplavljen z mladežjo željno predvsem "žurov". Simulacija živčnega zloma Edina omembe vredna novost v portoroški ponudbi so - poleg nočnega lokala J&B - tako imenovani simulatorji, ki naj bi človeku pričarali iluzijo letenja ali vožnje z vlakom smrti itd... V Portorožu smo jih našteli vsaj tri. Največ obiskovalcev se okoli njih nabere v večernih urah. Da pa bi jih privabili čimveč, oddaja zaprta kovinska škatla - t.im. simulator -grozen trušč (kot bi npr. bili na letališču). Prebivalci v bližini osrednje komunalne plaže so zaradi omenjenega direndaja, ki se zavleče pozno v noč, že na robu živčnega zloma. вшшшвпш w© p@[w©[ti©ä(iiö шишшо^ p© р©ш© nmzm Nočno kopanje praznik kozarcev V teh vročih dneh smo domačini večinoma doma in si za zatemnjenimi okni gasimo žejo. Pa pride vikend, pa večer in se I nam zahoče ven. Da bi se sprehajal po ulicah in pločnikih, je skoraj nemogoče, razen če si želiš brezplačnega stiskanja. Tako se odločiš za sprehod ob našem čudovitem biseru, ki se imenuje morje. (Ah, morje/ naše bogastvo, naš ponos!) In odpraviva se tako neko sobotno noč s Cetinom (naš karikaturist, op. uredn.) po portoroški plaži in sicer iz dveh razlogov Prvi je ta, da bi naju morska sapica vsaj malo ohladila, drugi pa ta, da bi omenjeni gospod "našel" kakšen motiv za svoje karikature in risbe. Ni nam bilo treba hoditi daleč. Ze koj, ko sva z betona stopila na pesek, sva zagledala pravo pravcato, milo rečeno, smetišče. Da bi človek temu rekel kopališče, saj bi se mu vsi smejali! Ljudi - kot peska! Menda jih v vsem Portorožu ni toliko, kot jih je ob večerih med vikendi na osrednji plaži. Mlajši, mladi in nekoliko starejši že polnoletni vsevprek po tako imenovani plaži, ki se ponoči spremeni v - smetišče. Še glasbe ni slišati, tako je kot v najbolj hrupni ribji tovarni. Saj bi človek prenesel ta hrup, vsi smo nekoč bili mladi... Ampak - da moraš paziti, kod stopiš, da koga ne pohodiš, da se moraš izogibati kozarcem, da ti kaj ne pljuskne v superge, to je pa že preveč! Pa hodiš vseeno dalje, saj imaš cilj pred sabo. No, ja, sapico že začutiš, vendar je pomešana z raznimi vonjavami omamnih pijač. Ob morju najdeva še nekaj prostora, a pomikava se z vso možno previdnostjo. Ko uspešno premagujeva vse zapreke in se slalomsko izogibava vsevprek ležečih, se uspeva prebiti ob sam rob morja. Pa naju skoraj kap, saj se namesto nočnih kopalcev, ki bi si hladili razgreta telesa, v morskih valovih namaka množica plastičnih kozarcev! Le kdo neki ima tolikšen smisel za kulturo, da je odrabljene plastične čaše odvrgel kar tja v valove? Domačini najbrž tega ne počno, saj si želijo tudi naslednji dan in vse dni imeti čisto morje. Po govorici polni raznih "kva" in "tko je prou" sodeč veš, da so to "s kontinenta", za dan ali dva, prispeli mladci, ki najbrž hočejo urbi et orbi dokazati, da so bili (res) tu! No, recimo, da ta mladostniški egocentrizem celo oprostiš, saj so ja gostje. Ampak - zakaj neki jim gostinci pijačo točijo v plastiko, ko pa jim razno razni sponzorji pijač priskrbijo dovolj steklenega materiala, da bi primerno postregli gostom? Če pa bi pili iz steklenine, bi mladež ne metala kozarcev v morje, ker bi budno gostinsko oko dobro čuvalo svoj stekleni inventar, ki ga lahko uporabljajo do "zadnjega diha". Kdo je torej kriv za nočno kopanje plastičnih "kopalcev"? Pa naša tako opevana evropska kultura, sedaj ko se ne moremo več sklicevati na balkanizem? In s Cetinom nadaljujeva pot. Bližava se marini, kozarci pojenjujejo, ležečih vročekrvnežev je vse manj, zrak je čistejši, ob bazenih ni več ljudi, na terasi Taverne tudi ne, in končno zadihaš. Naslednjega dne si ne upaš ponoviti sprehoda po plaži. Izbereš raje, pa čeprav je gneča, pot po pločniku. Z njo se sprijazniš, saj je konec koncev poletje in je Portorož turistično mesto. Vlatka K. Pohvala za prodajalke belokriške Jestvine Naša zvesta bralka M.O. (prosila nas je, naj jo podpišemo zgolj z začetnicami) iz Portoroža nas je po telefonu pozvala, naj vendarle kaj napišemo o marketu Jestvine oz. bolje njegovih prodajalkah - na Belem križu (pri trafo postaji). Pravi, da so s svojo prijaznostjo in uslužnostjo vse po vrsti - od poslovodkinje Dragice Rupena do prodajalk Marjane, Bernarde in tudi te, ki je nedolgo zadnja prišla - enkratne! Kljub temu da je belokriška Jestvinina prodajalna nekoliko tesna, da nima lastnega parkirišča, niti kakšne vpadljive reklamno informativne table, ki bi opozarjala nanjo, pa tudi pročelje bi bilo potrebno kakšne olepšave ... ima - prav zaradi svojega osebja (in dobre ponudbe, dodajamo mi) vedno dovolj strank. Bralka M.O. pravi, da svojim gostom (je namreč sobodajalka) zmeraj priporoči Jestvino na Belem križu in še zmeraj so iz nje odšli zadovoljni. Ker pohvale naše bralke (in stalne Jestvinine stranke) niso osamljen primer, pohvalo Jestvininih prodajalk z veseljem objavljamo1 V Marini plapola simbol kakovosti Sredi julija je v portoroški Marini zaplapolala Modra zastava, najuglednejši evropski simbol za kakovost in spoštovanje okolja v marinah in na kopališčih. Podeljuje jo - po zelo strogih kriterijih - evropska neodvisna, nevladna, apolitična ekološka fondacija (FEEE) s sedežem v Kopen-havnu. Modra zastava pa ni bila naši Marini podeljena za "vse večne" čase, temveč se bo morala vsako leto znova dokazovati, če bo hotela, da plapola v njej. Letošnja Modra zastava je prva v Sloveniji po desetih letih podeljevanja. Seveda se za tako ugleden simbol, kot je Modra zastva, spodobi, da ga dvignejo primerno ugledne roke. To je svečano storila soproga predsednika naše države, ga. Štefka Kučanova, asistirala pa sta ji ministra, dr. Maks Tajnikar in Zoran Thaler V PODJETJU DROGA UVAJAJO AVTOMATIZACIJO Direktor Instituta Jožef Štefan iz Ljubljane, doc.dr. Danilo Zavrtanik, in direktor Droge Portorož, Matjaž Čačovič, sta v Portorožu julija slovesno podpisala pogodbo o izvedbi projekta avtomatizacije proizvodnje čajev in kave v Drogi. Ljubljanski institut je s tem prevzel izvedbo zasnove, izdelavo in montažo avtomatizirane linije za polnjenje in paletizacijo ter nadzornega sistema linije v proizvodnji čajev in kave. Skupna vrednost posodobitve proizvodnje znaša 5 milijonov nemških mark, projekt avtomatizacije pa so v portoroškem podjetju zaupali domačim strokovnjakom tudi zato, ker pričakujejo, da bodo del vloženih sredstev pridobili iz programa subvencij za vzpodbujanje tehnološkega razvoja, ki ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo razpisalo za letošnje leto. Projektna skupina, v kateri so poleg sodelavcev Instituta Jožef Štefan tudi strokovnjaki Droge, naj bi prvo fazo del - avtomatizacijo pakiranja in paletizacije čajev ter računalniško spremljavo proizvodnje čajev in kave - zaključila marca prihodnje leto. Nova tehnologija bo omogočila hitrejše in racionalnejše delo, hkrati pa tudi prispevala k humanizaciji delovnih mest. Uvedba novega, nadzorovanega sistema pa seveda predstavlja tudi pomemben korak k pridobitvi mednarodnega certifikata kakovosti (ISO 9001) in k vzpostavitvi celovitega sistema obvladovanja kakovosti. PORTOGRAM! - Po uvedbi parkirnine ob portoroški štiripasovnici ljudje mrzlično iščejo zastonjska parkirišča. Našli so jih tudi med zelenjem, v senci območja Vojkovega doma. - Turistični osati so ponekod pomagali: s pločnika pred portoroško restavracijo Fancy je izginila umazana friteza, odstranili so tudi obledelo, dotrajano tablo z napisom "Fotograf pred stavbo Oblala 57 v Portorožu, pri Protour ju so začeli urejati svojo informativno tablo v centru Portoroža, pa tudi nesojeni vremenski hišici Turističnega društva so popravili tlak. - Podjetje Degro je preuredilo trgovino s sadjem in zelenjavo ob portoroški promenadi. Iz enega prostora so naredili dva manjša lokala. V enem je ostala trgovina s sadjem in zelenjavo (vsa v zelenih tonih), druga še sameva, vendar bo morda v njej zadišalo po ribah. - V družbi Palace Hotelov se zavedajo, kako pomembno je - biti informiran. Zato so se najbrž odločili, da začnejo z izdajanjem internega časopisa, ki so mu dali ime Jurij, njegova glavna in odgovorna urednica pa je Nadja Parunov, na zadnjih lokalnih volitvah tudi kandidatka za županjo naše občine. - Portoroško podjetje Droga postaja pravcati mecen kulture. Tako je Droga letos prevzela pokroviteljstvo otvoritvene predstave Primorskega poletnega festivala - MoUierovega Don Juana, sponzorirala pa je tudi enega od knjižnih projektov Nove revije. Bodo krajani nasilju odgovorili z nasiljem? Nekaj (dvajset) krajanov Portoroža je samoiniciativno, od obupa, ker noben državni organ ne ukrene ničesar učinkovitega za vzpostavitev reda v kraju, 21. julija sklicalo svoj zbor, kateremu se je odzval komandir Policijske postaje, g. Andrej Furlan. Krajani pravijo, da se bodo očitno morali samoorganizirati, da vzpostavijo red, ker za to pristojne službe očitno tega niso sposobne narediti. Povzemamo nekaj zaključkov s tega zbora: * Hotelirji morajo tudi v lastnem interesu spremeniti ponudbo: Izključiti vse vrste zabave, katerih glasnost prekorači mejo njihovih teras in zaprtih dvoran, kajti bobnenje bobnov se prenaša po zemlji in prodira v domove ter hotelske sobe, zato solidni turisti zapuščajo sobe in apartmaje pri sobodajalcih. Solidne turiste s prehrupnimi prireditvami odganja tudi Avditorij. Krajani so sklenili vložiti odškodninske tožbe za vsako neprespano noč in predlagali izdajo začasnih odredb za prepoved obratovanja vseh tistih lokalov, ki bodo emitirali hrup slišen izven obratovalnic. Hrup je namreč nasilje, ki povzroča celo organske okvare, kar je tudi medicinsko dokazano. Tudi v občinskih splošno-gospodarskih odločitvah je načelo, da Portorož in cela občina Piran nista namenjena množičnemu turizmu, kajti ugotovitve in analize strokovnih turističnih institucij kažejo, da množični turizem odganja solidne goste, čezmerno degradira okolje in naravne lepote, pravega zaslužka pa ne prinaša. (Zaslužek prinaša samo malim prodajalcem pijač, sendvičev, slaščic in druge enostavne hrane, ki pa za turistično gospodarstvo našega kraja niso pomembni.) * Ker drugače ni mogoče zagotoviti spoštovanja omejitev hitrosti, naj se od vstopa z magistralne ceste v Lucijo pa skozi vse portoroške cestne površine - tudi na stranskih ulicah - položijo "ležeči policaji". * Od sanitarnega in tržnega inšpektorja krajani zahtevajo, naj pregledata portoroško komunalno plažo in izdata takojšnjo prepoved obratovanja gostinskih obratov z izrecno prepovedjo glasbe. Dopustna je le prodaja pijač do 20. ure, dokler plaža obratuje. Po tem času plaža ni kakršnakoli "javna površina", kot se izgovarja direktor Javnega komunalnega podjetja "Okolje", g. Anton Kovšca. Dopustna je le promenada po obalnem pasu, ki je v večjem delu betoniran. Betonski pas je potrebno potegniti tudi po delu, kjer ga še ni. Od tržnega inšpektorja pa zahtevajo tudi takojšnjo prepoved obratovanja in odstranitev vseh treh "simulatorjev". * Zbrani krajani so sicer izrazili nezadovoljstvo z delom policistov, vendar so hkrati izrazili solidarnost z njimi, ker so tudi sami žrtev pomanjkljivo uveljavljenega pravnega reda. Od vseh organov kazenske represije - to je sodnikov za prekrške, državnih tožilstev in sodišč zahtevajo, da vsak napad - tudi verbalen ali sploh napad na čast in dobro ime policistov sploh pa vsak fizični napad na življenje in telo policista kaznujejo nepogojno in z maksimalno dopustno kaznijo. Osrednjo plažo Portorož novemu koncesionarju? Gostje Palacevih hotelov se že dolgo kopajo na osrednji portoroški plaži, s katero upravlja javno podjetje OKOUE. Za uporabo kopališča je podjetje Palace seveda plačeval določeno odškodnino. Letos se za višino le-te niso uspeli sporazumeti. Če bodo dogovori z vodstvom Okolja še naprej neuspešni, bodo v Palacu občini prihodnje leto predlagali, naj razpiše razpis za pridobitev koncesije upravljanja s plažo, ki bo omogočil izbiro najkvalitetnejšega upravljalca. Konec koncev vlada letos na tej plaži totalni kaos z začasnimi prodajnimi mesti, ki so nenehen vir kršitev javnega reda in miru, gostje gostinskih mest na plaži pa so največji vir onesnaževanja kopališča. O NEKDANJIH PRAZNIKIH OBČINE PIRAN PRAZNIK SOLINARJEV (4) Kot že omenjeno v prvem poglavju o praznikih občine Piran, so se solinarji po slovesnem praznovanju piranskega zavetnika sv Jurija (24. aprila) odpravili v soline, kjer jih je čakalo težaško solinarsko delo čez vse vroče poletje. Še v prejšnjem stoletju jih je bilo okoli dvatisoč. Ob nedeljah, ko so zvonovi sečoveljske cerkve sv. Martina vabili k maši, so solinarske družine v trumah romale proti svetišču k službi božji. Solinarska "šagra" (izraz izvira iz latinske besede sacra, kar pomeni sveta) pa je bila na praznik sv. Odorika spoznavalca v juliju. Ta praznik je po piranskem statutu iz leta 1384 spadal med takoimenovane zapovedane praznike. Solinarji so v čast sv. Odoriku svoje solinarske hiše okrasili z zelenjem, vejami, cvetjem..., kar je dajalo posebno praznično vzdušje. Ob največjem solinarskem prazniku pa ni manjkalo tudi zabavnih in tekmovalnih prireditev. Med drugim so tekmovali v teku v vrečah, v merjenju moči (fatiche d'Ercole), itd. Plesali so, se gostili in zganjali razne norčije. Med zanimive in nekoliko nenavadne običaje pa je vsekakor sodilo tekmovanje v recitiranju Tassovih verzov. Zmagovalec je bil, kdor jih je znal zrecitirati na pamet največ. To so počeli tudi ob priložnosti porok ali kasneje ob obiranju oljk. V avgustu, ko so solinarji že pospravili svoj kristalno beli pridelek, so se začele soline prazniti. Zaključek solinarske sezone pa je bil 24. avgusta, na praznik sv. Jerneja. ALBERTO PUCER Za konec še v Benetke Za finale izletniških potovanj prve polovice leta je Skupnost Italijanov Piran svoje zveste izletnike odpeljala v Benetke, kjer 90 na svoj račun prišli predvsem ljubitelji umetnosti. Petdeset udeležencev izleta je imelo srečo, da sta jih skozi razstavo o umetnosti 17. stoletja vodili dve veliki ljubiteljici umetnosti: slikarka Fulvia Zudič in Aurora Fonda (obe sta v Benetkah tudi študirali). Izleti se bodo nadaljevali septembra... Kam - pa je še skrivnost (Na fotografiji: Fulvia Zudič (prva z desne) vodi "svoje" izletnike po Benetkah. Levo je naša sodelavka Vukica Jovanović-Krevatin, ki piše Naše pravne nasvete, skrajno levo zadaj pa je še en Portorožanov sodelavec: Miloš Jovanovič). OS ШШПЖ Ko boste stopali po nakupih, si privoščite še sendvič Eden od starost portoroških gostincev, Nikola Rajković, ki ima že nekaj let v najemu restavracijo Fancy ob kopališču Metropolovih hotelov, je pred nekaj tedni odprl lepo urejen in simpatičen lokalček tik ob vhodu v lucijski Trgovsko poslovni center. Ime mu je dal Paninoteka, saj nudi svojim gostom razno razne vrste sendvičev in hamburgerjev. Žemlje za hambur-gerje izdelujejo celo sami! Paninoteka ponuja tudi sladoled različnih okusov, po katerem že slovijo v Fancy-ju. Otvoritev lokala je s svojo prisotnostjo počastil tudi sam župan Franko Fičur. Tako je Lucija pridobila nov prijeten lokal s ponudbo, ki je drugje še nismo zasledili. Verjamemo, da se bo lastnik barčka potrudil, da se bodo njegovi gostje v njem počutili "kot doma", saj si je bogate izkušnje pridobil tudi kot vodja restavracije v hotelu Metropol. Cene so dostopne, v to smo se prepričali. Lahko samo upamo, da niso zgolj promocijske in da bodo ostale na tej višini! (Tekst in foto: Miloš Jovanović) Lastnik Paninoteke, Nikola Rajković, s svojo ekipo. Dekleta nosijo prav prijetne uniforme. Tudi avtomobili gredo v "zapor" Konec junija se je iz obrtne cone v bližino lucijskega kartodroma preselil novi "zapor" za motorna vozila (predvsem avtomobile), ki so jih nepravilno parkirali (zemljišče, kjer je bilo prej počivališče nepravilno parkiranih avtomobilov, je namreč občina Piran zamenjala z Degrojevim delom bivše trgovine "Jadro" na Župančičevi ulici v Piranu, kjer zdaj urejajo arhiv). "Zapor" za avtomobile čuva, poleg čuvaja, še pes. Za varnost je torej poskrbljeno. Svoje zadnje zatočišče imata tu tudi oba "pajka", ki imata v teh vročih dneh polne roke dela. Mimogrede pa smo izvedeli še zgodbo nekega študenta, ki je ob portoroški štiripasovnici začel pobirati (nepopularno) parkirnino, pa so ga nejevoljni lastniki avtomobila, od katerih je hotel izterjati denar za parkiranje njihovega "konjička", malodane pretepli. No, ko je ugotovil, da na videz nedolžno pobiranje parkirnine ni ravno brez nevarnosti, je raje zamenjal "poklic" in zdaj raznaša senčnike in ležalnike na plaži. Tu vsaj pade še kakšen tolar napitnine. (Tekst in foto: Miloš Jovanović) KNJIGOVODSKI SERVIS KNJIGOVODSTVO ZA S.P. 100 dem KNJIGOVODSTVO ZA D.0.0. 150 dem OBRAČUN OS. DOHODKOV 10 dem VODENJE TRGOVSKE KNJIGE 150 dem ZA INFORMACIJE POKLIČITE NA tel*: URNIK: 8.30-14.00 in 16.30-19.00 746*814 LAHKO BI ŽIVEL1150 LET, CE... Akademik prof. Vlad Grig iz Ukrajine, doktor znanosti biologije in medicine je ustanovitelj in vodja Svetovne akademije za bioener-gotehnologijo, ki že nekaj let deluje na Kosmačevi 48 v Luciji. Tukaj se je nastanil, ker so ga sredi nekega februarja prevzeli cvetoči mandlji, ko so ga na izlet pripeljali kolegi iz Ljubljane. Šolal se je v Ukrajini in na Kitajskem, kjer se je dodobra seznanil z metodami tamkajšnje medicine. Kot predstojnik inštitutov v Rusiji je raziskoval bioenergetske metode pri zdravljenju različnih bolezni. Skonstruiral je več naprav, s pomočjo katerih ugotavlja energetski potencial v organizmu. Za diagnosticiranje uporablja poseben računalnik s priključenimi elektrodami, s katerimi izmeri pretok energije skozi posamezne organe v telesu, ki je lahko normalen, povečan ali zmanjšan. Na ta način lahko hitro in precizno ugotovi žarišče problemov. Njegova metoda zdravljenja oz. normalizacije biosistemov, kot ji sam pravi, je v bistvu zelo preprosta. Z bioenergostimulatorjem, ki deluje brez baterij - le na osnovi človekove energije - deluje na proste elektrone v celicah ter na ta način vzpostavlja porušeno biološko ravnotežje. V prvi fazi zdravljenja opravi tudi pregled krvi ter skuša normalizirati prebavo oziroma uravnovesiti kislost in bazičnost organizma z dvema, po njegovem patentu pridelanima tipoma vode - VITA in MORTE. Pitje teh dveh vod pripomore k normalizaciji prebave v treh do štirih dneh. To stanje potem pacient vzdržuje s primerno dieto. Metoda prof. Griga je morda malce težje razumljiva, zato pa naravnost neverjetno uspešna. Znan je primer Toneta Engelmana iz Kranja, ki se je k njemu zatekel po pomoč, ko so mu zdravniki svetovali amputacijo spodnjega dela noge zaradi gangrene, katere vzrok je bila sladkorna bolezen. Že po nekaj dneh terapije bolezen ni več napredovala, zdaj pa z nogo nima več nikakršnih težav. Na Akademijo v Luciji se večkrat zatečejo bolniki, nad katerimi je medicina dvignila roke in z boleznimi, ki večkrat veljajo za neozdravljive. Uspehe imajo pri sladkorni bolezni, luskavici, cerebralni paralizi, migreni, shizofreniji, epilepsiji, raku in drugih težkih obolenjih. Od leve proti desni: Dr. Tatjana Kovalenko, prof. dr. Vlad Grig ter Frančiška Trstenjak -predstavnica akademije v Sloveniji, na lanskoletnem Primorskem sejmu v Kopru. Prog. Grig povdarja, da se s svojo metodo usmeri na vzrok neravnovesij v telesu, ter da ne zdravi, pač pa le normalizira porušeni biosistem ter zraven poskuša naučiti pacienta zdravo živeti: "Človek bi lahko živel 150 let, žal pa ne obvlada zakonov narave, zato je danes povprečna življenjska doba 70 let. Naš organizem potrebuje določene količine hrane, kisika ter ugodne psihološke pogoje, današnji način življenja pa temu zelo težko zadosti. Jemo bistveno preveč, premalo se fizično gibljemo, dihamo umazan zrak, vsak dan smo izpostavljeni stresu. Na ta način pa se biološko ravnotežje v našem organizmu hitro poruši, kar je tudi vzrok bolezni". Alja Tasi Pripis uredništva: Zapis je povzet po intervjuju v oddaji Poti do sonca. Oddajo lahko poslušate vsak četrtek ob 20.00 un na valovih Radia Morje; vodi jo Alja Tasi, namenjena pa je temam s področja mejnih znanosti in alternative. РПШШ РВШШЈ& ® CTШБП рошгаоо0 СТШИ РОИШОШ NEUE PIRANISCHE KUNST Piranska "torta s svečkama" - Hoteli Piran so leta '93 začeli v Piranu z obnovo svojega hotela Sidro, ki so mu potem nadeli ime hotel Tartini (kaj vse se v Piranu ne imenuje po Tartiniju - skoraj se bo treba zgledovati po stari "Jug"i, ki je ustanovila odbor za zaščito Titovega imena). Avtor projektov za posodobitev bivšega Sidra je dipl.ing.arh. Aleksander Bizjak. Lotil se je modernizacije hotelske strehe, ki ni ohranila znamenite značilnosti piranskih streh, ampak je dobila ovalno obliko z zastekljenimi površinami. To novo arhitektonsko rešitev so ljudje kmalu poimenovali "torta s svečkama". Soglasje za piransko "torto" je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdal 20. oktobra 93 - potem ko je že stala na vrhu hotela (torej je bila zgrajena "na črno"). Mimogrede še: soglasje je na predlog odgovornega konservatorja Antona Mikelna podpisal v.d. direktorja MZVNKD g. Boris Križan, ki pa je bil uradno na pristojnem sodišču registriran šest dni kasneje (26.10.1993). Res seje mudilo! (Foto: Mitja Jančar) Roštilj na strehi Še pred "torto in njenima svečkama" je na bližnji strehi Hotela Tartini (takrat še Sidro) - na vrhu stanovanjsko poslovnega objekta Tartinijev trg 15 zrasla še ena nova piranska znamenitost, ki so ji ljudje kmalu nadeli ime "roštilj" (sicer pa ji učeno rečejo altana). Železna konstrukcija je začela kmalu buriti (tudi zelo ugledne) duhove. Takratna skupščina občine Piran je celo sprejela pobudo, naj se to čudo odstrani. No, "roštilj" še stoji, le čevapčičev in ražnjičev ne pečejo na njem. (Foto: M.J.) Puščice v zeleno Piran je mesto Slovenskega Primorja z mediteranskimi značilnostmi, ugodnim podnebjem in zimzelenim rastlinjem. Pirančnani ugotavljamo, da je prav malo zelenih površin, saj so v mestu samo trije parki in le eden ima drevesa, ki so vredna občudovanja in naše zaščite. Upoštevati moramo Piran tudi kot turistično mesto, ki ga je vredno ohranjati z vsemi lepotami in posebnostmi. Ne zanemarimo pomembnega dejstva, da tukaj odraščajo tudi naši otroci, da potrebujejo zelenice za oddih ne le domači in tuji gosti, ampak tudi ostareli prebivalci mesta. Ni odločilen prvi vtis o nekem kraju, ampak ali so domačini prijazni ali ne, pa vonj obmorskih ulic in uličic, svežina zelenih površin, čistoča hišnih vhodov, urejenost smetišč in nenazadnje vabljiva obala s kopališči ter gostoljubna gostišča. Piran in njegovi prebivalci, mi Pirančani, se lahko pohvalimo z Deklaracijo o proglasitvi občine Piran za ZELENO OBČINO. Med lepimi in plemenito zastavljenimi cilji so: kako od naših otrok sposojeno deželo prepustiti jim v dediščino v boljšem stanju, kot smo jo prejeli mi, pa da mora imeti ekologija enak pomen kot ekonomija oz. opozarja na preverjeno izkušnjo, da je preventiva hvaležnejša od kurative. A navkljub vsem tem svetlečim deklariranim ciljem in nalogam doživljamo Pirančani - z bridkostjo v dušah - svoje mesto kot bolnika s slabo prognozo ozdravitve. Prizadevanja občanov za dobro ekološko zdravje mesta nimajo vedno ustreznih rezultatov. Naj navedem primer, ki še odmeva kot velika krivica. Skupina občanov neke piranske soseske si je s pomočjo pristojnih občinskih in republiških institucij izborila park (javno dobro), v uporabo vseh občanov. A radost je bila kratka. Leto dni so prebivalci te soseske skrbeli za park: ga čistili, zasadili zelenje (ki so ga "nevidne" roke pndno sproti pulile), pritrdili klopi (na ne bi "dobile noge"), urejali vhode in pročelja svojih hiš... Rojevale so se še nove ideje kot npr. ta, da bi popravili zid okoli parka, posuli bel pesek, zasadili nova zimzelena drevesa itd. V tem senčnatem zelenem kotičku bi lahko uživali otroci, naši starčki, turisti, pa še marsikdo... Pa je privihral tržni veter, skoraj orkan in uničil enoletni trud. Občinski žigi so ta park uradno dodelili v uporabo podjetniku za gostinski vrt, ki mu bo prinašal zaslužek, seveda pa tudi davek na promet občini... Ostali smo brez parka in se lahko zdaj pražimo pod odprtim ozonskim nebom! Torej to, kar pravi deklaracija - da je ekologija enakovredna ekonomiji - je samo fraza, prazne marnje! Da se ne bo omenjeni piranski simptom (bolezenski znak) razširil v sindrom (propadajoče mesto, ki nima kisika in zelenja, ampak zgolj alkoholne hlape in hlastanje za dobičkom), vas vabimo, občanke in občani, pridružite se Društvu za kulturo bivanja, kjer bomo skupaj zavihali rokave! Mi pa moja pedagoška žilica in hkrati zavest občanke ne dasta miru, da ne bi vsem, ki vsaj malo ljubijo svoje mesto, ta naš skupni prostor pod soncem - predlagala, naj vsaj po svojih močeh počistijo vhod in pročelje svojih hiš, posadijo zelenje v vsak možen kotiček ulic, na terase, okenske police, poskrbijo za sproten odvoz smeti... Spodbujajmo skupne, prostovoljne akcije, sožitje ljudi in narave. Na-grajujmo spoštovanje do zelenic in čistoče mesta, grajajmo napake, ki se ne smejo ponavljati. NAŠ PIRAN BO ZDRAVO MESTO IN Ml ZADOVOUNI UUDJE V NJEM! Bernarda Ljubeč ^.PAVEU^ Restavracija PaveI Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroget školjke, škampov cocktail\ ribjo moto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočamo. мшл СТО&ЖЕО Kje so tiste stezice Tisti, ki vedno opozarjamo na nekatere pomanjkljivosti, ki kritiziramo in nergamo nad tem in onim, smo mnogim neprijetni in raje bi videli, da bi molčali. Vendar ni vedno res, da je molk zlato in čeprav vem, da se le z besedovanjem nič ne reši, včasih pomislim: morda pa bo le slišal ali uslišal moj glas nekdo, ki lahko kaj spremeni. Prepričana sem, da tisti, ki imajo moč, da bi morda kaj storili, ne zahajajo na najbolj črne točke naše obale. Kaj pa bi tam iskali? Na primer v Fiesi? No, jaz se podam s hčerjo na kopanje, pa čeprav že vnaprej slutim, da ne bo nič bolje, kot je bilo prejšnja leta. Prispeva v zeleno dolino Fiese. Parkirišče dobim le stežka, bolj po srečnem naključju. Fiesa naju pričaka skoraj ista, kot je bila vsa zadnja leta. Čeprav o ureditvi Fiese govorijo že leta, je le bore malo storjenega. Kraj je res vsako leto bolj zanemarjen, zanikrn in sedaj spominja že na pravo barakarsko naselje. Poleg starih "barak" so zrasle še nove. Iz prepolnih smetnjakov (vreč) se vsebina bogato siplje na tla. Smeti pa ležijo tudi ob jezeru, morju, grmovju ob cestah in po poteh. Po nekdanjem travniku, ki je sedaj le površina pokrita z s kolesnicami razrito zemljo, pripelje skupina očitno nekoliko opitih starejših fantov na močnih motorjih. Odskočiva. Ustrašiva se močnega zvoka njihovih motorjev pa tudi njihovega videza. Njihov pogled je divji in mrk, oblečeni so v kratke hlače, usnjene brezrokavnike s kovinskimi neti in bogato tetovirani. Ogledujem si goste. Večini gostov je videti, da je njihov standard nizek - slabo oblečeni, zanemarjeni. Je mogoče, da je s tem povezana tudi njihova kultura? Očitno je, saj ni opaziti, da bi jih preveč motilo, da ležijo na zemlji (včasih je bila tam trava) poleg smeti, da vstopajo v morje mimo praznih pločevink piva (nekatere so že zarjavele, kar pomeni, da tam leže že zelo dolgo) in druge embalaže. Gotovo vsak od teh pusti za sabo še kakšno lastno smet (kot spomin na svoje letovanje v Fiesi). Pa vendar je v Fiesi nekaj novosti! Ob prepolnem smetnjaku in gomili smeti stoji nekaj igral za otroke: gugalnice narejene iz avtomobilskih gum (I), tobogan z dvema lestvicama za vzpon in spust in drčalom (ki pa ne drsi in se otroci brezupno trudijo, da bi se po njem podrčali - tudi to je (lahko) zabava!? Moja hči se priključi kratkohlačnikom na toboganu in se muči s spustom, medtem pa jaz "za zabavo" preštevam smeti ob jezeru. Ugotovim, da med njimi prevladujejo prazne pločevinke piva, sledijo ovitki sladoledov, cigaretni ovojčki, prazne vrečice "smoki-jev" in podobnih prigrizkov, zatem so tu še bele plastične vrečke, prazne plastenke radenske in drugih osvežilnih pijač... Tako, packi so vsi -sklepam - majhni in veliki. Nedaleč od morja stojijo novi tuši. Taki na žetone. Gledam gospe, ki se želijo stuširati. Iščejo pipo ali gumb. Pnjazen gospod jim razloži, da je tuš na žetone. "Kje pa žetone dobimo?" sprašujejo gospe. Po daljšem spraševanju in ogledovanju le zagledajo majhen listič pripet na plakat z reklamo za sladoled. Pod zelo obledelim napisom "Žetoni za tuš" enako bleda puščica kaže nekam na desno. Kam? Grem dalje. Gospe se bodo že znašle, saj morajo biti pn takem letovanju navajene še na kaj hujšega. Kaj pa večerna zabava? Zvečer igrajo na dveh odprtih plesiščih. In ker ima "noč svojo moč", zagrne zanemarjeno okolico skrivnostni mrak. Smeti in umazanije ni videti in če niste glasbeno izbobraženi in vas ne moti, da ansambel malo "pofuša", se boste lahko kar prijetno pozabavali. S hčerjo odideva, obe malo razočarani. Fiesa včasih - se je spominjate??? Malo divja in zaraščena, zapuščena, a naravna, zelena, pomladi polna belih marjetk. Še venčke smo spletali iz njih In brez smeti! Pa naj človek ne bi postal nostalgičen po dobrih starih časih? Vlasta Ivanič Turk Afi CALI аоне domačifusnuvTMBI : \STMJU IATO, 5A HE ГЛМАШ1 4/Лт-тизеГ All PA ZATO, DA se ' о-^Жз« MASÄ300 zA HAS0*1 .>; ' ^ N5 OMSK. IN MAVWKE OtfAtKt ' ^—^KI ОДШАЗО^ДА mwli I Qojfott+A' "p/Vv H^v^v" RESTAVRACIJA "Pri MARIČKf Parecag 159, SEČOVLJE Nudf ribje fn mesne jedi, njoke z gorganzoio, specialiteto hiše - špagete z jastogom fn ribe v pečici s krompirjem. Odprto vsak dan od 12.«22. ur«. KATJA MATIĆ TEL. LETO (NE)STRPNOSTI Letošnje leto je OZN proglasila za leto strpnosti (tolerantnosti) med ljudmi. Lepa želja mnogih, predvsem pa tistih, ki nasilje in nespoštovanje človekovih pravic občutijo vsakodnevno na lastni koži. Živijo v stalnem strahu, ker so drugačni, drugačni po narodnosti, verskem prepričanju ali kakorkoli že - kar njihovi okolici ali neki skupini ljudi ne ustreza, ker pač niso po njihovih željah in merilih. Idealisti in humanisti pravijo, da nas drugačnost in različnost bogatijo, kajti pestrost je tudi znotraj naravnih zakonitosti gibalo napredka. Mati begunka, Id je sicer prišla na piranski Rdeči križ po oblačila, pa nam je povedala drugačno zgodbo. V joku nam je zaupala, da so jI dvanajstletnega sina, kf se je vračal s kopanja, pretepli mladostniki s sicer slovenskim državljanstvom, so pa iz mešanih zakonov sprtih narodov iz (v) BiH. Žrtev tega fizičnega obračuna, omenjeni mlajši mladoletnik, so mladi objestneži tako poškodovali, da je potreboval zdravniško pomoč. Ta obupana in prestrašena ženska nI potrebovala oblačil. Potrebna ji je bila le topla beseda. Ob tem dogodku smo se na Rdečem križu pozanimali, kdo in kako lahko zaščiti žrtev pred suroveži in nasilneži. Ugotovili smo, da pravzaprav nihče! Vsaj dokler se nasilje ne razvije do usodnih, morda tudi tragičnih posledic... Na žalost iz dneva v dan opažamo več nasilja in destruktivnosti tudi pri mladih, na katerih - pravijo, stoji jutrišnji svet. A tega jutra morda niti ne bo in ostala bo večna tema... če se ne zbudimo. Valentina Klemše PШШ1 ПШШШ * POШ/Ш POшшв ° рошга РОИШ^Ш Po poti divjega zahoda ali pravne države? Skorajda absurdno je, da so morali občani v Piranu letos pomladi ustanoviti svoje društvo, ki so mu nadeli ime Društvo za kulturo bivanja, da bi državo prisilili k zagotavljanju spoštovanja pravnih.norm. Moralo jim je zares krepko prekipeti, da so ga ustanovili! K temu so jih pravzaprav "prisilile" občinske in državne institucije, ki s svojim (ne)delovanjem dokazujejo: da se kršitve izplačajo, saj jih nihče ne preganja, prinašajo pa celo materialno korist, da so tisti, ki se držijo zakonov in pravil najpogosteje izigrani, "kaznovani" oz. jih imajo za "tepce", ker svojo svobodo omejujejo in na koncu še prenašajo posledice degradiranega okolja, kar vpliva na njihovo zdravje, kršilci pa se se jim ob tem lahko v brk - seveda nekaznovani - smejijo. Ob vsem tem pa plačujejo drage institucije, ki naj bi vzdrževale pravni red in ščitile njihove pravice, pa so te popolnoma neučinkovite. Najhujša in stalna žarišča konfliktov so posledica neustreznega preventivnega ukrepanja: tako upravne službe npr. izdajajo dovoljenja neprimernim dejavnostim za določeno območje, tudi tistim, ki so se že izkazale kot take, dovoljenja dobivajo kronični kršilci, proti katerim večkrat sploh ne ukrepajo... Društvo za kulturo bivanja pa tistim turističnim delavcem, ki mislijo, da spoštovanje pravnih norm, skrb za okolje in sočloveka pomenijo omejevanje turizma, odgovarja, da je to kratkovidno - kajti prav zdravo in čisto okolje, spočiti in zdravi občani v varni državi so predpogoj za kvalitetni turizem. L.S.Z. Žarišča konfliktov v Piranu: Društvo za kulturo bivanja jih je naštelo nekaj najakutnejših: - okrepčevalnica Plros Piran Kljub vrsti kršitev in kofliktov z okoliškimi stanovalci v preteklih letih, kljub (vsaj petnajstim) predlogom sodnici za prekrške zaradi kršitev v letu 1994, ki jh je izdala komunalna inšpekcija, je uprava občine Piran tudi letos izdala dovoljenje za uporabo javne površine in obratovanje na prostem. - Kljub petnajstletnim (I) prizadevanjem stanovalcev v okolici disco kluba Tri papige za urejeno In mirno okolje - ta bkal še zmeraj obratuje do jutranjih ur (s čemer se seveda tudi kršitve javnega reda in miru nadaljujejo). - Kljub desetinam pritožb zaradi hrupa, nezakonite uporabe javne površine in obratovanja po dovoljenem času, se stanje v okolici gostinskega lokala Allegro ne izboljša. - Čeprav ima piransko mestno jedro komaj nekaj sto kvadratnih metrov parkov, čeprav so okoliški prebivalci sami redno skrbeli za urejanje parka in se niso strinjali z oddajo javnega parka zasebnemu gostincu - se je prav to zgodilo. Pa čeprav je najemnik Surf bara (temu so namreč oddali park) v preteklosti večkrat kršil pravni red in čeprav so v preteklosti konflikti že prerasli v fizično obračunavanje (najemnik gostišča, g. Hlaj, je celo udaril osemde-setletno stanovalko). Pa kaj! Občinskim uradnikom se je zdelo umestno javni park oddati (takšnemu!) gostincu... Kam poslati tujca, ki sprašuje жа javni WC? Iz številnih stališč, pobud, predlogo... Društva za kulturo bivanja, ki jih je sprejelo na svojem junijskem občnem zboru, smo jih (zaradi utesnjenosti s prostorom) povzeli le nekaj: * Smetnjake je treba umakniti s piranskega obrežja v notranjost ulic, saj so sedaj prvi "pozdrav" turistom ob prihodu v mesto. Glede na določilo da morajo gostinski lokali imeti svoje smetnjake, je podjetje Okolje stanovalcem v bližini lokalov - zaradi prostorske stiske - preprosto zmanjšalo število njihovih smetnjakov in poleg postavilo enega za gostince. Gostinski lokali bi morali imeti svoje zabojnike! Seveda bi odpadkov hrane in odpadnih olj ne smeli odlagati vanje, ampak bi jih morali odvažati v hermetično zaprtih posodah, s čemer bi rešili neznosen smrad v mestu. Smetarji bi pri vsakodnevnem odvozu smeti morali takoj počistiti vso nesnago in odpadni material v neposredni bližini smetnjakov, pri svojem delu pa naj bodo manj hrupni. Odvoz naj bi tekel vsak dan in z vseh mestnih ulic, smetnjake pa bi bilo treba tudi redno prati. * Ulice so v veliki meri onesnažene tudi z živalskimi iztrebki (predvsem psov), zato naj se ta problem uredi z dopolnitvijo občinskega odloka. Lastnike naj le-ta obveže, da za svojimi psi počistijo ali pa da se jih dodatno obdavči. Predvsem pa je potrebno zagotoviti, da 7" • \ p.J. C. L Družba Primorski finančni center Interfin Koper, borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papitji in borzo. Pokličite nas na telefon 37100 ali 38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški 8. \___J imajo lastniki svoje ljubljence na vrvici ter z nagobčnikom. Zakaj komunalni inšpektorji ne kaznujejo lastnikov psov, ki kršijo občinski odlok? Svojevrsten problem predstavljajo tudi klateški psi in mačke, ki bi jih veljalo poloviti. * Seveda bi bilo treba predvsem zagotoviti striktno izvajanje odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom, pa Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, ki ga je izdal minister za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 15/95). Nekateri lokali npr. še vedno nimajo izobešenega obratovalnega časa in si ga določajo kar sami, česar nihče ne kontrolira. Pri določanju obratovalnega časa gostinskih lokalov in pri drugih posegih v prostor je nujno upoštevati mnenja okoliških prebivalcev. * Največji problem s prometom ima naša občina prav v mestu Piran, zato je treba garažno hišo začeti graditi najprej tu. * Nujno potrebne so mestne javne sanitarije. * Prometno zaporo pred Piranom naj se prestavi (odstrani). Niso redki tujci, ki mislijo, ko pridejo pred pomorski mejni prehod in zapornico ob njem, da prihajajo v drugo državo. Promet naj urejajo prometni znaki in ustrezno število policistov. Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55, 66320 Portorož Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922 BELOKMŠKI SREDNJEVALOVNI ODDAJNIK JE IZK-LOPUEN ali ZAKAJ JE ŽUPAN SKOČIL DO NEBA Ob izključitvi dandanes že arhaičnega srednjevalovnega oddajnika na Belem križu presenečajo predvsem reakcije na to vsekakor nujno potrebno in pametno dejanje. Svoj protestni glas so takoj dvignili trije župani obalnih občin (navedeni protest je kljub lanski peticiji "svojih" krajanov za ukinitev srednjevalovnega oddajnika podpisal tudi piranski župan Franko Fičur), sindikat obalnih novinarjev, italijanska skupnost v Kopru in celo vlada republike Slovenije se je ob odklopu nesrečnega oddajnika obregnila. Ali je potrebno ponovno navajati argumente za odklop srednjevalovnega oddajnika? Ali je res potrebno ponovno povedati, da je skoraj 700 občanov, predvsem tistih, ki živijo na Belem križu, lani podpisalo peticijo za odstranitev srednjevalovnega oddajnika. Kdo in v čigavem imenu lahko 24 ur na dan povzroča motnje v TV sprejemnikih, računalnikih, telefonskih aparatih in drugih podobnih napravah prebivalcev Belega križa? Zato, da lahko nekdo v daljni Puli, Malem Lošinju ali sosednji Italiji posluša Radio Koper na srednjem valu, morajo občani občine Piran, predvsem tisti, ki živijo na Belem križu, permanentno prenašati motnje v svojih aparatih z izgovorom, da se na ta način uresničujejo pravice italijanske manjšine v Sloveniji. Zakaj morajo prebivalci Belega križa neprestano živeti v strahu in zli slutnji, da elektromagnetno valovanje nemara le povzroča kakšne bolezenske motnje? Pravica do informiranosti že, vendar je nedvomno pravica do zdravega življenjskega okolja močnejša pravica in ravno za-to gre. Nenazadnje se zopet postavi čisto pragmatično vprašanje.- zakaj morajo slovenska država (oz. slovenski davkoplačevalci) plačevati poslušanje anahronističnih in motečih radijskih oddajnikov v daljni Hrvaški in Italiji? Marko Zorman V občini Piran ni prostora za letališče V majski številki "Portorožana" je Žare Lipušček že obširneje pisal o študiji ocene vpliva sečoveljskega letališča na okolje, ki so jo naredili vrhunski strokovnjaki Inštituta "Jožef Štefan" iz Ljubljane. Naročnik študije je občina Piran, ki pa zaključkov študije še ni javno predstavila. Zeleni obale pa so študijo javnosti predstavili na svoji tiskovni konferenci dne 12. julija (prisotno je bilo tudi vodstvo Zelenih Slovenije na čelu s predsednikom Vanetom Gošnikom). Na kratko bi lahko povzeli predvsem to, da je letališče Portorož velik porabnik javnih sredstev, ni se pa sposobno samovzdrževati. Edini zaslužkarji na letališču so zasebna podjetja, ki se ubadajo predvsem s šolskimi in akrobatskimi poleti. Potniškega prometa v pravem pomenu te besede skorajda ni. Letališče v Sečovljah je postalo uvoznik odpadkov, poligon za hrupne polete. Bistveni zaključek omenjene študije je, naj se omeji akrobatske in šolske polete, ki občino Piran zgolj onesnažujejo s hrupom, zato naj se v letališče dolgoročno ne vlaga (vodstvo letališča ima namreč precejšnje ambicije za njegovo širitev). Zeleni obale pa od občine Piran zahtevajo predstavitev študije javnosti ter sprejetje ukrepov za omejitev dejavnosti letališča, skladno z zaključki študije. Zaključki omenjene študije naj se seveda upoštevajo pri spreminjanju in dopolnjevanju družbenih planov naše občine. (L.S.Z.) mla,regali,r danila, regali,presents - Obala 120, 66320 Portorož-Portorose/tel.: 066/74-535 &te v zadreg) pri' izbiri pravega darila? Obiščite nas! V prijetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril. <5Lat.e cercando un bel regalo? Venite a trovarci! In unatmosfera piacevole e bella potrete scegjiere tra mille idee . un regalo per tutte le ARCHITECTS d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE INZ^IRING, GRADNJO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI AZIENDA IMMOBILERE PER LA PROGETTAZIONE, L'INGENERING E L'EDILIZIA POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBAU - Hiše v Portorožu, Luciji, Seči, Strunjanu, Izoli, Kopru in okolici - Parcele in kmetijska zemljišča - Stanovanja različnih velikosti v Slovenskem primorju - Počitniške apartmane - večja izbira - Poslovne prostore v Luciji, Piranu in Izoli Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekta za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja in nadzor nad investicijo. Uradne ure PO-PE od 8.-15. ure, sreda do 17. ure Ogledi po dogovoru Mercator - Degro V Piranu župana prvič omenjajo 27. aprila 1192, ko sklene Piran mirovno pogodbo s Splitom. ^ki.. i* Pred beneško zasedbo, torej do leta 1283, je v Piranu datiranih kar 17 županov. Status župana v predbeneškem obdob u se Je bistveno razlikoval od tistega v beneškem času. Preden se je Piran predal beneški nadoblasti, je župan predstavljal in poosebljal vrhovno oblast avtonomne in demokratične komune, medtem ko Je v času Benetk predstavljal sicer zelo uglednega, pa vendar le državnega uradnika Beneške republike. O tem nam jasno priča dejstvo, da je v času samostojnosti župan prisegel pred piranskim ljudstvom, da bo pošteno vladal, za časa Benetk pa je moralo ljudstvo priseči zvestobo županu in beneškemu dožu (statut Iz leta 1307). V 2. polovici 13. stoletja so v Piranu divjali boji med posameznimi strankami. Najvidnejše so bile: patriarhova, beneška in koprska stranka. Kmalu pa se je v Piranu izoblikovala takoimeno-vana avtonomistična stranka, ki je prevzela oblast in vzpostavila na celotnem piranskem območju avtonomno komuno (ŽE TU GRE ISKATI ZAMETKE MESTNE OBČINE PIRAN, KI JE TO VEDNO BILA!!!). Leta 1273 je na pobudo avtonomistov sicer prišlo do pomiritvenega akta med strankami, vendar je napetost med njimi kljub temu ostala. Te negotove politične prilike so poskušali v Piranu rešiti s kodifikacijo prvega statuta občine leta 1274. Način sprejema tega pravnega akta je bil izredno demokratičen. 8. julija istega leta ga je Veliki svet soglasno potrdil, nato je šel statut v "javno razpravo", saj ga je zbor meščanov (Arengo) potrdil šele 30. decembra. V tem statutu, ki je sicer ohranjen le v fragmentih in kasnejšemu prepisu, je izredno zanimiva prisega župana. Lahko bi jo označili kot statut v malem. Župan je bil s to prisego postavljen izven vseh možnih političnih strank. Na kratko lahko rečemo, da je moral župan priseči zvestobo mestu (ljudstvu) - da bo pošteno vladal in se držal statutarnih določb. V tej knjigi statutov je bilo tudi zapisano, da mora župan piranski občini ohraniti enka obseg svobode in neodvisnosti, kakršnega je našel ob začetku svojega vladanja; prepovedano mu je bilo namreč kakršnakoli pogajanje, s katerim bi občino komurkoli podvrgel ali teritorialno okrnil. V času beneške oblasti (1283 - 1797) je v Piranu župan predstavljal beneško vlado. Zupani so morali biti tujci - Benečani. Najprej so jih imenovali za dobo enega leta, nato za 16. mesecev. Župani so imeli v občinski upravi dvo- jno vlogo: avtonomno občinsko in beneško državno. Predsedovali so Svetu sodnikov, sejam Velikega sveta in bili tudi izvršni organ le-tega. Že iz takoimenovane vdanostne listine Pirana Benetkam je izhajalo, da so bili župani predvsem beneški funkcionarji in da so gledali na korist beneške oblasti, ki so jo predstavljali v Piranu. Kljub temu nam številni zapisi dokazujejo, da so ti župani živeli s Piranom, ga vzljublili in zanj skrbeli. Tudi pri izrekanju kazni in glob so imeli župani pomembno vlogo, saj v statutih lahko beremo, da je bilo veliko prekrškov (tudi težjih) prepuščenih prav njihovi presoji. Določene kazni, ki so jih sicer statuti predvideli, pa je župan lahko spreminjal (povečal ali zmanjšal). Mesto in vloga župana pa se kaže že v tem, da so statuti predvideli celo kazen za tiste, ki bi o županu grdo govorili ali ga celo žalili. Kot zanimivost še to: županu je v mestu pripadala stanovanjska hiša zanj in za njegovo spremstvo, travniki in seno za njegove konje (tri). Na razpolago so mu bili štirje služabniki. Ob slovesnosti - umestitvi novega župana -so Pirančani vzklikali: EVIVA EL PODESTÄ NOVO, CHE 'L VEGO XE ANDA IN COVO. Alberto Pucer ZAHVALA Ob smrti mojega moža Dušana IVANČIČA z Razgleda nad Piranom se za sožalje, darovano cvetje in vso pomoč zahvaljujem prijateljem, sosedom z Razgleda ter Regentove ulice, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala posebej dr. Žaretu Guzeju za vso zdravniško pomoč, ki mu jo je nudil. Mladenka Ivančič ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta in nonota Alojza IVANIČA (1923-1995) se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, pomoč in darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njagov zadnji počitek. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju izolske bolnišnice, pevcem za izpete žalostinke, članom Združenj borcev, gospodu Ljubnu Dimkarovsemu za izpeto tišino in gospodu Dušanu Puhu za srčno izgovorjene poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi SOŽALJE 28. junija smo se na pokopališču v Piranu poslovili od Ivana KOVAČA Marjanu in mami izrekamo sožalje. RADIO OGNJIŠČE VM 91.2 SPREHOD SKOZI ČAS VSAKO SREDO 17.10-18.30^ 12 portorožan it. 718 Julij/Avgust 1995 SAMBIJEVO RAZUMEVANJE PROGLASA OBČINE PIRAN ZA ZELENO OBČINO Za dosego tega cilja je treba še marsikaj postoriti. Poglejte kaj!! Zato bomo v našem delovanju: J*» ----NÜJNO^OE, J ?0<0SIM0 S TRMOJ - ohranjali naravno ravnovesje, - razbremenjevali Okolje, - z največjo previdnostjo načrtovali nove posege v prostor, - preventivi dali mesto pred kurativo, - kvaliteti dali mesto pred kvantiteto, - namesto kratkoročnih podpirali dolgoročne, četudi težje rešitve, - zahtevali, da vsak povzročitelj nosi vse stroške neposredne in posredne škode, ki jo povzroči, o Г ~ < t > —1 O a S - pri načrtovanju demografskega razvoja bomo poleg ostalega upoštevali tudi obremenjenost okolja, ravnotežje v naravi, sociološke, kulturne in druge faktorje, ŠOLA - podpirali svobodno podjetništvo pod pogojem, da upošteva sodobne ekološke in socialne kriterije, podpirali vse dejavnosti, ki manj obremenjujejo okolje, so človeku prijazne, ki so v sozvočju z identiteto našega prostora in so združljive z ostalimi dejavnostmi; izogibali se bomo dejavnostim, ki so v nasprotju z zgornjimi pogoji, - dosledno skrbeli za spoštovanje pravnih norm z izobraževanjem, prepričevanjem in sankcijami bomo dokazali, da bosta poštenost in spoštovanje zakonov spet cenjena. Za ta cilj bomo: - stanovanjsko gradnjo usmerjali na način, ki bo zadovoljeval predvsem potrebe porasta lokalnega prebivalstva, SAMBI J EVO RAZUMEVANJE PROGLASA OBČINE PIRAN ZA ZELENO OBČINO - zagotavljali stalno skrb za varovanje in bogatenje morja, vode, zraka, kmetijskih zemljišč in zelenih površin, - podpirali zmanjševanje porabe energije in preusmerjanje na čistejšo energijo, - usmerjali turizem kot temeljno dejavnost v občini v kvaliteten turizem, zamenjevali obstoječe prenočitvene kapacitete z bolj kvalitetnimi kapacitetami, za več delovnih mest in manj turistov, ki pa bodo pri nas dopustovali tudi v izven sezonskem času, hkrati bomo čimvečji dd turizma postopoma preusmerjali v mehki, - ohranjali solinarstvo kot klasično dejavnost našega kraja, z njenimi vplivi na okolje, zlasti tudi na zrak in zdravje prebivalcev in gostov, - v kemtijstvu podpirali gojenje tipičnih kultur s čim manjšo uporabo pesticidiv in gnojil, ki zastrupljajo okolje ter postopoma preusmerjali - podpirali razvoj ribištva in marikulture, vendar le v okviru prostorskih in naravovarstvenih možnosti, - vplivali na čim manjšo proizvodnjo odpadkov, - zagotavljali življenje tromestja Piran-Portorož-Lucija kot enega kraja v tem okviru pa zagotavljali prenovo starega mestnega jedra v Piranu, z decentralizacijo javnih služb in delovnih mest bomo dosegli boljšo bivalno kvaliteto in zmanjšali gostoto prometa, - razvili sistem zbiranja odpadkov, ki bo zagotovil reciklirarnje surovin, delovanje kompostarne, okolju prijazne deponije in posebno zbiranje nevarnih odpadkov, - usmerjali razvoj prometa v občini v javni promet, parkiranje pa pod zemljo, - posebno varovali območja in objekte naravne in kulturne dediščine,. - razvili sistem kanalizacije, ki bo zajel kar največ odplak v čistilne naprave, /vzletati ikI postajati j Г KORAttO BR.EZ. j^r U-^r-vMOTORJEV! / Wp ZUlt1 - usmerjali tranzitni cestni promet mimo meja naše občine, razvijali pomorski in zračni promet v skladu s principi te deklaracije, - pri posegih v prostor ravnali skrajno varčno in racionalno, tako da bomo najprej izkoristili obstoječe in posegali v nove površine le ob hkratnem razbremenjevanju že pozidanega prostora. ■ podpirali umirjanje prometa, кеше/ШЗ) m s OBISK IDEALNEGA GOSTA V PORTOROŽU Ko je ondan direktor portoroškega hotela MI-PO-NAŠE pogledal skozi okno, ga je skoraj zadela kap. Pred vhodom se je namreč prav tisti hip ustavil avtomobil, pa ne kakršenkoli! Bil je eden tistih, saj veste: spredaj dolg, pa dve kolesi, potem pa pet metrov karoserije in spet dve kolesi... Izstopil je možakar v pisani srajci in dečku, ki je pritekel zaradi parkirnine, malomarno vrgel šop zelenih dolarjev. Odprl je prtljažnik, privlekel na dan petindvajset potovalnih torb ter jih sam znesel v hotelsko vežo. Livri-ranemu uslužbencu, ki je debelo gledal in od začudenja pozabil vzeti roke iz žepov, je potlačil za srajco bogato napitnino ter se napotil k pultu v recepciji. Potrpežljivo je čakal, da si je receptor nehal trebiti nohte in nato prosil za sobo. Prijazni receptor je hotel vedeti, če sploh ima rezervacijo. Ni je imel in vse je kazalo, da si bo moral poiskati sobo drugje. Toda medtem je že pritekel direktor, katerega je privabil vonj po zelenih bankovcih in gospod John Neveriived, državljan ZDA in bogat tovarnar, je vseeno dobil edino še prosto sobo - nad kuhinjo. Receptor in direktor sta bila nato nagrajena z napitnino, ki jima je tako zaprla sapo, da sta čisto pozabila poklicati nekoga, ki bi gospodu gostu pomagal znositi prtljago v sobo. Možakar pa je bil očitno vajen dela in je to storil sam. Ker zaradi okvare v kotlarni tisti dan ni bilo tople vode, se je John Niverlived oprhal kar z mrzlo in nato krenil v restavracijo h kosilu. V naglici je pozabil številko svoje sobe in ker natakar ni znal niti besedice angleščine, mu nikakor ni mogel dopovedati, da je penzionski gost, ki začenja s kosilom. Z gibi mu je dopovedal, da je lačen, prepustil izbiro jedi natakarju in nato poravnal račun, katerega je prejel, še preden je bilo kosilo pri kraju. Natihoma si je očital, da ne pozna jezika te dežele in nato uvidevno poklonil natakarju lepo napitnino za njegov trud in telovadbo z rokami. Spričo naglice natakarjev v hotelu MI-PO-NAŠE ni še vstal od kosila, ko je bil že čas za večerjo. Na srečo gospoda Johna je v večerni izmeni stregel nekdo, ki je rad prebiral Playboya in se mu je malo sanjalo o angleščini. Že res, da mu je postregel z raki namesto s kalamari in s trdo kuhanimi jajci namesto s krompirjem, toda gospod John je bil sit in je hvaležno nagradil natakarja. Po večerji je sklenil malo pokukati v nočno življenje Portoroža. Kam dlje od restavracije Ljubljana si zaradi slabe mestne razsvetljave in smrdečih smetnjakov sicer ni upal, je pa zato pokupil vse plastične spominke, potiskane majice in igrače na vrvicah. Nekoliko omotičen od veselega hrupa, ki ga uprizarja ducat glasbenih skupin v bližini hotela, se je vrnil v svojo sobo. Medtem so napako v kotlarni sicer odpravili, pregorela pa Je glavna varovalka in zato se je kar v temi in brez kopeli spravil spat. Še prej pa se je čutil dolžnega, da se osebno zahvali direktorju hotela za čisto posebne, kratkočasne dogodke tega dne in zavrtel številko telefona v direktorjevi pisarni. Dolgo je zvonilo, zelo dolgo, ko je direktor hotela le planil - iz sna! Ugotovil je, da je jutro, da mu zvoni budilka in da je bilo vse tisto o večno zadovoljnem gostu, ki sprejme vse, kar mu pač ponudiš, tisto o skromni ponudbi in bogatem zaslužku, vse tisto o bogatih turistih v okolju, kjer ni kaj trošiti -da je bilo vse tisto samo neskončno lep in udoben sen! Sonja Požar, Lucija po cetinovo: KRONIKA NEZGOD IZ ^^ NAŠIH KRAJEV ^ndan so v izolsko bolnišnico, na oddelek za oživljanje, pripeljali nezavestnega krajana Tonija Naivca. Zdravniki na njem niso našli znakov nasilja. Kasneje je preiskovalnim organom zaupal, da ga je obšla slabost zaradi utrujenosti, saj že nekaj mesecev neutrudno in zaman išče odgovorno osebo, ki dopušča, da na "visečem" parkirišču nasproti lucijske pošte podjetje NEIMENOVANO Ltd. s pranjem vozil in motornim oljem onesnažuje okolje. *** / ^a urgentni oddelek so pred dnevi pripeljali tudi krajana Pepija Realista. Čital je namreč, da je piranska občina razglašena za zeleno občino, pa se je pri tem tako smejal, da so ga zagrabili krči in je bila zdravniška pomoč neobhodno potrebna. *** ^ bifeju "Pri žejni sipi" sta se v nedeljo stepla Nino Takoje in Karlo Nires. Prvi je trdil, da vsi smetarji v piranski občini že od pomladi nepretrgoma stavkajo, drugi pa je to zanikal, češ da ima tam sorodnika in da že ve, kako je. Ko je Nino vztrajal pri svojem in celo predlagal stavo, je Karlu prekipelo in vnel se je pretep, ki je terjal zlomljen palec, nagrizeno uho in počeno zobno protezo. *** K' ed prisluškovanjem prepiru sosedov se je Jušta Zgaga tako nagibala skozi okno, da je nazadnje izgubila ravnotežje in zgrmela v globino iz petega nadstropja. Na srečo je padla v smetnjak, ki je bil (kot vsi smetnjaki v naši občini) zvrhano poln in je zato ublažil padec. *** Gospod Fritz Schultz, dolgoletni portoroški gost, je ondan hotel oddati razglednico na pošti v Portorožu. Ko je slišal, da mora plačati parkirnino, ker je za dve minuti pustil avtomobil ob pločniku, je od začudenja tako zazijal, da si je izpahnil čeljust in je nato moral poiskati zdravniško pomoč. *** ZDAJ PA ŠALO NA STRAN. TO SE JE NAMREČ RES ZGODILO! /h dolgo tega, kar je "pajek" odpeljal avtomobil, parkiran na mestu, Id je pred piransko občino rezervirano za invalide. Vozilo res ni imelo obvezne oznake, so pa z njim pripeljali invalidno staro gospo, ki je zaradi smrti moža imela nujen opravek na občini. Vozniku "pajka" ni zadostovalo, da so mu pokazali dokument o invalidnosti stare gospe. Zanjo je to vsekakor bila nezgoda. Nezgoda za nas vse pa je, da so med nami ljudje, katerim je denar važnejši od humanosti. Sonja Požar, Lucija ИШШШЕИ® SS S Volilcem Zlata so peresa pisala nam balado, a je od nje ostal le zaprašen papir in košobljub. Z vami jutri, bilo je seslo LDS, jim danes važno je -le kdo bo kdo! Nam treznost in presojo ponudi ZZP nasuje nam programov, ki nudijo meglo. Z novimi ljudmi v nove čase, pravičnost za ljudi žgoli in DSSS obljublja. Pridružite se nam, da sliši vašse glas in reši se nered občinski modruje ZZPinO. Preteklost ni ovira, prihodnost muka in odsotnost zmota, Zelenih vseh nasvet. Poštenje in garažo ponujal nam je SKD. Pa vsem pošla je sapa, sami spet smo reve. A nič zato! Z glavo pokonci, še petdeset le let in prvih stoje mimo! zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Nono FELO LUX - Liminjanska 111 LUCIJA tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - o[jne peči, ostali material za obrt OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI KOPER BALADA O PROMETU / V ZELENI OBČINI PIRAN * Bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla in bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, pa bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, in bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, promet je urejen, bla, bla in bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, pa bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla ter bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla bla, bla, bla, bla, bla, bla in bla. ali Balada je nastala ob poslušanju zasedanja županstva in svetnikov. Škarpena _ _—f---- Г OBALA___ UQ0DME CENE\ (JO 1ČTA j /HEŠITEV/ -REŠENJ јШЈ id ___ -J* Цсетул/' — r90®«*° SE v PIZZERIA - POB PERGOLA i PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918 iL Vsak dan do 04 Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki... na več načinov Meso na žaru Šampinjoni na žaru Solate Maxi palačinka Pergola ... in še ... W C - Glasba v živo J>J> &§ш m ° umu äm Posebna izdaja Školjke in gimnazijski Almanah Končalo se je drugo šolsko leto v novem obdobju zgodovine piranske gimnazije. Kljub prostorskim stiskam in drugim težavam seje vodstvo šole znalo prilagoditi, da je pouk lahko potekal čimbolj neobremenjeno. Z novim šolskim letom pa bo stavba Gimnazije Piran, na Bolniški 11, obnovljena in tako bodo gimnazijci lahko zapustili prostore na Rozmanovi 7, Iger so, kljub tesnobnosti, preživeli dinamično šolsko leto. Zadnji dan pouka so v Križnem hodniku podelili spričevala in pohvale -tako profesorjem kot dijakom. Izšla je tudi posebna izdaja šolskega časopisa Školjka pod naslovom Srečanje z drugim. V Školjki so objavili najboljše novelice, ki so jih izbrali na šolskem nagradnem natečaju. (Razpisali so ga ob letošnjem kulturnem dnevu). In tako se je torej štirinajst gimnazijk in gimnazijcev prvič predstavilo v knjižni izdaji. In izšel je še Almanah Gimnazije Piran za šol. I. 1994/95, v katerem je na 36. straneh strnjeno predstavljeno celotno šolsko leto (s članki, komentarji, slikami, grafiti...). Almanah je bil razprodan že prvi dan, zato pripravljajo ponatis. Milijan Plužarev IZ ALMANAHA (ŠOLSKO LETO 1994/95) GIMNAZIJE PIRAN V Šolskem letu 1994/95 je obiskovalo 1. in 2. razred Gimnazije Piran 168 dijakinj in dijakov. Na zaključni konferenci so rezultate Šolskega dela povzeli tako: uspešnost - 75%, najboljši (odlični) so: - Aleksander Bakič, Neža č. Lipovec, David Pokleka, Andrej in Gregor Može - MUsKOTI, Sabina Hodžič, Katja Vuk, Dušanka Đukič iz 1. letnika, -Tomaž Lovrec-Purič, Petra Povšnar, Tjaša Deleja, Sašo Keleman, Kristjan Kajtnan in Teja Čelhar iz 2. letnika. Na zaključnem plesu (16.6.95) so bili izbrani najlepši: - miss Gimnazije Piran: Marjana Maslo; 1. spremljevalka: Anja Brenko in 2. spremljevalka: Sandra Žeželj - mister Gimnazije Piran: Milovan Dikanovič; 1. spremljevalec: Samo Volčič in 2. spremljevalec: Boštjan Voda-Wasser. Morda najsrečnejša gimnazijka je Tjaša Deleja, saj je dobila dvoletno mednarodno štipendijo za šolanje v Hong Kongu. Naj septembra ne žaluje preveč! CHRISTO V MESTNI GALERIJI V petek, 14. julija so v Mestni galeriji v Piranu otvorili razstavo bolgarsko-ameriškega umetnika Christa, ki je znan po svojih mega-lomanskih ovijanjih stavb in predmetov (Zavesa v dolini Colorado; oviti Point Neuf, Tekoča ograja, Kalifornija in kot zadnje spektakularno ovijanje nemškega parlamenta Reichstaga v Berlinu. V piranski Mestni galeriji si lahko ogledamo slikovno dokumentacijo teh dogodkov (fotografije, plakate, grafike). O svoji zadnji stvaritvi pa Christo ugotavlja takole.- "Fizična stvarnost "Ovitega Reichstaga" bo dramatična in prelepa izkušnja. Tkanina je krhko gradivo, tako kot obleka ali koža, zato bo obdana s svojevrstno lepoto minljivosti." Osebno me zanima še nekaj drugega: se za temi ovijanji skriva še kakšno manj spektakularno sporočilo - ali pa so sama sebi namen. V vsakem primeru pa Christova uspešnost sporoča, da je za slavo (in denar) včasih dovolj izumiti atraktivno neumnost. Marsičesa se bo treba še naučiti... PS. Da ne bi ostali le pri besedah: Christo je ovil (ali dal oviti) tudi delček piranske občinske palače in sicer s temno rdečo tkanino. Priznati je treba, da ima dodatek svojevrsten šarm... (izbira poslopja in barva pa zagotovo ni naključna). Drugo mesto na literarnem natečaju Regionalni zavod za evropske študije Furlanije - Julijske krajine je, kot že zadnjih sedemnajst let, tudi letos razpisal nagradni literarni natečaj za univerze, srednje in osnovne šole držav Alpe Adria, na katerem so bile posebej za srednješolce na voljo tri teme. Srednješolci so se lahko prelevili v turistične vodiče svojega mesta, lahko so se odločili analizirati vzroke evropskega upiranja totalitarizmu ali pa so izbrali proučevanje razvoja informatike. Letos je na natečaju sodelovalo 1720 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Leteratom z univerz so podelili sedem nagrad, srednješolcem pa devetnajst; z vrsto praktičnih in seveda vzpodbudnih nagrad pa so bili nagrajeni osnovnošolci. Na letošnjem natečaju je ponovno tekmovala - in bila tudi nagrajena -Gimnazija Piran. Piranski gimnazijci so v biltenu in v filmu - kot kakšen pohod - predstavili svoje mesto - Piran. Za to svoje, kot pravijo sami, kar naporno delo, so si delili drugo mesto v kategoriji srednjih šol. Še posebej dobro sta se odrezala Teja Čelhar in Matjaž Marsič, ki sta pripravila dve samostojni pisni predstavitvi Slovenije. Podelitev nagrad je bila konec maja v Pordenonu, od koder so se piranski gimnazijci vračali bogatejši za celo vrečo majic in za dva bankovca po 100.000 italijanskih lir. Povzeto po poročilu Davida Učena BEGUNCI so ŠE ZMERAJ MED NAMI Tri leta minevajo, odkar se je začela na Balkanu vojna,- to je: ubijanje, ko človek pozabi, da je človek. Tako se je zgodilo, da so mnogi bežali in pribežali tudi k nam. Še zmeraj so med nami, vendar tišji, skromnejši, kot da jih ni, saj so se nekako prilagodili tukajšnjemu življenju; tako so ostali še bolj osamljeni in prepuščeni samim sebi. V območni organizaciji Rdečega križa Piran so ob popisu beguncev naredili anketo, ki naj bi omogočila primerjavo življenja beguncev leta 1993 z življenjem leta 1995. Anketirali so 50 begunskih družin oz. 110 oseb, med katerimi so pretežno matere z otroki. Življenje v begunstvu leta 95 je še težje, saj je pomoči zelo malo, skoraj nič. Anketa ugotavlja, da imajo begunci zelo velike stroške s samim bivanjem: s stanarinami in drugimi stroški. Zato begunci delajo vsepovsod, kjer se jim ponudi priložnost, da bi si zaslužili za dnevno preživetje. Ker ne vidijo izhoda iz svoje situacije, si želijo, da bi država sprejela zakon o začasnem zatočišču, ki bi jim morda olajšal bivanje v begunstvu. (Npr. možnost zaposlitve naj bi bila pravno urejena.) V anketi je bilo tudi vprašanje: " Ali se imate kam vrniti? Ali imate stike s svojci?" Želja, da bi se vrnili domov je pri beguncih še zelo močna. Primerjava ankete iz leta 1993 z letošnjo je pokazala, da v življenju beguncev ni bistvenih razlik. Le njihove stiske so se morda poglobile in spremenile, kar je videti tudi na njihovih obrazih. Pri mladih prehitra zrelost, saj tudi mladost težko prenaša težka bremena življenja. Še posebej če se okoli njih odvija turistični vrvež, ki s seboj nosi le lahkotnost življenja. Leto '95 je OZN razglasila za leto strpnosti in tolerantnosti. Kolikšna je naša strpnost? Margareta Likar ODMEV * ODMEV * ODMEV Thalerjev "joint venture" v Padni Kdo bi si bil mislil, da bi drobna "Portorožarija" v prejšnji številki utegnila razplamteli nekatere duhove v Padni? Govorimo o Portorožariji, da je minister za zunanje zadeve, g. Zoran Thaler v Padni kupil nepremičnino (beri vikend). Iz "Portorožarije" naj bi se podrazumelo, da od nekega optanta. Pa so nas iz Padne demantirali. Pravijo, da jo je Thaler odkupil od nekega domačina, sicer državljana Slovenije. Smo pa v Primorskih novicah prebrali Thalarjevo izjavo, da ni lastnik nobene hiše na našem koncu, ampak "da ima s prijatelji neke vrte "joint venture" (?!!?) v Šavrinskih hribih (Skrivnostno ni hotel izdati, za katero vas gre), Bil je pomemben dogodek za Portorož: razstava wordplay Čeprav se je šolsko leto že krepko izteklo in čeprav so mnogi svoje možgančke spravili k počitku tja do jeseni, ne moremo kar tako mimo pomembnih dogodkov za naš kraj. Ta dogodek, ki se ga velja spomniti (čeprav je potekal že v maju mesecu) je bila razstava WORDPLAX ki jo je v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera pripravil Britanski Svet - The British Council pod pokroviteljstvom ugledne revije The Economist. Potujoča razstava, ki od leta 1994 križari po Evropi, je bila v vili San Marco in je krenila iz Portoroža še v Ljubljano in Maribor, kjer je svojo pot po Sloveniji konec junija tudi sklenila. Veseli nas, da lahko iz prve roke - izpod peresa dijakinje gimnazije Antonio Sema v Portorožu, Kristine Tuljak, izvemo, kako so tukajšnji učenci med prvimi v Sloveniji doživeli angleščino na drugačen, prijeten način. WORDPLAY Having fun with English Quest'anno a Portorose, e' stata promossa un'iniziativa che ha coin-volto un grande numero di giovani. Agli inizi di maggio, infatti nella villa di S. Marco a Portorose, si e' aperta la mostra riguardante lo studio dell'in-glese e la storia di questa lingua, la quale e' oggi tra i primi posti nella classifica mondiale delle lingue piu' parlate. La mostra era suddivisa in diversi settori i quali racchiudono spazi riser-vati alia grammatica e alia storia dell'inglese e della lingua contempora-nea. Lo scopo della mostra era di apprendere I'inglese divertendosi e grazie al materiale fornitoci e' stato facile trovare i sinonimi adatti, i con-trari, le date di creazione del componimento lirico, ecc. Grazie ai vedeo, canzoni, aneddoti ed altro, e' stato piu' semplice per noi študenti, apprendere e ricordare le cose esposte. Tale mostra ha suscitato un grande interesse presso gli študenti di scuole medie del litorale e molti sono stati gli allievi che per curiosita' o interesse personale, hanno visitato individualmente o in gruppo tale mostra. Purtroppo occasioni di questo genere sono rare nella nostra regione e vista la grande affluenza, portera' sicuramente a risultati di stimolo alio studio della lingua inglese. Kristina Tuljak, Ginnasio Antonio Sema, Pirano PRODAJA TEKSTILA LILI MORGAN, 66330 PIRAN, FORNAČE 15, TEL. (066) 76-606 ČIST ZOB NE BOLI Po vseh osnovnih šolah v Sloveniji otroci tekmujejo za Vegova priznanja, bralno značko, športne značke. "Zakaj ne bi tekmovali tudi za čiste zobe?" se je pred več kot desetimi leti vprašala doktorica stomatologije prim.mag.se. Tatjana Leskošek-Denišlič v šolski ambulanti na ljubljanski osnovni šoli Kette-Murn. Po šolah in vrtcih naše občine tako že vrsto let uspešno teče zobozdravstvena vzgoja in preventiva. Zobozdravstvena prventiva naj bi razvijala pozitiven odnos in odgovornost do lastnega zdravja. Da bi otroke k temu vzpodbudili, potekajo že dvanajst let tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, v katerem sodelujejo skoraj vse osnovne šole. Osrednja zaključna prireditev je v Ljubljani. V naši (obalno-kraški) regiji je bila letošnja prireditev ob koncu tekmovanja v športni dvorani v Luciji. Oglejmo si še pravila tekmovanja! Trikrat na mesec petim ^naključno izbranim) otrokom v razredu zobovje nenapovedano pregleda preventivna sestra ali šolski zobozdravnik. Otroci dobijo testne tabletke, ki jih zgrizejo. Od tablet postane slina močno rdeča. Ko otroci z jezikom poližejo po zobeh, se nečisti zobje (obloge) obarvajo rdeče. Otrok s čistimi zobmi prisluži svojemu razredu točko, kar zabeležijo (za vsak razred posebej) na poseben plakat - koledar. Izdelali so ga v tovarni Lek, ki je pokroviteljica vsakoletnih prireditev. Največje število možnih točk je 105, kar bi pomenilo, da imajo vsi otroci ob vsaki kontroli čiste zobe. Na naših šolah letos ni dosegel noben razred maksimalnega števila točk. Za zaključek tekmovanja v čistih zobeh pripravijo otrokom slovesnost, na kateri zmagovalnim razredom vsake šole podelijo pohvale in nagrade: Lekove zobne paste DAN NA DAN. Na letošnji zaključni regijski prireditvi v Luciji so nagrade tako razdelili: prvemu razredu osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru - Markovec, ki so si najbolj marljivo umivali zobe (razen pohvale in zobnih past so jim za nagrado razdelili še nitke DEN). Naj naštejemo še zmagovalne razrede posameznih šol v občini ______ Piran: osnovna šola Sečovlje - podružnica Sv. Peter (1. in 2. razred), osnovna šola Lucija - 3.a razred, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran, podružnica Lucija 4. razred, osnovna šola Ciril Kosmač Piran - podružnica Portorož 3. razred. Na zaključni slovesnosti so otroci (z dovoljenjem stroke) z užitkom polizali sladoled in "obglo-dali" jabolka. Vsa ta zobozdravstvena preventiva pa seveda ni bila zastonj! V zdravstvenem domu Piran so izračunali, da je končni znesek vseh stroškov znašal 700.000 SIT. Vendar - izplačalo seje' UIMIOGRADMA mmsm*"*- PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132 Regionalna zaključna slovesnost tekmovanja za čiste zobe je bila letos v športni dvorani Lucija. Razen sladoleda so otrokom razdelili jabolka, ki so znana po tem, da "čistijo zobe". Рштш&шт ŠP®EW]0 ОЗШХћШ I CAMPIONI DELLA SOCIETÄ SPORTIVA "PIRANO" (continua dal precedente numero) SAMPIONI ŠPORTNEGA DRUŠTVA "PIRANO" (nadaljevanje iz prejšnje številke) I nostri campioni: * vela Samo POTOKAR: vice Campione del mondo nella classe "Europa" vela nell'anno 1992 a Isola. (Non e' piu' nella nostra Societa'.) Marko MORGAN: Campione Nazionale Sloveno della classe "Europa" conferma nel golfo di Pirano nella Regata organizzata della Sezione Vela della nostra Societa' i giornii 10,11 giugno 1995. * I Campioni Sloveni di categoria nel pattinaggio corsa 1994: Primi passi (maschi e femmine) nati nell'anno 1987 e piu' giovani-. Timotej PLAHUTA, categoria nati 1985/86: Jernej LETICA, categoria nati 1983/84: Teo Kolarič, categoria nati 1981-1982: Iztok SEČKI, categoria nati 1979-1980: Matej DETONI, categoria nati 1979.1980: Emanuel LETICA, categoria nate 1983/1984: Laura TOMASIN, categoria nate 1979/1980: Nataša KOBLAR, categoria nate 1977/1978: Anja DETONI, * La nostra formazione di Hockey a rotelle under 13-16 anni ha pre-sentato la Slovenia nei Campionati Europei in Svizzera nel mese di ottobre 1994 conquistando l'undicesimo pošto e' pure la Coppa "Prix fairplay 1994". Con due formazioni di hockey a rotelle partecipiamo alia Interlega che include formazioni delTltalia, Austria, Croazia e Slovenia. La nostra formazione Under 13 ha gia' conquistato nello scorso anno a Triste un ambito trofeo battendo i giovani del Dopolavoro Ferroviario di # Trieste. Come la formazione Under 13, cosi pure la formazione Under 16 e la formazione maggiore si sono affermate in competizioni con formazioni italiane, croate, austriache e germaniche. Anche I'hockey a rotelle con pattini classici o con ruote in linea trovera modo di svilupparsi nei prossimi anni in Slovenia. Riteniamo che gia' col prossimo anno si svol-gera il 1 ° Campionato Sloveno di Hockey a Rotelle. * Nelle corse podistiche in Slovenia e Regioni conterminini d'ltalia, Croazia e Austria piu' volte si sono affermati i nostri atleti e fra' questi: Miriam MONICA, Gordana BRAJKO, Petra LEBAN, Boštjan FUKS, Miodrag JOVIČ, Asim KALTAK. Fra i piu' giovani dimostrano gia' le loro capacita': Simon ZAFRED, Teo KOLARIČ, Svetlana BAJIČ, Clara LEBAN, Ljupka STANIMIROVIČ e altri. # * La formazione di pallavolo femminile, allenata da Bogdan Pajek, ha conquistato nel Campionato di III Lega 1994-95 il secondo posto e' percio' per la II Lega dobbiamo attendere la stagione 1995-1996. Oggi la pallavolo nel nostro Comune e' un valida redita. Ancora nelT anno 1992 si giocava la pallavolo, maschile e femminile, come ricreazione. La formazione del Volley Club di Portorose ha vinto il Campionato di III Lega 1994-95 ed e' promosso in II Lega. Sia la pallavolo maschile che la pallavolo femminile includono nelle loro attivita' i maschi e le femmine dalla piccola pallavolo (10 - 11 anni) fino alle formazioni maggiori da giovani fino a 25 anni di eta'. Nella nostra Societa' sono incluse nella pallavolo 60 ragazze alienate da Bogdan Pajek, Milan Bulič e Anja Semelbauer. Kotalkarski "miting" Delovno piransko Športno društvo - Societa' sportiva Pirano - že zdaj pripravlja tekmovanje za začetek jeseni. Na lucijskem kartodromu bo 24. septembra letos društvo pripravilo dve tekmovanji kotalkarjev in sicer: 2. prvenstvo Slovenije v kotalkarskem teku in 3. tekmovanje Alpe-Jadran v isti disciplini. Na tekmovanju Alpe-Jadran bodo sodelovali člani reprezentanc italijanskih dežel Furlanije, Julijske krajine, Veneta in Emilie Romagne ter slovenske in hrvatske državne reprezentance. Organizatorji bodo povabili tudi hitrostne kotalkarje in Avstrije in Madžarske. Con Testate si gioca la pallavolo nelle spiaggie e la nostra Societa' or-ganizza dei tornei e la scuola di pallavolo nella spiaggia di Bernardino. * Durante Testate la Sezione Vela diretta da Milan Morgan organizza dei corsi-scuola vela. Grazie alia scuola vela i giovani di Milan Morgan si sono gia' distinti nelle competizioni Nazionali e Estere nella classe "Optimist". * Con Tanno 1995 i membri della Sezione di pattinaggio corsa, si alle-nano al Kartodrom di Lucia tre volte alia settimana. Hanno partecipato e patecipano a numerose competizioni organizzate. E' uno sport che si va sviluppando in tutta la Slovenia. * Nel pattinaggio artistico sono incluse 20 bambine-ragazze dai 6 ai 16 anni. II loro allenatore e' Samo Kokorovec, le aiutanti sono invece Anja Detoni e Nataša Koblar. Con Tanno 1995 due nostre bambine, Nika Bartole e Nina Brumec nate nelT anno 1989, hanno partecipato e partecipano a competizioni organizzate dai club di pattinaggio della Slovenia. Le altre sono incluse nel gruppo che si presenta con la rivista a Pirano e Opicina. Se si potra allenare nella palestra di Pirano e con una pista alT aperto in cemento con il mese di settembre contiamo di organizzare tre allena-menti alia settimana e con cio' un piu' rapido sviluppo. Contiamo inoltre di sviluppare Tattivita' del pattinaggio con Torganizzazione di riviste che sono valide anche per la promozione turistica. Si continuera' con la scuola di pattinaggio per bambine-ni della piccola scuola. La nostra Societa' ha organizzato o collaborato alTorganizzazione di diverse manifestazioni delTanno 1995 come: - 27 aprile e 2 giugno a Lucia i Campionati Costieri e Sloveni di pattinaggio corsa per gli alunni e študenti delle scuole elementari e medie; - 3 giugno 1995 i 5° Giochi delTunione italiana in collaborazione con la Comunita' degli italiani di Pirano; - 28 maggio 1995 abbiamo collaborato con il Comune, TUnione sportiva e la Societa' ciclistica alTorganizzazione della maratona ciclistica Gorizia - Portorose,- il 10 -11 giugno la nostra Sezione vela ha organizzato il Campionato Sloveno vela classe "Europa" e la seconda competizione classe "Optimist" per la Coppa Citta' di Pirano; - il 10 giugno abbiamo collaborato con il Volley Club di Portorose e Torganizzazione Nazionale e Carsico-Costiera per la pallavolo nelT or-ganizzazione delT incontro Internazionale di pallavolo maschile fra' le formazioni di Slovenia e Romania,- il 25 giugno la nostra Societa' collabora con la Comunita' degli italiani e con il Partocinio del Comune all' organizzazione di una manifestazione culturale e sportiva in onore alia giornata della Statualita' di Slovenia. Per concludere vogliamo segnalare che Tattivita' e' i successi conseguiti sono il resultato di molto lavoro e degli allenatori, solamente in parte premiati e' cioe': Milan Morgan, Ivo Lazar, Bogdan Pajek, Milan Bulič, Anja Semelbauer, Rok Domnik, Dean Rusanov, Emanuel Letica e le aiutanti di Samo Kokorovec - Anja Detoni e Nataša Koblar. Plinio Tomasin Ne PLflŽI PORTOROŽ ODPRTO VSflK DflN DO 24. URE PRIJETNO IN DOMAČE VZDUŠJE VABLJENI PODäp® [I□ бЖСеЖЗm шш&ш PORTOROŽ BREZ ŠAHA - KI PORTOROŽ Celodnevni mednarodni balinarski turnir TUDI SAH BREZ ŠAHOVSKIH PROSTOROV - NI ŠAH, če nadaljujem zgornjo misel O tem, tj. o šahovskih prostorih, sem se pogovarjal z našim županom 9. Fičurjem. Problem društveno-kulturnih in športno-šahovskih prostorov vse bolj trka na naša vrata. Država, v našem primeru občina, bi morala ta problem oprtati na svoj hrbet. Problem primernih prostorov, kot še marsikatero društvo, pritiska tudi naš šahovski klub Portorož. Portorož, ki se ponaša s Fischerjevim turnirjem, Vidmarjevim memoria-lom, Računalniškim svetovnim prvenstvom, moštvenimi in odprtimi turnirji Alpe-Jadran, z udeležbo 200. velemojstrov, 20. kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka, 4 mladinskimi svetovnimi prvaki in 5 svetovnimi prvaki (Smislov, Talj, Petrosjan, Fischer, Karpov). Portoroške gostje so bile tudi fenomenalne šahistke - seste POLGAR z Madžarske. Ta res le bežen šahovski pregled kaže, da je postal šah sinonim Portoroža! Tudi v svetu nas (tudi) po njem poznajo. Vse torej priča, da bi moral biti šah v Portorožu zelo spoštovana dejavnost. A, žal, ni! Nasprotno - celo klubskih prostorov nima! Čeprav zveni neverjetno, a je resnično - celotna -izredno zahtevna, organizacijska, arhivska, pisarniška, propagandna in komunikacijska aktivnost portoroškega šahovskega kluba poteka v privatnem stanovanju. Šahisti smo sami poskusili rešiti ta problem - a nismo uspeli. Predstavljamo vam naš novi predlog. Glede na to, da je občina Piran lastnik starega hotela Palace, menimo, da bi povlekla zares vrhunsko "šahovsko" potezo, če bi portoroškim šahistom dovolila, da v njem -seveda v soglasju s podjetjem, ki bo Palace prenovilo - uredimo sodobno urejen in primerno opremljen šahovski klub. Klub si predstavljamo ne le kot igralni prostor za šah, go, tarok, bridž in še kaj, temveč tudi kot promocijski center turizma, kot razstavni prostor, pa tudi prostor za družabna srečanja in organiziranje pogovorov poslovnih, športnih in kulturnih delavcev. Takšen prostor je Portorožu že dolgo potreben. V Šahovskem društvu upamo, da nam bo naš župan in (ali) občinski svet prisluhnil. Jovan Nikolić сА«дв1 frarulf piranabtfy sbetmkab je bot pribito ^Ш^ЏЗ!^. angel namreč pomaga na prafro pot bsern izgubljenim* |Jtrančane; po bselj bttlj, bt so jilf prezxbelx, gotofco bamje Ш^А^З^С, bt je zaščitnih bse\\ tteholžnilj in Jim prt obrambi pomaga 2 najboljšimi sreb&tiau Jsftrattbarsbi freljabi pa naj beba, ha tubi nah ttjiffobmt belom biti angd^ffl^Ä^JI m je se posebej pozoren na obitfrttosii polifibofr. Člani in članice Balinarskega kluba Prijatelji Seča so 18. junija na balinarskih igriščih Bernardina, Belega križa in Lucije pripravili četrti mednarodni balinarski turnir prijateljstva "Portorož 1995", ki je potekal ves dan. Na turnirju so sodelovale ekipe iz sosednje Italije (BK Nabrežina, BK Primorje - Prosek, BK Unibloc - Trst), ekipa iz Hrvatske (Marija na Krasu) in trinajst ekip iz Slovenije. Skupaj je bilo torej sedemnajst ekip s 70 tekmovalci. Turnir si je ogledalo veliko število ljubiteljev balinanja. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Planinca iz Ilirske Bistrice, ki je v finalu premagala tržaško ekipo Unibloc z rezultatom 12:11, v malem finalu pa je ekipa 4. julija iz Kopra premagala ekipo Lama penzion Oljka iz Ankarana z rezultatom 13:6. Domača ekipa BK Prijatelji pa je osvojila 7. mesto. V zbijanju balina je zmagal Kemal HUSANOVIĆ (BK Prijatelji) pred Vladom LAKOSEUAC-em (BK Jagodje-Dobrate), Slavkom DOLGAN-om (BK Planine Ilirska Bistrica) in Marjanom RADOVIČ-em (BK Prijatelji). V tekmovanju bližanja v krog je bil najboljši Vlado LAKOSEUAC (BK Jagodje-Dobrava) pred Ratkom SIMČIČ-em (BD Lucija), Veroniko FUKS (BK Prijatelji) in Zdravkom TAŠKAR-jem (BK Prijatelji). Nastopajoči so si seveda obljubili, da se zopet srečajo na 5. mednarodnem turnirju z geslom "Prijateljstvo ne pozna meja in vedno ostanimo prijatelji". Flip spet doma Ja, če se vračaš domov z dolgega in napornega potovanja in če si pripotoval iz daljnjega Berlina, kjer si zastopal našo državo na 10. Svetovni Gymnaestradi, ti je verjetno prihod v domači pristan najljubši. Tega smo se zavedali tudi starši in da ne bi bil prihod naših mladih akrobatk in akrobatov klasičen, smo se nekateri starši odločili, da jih na Tartinijev trgu pričakamo s pesmijo in plesom. Zaradi velike želje in pričakovanja po snidenju smo bili že malce živčni. Pripelje busek. "Že gredo!" zakriči ena od mam. Lažni alarm. In starši smo tako vstajali in spet sedali. Še sreča, da nas je senca sodne palače branila pred popoldansko pripeko. Pa še Tartinijev trg je bil kot nalašč okrašen (mimogrede: zaradi razstave že razvpitega umetnika Christa, ki je v platno "oblekel" berlinski nekdanji nemški parlament). "Že gredo!" zakriči Nina, le da se jih še ne vidi! Smeh. Temperatura je rasla. In ko se res pripeljejo, smo dvakrat preverili, če so to res one in oni. Bile so naše miške in mačkice, pripravljene na objemčke, poljubčke in tudi kakšna solzica je bila vmes. "Kaj pa zdaj?" smo se starši spogledali. -Kaže, da nam bodo oni zaplesali... Zasliši se glasba in kar brez generalke smo starši začeli nastop, ki smo ga pripravili za naše "Berlinčane". A kmalu je korake zamenjal smeh, ploskanje, pa objemi. Seveda, ko so na "oder" stopile naše Flipice ali - kakor je rekel moj sosed - televizijske zvezde (saj smo jih lahko spremljali na SAT TV) je bil sprejem na višku. Odplesale so berlinsko točko Ko mačke ni, miši plešejo. In to je čista resnica, ko jih ni bilo, smo plesali mi! mama Erika PRIMORSKA UGi LU v Sodelujejo: PORTOROŽ II, PORTOROŽ III, IZOLA, KOPER III, GORICA, ZUSTERNAII. Rezultati: (Portorož II - Izola 18:16), (Portorož III - Portorož II 16:20), (Izola - Gorica 7:13), (Portorož II - Gorica 14:11). 12. avgusta z začetkom ob 12. uri (pa vse do 20. ure) bo na osrednji portoroški plaži potekal TURNIR PRIMORSKE LIGE. 20 PORTOROŽANOV POTROŠNIŠKI KOT(IČEK) SLANA TORTA Po telefonu: * Dober dan. Lahko pri vas naročimo torto za rojstni dan vnukinje? -Ja. * Pa jih (torte) naročite v Zmajčkovem butiku? -Ja. * Kakšna pa je cena torte - v obliki ježka, ki bi jo želeli? Otrokom je bila lani všeč in bi tako tudi letos. - Štiri do pet tisoč. Če pa naročite še kakšen dodatek... * Ne, ne! Nič dodatkov. Taka kot je, veste... Presenečenje pa pride na dan, ko stranka dvigne svojo torto! Navaden ježek stane točno sedem tisoč osemsto tolarjev! Sredi turističnega Portoroža. Dober tek otroci in veselo praznujte. Škarpena RS. Trgovina nima s ceno nič, razen napačne informacije. KEMONCI Več naših agentov je nedavno v portoroški Residence Palma uživalo ob nastopu znanega briškega igralca, komika, satirika... Iztoka Mlakarja. Ne bomo vam razlagali, da je bilo srečanje z Mlakarjevim humorjem (in dobro kapljico, ki so jo ponudili v Palmi) enkratno -to boste ob prvi priložnosti morali kar sami doživeti. So pa bili naši agentje tako navdušeni nad njegovimi šalami, da so si kar eno sposodili za bralce Portorožana: V davnih, davnih časih je nekega rimskega vojskovodjo osvajalska pot zanesla (tudi) na ozemlje, ki ga dandanes pokriva naša Slovenija. Bil je navdušen nad tem malim koščkom sveta, nad sončno Primorsko, rodovitno Dolenjsko, radoživo Štajersko, Prekmursko ravnino in gorenjskim dobrim zrakom... Pa si je rekel: "Če je obrobje tako lepo, kakšen bo šele "center". In se je s svojo vojsko odpravil v notranjost, v samo osrčje dežele. Nenadoma sonce izgine, vse bolj temačno postaja, pred sabo vidi vse manj, pred nosom mu poplesavajo vlažne, sive meglene štrene. Ko se tako s svojimi vojščaki vse bolj pogreza v meglo, se skoraj zaleti v naselje na kolih in na njegove prebivalce. Ne more verjeti in dojeti, da so si to sivino, vlago in meglo ljudje izbrali za svoje domovanje, pa mu spontano zbeži vzklik: "KE MONA!" In tako so Rimljani odtlej imenovali ta kraj. Čez dolga stoletja pa je neki arheolog (Mlakar mu pravi "žličkar") brskal po tem istem močvirju in našel že zelo zbledel ostanek napisa ...E MONA. "Žličkar" je potem znanstveno pojasnil, da so Rimljani imenovali tisti močvirnati svet Emona. Mi pa seveda vemo, da tam živijo KEMONE! BITI NAD DRUŽBO ENOSTAVNO POMENI NE BITI V NJEJ*** (VRANICKI) Gospod župan, Nerazumljiv nam je vaš odnos do prebivalcev Pirana, nerazumljiva vsa arogantnost ob sprejemanju posameznih, za Pirančane vitalnih, odlokov, sklepov... Promet urejate po svojih potrebah, cene parkiranj prav tako. Prosili smo, da se odda ureditev prometa v koncesijo, ker v desetih letih Okolje ni uspelo urediti problema, pa upravlja s prometom zopet Okolje. S 1.6.1995 bi se morala ustaviti vsa zunanja gradbena dela, pa se niso. Po tem datumu so jih nekaj celo pričeli, tudi piranski Arhiv Res je, da so okoli bodočega arhiva nabili nekaj desk in jih dekorirali, toda z gradnjo ste uničili dokaj mirno življenje v nekaj ulicah okoli arhiva. V petek 2.6.1995 so delavci, ki vršijo prenovo bodočega arhiva, izsuli sredi ulice kamion peska in zaprli promet. Na prošnje krajanov kupa niso umaknili z besedami "nadi vodu, ja ništa neznam". Petek, sobota in nedelja sta minila za nas v "nežnih melodijah" hupanja vozil, ki so hotela na glavno cesto. Presenečenja so se potem nadaljevala. V ponedeljek zjutraj so pričeli delati s kompresorjem, s'čemer nadaljujejo kljub našim prošnjam in kljub temu, da je hotel Tartini le dvajset korakov oddaljen od gradbišča vsako jutro: ob 7.10, ob 7.15, ob 7.20 pa zopet ob 7.10... Smo zelena občina, turistična in turizem smo ljudje? Cene abonmajev za Pirančane ste določili, g. župan, kar vi in to s sklepom 5.6.1995, čeprav veste, da se krajevna skupnost Piran že leta trudi za krajane dobiti ugodnejše pogoje, ker je stari sistem to ignoriral. Govorite, da je sedaj čas demokracije, torej čas dogovorov. Krajevna skupnost prosi že zelo dolgo, da se avtobusna postaja uredi, kot je zapisan dogovor izpred let. Nič. Prosili smo, naj se ne izda dovoljenja za postavitev miz v ulici Svobode, pri vratih marketa na Rokovem trgu in pred Neptunom v Župančičevi ulici. Nič. Okoli slovenske šole dvigate prah in sejete razdor, pozabili pa ste, da smo se v Piranu nenehno morali na račun vzvišenih ciljev odrekati dograditvi šole v Zelenem gaju. Danes, ko je šola dograjena in je UNESCO ponudil roko in s tem morda tudi lepšo bodočnost našim otrokom, pa je nanadoma vse narobe. Našim someščanom italijanske skupnosti pritiče po črki zakona lepši prostor, morda tudi hiša, v kateri so le, da je cela njihova. Prosimo vas, oglejte si Zeleni gaj in si zamislite v njem še en betonski sklop? Kje bo potem Zeleni gaj? Spoštovani g. župan. Nikdar si nihče v Krajevni skupnosti Piran ni želel ne oblasti, niti je grozil vam ali svetu občine, želeli smo biti le sogovorniki. Po desetih letih poizkusov, da bi vse probleme mesta uredili vsaj do neke mere znosno, nam to odrekate in nam krojite vsakdan - kot pač nanese. Ker pa imamo naše mesto radi, tudi ostajamo. Ostali bomo še naprej zvesti željam krajanov, ki ne žele nič drugega kot to, da se pri urejanju našega mesta upošteva tudi želje tistih, ki v mestu živimo in čutimo kot svoje. G. župan. Poznava se že zelo dolgo in kljub temu, da je vaša pot vtkana v sistem, prejšnji in sedanji, moja pa med ljudmi, s katerimi živim, vas prosim, da nam prisluhnete v tegobah, ker nam še zvene v ušesih besede predvolilnih govorov in imamo pred očmi volilne lističe, ki smo jih oddali. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Piran ^СА^л^јАлС жш MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 Obala 114 (Trgovsko poslovni center) Bogata izbira poletnih oblačil. Pri gotovinskem nakupu 10% popust. Rudi Mraz * Razgreta poletna razmišljanja * 1. Občina Loteva se me slab občutek, da ta naša občina Piran ni več "Naša", ampak od "Občine Piran". To se kaže na kar preveč področjih, saj se na Občini odločajo za ukrepe, ne da bi vprašali nas, ki tu živimo, delamo, plačujemo, itd. Ankete - za lase privlečene - ki jih je razposlal Župan, niso prepričale še mojesa soseda, ki se za politko ne zanima, niti sosedov in drugih. 2. Promet v Piranu Ta je vse bolj urejen, saj v Piran ne spustijo skoraj nobenega več. Tiste pa, ki se v mestu vendarle "parkirajo", rade volje odpeljejo na novo lokacijo počivališča odpeljanih avtomobilov v Lucijo. Krajani - meščani Pirana - so se do sedaj izkazali z neizmerno mero potrpežljivosti, saj še vedno "verjamejo" Občini, da bo izpolnila obljube ob uvedbi zapore prometa in bo od izkupička parkirnine postavila novo, lepo garažno hišo. Tudi tu se pokaže, čigava je občina Piran: "Občina Piran" še vedno vztraja pri zapori; če pa so meščani, obrtniki, trgovci, gostinci in drugi drugega mnenja - nič zato. Bogovi imajo zmeraj prav! 3. Promet v Portorožu Zadnja večja novost v ponudbi Portoroža, je še iz leta '75: otvoritev Bernardina, nekaj let kasneje pa še manjša otvoritev Kaštela. Namesto, da bi letos ponudili še kaj novega, privlačnega in za ves kraj donosnega, so se na Občini dogovorili, da se v letošnji in vseh bodočih sezonah parkiranje ob štiripasovnici plača. Menim, da je to kar močna klofuta občanom in turističnim delavcem, ki živijo od turizma ali zaradi turizma. Denar od pobranih parkirnin pa bo porabljen za plače, regrese, službena potovanja, darila, prireditve ... tistih, ki jim je Občina milostno dovolila "mesto med bogovi", torej tistim, ki so sprejeli odločitev za parkirnino in prometne zapore kot proračunska sredstva. Edino pošteno, če se parkirnina pobira, bi bilo, da se ta sredstva v celoti namenijo za nova parkirišča in garažna mesta, ne pa kot proračunska. "Občina" očitno pozablja, da smo občani in gospodarstvo že napolnili proračun preko naših prispevkov, davkov, turističnih taks itd., in da je last teh parkirišč naša, Občina pa z njimi le upravlja. 4. Obratovalni čas v lokalih Doslej sem bil prepričan, da je domovina nojev v Afriki, a sem uvidel, da imajo ti neleteči ptiči vsaj dve domovini: Afriko in Občino Piran. V pojasnilo tej trditvi: kdor ima oči in jih tudi uporablja, opazi, da so se navade turistov (in domačinov) v zadnjih letih močno spremenile. Tako so se ure, ko se ljudje kopajo, zavlekle proti osmi uri zvečer ali še dlje, večerjajo po 21. uri, čas za sprehod in osvežilno pijačo je med 22. in 24. uro, ko ljudje ležejo k počitku. "Naša" občina Piran teh dejstev seveda ne zaznava, ker ima "glavo" drugje. Naslonila se je na Pravilnik ministra Tajnikarja, ki v strnjenih naseljih določa obratovalni čas lokalov do 22. ure. Občina lahko sicer ta obratovalni čas podaljša, ampak Naši Občini tako kot je predpisano, ugaja in ne bo sklenila kaj bolj "turističnega". Dragi moji Župani, Svetniki, Predsedniki krajevnih skupnosti in ostali pristojni: pa naredite še o tem anketo ali referendum... 5. "Zavarovanje" in "varovanje" občanov Policaj je praviloma v vseh deželah prijazna oseba, ki pomaga ipd. Toliko šerifov, kot jih imamo pri nas, pa jih še Amerika ne premore. Pa ne zaradi načina dela, ampak zaradi njihovega obnašanja. Ker policija trdi, da se po gostinskih lokalih zbirajo "nepridipravi" - je potrebno lokale zapreti, ker je pač lažje nadzirati ljudi, če so doma. Tudi zadnji dogodki pretepov domačih fantov mi ne dajejo občutka, da sem z našo policijo bolj varen: prej se mi poraja občutek, da se bom moral vse bolj paziti prav nje. Pa to ni le prazno govoričenje: v dveh gostinskih lokalih v Piranu sem osebno doživel, ko so na skrajno ignorantski, nekulturen način policaji-šerifi stopili k mirnosedečim obiskovalcem in jim ukazali, naj z njimi zapustijo prostor. V enem primeru so bili tujci, ker pa "šerifi" ne govorijo nemško, jih niso razumeli, kar jih je tako razjezilo, da so mir-nosedeče obiskovalce zagrabili za roke in jih skoraj odvlekli iz lokala. Po opravljenem legitimiranju so ti isti gosti lahko sedli nazaj. Hvala in oprostite - teh besed pa ni v besednjaku naših vrlih "šerifov". In na koncu še moj nasvet: Župani, svetniku, komandirji... pustite rajši na miru vse novotarije in raje še naprej na naš račun lepo živite, kajti tako boste naredili manj škode in boste osrečili velik del občanov in tisti del gospodarstva, ki ga že bremeni teža vaših odločitev. (ime avtorja znano uredništvu)_Pozdrav, ProtiObčan 22 Kot smo po vonjavah iz kadrovske kuhinje zaslutili, je novi občinski tajnik občine Piran postal Sašo Šraml, sicer svetnik iz vrst ИЉ V/op funkcijo je vzel zelo resno, nekateri pravijo, da kar preresno Tako je že pred uradnim nastopom svoje funkcije izdal odločbo javnemu podjetju OKOLJE, s katero mu je naložil ureditev prehoda za pešce To je storil še kot zaposleni na Okolju in torej na njegovem plačilnem seznamu Le zakaj neki se je Šramlu tako zelo mudilo s podpisovanjem odločb? (HITI POČASI, HITI Z GLAVO.) *** Na zboru Turističnega društva Portorož, na katerem je tekla beseda predvsem o parkirnini v Portorožu, je direktor javnega podjetja Okolja, g. Anton Kovšca poslušal razburjeno razlaganje krajanke, ki živi nedaleč od kopališča Okolja, na katero so postavili tako imenovani simulator (Venturer), kako huronski hrup povzroča ta stroj. Ker se je Portorožanki zdelo, da g. direktorja ni uspela prepričati, ga je v obupu povabila zvečer v svojo spalnico, da se bo že sam prepričal, kakšen hrup je. Prisotni so dvoumno ponudbo sprejeli z odobravanjem. (DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA NI REKEL NE JA, NE NE). Davčna uprava se je preselila v Lucijo, občinske prostore, v katerih je nekoč domovala, pa naj bi po načrtih in željah občinskih svetnikov preuredili v "družabne" prostore - ali bolj nazorno - v bife, po domače -v gostilno. Razlog za takšno odločitev naj bi menda tičal v dejstvu, da jim (svetnikom namreč) pogosto pade koncentracija in zato potrebujejo (točno določene) stimulanse. Računajo tudi, da se jim bo ob požirku osvežilne pijače koncentracija vrnila in bodo lahko sprejemali kvalitetnejše odločitve (ZA NEKATERE ODLOČITVE SE ŽE SEDAJ SUMI, DA NISO BILE SPREJETE V NAJBOLJ TREZNEM STANJU) *** Širile so se preverjene novice, da bo župan za novo podžupanjo predlagal delavno predsednico Turističnega društva Portorož. A si je, kdo ve zakaj, župan v zadnjem trenutku premislil. Nekateri trdijo, da na prigovarjanje turističnega lobija, za katerega naj bi ravno predsednica tega društva s svojimi aktivnostmi pokazala, kako nesposoben je. Župan pa je spremembo svoje odločitve utemeljeval s samaritansko trditvijo, da je dekleta preprosto škoda za takšno (nepomembno??!) funkcijo. (KDO SE BOJI LOKALNE VIRGINIE WOOLF). *** V Portorožanu smo že nekajkrat ugibali o globini finančne luknje, ki naj bi zevala v občinski mošnji. Zadnje odkritje je, da sta dve gradbeni podjetji - STAVBENIK IN SGP KOPER občini skupaj dolžni kar 2 milijona mark ali okoli 160.000.000,00 sit. Odkritje je tudi, da se nihče v zadnjem obdobju ni prav nič trudil, da bi te obveznosti izterjal. Preprosto nerazumljivo je, da se lahko tako ležerno in površno razpolaga z občinskim premoženjem. Seveda imata obe gradbeni firmi svoje privržence v občinskih strukturah, ki se uspešno trudijo, da se občinsko premoženje pretaka v privatne žepe (KORISTNO JE BITI LOBIST, ŠE POSEBEJ GRADBENI) *** V zvezi z nedovoljenim rušenjem dveh podrtij - nekoč v davnini hotelov - Helios in Orion sredi Portoroža, smo že pisali: napisali smo kako so bile zaradi tega "črnega" posega (rušenja ) odločno vložene kazenske ovadbe ipd... Niso pa bile vložene zaradi drugih (nedolžne-jših??) črnih gradenj, ki v naši občini pravkar potekajo: ureditev prostorov za novi arhiv, obnova taborniške hiške. Nihče se npr. ni spotaknil ob oddajanju del brez javnega razpisa, kar je seveda v nasprotju z veljavnimi predpisi, ipd. (PRAVICA JE SLEPA, ENAKOST PRED NJO PA ŠE BOU). _IßT Julij/Avgust 1995 portorožan it. 7IS posfm Glede na izkušnje da se vsaka študija o prometnem režimu v naši občini konča s postavitvijo vsaj ene nove blagajne, bi kazalo naročiti študijo o strateški postavitvi blagajn - in mogoče bi-le ta uspela spraviti naš promet v red. (KAR NE ZMOREJO ŠTUDIJE O PROMETU, BI ZMOGLA ŠTUDIJA O BLAGAJNAH) Nekateri pravijo, da je portoroški turizem kot ženska srednjih let, ki se ne zna prilagoditi svojim letom, svojim kilogramom in celulitisu.. Pa se še naprej oblači v oprijete minice - kot takrat, ko je imela dvajset let in kilogramov manj. (PORTOROŠKI TURIZEM "DAJE" CELULITIS) V eno naših trgovin s sadjem in zelenjavo pride turist, pa povpraša, po čem je paradižnik. Po govorici sodeč je gospod prihajal iz našega glavnega mesta. Ko mu prodajalka pove ceno (150 SIT za kilogram), se onile zgroženo začudi: "Taaako drago?! Pri nas v Lublan1 pa ga dobim po sto!" "Ga pa drugič kar z Lublane prineste," mu odbrusi prodajalka. (ČE GRE VSE GOR, JE TREBA NAJT NAČIN, DA PRIDE ŠE KAJ DOL...) Oni dan si je naša agentka v lucijski pizzeriji "Banaja" ogledovala jedilni list s celo vrsto razno raznih pizz. Naštela jih je čez trideset (!) vrst. Pri naštevanju sestavin na pizzah je povsod jasno pisalo: paradajz. In ker je ena glavnih sestavin pizze paradižnik, se je ta "paradajz" vlekel tolikokrat, kolikor je bilo naštetih pizz na jedilnem listu. Agentki, ki ni najbolj vešča slovenske slovnice, zdaj ni jasno, kaj je pravilno: paradajz ali paradižnik?!? Mogoče pa je vrli Toporišič zamešal kakšno štreno in se zdaj paradižniku reče paradajz!? (PARADIŽ -nik = paRAdaJz) Ko je jugoslovanska (beri srbska) košarkaška reprezentanca junija postala evropski prvak so na centralni portoroški plaži pozno v noč proslavljali zmago in plesali kolo. 20. julija pa se je nekdo najbrž veselil srbskih zmag na jugu Balkana, pa je od navdušenja na svojo hišo razobesil veliko zastavo bivše Jugoslavije (tisto s peterokrako rdečo zvezdo). Zastava je visela na eni od hiš nad Vilfanovo ulico v Portorožu (PORTOROŠKI SRBSKI DRMEŽ) Na pobočju nad cesto za Fieso je sredi julija pridrl močan slap neprijetno "dišečega" vonja in sumljivo rjavkaste barve. Obiskovalci in stalni prebivalci Fiese so mislili, da bodo doživeli AntiPlitvice ali celo AntiNiagaro - pa je zgolj počila glavna kanalizacijska cev. Da se to mora zgoditi v glavni turistični sezoni. (PROSTO PO MURPHYJEVEM ZAKONU: ČE GRE VSE V FIESI SLABO, ZAKAJ BO NE ŠLO ŠE SLABŠE) SKUPINA ZA SAMOPOMOČ PO IZGUBI PARTNERJA V imenu skupine za samopomoč po izgubi partnerja (po razvezi zakonske zveze, razpadu izvenzakonske skupnosti, smrti partnerja in samske osebe, ki težje navezujejo stike z drugimi ljudmi) se najlepše zahvaljujemo Krajevni skupnosti Portorož, ki nam v svojih prostorih že nekaj let (vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 18. do 20. ure) omogoča naša srečanja. Na zadnjem srečanju pred počitnicami v juniju mesecu smo pogostili prijatelje iz Kranja, ki se povezujejo v enako skupino. Družabno srečanje smo popestrili s panoramsko vožnjo z ladjo "Lotos" ob slovenski obali, večer pa zaključili v gostišču "Maona", kjer smo imeli svoj kulturni in družabni program. Za novo leto pa, kot že v preteklih letih, načrtujemo povratni obisk v Kranju. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko pripravili skupno srečanje, kakor tudi Uradu za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije, ki je dejavnost samopomoči materialno podprl. Osnovni namen skupine za samopomoč, katere članstvo je prostovoljno in anonimno, je navezovanje stikov med ljudmi podobnih življenjskih izkušenj, da bi z izmenjavo le-teh uspešneje premagovali lastne težave. Skupina se sestaja preko vsega leta razen v obdobju poletnih počitnic. Ponovno se bomo srečali septembra meseca. VABLJENI! za skupino Irena Bizjak. VARNOST KOPER p.o. PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER, Ferrarska ul. 2, tel.: 066/32 671 Л -varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev NOVO -ALARMNI SISTEMI najem v času vaše odsotnosti -VAROVANJE V SILI pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim M * Adriatic Ла Ш OB too - LETNICI FILMA V vsako vrsto vpišite dve besedi kot zahtevajo opisi, tako da je zadnja črka prvih besed tudi prva črka drugih besed. Na označenih poljih boste dobili priimke treh filmskih igralk (Švedinje, Američanke in Italijanke). ^ N V J s ^ f \ ч S > S s ; ? s s ^ r S 7 S s ^ ? s s ^ r s ? s s J ? s s ^ s ^ ? s 4 J ? s 4 ) r S ч > 1. Že pokojni francoski filmski igralec Jean - država na pobočju Himalaje z glavnim mestom Katmandujem 2. belgijski popevkar Salvatore - metla 3. del obleke - slovenska pevka Elda 4. plamenica - glavno mesto Grčije 5. nebesni pojav - slovenski pisatelj Filip (Veseli veter). (sestavil: PAL) Rešeno izpolnjevanko pošljite do konca avgusta (tega leta seveda) na uredništvo Portorožana (KS Portorož, Obala 16). Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dva nagrajenca. Prvi(-a) bo dobil(-a) enomesečni abonma za ogled filmskih predstav v Avditoriju (ob 100-letnici filma ga seveda poklanja KKC Avditorij Portorož), drugo nagrado pa poklanja Portorožan, a naj ostane presenečenje. (Ne pozabite napisati svojega imena, priimka in naslova!) FITNESS STUDIO Portorož organizira: - Začetno šolo plavanja za otroke od 4. leta dalje, ki poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 16.00 do 17.30 ure na Komunalni plaži v Portorožu. - Športno šolo za otroke, ki preplavajo vsaj 12 m. Vpisujemo otroke do starosti 12 let. Športna šola poteka vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure na Komunalni plaži v Portorožu. Športna šola obsega učenje plavanja, prostega potapljanja, kajakarjenja in prilagojeno vadbo za otroke v FITNESS STUDIU. - Vaterpolo šolo za dečke starosti do 12 let, ki plavajo vsaj v dveh tehnikah športnega plavanja in dečke nad 13 let, ki obvladajo vsaj tri tehnike športnega plavanja. INFORMACIJE ZA VSE DEJAVNOSTI: - vsak dan od ponedeljka do petka od 15.30 do 16.00 ure v FITNESS STUDIU v Portorožu (bazen starega Hotela Palace). - na telefon št. 73-386 od ponedeljka do petka od 12.30 do 13.00 ure. - od 15. septembra dalje od ponedeljka do petka po telefonu 71-950 od 15.30 do 19.00 ure - poslovni prostor v športni dvorani v Luciji. /K SZ. ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 IZPOLNJEVANJA vsako vrsto vpišite besede kot zahtevajo opisi 1. ime italijanskega popevkarja Morandija. 2. hrvaški in srbski begunci iz Bosne, ki so v 16 m 17. stoletju bežali pred Turki. 3. starogrški filozof (341 - 271 pr. Kr.) po katerem služita logika in fizika etiki. 4. grški mitološki heroj, sin Zevsa in Danae, ki je ubil Meduzo in rešil Andromedo morske pošasti. 5. ime angleške popevkarice Ti karam. 6. najjužnejša točka Južne Amerike (dve besedi). 7. žuželka, mrčes. 8. družina skladateljev iz Šentjurja pri Celju (Benjamin, Gustav, Josip). 9. težko taljiva kovina z znakom Ir. 10. del radijske ali TV napeljave. 3 4 5 6 7 8 9 10 S, ; r \ ? S S ^ r S s» ^ r S S, J ? S s ^ ? S s ^ ? \ s ^ ? s s / ? > s > ? \ s / r \ s / ? s s J ? > s J ? \ s J ? s s J ? s s J ? s s ? s 4 J ? s 4 ^ Prve in druge črke besed, brane vodoravno od zgoraj navzdol, dajo ime in priimek znanega skladatelja in violonista in kraj, kjer seje leta 1692 rodil. (Sestavil: PAL) Rešitev pošljite (do konca avgusta) v uredništvo Portorožana. Med pravilnimi rešitvami bo restavracija Residence Palma Portorož poklonila večerjo za dve osebi, drugoizžrebani pa dobi darilo Portorožana. (Napišite svoj naslov in ime pa priimek.) HOTELI MOR.TE PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA KAJ PA VROČINA!? Poletje je tu. Nekateri ljudje vročino zelo težko prenašajo. Počutijo se medle, omotične, obliva jih pot, težje dihajo in najraje bi ob mrzli pijači ves čas poležavali v senci. Lahko pa si v teh "pasjih dneh" pomagate tako, da se držite nekaterih zlatih pravil. Predvsem se morate izogibati najhujše vročine in se v času, ko sonce najbolj žge, umakniti v senco. Izogibajte se pitju alkohola, kave, umetno slajenih in gaziranih pijač. Pijte vodo, mineralno vodo "brez mehurčkov" in neoslajene čajčke. Kozarček piva ali vina si privoščite zvečer, ko sonce zaide. Zelo pomembna pa je prehrana. Seveda nisem strokovnjak za to področje in nasvete črpam iz lastnih izkušenj in na podlagi teh lahko zatrdim, da boste, če način prehrane prilagodite letnemu času, zelo učinkovito greli ali hladili svoje telo. Svoj način prehrane sem spremenila pred več kot letom dni in iz svojega jedilnika črtala vso mesno hrano, vključno z ribami. Medtem, ko pozimi moji jedilniki temeljijo na stročnicah in žitu in uporabljam tudi več maščob rastlinskega izvora, pa jih poleti obogatim s svežim sadjem in zelenjavo z zelo malo maščobami in sladili. Tudi začimbe uporabljam v poletnem času zmerneje - predvsem so to začimbna zelišča. Tako hrano, ki ima malo kalorij, je lahka in hladi, telo prebavi brez težav in tako se izognete neprijetnemu občutku napetosti v želodcu, prekomernemu potenju, občutku medlosti in utrujenosti. Zase lahko rečem, da s prenašanjem vročine nimam nobenih težav -za razliko od prejšnjih let, ko sem se prehranjevala še na "stari" način in poleti vsa potna in omotična iskala senco in hlad. V naših knjigarnah je mogoče dobiti več kuharic za zdravo prehrano z nasveti, kako lahko pripravimo zelenjavo na različne načine. Taka prehrana je pestra in raznolika (pomislite, koliko vrst zelenjave poznamo!), oživlja pa tudi vašo fantazijo in vas vzpodbuja, da sami iščete nove načine priprave hrane in izumljate nove recepte. Včasih se boste zazdeli sami sebi kot čarovnik - iz nekaj zelenja z dodatkom boste ustvarili pravo malo pojedino. Saj vem, da boste tisti prav zakrknjeni "uživači", ki radi neizmerno "pap-cajo" in "pupcajo" ob teh nasvetih zamahnili z roko, češ kaj naklada, vendar včasih, pravi stari rek, zrno le najde plodna tla. Za konec vam želim mnogo sonca in poletnih radosti! Vlasta Ivančič Turk PROSTOVOLJKI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Maria BOŽIČ s Strme poti 1.000 tolarjev, Ankica IBRIŠEVIČ iz Portoroža 2.000 SIT, Mladenka IVANČIČ z Razgledov 1.000 tolarjev, Dora IVANIČ s Postajališke poti 3.000 tolarjev in Olga LIŠUŠČEK z Ladjedelniške rebri 2.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". PRVA POMOČ PRI UTOPITVAH Poletje je tu. Razen radosti in brezskrbnih dni pa poletje skriva tudi mnoge nevarnosti, ki nas lahko vse brez izjem doletijo. Na dopustu in počitnikovanju na morju, ob rekah in jezerih je prav gotovo prva taka nevarnost utopitev. V vodah preži nevarnost utopitve ne le za neplavalce, temveč tudi za dobre in izkušene plavalce (npr. podvodne korenine, skale, pragovi z globokimi kotanjami in tudi vrtinci...). Prva pomoč pri utopitvah se začne z reševanje iz vode in nadaljuje z oživljanjem. Utapljajočega naj iz vode rešuje le posebej za tako reševanje usposobljena oseba. Velikokrat se namreč zgodi, da skušajo utapljajočega rešiti iz vode neizkušeni plavalci, ki v prvem preplahu planejo na pomoč. Pri čemer se utopijo še sami (ker sploh ne znajo plavati ali pa jih pod vodo potegne utapljajoči, ko se v smrtnem boju oklene rešavalca). Za reševanje iz vode moramo sami biti dobri plavalci in dovolj močni, da se lahko upremo utapljajočemu. Lažje je, če je utopljenec nezavesten. Če ne diha, naj reševalec takoj (že v vodi) začne z umetnim dihanjem, medtem ko utopljenca vleče iz vode na kopno. PRI REŠEVANJU RAVNAMO V TAKEM ZAPOREDNEM REDU: kličemo na pomoč, utapljajočemu podamo vejo, palico, desko, vrv, zračno blazino, žogo ali kaj podobnega. Ce rešuje utapljajočega se iz vode za to usposobljen reševalec in če utopljenec ne diha, mora reševalec že v vodi (med samim reševanjem) začeti z oživljanjem. To stori tako, da mu hitro in izdatno (4-5 krat) vdihne zrak skozi usta (umetno dihanje z usti). Nato zopet plava in po 15 do 20 sekundah postopek ponovi. S tem nadaljuje vse dokler utopljenca ne izvleče na obalo ali v čoln. Večja deska, plavalna blazina ali podobno olajša dajanje umetnega dihanja v vodi. Ko utopljenca potegnemo iz vode, vztrajno nadaljujemo z umetnim dihanjem. Pregledamo mu zgornja dihalna pota in po potrebi iz ust hitro očistimo pesek, mulj, travo ipd... Nekdo pa naj takoj pokliče reševalni avto in zdravnika. Opozarjamo, da je nepotrebno in škodljivo, če poskušamo utopljencu izprazniti vodo iz pljuč tako, da mu obračamo zgornji del trupa navzdol, kajti voda iz pljuč zelo hitro preide v kri. Zato bi s tem le izgubljali dragoceni čas. Če nam uspe utopljenca oživeti, mu slečemo mokra oblačila ga obrišemo in oblečemo v suho obleko ali zavijemo v oddejo in dobro pokrijemo, da se ogreje, saj je izgubil mnogo toplote, nato poskrbimo za prevoz v bolnišnico. Otrok nikoli ne puščajmo k vodi brez spremstva staršev ali drugih varuhov. Za majhne otroke je navarna že zelo plitva voda. Prav tako je nevarna plitva voda božjastniku, ki se ob napadu sam ne more pobrati iz nje, ali pa poškodovancu, ki je padel v vodo in pri tem dobil tako močen udarec v glavo, daje izgubil zavest! Preventiva nevarnostim, ki jih (lahko) prinese voda: - Ne odhajajmo v vodo s polnim želodcem, ne skačimo v vodo, če smo pregreti in upehani, ne ostajajmo v vodi predolgo, da nas ne zagrabi krč in da se ne prehladimo! - Zlasti pa ne hodimo v globoko vodo, če ne znamo plavati! - V vodo prehajajmo počasi, postopoma, da se vse telo enakomerno ohlaja in privaja na vodo, šele nato lahko skačemo in se prekopicujemo po vodi do mile volje, seveda če smo se prej prepričali, da na dnu ni črepinj, ostrih skal in vej. - Naučimo se ravnati s čolnom, ne preobtežujmo ga in ne gugajmo za šalo. Motorni čoln ali gliser pa sme voziti samo tisti, ki je opravil za to predpisani izpit. - Voda je nevarna tudi pozimi, zato pri drsanju na ribniku ne pozabimo, da se nam led lahko udre, če še ni dovolj trd in debel! Pripravila Valentina Klemše Številka/numero 7* julij/luglio 1995* letnik/anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom Edi * tisk/stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada/tiratura: 3.000 * izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/ CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Bernarda UUBEC, Vlatka K., Alberto PUCER, Valentina KLEMŠE, Sandra KUMR Barbara JENKO, Jasna ČEBRON, Erika GOUA, Vesna PRINČIČ in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN, Rudi MRAZ. . H® Ш ШШВШ^ЗШ ЦШШ /ШШ®ШЈ Р©[Ш©Е©^ ° /ШвШШПШ Р©Ш©Ш©& Prosram za SEPTEMBER * ponedeljek, 31. julij, ob 21.00: Avditorij Portorož prizorišče - KONCERT ZABAVNE GLASBE: skupina ALI EN letno Program ZA AVGUST * NEDELJA, 6. avgust, ob 21.00, Križni hodnik, Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI - KOMORNI ORKESTER "I CAMERATI DI ST. CECILIA" IZ RIMA (umetniški vodja: Giuseppe Prencipe, program: Tartini, Vivaldi, Boccherini) * petek, 11. avgust, ob 21.00, Križni hodnik Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: SLOKARJEV KVARTET POZAVN (Branimir Slokar, Pia Bucher, Marc Reift, Armin Bachman,- program: Bach, Vivaldi, Pezel, Schütz, Koetsier, Tomasi, Mortimer, Rota, Ryser.) * petek, 18. avgust, ob 21.00, Križni hodnik, Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: Marjan TRČEK - tenor, Boris ŠINIGOJ - lutnja (program: Dowland, Puliti, Foscarini, Cawini) * torek, 22. avgust, ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče -KONCERT ZABAVNE GLASBE - SKUPINA ČUKI in predvidoma PREDIZBOR MISS SLOVENIJE '95 (Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož.) * sobota, 26. avgust, ob 21.00 - Avditorij Portorož - letno prizorišče: SNG OPERA IN BALET MARIBOR - VEČER OPERNIH ARIJ (ZBOR, ORKESTER IN SOLISTI SNG MARIBOR; program: Verdi, Puccini, Donizetti, Bizet) * sobota, 2. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DO///ČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE: MLADINSKI PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca * sobota, 9. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DO/AAČIMI TURISTOM - DOBRODOŠLICE - FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Piran * sobota, 16. september, ob 19.00, Tartinijev trg, Piran DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE: PEVSKI ZBOR "ŠAVRINSKE PUPE in RAGAZZONI" * sobota, 16. september, ob 21.00, Avditorij Portorož KONCERT V POČASTITEV 100-LETNICE FILMA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA dirigent: CARL DAVIS * sobota, 23. september, ob 20.30, Avditorij Portorož IZREDNI KONCERT: IRENA GRAFENAUER - flavta, MARIA GRAF - harfa (program: Haendl, Mozart, Donizetti, Ellert, Kuhlau, Parish INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ, Senčna pot 10, Portorož. Informacije in rezervacije vstopnic: 066-747-230 ob delovmkih od 8.00 do 14.00 Rezervacije vstopnic: 066-747-610 dve uri pred predstavo. PREDPRODAJA VSTOPNIC: Avditorij Portorož, galerija Trilček v Piranu, turistična agencija Maona v Piranu.. Portorožan se poslavlja od svojih bralcev do jeseni. Ponovno izide septembra. Dotlej se imejte lepo in ne pozabite na nas. ZAVRTITE SVET V SVOJO SMER! Tudi če se ne odpravljate na pot okoli sveta, je plačilna kartica ACTIVA EUROCARD vaš nepogrešljiv sopotnik. ACTIVA EUROCARD MASTERCARD pomeni brezskrbno življenje, zagotavlja obvladovanje situacije, tudi če so nepredvidene, daje občutek samozavesti in družbene veljave. splošna banka koper 26 anketa » anketa » anketa » anketa » anketa » anketa » anketa SPOŠTOVANE KRAJ ANKE IN KRAJANI PORTOROŽA ! PO SPREJETJU ODLOKA O POBIRANJU PARKIRNINE V PORTOROŽU SE JE ČLANOM KRAJEVNEGA ODBORA STRANKE LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE (LDS) OGLASILO VELIKO NEZADOVOLJNIH KRAJANOV, KI SE NE STRINJAJO Z OMENJENO REŠITVIJO UREJANJA PROMETNEGA REŽIMA V NAŠEM KRAJU. NEKATERI MED NJIMI ŽE POZIVAJO K AKCIJAM, KOT SO ZAPORA CESTE IN BOJKOT PLAČILA TURISTIČNE TAKSE, S KATERIMI BI ŽUPANA OPOZORILI NA POSLEDICE SPREJETEGA PROMETNEGA ODLOKA. POSEBEJ SE ČUTIJO PRIZADETI ZAPOSLENI V TRGOVINAH, GOSTINSKIH LOKALIH IN HOTELIH, KI SE NAHAJAJO OB ŠTIRIPASOVNICI. VSI PO VRSTI ZAHTEVAJO VSAJ ZA v v DOMAČINE BREZPLAČNO PARKIRANJE ZA ENO URO (TAKO KOT JE TO UREJENO V PIRANU) IN PA JAVNE TABLE S CENIKOM. TA SE JE DVAKRAT SPREMENIL, NEKATERI POBIRALCI PARKIRNIN PA KJUB SPREMEMBI ZARAČUNAVAJO ŠE VEDNO PO PRVOTNEM VIŠJEM CENIKU. PRAV TAKO ODLOKÜ ODLOČNO NASPROTUJEJO SOBODAJALCI, KI SO NAM POSREDOVALI INFORMACIJO O PRIMERIH, KO NJIHOVI GOSTJE ZARADI OMENJENIH IZVENPENZIONSKIH STROŠKOV PREDČASNO ŽE ZAPUŠČAJO NAJETE SOBE. OD NJIH SMO DOBILI NATANČEN IZRAČUN, NA PODLAGI KATEREGA TRDIJO, DA BI SE NJIHOVIM GOSTOM BOLJ SPLAČALO NASTANITI V HOTELU. KOT PRIMER NAVAJAJO NASLEDNJE PODATKE: 25 DEM - NOČITEV PRI SOBODAJALCU NA OSEBO 1,3 DEM - 5% PROMETNI DAVEK 6 DEM-ZAJTRK 3,1 DEM - VSTOPNINA ZA PLAŽO (250 SIT) 8 DEM - PARKIRNINA (6xur čez dan (plaža) + 2xuri zvečer (zabava) = 400SIT+200SIT=600 SIT) 2 DEM - PRIJAVNINA 2 DEM - TURISTIČNA TAKSA_ 47,4 DEM - SKUPAJ (STROŠEK BIVANJA SOBODAJALČEVEGA GOSTA V PORTOROŽU). DNEVNA PARKIRNINA IN VSTOPNINA ZA PLAŽO PREDSTAVLJATA 1/4 VSEH STROŠKOV BIVANJA SOBODAJALČEVEGA GOSTA. GLEDE NA TO DA PONUJAJO NPR. V HOTELIH MORJE (OD 1. 7. DO 25. 8.) V PETDNEVNEM PAKETU ZA 260 DEM (52 DEM NA NOČ): - SOBO 1. KATEGORIJE Z ZAJTRKOM, - POGLED NA MORJE, - ANIMACIJO, - REKREACIJO, - PROST VSTOP NA PLAŽO JURČEK, - BRAZPLAČNO PARKIRANJE + VAROVANJE AVTOMOBILA, - KORIŠČENJE OSTALIH HOTELSKIH STORITEV, SOBODAJALCI UGOTAVLJAJO, DA NJIHOVA PONUDBA - GLEDE NA OMENJENE STROŠKE NE MORE BITI VEČ KONKURENČNA HOTELSKIM STORITVAM. ZATO SOBODAJALCI PRIČAKUJEJO, DA OBČINSKI SVETNIKI IN ŽUPAN SPREJMEJO KONKRETNE SUBVENCIJE ZA KRITJE STROŠKOV PARKIRNINE IN VSTOPNINE ZA PLAŽO. GLEDE NA KONKRETNO POBUDO SOBO-DAJALCEV ŽELI STRANKA LDS Z ANKETO PREVERITI NJIHOVO MNENJE IN POBUDO MED ŠIRŠIM KROGOM OBČANOV TER NA PODLAGI ZBRANIH PODATKOV PREDLAGATI OBČINSKIM SVETNIKOM IN ŽUPANU DOLOČENE SPREMEMBE SPORNEGA ODLOKA. NAROČNIK ANKETE: LDS NKAN NAROČNIK ANKETE: LDS » 'KAN NAROČNIK ANKETE: E.PS »'IRAN anketa » anketa » anketa » anketa » anketa » anketa » anketa ANKETA (3 VPRAŠANJA): 1) PO VAŠEM MNENJU JE POBIRANJE PARKIRNINE V PORTOROŽU: a. NUJNO POTREBEN UKREP, KI GA POPOLNOMA PODPIRAM. b. ZA IZBOLJŠANJE PROMETNEGA REŽIMA V POLETNIH MESECIH JE POTREBNO NEKAJ STORITI, VENDAR JE OMENJENI UKREP PREVEČ RESTRIKTIVEN. c. MISLIM, DA JE UKREP NESMISELN IN GA JE ZATO POTREBNO UKINITI. d. NE VEM. e. DRUGO: 3) ALI MENITE, DA BI ZA SOBODAJALCE MORALI UVESTI IZ NASLOVA TURISTIČNE TAKSE, KI JO PLAČUJEJO TUDI NJIHOVI GOSTJE, NASLEDNJI SUBVENCIJI: "GLEDE NA ŠTEVILO PRIJAVLJENIH NOČITEV GOSTOV V PREDHODNJEM LETU IMA VSAK SOBODAJALEC PRAVICO DO NAKUPA SUBVENCIONIRANIH PARKIRNIH LISTIČEV TER DNEVNIH VSTOPNIC ZA KORIŠČENJE KOMUNALNE PLAŽE S 50% POPUSTOM ZA TEKOČO SEZONO." a. DA. b. NE. 2) MOJ PREDLOG JE: a. ODLOK NAJ SE DOSLEDNO IZVAJA. b. PREDLAGAM, DA OBČINSKI SVET ODLOK TAKOJ UKINE IN RAZMISLI O UREDITVI NOVIH JAVNIH PARKIRIŠČ c. ODLOK NAJ OSTANE, VENDAR NAJ ŽUPAN VSEM PRIZADETIM KRAJANOM OMOGOČI DOLOČENE SUBVENCIJE, KOT SO PLAČEVANJE MESEČNE PARKIRNINE, ZASTONJ PARKIRANJE ZA 1 URO (KOT V PIRANU), UVEDBA KOPALNEGA AVTOBUSA. d. NIMAM PREDLOGA. e. DRUGO: VSE TISTE, KI STE ODGOVORILI NA NAŠO ANKETO, PROSIMO, DA IZPOLNJENE LISTE ODLOŽITE V POSEBNE KARTONASTE SKRINJICE, KI BODO NAMEŠČENE V MESECU JULIJU V NASLEDNJE TRGOVINE: - MINICOOP - BERNARDIN - JESTVINA - PORTOROŽ + BELI KRIŽ - MERCATOR DEGRO - PORTOROŽ + BELI KRIŽ - TRGOVINA JERETIČ POD PIVNICO METROPOL - ANDOR V FIZINAH (NASPROTI BENCINSKE ČRPALKE) ODGOVORE NAM LAHKO TUDI POŠLJETE NA NASLOV: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ŽUPANČIČEVA 14,66330 PIRAN PRAV TAKO JIH LAHKO OSEBNO PUSTITE NA KRAJEVNI SKUPNOSTI PORTOROŽ. REZULTATI ANKETE BODO OBJAVLJENI V NASLEDNJI ŠTEVILKI PORTOROŽANA. NAROČNIK ANKETE: LPS P'RAN NAROČNIK ANKETE: LPS PIRAN NAROČNIK ANKETE: T .11» PIRAN PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL* Program predstav v občini Piran za julij 95 3.7. SNG DRAMA - Moliere: DON JUAN (režija: Boris Cavazza), OTVORITVENA PREDSTAVA - Avditorij Portorož 7.7. MGL - Svetlana Makarovič: SHOW STRAHOV, (režija: Mateja Koležnik) - Avditorij Portorož (V primeru slabega vremena - predstava v dvorani!) 8.7. ECOLE-ATELIER RUDRA BEJART LAUSANNE: ZAKAJ NE PREVERT?, plesna predstava - Avditorij Portorož 22.7 Mednarodna klavirska šola - zaključni koncert - Križni hodnik Piran 22.7. Slovensko mladinsko gledališče Kranj: KLOVNI - Tartinijev trg Piran Novomašnik iz Portoroža Pri nas imamo novomašnika - devetindvajsetlet-nega jezuita, Portorožana Miodraga Kekiča. Duhovniška posvetitev našega sokrajana bo na praznik apostolov Petra in Pavla 29. junija v koprski stolnici. V portoroški župniji bo pred novo mašo potekal program duhovne obnove: zadnji dan junija bo srečanje otrok osnovne šole pod vodstvom Jožeta Poljanška, pa srečanje posebej za mlade in za odrasle (predvsem zakonce), maše z nagovorom (6. julija, na temo Krst, 7. julija pa na temo Zakrament sprave, dan pred novo mašo na temo Duhovništvo). Nova maša Miodraga Kekiča bo v nedeljo 9. junija ob 10. uri. Po maši se bo novomašnik srečal z verniki. PORTOROZANOVI MALI OGLASI PRODAM OTROŠKO KOLO BMX, dobro ohranjeno, primerno za otroka starega 6 - 8 let. Informacije po telef.: 76-834. DVE DVODELNI KUHINJSKI POMIVALNI KORITI PODARIMO. Tel.: 73-376, popoldan. OBJAVA PORTOROŽANOVIH MALIH OGLASOV JE BREZPLAČNA! BESEDILO VAŠEGA OGLASA LAHKO SPOROČITE PO TELEFONU (ob delovnikih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure), PRINESETE OSEBNO (1. nad. KS PORTOROŽ, tajništvo KS) ALI POŠLJETE PO POŠTI DO 15. V MESECU ZA OBJAVO V ISTEM MESECU. V prostorih Mestna pokrije hrori p razstava fotor^-porta/ Johno Phillif/sa, slovitega vojnega reporter ja arnerKke revije "Life", ki se je med IJOR udele/il vojne akcije partizanov in zave/ruskega letalstva sredi Hitlerjeve trdnjave. Razstavo Johna Phillipsa, ki ga je ob njegovi 80. letnici odlikoval predsednik Republike Slovenije, so odprli 24. junija in bo na ogled do 12. julija KUD Karol Pahor Piten vabi vse ljubitelje lepega petja na zaključni koncert Ženskega pevskega zbora KUD Karol Pahor Piran, ki bo v četrtek, 6. julija 1995 ob 21.00 uri v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu. Poletni urnik Term Portoroške Terme obratujejo od 1. junija letos in predvidoma tja do konca septembra vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure (poletni urnik). Ker je možnosti za različne zabave in družabno življenje pri nas poleti dovolj in je izbira pestra bodo v Termah z nočnim kopanjem, relaksacijskim programom in gimnastiko torej nadaljevali oktobra. S 1. oktobrom in vse do konca maja prihodnje leto nameravajo v Termah preiti na dvoizmensko delo (od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 17. ure). Dotlej pa vas vabijo v njihov lepotni center, kjer si lahko polepšate obraz in telo z blagodejno ročno masažo, športno, consko, refleksno masažo stopal, ročno limfno drenažo (po Vodderju) in shiatzu masažo. Bazen obratuje vsak dan med 7. in 19. uro, zaprt pa je ob ponedeljkih. (V poletnem obdobju bodo bazen Term zaprli od 15. julija do 15. avgusta).. оЛ^ ova, od 1. junija '95 splošne banke koper KRATKOROČNA GOTOVINSKA z rokom odplačevanja * ЈЈЈЦјј^^ izbirate lahko med fiksno m variabilno /R+r/ obrestno mero drobnih težav - ^^^^MMMHI * **