Stav. 249 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, V patak 3. datambn 1920 Posamezna Številka 20 stotink letnik XIV Izhaja — Iz^zemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništva:,,ulica «v. . Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. - C Dr. Anton Poiar. župnik" nlštvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, ' M Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Kopriva _ Edinost!. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina 2naŠa leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva iu _---- ' DINOST Posamezna številk« v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v flirokosti tac kolon« (72 m/rt}. — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot.. osmrtnice, zahvale, poslanic« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih favodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2- — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67 Še nekoliko posnetkov iz razprave o Rapaiiski posottl v rimskem parlamentu L NTaj markantne je izjave toliko od vladne kolikor od strani parlamenta^ cev je že doznala naša javnost iz toz&> devnih poročil. Vendar se nam zdi u* mestno, da, naravnost potrebno, da še enkrat ravno te izjave izpopolnimo in jih dobro podčrtamo. Kajti treba jih ohraniti točno v evidenci za poznejšo porabo, ker še le praksa bodočnosti po* kaže, soli bile te lepo zveneče izjave izgovorjene le za potrebo momenta v lastne, dobro preračanjene namene, ali le za parado, v premamo inozemstva in nas Jugoslovanov; ali pa so bile res U skrno mišljenje, z odločno in resnično voljo in trdnim sklepom* da se bo v res* niči izvajalo, kar se je naglašalo in obljubljalo: tako slovesno in pred licem vsega sveta?! Na razpravi dne 27. novembra j« po» slanec Ciccotti izjavil v imenu socijali* stične parlamentarne skupine: Več nego od oficfclne ratifikacije pogodbe zaupajo' govornih in njegovi prijatelji od tistga, kar pride iz čutstva jugoslo* venskega prebivalstva, ki najde J"*** 6kega odziva pri italijanskem proueta* rijatu ... Slavni spomin beneške repub* like v Dahnaciji naj bodo jamstvo slo* ge med obema narodoma, ki obljudujeta one kraje. Naalaša potrebo sporazuma z Jugo« slavijo v preprečanje angleške trgovske invazije. Želel bi bil, da bi sporazirn vsobeval tudi vzajemno jamstvo avto* nomiie obeh narodnosti, zlasti na pašo* vih ob meji. Minister za vnanje stvari grof Sfor* za je rekel med drugim: Besedo našo — ki je pač beseda zmagovalcev, ne pa oblastnih gospodarjev — so razumeli predstavitelii tistih junaških Srbov, ka* tcrih zgodovina je en sam boj proti ne* varnosti, ki smo opozarjali mi nanjo; so razumeli predstavi tel j i hrvatskega naro* da, naibličieša nam po kulturi, med katerimi najslavneji je bil Dalmatinec, NikoTa Tommaseo. ki je snival o neraz* druSlnvem »prijateljstvu n»mi. Tom* n i-.H-o rekel, da je za Italiio nevarno, Ja nemožno. ^a ib vzpostavila beneško gospodstvo v Dalmaciif. Zaklical ie Ita* liianom in J unosio venom. da zahteva potreba, da se sporazumejo! Na to je Sforza zagotavljal Jugoslovenom, ki pri* padeio k ItaTiii. najširšo svobodo jezika in kulture. Tako da velevata častna obveza !n politična modrost. Sforza je zakliučil: »Ranallska pogodba bo v resnici začetek plodnega in slavnega živ* Ijenia in bo — ker ima biti mir sloge in ne nasllia — prvi korak do zdravega, bi* streha vpliva itaHdanskega od Jadrana do F.j?eisekga in Črnega mori a: v našo !n blaoinio narodov, utrujenih danes in razmesarienih, vendar pa — kakor ml — hrepeneči po mednarodnem življe* nju z manie sovraštva in manje nasilja.« Na razpravi naslednjega dne, 28. no* vembra, je Luzzatti Luigi, v dnevnem redii — odobravajočem Rapallsko po* godbo, ki ga je zbornica sprejela delo? ma z veliko večino in deloma soglasno — izražal nado, da se bodo dobri od? nošaii, proglašeni v rapaiiski pogodbi, razvijali na skupno korist obeh pomir* jenih narodov in Evrope; izražal je tudi nado, da bodo »etniški elementi«, ki ostaneio onkrai respektivnih meja, na podla«* iskrenih jamstev uživali najsvo« bodneišo rabo svojega jezika, kulture in vere. ob nopolnem uvaže vanju posebne* ga r>oh>žaia niihovega. Na utemeljevanju tega svojega dne v* ue^a reda ie Luzzatti Luigi omenjal ad= ministrativne avtonomije, dovoljene ti* rolskim Nemcem, želeč, da se bo po tst*m kriteriju postopalo tudi s Slovani, prlklkičenim v nove meie, ki tim bo mo? rala biti zajamčena svobodna raba svos jega jezika in izvrševanje svoje vere. Ti Slovani — je rekel Luzzatti — bodo riL> haj ali pri nas mirno in prijetno soživ* ljenje. Naše svojstvo je svojstvo pra* vlčnosti, svojstvo odpuščania, svojstvo pozabljeni a. Morda odpuščamo in po» sabljamo preveč. Mi pa pravimo: »Ti* stega dne, ko bi se Italija pogubila, bi se pogubilo veliko središče člcvečanske od* govornostl. dobrotnosti. znanstva in tras dicij. ki so civilizaciji v čast«. Oficijelni socijalst Lazzaro je v svo* jem predloženem dnevnem redu obžalo* val, da rapallska pogodba, zagotavljajo* £a pravice Italijanom, ki ostanejo v Ju* jJoslaviji, ne vsebuje enake klavzule v prilog Jugoslovenom, ki bodo priklju* Ceni k italijanskemu kraljestvu. Kajti enako pri poznavanje pravic državljanov, pripadajočih k drugi narodnosti, na ozemlju, kjer žive, je fundamentalna podlaga za mednarodne odnošaje miru in prijateljstva med narodi! Ministrski predsednik Giolitti je po* dal nastopno izjavo: »Govornike, ki so obžalovali, da ni v pogodbi določbe za enako postpanje z nardnostmi ki so ae* daj manjšina, opozarjam pred vsem, da so pravice teh narodnosti zajamčene v dogovorili. In, če se niso zahtevale ga* ranci ie za položaj Slovanov, ki ostanejo v ie to zato. ker so predsta* vitel j i sosednje države vedeli, kako je bila Italija vslkdar radodarna na pripo* znavaniu pravic tujcem, ter da ne bi mo» gla drugače, nego da na j vestne j še spo* štuje pravice in svobodo lastnih držav« ljanov kateresibodi narodnosti. Spreje* ma Luzzatti j ev dnevni red.______ priprave za sestanek konsfltnante v Jugoslaviji Porazdelitev mandatov na posamezne stranke in pokrajine. — Razprava o pokrajinskih avtonomijah BELGRAD, 2. V nedeljo so se vršile vditve v ustavodajno skupščino in da* nes je že četrtek, in izid volitev še vedno ni uradno objavljen. Naj vam medtem podam po listih znane izide, od katerih se uradni ne bodo veliko razlikovali, v čim bolj pregledni obliki, ker si pred* stavljam, da si niste mogli doslej ustvariti popolne slike iz posameznih poročiL Ustavodajna skupščina ima — kakor znano — 419 mandatov, od katerih ima* jor Demokratska stranka 96, Srbska ra* dikalna stranka 95, Radićeva seljačka stranka 46, Komunistična stranka Jugo* slavij e 51, Grupa samostojnih kmečkih organizacij (srbska zemljoradnička, bo* sanski demokratski težački savez in slo* venska SKS) 42, Jugoslo venska musll* manska organizacija 28, Grupa klerikal* nih strank (SLS, hrvatska pučka stran* ka) 24, Jugosl. soc. * dem. skupina (slo* venski, hrvatski in srbski soc. * dem.) 10, Hrvatska težačka stranka (zajedni* čarska) 6, Hrvatska Zajednica 5, Bu* njevci 4, Radićevski disidenti (Hrvoj) 4, Srbska republikanska stranka 3, Slov. nar. * soc. stranka 2, Frankovci 1 Stojan Ribarac 1 Dr. Ante Trumbić 1. Ti mandati so tako le razdeljeni po strankah in pokrajinah: Demokratska stranka ima 56 m and a* tov v Srbiji, 19 na Hrvatskem, 10 v Voj* vodini, 4 v ČmteoH. no 3 v Bosni in v Sloveniji, 1 v Dalmaciji. Radikalna stranka ima 52 mandatov v Srbiji, 22 v Vojvodini, 12 v Bosni. 7 na Hrvatskem, po enega v Dalmaciji in Črnigori. Komunistična stranka ima 28 manda* tov v Srbiii, 7 na Hrvatskem, 6 v Slove* ni j i. 4 v Črnigori. 3 v Bosni, 2 v Voj* vodini in 1 v Dalmaciji. Kmetske stranke imajo 16 mandatov v Srbiji, 11 v Bosni, 8 v Sloveniji, po 3 v Vojvodini in v Dalmaciji, 1 na Hr= vatskem. Muslimanska stranka ima 25 manda* tov v Bosni in 3 mandate v Makedoniji. Klerikalna stranka ima 15 mandatov v Sloveniji, po 3 na Hrvastkern. v Bosni in v Dalmaciji. Srbska republikanska stranka ima 2 mandata v Srbiji, 1 v Črnigori. Socifalni demokratke imaio 6 manda* tov v Sloveniji, 3 v Vojvodini, 1 na Hr* vatskem. Čim bodo ugotovljeni definitivni re* zultati volitev, poda sedanja vlada ostavko. Kakor se zdi, bo sestava kabineta zopet poverjena dr. Vesniču. Nova Ves* nićeva vlada bi ostala na krmilu do ča* sa, ko bo ustava v ustavodajni skupščini snreieta, in bi se izvršila temeliita Izpre* meraba vlade šele po izvršenih kombi* naciiah med strankami. Nova skupina kmetskih poslancev bo pozvana, da na programu tega ustavnega načrta vstopi v vlado. Govori se, da bo dr. Vesnic predložil tudi Radičevi stranki, da vsto* p I v vlado, kar pa bo ta bržkone odklo* nila, čeravno je gotovo, da se bo u dele* žila ustavodajnega dela. Smatra se, da bo ustava sprejeta naj* kasneie do konca januarja. Ustavodajna skupščina bi potem nadaljevala svoje delo kot zakonodajni parlament. Će bo sprejet predlog o ustanovitvi senata po* leg poslanske zbornice, bi se februarja ali marca vršile tozadevne volitve. Ustavotvorna skupščina se sestane 12. decembra. Kot starostni predsednik jo bo otvori! najbrž Nikola Pašić, ki ie najstarejši poslanec (preko 80 let). Po izvršeni verifikaciji se bo izvršilo kon* stituiranje, in bo za predsednika izbran ali radikalec ali demokrat Nato bo sle* dila svečana otvoritev s prestolnim go* vorom, ki bo ustavotvorni skupščini pri« poročal ustavni načrt, katerega izdeluje vlada. Prvo opravilo konstituante bo sprejetje posebnega poslovnika, ki ga takisto predloži vlada. Do tistega Časa bo veljal poslovni red bivšega Narodne* ga predstavništva- Ustavni načrt bo iz* ročen posebnemu širšemu parlamentarnemu odboru, ki se bo za poedine od* delke ustave po potrebi delil v podod* bore. Splošno se pričakuje, da se bodo tudi Radičevci in komunisti podvrgli ob* čim parlamentarnim načelom. V na* sprotnem slučaiu in pa, ako bi se po^a* zalo, da na podlagi sedanje sestave usta* votvorne skupščine ni mogoče priti do pozitivnih rezultatov v ustavodajnem delu, bi se morale razpisati nove volitve. Medtem je ministrski svet te dni raz* pravljljal o načrtu usto ve. V zadnji seji pred državnim praznikom se je govo« rito o razdelitvi drŽave v oblasti in o obsegu pokrajinske avtonomije. Po tem načrtu se ima država razdeliti v pokrajine, ki jiaj obsegajo najmanj 200,000 in največ £00.000 prebivalcev. Mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljana se proglase za prestolna in svobodna mesta z obsčžno samoupravo. Izejamoma smejo pokrajine, kjer se nahajajo prestolna mesta, obsegati teritorij do 800.000 pre* bivalcev. Pokrajine bodo imele svoje po* krajinske zbore, v katerih pa se bodo reševala samo gospodarska vprašanja. „Volna" med D Annunzijem in Italijo RIM, 2. Blokada, ki jo je zagrozil ge* neral Caviglia v imenu italijanske vlade za slučaj, ako bi se D'Annunzio ne uklo* nil njegovemu pozivu, naj izprazni oto* ka Krk in Rab, se je začela včeraj. Ope* racije izvršuje pulska eskadra pod po* veljništvom admirala Simonettija. Vče* raj se je zbraia rečena eskadra, vsega 10 ladij pred reškim pristaniščem, kjer je izvedla v načrtv ^redvidjeno pomor* sko demonstracijo. ' Cim so se vladne ladje približale, je dal poveljujoči admi* ral potom znamenj povelje oklopnici »Dante AlighierU, naj zapusti reško pri* stan išče in na] se pridruži es kadri. DA>n* nunzio je tedaj ukazal ladji »Cortel* lazzo« naj se postavi povprek ob vhodu v pristanišče, Id je postalo na ta način zaprto. »Cortellazzo« do sedaj še ni bila potopljena ob vhodu v pristanišče. Glede oblike blokade je treba nagla* siti, da je zelo blaga. Trgovina z Reko se ne prepieča nI najmanje in ravnota* ko Je dovoljen pomorski promet med Reko In jugoslovanskimi pristanišči. Iz tega Je razvidno; da se italijanska vlada noče prenagliti Is Želi prepričati reškega diktatorja na miren način. Zadržanje vladne eskadre se ni nič izpremenilo kliub temu, da so prihiteli D Annunzi* je vi oklopni avtomobili na obrežje in začeli streljati proti voinim ladjam, ki so demonstrirale pred Reko. Zapora je nekoliko strožja nasproti otokoma Krku in Rabu vsled tega, ker je glavni cilj vladne akcije ta, da doseže izpraznitev teh dveh otokov, ki sta bila prisoj ena Jugoslaviji. Danes zjutraj se je zdelo, da se je razmerje med D'Annunzi jem in Italijo zek> poostrilo vsled predrznega od<*o* vora, ki ga je dal D'Annunzio na poziv generala Caviglie. D\Annunzio je izja* vil potom svojega zastopnika pri itali* janski vladi, da se bo smatral od danes o polnoči naprej v vojnem stanju z Ita* lijo, ako vlada ne izjavi, da se ne strinja s postopanjem generala Caviglie. Na* sproti temu pa se je že zgodaj popoldne začelo govoriti, da se bo spor rešil na prijateljski način, za kar bi šla glavna zasluga parlamentu, 'ker so predlagali vladi nekateri poslanci, naj se odpošlje na Reko parlamentarna komisija, ki se bo pogajala z D'Annunzijem in ga pre* pričala, da Je treba odnehati. Ta misel proizhaja od poslanca Barrese, ki je sam D'Annunzijev legijonar in ki je prišel Z Reke v Rim »na svojo roko«. Vsaka mirna rešitv bi seveda pome* nila fijasko vladne akcije proti »puntar* ski« reški posadki. Mirna rešitev se drži v resnih krogih tudi za vendar pot, po kateri bi dosegel vladni nastop svoj cilj. Toda vsaka taka rešitev — naj se po* novi — bi vsebovala viden fijasko. Si* cer pa je takšen Izid že v naprej uteme* Ijen v sami obliki vladnega nastopa, ki je skozinskoz polovičarski, ker je v ne* soglasju s čl. 4. rapaltske pogodbe, ki predvid i a »popolno svobodo In neod* viant reške države«, kar pomeni da se ne sme vsiliti Reki nobena kuratela — tudi D'Annunzi j eva ne. Sedanja vladna ak* clja pa gre samo za tem, da se izvrši mi* rovna pogodba le v toliko, v kolikor se tiče ozemlja, ki je bilo prisoj eno Ju* goslaviji. Ker se i* poziva D'AnnimziJu, naj za* pusti zasedeno Jugoslovensko ozemlje in naj se povrne v meje reške države, zrcali neizravno priznanje »njegovih pravic na Reki«, se predvid i a, da jugo* slovenska vlada ne bo zadovoljena z uspehom italijanske akcije, Id bi bil ome* jen le na prisiljeno izpraznitev jugoslo* venskega ozemlia, dočim bi ostala D'AnnunziJeva diktatura na Reki nedo* taki j iva. Rtikl tmm lo francirte časopisje PARIZ, 2. (S.) »Avenir« in »Petite Republique«r komentirata reške dogod* ke. odobravajoč vedenie italijanske vla* de. »AVenir« smatra, da se bo preprečil bratomorni boj, ker zahteva vsa Italija od D'Annunzija, naj ne naredi ničesar proti narodovi volji in ker ie Giolitti velik diplomat. Židinji dogodek — na* dalju je list •— ne del ajo D'Annunziju časti in on prepušča lepo priložnost, ko bi mogel končati z lepim činom svoje podjetje. »Petit Parisien« pravi, da bi se reško poveljništvo moralo zavedati, da nima večine za seboj. Rapallska pogod* ba — pravi list — Je zadovoljila večino tako v Italiji kakor v Jugoslaviji. Vsled tega jih je, ki bodo ganjeni vsled zadnjih D'Annunzijevih dejanj. Hm iimie v Mrncui D'Annunzio za priklopltev ticlnskef* kantona v Sviof k Italiji MILAN, 2. »Popoio d' It aH a« javlja, da se je začelo novo gibanje v Dalmaciji ki gre za tem« da še ustanovi samoatoj* na dalmatinska drŽava • prestolnico v Šibeniku. Prk>ralt|a se baje Istočasen napad na Zaaer In Split ?— brat D'An« nunzfjevega In Millovega sodelovanja. Isti list javlja tudi da bo U'Annunzlo začel akcijo za od trganje ticinskega kantona od Švice in za njegovo priklju* čitev k Italiji. IZ ČEHOSLAVIJE Potovanje bivšega čehoslovenskega mi« nlstrskega predsednika Tusarja v Italijo in Egipt PRAGA, 1. Bivši ministrski predsednik Tusar odpotuje v Italijo, odkoder odide v Egipt. Po enem mesecu se po* vrne in odide v Berolin, kjer prevzame mesto čehoslovenskega zastopnika. Pred svojim odhodom poda svojo ostavko kot poslanec. Češko * poljska konferenca za zaščito narodnih manjšin PRAGA, 1. Češko ? poljska konfercn* ca za vzajemno zaščito narodnih manj* šin v mešanih tešinskih. oravskih in spiskih krajih se je zaključila- Rešena so bila tudi vprašanja šole, jezika in ci# vilne uprave. Mešana upravna komisija sestavljena od članov obeh držav bo mirnim potom rešila eventueina bodoča vprašanja. i Odmeri ■ nacijoaaliatičaiii demonstracij v čeho- i slaviff. | PRAGA, 3. Odbor »Unio® of demoeraUc etra-. trote v Karlo-rib varih je poslal Zvezi Narodov spomenico o zadnjih dogodkih v Pragi. NemSko-nacijonalni list »Bohemia« objavlja brzojavko iz Ženeve, v kateri se javlja, da je bilo pooblaščenemu ministru t Pragi naloženo od Zveze Narodov, na) p pripravi in polije posebno poročilo o dogodkih. Proti madžarski nevarno«ti. PRAGA, 2. Slovaški poslanec Hod za. j* posredoval pri razpravi čehoslovenske narodne skupščine o proračunu a tem, da je nastopil za takojšnjo irvrSitev trianonske mirovne pogodbe s ogrske strani in posebej za IzvrSitev določeb glede skrčenja ogrske armade. Iz stare In nove Rusije Poljaki ne var jame io, da Rusi zasedejo Vilno VARŠAVA*, 29. (Zakasnela.) V mero. dajnih krogih se opovrguje vest, objav* ljena v francoskih listih, katera pravi, da grozi zasedba Vilne s strani boljše* vikov. Vrangelovo vojsko raznesel veter na vse strani LONDON, 2. »Times« prinaša vest iz Carigrada, da se je razen ruskih begun* cev, kateri so namenjeni rva Lemnos in Galipoli, drugih 5000 zateklo v Varno, 22.000 v Kotor, 10.000 v Čataldžo in 3000 se jih je izkrcalo v Carigradu. Ruski revolucijonar o sovjetski Rusiji BRUSELJ, 1. Ruski revolucijonar Bo* ris Sokolov, bivši poslanec državne du» me in član petrograjskega sovjeta, je imel predavanje, v katerem je dokazo* val, da je bila diktatura proletarijata škodljiva proizvajanju ln da je položaj ruskih delavcev beden. Dočim umirajo delavci od lakoti — je rekel — prirejajo komisarji sijajne pojedine. Sokolov je dostavil, da so morali komisarji, da bi dosegli zadovoljivo proizvajanje, uvesti, militarizacijo, kar je povzročilo muče* nja vsake vrste. Kljub vsem ukrepom pa proizvajanje opada. Svoboda besede ie potlačena, svobode tiska ni več in sin« dikalna svoboda je samo še temen spo» min. Glede terorističnih metod je Soko* lov našteval razna streljanja in protiza* konite umoritve. Rekel je, da bo gospo* daraki preporod mogoč samo tedaj, ko bodo imeti kmetje zaupanje do mest. Sokolov je zaključil rekoč, da veruje v bodočnost Rusiie pod socijalno ? demo* kratično vladavino. Premirje med Litvo in Zeligovskim VARŠAVA, 30. (Zakasnela.) Včeraj se je iblo podpisalo premirje med Zeli? govskim in litovskimi četami. Premirje nastopi 30. t. m. o polnoči Sporazum med Lltovcl in Zeligovskim VARŠAVA. 30. Sporazum, podpisan med litovskimi zastopniki in zastopniki generala Zeligovskega določa: 1. So* vražnosti med litovsko vlado in četami generala Zellgovskega prenehajo 30. no* vembra ob 24.; 2. izročitev vojnih ujet* n:kov v roke nadzorovalne vojaške ko* misije se izvrši takoj po koncu sovraž* nosti; 3. med obema vojskama se usta* novi nevtralna zona. Dokler nadzoro-valna komisija ne določi mej, ostanejo čete na obeh straneh tam kjer so sedaj. MedzavezfllSk! sestanek v Londonu Leygues odpotoval zopet v London PARIZ, 1. Ministrski predsednik Georges Leygues je odpotoval danes zvečer v London s posebnim vlakom; Bruseljski reparacijskl sestanek v decembra PARIZ, 2. Agenciji Havas poročajo Iz Londona: Prea zaključkom londonske konference določijo zavezniki definitiv* no dan zrn sestanek izvedencev. Ta se« stanek bi tvoril prvo fazo reporacijske* ga postopanja, kakor je bilo določeno. Vršiti bi se Imel v Brualju proti sredini decembra, _ .• AatfMfa fe fc*m«I!*U CARIGRAD, 30. An*U*ka fa Kmnalov* viafe ata wm aporaztimoli gl«4e kmenjar« vojnih ujot-liltpf. Zavezniki in Grška Diplv -latični zapletljaji niso izključeni LUNDON, 1. (S.) Neko poročilo agencije Reuter pravi: Angleški krogi so { mnenja, da zavezniki ne bodo mogli pre* povedati kralju Konstantinu povratka Ina Grško, ako bodo Grki nastojali na svoje sklepu, čeravno bi se s tem skle* nilo vzpostaviti moža, kateri se je ka* ; kor pravijo zavezniki, škodljivo ot?na= šal za Grke in za zaveznike same. S tem bi postalo vzdrževanje prijateljskih in i prislrčnih odnošajev z Grško skrajno težavno, ravno ker mora povratek kra* lja nujno škodovati dobrim in prijatelj* skim odnošajem med Grki in zavezniki in težko ogrožati sevresko pogodbo. Smatra se, da dovede jutrišnji sestanek med angleškimi, francoskimi in italijan* skimi državniki do sporazuma glede skupnega političnega nastopa, in zelo verjetno je, da se bo jutri zvečer brzoja* vil v Atene tozadeven definitivni sklep. Zavezniki In Nemila Preiskava radi dogodkov v Cuxhavenu BEROLIN, 2. Admiralat je imenoval komisijo, ki ji bo poverjena preiskava incidentov v Cuxhavenu, pri katerih so postali žrtve nekateri častniki medza* vezniške mornarske kontrolne komisije. Gosnaflnrsko pogodba med Nemčijo, Madžarsko, Cehoslavijo In Avstrijo BEROLIN, 1. Državni zbor je odobril z veliko večino glasov zakonski načrt glede gospodarskih pogodeb med nem* ško vlado na eni strani, madžarsko* če* hoslovensko in 'avstrijsko vlado pa na drugi strani. Minister Simons je izjavil: Jaz se nadejam, da pripomorejo poaod; be k temu, da se odvrne prevelika naci* jonalistična razdraienost. Prva dolžnost vseh narodov, ki so vsled vojne postali sodrugi v nezgodah in bedi, je ta, da se osvobodijo iz žalostnega položaja potom skupnega gospodarskega sodelovanja. Dva nemška časnikarja obsojena radi razžaljenja predsednika BEROLIN, 2. En benMinski časnikar in en izdajatelj sta stala \-čeraj pred novim kazenskim sodiščem, ker sta hil* svol« čas obiavila, da je vnukinja predsednic ka hberta nastopala na odrih kot r^e* salka. Državno nravdptSfvo opozorijo vn to, da ni imela dot;čna oMava dru« gega namena, nego da obrača javno mneLn.,'e Proti predsedniku. Obtoženca sta bila obsojena ti a tri mesece ječe. Prva seja avstrifsfc« narodne skapičine. DUNAJ, 1. Daues se je v dvorani gosposka zbornice prvič sestala avstrijska narodna skupščina pod predsedstvom Neimiannoviro. Članici rbornice sta tudi dve goape, ena zastopnica kr-SCanskih socijalcev, ena socialistov. V svojem tvoritvenem govoru je rekel predsednik, da fe veo-dar enkrat prestana doba konfliktov med provincami in centralno vlado, in da fe sedaj napočila doba plod o notne ga sodelovanja do uresničenj« združitve z Nemčijo. Kancelar Mafer je nato na. glajal poglavitne naloge, ki zahtevajo takojfinjo rešitev. Imenovala se je komisija za notranjo ured-bo, katera bo poročal^ V prihodnji seji, ki je b« vršila 17. t. m. Z občnega zbora Ime Narodov Sprejem Ukrajine la Azerbejdžana odklonjen. Armenija. ŽENEVA, 1. Avstralijanec Millen Je umaknil ob začetku seje komisife ra »prejemanje novih držav vse izraze, ki jih je izrekel predpoldne ter je izrazil, da ne dvomi o lojalnosti lorda Roberta Ce-cila in podkomisije, Cecil se je zahvalil predsedniku in Je izjavil, da je incident, ki se fe bil pojavil pri razpravi, odpravlfeu. Glede Lichtensteina predlaga Motta, da na} postane deležen zaičite Zveze Narodov s tem, da se priključi mednarodni skupnosti, ki jo je ustanovila Zveza v wvrho proučevanja izpremecnb pravilnika, In to kljub temu, da pri sedanjem sestav Zveze Narodov ne more sprejeti vanjo. Komisija je sprejela predlog preda. Matte. Jani en fe predložil povoljno poročilo o sprejemu Kostarike, ki je bilo odobrcao. Gled4 Azerbejdiana je predlagal Cehoeloveo Be-neš, naj se ne sprejme, ker nima stalne vl^de in f% brez mej. Komisija Je sklenila, da se Ix teh razlogov odkloni sprejem te države. Anglež FUher je predlagal, naj se odkloni tudi prolnja Ukrajine. Predlog je bil »prejet. Nansea je rekel, da dvomi, ali bi zamcgel pregled sevreske pogodbe ixpre-roeniti poloia^f Armenije tako, da bi Lahko prrpn-dala k Zvezi. Vzemši v ra^un tudi nestalnost njene vlade je rekel, da ne more predlagati sprejem* Armenijo, dasi ga nato naganjajo čustveni rat-logi. Braiiijanec Octavio je pripomnil Jt temu: 1.) Da je Armenija s tem, da je podpisala mirovno pegodbo, podpisala tudi Zvezno pogodbo; 2.) da bil Hedias sprejet r Zvezo ravno radi tega, !ur je podpisal mirovno pogodbo ki 3) da je Armenija podpisala pogodbo o manjšinah. Zaključil je vpijoč po kaki rešitvi, ki bi mogla sprijazniti sedali položaj Armenije z Zvezo. Vivianl ;« izjavil« da, dasi se s pravnega stališča ne mote dvomili, da Je *reba tprejeti Armenijo vsled tega, ker f® podpisala pogodbo, bi pomenilo ■ poUtičnega sla« lišča, alvo je danes Zveza ne sprejme, da se onemogoči posredovanje, ki so ga sprejele Zcdinjen« drŽave, Brazilija in Španija ter da da v rok9 Kemal peli strahovit argument, ker bi lahko rekoj, da J« Zveza Narodov proglasila Armence ra ni čl Ji vo čredo in ne za pravi narod, ki si j« ap«> sobea ustanoviii državo, fe • tem, da Je ni hotela sprejeti v svofo sredo. Grški odposlanec Poiltu J« pripomnil, da «0 armenske meje določena na se* veru, vzhodu in Jugu. Dal)« ste dokazali Jugoslavija ln Belgija, da obstoja lahko vlada tudi tzven svojega ozemlja ln slednji£ Je bilo mednarodno ob« nalaaje Armenije vredno pohvale, ker Je Izpolnila vse mednarodne obveze — Iz vseh tei razlofot priporoča Poli kis, naj s« Armenija sprejme. Nan« sen j« pojasnil -^&?podarskega razvitka, gre vštric diSču so bdi naloženi samo veliki omoti blaga In tudi zahteva, da m fogoslovenske Supaife t ItaBfl taboji. Ko so izprevideli, da tu ni nič za njih, *o ^ Jože 5 L ^ ^ hočem oženiti 10 L. odgo-tudi cerkveno popolnoma osamorvofe pod lttt» |Ji y pisarno »kladlMa. Tu eo ukradli en pisalni v^^i Francelj 5 L, ker pravijo, da nima Toni nim nadćkofom. V Vatikanu so obveščeni o na šib stroj in več ?katelj sardin. Tatvino so opazili pot- & fldncil sklad „EdlnostT Klaitfanl, Petriatci, Herpeljci - Koaicci pri dobre« vincu ▼ Klsacu pri Francu sabrali 133 L. (Darovali SOI Ker i[oi«k điii domov, dam faz 2 L. ker fe Joče pozabil, da. 1 L, jaz Sc 3 L, oi en fen i, skesani možički 5 L, v protest, da ee moži kesa j o zahtevah in imajo že tudi tozadevno spomenico, dobro utemeljeno. Treba Je zdaj, da se naie ljudstvo pouči o tem; čemu mu neki to prikrivati? Ali je naša zahteva nekaj, kar bi sc ne strinjalo s ka-. je bil izvoSčefc Franc M6rtl, stanujoč na Greti, • tc-liSko vero? Nasprotno I Ravno, ker hoče ta na- niki, ki tao sli mimo *kJadi5ča O tatovih ni nobenega sledv. Obrađeni Izvoftček. Včeraj zvečer »koii devetih Domače vesti Preaiocifa. Na univerzi v EJolonjs je bil 30. pr. 'Ji. g. Vladimir Arko> iz Postojne promoviran za doktorja irviaoadravniMva. Čestitamo? Pofioriae z*htevot Neki laiki klerikalni listi .azuiotrivaio sedaj trnovo- naia cerkvcne prilike Zdi se jim popolnoma samoumevno, da bi se novi vod ostati katoliški, zahteva, da se mu ne delajo ovire. Poživljamo zato naSo duhovščino, da nastopi ona v prvi vrsti za to; to je ona dolžna in ne dvomimo kamič, da bo prednjačila v tem o žiru; poživljamo pa tudi naše razumništvo in ves nag narod: božje in cerkveno pravo fe na nali strani; mi hočemo biti združeni t svoji ikofiji in hočemo Imeti v božji službi svoj jezik in hočemo imeti viifeg* In druge pastirje. Mi ne zaupamo sumljivemu doseli e van j u tujih duhovnikov od onkraj starih mej4; mi opazujemo s strahom, kako se število naših duhovnov krči leto za letom. Že dozdaj so primorske škofije težko izhajale s turojenemi duhovniki- Zdaj naprej bodo 3e težje, ako ostane vse status quo* in, ako bi se novi dekanati kratlcomalo »anektirali« bližnji škofiji. V zahtevah, ki jih stavljamo na nače nove gospodarje, bodi tudi ta; Vatikan fe pa i« po svojem poslaajm naravnost dolžan podpirati a ase pravične postulat s! , Slovenski zasebni otroški vrtci pri Sv. Ivanu, na Vrdeici, pri Sv. Jakobu. Sv. Mariji Magdaleni, v Skednju in v Rocolu se odpro prihodnji ponedeljek. Otroški vrtec pri Sr. Ivanu. Vpisovanje se bo vršilo v soboto in nedeljo predpoJdne r »-Narodnem domu«. Invalid Alojzij Bajec iz Bukovja pri Postojni, ki ni spo«o>bet) za nobeno delo, bi 4 rad nabavil harmoniko v svoje preživljanje. Ranjen je bil v MLADENIČ, Id čaka shiAbo, bi prevzsi med Ca&i čas aro siažbo Ie proti hrani Naslov pove oprave, 640 KUPUJEM bele to barvane cunje te* jih plačaj. do 4, volno vsake w»te po visokih cenah. Soli tario fit. 1. 63»' denarja, da 2 L, zadnji prižel k mizi 2 L, ker je zapela lepo pesmico, dam 2 L. ker imam ravno 5, dam že 3 L, da se o trenem Francelfna, dam 2 L, Toni, ki ne posluša, da 5 L. oni. ki zraven posluša, da 2 L, mežnar s Prešnice. ker ee mu STANOVANJE« obstoječe iz kuhinje, dveh ali trel< sob, prazno ali meblirano se išče. Ponudbe pod »■Stanovanje« na upravo. 643 svojo kočijo In konjem v službi na cesti pred juž- dr^ba dopade. 5 L, ker se Franceljnu spodrsnilo, mm kolodvorom. Mimo njega je prišel neki gospod aant 2 L. ker je Jožo pcčasen, da prišli Her-crednje starosti Zavkml ie Mdrtlu, naj ga pelje peljci in Kozinci v Klanec. tU samo 3 L, zahva-v Rojan. Ko sta se peljala mimo gostilne Bolle, ljujem gef da so moji gostje končali, 5 L. ker je je potnik, ki fe bil v kočiji, zavkazal Mortlu, naj premalo, da C. 3e 2 L. ker je bila družba za* ustavi konja. Ko |c izvošček izvršil njegovo po- j dovoljna, da Jože Karamanov 10 L, ker Jc fiturni velie, sta Sla oba v £cstilno. Čez par minut sta *e ncmoderen, da C. 2 L, ker sc Počkaj veseli, da vrnMa, toda kočije ne konja ni bilo več. Ukradena bo videl Cergonjo brez brk, 5 L. ker se mu ne kočija Je imela številko 203 m fe bila zaprta, konj ho posrečilo, da C. Se 2 L, ker oe vidim moža z pa že precej star. Ubogi Uvošček ima 12.000 hV lepimi brkaml, 2 L. ker vse je ustrelilo kozla 2 L, škode. i ac ni prineslo tjo, 2 L, odgovarjajoči 2 L, Napsdra ▼ stanovanju. Včeraj zvečer se je vrnil da bo Jože protestiral proti FranceHnu brez brk, mornar Wlakov Anton, ki stanuje v ulici Rettori da 2 L, ker je Petrinje Ježe prvi predlagal, da št 12, pozno domov. Ks je ie bil v postelji in se nabire za tisk. sklad, da Sc 2 L. ker se je meS-v polutan, ee je naeakrat prebudiL Wlakov je čul nar na ohceti dobro napil m najedel, da 2 L. ker šumenje In rahlo topotanje po svoji sobi. Ko je fa hil pri kapitanu dober šnicel, da C. 2 L, ker se odprl oči, je videl dve moški osebi, ki ste stali pri je Tone Mehletov še precej nabral. 3 L, neime- rnizi ter pregledovali predal, dočim je tretja oseba iskala po njegovi obleki listnico. Wlakov je hotel klicati na pomoč, lada fe sta planila dva nexnan<. ca nanj lat ma rsTf usta. Da so lažje odšli iz •obe. je eden tsmed roparjev udaril ubogega mornarja po glavi, Stoml je postal nezavesten in ee je zbudil IkU p#sši jutru. V ukradeni listnici je Imel 127 lir, 500 aeadko-avstnjnkih kron izi več drugih valnih listin. Zadela ga |e aflm kapu Včeraj ob deseti uri in pol Je večerjal trgove« Obsteter Maksimilijan, 55 let star, ki fe imel na trgu della Borsa avojo manufakturno trgovina. Med večerjo mu je postalo slabo in zgrudil se je aa tla. Poklicali so takoj novaa 25 L, zahvaljujem se svojim slavnim gostem. 2 L). V počastitev spomina pok. Petra Metlike iz Klanca daruje njegov sin Josip 50 L. Dosedaj Izkazanih L 26.916'84; v dai>*£njein izkazu L 163'—. S k apno L 27.999 54. 1SČE SE učenka • šivilja, za moško krojač niče. Biucer, Corso Viti. Em. 28, II. 643 SPREJMEM učenca v trgovino z mešanim bis« gom iz poštenu hiše ter a primerno šolsko izobrazbo. Pavel Kunstek Sturie pri Ajdovščini, 64* URADNICA, zmožna »lov enakega, neruikega in M silo tudi malo italijanskega jezika išče primerne elutbc. PoDudbc pod -»Uradnica« na »pravo. 64i. LISIČJI koiuhi 90 L, krasni kožuhi Alaaka ml 350 L naprej. Salon košuhovin. GoJdoni 11, 1. 636 MEŠANO blago za obleke »© proda takoj po nizki ceni. Jiras, via Milano 33. 633 LOVSKEGA psa, vstavi jača proda fotograf Jerk^, uL Roma 24, Ti»t. 63i Hi S A, pripravna za malega obrtnika (krojača, črev-Ijarja), se proda. — Kje, pove J. Stolfa, Sežascv št. 17. 6>t Karpatih. Obrača se do usmiljenih src. da bi mu zdrfLynikM reiane postaje, ki se fe pripeljal z am pripomogle v označeni namen. Harmonika, oziroma kaki prispevki naj se dopofi^jejo dobrohotno upravi »Edinosti«". Siromak obrani dobrotnikom najglobljo hvaležnost. Uradne vesti Cenzura žM Ogrsko odpravljena. Poštna in brzojavna uprava v Trstu naznanja, da je cenzura za poštno dopisovanje med zavsedenim ozemljem in Ogrsko & takojšnjo veljavo dvignjena. V veljavi listane torej le le cenzura za dopisovanje med zasedenim ozemljem m Jugoslavijo (Slovenijo, Hrvatsko. Srbijo in Črnogoro), in aicer poskrbuje cenzuriranje edinole tržaški oddelek, ki je neposredno podrejen generalnemu civilnemu komisa-rijatu. — Trsi, 30. nov. 1920. — P. In brz. kom. Pascoii. Statistika tržaškega prebivalstva. Tukajinji mest. ni statistični urad je objavil svoje 47. demogra-lično (ljudopisno) poročilo za teden od 14. do 20. novembra. V reč enem tednu ee je rodilo v našem bulančnim avtomobilom. Dognal je, da je Obste-terja zadala trCna kap. Ko ga fe nato avtomobil rešilne postaje peljal na njegovo stanovanje, je trgovec v njem umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k er. Justa. Težak padec. Sooči ob enajstih fe bil zdravnik rešilne postaje poklican v prosto luko na mol fit. 3. Tu je bJi vaidran paznik »Graz«. Na tem paraiku je bil za kurjača SOletni Tabolo Anton. Ko je Bal po stopnicah v notranjost ladje, kjer 90 bili strofi, fe tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nego pod kolenom. Prepeljali so ga v mestno bolnico, kjer j« bH sprejet v X. oddelek. Dopisi IJUGOSLOVENII m ZMraJfo pridno sa f,T'$-KOVNI SKLAD EDINOSTI". m DAROVI Za pogorelee Narodnega doma: Pevci fz Klanca j m sosednjih vaai nabrali po pogrebu pok. Petra Metlika iz Klanca v g os tihu gosp. Frana Metlika v Klancu 85 L. (Darovali so: po 10 L: Fran Sturm, i Martin Cebokio; po 5 L: Anton Pečar, brata Pe-; trinja, Josip Pečar. Snpan: po 2 L: Ivan Pečarji Ivan Metlika, Ivan Neman, Jože Nemao, Josip Ko- > rošec, Anton Resinovič, Fran Race, Andrej Re-1 sinovič, Miha Pečar, Joaip Sesič, Jo«ip Cergonfa, | pod mizo se je našla Se 1 L.) LESlćJl KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi ia temno. rujavi ter sealskin za štole, se prodajalo po nizki ceni. Ustrojenje, Izdelovanje In barvanje kože* h o vin se Izvršuje z jamstvom. TRGOVINA KO iUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. 624 TRGOVSKI pomočnik, izurjen v manilakturi, •piceriji in leleznlni išče službe. Sprejm« t* ti Lk» ko temu enuko »lužbo. Ponudbe pod »Trgovs-i < pomočnik- na upravo. 619 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povb, urar, Mazzlnl 46 (v bližini drvenega trgaj. 537 KRONE plača vedno par cent. več nego vuk drugi kupec, edinole Alojz Pavh, trgovina Ptazjr.i Garibaldi št. 3, ielef. 3-29 (prej trg Bariers). ADDA SE v najem kamijon lfi S L. vožnjo. Cene zmerne, telaion 14-61. k -zadostiU« evoji Darila se sprejemajo v nedeljo od 9. ^P0"«1« narodni dollnesti? — Mfmaec: Pevsko te bralno do t. popoldne v prostorih Narodnega doma , dru|tvo »p^j^fta f« na »urlaubu«. — Njegovo ' g^elo e« gfcufc trn mir 1M« ... — Stari Seatiakobskl -Sokol- ta aiaadelliilftirn« sknpfea ^^ji^rji ludhgo poumn večfe aapredkaieljnosB PenaS ' priredita v soboto od 19-23 v dvorani ^ ^ve^ia^ti _ daal cd nekateri ie v zelo visoki D. K. D. svof prvi plesni venček. Iz triaikeaa iMIenla rad vlak fe ptM. Včeraj popoldne okoli štirih j« hotel iti črez i«lezniški tir v prosti luld Uiak Sieaavič Ignacij. Imel je posla v bliinjem skladišču. Ko ee je hotel vrniti zopet nazaj na defa>, je moral iti črez železniški tir. Po tiru Je pa peljal neki tovorni vlak z veliko hitrostjo. Strojevodja je sicer epozori! z žvižgom parne piščalke. Ste-noviča, da naj se hitro umakne. Toda siromak ni tcogel več tako hitro skočiti s tira. Lokomotiva je moža podrla, na tla. Kolesa so ubogemu Steno vicu odrezala glavo in obe ncgL Težak ja bil na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepelj. v mrtvašnico k sv. J u slu. V lase sta si skočili Včeraj popoldne okoli dveh je priiia na rešilno postajo Marija Girolti, 43 let stara, 6.ta»uir>ča v ulici sv. Justa št. 26. Girolti in se ena njena prijateljica, ki stanuje v tsti hiši sta se prepirali že skoro celo predpoldne. Usoda je bolela, da je bila popoldne Giroltina sovražnica v kleti. Girolti je ne vede, da je v kleti njena nu-prijateljica, šla, nič slabega sluteč, v klet po drva. Komaj ste se videli, že je bil ogenj v strehi. Najprvo so letele psovke raznega kalibra. Prerekli sta si vse mogoče. Prišlo je tudi še do hujšega. Girollina sovražnica je vsa rar jar jena planila na Giroltovo kot kak tiger. Opraskala jo je tako močno po obrazu, da je Girolti morala iskati pomoči na rcSilni postaji. Zastrupil se je. Zdravnik rešilne postaje je bil včeraj predpoldne telefooićno poklican v ulico dei Bachi v hišo št. 14. V omenjeni hiši je stanovala v podstrešni sobici 701etna starka Zaman Terezija. Zaman je bila bolehna, a poleg vaeh drugih bolezni je imela tudi hudo naduho. Proti tej zadnji bolezni je imela ženica polno zdraviL Ko jo ja včeraj predpoldne kašelj hudo napadel, je re-vica hotelu vzeti žlico zdravila. Ker je bilo na o-marici polno steklenic, je vzela mesto steklenice z zdravilno tekočino, steklenico, v kateri je bil lizol. Nalila je hzol v žlico ter nato popila. Po psr minutnk ee je ubožica zgrudila v velikanskih starosti — ter m ptoh bolj zavzemajo za stvar, nego mladeniči, kar bi moralo biti ravno obratno, ialastaol 2elixao. da aa po primejo tudi poslednji intenzivnega- kulturnega delovanja in da pokažejo čimprej, da so sa ta razmere predrugsčile. — Borit: Se sicer nepretrgoma gibljejo, a svofih produktov nam doslef Se also pokazali. Torej — urno! — Riemaafat DruMvsaiki pe stali Msaejfet; sicer pa se. Čudovito, edramljsjo vedno 1« okoli Božiče v. — V upanju, da aa zavedalo mfega pravega programa, želimo, da ee bodo odslej posvečala. *ju-St v enemu smotru v najpopolnejši meri. česar u« moremo zaznamovati doslej- Torej na delo tudi po Božičih, da bomo pravi druStveni prijatelji in koleg. — Leg* Civilna godba, osveži sel — Vsi pa se pripravljajte neumorno na poletne narodne prireditve, da pokafemo naftm novim sodržavljanom smisel čut ter poirtvovalnoet ra kulturno, narodno blagostanje. Ono druitvo pa, ki bi napram temu pozivu ost^o todtferentao »čez t me»ec al' pa dva, ee boi rad mene Jokalo! i Tedaj pa: kaj huj-šegal Patrontaša. Is Valoske Opatije. Na poslopju nalega .Narodnega domač srao kneli hrvatski napis — do nedavno. Sedaj ga irf več, odpravilo ga fe nasilje. Predstavil >se fe bil neki zaupnik fa pooblaščenec fa»cistov — v svojih svobodnih urah sicer poštni uradnik _ z zahteva, naj se napis odstrani, da ne bo treba rabiti nasilja. Pooblaščenec »Narodnega doma« je to odklonil to se Je obenem podal k civilnemu komisarju s pritožbo proti talcema nasilju. Gospod krrmftar — torej državnoi funkcije- nar _ pa ^e je izjavil, da ne more nič storiti, ker da Ja to razumljiv Izliv opravičenega duševnega razpoloženja, ki fe mora uvaževuH tudi on in sa ga ne »ore dotikati Prišli to ponoči in nasilno odpravili hrvatski napis na hrvatskem zavodu v hrvatski Volosko-Opatiji! Ali ne zvene spričo tega dogodka, kot krvava ironija vse tkite besede o pomirjanju, svobodi ia — prijateljstvu?! Lepe besede ee govore V Rimu, aa tem na£eoi ozemlju pa se izvajajo — grda dejanja! »Pomirite aam Juie!,. _ je zaklical nedavno nekdo v »Edinosti«. Tiatl elementi pa zagrenevajo duie in jih razburjajo bolj fa boir? LISTNICA UREDNIŠTVA Opocarjamo posamezne darovalce, naj si ne delajo skrbi, če niso njihovi darovi takoj priobčeni v listu, ker je eventuelna zakasnitev tozadevne objavitve odvisna Ie od tehniških vzrokov. — Naročnine za list naj se poiiljajo in plačujejo fzklfučno le upravi list«; da ne bo nepotrebnih nespora zuml j enf. V Ajdovščino. V dopisu »Starišev Šolskih otrok« so prehode obtožbe, da bi mogli priobčiti, ac da bi vedeli, kdo so dopisniki. Borzna poroflla. TsSsfb V Trstn, 2. decembra Jadranska banka 450 Coeulich 486 Dalmatia 401 Gerolimicb 1820 Libera Triestiaa, 765 Lloyd 1980 Lu^sino 2100 Martinolich H2 Oceani«. 460 Prem uda 500 Tripcovich S74 Ampelea 633 Cement Dalm&tia * 410 Cement Spalato 406 Krka b08 Taja valutu aa trićalkem trgu: V Trste, 2. decembra 1920. Neprepećateue krooe 6'- 8*50 avstrijsko-nemške kroas 5'50— 6'— čeho3lovensks krone 32'- 33 — dinarji 7T- 78'— lefi 39*- 40— marke 39'- 40'— dolarji 27'10— 2720 francoski franki 164*-164'50 Švicarski franki 420'-422'— angleški funti, papirnati 95'- 95*50 angleški funti, ziitti 110'-112*— rubH 18'- 20'— napele o ni 88*- 90 — MODISTKA (prej ul. Alevtundro Volta 2), nja, da se je preselila v «1. Cologna It. 13, I. nad , ter ee priporoča cen j. damam v mestu in okollr-t KROJAĆNICA Avgust Stular, oL S. Franc« D Assfsi it. 34, III. nad. jc edii.u dobroznana krojačnica v Trslu. |fm*** grebrn*» plač. po n« j vitjih cenah le Pertot ^ lUFraBcesHtUa. l^rOIlfe j 1279) POZOR I U77} Kdor želi nabaviti dob ozaa-nega vina iz kop« rsfceva o traja n^j se obrne i Kmetijsko* vrtnarske in gospodar ke druge, podružnica Koper (tilr. postaje - tele!o» 39». — — Prodam 30 ovac za plenit« Cana po dogovoru. — Jože* Srebot, Nevarhka pri it« Petru na Krasu. (jsu Švicarski tečaji. ŽENEVA, 2. Lira 23'423, marka 9 225; av»tr. krona t'975, angl. funt 22 2895, fraac. frank 38'85, dolar 6'3725, NALI OGLASI ca rafaaajo po stotinb beseda. — Najaanfla pristojbina L Debele črke 48 atol lak beseda NafmaBjto pristojbina L 4.— Kdor ftfe cluibo pleča polovično reno. ŠTEDILNIK, v dobrem ataaju, se proda, v ulici Fornace it. 11, IL nadstropje, vrata desna. (647 ENA ali dve praani »obi z opombo kuhinje, tečeta rakonska. Naslov pove uprava. 640 PODLISTEK TUJINEC Danilo SlmuBOvid. (20) »t to i o orila Sopeč m pogleda^oč iiii po \Tstl s srečnim in blestećim pogledom, kakor da pripo\odu|e u kaki čudežni zmagi. Stanko ju je gledal ia gledal, kakor opazuje nekaj na d^ijieai modrem obzorju in kadar-koli •ta se jiin pogleda, srečala, občutil je neko čudno ki biai-cno čuUivo; bilo mu je kakor da »e njiju duši bliže m blize uapljate. Tudi Muda je občutila nekaj posebnega, kakor radost in atrab ter so je čudila, kako da se ji no da. več tako dolgo ia bistro gledati v Stankove oči. kakor zjutraj, marveč jih je povedala, aii v isti hip zopet povzdigaia k njemu. In samo, da oe bi ta pred vsemi napravila kako asuouiost, «e jo zbrala in rekla cdmoi — In ona sta pobegnilal Eeairica in Pavla ste jo gledale sumlfivo. kar im Jc Spravilo v zadregp, in je rekla zopet; — Pobegnila! A na to, kakor da se je razsrdila sama na-se, ker «e }e vznemirila: — No. veste-li, kdo je ona dičkiica, ta Marta? ( To je tista, ki se je spustila aa vrvi k Vilincmtt »Lndencu... — Kaj blebeće* tu. moja draga? In Vilin stu-dencc, in pobegnila, vse si nekam zmeSals. Pojmo poprej, nego pride kdo, da ce bomo vei krm tvojih neumnosti. No, Made nio nič Fronc&sco Badajm. Via Stsiata! JADRANSKA BANKA Del. gli /.: K 000.000. Rezerve K 10,0»)0 000 Belrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajeva, Split, Sibealk, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprojoma vk|« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 1 s v baneogiro prometu po 4 7.- Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja , Daje t najem varnostne predale (saics). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: •k Caaaa m Rta par ml o, uk S. Micoio Telefon : «ev. 1403, 179-t, 2ff79 Blagajna posluje od 9 do 13