Štev. 181 V Trstu, v sobote €. julija 191S Letnik XIII!. zhaja \sak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv Frančiška Asiskega St.^20, I. nadstr. — Dopisi naj sc pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista „Edinosti". — Tisk tiskarne c Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40—, pol leta K 20—, tri mesece K 10—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. - ■■ Posamezna številka v Trstu In okolici: 10 vinarjev.--^- ------ EDINOST Posamezne Številke zastarele 20 vi.i O^'asi trgovcev in obr!':;Nc "i*»t p^ 1'» vin; osT..irtIcc- zahvale, poslsnice. ^'sriia, oglasi denarnih ravedov mnt po 30 vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K : vsaka nadalina vrsta K — Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 30 vin Oglase spfejem? iuseraini oddelek .Edinosti*. Naročnina ir* reklamacije se pošiljajo upravi lisU — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uiicl sv. Frančiška As Št. 20. PoštnohianilničnJ račun St. U4I.65 2. ■— = Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.____ Podpisujte 8. volno posolilo I Politična iti gospodarska preudarnost je napotila tržaško prebivalstvo, da se je živahno udeleževalo vseh vojnih posojil, ker si je vsak posameznik jasno svest, da so koristi Trsta neločljivo zvezane z usodo vse v kupne avstrijske države in da zato finančna okrepitev države, ki ie potrebna za dokončanje vojne, pomenja tudi za vsakega tržaškega občana najizdatnej-šo samoobrambo. Kdor državo finančno ojačuje, ščiti tako tudi najbolje svoje zasebno imetje, ker je trajno vrednost tvoreče in vrednost ohranjajoče elemente vendarle najti edino ie v močni, gospodarski zdravi državi. S tega vidika tvori podpis vojnega posojila nekako zavarovanje lastnega imetja po izredno prospešnth pogojih. Zato sem prepričan, da se bo tržaško prebivalstvo, ki se je s svojo udeležbo pri prejšnjih vojnih posojilih najhvalevredne-•c odlikovalo vkljub vsem težavam, izpolnjujoč svojo dolžnost napram domovini in umevajoč svojo lastno korist, tudi tokrat. kar najvneteie udeleževalo vojnega posojila, iti pozivam s polnim zaupanjem ponovno vse, da nai ne puste, da Jbi do 17. julija !9!8 podaljšam pedpisovalni rok mirni neizkoriščeno. Dr. baron Fries - Skene I. r.. c. kr. namestnik. rokah", dalje bogat materijal vojnega, orodja v Cavallo de! Brenta. Razširili in izboljšali smo osvojene postojanke v San Lcrenzu (severoza-padno Grappe) in na Monte Cornone (Sasso Ros-so). Na asiaški planoti so angleški in francoski oddelki vdrli v sovražne jarke pri Canove in Ber-tigo in ujeli več mož. V obeh zadnjih dneh so zmetala od zavezniških letal podpirana italijanska letalska brodovja okoli 18.000 kg bomb na sovražna železniška križišča in središča ob dolnji Piavl. Čete in prevozi so bili iz neznatne višine obstreljevani s strojnicami. Eden naših zrakoplovov je z dobrim uspehom obstreljeval sovražno železniško križišče v dolini Sugane. Zapuščina nadvojvode Frana Ferdinanda. mnmm poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 13 o ji na izlivnetn otoku Plave so se badaljcvali tudi včeraj brez prestanka. Obojestransko zastavljene sile si drže ravnovesje. Močni italijanski napadi na naše južno krilo so bili popravljeni s protlsunkom. Pri Cfciesa nuova ie znani šlezijski pcJpolk št. I z naglim nastopom zopet pregnal Italijane iz naših postojank. Med Plavo in Brento nadaljuje sovražnik svoje poizkuse, da bi zopet osvojil naše dne 15. junija osvojene postojanke, z žila v ostjo. Njegov glavni sunek je bil naperjen včeraj proti oženili« Monte i>oiarola. Notri v naše jarke zaneseni napad je iiovedel do srditih bojev iz bližine, tekom katerih jo bil velik del sovražnih čet uničen, ostanek pa pognan nazaj. Podpirani krepko od graške baterije št. 1 in krakovske poljske artiljerijske bri-k-de št. 55, so se, nahajajoč se že tri tedne neprestano v boju, odlikovali zopet prav posebno šlcziici bataljona II 120 ia Bošnjaki 4. polka. Izgube sovražnika so izredno težke. Na planoti Sedmih občin in na tirolski fronti živahno topovsko delovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. S. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Uuprehta: Vzhodno Vperna so bili odbiti močnej-v! sunki sovražnika. Na obeh straneh Somine so iedili včeraj zjutraj močnemu angleškemu stresanju pehotni napadi sovražnika. Na severnem hregu reke so sc krvavo razbili pred našimi črtami. Južno Somme je vdrl sovražnik v vas in gozd Ilamel. Na višini vzhodno Hameia so bili sovražni sunki izjalovljeni z našim protinapadom. Vzhodni« VHIcrs Bretonueuva smo vrgli sovražnika v njegovo izhodno postojanko. Zvečer je oživelo bojno delovanje skoro na vsej fronti armadne skupine hi je bilo stopnjevano tudi ponoči, zlasti včerajšnjem bojnem odseku. — Armada nemškega cesarieviča: Zvišano bojno delovanje tia zapadnem bregu A\re in na obeh straneh Aisne. Poročnik VVenckhoff je Izvojeval 35., Tbuy 24. letalsko zmago. Prvi generalni kvartlrrnojster p! Ludeudorft BOLGARSKO. SOFIJA. 3. (Kor.) Ob gornjem toku Skumbija i je bil videti, da sfe bavl 6 posebnimi mislimi. — Poglejte dswrto. ki jo pravkar vstopila. — Dražestna je. — Kaj ne? — Vsekakor najlepša, klr So jfh videli ittoje oJH. Ta pohvala Iz baronovim Ušt le bfla več vredna kot 'oslajeno hvalisanje vsakogar drugega. Mlada dama. ki le bila prel malhne kot velike Ip izredno nežne rasti, ie v resnici nalikovala slliidl. - foalie.) z nadvojvodo samim, pa vsaj z njegovo najtesne-jo okolico. Soditi smemo torej, da je bil poučen o mišljenju in nazorih pokojnika o potrebah in poslanstvu monarhije kot narodnostne države; da je poučen, kako je Fran Ferdinand dobro proučil narodnostno strukturo te države tir da si le iz dobljenega rezultata ustvaril svojo sodbo, ki se. kakor vidimo, izrazito razlikuje od tistega tradicionalnega krivega pojmovanja dosedanjih državnikov. Njegovi načrti, kakor jih riše pisec, se torej daleč in odločno oddaljujejo od starih, tra-dicijonelnih in za interese države tako nesrečno zgrešenih poti dosedanje državne politike. Bil je pokojni nadvojvoda — in to pomenja veliko, skoro bi rekli, da je senzacijonelno, ker doslej pogrešano v tej državi — zares izrazita, samostojna politična individuvalnost. Glava, ki je znala sama misliti, ki si ni puščala ničesar sugerirati po kakršnih-koli vplivih, ki si ie znala marveč na rezultatu svoiega proučevanja ustvariati svojo sodbo. In na koncu konca ie bilo v Frann Ferdinandu energije in odločnosti za izvedbo tega, kar se mu je zdelo potrebno, pravično in koristno za blaginjo tnonarhije in nje bodočnost. NI bil oblagodarien le z darom bistrega vida, prodl-rajočega v državne probleme, zahtevajoče rešitve. ampak tudi z odločnostjo za uveljavljenje tega, kar hoče. Ti svojstvi ste v visoki meri dičili osebnost pokojnega prestolonasledniku, da so mogli narodi pričakovati od njega velikih činov za svojo bodočnost in preporod in pomlajenje države. Tej sodbi ne škc>duje nič, če vendar konstatujemo od-krit^, da označeni načrti ne odgovarjajo več povsem sedanjemu položaju, kakor so ga dozoreli dogodki te vojne, evoluciji, ki se je izvršila v narodih te države, zahtevam, ki jih stavljajo le-ti za rešitev avstrijskeja problema. Bistro ofco pokojnikovo. njegov v globine prodirajoči duh je videl, da pot do resničnega preporoda monarhije je edino-le v zadovoljitvi doslej zapostavljenih narodov brez ozira na stare zgodovinske deželne meje in brez ozira na meje. ki ločujejo obe državni polovici monarhije: pred očmi so mu bdi narodi v tej in v ogrski polovici. Na mesto du-alističnega ustroja je botel postaviti trialističnega. K sedanji avstrijski in ogrski državni tvorbi le hotel dodati še jugoslovansko. Tu pa nastajajo verzeli, o katerih nič ne govore načrti, kako naj bi se izpolnile. Združile naj bi se Dalmacija. Bo sna-Hercegovina in Hrvatska v samostojno tvorbo. Kaka naj bi bila potem usoda istrskih Hrvatov, Slovencev. Slovakov ia drugih narodnosti, ki bi ostale pod oblastjo Madjarov? In iziasti o Slovakih trdi spominski spis, da so bili nadvojvodi posebno na srcu, da je poznal njihov obupni položaj, njihovo trpljenje in vnebo kričeče krivi* ce. ki se jim godijo!! Po triaiističnem ustroju bi Slovaki ostali v dosedanjefn položaju, kajti pisec ne govori nič o kakem načrtu, kako bi se Madjari sklonili k drugačnemu postopanju s Slovaki, k pravičnosti, ki bi tudi temu plemenu-trpinu in njegovim sotrpinom na Ogrskem privolila samosvoj narodni razvoj na podlagi samoodločbe?! To so verzeli, ki jih načrti puščajo odprte. Razumljivo je to. Pisec sam konstatuje, da si je bil nadvojvoda Fran Ferdinand že dolgo pred vojno na jasnem, da je slovanski problem neizmerne važnosti za državo ter da zahteva hitre rešitve. Svoje načrte je torej snoval pred vojno. Ta pa je prinesla tolika presenečenja. Tako tudi za te načrte. Prinesla je spremembe v spoznavanju narodov, česa jim treba, da jim bo bodočnost zasigu-rana; v spoznavanju zahtev, ki jih smejo staviti do monarhije! Dogodki in ves razvoj stvari so nekako prehiteli načrte Frana Ferdinanda. Ideja tri-alizma nam ne zadošča! ° Prišle so majniške deklaracije, ki vsebujejo naš program, nase postulate. Jugoslovanska deklaracija zahteva ujedinjenje vseh delov troimenega našega naroda brez ozira na deželne meje, in na one, ki ločujejo našo polovico od Ogrske, oziroma od Hrvatske. Češka deklaracija pa zahteva priklopitev najsorodnejih Slovakov k češki državi. Naš postulat odklanja torej tako dualistični kakor trialistični ustroj države in zahteva federativne uredbe, zveze svobodnih narodov v svojih samostojnih tvorbah v okvirju monarhije! Ro takem preustrojstvu bi tudi upadla neopravičena in umetno vzdrževana premoč madjarstva. S tem bi se izpremenil in zboljšal položaj vseh narodnosti na Ogrskem, kar bi bilo v neizmerno korist in srečo za vso monarhijo. S temi izpremembami in evolucijami bi gutovc — da je še živ — računal tudi pokojni nadvojvoda s svojim bistrim državniškim vidom, in ob svojih plemenitih namenih in bi gotovo primerno revidiral svoje načrte. Kraj vsega tega pa ostaja opis načrtov nadvojvode ta nas klasičen, dragocen dokument, porazno orožje, s katerim moremo mahniti po naših nasprotnikih, obrekovalcili in obtoževalclh. Ti načrti so prava kronska priča, koliko krivico tiam delajo, kako perfidne, da, zločinske so njihove denuncijacije. Češ, da so naše zahteve v pogubo monarhije, da hočemo tei izpodkopatAemelje, da so — veleizdalalske. Veleizdajalci smo, ker smo nasprotniki flualističnega ustroja monarhije. Fran Ferdinand pa tudi ni umeval ravnotežja narodnih sil — tako zatrja naš avtor — tako, kakor ie ie ustvaril duallzem, ni ga razumeVal tako, da bi morali biti Slovan! trpeči del! Respektiral le sicer dualizem; ni mu pa veljal kot zadnja forma notranje strukture monarhije! Prlpaščal le torej možnost in potrebo, da se ustroj monarhije ižpreme-ni, da le torej dualizem — odpravi! Mi pa naj bi bili velelždajalck ker zahtevamo odpravo đuali-stfčnega ustroja!! —" £ehi so veleizdajalci, ker zahtevajo jrtlklopltev Slovakov k svoji državi. Ali ie bil tudi nadvojvoda Fran Ferdinand treleiz-dafalec, ker Je imel v svojih načrtih, da se Slovaki rešijo & Jarma, ? katerem ječe In kl fon ne dovoljuje niti svobodnega dihat Pokojnemu prestolonasledniku ni bi! dualisftčni .rtstroi nikak nali 1 me iangere in imel je v svojih računih eventuval- ' nost izpremfrtnbs tega ustroja____ Čehi in Jugo- j slovan! smo pa velaizdajalcl. ker nc priznavamo, da ;e ta irstrol na korist monarhije in nje narodov! Pckojn; nadvojvoda ie zaže!e! ujedinjenje Jugoslovanov, ker bi fo služilo politiki monarhije na slovanskem Vihodu. Mi pa smo veleizdajalci, ker zahtevamo — ujedinjenje! Naša stremljenja kolnddirajo z načrti pokojnega prestolonaslednika. Le perlldija, Je zloba, le sovraštvo. Ie samogoltnost morejo torej ta stremljenja, označati za veleizdajafska. Sploh pa more stremljenja po uresničenju političnih idej sa«!j uu sebi le kreten, ali pa zlobnež označaii z a izdajalska, duklcr so sredstva, ki sc Jih bori-Iec poslužuje, dopuščena, znkouita, torej ne izdajalska. Ml pa se borimo z dopuščenimi, legitimnimi sredstvi /.a uresničenje svojih idealov, svojih postulatov. ker smatramo, da po tej edini poti. nam tuore priti zagotovitev našega življenja. Veliki cilj nadvojvode ie bil: rnirno medsebojno življenje in snovanje zadovoljenih narodov. To hočemo tudi mi in nič drugega! V zadovoljenju in pomirienju narodov je videl edfno H70žno srečno rešitev avstrijskega problema. Tako sodimo tudi mi. Zato so načrti Frana Ferdinanda, kakor jih opisuje avto«*, za nas dragocen in klasičen dokument in politična zapuščina pok. nadvojvode kronska priča proti našim nasprotnikom. Mi nismo vejeizdajalci, pač pa so naši obrekovolci -sovražniki sreČneje bodočnosti monarhije! Rasne politične vesti. Italijani In avstrliski Slovani. Iz Lugana se poroča: Iz uvodnih člankov vodilnih Italijanskih listov iJffiaja vedno jasneje., da sc Itali'anI r.e čutijo dovoli močni, da bi z lastno silo uničili Avstrijo Sedaj stavijo vse upanje v slovansko nomoč v monarhiji In osvobojene ujelnikc iz Rusije. Ang'eška hoče slovanski upor podpirali z vsemi sredstvi Susteršlčeve baharije in slepomišenja. Cujte ljudje božji, ali primite se ubenern za kuko stolico al* mizo. da nc iijdetc vznak od začudenja, ali pa — tnusa uad tako pokvarjenostjo, ki skuša ^atemnevati uajja^nejo resnico! Zalotili smo jo v Šusteršičevcig novem glasilu »Novice*. Cuite torej smisel baharMe in potvarjanja. oustoršič ie nekak politični gigant, podpisal je našo maiuiško deklaracijo. Njegovi nasprotniki pa so vse pokvarili, kajti »spravili so nas ob sadove jugoslovanske deklaracije«. Ali je to — logika! Po mnenju cŠusteršičevega glasila je tisti pravi junak, ki je dcklaraeljo le podpisal in jo potem zatajuje in gre na roko sovražnikom nje uresničenja! Tisti pa. ki sc zvesto, brez strahu in brez vsakršnih ozirov bore za nle uresničenje, tisti kvarijo, kar je SusteršfC napravil, In so spravili slovenski narod ob sadove deklaracije!! Čitatelji: ali se vam ne vrtfv glavi ob taki logiki in taki argumentaciji? Seveda skušajo »Novice* tolmačiti tako politiko nezvestobe in zavrataosti. če?: »Dcklara-cijski program je ostal, a norec je. kdor se postavlja v politiki na stališče: vse ali nič!« Kdo ne razume takega junaštva: Snsteršfč podpisuje tudi najdalekosežneie programe, dokler nI nevarnosti In se nič ne rizkira; čim pa bi se trebalo boriti zanje, žrtvovati, rizklrati zamero v mogočnih krogih, in morda ludi svojo pozicijo, čitaj: svojo osebno korist: o potem je — norcc tisti, ki se bori! To je SusterŠičeva logika In — morala! Taka je njegova zvestoba, udanost in požrtvovalnost za uresničenje Ideala, ki se ga je — nota bene — oklenil ves narod! — Potem pa prihaja v »Novicah« še debeleja laž, prava Švfndlerija. »Novice« slepomišijo namreč, da so bili *jako raero-dajni krogi Že nagnjeni, da se ustvari združena Slovenija, a so ravno vsled brezumne hujskarlje. ki sc jc začela od Izvestnih ljudi, Slpvence zapustili In postali poslušni za nemške Zelje!' — Le fenomenalna drznost sj more upati na dan s takim slepomišenjem! Kje so tisti »JaJco mer odrini krogi«, kie jo bil le ca sani znak, da so nagnjeni k ustvaritvi združeno Slovenije, k združenju vseh Slovencev v eno tvorbo!! Saj nočejo dovoliti štajerskim in koroškim Slovencem niti mrvice avtonomije. Ko so se nemški srditeži zbali, da bi po analogiji na Češkem tudi Štajerski iu koroški Slovenci mogli priti do neke mere samouprave v okvirju dežel, so jim ravno ».jako me-rodajni krogi« odprli pot celo do pred ^ladarfa!! In ti krogi da bi bili naklonjeni, da se ustvari združena Slovenija, da se torej slovenska del» Koroške in Štajerske odtržefa od njih de?eH To naj natvezajo »Novice« SusterŠičevim bačkom in usužniencem, ne pa pametnim ljudem, ki imajo glavo na vratu v to, da žnjo mislijo In oči v njei. da gledajo! Kako neki naj hI bili »nagnjeni«, ko v > bili vedno strupeno nasprotni?! Nu, tudi to slepomišenje z neresnico nam ovala Susteršfča. kaki šen je: junak je. ko ve, da nič ne rizklra? Luhko sc mu je junačitl za 7drr2cno Slovenijo, ko ve. da se mu ne bo treba boriti zanjo, ker Je cf!j n • roda sadaj drugi, širši!! Ce pa bi trebalo res boriti se za združenje vseh Slovencev, bi hitro menile njegove »Novice*, da je norec, kdor se postavlja na stališče: vse a!i nl3!l SusleršlJ, gotovo nc bi zahteval — vsega! Zsston}. gospoda! Vse va?e slepomišenje, vse vaše manevriranje z neresnico, z junaštvom, za katerim se skriva le esebni egoizem! Prepozno |c. Narod na? je odprl oči rta Široko, gleda bistro, vidi svoj pravi ideja!, ve ceniti svoje prvoboritelje in je spoznal — vas! o oči narodnog Blagdana. Na uozlv »Odbora SMS žena za siročad« odazvao 3e paš slavni p;esnik Ivo Vojnovlč I poslao ea Narodni Blagdan ovu velebnu pjesmu u proz!: IE PETOU EVANGELIJA, U drijeme ono, kada Moloh Irud, — Bog Rata, vfdje (k riema toliko kolara, ni toliko grana, hi toliko mačeva, da »ve muško I fensko roda našega utaman!, on tad posla pa Svijet Nemao fllađa, da zadavi sve poodraslo, fve maleno, sre sitno, sve no-vorogleno, Jer mu mrsko bleSe pleme Sto šuti I ramtf. , Ah Angjeo Vječnog Života nadmndrl So!onu i zagrmi fd.is-ifn vrUkllern: Stran II, •EDINOST* itev. 181 V Trstu, doe 6. Julija 1918 — Djecu! Djecuf — Spasite VI djecu! — In onda sa tri strane zemlje izmučene,* uputlSe se do tri vojske djece izgladnjale. S*ri su vojake. — bez vojvoda, bez votfa, bez vodiča; — nijeme, suhe. odrpane, blatne. * — Kuda? — Kuda? — pitaju ih ceste krvlju okaljane. Ovuda! — Ovuda! — cvrče Laste strjelokriJe. pratilice bijedne vojske iznemogle A kad dogjoše do brda. otkJe se zelena ravnica razlila cvijećem i mirisom, one vidješe jednu veliku, lijepu, mladu ienu. u seljačkom ruhu odjevanu, a klasjem i makovica ovjenčanu. — gdje kruh mijesi i mlijeko po-grJjava. — Ne čudite se! — ue pitajte! ~ žubore tiho laste, b^Žje pratilice Sve su maike u toj majci sada! I ne zaboravite nikad imena joj: — Hrvatska se zove! I tad ona velika, lijepa mlada žena obrisa pregačom suzu, nasmija se, raSiri ruke brašnom osniježene. i snažno za viče: — Brže. dieco! — ručak vas čeka! — Oraii nam treba. • • * Od onog dana, kada Maika Hrvatska nahrani djecu Jugjt raspetoga spaslvši tako narod budućnosti, Sve majke zaželiše osim svoga još jedno siroče. — da Im bude blagoslovljeno! sve djeve ogrliSe prije muža jedno dijete nerogjeno. — da im bude blagoslovljeno! sve bake zapretaše vatru starim pričam novijeh vremena. — da im bude blagoslovljeno! svi neženje posinifie po jednoga mališa u otkupljenju vienčanoga danka. — da im bude blagoslovljeno! svi djedovi pozaspaše mirno se vidiku roda obnovljena. — da im -bude blagoslovljeno! I onda svima bi oprošteno, svima sve i do vijeke blagoslovljeno ime Majke Hrvatske, koja izbavi od Moloba Iruda. — Boga Rata. — mučeničku djecu otaca mučenika. ivo Vojnovič. fti3f©viagaelis!c@ stvari, GOVEDINA. Poleg £e javljenih mesnic se bo govedina danes In Jutri prodajala tud« v naslednjih: Godigna. ul. Oiulla 24. Ferluga. ul. Donadoni 6 RIBE. Do petka. 5. t. m.t opoldne so se oddale ribe na J8.925 izkaznic, veljavnih za 95.214 odmerkov, ban^s ostane na vrsti odrezek I. do 5t. 51.000 Prodala kurivi. Oglje. 50 kg na rumene izkaznice. Razdeljevanje dne 6. julija. — Cena 80 vin. za kg. Sv. Vid: 1—1500 (ob. 15) ul. Lazz. vecchio 17. — Staro mesto: 1501 — 1550 (ob. 12) ul. Altana 10, 1551—1990 (ob. 12) ul. Artisti 4. — Stara mitnica: 1801—3000 (ob. 13) ul. Paduina 13. — Nova mitnica: 1501—2000 (ob. 14) ul. Amalia 13, 2001-2500 (ob. 14) ul. Acque 20, 1—300 (ob. 15) ul. Scussa 12. — Sv. M. W. zgornja: 1—100 (ob. 9) ul. Rigutii 31. Premog. 20 kg na modre Izkaznice. Stara mitnica: 1201—1320 (ob. 46) ul. Risorta 17. 1*66 z:\ 10 kg. — Sv. M. M. zgornja: I —100 (ob 35) Rigutti 31, 1*66 za 10 kg. Ko!.e. 10 kg na modre izkaznice. Stara milnica: 1321—1820 (ob. 46) ul. Acque 20, 2'70 za 10 kg. — Sv. M. M. zgornja: 101—200 (ob. 35) ul. Guardia 42, 270 za 10 kg. ROJAKI! Jutri se bo vrSHa v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu proslava narodnega praznika godu naših apostolov. Imenovanja. Prvi državni pravdnik v Gorici, Andrej Jeglič, je imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Gorici, deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Puli, Spiro Pe-ručič. za predsednika okrožnega sodišča v Puii. Srebrna maša mnsgr. Justa Buttignonija se bo vršila pri sv. Justu v nedeljo opoldne, ne pa ob 11. kakor je bilo javljeno pomotoma. Jubilar je sicer hotel praznovati petindvaisetletnico maš-ništva popolnoma preprosto, a se je brez njegove vednosti sestavil odbor, ki ie poskrbel za sve-čanosinejšo proslavo tega dne. Pri maši bn sodeloval orkester pod vodstvom g. Fr. Debegnaca, pela pa bo ga. Gina Dejakova. Izvajalo se bo: I. Vitadiniiev Kyrie, 2. Palestrinov mottatto »Tem-brae factae sunt«, 3. Palestrinov »Sanctus (Mis-sa aetoma Christi munerc), 4. Largo iz Correlli-jeve sonate, in 5. Luzzijeva Ave Maria. »Trieste e 1* a v v. Tuma^ — pod tem naslovom objavimo, naravnost nnprošeni i več strani iz tukajšnjih italijanskih kn -zov članek, ki ga je objavil v odgovor na dr. I umova izvajanja v »La-voratoru- naš dr/, poslanec ur. Oiokar RybaV v rEdinosti« IS. junija t. 1. Istočasno objavimo tudi imenitno bajko »Cili scarabel e la gazza«.. Na sporedu jutršnje prireditve pri Sv. Ivanu bodo: petje moškega zbora vKola<-. svetoivan-skega meSanepa zbora, oviranje orkestra tržaške omladine. srečolov - času primernimi dobitki. Posloval bo paviljon t jesivinami (kruha pa naj si prinese vsakdo sam). Točilo se dr* . pivo in prvovrstno vino kakor se ga v j, " kje. Zabave bo torej dovoli. Začetek ob -j uri popoldne. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Proslavimo narodni praznik in ob enem izvrši občinstvo pomembno delo: položi svoj prispevek v znamenit narodno-kulturen namen: za novo slovensko šolo v mestu. Ker naše .občinstvo, dobro pojmi pomen narodne šole — saj vidS že nje sadove. — sme merjeni, da bo jutri pri Sv. Ivanu velik sestanek rodoljubnih slovenskih mestnih in okoliških Slovencev. - * * " Prcz komentarja. Iz Sv. Lucije pri Portorose sm t:: Jeli in priobčujemo brca vsakega komentarja: V torek dne 2. t. m. je prispel v Portojrose neki gospod v lepi uniformi, ki še je predstavil kot vodja otrok ustanove cesarja Karla, katerih da pride iz Ogrske okoli 3000 v Portorose in v sredo je prišel na postajališče, kjer se je lotil že-lezničarskili delavcev. Med drugimi — ljubeznivimi opazkami jih je vprašal, ali znajo — nemški? Ker se je odgovor glasil zanikovalno, "jim je obljubil prijazno, da jih vse spravi na froato. Za-hteval je, naj mu vsakdo pove svoja leta. Na postajališču je obkladal neko žensko z raznimi priimki- Vet ur odgovoriti na njegova nemška - vprašanja. Pred vlakom sta prispela dva gospoda, ki sta Cula, kako ie malim otrokom, ki so bili okolo njega. razlagal. da se morajo učiti le nemščine. ker to da je edini jezik v Avstriji: kdor ni vešč temu jeziku, ni — Avstrijec in spada ua ironto. Omenjena gospoda sta, ne meneč se dalje za oblastneža, odšla v vrtno utico, kjer sta slovenski govorila med seboj. Gospoda v lepi uni-iormi, ki ju je cul. je slovenska govorica silno razburila. Stopil je za gospodoma v utico, češ: kdor ue govori nemški, spada na fronto! Eden gospodov mu je odgovoril, da smo še vedno v Avstriji in da nam vlada avstrijski cesar Njegovo Veličanstvo Kari 1. Nato je ponovil oblastni gospod, da se vsak Avstrijec mora nemški izobraziti, ker v Avstriji da je nemški jezik — državni jezik. Eden onih dveh gospodov ie menil: Mepi šc ni nič znano o kakem nemškem državnem jeziku. Oblastni gospod v lepi uniformi te kar pobesnel na to. Da-si je bilo na postaji polno občinstva, je začel kričati, zahtevajoč, da se našine. Icgitimira. Ker mu ni hotel ustreči, rekši oblastnemu gospodu, da nima pravice zahtevati legitimacijo, je daJje bruhal svojo madjarsko jezo. Na-šinec mu seveda ni molčal, a oni mu je zagrozi! i grozilno kretnjo, da pošlje vojake ponj in da bo moral na fronto. Tako torei se vedejo ljudje, ki dovajajo sem otroke iz Ogrske!! — Prip. ured. Tako naš dopisnik, absolutno zanesljiva oseba Komentarja ne pišemo nikakega. ker že dejstvo samo govori dovolj glasno. Izjava. Gli^^jri pozneje dobljenih informacij ne odgovarja resnic?- vest. da bi bil intendant hrvatske opere g. Hrelianovič prepovedal gosnei Polakovi in gospodu Riiavcu sodelovanje na kon certu v »Narodnem domu«. Uredništvo ie bilo mistificirano in obžaluje, da ie dotična vest bila objavljena Popravljanje vodovoda. Mestni vodovodni urad sporoča, da je poprava vodovoda na Passo di Piazza dovršena. Mestni fizikat je preiskal vodo in dognal, da se more uporabljati, ne da bi jo bilo treba preje prevreti. Prodaja gob. Občinstvo se opozarja, da samo one gobe. ki se prodajajo na vogalu ulic Chiozza-S. Zaccaria. pregledavajo organi tržnega nadzor-ništva. in se torei ni bati zastrupljenja po njih. Prebivalstvo se torej pozivlje, da naj ne kupuje gob. ki se ponujajo po mestu, da se nc zastrupi. Vsi prodajalci gob pa se pozivbejo. da ne proda-jaio svojega blaga drugje kot na omenjenem kraju. Kršitelji te odredbe se bodo strogo kaznovali Premet zasebnih vojnopoštulh zavitkov ie dovoljen odslej pod obstoječimi pogoji na vojno poštne urade 220. 281, 283. 286. 188, 190. 198. 3'* 363. 365, 369. 379. 386, 387. 391. 403. 407. 419. 42!. 424, 435. 485. 518. 551. 588. 613. 627. 628. 634. 644: ustavljen pa ie na vojnopoštne urade 472 559 in 566. Pošiljanje blagovnih vzorcev je dovoljeno odslej pod obstoječimi pogoji na vojnopo^tne urade 220. 234. 281. 283, 2Š8. 290, 298. 318. 363, 365 369 379, 386. 387. 391. 403, 407, 419. 421, 424. 435, 485. 518, 551. 574. 575. 576, 577, 579, 584, s6a, c88, 613, 627, 628. 633, 634. 644: ustavljeno pa na voino-poštni urad 472. Rojanski »Sokol« naznanja, da se bo vršila danes ob 4^ pop. telovadba možkega naraščaja, jutri. v nedeljo, od 10 dop. naprej telovadba ženskega naraščaja. Starši, pošljite jih! Vpisovanje novih 'se vrši ob telovadnih urah. Poštni promet s Finsko. Odslej se pošiljajo lahko na Finsko čez Nemčijo in Švedsko tudi navadne in priporočene kupčijske tiskovine (ponudbe blaga, ceniki L2.). Pristojbine so iste kot v svetovnem poštnem prometu. Drujra številka »Jugoslovanskega Železničarja« je izšla včeraj ter se je vnanjim podružnicam razposlala deloma v zavojih, deloma na naslove posameznih članov. Člani podružnice Trst I. in Trst II. dobe list. kot zadnjič, pri zaupnikih. Pevsko društvo »Kolo* v Trstu. Danes zvečer ob 8 in pol pevska vaia. Pridite vsi ki ste prosti. Pevovodja. j med italijanskega občinstva, in povsod |e sodba I samo ena: delu in izvajanju vsa čast, sijajno! Zagreb je lahko ponosen na tej resnični umetnosti. — In z odra se je čula samo slovanska beseda! —r. * • « Večeras u lYt sati prva predstava opere »Car-menU naslovnoj ulozi gdia Vika Engel. Don Josea če pjevati g. Rikard Kubla. ostale glavne uloge gdje Polak, Zličar. Jezič, gg. Primožič, Pi- sarevič, Binički,. i Cvijanovič. Dirigira Baranovič. * » * Sutra, u nedjelju, u 7H~~sati na večer druga predstava opere >Carmen« sa gdjicom Martom PospišiMvanovom u naslovnoj ulozi. » * * U poncdljeliak pod protektoratom Njezine Pre-uzvišenosti baronice Lucy de Fries-Skene iz-vadjati će se Simfonijski koncert u korist ratne siročadi grada Trsta. Dirigirati će gg. Sachs i Baranovič. SCftSiževnosf um^l^s':, Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. — Po petih dneh se je snoči prvikrat ponovila Smetanova »Prodana nevesta« in dosegla zopet uspeh, kakor ga morejo dosegati edino le najznamenitejša dela svetovne glasbene literature. Gledališče polno do zadnjega prostora, občinstvo od točke do točke bolj navdušeno. Burno, dolgotrajno odobravanje ie žel vrli dirigent mojster Sachs po ouverturi, in tako je šlo potem dalje do konca. Ob odprtem odru so dosegli živahno priznanje duet Marenke in Janka v prvem dejanju. Kecala in .lanka v drugem ter sekstet v tretjem. Po končanih dejanjih, zlasti na koncu so priklicali |iz-vajalce glavnih ulog neštetokrat pred zastor. Ali je pa tudi bila v resnici predstava, kakor si jo more le želeti človek, ki ljubi glasbo, in združeno je bilo vse. kar mora v posameznostih in v celoti zagotoviti najsijainejši uspeh: orkester kakor zlit. kakor bi iz taktirke mojstra Sachsa izhajala neka magična sila, ki ga veže v najhar-moničnejšo enoto, med orkestrom in odrom zopet ista zlitost, izvajalci posameznih vlog, od prvih do najmanjših, vsak v polni zavesti neobhodne sestavine celote, vsak v polni meri izpolnjujoč svojo nalogo, zbor krepak, gibčen, uglašen in izravnan. in potem vse ono ostalo, kar vodi vešča in spretna roka režiserja g. Prejca! Pravimo, da je bila ta. druga uprizoritev »Prodane neveste«, če le mogoče, še popclnešja od prve. in uspeh zato še tem bolje. Občinstvo ie uživalo in uživalo. Pa saj se more tako glasbeno delo uživati tudi šele potem, ko se človek izgubi prvega presenečenja. ko že kolikortoliko pozna delo in se more globlje poglobiti v vso njegovo lepoto. Prepričani srno,•da bi se pela ^Prodana nevesta« viedno pred razprodanim gledališčem, pa naj bi se ponovila," np „vemo^.kolikokrat. 0 E^SSrpeznTh ulogatj smo že rekli, da njihovi izvajalci^ašjužiip vse priznanje, zlasti pa Ma-fenjia ce. Polakove, potem Križajev Kecal in pa Janko,."v katerem srao snoči čnli prvikrat izbor-nega,. tenorja dunaiske »Ljudske opere«, Ceha g. Riharda Kublo, ki je pel Jankovo ulogo češki in tako zavel tudi Kecala, da Sta v drugem dejanju sklenila vso kupčijo po Češko, kar ie bi!o še tem bolje, ker se tako niste besedni preveč križali, a Kubla razpolaga z izredno krepkim, v sredini in spodnjilegi skoraTbaritonsko donečlm In zvenečim, v višini pa nekoliko lažjim, fi priletnim, mehkejšim glasom. Odlikuje se tudr z dobro Igro. Kakor čujemo* si ga misli zagrebško gledališče pridpbiti zase: pridobi si v njem Izborno moč. Da ponovimo Nše enkrat: snočnia predstava ie bila pravi užitek za občinstvo katerekoli narod-posti. Imeli smo priliko govoriti z marsikom iz- DAROVf. — V počastitev spomina pok. Dušana Cotiča daruje g. M. Milic v Zagrebu K 40*— moški podružnici CMD. Denar hrani uprava. .la^ase v©s3i. VVILSON O VOJNIH CILJIH. VVASHINGTON. 5. (Rcuter. — Kor.) Predsednik Wilson je včeraj govoril ob Washingtonovem grobu in je izvajal v s\ojem govoru, da se za-vezni narodi bore za naslednje cilje, ki se morajo uresničiti, preden se more skleniti mir: Prvič uničenje vsake samovoljnosti in sile. ki more motiti svet, in če je n)c uničenje sedaj nemogoče, pa vendar0nic potlačitev do dejanske brez-močnosti. Drugič ureditev vseh teritorijalnih in suverenitetnih vprašani, gospodarskih in političnih vprašanj na potMnsi svobodnega sprejetja te ureditve po narodu, ki ie neposredno prizadet, ne pa na podlagi materijalnega interesa ali koristi kakega drugeca naroda, ki-želi drugačne ureditve v svrho razširjenja svoiega vpliva ali svojega gospostva. Tretjič dovolitev vseh narodov, da se bodo v svojih odnošajih med seboj ravnali po istih načelih časti in spoštovanja pred običajnim pravom civilizirane družbe, tako da se bodo vse obiiube in pogodbe vestno izpolnjevale, da se ne bodo kovali posebni naklepi in zarote. Četrtič usiMritev mirovne organizacije, ki bo iamčila. da bo vsevkupna sila svobodnih narodov preprečevale kršitve prav3. in ustanovila razsodišče, kateremu se bodo predlagala vsa mednarodna nasprotja Ti veliki cilji sc morejo skupno izraziti takole: Stremimo p<> gospodstvu pravice, naslanjajoče se na privolitev vladancev. in opirajoče se na organizirano mnenie človeštva Uresničiti se morejo samo s sogiašaniem zelja mislečih narodov. Svet s svojim hrepeneniern in upanjem po pravičnosti in miru nudi za to dobro priliko. Zaslepljen'" mogočnik; Prusije so ^klical? v življenje sile, ki so jih malo poznali, sile, ki se nikdar ne morejo več pobiti n^ tla. ker imajo duha in končni cilj. ki sta neumrljiva ter jamčita za zmago. V osmrtnici uvrščen; v včerajšnji številki je bilo pomotoma priobčeno ime pokojnega Josip Kočevar namesto Hočevar ter je izostalo ime sestre Neške. Mika Čihakroj. Latman Franjo Čihdk c. in kr. stotnik poročena Ajdovščina, 2. julija 1918. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni list!. :: HALI OGLASI» se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—; pristojbina znaša stotink- :—: Ha prodaj so DrasiSi z* rejo. Vicolo St. Vito - K' 2415 St. 15. Prodam Arffftf Ml krasno stanovanje ; (24 sob, kopal-U U U U SB nica, mala aobica in 2 droga prostora) v ul. Kandler ftt. 8, I. nad. 2411 nnArfff nn novo kolo (bUikelJ), dve ponočm rrUUU SC omarici in ofledalo. Ulica Tiziano Vecelio at. 18, pritličje. 2414 $NltnlMI -Balo-, kliu6e kljnčavniee kovač« iuUnilB se dobi t veliki isberi t zalogi železnice uL Vienna it. 17 2413 V limitam ▼reče vsake vrste. Prao Babi«, -al KUPll jelH Molin grande it. 20. 2347 {2Za m meblirana aoba. Ponudbe na Ins. odd, ISCB SC Edinosti pod .Meblirana soba«. 2410 lfKA«l*Jkt (Sirop kondenziranoga mleka) naj-(llSOZOI boJjSi pripomoček proti kroničnemu kata.ru i i bolezni dihalnih organov Izdeluje lekarna Coderma?., Trst, Ulica Rlborgo 17. 1311 TlMArfH «11 v ul* Monfort aa K 130 000. rivUU SC Hi^aJ« nova, moderna, prosta davka in rentira letno K 11.000. Stanovanja ▼ hiši so od 5, razmerno 3 sobe, sobieo in kopelj. V hiši je vpeljana voda, plin in uvedena moderna oprsv^ Pojasnila daje Kavčič, kavarna Universo. 2409 llrlU'fl množino belega in črnega vina Imam Vtlir.il na prodaj pri poetaji Nabrežja. Rosbak krčmar. _2405 rkciM litra kisa za en liter petroleja. Imam več UUfl hektolitrov pristnega, sadnega kisa- Kdor torej polije petrolej, dobi kis Franč Planin«, tauet na libni g. p. Videm (Štajersko). 320U nrfAnfi* čevljar, srednje starosti, iMf f svrho VUUVBC ienitve vdovo brez otrok 4f gospodično s premoženjem. — Naslov po*e Ima. odd. Edinosti p«d .St. 8199*. . 319$ Oglasi, osmrtnice, zahvale la vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se doSI-llaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« —- Ulica ^rJggjgj^ nAf>4«A4nlMI dre osebi s dobro plažo se FOSIuZniul išče. — Predstaviti se od 13-2. Naslov pove Ins. odd, Edinosti. 24CO umske sode kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma. Ktinfm zamenjam za jestvine kavo in ci-RUPllll trone (limone). Čarbola zgornja št. 151 IL n. Sudar. 2366 Od danes naprej v Hdtel» Balkan velika Izbera osakoursfnsaa vina. Pri Kmetijski zadrugi v Račjem na Štajerskem JADRANSKA BAHKA Trst, Via Cassa dl Risparnrtio 5 (Lastno poelopje) Kapital In rezerv« K 2500.000, - FILIJAiiKE: Dunaj Tegethofstiassc 7 9 Dubrovnik. Kotor, Ljubljana. Metković, Op »tlja J; Split, Šibenik, Za Jar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 01 ——--— 2 o --- od dneva vloge do dnera vzdiga. ilentn; Jare^s plačuje banka svojega. Obrekovanje vlc^ tekočem in žiroračuau po aogovora - Akrelatl«1 čeki in nakaznic na v^a ta-in inoz ; i trSliĆa K CPU JE IN PRODAJA r vrednostne ptpir.e rente, obligacije, castavntc. pisma. pri]orite".s | delnice, srečke, valuto devize, promeđa itd Dajs (PREDUJME na vrednostne papirje ia b -m» ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSlf.S PROMESE.--Prodvja srečk razredne lote g rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti fe kurzui izgnbi, revizija žrebanja s»reiz L L J f brezplačno. Stavbni kre lit, remboar^ krediti, j jj Borzna nproSila. — Inkaso. se dobijo po najnižjih cenah razne ple- g menjalnica---eskomp m»n:o tenlne (jerbasi), riževe metle, železni E Telefoni: 14Q3, 1793 in 2đ7ti mlini za zrnje, razni drugi stroji, žica, i Uf. dn , ur#I ^ dft t pop^i-ina I Brzojavi: JADRANSKA. twme bodeča žica. olje za stroje, maža za vozove, cikorija, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. IsM-Varii in m mm ssmsiia m jasen priporoča fvrdka Sevsr S Comp. — Wm. Izgubil sem odrezek surove svile, katera se pozria, ako bode tudi barvana, ker je edini posebni izdelek. Polteni najditelj je naprošen prinesti proti dobri nagradi in živež«. Ulica Acquedotto !7 H, Pipan. flfiviu ti *> a I itn' % lil Mili Trst - Oifl Stacflon 16 - Trs! Odprt $2iwmmml ^^ UStGiJnIiKS & l ^^ ■ tj : Ročni mlini za mu iti kateri meljejo v ako zrnie na najfinejšo moko, dobavlja s^nio edino česHa mM JI f I Finke Praga 1 i —1957. - TtlBvoi vaHki poj;- - mm g. jess ——----- v Trstu 7. . bo zapria v kratkem svojo pm®* izgoloiiljžaih oHlek v ulici Barriera vecchia 15. Poživlja se zato cenjeno občinstvo 5 naj uporabi to priliko, da si preskrb ! po znižani ceni blago ki je še v za-I logi, posebno zimsko blago, kakor obkke za žensk-; in deklice, bluze, svile, satiri, obleke za otr< ke, klubu:-- proti r »/.bitju Zavarovanja proti tatrini z vlomom Zavarovanja pošiljatov ua morju in po suh*? ... Življenjska zavarovanja \ najra/ ičn- kon b> . Trat CaKse S. % . 11.IC11„, PriporoCa cerjen. občinstvu svojo De|n)ska g,avnica ln rezerve dne trsoufcs plsareilkih in • 3i- 19,5 K ,f,; ,i25-992-:o jfoM pefrgfelčia Prodaja razglednic in igrač vteh rrst^ Irsddfda se tt;'^.1« v s!e¥. imisu Stanje zavarovalne glavnice ui „.vijcuje (31 12 1915) K 546,405.849 — Odkar obstoja družba, ie bilo v vseh L-ians«; u.- plačano na Škodah K 872.45^413 95. Zastopstva v vseh deželnifi glavnih mestih in v.if nejših krajih Avstro -Ogrske monarhije. F* J Advokat dr. Juro Adlešič vljudno naznanj*a, da je otvori 1 svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 6/II. , Ljubljana, dne h julija 1918. §L> —----------------' r,i dr. Advokat posluje sopet v Gorici, ul. Caserma 13 ____