Posaaneziia številka stane i® vinarjev«
Naročnina listu:
Celo teto	.	.	K 50'—-
Pol leta .	.	.	a 25'—
Četrt leta	.	.	„ 13--—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„ 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravoištvo: Maribor. Koroška ulica št 5. — Telefon št 220.
U Weodvlsen politiéen list tm slovensko ljudstvo.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1*89 od enoredne petitvrstes pri večkratnih oznanilih popust.	—■
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
54. številka.
Maribor» dne 21. maja 1920.
Letnik XII:
Naša nova vlada
Morda so se okoli zibeli novorojenega beograjskega otroka — nove naše vlade — zbrale rojenice 1 in sojenice. Ce so se zbrale, so ga pozdravile : „Dobro došel otrok mnogostranskih gorečih želja!“ In kakor se to spod'.bi /.a tako razumna bitja, so takoj dostavile sodbo: „Dolgo najbrž ne boš živel, ti nežni, težkorojeni plod političnega sporazuma. Ce bo tvoje življenje kratko po dnevih, pa bodi dolgotrajno po ličink ih tvojega dela!“
Vsestransko p: ion kov an je je pozdravilo našo uovo vlado. To pričakovanje se ne nanaša na to, da č-mo dooili vlado, ki bi ;; bilo prisojeno dalje živeti, „Dolgost življe n ia našega je kratka“, sodi Prešern . Se mnogo krajša, nadvse kratka je dolgost naših jugoslovanskih vlad. Zu beograjske vlade še posebno velja, kar poje naš Prešern:
„Odprta noč :n dan so groba vrata, aT dneva ne pove nobena pratka ! “
Ne moremo pričakovati, da bi se za novo vlado groba vrata za dolgo zaprla. Politična pratika, podprta z zgodovino koncentracijskih vlad, napoveduje tudi tej vladi, „da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.“ Koncentracijskim vladam vobče ni dano dolgo živeti, zlasti ne v naši Jugoslaviji, kjer politična kri bolj naglo in bolj živahno polje po žilah, kakor pa drugod.
Naše pričakovanje je torej namenjeno delu no-$*8 vlade. Njen program je sicer precizirano omejen, toda točke, ki jih vsebuje, so tako važne in obširne, da se je bati, da jih novo ministrstvo ne bode moglo > izvršiti.
To velja predvsem o načrtu ustave za našo državo. Radi bi se pridružili tistim optimistom, ki na-I povedu je jo, da se bo sedanji, po svoji sestavi nehomogeni vladi posrečilo, vse stranke, ki se zdaj na-1 bajajo v okrilju vlade, zediniti na skupen program o ■ listavi. Razlika v mišljenju je tukaj, prevelika. Centralizem, decentralizacija sta gesli, sta pojma, kate -; idra razne stranke dajejo razno vsebino. Ali se bode ■»daj v tej kratki dobi, ki nas še loči od bodočih vo -lite v, dosegel sporazum, ki se vse mesce, odkar obstoji naša država, ni mogel doseči? Kdor to veruje , ia razpolaga z veliko porcijo samoprevare. Ali se bo-
In njena naloga.
do demokrati, ki so doslej celo srbske radikale, 0 Narodnem klubu in o hrvatsko-slovenski ljudski stranki velja to kajpada potencirano do hajvišjega superlativa, psovali kot separatiste, spreobrnili toliko, da bodo sploh. sprejeli idejo prave, resnične decentralizacije uprave in ljudske samouprave? To more verovati tisti, ki naših demokratov ne pozna. Sveto -zar Pribičevic, vodja demokratov, torej tudi vrhovni vodja slovenskih demokratov, se je nad Stojanom Proričem, ki je v svojem načrtu ustave vso državo porazdelil v razne pokrajine ter je celo našo Slovenijo priznal kot eno pokrajino, hudo zgrozil, češ, Stojan Protič določuje Slovenijo kot državo v državi. To ie po Pribieevičevem mnenju nesprejemljiv separatizem.
Mi si ne delamo nobenih iluzij o velikih potež-koeah, ki jih še bo treba premagati, p redno pridemo do ustavnega načrta, ki bi zadovoljil vsaj večino strank in s tem večino našega jugoslovanskega naroda- Nekaj i,a se bako veliki politični realisti smejo in morajo pričakovati od nove naše vlade : volilni zakon za ustavotvorno skupščino. To ne presega nje nih moči, to more in tudi mora izvršiti, saj je to za njo, če smemo tako reči, jedina raison d’etre. Naš narod zahteva od vlade, da bo predložila narodnenm predstavništvu načrt volilnega zakona, ki je v skladu z vsemi, tudi najmodernejšimi zahtevami pravega demokratizma, torej splošno,-enako, direktno volilno pravo s proporcem za moške in ženske brez razlike in omejitve. Mi smatramo, da je greh zoper demokracijo, ki v sedanji dobi vodi žezlo, če se žensko sploh še vedno pušča na tisti stopnji politične inferiornosti, na katero so jo obsodili predsodki prejšnje dobe. Radovedni smo, ali je koncentracija naše demokrata dvignila do pravega Ocenjevanja ženskega spola in . njegovih pravic.	j
Ko torej govorimo o pričakovanju, s katerim je j splošno sprejeta nova naša vlada, svoje nade osredo- j ločujemo okoli glavne njene naloge: okoli volilnega j zakona. Nova vlada naj poleg nekaterih drugovrst - j nih stvari, ki so rešiti, kakor proračun, ratifikacija mirovnih pogodb itd., skuša doseči sporazum med strankami glede na poglavitna načela naše ustave . Pred vsem pa naj potom narodnega predstavništva
j našemu narodu nakloni v resnici pravičen in skozin-j skoz demokratičen volilni zakon za ustavotvorno skup-1 ščino. Ce to stori, ni živela in vladala zaman in njen j spomin bo bolj blagoslovljen, nego je spomin prve* j naše koncentracijske vlade.
Prepir o nbohemttvuM.
j	Iz mojega članka v št. 47 „Straže“ dne 5. ma-
? ja je „Slov. Narod“ deset dni pozneje v št. 109 dne j 15. maja ponatisnil odlomek, ki mu je dal ime „Tudi j sodba o Ivanu Cankarju“ ter ob koncu pripomnila j „Ta sodba bo nesporno izzvala burjo nevolje v kro-I gih Cankarjevih častilcev in dala povod za nove po-j iemikß.“ Res, kmalu nato se je oglasit 16. maja „Na-j prej“, ki je to sodbo proglasil za ,,glupo, preneumna 'j in noro“, ki ni vredna odgovora. Sam je pa vendar ! za to glupost in neumnost porabil skoraj celi stolpec S svojega dragocenega lista, ki se sicer seveda blišči ! od same modrosti, učenosti in fine olike, j	Izjavljam, da sem z „Naprejevo“ razsodbo po-
• polhoma zadovoljen, ker mi je najboljši dokaz, da sem prav zadel, ko sem pokazal na eden izmed virov, iz katerih doteka današnja posiroveiost in boljševizem v gotovem delu našega razumništva, odtod pa gre potom tiska in besede v mase. Popolnoma je umljivo, da vidijo naši, v službi italijanskega, nemškega in madžarskega imperializma stoječi boljševiki v L C. preroka nad vse preroke. Dobro vedo, da se po njem mladina psihologično disponuje za boljševi -zem.
Dne 18. maja pa je prišel „Mariborski Delavec“ ih napravil iz tega kar strankarsko zadevo ter dolži povprek „klerikalne liste“, da kažejo „našo slov. kulturo v čudni luči.“
Na vse to in drugo, kar še morda pride, pov -dar jam sledeče:
3. Ni mi bil namen kri tikova ti osebnosti Cankarjeve in njegove pozitivne strani, zato ga tudi po imenu nisem imenoval, marveč hotel, sem ie povzdigniti glas zoper nekritični in slepi fetišizem, ki pove -iičuje vsevprek ono negativno strujo, ki je bila. že mnogim mladim ljudem v pogubo in ki najbolj vleče. Osebne izjave in pisma tudi iz krogov, ki nimajo nobenega stika s „klerikalnimi listi“, mi potrjujejo res-
Dr. Leop. Lénard,
Kako Je Niko Dragoš postal poslanec I
Konec.
jTöda slednjič so se vendarle razumeli. Saj je uemStì'jezik ustvarjen za to* da se razume. Glavar naredi primeren nagovor, razloži važnost in pomen volitve, opozori može na nekatere najvažnejše določbe volilne postave in volilnega reda, ter jih pozove ruaj volijo.
Možje! pa stoje in gledajo.
Glavar poživlja odločneje in jasneje* naj se ii'-' česar ne boje, ampak kar volijo po svoj' vesti in po svojem prepričanju.
Možje pa stoje in gledajo.
Glavar vpraša, če imajo kakšnega kandidata, a ča ga nimajo, naj enega postavijo.
Možje pa stoje in gledajo.
Glavar pogleda po dvorani * , . pred njim ko -ŠČeno, temnopolte belokranjske postave v širokih, !betih hlačah, ki stoje in gledajo.
Glavar:	„Ce nimate nobenega kandidata, pa
kar fczmed sebe enega izberite, da vas pojde zastopat v Ljubljano ... saj je vse ena figa.*
Možje pa stoje in gledajo.
Glavar pogleda bistre je naokrog in njegov pogled obvisi na dolgfch, lepih, navzdol povešenih brkah Niko Dragoša, ki se je tudi nahajal med izbra, rum številom . . v
„Ce nimate nikogar' v mislih, pa kar tegale cz-''berite, saj je vse eno.*
Mčžje pokimajo.
Tako je postal Niko Dragoš deželni poslanec.
Takrat še ni bilo belokranjske železnice, ki pelje sedaj čez Cernomelj iz Ljubljane do Karlovca, Niti dolenjske železnice še ni bilo iz Ljubljane do Novega mesta. Njlko Dragoš je hodil v Ljubljano peš, s torbo čez ramo, kruhom in lukom v žepu. Nekoč se mu je pa med potjo zgodila nesreča. V. Sent Vidu pri ZaJtičini je zavil preveč na desno; ne vem v kaj se je zämdslil in kaj ga je zmotilo — in tako je prišel na mesto v Ljubljano v Litijo ob Savi. Tu pa zagleda na svoje veliko presenečenje dolgo vrsito črnih vozov, a pred njimi stroj, iz katerega se kadi,
„Kaj je pa to?i<! — vpraša začudeno domačina,
„Vlak je, ki pelje v Ljubljano. A kdo si pa ti?“
„Deželni poslanec sem, ki grem'k zasedanju v Ljubljano.“
„Potem pa zlezi kar notri v vozi in prideš na -ravnost v Ljubljano.“
„Ce sem prišel že toliko peš, bom še to“ — odvrne Niko Dragoš, ter jo majhne ob železnici peš v Ljubljano.
V Ljubljani se je ustavljal redno v staroslavni gostilni pri Virantu na Šentjakobskem trgu. .Toda ni prenočeval v gostilniških prostorih, ampak v hlevu pri hlapcih in radjVtega je tudi redoma prinašal na plečih sledove živinske klaje. V zbornici ! se je obnašal dobro. Vsedel je na tisto stran,Ucjer je bilo največ duhovnikov in glasoval je tako, kakor so glasovali vsi okrog njega. Govoril ni v zbornici ničesar, a ne, ker bi se hotel ravnati po tistem pregovoru:: „Govoriti je srebro, a molčati je zlato.“ Ne! ampak mož je bil mnenja, da njegovi Belokranjci ne potrebujejo od Ljubljane ničesar. Nekod so ga pa vendar podrezali gospodje, naj' pove tudi on, kaj potrebujejo Belokranjci ?
Mož vstane in prične . * .
„Kaj potrebujejo Belokranjci? Motike jim je treba, pa krampa iin ničesar} drugega.“
Tako jo bil torej v onih časih Niko Dragoš kranjski deželni poslanec,	t.........
To povest sem slišal slučajno med potjo, ko sem prvič naredil (Izlet v pravljično Belo kraSino. Eden. mi je povedal to, drugi, ono, pa je prišla skupaj, da ne vem kako. Ce sem morda kaj napačno razume!» ali v spominu izpustil, ali po nerodnost, dodal ali prekunil, ali sicer karkoli pomešal — Bog mi greh odpusti. Zaliti nisem mislil ;nikogar in lagati tudi ne. A je že taka pisateljska osoda: če pišeš resnico, ti ne verjamejo, in če kaj poveš po pravici, ti zamerijo* Slednjič pa tudi ne gre za to ali ono, bistveno ie, d» je Niko Dragoš, postal poslanec, ker je imel lepe jugoslovanske brke.	•;
Iz Adlešiča sem po zborovanju šel še peš proti" Kolpi in na brodu čez reko, ter sem imel ob 9. uri zvečer na hrvaški strani še en shod. Vrnil sem sa čez Kolpo drugega dne, med potjo ogledal še marin-dolske' Uskoke, ter se čez Črnomelj vrnil v belo Ljubljano. Izlet je bil poln vtisov in spominov, a ne vem kako, da mi je med to obilico tako globoko obtičala, v du S: povest o Niko Dragošu in njegovih-brkah.
Vse se je preobrnilo. Naenkrat sem stopil vi svobodno jugoslavensko državo pod žezlo zmagovitih, potomcev pravljičnega vodje Črnega. Jurija. Zazdelo se mi je, da sem kakor dotični menih, ki je slišal pati rajsko ptico, ter je našel vse spremenjeno, ko sa je vzbudil iz svojfih sanj. Spomnil sem se povesti o Niko Dragošu in njegovih brkah in nej čudim se ničemur več. Ce je bilo nekoč mogoče, da je kdo po» stal poslanec, ker je imel lepe ^goslovanske brke» je tudi sedaj mogoča vsaka neverjetnost. Dragošovo brke so simbol, kdor jih zna zavihati, ta je „miala -djec“. Ako bi imel kakšnega prijatelja med prvaki naše sedanje domovine, bi Šel k n|emu in mu priporočil tole idejo. Da bomo tudi Slovenci imeli neko lastno odlikovanje, kakor jih ima|jo Srbi, vpeljimo nov» izključno slovenski red, a ta red naj še imenuj« „red Dragoševih brk.“ Kako lepo ee bo na prime«: čitalo v časnikih: „Jože Cepeliga je dobil od pokra* jinske vlade red Dragoševih brk prve vrste.“
Stran %.
ničnost moje izjave. Seveda, vsakdo nima tako trde kože, da bi sc dal radi svojega prepričanja trgati po časnikih. 'Jaz' sem za"take izbruhe psovk in blatenja tako ravnodušen, kakor za lanski sneg. Pečam se z zgodovino in kot zgodovinar vpoštevam najvišji zakon zgodovinske vede : nič resničnega zamolčati, nič neresničnega (redoma) poročati. Pišite, kar hočete , resnica ostane resnica: „bohemstvo“ je kuga za nago mladino, ki je mesto zdrave in krasne domače zemlje spravilo v njeno miselnost velikomestno beznico.
Opozarjam pa nasprotnike, da sem svojo izjavo podpisal in sem sam odgovoren za njo; primite torej mene in druge pustite pri miru. Politično strankarstvo je bilo v dotičnem članku izključeno, ker sem na levo in desno nastruga! hrena, kjer se mi je zdelo potrebno.
2.	Na strani 29 Cankarjeve številke „D. i. S.“ stoji naslednja. Cankarjeva sodba o slovenski litera -turi: „Vsa naša slovenska dandanašnja literatura — izvzemši par mladih ljudi — je. oprosti mi, za en , . , . (v leposlovnem listu je tiskana beseda, ki se v. dostojni družbi navadno ne izgovarja). Ali boljše ne
STRAŽA.
more biti. Tako duševno nizke in prazne^ buržoa^Ue ni nikjer, kot je naša .slovenska; m vsa naša litera tura je te buržoazije cvet in sad.. Od gnoja n. zahtevati drugega kot smrad.“	,
Vprašam sedaj javno, odgovorite mi: Uo^ stavlja našo slov. kulturo v „čudno luč pred vsem svetom? Ali tisti, ki tako piše, ali tisti, la to obsoja in hoče varovati dostojanstvo naše literature m javne vzgoje? Kdo trga naše pisatelje?
a. Ali sem jaz kriv. da francoska beseda „bohemstvo“ pomeni vagabundstvo. ali eiganstvo? Kje je meja med vagabundstvom in barabstvom, ne po eti -mologiji besed, marveč v vsakdanji rabi, bodo se morali določiti naši jezikoslovci in juristi.
Kdo je večji krivec, tisti, ki glorificira vaga-bunđstvo, ali tisti, ki ga obsoja?
Po moji skromni misli potrebuje naša ljuba Jugoslavija duševno in 'fizično zdravih in krepkih inteligentnih delavcev, ne po alkoholu in beznicah izžetih vagabundov. Brez zamere! Nisem jaz kriv, če so gospodje sami izbrali ta časten naziv.
Fr. Kovačič.

ViiiuiiiiNiktmiuiffimeuiimiiiinia
Politične vesti.
Jugoslavija.
Novo, težko zaželjeno vlado imamo. Tudi Narodno predstavništvo bo sklicano brž ko brž. Sedaj gre za predsednika parlamenta. Parlamentarna zajednica zahtéva predsednikom dr. Medakoviča, demo -krati pa kandidirajo dr. Milorada Draškoviča. Ako sedi dve skupini ne bosta pobotali potom sporazuma, bo tozadevno odločevala večina giasov pri prvi parlamentarni seji.
• V e r i 1' i k a c i j a novih, mandatov. Pri prvi Narodnega, predstavništva bo verifi ciranih več man datov. Parlamentarna zajednica, bo dobila z verifikacijo ö mandatov, radikalci 4, Narodni klub 1. in Ju-goslov. klub 1, in sicer mesto dr. Lovra Pogačnika pride kot poslanec bivši poljedelski minister Ivan Roškar.
G lede parlamentarnega dela je upanje, da bo vsaj začasno napredovalo, ker so vse večje stranke zastopane v vladi. Opozicijo bodo tvorili edinole socijalisti ih skupina dr. Stojana Ribarica. Vendar ta številna malenkostna opozicija ni niti vredna vpošte-var*ja.
Minister konštituante Stojan Protič poseti te dni Zagreb in Ljubljano, kjer se bo sestal glede ustave z merodajnimi strokovnjaki, da ga informirajo
0	upravi Hrvatske in Slovenije. Novi načrt ustave, izdelan od profesorjev, predlaga namreč dve zbornici: spodnjo in gornjo, Z ozirom na te nove ustavne načrte se bo posvetoval1 Protič v Zagrebu ta Ljubljani,
Naša mirovna delegata dr. Rybar in Zolgar ("zadnji se je mudil tudi pri svoji družini v Mariboru) sta odpotovala v Pariz, kje bodo v kratkem podpisovali mirovno! pogodbo z Madžarsko.
Italija.
Ital tja. liska vladna kriza še vedno ni rešena. Borioni, kateremu je kralj pover i nalogo, da sestavi novo vlado, je kralju vrnil mandat. Bouoni bi bil sicer lahko računal na podporo ljudske stranke, kT...jo zahtevala od njega v slučaju sodelovanja da se Borioni zaveže, da ne bo uvajal nobenih pre -kocuškik novotarij v socijalni politiki in da bo na-stopal nepristransko napram kat. delavskim organizacijam. Bononi se je menda ustrašil teh pogojev in predložil kralju Nittija predsednikom. Nitti je kralju zopet priporočil bivšega delavskega ministra Nava, ki pa; se je zahvalil za kraljevo zaupanje. Na to se je kralji zopet zatekel k Nittiju in ga dekretìràl za ministrskega predsednika. Od samega kralja lepo na -prošeni Nitti se je tokrat uklonil*'kraljevi želji in bo skoval novo vlado, ki bi'naj ži votarila do prihodnjih volitev, ki bodo proti' jeseni.
N;, G a s o p i s j e ie razneslo v svet vest,, da se odtrga Reka od senjske škofije in je za Reko imenovan apostolski vikar. Vendar tozadevna poročila ne
1	odgovarjajo resnici, ampak, je apostolski delegat dose! na Reko radi prepirov med reškirni kapucini.
„J u gosi a v H ä“ poroča, da so italijanske čete zasedle Drač. Itali ja ni opravičujejo svojo zased-' b^^radi rednih banditskih napadov na italijanske
■ r • Franclja, ■
S t a v k a, na Francoskem pojenj uje.; Vodstvo
IA Ha I n 11,-,!-rt „ —. _	_	*,	■ »	,
koj ukine.
Nemčija.
Ah'mOri	a-^?nferenca v Hvtheju je. sklenila
Irr ES?- pialati 129 miljard odškodnine, ki S SnJnrf v 33ih letnih Obrokih. Nemčiji se
mA?	s posojili, 'vsled če-
,a se je; p odlagalo, najetje velikega posojila, za katerega bi Jamčile Nemčija, .Francija Anelk ItaUih Belgijki ter mprda tudi..nevtralne.:držaye. Ód.odSkod-%	^ Anglija pa 25 odstotkov.
ik&dni Franki ^ f Darmsl!ft-V I ranWfcm' je dospelo 49 nemških. častnikov m 400 mož; ki so bil! od prebivatsha prav navdušeno sprejeti;..v- v.	......	-....,	. .
Anglija.
Na Irskem so zadnja čas zopet izbruhnili resni nemiri in spopadi med pristaši' vlade^ in sinfaj-novci, (oni, ki zahtevajo lastno državo). Prt teh spo padih so je tudi streljalo'in je angleška vlada začela pošiljati na Irsko svoje čete: Spopadom sledijo stavke irskega delavstva. Irska policija sama je brez moči, radi tega jej prihaja na pomoč vojaštvo,
Cehoslovaška.
C e h o s 1 o v a š k a je dobila novo vlado, ki le sestavljena tako-le: Socijalni' demokrat je dobe 7 port feljev: Tušar predsedništvo, Nemec deželno branibo, Haberinan prosveto, Johannis prehrano, dr. Winter socijalno skrbstvo, Slovak dr. (ime skvarjeno) Ta-yerle javna dela. Agra rei dobe' štiri listnice: Svelila notranje zadeve, Malypetr poljedelstvo, Slovak doktor Srobar zdravstvo, Stanek pošto. Narodni socijalisti dobe tri portfelje : Promet Stribrny, pravosodje dr. Vesely ali dr. Krousky. Kot strokovnjaka, ne kot strankarja, vstopita v kabinet narodna. demokrata dr. Engiiš za finance in dr. Hotowetz za trgovino.
Madžarska.
Madžarski je grozila v zadnjem času vladna kriza. Ogrski državniki pa so potlačili to krizo do časa, da bo izvršen podpis mirovne pogodbe.
Maflž a ri se zopet pogajajo za sklep nove kompenzacijske pogodbe z Avstrijo, ker je stara že potekla, s 13. aprilom.
Poljska.
DKU. Dunaj, 20 maja. Kakor poroča „Neue Freie Presse“ je po vsej Poljski odrejena mobilizacija letnikovi 1896. 1900 in 1901.
Turčija.
DKU Berlin, 19. maja. „Achtulir-Abend -Matt“ poroča iz Bazla, da je po vesteh, ki so dospele tjekaj iz Londona/ n aslovil su Ran na vrhovni svet poslanico, kjer izjavlja, da se namerava odpovedati prestolu in izročiti vladarske posle zavezniškim misijam, to pa, ker se'nikakor ne more strinjati z določbami mirovne pogodbe in ker ni mogoče misliti, da bi ista mogla dobiti njegov podpis. Vrhovni svet končno veljavnega odgovora Še ni sklenil.
Rusija.
Ruska boljše viška armada nadaljinjei svojo protiofenzivo proti Poljakom, ki so zasedli Kijev. Ljuti boji se -.bojujejo v okolici Kijeva, ker si hočejo sovjetske čete na. vsak način priboriti zopetno posest Kijeva. Ruska poročila poročajo tudi o ruskih uspehih ob Dnjepru.
DKU \ a r S a v a, 19. maja-. Frontno poročilo z dne 18. t, m.: Južno od reke Dime so se poljske rete po; dolgih, trdovratnih boiih vsled pdtiska pre -močnih sovražnih sil umaknile, na novo obrambno črto. .. ' ' '
DKU M o s k y. a, 19, maja.' (Brezžično). Na za-paum fronti so dosegle sovjetske čete pomemben u -speli. Prekoračile so pri Poloeko roko Dano in -,pri -silile Poljake, dn so se umaknili.
Glede morskih ožin, ki leže v-interesnem ob-mocjii dežel, kr mejijo na Crno morje, je naznanil Cv-t enn angleškemu zunanjemu ministruj da smejo te morske ožine upravljati le : ■ Rusija, Ukrajina, Romunija, Bolgarija, Turčija in Armenija, če dobi dostop do morja.	v 1
4,	„..J a p o n s k a se je izjavila napram sovjetski Kusiji, da, bo nehala ?.. vsemi napadi v Sibiriji! Ja-p°nc* '^drževali v Sibiriji vojaštvo le tako dol--
Vladivostok11 ° <l0?p;ej0. ;zadnje te^ovašH čete v
Španska.
, .	demonstracijah v Madridu so še
omgrali krvavi; izgredi, M so zahtevali več ranjen-cev	mrtvih. Demonstriral o je madričko ženstvora-
Denjokratstvo naših demokratov. Liberalno časopisje dnevnega in tedenskega kalibra kar bruha iz ognjenika- jeze nad novim volilnim redom, ki zagotavlja našemu kmetskemu ženstvu volilno pravico. S temi nepremišljenimi,, javnimi izbruhi togote nad pravim demofcratstvom naše stranke so naši liberalci zopet dokazali, da jim je naslov demokrati Ve laž in va-ba za njih zahrbtne strankarske namene. S podelitvijo splošne ženske volilne pravice je naša stranka izpolnila svojo demokratsko obljubo napram našemu vrlemu slovenskemu ženstvu po deželi, kateremu se imamo v precejšnji meri zahvaliti za ustvaritev Ju« «oslavijo Z zabavljanjem nad splošno žensko volilno pravico pa razkrivajo naši liberalci svojo rakrano: strah pred volitvami, katerih se bo udeleževalo tudi naše kmetsko ž.ciistvo. ki bo pri volitvah dokazalo , katera stranka, je res demokratska. Splošna ženska volilna pravica je: Memento mori ! za naše liberalce, odtod njih labudje — zadnje zabavljanje na zahrbtnost dr. Korošca in njegovo stranko. Zahrbtnost glede volilnega reda je dokazal najsijajnejši up demo -bratov — dr. Žerjav, a njegova mladostno „idealna,“ zahrbtnost mu je presneto izpodletela. Le zmerjajte in mečite bob ob steno; sadove pravega demokratizma z apel javo splošne ženske volilne pravice ho žela naša Ljudska stranka in Kmetska zveza. O podelitvi volilne pravice kmetskemu ženstvu bomo obširno razpravljali v „Gospodarju.“
„Naprej ua na napad v četrtkovi številki z dne 19. t. m. : Ce mi dokažete eno izmed, stvari, katerih me imenoma dolžite, podpišem lastnoročno in priob - j čim v Vašem listu izjavo, da sem lažnjivec ter se u-niaknem v krtovo luknjo. Ni treba nobenega očivid -nega •dokaza. Zadostuje, da mi na kakršnikoli način navedete vsaj en podatek, iz katerega bi bilo mogoče lojalno sklepati, da sem jaz to storil, to povzročil, za to vedel ali bil sicer kakorkoli v zvezi:..Pričakujem odgovora, — Dr. Leopold Lenard.
Gospodarska zadruga v Mariboru. Na posve « tovanju zaupnikov iz mariborskega okraja .dne 20. t. m. v Mariboru se je sklenilo ustanoviti gospodarsko zadrugo v Mariboru, katera bo izvrševala skupen nakup kmetijskih potrebščin in skupno prodajo kmetijskih pridelkov ter imela prodajalno zn nadrobno prodajo blaga. Posrečilo se je dobiti prostore v sredi mesta in trgovsko izobražene moči za vodstvo. Delež pri zadrugi znaša za posestnike 100 K, za nepo-sestnike .50 K, od katerih se plača 30 K pri pristopu, ostali znesek pa v, mesečnih obrokih po 2 K. Ker se bodo deleži po 100 K obrestovali kakor hranilne vlogo. se priporoča., da imovitejši podpišejo več deležev po 100 K. Na zborovanju so se izvolili zaupniki za vsako župnijo, kateri naj do 5. junija pridobijo v. svoji župniji kolikor mogoče članov, ki naj podpišejo pristopno izjavo in plačajo delež. Pristopne izjave se naj pošljejo dne 5. junija 1920 Zadružni zvezi v Mä-i ribonu, ali pa tajništvu Slovenske kmetske zveze % Mariboru. Delokrog zadruge obsega vse tri marib. župnije in občine v bližini Maribora, nadalje župnije Kamnica., Selnica, Sv. Peter, Sv. Barbara, Spod. Sv. Kungota, Sv. Martin, Sv. Marjeta, Sv. Jakob, Jarenina, St. IIj v Sov. goricah ter celi okraj Sv. Lenart.
Pogreb g. župnika J. Menhart se je vršal veh častno. Vernikov nad 4000, duhovnikov 32. Tolažil ne besede je v, župnijski cerkvi Velikonedeljski joka: jočim župljanom govoril stolni župnik mariborski kot rojak in prijatelj ter tudi’ vodil pogreb. Sprevoda iz Ormoža k Velik;'; Nedelji se je tudi udeležil g. prior Polak iz Ljubljane in g. Pirkmaier, vodja ptujskega glavarstva.- Dobri pastir naJ v miru počiva!
Novo imenovani notarji. Za notarje so imenovani: dr. Ivo Som za Rogatec, Fran Košenina zf Gornjigrad, Mihael Pintar za Kozje, Ivan Ulšakar; za Sevnico, dr. Rasto Kunc Zn Slovenjgradec in 1 van Ašič za Ljutomer.,
Notari jatske prestave. Prebavljeni so sledeči notarji: Mihael Korber iz Sevnice v Maribor, doktor Josip Barle iz Kozjega v Maribor, Avgust Dru-kar iz Gornjegagrada v Laško, Matija Marinšek h 1 ržica v Šoštanj, Franc Jereb iz Črnomlja v Konjice i ^ntonT ^ar^° l7j Velikih Lašč v Brežice Ni Otmai Golob iz Kranjske, gore v Marenberg (kjer je že 'bil začasno nameščen).	^ . r
Q : . Premeščeni živinozdravniki. Fran Lobnik o« bv Incarta v Gornjo Radgono, Ant. Kos rz Slov Bistrice v Dol. Lendavo, Pavel Kolenc iz Litije i Spodnji Dravograd,
Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slami ji razpisano Začasno mesto *ft..ai>iwäipa„a) KioAQir.,b-«
,	Ljubljani. Podrobnosti' so razvidni
sRi 0:!a^eVDe^a razPpsa v lihbljžinskem tTradhém li
. Zdravsteni odsek za Slovenijo in Istro opo znrja, da je treba po novih tarifnih' postavkah zaW na o taksama kraljevine Srbije, katerih veljavnost ? jo po Členu 7 zakona z dne 6, aprila 1920 LftZširili na vse ozemlje kraliTistva SHS vsako vlogo koleko vati s 4 K, vsako rešitev pa z 8 K. Na vloge, ki zal tevajo občnem rešitev, to jo pismeno odločbo ddsek* ' je torej takoj pritisnita kolek .12 K. To velja seved samo za privatnike, no pa za urade, bolnice itd. 01	'
činstvo se na to opozaieja, da ši 'prihtani orištsjhii» kazni.'	-	... .T.:;.-.
Poatv medicincem. Medi cinci in' medicinke vi šjih semestrov, kateri bi bili pripravljeni V pbbitni toh sodelovati pri pobijanju epidemij • trai naaitìanij • svoj naslov in študijski semester '2ktrav^tvehéhiu & w seka za OtpvenCjo in Istro v LjvbijÀaL ‘
Zidovska svetovna konferenca. LDU. Dunaj,, 20. maja. Kakor: doznava „Mòrgenzèttung“' iz Pariza ho v Toplicah na Češkem dne 27, julija židovska svetovna pomožna konferenca, katere se bodo udeležili delegati vsega sveta.
Celtošlovaška izganja. Žide. Cehoslovaška vlada je izdala za sedaj naredbo, da morejo vsiš Judje, ki so se-po razsulu stare monarhije (naselili v raznih deških kopališčih, kot v Karlovih varih, Marijinih varih itd. zapustiti državo, ker se je dognalo, da so samo verižniki in navijalo! cen. — Tudi naša kopališka bi bila umestna slične odredbe, ker najdeš v njih večinoma lppodoneča imena, kot Izidor; Veilehen-duft, Jakob Morgenstern. Morie Sonnenschein itd.,
: ristai Abrahamove:.
Zdravnik obsojen na smrt. V Kodanju je bil te
<ini po preiskavi, ki je trajala skoro tri leta, obsojen Ti a smrt zdravnik dr. Nordentoft, ker zagrešil več hudodelstev dobro preračunjenih umorov. Zastrupil je med drugimi tudi svojo lastno ženo. Morilec je bil vodja komunističnega gibanja v Koaanju.
Slovensko planinsko društvo bo zopet začelo izdajati ^Planinski Vestnik“. Izhajali1 bo desetkrat na leto, in ' sicer mesečno na eni poli. Naročnina 40 K celoletno. Naročnino je plačati vsaj za pol leta na -prej. Iz daja „Planinskega Vestnika“ je mogoča. Šele tedaj, ako bo naročnikov skupaj najmanj 2000. Pred redno izdajo „Planinskega Vestnika“ izide zaključna številka k Vestniku za-leto 1914. katera se bo dobila proti plačilu 5 K. Poživljamo vse Člane, da prijavo na näroöitev zaključne številke in nove izdale pošljejo tajniku g. Avg. Paulinih, rev. j. žel. Gl. kol.
Pristojbina za agenture po 2000 din. je namenjena le za agenture, ki se pečajo z izseljevanjem, ne po na trgovske agenture, kar blagovolijo merodajne osebe vzeti na znanje. — Trgovski gremij.
Podraženje cen sladkorju, LDU. Praga 20. maja. Povišanje’cen sladkorni pest letošnje žetve od 15 da 30 kron za meterski stot bo povzročilo na Ceho -slovaškem podraženje cene sladkorju na 8 kron za kilogram.
Prepovedan izvoz sadja iz Cehoslovaške. LDU Praga, 19. maja. Izvoz sadja in zelenjave letošnje letine je strogo prepovedan.
Na iiiseratna vprašanja bo odslej odgovarjalo upravništvo lista le tedaj, ako se vprašanjem priloži pobu znesek za poštnino.
Borza. LDU Zagreb, dne 19. maja. Devize:: 290—295, Bukarešta 685, Italija 690, Newjork 11.000 —12.500, Pariz 880—920, Praga 256, Švica 2400, Dunaj 60—62, valute: Dolarji 10.000—10.060, levi 180 —185, carski rublji 185, angleški funti 550, francoski franki 950, napoleondorji 435—440, marke 285—290 , leji 272—270, švicarski franki 2650, italijanske lire 68Ö-J385. — LDU Durih/19. maja. Devize: Beròlin 1245, Newjork 576, London 21.70, Pariz 4225, Milan 2880, Praga 10.50, Zagreb 420, Budimpešta 255, Varšava 270, Dunaj 295, avstrijske žigosane krone 300, Holandska 207, Bruselj 4350, Kodanj 95, Stockholm 11.925, Kristijani ja 106, Madrid 05, Buenos Aires 241.
z seje marib. sosveta.
Seja mariborskega občinskega sosveta. Obč. sosvet mariborski se je izdatno razširil. G. vladni komisar dr. Leskovar Je že pred tedni pozval stranke in organizacije, da imenujejo več oseb, katere bi si želele kot svoje zastopnike v sosvetu. Socijalni demokrati so odklonili; isto so storili tudi Nemci in demokratska stranka, oziroma niso imenovali zastopni -kov. Stranke, oziroma organizacije, ki so prijavile svoje kandidate, imajo zdaj svoje zastopnike v so svetu, ki ima zdaj sledeče člane: prof. dr. Capuder, stavbeni mojster Misera, trgovca- Vincetič in Starčič, odvetnik dr. Rosina, trgovec Webet, načelnik Jarh, ravnatelj dr. jerovšek, privatni uradnik Ferdo Leskovar, prof. dr. Somrek, finančni svetnik dr. Valjavec, nadučitelj Tomažič, hišni posestniki Obran, Goleč, in Zebot, zastopnika delavstva Baronik in Kre-pek, poštni uradnik Weber, lesotržec Kobi in slikar Horvat — Prva seja razširjenega sosveta je bila 19. ma ja. G. vladni komisar pozdravi nove sosvetnike in pojasni, kako je prišlo do novega sosveta. Izjavi, da Je. .trgovski gremij, še le zdaj imenoval svoje zastop -mike, ki se bodo priporočali vladi v potrjenje. Nato se preidena dnevni red. Sosvet se je natančno ba-vil z občinskim Gospodarskim uradom. V tem uradu je vladal skrajni nered. V knjigah ni bilo skoro nobenih vpisov, tako da ni bilo mogoče dobiti pregleda o, stanju tega urada. Se le novi vladni komisar je naročil, da se urad natančno revidira in napravi bilanca. Knjigovodstvo je bilo tako slabo in površno , da je revizor potreboval nad dva mesca, predno je za /iilo uredil knjige. Revizija je pokazala mnogo nedo-statkov. Poslovodja Kjuder in Pavlšek sta oškodova-la gospodarski, urad za tisoče in tisoče in potem iz -gin ila, ; ne da bi jih bil prejšnji vladni komisar dr. ,, Pfeifer , klical na odgovor, ali pa javil oblasti. Samo nwke Je izginilo do šest vagonov, ne da bi se vedelo „iam. Izginile pa so. tudi druge reči. Po knjigah s» (la dokazali, da sta. ta dva voditelja gospodarsKega .«ràda, oškodovala občino za najmanj 160.000 K, M no--ge poneverbe teh dveh lahkomišljenih uradnikov pa se sploh dokazati ne dajo, ker v knjigah manjkajo vpisi* Pod nasledniki Kjudra in Pavlšeka je bilo gospodarstvo tudi skrajno slabo. Sklepali so riskantne kupčije, bili v veliki meri v zvezi z raznimi -'»•ižni-, kj,..dajali so .posebne ugodnosti par -osebam, ki so si
v : sprpdstyu itd. Zastopnika VLB v starem so» 8,veiit.:dr.. Leskovar in dr. Jerovšek sta ponovno zahtevala še .tepi igevsca julija., avgusta in
da se napravi red, vendar vladni komisar dr. Pleifer ni storil ničesar, je svoje ljudi celo zagovarjal ter njim tako dajal potuho. Vodja Gospodarskega urada, je bil g. Kozinc; njegov svak g. Šoštarič je bil vodja mestne prodajalne; tast g. Kozinca in g. Šoštariča, pa je bil prejšnji mestni sosvetnik Bar ta, ki še ima za zeta tudi trgovca Zentnerja. Ti Štirje sorod -nilci so imeli v rokah občinski Gospodarski urad. Trgovec Šoštarič je dobil od Gospodarskega urada, ki ga je vodil njegov, svak Kozinc, blaga za 7,720.465 K; trgovec Zentner je dobil od svojega svaka Kozinca blaga za 417.440 K in tast teh treh gospodov, L. Barta, ki pa ni trgovec, je prejel od Gospodarskega urada, oziroma od. svojega zeta Kozinca, blaga za 1,530.937 K; torej so ti trije sorodniki dobili od Gospodarskega urada po svojem četrtem sorodniku Kozincu skupno blaga za 9,608,842 K. To blago so dobili večinoma bolj poceni, kakor drugi, g. Šoštarič je pri moki dobil celo 8% provizije. Posebno značilno je tudi, da je netrgovec g. Barta dobil v mescu septembru 1919 od Gospodarskega tirada še nad tri vagone »tele moke po 4.80 K, v mescu oktobru pa v mestu ni bilo več moke. Istotako je g. Barta dobil še v mescu oktobru petroleja za 118.770 K, meščani pa so takrat bivali že v temi, ker ni bilo petroleja. Gospodarstvo v imenovanem uradu je bilo torej skrajno slabo. Soodgovoren za to gospodarstvo je tudi prejšnji vladni komisar dr. Pfeifer, ki vkljub zahtevam zastopnikov VLS ni storil ničesar, da bi odpravil nered. Poročilo se vzame z obžalovanjem na znanje in se sklene vivesti zoper krivce preiskavo. O tem bomo poročali še natančneje. Nato se izvoli kuraforij za mestno hra -minico-v Mariboru. Izvoljeni so bili: dr. Leskovar, dr. Capuder, dr. Jerovšek, prof. Vesenjak, vodniški učitelj Fink, lesotržec Kobi, nadrevizor Pušenjak, trgovci Starčič, Vorše in Žnidarič, hišni posestniki Gibran, Vincetič, Glaser, Goleč in Dufek ter dr. Juvan. Mestni kino nima več licenèe za prireditve, ker je 3-letna. doba že potekla. Sklene se, da se došedajnemu podjetniku pogodba odpove in prosi mestna občina sama za novo licenco. Nadaljna snov se odloži zaradi poznega časa. za prihodnjo sejo.
Mariborske vesti.
»Mariborskega Delavca“ zadnji čas silno skrbi stanovanjska komisija, odkar ji načeluje naš pri,-slaš dr. Juvan. Nič mu ni prav, kar ta komisija u-krene. „Urednik“ „Mariborskega Delavca“ profesor Voglar je 4 mesce predsedoval tej komisiji in ni mogel odstraniti stanovanjske bede., dr. Juvan pa naj to stori kar čez noč. Ali ni tako, g. „urednik“ in profesor? Najbolj pa peče „Mariborskega. Delavca“ in njegovega učenega „profesorskega urednika“ uredi tev-stanovanjskega vprašarija v Studencih. Cerkev sv. Jožefa v Studencih prevzamejo namreč kapucini, ki bodo oskrbovali dušeskrbje in tudi šolo. To je bolo že skrajno potrebno, ker je ta kraj bil žal popolnoma zapuščen. Kapucini pa morajo imeti tudi sta -novanje v cerkveni hiši. V tej hiši je bilo nastanjenih poprej sedem strank, ki se morajo seveda umakniti dušnim pastirjem. Stanovanjska komisija je odpovedala tem strankam stanovanja in jih njim nakazala drugod, njim torej ni storila prav nobene krivice. „Mariborski Delavec“ pa je kar besen radi tega, da se je dalo stanovanje v cerkveni hiši cerkvenim delavčem-kapucinom. Pričeli stvari pa je najbolj čudno al i naravnost smešno t o, d a s e „ti č e n i p r o f e s o r - u r e d n i k“ g, V\o g I ar h ud u je n ad-, t e m u kr e po m s t a -n o v a n j s k e komisije, katerega je ra v-n o iš t i „pametni profesor- u r o d n i k“ g. .Voglar sam kot predsednik stanovanjske komis i j e p. o d p i said n e 2 3. f e-bruarja 1 920 pod §t. 5 3 1. Res grdo je, Če se oče sramuje otroka, naravnost zverinsko pa je. če lastni oče ubija svojega otroka! „Mariborskemu Delavcu“ pa svetujemo: Ako ti bodo zopet stopili v želodec studenški menihi in njihovo stanovanje, potem nikar ne bruhaj žveplo in ogenj na stanovanjsko ko-. misijo v sedanji sestavi, temveč primi za ušesa svojega lastnega odgovornega urednika Voglarja, ki ti j je skuhal to za tvoj želodec tako neprebavno juho i, -in vleci ga tako dolgo, dokler vaju obadva ne bode j srečala pamet. Bojimo pa se, da se bodeta morala , dolgo vleči Za ušesa, ker v demokratski butici se ne začne tako kmalu svitati.
Na poslopja glavne pošte na Slomškovem trgu se blišči na pročelju in drugod v notranjosti v vsem, svojem sijaju še vedno dvoglavi avštro-ogrski orel (črez ulico pa vidiš na vratih reklamno tablo: K. k. priv. Donau-Versicherungs-Gesellschaft, z enakim od-znakom). Zdaj je pa že menda skrajni čas, da zgine taka navlaka z jugoslovanskih javnih poslopij, sploh da se zabriše povsod avstro-ogrski suženjski spomin. Nemških 'napisov še pa v mestu kar mrgoli, slovenskih spakedrank pa ni veliko manj. Le berite: tukaj se dobiva vsaki dan svežen med (Vetrinjska u-lioa), nasledinca (Funke in Ix>ss, Gosposka ulica), trgov mešanim blagom (Schwab, Gosp. ulicaj, izpeljava napisov (Vetrtojska ulica) restavracija, k strelišču (Trije ribniki) itd. Žal pst da niti Slovenci ne vedo, da bi morali vsak dan zahtevati, spraviti namesto da Sami vsaki (napačno!) dan grešijo proti temu. Crez dva meseca bo v Mariboru I. slovenski orlov » ski tabor, kjer se bodo sešle' ogromne množice domačinov in tujcev, in ti naj vso to sramoto gledajo? O-pozarjamo odgovorne činitelje, da se zganejo, dokler še je Čas, In ulični napni* baraka na Glavnem trgu, ■stan most? Mestni očetje na noge!.--: Opomba uredništva Dvoglavi avstrijski orel še vodno krilati , glavarstvom v Mariboru. Tudf màriborsk» sodnija bi
i-m
lahko poslala dva kovinasta orla v muzej, da bi sii . miru valila svoje mladiče*
Prvi slovenski misijon v mariborsku stolnici bosta vodila od 22. do 31. maja t. I. jezuita iz Ljubljane P. Žužek in P. Tome. Prva prloiga bo vsako jutre ob 6, uri in druga vsaki večer ob 7. uri.
Pripravljalni odbor za orlovski tabor v Man- j boru ima svojo sejo v soboto 22. t. m. zvečer ob 8-uri v tajništvu SKZ /Cirilova tiskarna). Pridejo od-poslanci iz Ljubljane. Predsednike in člane raznih T odsekov prosimo zanesljive udeležbe.	|
Predavanje SKSZ je danes ob 8. uri v dvora- X ni JSZ (Splavarska ulica).	f.
Mariborsko dirkalsko društvo naznanja, da so prijave k binkoštni dirki že zaključene. Dober vspeh dirk je zajamčen iz prijav in daril.
Vlak odhaja iz Maribora ob 1 uri 25 niinut in privozi v Maribor ob 5. uri 30 minut.
Plesni venček. Društvo jugoslovanskih akatie-ru kov v Mariboru priredi nabinkoštno soboto, dne
22.	t. m. v vseh zgornih prostorih Narodnega doma plesni venček. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer-Vstopnina za osebo 10 K. Posebnih vabil se to pot ne !k> pošiljalo. Igra godba Južne železnice pod--vodstvom £osp. Schönherr-ja. Oskrbo z jedmi in pijačo prevzame gospod Hinko Kosič, restavrator v Narodnem! domu. Ker grozi vlada, da bo v bodočem šolskem letu ustavila visokošolcem vse podpore, je namenjen cisti dobiček plesnega venčka za podporo revnim visokošolcem mariborskega okraja v prihodnem šolskem letu. Vsled tega se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. V soboto Zvečer vsi zabave \ln plesaželj-ni v Narodni dom. — Odbor!
Pasja steklina. Z ozirom na dejstvo, da se pesta steklina vzlic vsem veterinarnim varnostnim odredbam 'Vedno bolj razširja, da je pasja steklina pred kratkim zahtevala celo človeško žrtev, odreja mestni magistrat, da se bo v bodoče v smislu tukajšnjega razglasa vsak pes, ki bi se ga nezadostno zavaro -varnega zalotilo brezpogojno pokončal. Ta razglas stopi v veljavo 24 ur po razglasitvi na občinski deski
Cepljenje proti rdečici. Ker se je v Mariboru na večih krajih pojavila svinjska rdečica, opozarjajo se vsi posestniki prašičev, da je edina pomoč proti rdečici pravočasno cepljenje. Cepljenje izvršuje uradni nadveterinar g. Hugon Hinterlechner, ki uraduje na mestnem magistratu, in stanuje ,v mestni klavnici. Posestniki prašičev se s tem vabijo, da prijavijo svoje svinje v svrho cepljenja pri imenovanem med u -radnimi urami na magistratu, ali pa popoldne v njegovem stanovanju. .	K
V Maribora so nahajata dva zdravnika z istim imenom „dr.; Ipavic“. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja za enim ali drugim,, objavljamo, da ordi-nira specijaiist iz Dunaja za ženske bolezni m porodništvo di*. Benjamin Ipavic v Gosposki ulici št. 46, zdravnik dr. Karl Ipa\ic pa v Cankarjevi ulici št. L
Iz mariborske bolnice. V občni' javni bolnici v. Mariboru se, je napravila telefonska centrala za bolnico in stanovanja oddelnih predstojnikov. Potom telefonske št. 64 je torej mogoče govoriti v bolnici' 1. z upraviteljstvom, 2. kirurgičnem oadelku, 3. inter -nem oddelku, 4, okulistično-laringološkim -oddelku, in v stanovanjah z upraviteljem Zwirnom, primarijem dr. Černičem (kirurgični oddeb) primarijem dr. Matko (interni oddel.) in primarijem dr. Dernovšekom (okulistični-laringloš. oddelek).
Ža rešilni avtomobil mariborskega prostovolj -nega društva so darovali:	Mariborska eskomptna
banka 2000 K. Po 1000 K: Angio-avstrijska banka. Jadranska banka, mariborska mestna občina, stav -benik Franc. Dervušek, lesno trgovsko podjetje „Drava“, tovarna Viljem Freund, vinski trgovec Pugl in Rošriian, veleindustriječ Josip Rosenberg* vinski tr -jj govec K- Voller. Po 800. K tovarna Wögerer in po ; 500 K vinski trgovec G. Hausmaoinger.
Mestno kopališče se dne 22. maja t l. zapre ! za Melj čaša radi čiščenja kotljev in prenovitve ko-! pulisca. Zopetna otvoritev se bo pravočasno nazna -nila.	s .
j Oddaja bufeta. Pri mestni plavalni šoli ob bre-I gu. se je napravil bufet. Ta se bo oddal za letošnjo i kopališko sezono, t. j. od približno koncem maja do f srede septembra. Obrtno upravičene interesente va -S bimo, da vlože ponudbe (z obnovitvijo zakupnine) do ’ 28. t. m. 12. ure dopoldne pri mestnem magistratu ì mariborskem. "
Studenci pri Mariboru. Umrl jb v starosti 70 tet tukajšnji posestnik Jožef Ceh. Rajni je bil narodno zaveden in veren mož ter . mnogoleten naročnik naših listov. Svetila mu večna luč!
Slovensko mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V	soboto, 28. t. m.: „Moč teme“, proletarska predstava ob
zelo znižanih cenah.
V	nedeljo, 23. t m.: „Nebesa na zenici*, gostuje Josip Povhe
iz Ljubljane. Abon. A—43.
V	pondcljek, 24. t m.f „Španska muha“, gostuje Josip Povhe
iz Ljubrane. ' Abon. A—44.
V	torek, 25, t rn.: „Satan v ženski1. Abon. B—45.
". ■ Prireditve. \
Smer J b pri Jelšah. TfakajlSnJa Mlaäeniäk« zveza priredi v nedeljo- 30. maja po večernicah m 1-Ä ljndsko igrp ; »Čevljar^ Pri prired|fcvi nastopi t-udi šmarski tamburaški zbor. ; -Tn-
Mariborska eskomptwa banka v Mariboru«
Teoetthofo^a
MlfCBlIei 11.
Telefon Štev. 16.
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
Spreiema s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanjn.
Kupuje Sn prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Izdale : čeke nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta.
Oa|@ predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Daje bredite: Pod najugodnejšimi pogoji.	im
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
I Hala naznanila. |
Kupimo AfS ÄJadran“ JiKSi
d. z o: z. T Mariboru, Gosposka uliea 44. Telefon 993.	38S
KUPUJEM
pa najvišjih cenah hlode, rezan in tesan j-eiov kakor trd les ter rs&korrstua drva za knrivo. Viktor (Haser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
LES5
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kopi t vsaki množini
99
SEVER«
društvo lesnih industrialcev dravske doline
MARIBOR,
Uekvandrova cest« 45.
|7,,n: o a. večja ali manja Upi posestva gozdovi,
pa lliže’ vUe itd-pr. pisarni naore-mičnin ZAGORSKI, Maribor, Barvarska nlica 3.	405
Košare za sadje
vejje šteTilo proda po coni po-dražoica J0VÖ SIGO VIČ, Maribor, Glavni trg št. 31.	385
Smvrna izbrane. 1 kilo-1 J1»“? gram ... K 36’-
Cibebe, 1 kē Sardine,
1 škotlja....K 19 —
razpošilja v vsaki množini
FELIKS PUČKO
trgovina delikates MARIBOR Aleksandrova
cesta št. 81.
Poštnina in zavoj se zaračuna po lastni eeai. — KUPUJE med v vsaki množini.	895
Prodam kobilo Sfc-
pol pesti visoko, dobre pasmi. Izve se v Pakovi ulici 47, Maribor.
Opremljena soba
za enega ali dva gospoda se odda Uferstrasse 26, Maribor. 404
Alik! o se 3 mesece stara deklica vrllUtl za gvojo. Kolodvorska
ulica 3|II /8., Maribor.	408
MESTNI KINO
Rarnateijstro SIEGE : Mio?
-iMMlàHtfptttHM'iaMiomtiHtiutàHUHmmtioìmid'uiiUmimfhùmniutMùlMfioidv.-'ii
Velika sa«zac. 5/ Binkoštih
CHRISTOPH
KOLUMBUS
ia njegovo razkritje Amerike. Zgodovinska dramska igra v dveh razdobjih. Pred-igra in 7 dejanj. :-
I.	razdobje: Predigra 1,—S. dejanje, od petka dne 21. — pondeljka
24. maja.
II.	razdobje: 4.—7. dejanje od torka dne. 25. do četrtka dne
27. maja.
Dnevno piedstaveoblii.in 7,21.nri. Binkoštno nedeljo in pondeljek
ob 15., 7,17., 7,19. in 7,21.
Sprejmem Sir J
močnikov za izdelovanje pohištva, plača 150—300 K in še več ter s celo oskrbo, Vajeni morajo biti dela z» cele sobe, delo lahko prevzamejo v partijo. Sprejmem tadi lioanoo v celo oskrbo. Za ULUIILidi dobro odjojo in po-
jaračim? Uranjo lUagncr,
Sv. Jarij ob Tabora.	888
TTlniu»a n»1“«0“ k en8Dlu
mdpUu konju sprejme takoj Leskovec & Gruden, trg. Šmartno
pri Litiji.	392
I2?rm d,a i°u^ar8^a pomoč-ISCviIII nika in euega ataoca
Stauber, lončarski mojster, Ufer-strasse 4, Maribor (ob Bregu) 898
RESTAVRACIJA
«NARODNI DON'
> V MARIBORU -
Be najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RESTAVROTER
;<§j*(§X Oglas odprave „T-AJD^-A-lkT,“ ^aritsos. ;<§Mf>f

-HÜH- i
M
tJUGOSfòVAttÌKX] rw- TVORNIU OVRATflK.
.^7 "/HARigOEj
AIEKSÄH0R0VA
ULi*SA
pro?zvä3a; OVRATHKE IHfJ SAM0VESMKE V VSAKEM lA3A0D£RnSen! KR0DU. HA3VEUA RAZPOSiUAUlKAf ZAV5EKRA7E DU<S0SLAVI3£.i SAMO ftATRGOVCE.
Za 1. slov. orto?, tabor v Mariboru
bodo na Tesni gradili velike tribane.Zato rabi pripravljalni odbor Ä* tesarjev in 95 dragih delaveev. Delo bode trajalo do 1. junija do začetka avgusta. Pozivamo naše tesarje naj se javijo. Plača bode po dogovoru. Javijo se lahko v uredništvu Straže.
i POZOR !
ALOJZU GNIUtEK
Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najniijjih cenah sledeče kranjske vrrarske izdelke iz pristna konopljina. Konopca (Strange) močne in navadne, uzde, pletene in ni.-ad., eungaioa, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.
ut st im n» iST“iU» u» ra. i i ffi r, n i
iZdraviiišče SLATINA
wémnajjijwnjjùóudmtflHOtaMmmuiMiawiukjwdaajùHMittàUHiuiùittMauuuH
RADENCI
iiùwiKHuwi><HinHN>>vuiMétim6tw<iKM<jjiiiuuHmMUiui(jtpuiidm6<iufiHtHiii((iiiu
letos zopet odprto I
wnmimmiumuuincuMUWiiUMHimumMrtmuiamiMUUtMmHiHiitimuimiiiMHiHittm
J Znamenite Radenske zdravilne kopelji
5uHÌì(«ÓMIIÌ«ÌMI1
so p.
15

I. Mariborski bioskop
■utmHutrtnimnJiiuuttHmdunuiiiiniai
(«icmaumiumiaaiiuuumuuirmmiuicmwKiiautmtiimWnmiHJisaiiBiifUiiin
kaže od sobote do torka 25. majnika najveće in naj-umetnejše delo kinematografije!
«9
KRISTUS
H
n. posetnikom od 30. maja do j septembra dnevno na razpolago!
Kj.WSlWOHOiiaUiWKWtWäaitaHUUUHWHtklWItMIMfWIWMIIilMUUIKUIliHHtliii!
RAVNATELJSTVO
400
vRiiisvraci|i
»KRIŽEV DVDR“
V MARIBORU
s» kar najtopleje priporoča
IZBORNA. VINA, VSELEJ SVEŽE PIVO TEB. BOBRA KUHINJA
H^JLeopeld in Lenčka Habjani!
Nenadkriljivo. krasno mojstersko delo, filai, koji je veljal milijone. — Čudovita rež ja filma. — Najlepša fotografija.
Presega vse, kar se je dosedaj že kazalo. Predstave v nedeljo in pondeljek za birmanci: ob 2. uri popolpne. — Na željo za šole posebne predstave, — pri znižanih cenah.
f. Mariborski bloskon. Aleksandrova ul.
Velikanski binkoštni razpored! — Največje in najumetnajše delo kinematografije » „KRISTUS“. S______________________
Predstave vsaki dan ob 4., 6 in V, 9.
Na željo posebne predstave!
Najboljša mineralna voda Tempel vrelec,
namizna voda Styria vrelec, midicinalna
voda Dooatski vrelec, medieinaloa voda
ggg*?®8®^ najmočnejše vrste-sagaaOSSBi;
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pi^asnilajdaj®^
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina
Hranilnica žn posoijlnicg društva katolžšklb mojstrov r Mariboru, Vetrinjska ulica 20
obrestuje sloge po 4*U
in daje Dosolila proti poroštvu. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5—7. ure pop
Samo, dokler je še kaj zaloge,
dobile naifinelio
0 moko . .........po K 16
belo moko z» kuho , po K 15
krušno moko . .....po K 11
Čisto svinjsko mast ... po K 58 ter tudi drugo važno špecerijsko blago pb najnižjih cenah V prejšnji
mest*! prodajalni
Rotovški tri 8, Maribor.
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. m. X 4». Z*
prodale razna manufakture m moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usuje, deske, stavbeni les in poljedelske »troje.
Kupuje pšenieo, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatiluic in motorjev
Pratili topati iapreilajati zadrigi isajiaaioM
Novi Člani se Sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. GiavnatrgovinaitlpisarneT Gornji Radgoni
POdflliltiCR8 Gornja Radgona, Morska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
Inserirete v „Straži".
KUPUJEMO IN PRODAJAMO
u’T«Un:
koruzo, pšenico, žito In stročnice. Banatsko moko, mast, slanino in » suho meso, n
Ponudbe invphigatìja^ede Vfeake
BRZOJAVI: .Ü2QRNIK. ZAGREB*.
ZASTOPAMO TVRDKE Li
mnogovrstnlb strok to ln Immmatra, o. pr.:
tvornica strojev in orodja, papirja, tka« nln, tvornice testeni?» (makarone, fideline, rezance itd., tvrdka ROBERT METZGER i. dr., DURAI, katera izposluje vagone (dsteme) za prevoz ss ss vina In petroleja, ss ss
robe brez razlike izvolite nasloviti na:
BeMfMüTf ulica broj 2
TELEFON : 12-26.
kmriiBrn Mr, Zagreb
MM
i 11 i * 11 * )( ì lì 11 ill II P-'■ÉaMananMsiaeMei
mm*
ob binhoštnih praznikih dne 23. in 24. maja na Teznu pri Maribora sli 2. urilpnpoišne
Vlah odhaja iz Maribora ob mtesevrafer Maribor ob STO «
.
ftrihaftdaq É* «kbfattiU	JKr«&*,"
lHjjptBMnti nwsSartF.:- Bafashm
tttfiina wsk Dlrii» ■ IftneHlbWfc