. 274. V 1/dMM v CetrleK, dne i tam m Posmmi M stan, 2 om. Leio LIII. Naročnina za državo SHS: Aa mesec . . sa pol leta . M celo leto Din 30 . 130 . M« za inozemstvo: mesečno....... Din SO Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Oin 60 r Inozemstvu.... . 80 SLOVENEC S tedensko prilogo ,,Ilustrirani Slovenec" Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-5(1 in Din 2-—, »ečji oglasi nad 45 mm višine Din 2-50, veliki po Din 3-— tn <. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po orazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v ootoviol. Uredništvo je v Kopitarjevi nlicl 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne spre-tema jo. Urednlglve telelon 50, upravnlštva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34«) (za inserate) Sara-|evo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797. Tebi\ Prešeren! 1800 -1925 Vsakih petindvajset let slavi Cerkev sveto leto. Vsako tako četrtletje je v Cerkvi velikanski korak naprej, kvišku, bližje k Bogu, k večnemu cilju vseh narodov, vseh vekov. Tudi v politični in kulturni zgodovini narodov pomeni četrt stoletja veliko, velevažno, često odločilno dobo. Kaj pomeni teh pet četrtstoletij v političnem in kulturnem življenju našega naroda? 1800 Dne 3. decembra tega leta si v Vrbi zagledal luč sveta. Tvoj narod se tedaj še ni zavedal, da je eno, da ima eno skupao domovino: živeli so vsak svoje, kakršnokoli, življenje: Primorci, Kranjci, Štajerci, Korošci, Prekmurci. — Tistega leta je v nemški Jeni časopis Athenaum objavil geslo nove, moderne poezije: prava poezija je tista, ki iz srca kali požene. Tako je vzšla zvezda, ki je tudi Tebi pozneje sijala in pripeljala v deželo duhov najprej Tebe, s Teboj pa tudi nas, Tvoj rod. — Iz Francije je že enajst let odmeval klic: bratJvo, enake, t, svoboda, kar je tudi Tebi v Tvojih moških letih postalo geslo. — Nekaj let pozneje, v Tvoji deški dobi, ko so lili Ncmci do tal ponižani od Napoleona, se je v r.jih največji žaloeti rodila zavest, da io vsi, naj prebivajo na jugu ali severu, na vzhodu ali zapedu, sinovi ene matere, Ger-manije, in da jo morajo ljubiti. Ta iskra '•e šinila tudi na vzhod pod Tatro, kjer je vžgala ~r.vest, da smo tudi Čehi, Polja J, Rusi, južni Slovani sinovi ene matere, Slave, ki jo moramo ljubiti. Ko si kot :no-indvajsetletsn mladenič prišel na Dunij, ali morda že prej, je tudi v Tvoje srce padla ta iskra in vnela plamen, ki ni več ugasnil. — Toda po padcu Napoleonovem je ves ta ogenj med Nemci in Slovani zagrnil Metternichov absolutizem. Nastala je spet noč... »Neprosti dnevi, noč-rm enaki.. 1825 Tega leta so začele nektere bistre glave misliti na slovstveno glasilo. Ko si se vrnil z Dunaja kot doktor, ste si stesali prijatelji čolnič, Čebelico, v kateri si Ti pričel objavljati svoje nesmrtne pesmi. Ti predvsem si s svojo žgočo satiro dosegel, da smo se s Hrvati zedinili v pravopisu. Ti si nam kot prvi ustvaril pesniški jezik in dvignil našo poezijo na svetovno višino. Ti si nam povedal, da smo Slovenci otroci ene matere, ki jo moramo ljubiti. V srce so segle Tvojim rojakom Tvoje besede: Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče ... Iz dvojne bolečine, iz dvojne ljubezni, do Tvoje Beatrice Julije, ter iz domovinske ljubezni so Ti vrele vse Tvoje pesmi. Z žalostjo si se spominjal Samovih časov, ko je bil rod Slovencev združen pod enim žezlom. Želel si s svojimi pesmami kakor nov Orfej »spet zediniti rod Slovenšč'ne celeč. Bolelo Te je, videčega, da Slovenke, »nemško govorit' umetneprezirajo slovensko poezijo. Vedel si, da »milše zvezde Kranjcem bodo sijaleče se oklenejo materinega jezika. Zato si se tako odločno uprl zc1tevi t. zv. Ilirov, ki so rekli: samo štirje slovanski rodovi naj imajo književni jezik: Čehi, Poljaki, Rusi ter Iliri (t. j. Srbi in Hrvatje), drugi ne. Ogorčeno si tedaj zaklical: Čeh, Poljak in Ilir, Rus svoj zobraziti jezik, njih le mogočni ga rod ima pravico pitat; Beli Hrovat, Rus'njdk ne, Slovak ne, s Slovenci ne drugi, tem gre, Slave pesom, lajati, tace lizdt'. Hude so bile te besede, a prišle so Ti iz globoko:..." J« srca. In rojaki Tvoji so jih rrrumeli. In ko je v istem času > venec Stanko Vraz, užaljen, ker Čebelica ni prinesla njegovih v neumljivi slovenščini zloženih pesmi, hrbet obrnil slovenščini in pri u si hrvatsko pesniti, se? Ti Slovence, ia jih ne bi ta zgled omav;i, spomnil slavneja Rimljana Katona. ki po usodnem porazu starorimske republike ni prestopil v zmagovito stranko Cezarjevo, kamor so trumama šli drugi, ampak je ortal pri manjši, ki je bila zelo oslabljena. Tako si tudi Ti, naš pravi Katon, ostal zvest svojemu rodu, dasi »od drugih manjši in časten manj rod je slovenski In par let pred smrtjo si Ti, genij našega rodu, v »Zdravljici« še enkrat priporočil slovenski mladini, fantom in dekletom: Ljubezen domačije noben naj vem ne usmrti strup! Smrt Ti je (8. II. 1849) iztrgala iz rok prapor slovenski, ki si ga tako neuLtrašeno nosil pred svojim narodom. 1850 Po Tvoji smrti je Tvoj prapor dvignil Fran Levstik in ga enako neustrašeno kvišku držal celo četrtletje. Rekel je: »Če zdaj narodu vzc.memo jezik iz knjige, ga pahm-mo v omiki za petdeset let nazaj..In dalje: »Slovenci smo narod, in zaradi književnega jezika se ne moremo, nečemo in fr "i ne smemo iznebiti svoje narodnosti... Ako popuetimo svoj jezik, s tem odsekamo drevesu slovanstva eno vejo, kar bi bi'o vsemu slovanstvu na kvaro, ker vselej čuti celo drevo, ako mu odsekaš vejo, čeprav morda najmanjšo« 1875 V tem zadnjem četrtletju je Tvoja m: el jela poganjati globoke korenine: slovenski jezik je začel prodirati v urade ter v srednje šole (vsaj v nižje); dobival je od dne do dne lepšo obliko. Stritar, Gregorčič, Aškerc in lepa vrsta drugih ' jiževni ov ga je dičila. Proti Tvoji misli skoro ni bilo čuti glasu. 1900 V prvih letih tega stoletja smo Ti postavili v Ljubljani spomenik iz kamna in brona. Zdaj je prijel za Tvoj prapor Ivan Cankar: in spoznali so Tvoj rod in ga jeii spoštovati ter občudovati tudi nam čisto tuji narodi... 1925 In prišla je s: jboda v svobodni drž< "i. In zdaj, ko bi Te morali najbolj slaviti, ko bi Ti morali najbolj hvaležni biti, da A nam v nevarnosti ohranil naš jezik in m.Jo kulturo, zdaj mi — molčimo. Podpis pogodbe v Locarnu. EVROPSKI MIR JE ZAGOTOVLJEN! London, 2. dec. (Izv.) Dne 1. dec. je bila na svečan način v slavnostno okrašeni dvorani angleškega vnanjega urada podpisana v Locarnu sklenjena pogodba. Zanimanje za ta svetovnozgodovinski akt je bilo ogromno. Nad 200 časnikarjev se je pripeljalo iz vseh delov sveta v London, da prisostvuje podpisu pogodbe, na primernih mestih pa so fotografi in kinooperaterji fotografirali najvažnejše momente svečanega akta. V dvorano sta najprej vstopila nemški poslanik v Londonu Sthamer in angleški poslanik v Berlinu lord D' Abernon. Njima je sledil ostali diplomatski kor v Londonu nato stopnik Scialoja, Vandervelde za Belgijo, dr. Luther. Za njimi so se zvrstili italijanski zastopnik Scialoja., Vandernelde za Belgijo, dr. Beneš začeškoslovaško in Skrzynski za Poljsko. Polagoma so dvorano napolnili najodlič-nejši angleški državniki in parlamentarci, med njimi tudi Mac Donald in Lloyd George. Točno ob 11. uri se je dvignil Chamber-lain in je v temeljito premišljenem govoru označil ta dan kot najlepši dan svojega političnega življenja, obžalujoč le, da se zaradi žalovanja na dvoru ne more vršiti tako sijajno kakor bi tako znamenit dogodek zaslužil. Sporazum z Nemčijo je gotov in Nemčija danes nima nobenega sovražnika več, ampak le prijatelje. Chamberlainu se je zahvalil kancler dr. Luther, ki je naglašal potrebo, da se sporazum tudi kmalu izvrši, da bodo čim prej vidne tudi posledice velikega dela. Po kratkih govorih Brianda, Vandervel-deja, Scialoje, dr. Beneša in Skrzynskega je ob 11. uri 34 minut dal lord Hurst kanclerju dr. Luthru pero v roko in ga peljal k mizi, kjer so bile pogodbe pripravljene za podpis. Podpisovanje je trajalo 10 minut. Po podpisu je govoril Briand o duhu solidarnosti med narodi. Podpis pogodbe jamči še poznim rodovom mir, ker je izginilo tekmovanje med Francijo in Nemčijo. Proti nemški mzastopnikom pa je rekel: »Jaz sem dober Francoz, vi ste dobri Nemci ampak vsi skupaj smo le Evropejci! Nobena stena nas ne sme ločili. V imenu francoskega naroda izjavljam, da je vojne za vedno konec in cla nam je mir zagotovljen. Mi bomo na podlagi pogodbo storili vse, da zagotovimo mir!« Za Briandom je govoril dr Stresemann, ki se je zahvalil Briandu za njegovo obljubo in naglašal potrebo sodelovanja vseh narodov v dosego skupnih ciljev civilizacije. Vrsto govorov je končal angleški ministrski predsednik Baldvvin na kar je Cham-berlain slavnostno sejo zaključil. Pred poslopjem zbrana množica je prirejala odhajajočim državnikom viharne ovacije. London, 2. dec. (Izv.) Včeraj popoldne je sprejel kralj podpisnike pogodbe v svečani avdijenci. Chamberlaina je odlikoval kralj z najvišjim angleškim redom. Locarno, 2. dec. (Izv.) Včeraj, na dan podpisa v Locarnu sklenjene pogodbe, so zvonili v Locarnu vsi zvonovi. London, 2. dec. (Izv.) V pogovoru s Charn-berla;nom in Briandom so nemški ministri izjavili, da bo nemška vlada kmalu zapro Ma za sprejem v Društvo narodov. onrmin Belgrad, 2. dec. (Izv.) Radi Stjepana Radiča vlada veliko nezadovoljstvo O tem pišejo vsi listi, tudi »Vreme« in »Politika«. »Politika« piše sledeče: Radikali so sicer oprostili St. Radiču njegov napad v fin. odboru. Pričakovalo se pa je. da bo St. Radič v bodoče opreznejši. To se pa ni zgodilo. Na poslednji vladni seji je pripravil novo iznenadenje. Braneč Radojevičevo mnenje glede Brodarskega sindikata, je St. Radič drugič zapretil, da bo napravil krizo, ako se ne bi njegovo stališče sprejelo. Radikali so morali sprejeti to, kar je St. Radič diktiral preteč s krizo. To je izzvalo med radikali novo ogorčenje. Radikali si bodo najnovejši Radičev napad dobro zapomnili in ga ne bodo pozabili. l Ugleden radikal je včeraj izjavil: »Tako se ne vodi politika sporazuma, tako se v koaliciji ne more delati. Ako se misli Radič v odločilnem momentu tako obnašati, se mora to obnašanje obsojati kot nelojalnost in koalic ja ne more dolgo trajati. Želeli bi, da bi bil ta incident poslednji. Radikali sami ne verjamejo, da bi se Radič mogel zdržati, da ne bi prišlo do incidentov. Zato se pri radikalih ne gleda tako lahko na situacijo. Želi se, da bi Radič manj govoril in da bi pazil, kaj govori. Treba je opozoriti na to, da so se radikali jezili. ker je Radič porabil priliko in govoril na včerajšnji nogometni tekmi. Opozicija smatra, da se Radič zadrži tako, kakor so trdili, da se bo.« Vlada proti škofom. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Jutri se bo sestal izvrševalni odbor škofovskih konferenc in knezoškof Karlin na posvetovanje o tekočih cerkvenih političnih vprašanjih. V izvrševal-nem odboru so zagrebški nadškof Bauer, ljubljanski škof Jeglič in djakovski škof Akša-mov'č. Škofje bodo gotovo zavzeli stališče napram zadnjim dogodkom v Belgradu, kateri so pokazali, da je episkopatu nemogoče predložili vladi svoje zahteve osebno niti preko političnih organizacij. Kakor znano škofje niso bili sprejeti na dvom Predsednik ministrskega sveta Pašič pa sploh ni smatral za potrebno, da bi jih obvestil, ali jih sprejme ali ne. Minister za vere Trifunovič jih je sicer najprej sprejel. Ker mu pa škofje pri prvem sestanku niso mogli predložiti vseh svojih želj in pritožb, so hoteli imeti še en sestanek, za katerega pa minister Trifunovič ni dal več prilike. Tako so sc morali zastopniki katoliške cerkve vrniti, ue da bi mogli izvršiti od škofovske konference jim poverjeno nalogo. To postopanje proti škofom je napravilo najbolj mučen vtis v vseh katoliških krogih. Škofje bodo morali iskati druge poti, da lah' o javljajo vladi želje in potrebe katoliške cerkve, k"r jih vlada noče poslušati. Najbolj xudno je, da se tako briskirajo katoliški škofje v času, ko so v teku pogajanja za konkordat, vlada ,)a se trudi doseči za zavod sv. Jeronima častne prerogative Gotovo je, da bodo ti dogodki v naši javnosti vzbudili največjo pozornost, v katoliških krogdi pa veliko ogorčenje Z velikim zanimanjem se pričakujejo jutrišnje škofovske konfcrence v Mariboru, o kateri se v vseh političnih krogih ntnogo razpravlja. Pozdrav ministra šrameka Jugoslov. klubu. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Predsednik Jugosl. kluba je sprejel od češkoslovaškega ministra Šrameka sledeč brzojav: »Zahvaljujem se za tako živahno zanimanje in za blagonaklonjcne čestitke. Tudi mi zelo pazljivo zasledujemo napredek in razvoj jugoslovanske krščanske demokracije in nje vpliv na državno življenje, 7. gorečo željo za razvoj Vašega pokreta. Vam vsem Bog živil Minister Šramek.« FINANČNI ODBODR. Belgrarl, 2. nov. (Izv.) Jutri se bo vršila seja finančnega odbora. Na njej bodo razpravljali: L o nujnem predlogu poslanca Jugosl. kluba in Hrv. federalističnega kluba o izplačilu razlik uradnikom, 2. o nujnem predlogu poslancev Zobola in dr. Bazale za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske, 3. o nujnem predlogu posl. Jugoslovanskega kluba za podporo p toči poškodovanim, 4. o raznih manjših zadevah. Naročajte .Siovčnca'! Naše stališče in naše Dne 28. preteklega meseca se je poslanec OuSan Sernec v svojem velikem pro-gramatičnem govoru k dvanajstinam, ki je zbudil napeto pozornost zbornice in ni bil samo od levice živahno aklamiran, temveč je tudi aa vladno večino napravil globok vtis, z mar-kantniini besedami označil stališče Slovenije do centralističnega režima, do »sporazuma« J!R, odločno povdaril naše kulturne zahteve, zavrnil protikatoliško smer sedanje politike in orisal naš gospodarski položaj. Glede našega stališča do centralizma je poslanec Sernec izvajal: Jugoslovanska ideja in Slovenci. »Če stavimo vprašanje o vzrokih nezadovoljnosti, ki preveva danes vso Slovenijo, stavimo glavno vprašanje, na katero je treba odgovoriti. Hočem o tem na kratko razpravljati. Navedel bom najprej nekaj psiholoških momentov, ki segajo daleč nazaj v zgodovino. Najprej stavim vprašanje, kdo je ustvaril to državo? Gospoda moja, ni bila to svetovna vojna, ni bilo tudi, oprostite, srbsko junaštvo, ue srbska vojska in srbski meč. To je bila jugoslovanska ideja, ki je živela že davno pred letom 1914. Ostalo, kar sem omenil, je bilo le sporedni vzrok, ki ga je ta idejni vzrok izločil. In če se vprašamo, ali je to res, da je ta jugoslovenska ideja eksisti-rala, rečem, da to ni težko dokazati. Dovolite, da povem kratek dogodek iz dunajskega parlamenta. Bilo je to ob času aneksijske krize 1. 1908., ko je Avstro-Ogrska auektirala Bosno. V dunajskem parlamentu se je o tem razvila debata in govoril je med drugimi tudi dr. Biirenreither, eden najodlič-aejših nemških politikov v dunajskem parlamentu. Potegnil je paralelo med beneško in lonibardsko provinco na eni strani in med Bosno ter Hercegovino na drugi strani. Rekel je: Avstrija je imela italijanske province, žrtvovala je zanje ogromne vsote, a ni razumela spraviti težišča takratne italijanske ideje, ki je tam živela, v notranjost svojih mej. To težišče je ostalo zunaj Avstrije in nujna zgodovinska posledica tega je bila, da je Avstrija te dežele izgubila. Avstrija stoji sedaj, ko anek-tira Bosno in Hercegovino, pred podobnim problemom. Med slovanskimi narodi na jugu živi danes že popolnoma izrazita jugoslovanska ideja, ki stremi za združitvijo vseh Jugoslovanov v eno politično enoto. Če bo znala Avstrija to jugoslovansko idejo spraviti v notranjost svojih mej, bo te province obdržala. Če pa tega ne bo razumela, bo brezdvomno prišel čas, ko monarhija ne bo izgubila le Bosne in Hercegovine, za katere dežele se je eksponirala Srbija, marveč vse pokrajine, kjer prebivajo Jugoslovani. Dr. Biirenreither je govoril gluhim ušesom in Srbija je imela zgodovinsko vlogo drugega Piemonta napram avstro-ogrski monarhiji. Gospoda moja. ta ideja še živi. Mi Slovenci hočemo to državo, mi hočemo združitev vseh Jugoslovanov, toda da bi se ta ideja izvajala tako, da bi morali mi Slovenci žrtvovati vse, kar smo dobili od svojih očetov in kar hočemo ohraniti neokrnjeno naš m potomcem, ti^ko pa mi Slovcnci te ideje nikdar nismo razumeli. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Ne maram staviti tukaj vprašanja, kaj bi mogla ta nesrečna politika močne roke iz te jugoslovanske ideje narediti. Drugi psihološki moment, o katerem hočem razpravljati, bi bil sledeči. Naj poseženi nekoliko nazaj v minule volitve. Ne bom razpravljal o poročilu verifikacijskega odbora, ne bom razpravljal o vsem, kar se je dogajalo pri teh volitvah in o tem, na kakšen način je prišla takratna volilna vlada do večine v tem parlamentu in na kak način podaja danes ta zbornica sliko, ki jo faktično ima. A če se tudi vse to vpošteva. gospodu noj::, bi se ta rezultat ne bil dal doseči, če ue bi vodstvo radikalne stranke v polni meri vpoštevalo srbske duše Ce pa na eni strani odkrito priznavam, da ima gospod voditelj radikalne stranke lino uho za vse stresljaje srbske duše in zna vešče ubirati strune, da doseže v večini srbskega naroda resonanco, mu moram vendar na drugi strani odreči poznavanje hrvatske in slovenske duše. Nisem v to legitimiran in tudi ne bom govoril o razmerah na Hrvatskem. Omeniam le. da je glede Hrvatske isto mišljenje v tem visokem domu razvijal že dr. Bazala, ko je govoril o dveh dušah. Jaz njegova razniotrivanja le dopolnim z ozirom na Slovenijo. Gospoda moja, vsa ta imponde-rabilija, ki se nn kratko izražajo z definicijo različnih duš, so v politiki najmanj ravno tako važna, kot vse te številčne krivice in enostranske partije in pozicije budgeta. Centralizem kakor se danes izvaja v naši državi, misli nas Slovence prisiliti k temu, da podajamo roso-nanco na vse zvoke, ki prihajajo iz Belgrada. Kakor v akustiki, tako se tudi v politiki resonanca ne da izsiliti. Ali ničesar ne odjekne, ali pa slišite, če s silo udarjate ob druge strune, le neprijetne disonance. Enoglasna politična pesem se ne da izsiljevnti. Gospoda moja, mi Slovenci imamo svoj individualen naroden značaj, ki ga hočemo tudi ohraniti. Priznavam pa, da morajo biti naši glasovi v harmoničnem sklndu z glasovi drugih narodov ali plemen v naši državi. V tem vidimo mi moč in jakost države, da pride vsak glas, ki ga daje narod, do veljave in da se vsi glasovi zlijejo v veličasten in mogočen akord. Odtod tudi naša zahteva po zakonodajni avtonomiji ali samoupravi in odfod tudi naša trdo-vratnost, s katero vztrajamo v bistvu pri svojih zahtevah in od katerih ne moremo popustiti.« Boj za slovenski jezik in kulturo. O tej fundamentalni zahtevi našega programa je izvajal poslanec Sernec sledeče: »Dotaknil bi se rad še ene točke naših kulturnih zahtev, in to je naš jezik — naša slovenska govorica Po vaši ideologiji je slovenski jezik le dialekt, ki mora čim prej izginiti. Po našem mrenju je pa naš jezik narodna sveiinja, ki je, objektivno vzeto, pokazal že dovolj sposohnosli, ustvarjati kulturne dobrine, tako da je vsak nadaljnji dokaz za njegovo eksistenčno pravico odveč. Vzlic temu pa hočem o tem vprašanju govoriti, ker se je v minulem zasedanju tudi v tem domu to vprašanje omenilo. Aludiram pri tem na vprašanje gospoda kolege Smodeja na gospoda predsednika tega doma v zadevi varstva slovenskega jezika in na predsednikov pitični odgovor, da pozna soglasno z ustavo le eii jezik, ki je srbo-hrvaški-slovenski. (Josip Škoberne: Na podlagi katere slovnice? — Stjepo Kobasica: Vi još danas neniate cirilice!) Nehote sem se pri tem, gospod Kobasira, spomnil na avstrijske razmere in na zloglasnega gospoda ministra Kallaya ali Bilinskega, kegar hočete, ki je slovesno proglasil kot novi jezik bosanski jezik. (Franjo Smodej: Iste nielode!) in pri tem negiral, da živijo v Bosni tudi Srbi. Gospodje iz Bosne se na to gotovo še spominjajo. Kongruenten la primer sicer ni — takih primerov je tež.ko najti — sličen je pa vsekakor* In sedaj Vas vabim, gospodje iz Bosne, da poveste svojim kolegom, s kakšnimi občutki ste vi sprejeli svojčas Kallavevo izjavo in boste potem tudi razumeli naše občutke ob predsednikovem odgovoru. Zdi se, da obstoja tendenca od ofi-cielnega naslova naše domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev črtati zadnjo besedo enako, kakor je to hotelo storiti vrhovno avstrijsko vojaško poveljstvo začetkom svetovne vojne 1. 1914., ko je poslalo oficielno na "ministrsko predsedstvo na Dunaju akt z vprašanjem, kake zakonite pripomočke nudijo avstrijski zakoni za predlog, da se en narod iz monarhije črta. Takrat je bil mišljen srbski narod, ki so ga hoteli pri zeleni mizi črtati in izbrisati iz monarhije in iz svetu. A srbski narod je takrat v monarhiji eksistiral in živel, in sloven-ski narod v naši kraljevini tudi eksistira in živi! (Burno pritrjevanje in ploskanje na levici ) Če se hočemo mi Slovenci z vsemi, tudi najmanjšimi niansami slovenstva kot taki ohraniti, gospoda, to ni seperalizem. temveč nacionalizem. Naše ljudstvo zunaj naših meja na severu in na jugu Slovenije mora, če poseti Slovenijo, imeti občutek, da je doma, in to ne med Jugoslovani nego v prvi vrsti med Slovenci. Gospoda, če tega ni, če začnemo mi pisati v cirilici in oficielno govoriti v neki megleni jugoslovanščini, potem izgubi tudi naš narod na severu in na jugu svojo največjo oporo v svojem narodnem boju. Na severu se bo ponemčil, na jugu poitalijančil. Da, gospoda, nacionalizem je ta prokleti separatizem. (Stjepo Kobasira: Zašto se zovete jugoslovanski a ne jugoslovenski klub?) To. gospod Kobasica, je nekaj zgodovinskega. Tudi na Dunaju smo imeli jugoslovanski klub, v katerem so bili združeni ne samo Slovenci, ampak tudi Srbi in Hrvatje. Tudi tukaj v Belgradu smo imeli v našem klubu člane, ki niso bili Slovenci, ampak so bili Srbi oziroma Hrvalje in kakor kaže sedanji politični položaj, po bodočih volitvah tudi ne bomo več sami.« Prehajajoč na naše stališče do RR sporazuma je poslanec nadaljeval: »Končam s tem svojo argumentacijo gl& de slovenskih zahtev in pritožb proti političnemu režimu zadnjih let, ki ga označimo kot velesrbstvo z jako roko. Državno politično j6 ta smer pogrešena in mi Slovenci je odločno odklanjamo. Če se na kratko ozrem na današnjo politično situacijo, ali bolje rečeno na trenutni položaj, kajti dan je dolg in do pol. noči se politični položaj že lahko zopet spre- f meni (Veselost.), bi moral o »sporazumu RR< razpravljati. Odveč bi to bilo, kajti tozadevno je že kolega Sušnik o priliki zadnjih dvanaj. stin obširno obrazložil naše stališče. Jaz le ponavljam, da mi Slovenci tega sporazuma i stališča državniške politike ne priznavamo. Kajti če ta sporazum res obstoja, obsega le Srbe in Hrvate, Slovence pa izključuje. Hočem se le na kratko dotakniti ene toč. ke, ki jo smatram za bistveno in karakteristično za predmetni sporazum. Segam nazaj na verifikacijsko debato v tem domu ln na go. vor g. dr. Palečka. V duhu sem že zdavnaj prosil g. kolego dr. Palečka odpuščanja, ker mi ni šel v glavo koneks, v katerega je spravil poima »sporazum« in »silo« ali nasilje, ko je kulminiral v trditvi, da je vsak sporazum rezultanta sile. Nisem hotel tega verjeti, danes sem pa o tem prepričan, kajti ta sporaz-um je res rezultanta sile in nasilja. Prej sem v svoji skromni pameti vedno mislil, da eno drugo izključuje in da se o sporazumu na pod-lagi sile sploh ne da govoriti. Očividno pa ima g. dr. Paleček prav in jaz moram svojo logiko revidirati ter ta »sporazum« priznati kot »sporazum«.« (Veselost) • * * Na ostale momente v govoru poslanca Serneca se še povrnemo. Kronanje. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Pod naslovom »Kru-nisanje« piše »Politički Glasnik«, ki velja za glasilo jako vplivnih in visokih krogov v Belgradu, med drugim: »Kronanje se je doslej odlagalo iz raznih razlogov. Meje naše države še niso bile stalne, plemenski spori še niso bili rešeni. Glede teh dveh točk pa so se razmere zelo izboljšale v korist kronanja. Vprašanje državnih mej je rešeno in država je na znotraj uravnotežena. Zato smatra celokupna javnost, da se kronanje ne sme več odlašati Od sedanje vlade se pričakuje, da bo važnost tega vprašanja razumela in ukrenila vse. kar odgovarja interesom države in razpoloženju naroda. Javnost pričakuje od vlade to tembolj, ker predstavlja težnje in razpoloženje dveh najmočnejših plemen v državi. Če pa hoče vlada na kar najsvečanejši način izvršiti to svojo nalogo, mora gotovo strankarske interese žrtvovati. Mi mislimo pri tem na potrebo, da se vladna koalicija razširi tudi na druge stranke, posebno pa je potrebno, da bodo tudi Slovenci zastopani v vladi. V javnosti se tudi že naglaša, da morajo biti v vladi, ki bo izvršila kronanje, zastopana vsa plemena, kar v sedanji vladi niso. Če stvari še niso tako daleč dozorele, je treba s kronanjem raje počakati, da bi se izvršilo pod vlado, za katero bi stal ves narod«. — Prinašamo kot kronisti. Vlada se boji \i Jugoslov. kluba. Belgrad, 2. nov. (Izv.) Posl. Sušnik je v imenu Jugosl. kluba protestiral pri predsedniku narodne skupščine, da niso v Četrtek na dnevnem redu interpelacije, kakor je to po poslovniku. Zahteval je, da pride prva na vrsto interpelacija Jugosl. kluba o preveliki davčni obremeirtvi Slovenije. Dr Subotič je izjavil, da obžaluje, da ne more ustreči želji Jugosl. kluba, ker mu do danes nobeden od prizadetih ministrov, na katere so bile stav- ljene interpelacije, ni odgovoril. Čim bodo preštudirane, jih bo stavil na dnevni red narodni skupščini. Nesoglasje v klubu HSS. -Prekmurske zadeve. Belgrad, 2. dec. (Izv.) V klubu HSS se nadaljuje debata o incidentu, o katerem smo že poročali. Pristaviti je treba, da so glede tega incidenta zahtevali, da mora poslanec Hrupič, proti kateremu je nastopil Žnidarič, te vesti demantirati. Posl. Hrupič tega ni hotel storiti. Posebno se je za ta demanti zavzemal Pucelj, ki bo hotel kovati zase dobiček. V potrditev naš h poročil poročamo, da je Jugoslovanski klub prejel iz Prekmurja številne vloge agrarnih interesentov v Prekmurju. Predvsem so interesenti iz Črenšovc protestirali proti nakupu zemlje od grofice Sichy, da je predrago plačana in da se je izvršila cenitev neuradno. Plačali so za katastralen oral 12 do 15.000 D.n. Potem so zagrozili, da kdor ne bo plačal, bo izgubil pravico za nakup zemlje. Številne družine, ki niso mogle zbrati te ogromne vsote so prepuščene na milost ia nemilost. Posl. Klekl je interveniral raditega pri ministru za šume in rude. ZAKON O ČEKOVNEM ZAVODU. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Odbor za spremembo zakona o ček. zavodu je imel danes sejo, na kateri je sprejel razne spremembe. V glavnem so bili sprejeti sledeči predlogi: Najmanjša vloga je 10.— Din, največja je lahko 25.000 Din, ostale točke so bile sprejete brez sprememb. Poročilo o tem bo poslano narodni skupščini. KOMISIJA ZA BAKAR. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Posebna komisija ministrstva za finance je odšla v Bakar, da pregleda, koliko so potrebne poprave razne institucije, kakor je nedavno to zahtevala po sebna komisija. Bom in Svet Prešernu. Zadnja osma številka »Doma in sveta«, ki je pravkar izšla, je v prvi vrsti posvečena Pre ernovemu spominu, njegovi stopetindvaj-setletnici, na katero smo Slovenci popolnoma pozabili. — Če je že nismo pozabili, praznujemo je ne. In vendar vsak drug kulturen narod šteje leta in spomine svojih velikanov, v njih išče moči in spodbude za bodočnost. Zato je ta Dom in svetov« spomin lepo dejanje, ki nas skuša vsaj malo oddolžili in zasluži, da ga ra kratko predstavimo tudi našim čitate-ljem. Uvodna beseda 1800—1925 je neusmiljeno spričevalo našega časa in bi zaslužili, da jo v ccloti ponatisnemo. S težkimi poudarki ugotavlja, da Slovenci zato gremo molče mimo Prešernovega jubileja. Ker smo moralno tako nizko padli. »Kaj je v nas' živega? Kaj je v nas globokega? O, saj vemo, da nam je vse ravna ploskev! Kaj zidamo? Ponos in poštenje prodirajo v nas! Kaj so naše žrtve? Mamon, odet z lažjo! Smeti vežemo v zlato in lažemo si junake in zgodovina pred našimi očmi pači obraz. Česa nas je še sram? Koliko je še mož? Kdo je. ki bi nam izprašal vest? — V svobodi, ki smo jo doživeli, izgubljamo vero vase: naše glave so pri tleh in naša srca se zganejo samo še v zasineh. — Iz njegovih prerokb so nam zoreli časi. — Iz N.iega smo zrasli, a mi smo ves svoj dolg odrinili v kamen in bron in komaj /.a letnico Njegovega rojstva vemo. — Nismo ne Njegov, ne Levstikov, ne Cankarjev rod. Mah in lišaj smo, pri tleh. To je Prešernov spomin v letu 1925.« Dr Ivan Pregelj objavlja sliko V Emavsu, »zalo ker sem od svoj?ga iridesetega do dva-inštiridesetega leta v Njegovem Kranji bik kakor pravi v posveti'«- Vsebina je Prešernov pogreb. Takega prgreba še nismo brali v našem jeziku. Vrvenje stare napol zavedne meščanske družbe v gostilni pri Majerju, pred pogrebom, garda, politiki, se v značilnih obrisih vrte v paradi mimo nas. Nato je pogreb: »Tedaj pa zabuči zunaj vihar zvonov. Kakor da ne šumi zemljanu iz kranjske matere nego svetem Angeli žend bron, da poje, kakor še ni pel in ne bo pel nič več...—« »Tam zunaj se je obudil šum korakov, samo korakov. Sicer je vse tiho. A koraki pojo kakor pljusek valov. Začela je teči reka in bo tekla, telda, lekla ...« Tedaj se pojavi v gostilni on sam — Prešeren in obišče »učenca« kovača Gogalo, ki je obupal nad svojim življenjem in hoče za »Francetom*. Moral se je priti k njemu poslovit, ker se ta ni prišel. — Groza, dobrota, vsakdanjost in malomeščanska plitvest, svetost in gostilniško pustolovstvo se meša in zliva v eno — iznad vsega se dviga slutnja, ola se tisti, ki ga pokopavajo prebuja, vstaja in živi. Janez Jalen je ua originalen način zvezal v eno celoto mnogo lepih misli. Pesmi je pel, vedo Brezničani o Ribičevem dohtarju. Nikjer ne živi Prešeren tako živo kot v brezniških slovesnih pridigah, kier ga med velikimi vedno imenujejo prvega. »Prešeren! Dokler jih več išče hišo, kjer so ga zibali, kakor rušo, ki krije njegove kosti, naš rod ne bo prešel.« Lepa je v tej zvezi slika preteklosti, nekdanje slave voz - parizarjev, v zvezi s sedanjostjo. Včasih! Od Trsta do Dunaja so vozili in marsikateri hleb se je skotalil s parizarjev študentom. Sedaj so gore prevrtane, ni daleč ne na Dunaj ne v Trst, pa nikamor ne moreš. — Kaj vse to! Naj se zopet kaj zmede! Pred hišo te dva soseda s svoje zemlje lahko streljata. — Največ sveta pa sliši, je pel. Je pel Pa smo se morali puliti za najlepši kraj z okolščno, v kateri je bil sam doma, naš največji«. Najdragocenejši prispevek te številke je faksimilirana objava prvotnega rokopisa Zdra-vice, pesmi, ki je v preroškem duhu oznanjala naše osvobojenje, pesem, ki še ni izpeta in ne bo. Iz te objave, ki se je kaj dobro posrečila, zlasti vidimo v Prešernovo delavnico. Zanimivo je slediti, kako je pesnik presnavljal in prenašal, dokler se ni zalesketala »zlata kaplja iz Prešernovega duha«, kakor pravi dr. Žigon, ki objavlja pesem in razpravlja o usodi pesmi in njenih rokopisih, ki so se nam ohranili. Dr. Žigon je poleg tega prispeval odlomek iz spominov Prešernovega prijatelja Fr. Potočnika in razpravo Krst pri Savici v cenzuri. Prvi članek nam prinaša genljivo zgodbo iz leta svobode 1848, ko je bil Prešeren na stražnici narodne straže v Kranju, druga razprava s strokovnjaško natančnostjo osvetljuje tedanje cenzurne razmere in reši več. prepornih vprašanj z ozirom na cenzuro in pesmi, ki se tičejo cenzure. Med ocenami prinaša Fr. Kohlar poročilo o Zigcnovi knjigi Franc6 Prešeren poet in umetnik. Referat o tej knj;gi, ki bo najbrž najtežja slovenska knjiga, je dovolj obširen, da moramo dobiti točne pojme o njeni vsebini. V pripombah k vsebini knjige je načel vrsto spornih vprašanj, ki se tičejo predvsem Prešernove klasične oblike. Najtehtnejši je sklep, kjer se spusti v »eno izmed bolestnih točk naše literarne zgodovine: »Krst« in se obrača zlasti proti »racionalističnemu pojmovanju te pesnitve. Marsikdo noče priznati, »da je bil Prešeren v stadiju Krsta — onstran«. Prostodušnost in volja do resnice, ljubezen do Prešerna in njegove umetnosti preveva vse te članke. Prinesli so vrsto novih ugotovitev iu načeli nova vprašanja. Vsa snov je lep čin prave pietete, v času, ko iščemo vseh mogočih prilik in praznih spominov najbrž zato, da bi pozabili na to, kar je v resnici našega in iz česar smo ohranili kot Slovenci. Poleg Prešernovega gradiva ta številka zaključuje tekoči letnik. Prinaša konec Bevkove psihološko pogojene novele Muka gospe Vere, ki je vzbujala mnogo zanimanja. Letos je zaključil tudi dr. Debevec prevod Divine Com-medie. Sedaj imamo Slovenci to delo pred seboj v celoti in smo z njim zamašili veliko vrzel v prevodni literaturi. Epilog prcvaiavfet je gotovo preskromen in se zdi, da se je rajši skril kakor da bi se nam ob koncu pokazal. Zato mu moramo sami povedati, da smo mu res hvaležni za veliko delo, storjeno »brez upanja plučila«. Pesmi sta v tej številki objavila Tine Debeljak in Tone Seliškar. Zlasti po slednjega pesmi (Biriči!) so krepke in žive Poleg kazala je priložen listu tudi program za prihodnje leto, ki ga v eni prihodnjih številk objavimo v celoti. Prevrat na Kitajskem. Peking, 2. dec. (Izv.) Radikaiski levičarji In dijaki so v noči od 28. na 29. novembra porušili hiše in stanovanja več visokih državnih lunkcijonarjev. Hiše finančnega ministra, ministra za promet in policijskega šefa so po-jgali, ravno tako tudi palačo protikomunistič-oega lista »Asinpao«. Dijaki dele letake, v katerih zahtevajo izpostavo ljudske vlade in odpravo militarizma. V Peking se je vrnil ruski sovjetski po- slanik Karahan. Njegov prihod tolmačijo kot pričetek dalekosežnega prevrata. London, 2. dec. (Izv.) >Daily Express« poroča iz Pekinga, da so takoj po povratku ruskega sovjetskega poslanika Karahana predsednika kitajske republike odstavili in vzpostavili revolucijonarno vlado. Nova vlada je proglasila carinsko avtonomijo Kitajske in je preklicala vse mednarodne pogodbe, v katerih je Kitajska zapostavljena za drugimi državami. Strahovita nevihta v južni Italiji. Rim. 2. dec. (Izv.) V južni Italiji in na Siciliji je divjal strahovit vihar. V noči od 28. na 29. novembra in kasneje še en dan se je nevihta razvila v strahovit orkan in padati je začela debela toča. Morski valovi so preplavili vse obrežje med Italijo in Sicilijo in voda je uničila vse, kar je dosegla. Obrežne železnice so porušene, brzojavne in telefonske proge so prekinjene. Največ škode je pretrpelo mesto Bagnaro Calabra, ki ga je vihar popolnoma porušil. Drevje je vse izruvano. Preplašeno prebivalstvo je zbežalo iz podirajočih se hiš. Morje je podrlo varnostne nasipe. Vse ribiške ladje v pristanišču so se potopile. Na obrežju ležeče hišice so valovi odnašali kakor prazne zaboje. Zelo poškodovano je tudi mestece Pagli. V okolici je uničen ves pridelek. Morje se je razlilo do 150 m daleč v notranjost dežele. Tudi Messina, glavno mesto Sicilije, je močno trpelo. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako strahovitega viharja. V mestu je ranjenih mnog oseb, ker je vihar hiše kar razkrival. Električna naprava je popolnoma uničena in vse mesto leži v temi. Pridelek pomaranč je popolnoma uničen. Avstrijski problem. Celovec, dne 1. decembra. Slovek bi bil misL.1, da se je avstrijski problem rešil, ko se je ustalila vrednost denarja, ko se je dobil po mestih zopet kruh, ko je kmet zcpet mogel prodajati, ker je za blago zcpet dobil neko stalno vrednost, s katero si tudi cn lahko oskrbi, kar potrebuje za gospodarstvo. Inozemstvo je stopilo zopet v stik z nami, prodajalo nam je, kar smo hoteli. Človek bi bil mislil, da se bo ljudstvo zdaj z vso vnemo pcprijelo dela, da bomo kakor so storili Francozi, prepovedali veselice in pijančevanje. A tega n.smo storili in zato državica ne pride do miru, ne pride do sooijalnega reda. Vzrok naše bolezni sedi v duši socijalne demokracije, v duši njenih voditeljev. Le-ti voditelji naših delavcev, Bauer, Leuthner, Ellenbogen, Eisler i. dr. so nam po svojem mišljenju tuji, bolj tuji, nego se za-\edamo in spoznamo. Tu je jedro socijalne demokracije. Krščanska kultura nam je pre-šnila mišljenje, kakor kvas prešine testo in mu udahne novo življenje. Ne zavedamo se, da drugi ljudje drugače verujejo in svet gledajo z drugimi očmi. Hebrejec, ki vodi naše delavske mase, je drug človek kakor mi, naš delavec pa duševno ne stoji na višini francoskega, angleškega, ameriškega, da bi sam znal soditi, otrok je in hiti trumoma za tistim, ki mu nrjveč obeta. V demokraciji smo, ah nikdar ni cesar tako ukazoval, kakor zdaj nevenčani vladar Avstrije Hebrejec Bauer. Kaj neki mislijo in nameravajo le-ti ljudje? Nj.hov kulturni ideal je ves drugačen nego naš, zato njihova politika nam tuja, njihovo svetovno naziranje vse drugačno. Zal da vsi hodimo mimo te kuge, kot da bi je ne bilo, kot da bi bilo vse v najlepšem redu. Kaj pa tedaj namerava Hebrejec? To je njegov družabni načrt: 1. V skupnosti se uresničuje božanstvo v človeškem življenju; 2. Delo človeka združuje z grudo, le-to delo je sveto ako služi skupnosti; to je božja služba; 3. Občina je enota (Zelleneinheit) na kateri se naj gradi skupnost; 4. Država je skupnost občin na skupni zemljiški lasti, v skupnem urejenem delu, pri katerem zaupniki občin določujejo, kako naj eden drugemu pomore; 5. Človeštvo naj bo zveza takih komunističnih držav. To je mesiijansko kraljestvo Hebrejcev, to je zunanji red države. »Višek ž, vi jen ja pa Daj bo Visoka pesem v dobesednem smislu, v erotičnem zamaknjenju možkega in ženske se javlja najčistejša milost božja.« (Przywara SJ v Stimmen der Zeit nov. 1925). Torej to je življenjsko naziranje Hebrejcev: Človek sam je Bog, delo naj bo njegova božja služba, zdaj dela zase, v komunistični državi bo delal za druge. Družina se odpravi in ne bo več temelj, na katerem se gradi država, temelj države je občina, ki ji bo seve poveljeval Hebrejec. Skupna bo zemljiška in vsa druga last, skupno delo, kakor v kaznilnici. In kar je seve primerno Hebrejcu: erotično uživanje mu je vrhunec življenja. Vse to je več ali manj slepo sprejela socijalna demokracija. Nadmoč Hebrejcev je s tem postala grozovita, da gre za njimi nebroj ljudi, ki imajo kaj razloga biti nezadovoljni z usodo. Ponavlja se, kar se je vedno in povsod gcdilo: ko narod zapusti po naravi mu začrtane poti, pride ped oblast svojih sovražnikov, zunanjih nekdaj, danes notranjih. Ko se je ustvarjala nova Avstrija so so-cijologi vseh strank deli: tako ni mogoče: orjaška, buči podobna glava, slabi udje! A še bi šlo, ko bi bila ta glava tistega svetovnega naziranja kakor dežele. A v ti glavi vlada Hebrejec, tuja duša je v nji. in ta duša zasleduje načrte, ki so nam popolnoma tuji in zasleduje jih z vražjo bistroumnostjo. Hebrejec je hotel ljudstvo dekapitalizirati in proletariziral nas je uspešno. Velik del mirnega, razsodnega, treznega ljudstva se je pokopal v beraštvu ter bo množil proletarske čete. Potem je prišel »Mieterschutz«, ki je dekapitaliziral lastnike hiš. In z demonično silovitostjo naznanja novi sijonski kralj Bauer: »Mi ne pripustimo nikdar več, da bi hiše dajale lastnikom tako rento.c Zasebniku ne, pač pa socijalistični občini dunajski, katera ze letos izkazuje v svojih računih 17 milijard dohodkov iz strnnrine. Za stranke, ki stanujejo po hišah, je Hebre^cem malo, glavno jim je, da se polagoma brez. poloma pokupi vsa hišna last. Tako pride ljudstvo voditeljem v roke, kakor svojčas vojak v kosami. Dunajska občina je pokup. la hiš že za vse gr?Sko mesto in jih kupuje naprej. Z hišnimi lastniki izumre najzanesljivejši meščanski element, saj vemo, da se na uradnika ni zanašati, nomad je, kakor delavec in se povečini druži s stranko, ki mu največ obeta. Tako se i pobija krščansko-secijalni volilec in ko tega ne bo več, bo demokracjia popolna. Potem tudi kmečki zastopnik ne bo imel več v državnem življenju nobenega upliva. Le te misli vladajo v Hebrejcih, ki vodijo dunajsko politiko. Razmerje med Avstrijo Ln Dunajem pa je sploh nek unikum, neskončno žalosten in smešen obenem. Še ima krščanska stranka z vsenemško nekaj večine, a Hebrejci to večino ves čas zasmehujejo, da so volički, ki vozijo tja, kamor jih hoče Hebrejec Bauer imeti. Žalostno je, da sme dunajska občina z neznosnimi davki daviti obrt in trgovino. Žalostno je, če država nima več moči občini braniti, da ji uničuje davkoplačevalca, ko se občinske blagajne polnijo čez vso mero, ko torej davki nikakor niso potrebni! Nikdar še kje kaka država ni tako gospodarila, kakor se gospodari tu namenoma v socijalističnem smislu. Še žalostneje je, da država sama prispeva občini neprimerno visoke doneske, da država ali meščanska vlada izsesava dežele in polni blagajne socijalističnega mesta. — Država daje dunajski občini na leto nad 900 milijard iz skupnih dohodkov, to je nad dve tretjini vseh potreb dunajske občine. Ko sc je v pomladi z.glasil proti temu škandalu dr Drexel, se je občina opravičevala, da ima glavno mesto druge potrebe kakor dežela in »homo rusticus«, kakor so nazvali dr. Drexe-la, je obmolknil. Pri prvi delitvi davkov je bil Hebrejec spretnejši kakor njegovi partnerji, opeharil jih je — »sit venia verbo« — razne kaplane — in zdaj si ne pusti več nič izviti iz rok. Dunajski občinski račun izkazuje 148 milijard bančnih obresti, nad 10 odstotkov jim banke niso obrestovale, torej je v bankah poldrug bilijon, en bilijon je gotovine v blagajnah, to je polovica vsega v Avstriji krožečega denarja (Reichspost 27. nov.). Ako je ta list opozarjal, da obč.na jemlje obrti in tovarnam bilijone, ki jih daje v banke, iz bank pa si morala industrija in obrt ta denar izposojevati po 20 odstotkov, tako živi Hebrejec in socijalizem se uspešno približuje svojemu cilju. Ako delavci pridejo pri tem ob kruh, jih Hebrejec ščuva proti državi in zahteva da se jih na državne stroške zavaruje. Drugod bi se v očigled takega gospodaistva dvignila v ljudstvu burja, ki bi odnesla, kar je gnilega. Dunaj pa pleše naprej svoje valčke. Ako je vse, kar se je navedlo žalostno, je tole preneumno: Dunaj ima državno policijo, za katero je občina pred vojsko prispevala letnih 1,050.000 kran. Zdaj, danes še, prispeva v den~rju se potaplajoča občina za svojo policijo še 105 šilingov, to je tri pare čevljev, in ponižna država jih sprejema. Človek bi mislil, da bi si država lahko pomagala, ali ne upa si: naj bi umaknila policijo in pustila mesto brez varstva, če občina ne plača kar je plačevala, — polnovrednih kron milijon! A ne, saj bi se sicer dunajskemu županu lahko kaj zgodilo. Ko je država prevzela oskrbovanje invalidov, njihovih otrok in vdov, je odvzela občini veliko breme. Dunaj ima od Luegerjeve dobe sem svoja dobičkanosna občinska pedjetja: elektrarno, tramvaj, premogovnike i. dr. Svoje akcijonarje je obč.na odplačala z ničvrednim denarjem, Kleinrent-nerje pa zdaj ščuva na državo in zahteva naj ta skrbi zanje. Državni gledališči, Burgteater in opera, sla pasivni, država plačuje pasivum, občina pa pobira od nju »Lustbarkeils« davek, 6 m lijard na leto! Tu se neha ves red. Na eni strani pre-frigani židovski financier, na drugi strani neuka družba kmetov, uradnikov, duhovnikov, ki se imenuje krščansko socijalna stranka. Kmet naj kmeta voli, pa pojde približno tako, kakor slepcema v evangel.ju. Dolgo se tako ne bo gospodarilo. Ako kedaj meščanske stranke kaj pametnega žele, udari Bauer ob mizo: tako ne bomo, pa so meščanske stranke na kolenih, mesto bi tudi udarile in rekle: ali se bo vladalo res demokratično, kakor sklene večina, ali pa se naj ta družba razide in država neha. Ko bi se kedaj upal Seipel reči to besedo, ga bomo šele imeli za velikega politika, dokler pa misli, da mora Avstrija obstati za vsako ceno, tudi pod dikta-tom Bauerja, dočas ga ne umemo. m. p. Beležke. Primerno poučilo. »Narodni dnevnik« se je postavil včeraj na pravilno stališče glede na gospodarsko zavode. »Napadi časopisov« — pravi »na gospodarska podjetja se morajo brezpogojno nehati in stranka, ki takih napadov v svojih listih ne prepreči, je izgubila vsako pravico do obzirnosti«. — Upamo, da si bodo gospodje okrog »Kmetskega lista«, ki so dobro znani z »Nar. dnevnikom« to tudi dobro zapomnili. Namigovanja »Kmetskega lista« doslej niso bila taka, da bi imela radičevska stranka pravico do obzirnosti.« Morda se po tej lekciji poboljšajo. Seia narodne skupščine. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 11. dopcldn«. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, je fin. minister odgovarjal na posamezna vprašanja razn.h poslancev. Po odgovorih je bil odrejen kratek odmor, med katerim naj bi se voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli radi volitve odbora za pretres zakonskega načrta o Obrtni banki. Ker se skupine niso sporazumele, je prišlo do samostojnega nastopa posameznih skupin. Debata o carinskem tarifuT Belgrad, 2. dec. (Izv.) Na seji odseka, ki razpravlja o carinskem tarifu, so razpravljali o uvoznih carinah na plemenite kovine in njih izdelke. Sprejet je bil predlog, kakor je v načrtu. Potem so razpravljali o uvoznih carinah na železo. V debati so sodelovali skoro vsi člani odseka. Naglašali so potrebo, da se uvozne car.ne na surovo železo ukinejo, na ostale vgste pa zmanjšajo. Načelnik ministrstva za trgovino Savič je odločno branil vlad in predlog. Zahteval je, da se naj uvozna carina na surovo železo poviša z ozirom na drž. zavod v Varešu. Slično stališče je zavzemal glede tega tudi zastopnik ministrstva za šume. Podtajnik Neubatier je zahteval, da naj se carine ukinejo. Posl. Pušenjak je ugotovil, da je bil dozdaj uvoz surovega železa prost. Sedaj pa vlada zahteva, da se zacarini, dasiravno mo-rnmo večino železa uvažati. Drž. podjetje v Varešu ne dela, če pa dela, oddaja železo skrajno Blabe kvalitete. Naša želena industrija je odvisna od uvoza surovega železa. Tieba je upoštevati našo domačo industrijo in delavce zaposliti v naših tovarnah. Predlaga, da se carine ukinejo. Ker je prijavljenih še mnogo govornikov, se bo debata o tem nadaljevala v petek. ZAHVALA NADŠKOFA BAUERZ Belgrad, 2. dec. (Izv.) Na udanostno brzojavko zborovalcev v Preki v Dalmaciji, je nadškof Bauer dr. Korošcu odgovoril s sledečo brzojavko: »Izjava udanosti in vernosti hrvatskega katoliškega naroda z zborovanja v Preki, ki ste mi ga sporočili, me zelo veseli. Zahvaljujem se Vam in zborovalcem. Nadškol Bauer.« NOVOST! ZELO UGODNO i DARILA svojim cenjenim odjemalcem za MIKLAVŽA in BOŽIČ v zavitkih po Din 150.—, 160.—, 200.—, 425,— in 600,— Krasno sortirana, pripravna za družino, gospodinjstvo in za posameznika — priporoča i*jir« s Krekov trg 10, prvo nadstropje. BS&ssb E BKmnn . xv.su Dr. Fran Detela. Ob njegovi petinsedemdesetletnici (3. XII. 1850-3. XII. 1925). Ko bo dr. Detela te-le vrstice zagledal, bo najbrž po svoji navadi dovtipno vzkliknil z Aleksandrom Velikim: »O fortunatum ... qui praeconem invenerit!« (t. j. Srečni junak,... ki je našel trobentača svoje slave!) Trobentače nas bo hudomušno imenoval, zakaj ni mu zlepa kaj tako zoprnega kakor osebni kult, čezmerno proslavljanje še živečih osebnosti. Zo geslo si je bil že davno izbral izrek starogrškega modrijana: Lathe bidsas (t. j. živi do konca skrito). V svojih romanih, povestih, dramah in dramatičnih spisih nikdar ne govori o sebi, iz svojega tako skrbno in modro izrabljenega življenja nam ne izda ničesar; | Mto pa je njegovo oko tem bolj bistro uprto v zunanji svet, pred vsem seveda v svet našega naroda, v vse dobre, pa tudi slabe strani nagega javnega življenja, bodisi kmetskega, Delavskega, malo- ali velikomeslnega. Neka nemška poetika (R. Muller-Freienfels, Aus Natur u. Geistes\velt) deli vse pesnike in leposlovne pisatelje v dve veliki skupini: v Ausdrucksdichter t. j tiste, ki oblikujejo pred vsem svoje lastno doživetje (pri nas posebno izrazita Ivan Cankar ter Ksaver Meško, pa tudi n. pr. Stritar v »Zorinu« ali dr. Ivan Tavčar v mnogih novelah, nazadnje še v >Cvelju v jeseni«, in novejši skoro vsi), ter v Gestaltungsdichter t j. tiste, ki jemljejo in oblikujejo snov iz sveta zunaj sebe (pri nas n. pr. Mencinger, Jurčič, Deiela, Finžgar — izvečine —, Pregelj...). Kljub temu pa, da dr. Detela o sebi trdovratno molči in odločno odklanja vsako proslavljanje, menimo, da je dolžnost našega lista, stoječega na pozitivnem krščanskem stališču, ob tem redkem jubileju in v teh časih, ko se čimdalje bolj tudi v leposlovju žal! pogrezamo v surovi materializem ter kult pol-tenosti, se spomnili pisatelja iz starejše generacije ki je, kakor dr. Janez Mencinger, vedno visoko držal prapor krščanskega idealizma in optimizma. Saj ima tudi dr. Detela skoro v vsaki svoji povesti motiv ljubezni med moškim in žensko, toda vedno v skladu s krščansko nravnostjo. Zalo se pa teh njegovih mladih ljudi s takim srčnim veseljem spominjamo. S kakšno idealno lučjo sta n. pr. ožarjena Gregor in Tajda v njegovem »Pega-nui in Lamfcergarju«! Kjerkoli naš pisatelj govori o mladi ljubezni, povsod se vidi, da je tudi on nazorov Aleksandra Manzoni-ja, ki je na očitek, da je v njegovih »Zaročencih« premalo erotike odgovoril: »Prištevam se med tiste, ki so mnenja, da se o ljubezni ne sme tako pisati, da bi čitatelj v to strast privolil,« in »da je poleg erotike na svetu še mnogo drugih čustev, katerih svet kruto potrebuje sočutja, odpuščanja, požrtvovalnosti, samoza-taje, vsega tega ni nikoli preveč in da torej vsa čast tistim pisateljem ki ta in taka čustva skušajo vzbuditi v Čitateljih.« V njegovi »Trojki« n. pr. zavzema erotični problem prav važ- no mesto, toda čitatelji z grozo gledamo, s kakšno hladnokrvnostjo napačno vzgojena Ir-ma upropasti idealnega Vladimirja in uniči srečo dveh tako dobrih rodbin; na drugi strani pa v istem romanu občudujemo tiho samo-odpoved Milice Slojanove ter končno tudi velikodušno njeno ter njene sotrpinke Helene odpuščanje, dano njiju največji sovražnici in kri-vičnici, Irmi. Tako ravnanje je res prava, vzvišena krščanska etika. Krščanski optimizem preveva kakor rečeno, vsa dela dr. Dete'.e: neprisiljeno snuje on povesti tako, da se vidi, kako sicer navidezno človeška zloba in več-. krat neumnost šari in gospodari na svetu, v resnici pa vajeti drži v rokah Bog. Še v zadnji povesti, v »Kapitalistu Raku« (Mladika, 1923). kjer dr. Detela slika bedo moža, ki Je, zaupajoč na svoj v vojno posojilo naloženi denar, po vojni prišel ob vse in postal berač, dočim verižnišlvo okrog njega raznaseno živi, še tu so zadnje besede Rakove hčerke, ki je v povojnem metežu sebičnosti in koristolovja izgubila ženina ter mora v svoji skrajni revščini, da preživi očeta in sebe začeti slržiti v trgovini, kjer je bila prej lastnica, tako lepe, tako res krščanske: »Nikar se ne jezite oče I To se ne da spremeniti in Bog ve, čemu je to dobro.« Dr. Detela je odličen zastopnik zdravega realizma • program te struje je najbolje Izrazi i v naslovu njegove povesti »Svetloba in senca«: rad nam riše svetle strani naše preteklosti in sedanjosti ni pa slep tudi za naše senčne strani. Nekatere take naše napake ima posebno na piki: politično strankarstvo (»Sošolci«), rodoljubstvo (v »Trojki«, v »Rodoljubih na deželi« itd.), lakomnost (»Tujski promet« i. dr.), klečeplastvo (»Oficiala Ponižna zločin«). Nikoli pa ne moralizira v škodo umetnosti; semtertja kakšna moralna kapljica — kakor sam pravi — in povest gre dalje. Kot realistu mu je seveda resnica nad vse; toda resnica se da povedati na razne načine — dr. Detela jo pove po Horacijevo: s smehljajem, s humorjem. Odtod tudi neka značilna poleza njegovga sloga: paradoksnost. Par zgledov! Naš pisatelj povsod, kjer le more, pobija neznačajnost; s čim? Neznačajneži govore jezik, ki jih mora do kosti osmešiti. V »Novem življenju« se širokousli tale tiček, Albin: »Kaj pa značaj: Ovira napredku in napredovanju. Hvaliti značaje to je snov samo za mladinske spise. Z značajem se ne pride nikamor. Le vprašajte naše uradnike. »>Kdor se vedno suče v istem zagrnjenem prostoru, ki ga imenujemo značaj, hodi in hodi, a ne pride naprej, kakor osel. ki v kolesu vodo žaga.« (Klasičen zgled »značajnosti« jo tudi novomeški mestni tajnik v »Hudih časih«, DSv 1894, ki je v štirih letih, 1809—1813. štirikrat menjal svoje prepričanje.) Albinov bratec Adolf enak slerar. pa v isti povesti politiko kmetu Blažu takole razlega: »Co ti, Blaž, obljubiš, kadar te Frlin naprja, da boš njega volil za župana, kadar le pa napajam jaz. da boš volil mene. in če vol « na vse zadnje samega sebe, vidiš, to je politika«. Jn na pripombo Blaževo, da je to sleDarstvo. odeovori Zaslužnemu možu. V pondeljek dne 30. novembra je bil slovesno odlikovan gosp. mons. Tomo Zupan. V-navzočnosti gg. Andr. Senekoviča, dr. Fr. Vodopivca, ^e. dr. Tavčarjeve, I. Bu-lovca, I. Vrhovnika, V. Rohrmanna, V. Von-čina in univ. prof. Steske je pripel veliki župan g. dr. V Baltič odlikovancu red sv. Save III. reda. Pri tej priliki je veliki župan, ki je bil svojčas Tomo Zupanov učenec, slavljencu iskreno čestital ter poudarjal zlasti njegove zasluge na šolskem polju kot vrlemu profesorju in učitelju mladine. Obenem pa ga je slavil kot iskrenega rodoljuba, ki je pokazal svojo veliko ljubezen do svoje rodne gru.'. s tem, da je ustanovil Družbo sv. Cirila in Metoda. Nato je povzel besedo g. vladni svetnik Andr. Senekovič rekoč: Zelo me veseli, da Imam čast že drugič prisostvovati odliki vrlega moža. L. 1904. je bil odlikovan g. mon-signor z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. To odlikovanje je silno razveselilo profesorski zbor in mladino, tembolj, ker je bil odlikovanec znan kot narodnjak in ker je dobil odliko vzlic temu, da je bil predsednik »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki ni bila avstrijski vladi priljubljena. Posebno pa poudarja govornik odlikovančeve zasluge za ustanovitev C. M. družbe, kateri je bil 21 let prvo-mestnik. Omenil je dalje njegov trud in pota, ki jih je napravil po vsej širni Sloveniji, da je vzbujal med ljudstvom narodno zavest in požrtvovalnost za delo Družbe sv. Cirila in Metoda. Končno je v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda in vseh članov širne Slovenije odlikovancu iskreno čestital s toplo željo, da bi še dolgo let užival veliko odlikovanje. Nato je odlikovancu prisrčno čestitala ga. dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, kot predsednica ženskega oddelka C. M. družbe. Z mladeniško živahnostjo se je v pesniško navdahnjenem govoru zahvalil slavljenec kralju Aleksandru za prejeto odlikovanje. Svoj govor je sklenil s srčno željo, naj Bog blagoslovi našo kraljevo rodovino pri vsem njenem delovanju v prid slovanstva — ter vzkliknil kraljevi rodo-vini trikratni: Živijo! Hrvati in Krek. Splitski »Jadran« prina- 6a pod naslovom »Naš Krek« članek, v katerem med drugim piše: »Previdnost ni pač mogla jačje spojiti dveh slovanskih katoliških narodov, nego da je obema dala iste teoretike in praktike, kakor je dala Sloveniji in Hrvatski Mahniča in Kreka. — Po pravici se more reči, da je Krek slovenska zgodovina. Pri nas Hrvatih so bili dnevi, ko je ves narod upiral vanj oči; bilo je tedaj takih, ki so se imenovali njegovi učenci in ga slavili, sedaj pa rušijo one, ki nadaljujejo njegovo veliko delo. Hrvatsko katoliško gibanje, ki je pošiljalo svoje najboljše posameznike na Sv. Jošt, je ed:ni izvršitelj njegove oporoke med Hrvati. A ta oporoka zahteva od hrv. kat. gibanja tako hrvatsko bodočnost, kakor je slovenska sedanjost. — Krek je bil najjasnejši dokaz, da mere kaka ideja živeti dvalisoč let. pa ne samo živeti, marveč se tudi izvrševati, potencirati in zmagati.« Pripomba k davčni preobremenitvi Slovenije. Navedene so bile že razne številke o visokih in pretiranih davkih, ki gredo iz Slovenije, posebno v zanimivem članku v »Slovencu« št. 271, ki je vreden, da se pa?.no shrani. K vsemu drugemu naj še pristavimo velik dohodek kranjskega verskega zaklada, ki 7naša 5—6 Din na leto. Po poročilu poslanca Škulja v »Vzajemnosti« utegnejo znesti vse svečeniške draginjske doklade za vse konfe-sije v državi 18—20 milj. dinarjev; potemtakem bo tretjina prav gotovo pa četrtina tega zneska pokrila samo ljubljanska škofi- ja, ki tvori polovico Slovenije. AK ne bo to relativno najvišji prinoe iz Slovenije? Koliko pride nazaj? — J. M. Uradništvo in komisijski stroški. Tako »na svete čase« doleti tudi slovenskega uradnika, da ima kako uradno opravilo v kraju, ki je oddaljeno nad 4 km od njegovega urada. Tedaj (drugače ne, in če je zunaj cel dan) mu gre povračilo potnih stroškov in takozvana di-jeta, ki je pa tako revna, da ponavadi komaj zadostuje za prehrano, za prenočevanje pa ne ostaja nič. — Če moraš v oddaljenejši kraj, recimo kakih 20 ali več kilometrov od železniške postaje, ne smeš zaračuniti voza, razen če doplačaš sam, kajti kilometrina znaža le 6 Din od 1 km. Voz pa stane na tako razdaljo do 250 Din brez običajne prehrane in napitnine za voznika. Torej ne preostaja drugega, nego da kolovratiš peš, tratiš čas, ter kvariš obleko in obuvalo, ne glede na izrabo fizične moči. — To je eno, o čemer naj bi razmišljali merodajni krogi. Drugo je to: Vse te stroške moraš zalagati iz lastnega žepa. Potem pa traja dolgo, dolgo, tedne in tedne, predno nakažejo — reete vrnejo — izdatke, ki si jih imel za državo v njenem interesu, izvršujoč svojo službo. — Kaj več reči iz znanih razlogov ne smemo. Konstatirati dejstvo nam bodi vendarle dovoljeno. Če bo le kaj zalegla takale konstatacija? Političen umor v Sisku. Kakor v več drugih mestih, so tudi v Sisku pod vlado Pribi-čevičevo orjunaši strahovali mirno meščanstvo. da se nihče ni upal niti glasno kihniti. Posebno nebrzdani so bili orjunaši iz Čapraga blizu Siska, ki so pri neki priliki ubili ključavničarskega vajenca Skorupa. Ubijalce so prijeli in izročili sodišču. Dne 9. t. m. bi se imela pričeti pred sodiščem razprava, na kateri bi bil nastopil kot glavna priča mladi Luka Uzelac. Njegove izpovedi so se dobri prijatelji ubijalcev tako bali, da so sklenili tudi 19 letnega Uzelca spraviti s sveta. Zasledovali so ga tako dolgo, dokler ni dognal v noči od nedelje na pondeljek orjunaš Dušan Radovič, mesarski pomočnik po poklicu, da se nahaja Uzelac v gostilni Lloyd v Sisku. Radovič je takoj poklical na pomoč nekega Dukiča z besedami, da ju j čaka pečenka pri Lloydu«, in v družbi še nekaterih svojih prijateljev in zaveznikov sta udrla v gostilno, kjer je Radovič Luko Uzelca z mesarskim nožem zaklal. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil, da je Uzelac takoj umrl. Dušana Radoviča je policija takoj prijela in izročila sodišču. Pogreba umorjene žrtve se je udeležilo na tisoče ljudi. Vsled umora razburjeno prebivalstvo zahteva od oblasti, da vendar enkrat napravi energično konec takemu divjaštvu. Gibanje za prestop v pravoslavje na Visn. Splitska »Nova Doba« priobčuje izjavo oblastnega odbora Zvc.e zemljoradnlkov v Splitu glede gibanja mtd zemljoradniki na Visu za prestop, v pravoslavje. Odbor izjavlja, da te akcije ni uvedel niti se z njo ne strinja, marveč jo obsoja tako sam kakor tudi vsi njegovi pristaši v Splitu. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani. V času od 15. novembra do 21. novembra 1925 je bilo razpisanih 49 službenih mest. 104 oseb je iskalo delo, v 50 slučajih je borza posredovala z uspehom in 25 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 21. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5188 prostih mest. 7359 oseb je iskalo dela. v 3112 slučajih je urad posredoval z uspehom in 2028 oseb je odpotovalo. Zaščita slovesa naših znamenitih vin. Občinstvo in obrtniki se opozarjajo, da je prepovedano točiti vinski pridelek takoimenovanih direktnih produktorjev, kakor so n. pr. šmar-nice ali noah elvira, othelo, delavare, hor-bemont, clinton, jacques, izabela itd. ali pa tudi le mešanice navadnega vina s šmarnico ali kako drugo neposredno rodečo vrsto pod imenom vino, marveč mora biti te vrste vinski pridelek označen z imenom »šmarnica« itd. V vseh lokalih, kjer se toči tak vinski pridelek, mora viseti tabla z napisom. Prestopki se bodo zasledovali. Tudi je razmnoževanje in prodaja takih trt prepovedana. Odpuščeni delavci. V soboto je vodstvo parne žage Rambovšek v Lescah odpustilo celotno svoje delavstvo, okoli 25 ljudi, za nedoločen čas. Vsi ti delavci ra'un enega so organizirani pri socialnih demokratih. Kaj je storila njihova organizacija zanje? Anton Gabron, rodoljubni župnik iz tuž-nega Korotana, od koder so ga Nemci pregnali in kamor se ne sme več vrniti, se nahaja začasno, kakor čujemo, pri Sv. Križu nad Dravogradom p. Meža ob Dravi. To na znanje rodoljubom in rodoljubkinjam, ki se zanimajo za usodo tega velikega narodnega trpina. Boh. Bistrica. Običajni vsakoletni kramar-ski s^jem na Bistrici v Sv. Miklavžu dne 6. decembra se letos, ker je isti dan nedelja, vrši v pondeljek dne 7. decembra v smislu tukaj veljavnega sejmarskega reda. To v vednost vsem kramarjem in drugim ki bodo ta sejem posetili. — Županstvo Boh. Bistrica. Spomenik kralju Petru. Dne 6. decembra t. L odkrijejo v Baškem Petrovcu na slovesen način spomenik pok. kralju Petru Osvoboditelju. Jubilej starega srbskega samostana. Dne 4. de<\ t. 1. proslavi stari srbski samostan Tro-noša 640 letnico svoje ustanovitve. Dvigalo za prenašanje bolnikov. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo kredit v znesku 300.000 Din za napravo velikega dvigala v Splošni državni bolnišnici v Belgradu, ki naj služi za prenašanje bolnikov. Flavto poučuje Rajko Stoječ, Ljubljana, Breg 2, II. nadstr. Iz Braslovč v Savinj. dolini se poroča, da je dobila zlatnik v »Zlatorog« milu gospa Marija Rojnik v Spod. Goršah pri Braslovčah. Miklavž darove težke nosi, Otrokom pridnim jih natrosi. Še mamica veselja raja: Je dobila škatljo »Budha« čaja. Čipke, kleklane iz najfinejšega lanenega sukanca, prvovrstno delo, dobite po najugodnejši ceni pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod trančo. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. Iz LJubljane. NOVINARSKI KONCERT. Vsakoletna novinarska proslava 1. decembra v Unionu je tudi lelos privabila ljubljansko občinstvo, ki je napolnilo Unionsko dvorano. Koncertno akademijo so obiskali zastopniki državnih in vojaških oblasti, cerkvene oblasti, kulturnih institucij, gospodarskih zavodov, trgovine in industrije in dr. Med gosti so bili veliki župan dr. Baltič, rektor ljublj. vseučilišča prof. dr. Pitamic, predsednik ljubljanskega velesejma Fr. Bonač, predsednik trg. in obrt. zbornice Ivan Knez, gen. konzul dr. Beneš, marki Gavotti in Strautz, konzula Dular in Strucelj ter druge najodličnejše osebnosti našega mesta. Koncert se je pričel ob % 9. Pri koncertu so sodelovala pevska društva: »Ljubljana«, »Slavec«, »Glasbena Matica«, »Ljubljanski Zvon« in »Orkestralno društvo«. Pod vodstvom dirigentov gg. dr. Kimovca, Brnobiča, Kumarja, Prelovca in Škerjanca so zapela par izbranih pesmi, katere je občinstvo poslušalo z zanimanjem. Z burnim ploskanjem je dalo pevcem priznanja. »Zvon« je moral celo ponavljati. Na klavirju sta petje spremljala prof, Ravnik in gdčna Zarnikova. O koncertnih toč. kah bomo še obširneje poročali. Po koncertu se je pričela živahna zabava. Prireditev je popolnoma uspela. Zasluga gre predvsem sodelujočim pevskim društvom, ki so s svojim nastopom skrbela za umetniški del večera. Za dobro uspeli družabni večer gre zahvala gledališkim umetnicam, ki so požrtvovalno pomagale v bifejih. Prireditev bo gotovo ostala vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. Miklavžev večer v Unionu je tik pred nami. Vstopnice se dobe vsak dan od 1. do pol 6. zvečer v Šentpeterski prosveti (mežnarija cerkve sv. Petra). — Istotam se oddajo jo darila in dobe vsa tozadevna pojasnila. Darila (za otroke in odrasle) morajo biti dobro zavita, prevezana in opremljena z natančnim naslovom. — Cene vstopnicam: družinske v parketu 15, 12, 10 in 8 Din; balkonske 12 Din; galerijske 10, 8, 7 in 6 Din; otroške (L j. za one otroke, ki jih obdari Miklavž) 2 Din; stojišča 5 Din. — Vabimo cenjeno občinstvo, posebno stariše z njih deco, naj poseti to prireditev, katera jim bo ob spretni in krasni režiji napravila obilo veselja in zadovoljnosti. Vstopnice za viteško igro «Roza Jelodvorska*, ki jo ponovi Ljudski oder v torek (na pranik) dne 8. decembra ob pol 4. uri popoldne se dobe od danes naprej vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra. Čez dan pa v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu. Posetniki iz okolice io dežele si lahko vstopnice rezervirajo, če pošljejo denar vnaprej. Vstopnice so po 10, 8, 6, 5, 4 in 3 Din. Rokodelski dom. Danes zvečer ob 8. url bo imel pevski zbor v Rokodelskem domu skupno vajo, katere naj se vsi gg. pevci zanesljivo udeleže. Vabimo tudi nove pevce, da se pridružijo zboru. Šolska proslava 1. decembra na ljubljanski humanistični gimnaziji. To izredno ubrano šolsko slavje zasluži, da ga pohvalno zabeležimo tudi našemu širšemu občinstvu. Po šolski maši je imel g. ravnatelj dr. Janko Lo-kar slavje s kratko besedo, da je primešana veselju Slovencev za narodni praznik kaplja bridkosti spričo tega, da še nismo vsi osvobojeni. Spomnivši se zlasti odtrgane Koroške je pozval dijake, naj se ubodrijo za bodočnost, da bo našel Kralj Matjaž, ko pride v drugo, v nas prave vojnike in ne samo rod palčkov. Osmošolec šušleršič je nato z dobrim pojmovanjem besedila deklamiral noviteto Frana Ellerja iz cikla koroških pesmi. Dijaški zboi je zapel Švikarčičevo »Koroško pesein«, nakar je govoril kot osrednji slavnostnik šesto-šolec Čepon, ki je pokazal čudno zrel govorniški nastop in izraz. Prav primerna je bila deklamacija čelrtošolke Knaflič iz Gestrinove »Ecce dolor«. Težko Adamičevo »Tožbo« je pel dijaški zbor do vsakega odtenka točno in občuteno. Sedmošolec Lenček je nato lepo usmeril misel slavja v praktičnost, pozivaje dijake, naj bodo delavni člani v naraščaju Rdečega križa. Vdanostni klici kralju Aleksandru in narodna himna so zaključili slovesnost, ki je bila šoli v čast in mladini v pobudo. Lichtonturn-ova šola in šolski prispevki. Krivica, ki jo je napravil minister za prosveto temu prvovrstnemu šolskemu zavodu za deklice, nam je še v spominu. Ali bo sedanji g minister za prosveto popravil krivico tej in drugim samostanskim šolam, ter jim nakaza! državne prispevke za vzdrževanje učiteljic, ki so jim bili ustavljeni? — Čudno se nam zdi, kako je naša javnost malobrižna v tem oziru. Preko enega protesta sploh ne pride. Kakor bi žažgal kup suhe slame: velik plamen par mi- ditni Adolf: »Če se razkrije in ponesreči, je; če se pa posreči, se taka politika imenuje uporaba duševne premoči.« Prekrasni so nekateri opisi (n. pr. zime na Strmi njivi v »Malem življenju« ali raznih domačih običajev o Božiču, v postu, o Veliki noči itd. v »Svetlobi in senci«), dijalog vedno poln dovtipov. V dovlipih je naš pisatelj neizčrpen. In ni čuda. Bistveni pogoj za dober dovtip je močan, gibčen spomin, ki se hitro spomni sllčnosti. In tak čudovit spomin ima naš slavljenec še danes. Družba sv. Mohorja se je pred leti zavezala, da izda vse spise dr. Detele. V zadnjem času je izdala ilustrirani dve deli: »Hudi časi« ter Taki niso«. Zdi se nam. da izdaja prepočasi napreduje. Zelo pa ljudje že davno povprašujejo po »Gospodu Liscu«, ki je izšel doslej samo v Matici Slov. 1894. Ko sem v teh dneji bral o nesreči, ki je zadela toliko rodbin tam okrog Ptuja, zapletenih v občevanje s ponnrejevavcem tisočdinarskih novcev, sem se spomnil, kako pretresljivo slika Detela vso dušno in gmotno bedo takega zapeljanca v >• ospodu Liscu«. Detelove povesli so vse vedno zelo aktualne. Že prej smo omenili, da je g. vladni svetnik še v 1.1923. sodeloval v »Mladiki«. V povojnem času je s svojo bistroumnostjo in znano natančnostjo sijajno uredil tudi knjižnico »Francoskega insliluta« v Ljubljani. Vsled težke poškodbe v kolku sedaj ne more zahajali med te svoje ljube knjige. Naša srčna želja pa je: naj bi mu Bog zdravje čim prej vrnil, da bi ga zopet imeli še mnogo, mnogo let v francoski knj ižnici. kalere bistvo on najbolje pozna po vsem svojem študiju in svoji čudi, njen — esprit. I)bv. ___ Za naš dem! Nikdar nisem dosti dala na vraže; le za Salo so mi bile. Letos pa se mi je pripeli'o vendar nekaj tako čudnega, da se kar nič ne smejem in slutim, da bo iz tega vendar nekaj resnice, ali pa celo sama resnica skoz in skoz. Le ne gl jte me preveč začudeno! Saj ne bo nič hudega; samo nekaj veselega vam povem. Mislila sem vam povedati že prej, pa se mi ni zdelo potrebno. V zadnjih dneh pa se mi je zgodilo nekaj, kar mi je dalo povod, da danes vsem vso stvar povem in obrazložim. V neko priprosto hišico je zašel naš priljubljeni >Naš dom«, ki Izhaja že od I. 1901. v M ribo-ru. Najprej je segel po njem štiri etni Tonček, po-: gledal malo naslovno stran, malo pobrskal med listi, potem pa malomarno odtrgal ovojni list ter od-; nesel odtrgani papir Jožku, ki se že drugo leto jezi z abecednikom, ter ga prosil, naj mu naredi ptiča. Sedemletna Lojzka je pustila dolgočasno čitanko, vzela peresnik, ga skoro do prstov pomočila 1 v črnilo ter pričela počasi in spoštljivo i odpisovati sveje ime kar spodaj na rob lista. Komnj pa je napisala prvi dve črki, se je že nevoljno namrdnila in zagodrnjala, češ da je pnpir za nič in da se črnilo razliva. Tončku pa sploh ni ugajal, ker ni imel nobene slike. 3No,« me boste spomnili, »knj si nam v začetku mislila povedati o nekih vražah?« Da, takoj vam povem, četudi pravijo, da se take Bkrivnosti ne smejo razodeti I Bilo je takrat, ko pravijo, da se dan obesi, mislim, da v juniju, takrat o krrsu! Kresna noči I Ni j« babice, ne dedka, ki bi ne ve'el povedati o tei noči kai leneiza. čudovitega in skrivnostne««! Pravijo, da mora iti človek, ki bi rad vedel, kaj se bo godilo bodoče leto 7. njeg, vo družino, sedemkrat okoli doma, sedmič pogledati skozi okno, in v izbi vidi. kaj se bo vse prihodn.;e leto zgodilo. In kdo mi bo zameril, ako sem bila radovedna tudi jaz, j kaj bo kaj novega prihodnje leto v — »Našem dom u«? Saj radovednost, pravijo, je itak ženska slabost. — No, kresna noč mi je izdala tajnost: videla sem, da so se v »Našem dom u« sesli fantje in možje, dekleta in žene, učeni in priprosti krogi in vsi so se tako lepo po domače razgovarjal i med seboj. — Oh, kako razve e'i človeka, ko vidi tako ljubeznivo in domače občevanle med tako številno družino I Kako lepo je tol Glejte, in tako bo v >Našem d o m u< prihodnje leto Vsaki vrsti stanu in starosti bo nudil >N a š dom« pouka in zabave, kolikor bo mo^no. Vsi boste v njem dobili gorak, prijaz.en ketiček Tudi dopisovali nam bodeie in poročali od vseh stiani. ka-ko se Ribijele in kako delate za našo slvar! Priporočajte lepi »Naš do m< tudi svojim tovarišem in I tovarišicaml Povejte jim, da ga bodo letos ?e bolj 7, veseljem vzeli v roke. ker bo okusno preure en in preustrojen; tudi bo tiskan na boljši papir in bo imel lepo ilustrirano naslovno stran, tako da se bo še kakemu gospodu paca-Jožku zdelo greh, da ga raztrga za ptiče, ali da se uri na njem s svojimi I podpisi! Agitirajte za ta lepi list in pripomozite, da s« dvigne in izpregovori čimprej in Čim glasneje Lepota, Ljubezen in Plemenitost svojo be e lo' Stan« komaj 20 Din za vse leto, dobite ga že 15. januarja leta 1026.. ako pišete ponj v Maribor, Alek an 'ro-. va cesta št. 6-1. N. C. Miklavževa darila Vam nudi najugodneje moderna konfekcija 1 Jos. Rojina, LJubljana. Prešernov večer priredi Prosvetna zveza 4. t. m. ob 8. uri f dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Pesnik, ki je ustvaril najlepša sloven ska pesniška dela, slavi danes svojo 125 letnico. Žalostno je, da se ta jubilej ne praznuje po naši domovini tako, kot zasluži pesnik, ki je preroško zapel: Največ sveta — otrokort sliši Slave. Ti otroci Slave pa čimdalje bolj pozabljajo na svoje može, na njih nesmrtna dela. Prosvetna zveza vabi prosvetna in izobraževalna društva, da v svobodnih društvenih dvoranh znova zagore kresovi slovenstva. Na Prešernovem večeru jutri zvečer nam bo dr. Debevec orisal našega Prešerna in njegovo pesem, kar bodo pojasnjevale skioptične slike. Na sporedu so dalje pevske, godbene in deklamatorične točke. Ljubljanske prosvete proslave Prešernovo 125 letnico jutri zvečer v dvorani Akademskega doma. Ljudski oder v LJubPanl Torek (na praznik) dne 8. decembra ob pol štirih popoldne >Roza Jelodvorska*, viteška dram« v sedmih slikah. »Rnzn .Tcludvorska«, viteška drama v sedmih slikah na Ljudskem odru v Ljubljani. — Ljitd*kl oder svojemu občinstvu po »Pnsijonu« "e z nolcno predstavo ni tako ustregel, kakor ra\no 7. >Ilozo iodvorskot. Igra sama 11.1 sebi ni sicer umetni?'«1 na višku, je pa popularna in ugaja. — Nedeljska "redstava ie bila razprodana. Veliko posetnikov Je nut, polom pa ne ostane pesti pepela. — — Medtem so požrtvovalna vodstva vseh od države — bolje rečeno od enega njenih funkci-jonarjev — neopravičeno udarjenih učnih zavodov — uredila pouk tako, da je ostal v splošnem neokrnjen. Tako v zavodu br. Lichtentur-nove v Ljubljani. Več nego obsebi umljivo je, da nekaj sredstev od nekod mora dobiti zavod, če naj izvršuje še nadalje tisto prosvetno delo, kar bi morala v prvi vrsti država ali pa mestna občina, če naj ne ostane brez vzornega pouka na stotine deklet. — Zato je več nego upravičeno, da prosi šolsko vodslvo za neznatne mesečne prispevke od staršev. Pa še te spregleda revnejšim. Čudim se, da to dobrohotnost izrabljajo ne':ateri, ki bi jim tega ne bilo treba. Naj veljajo te vrste kot apel na vse stariše, ki pošiljajo svoje deklice v ta zavod, naj se ne odtegujejo od teh skromnih prispevkov. Ce je denar za liter vina, bo tudi za — izobrazbo otroka! — Oče v imenu več slarišev. Dar kraljice Marije. Šola za sestre v zavodu za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani je prejela od kraljice Marije znesek 10.000 Din. za vzdrževanje dveh gojenk v letu 1925. Šola je s kraljičino štipendijo odlikovala dve najboljši gojenki tekočega letnika. Kraljica je bila tudi že za 2 gojenki lanskega let-olka podelila štipendijo, s katero sta se celo leto vzdrževali v šoli za sestre. Kap je zatlela 21 letnega Franca Urbanca, trgovskega akademika v Milanu. Imenovani je bil edini sin Franca Urbanca, solastnika tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Ivan Pokovec, mizarjev sin, 2 leti in pol. — Fran Šare, železniški uradnik, 44 let. — M. Galjot, novoro-jenka, hči zidarskega polirja. — Terezija Blatnik, žena čevljarskega mojstra in hišnega posestnika, 49 let. — Jerica Kovič, žena železniškega delovodje, 55 let. — Josip Pokovec, mizarjev sin, 6 let. — Ivan Povšnar, delavec, 34 let. Spomnjajte se ob priliki sv. Miklavža tudi nas najbedne-ših slepih s kakimi milodari, ki jih sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. Podpornemu društvu slepih so darovali: gosp. Jože Kurrnt z ženo v počaščenje spomina blagopo-kojnega gosp. A. Pogačnika 100 Din. Gdč. B Pogačnik mesto venca na grob blagemu pokojnemu Antonu Reisnerju 200 Din. tn gosp. Janko Pogačnik mesto vonca na grob brata Antona 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala. — Odbor. Pojasnilo. Sorodniki pokojnega hana Mavca, ki se je ponesrečil pri tvrdki »Salus«, nas vsled nekaterih netočnosti o poročanju ljubljanskih listov prosijo, da ugotovimo, da rajni ni bil ne delavec ne sluga, ampak izučen dro-gist Napravil je 4 razrede gimnazije in se je izučil v drogeriji; spričevalo ima, izpita pa s 3 leti- v tel stroki ni mogel delati, ker je predpisanih 5 let. Živinski semenj v Ljubljani dne 2. den-cembra 1925. Prigon: 172 konj, 82 volov, 50 krav, 8 telet, 2 koštruna in 50 prašičev. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 9.25 do 9.00, voli rejeni 8.50 do 8.75, slabo rejeni voli 7.50 do 7.75 Din Bušaki 7,- do 7.25 Din, krave rejene 6.50 do 7.— D n, krave klobasarice 3 75 do 4.— Din, telice debele težje 8.— do 8.50, telice rejene 7,— do 7.25 Din, teleta težja debela 10.— do 10.25 Din, teleta rejena 8.75 do 9.25 Din, teleta zaklana po kakovosti 13.— do 14.— Din, Prašiči špeharji domači 13.50 do 14.75 Din, prašiči peršutarji 10 75 do 11.25 Din, zaklani prašiči 15.— do 15.50 Din, banaški špeharji prvovrstni 16.75 do 17.50 Din, banaški špeharji navadni 16— do 16.25 Din, plemenski prasci za komad od 150 do 200 Din, ko-štruni 4.50 do 5— Din. Semenj je bil jako ; slabo obiskan. Cene živini so ostale skoro neizpremenjene. Vsled slabega vremena se kupčija ni mogla razviti, ker tudi kupcev ni bilo. Kupčija z teleti in prašiči pa se vrši bolj potom prekupcev, ki dobavljajo blago pozneje. Volja kupcev za nakup tega blaga se tudi ni izkazala, ker vsled slabega vremena tudi na trgu ni mogoče prodati toliko blaga kot po navadi. Kakor vse kaže se bodo obdržale sedanje cene in ni pričakovati za bodoče posebnih sprememb Kopališče v hotelu Slon je odprto kot sledi: Parna kopel: Vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne za gospode — torek in petek za gospe, vsakokrat od 8 —18. ure popoldne. Kadna kopel, je razen ponedeljka in nedelje popoldne odprta vsak drugi dan od 8. do 18. ure popoldne. Gospodinje pozor! Po ljubljanskih hišah hodi približno 25 let star moški, ki se izdaja za piskroveza in nabira kuhinjsko posodo za popravilo, vrne jo pa ne. Gospodinje se opozarjajo na tega in naj bodo previdne, da ne bodo oškodovane, kakor so že nekatere. W»A PA«.«/ upa eredst vo. k. «a priporo a.jo iinnoi e ^ B«ib sitete, "Muvunie p0 l . k. j>r i ^ V*ak jla« in dajo l.cy 1»»«" V£,,,vb sf> v ckarnali dro □ HI. v "«*" ---- in dajo licu »'l1'"'n"7 noiiiva se v ckarnali. Ljudski univerzi« predavanje o pesniku Ašl iercu. Predava naš znani pesnik g. pr>f, Janko G 1 a s a r. Predavatelj bo podal s1u$h-teljem zanimivo študijo o Aškercu kot človeku ter analizo njegovega dela. Po predavanju bosta ga Bukšekova in g. Bratina, znana člana mariborske drame, recitirala Aškerčeve najmarkantnejše pesmi. — V ponedeljek dne 7. decembra bo priredila »Ljudska univerza« komorni večer. Nastopilo bo dvoje odličnih umetnikov: mariborska vir-tuodnja na viol.ni ga. F, Brandlova in pianist g. Kroemer, ki je imel krasne uspehe na svojih koncertih na Dunaju, v Leip-igu in druged. Igrala bosta E. Griega, Liszta in novega francoskega komponista C. Francka. Predprodaja vstopnic pri gospe Z. B r i š -n i k in g. H o f e r j u. V sredo dne 9. decembra bo povodom obletn.ee našega velikega pesnika Ivana Cankarja predavanje o Cankarjevem življenju in delu. Predava g. prof. dr. Maks Kovačič. Vmes med omenjenimi literarn.;-umetniškimi prireditvami je napovedano dne 6. decembra ob polil dopoldne predavanje g. dr. Turne iz Ljubljane o zgodovini Slovenov s scciološ! ega vidika. Vsa omenjena predavanja razen nedeljskega se prično ob 7 in tri četrt v mali ka inski dvorani. — Isto nedeljo popoldne pa bo še pre-' daval za mladino in širše sloje R. inž. Lupša i o svojem potovanju v Siam. Vršilo se bo ob 4 uri. To predavanje bi se imelo vršiti že minulo nedeljo, a je bilo radi tehničnih zaprek preloženo. Spremljale ga bodo številne skicptične slike. Miklavžev voeer za svoj naraščaj priredi mariborski orlovski odsek v petek ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružno - gospodarske banke. Stariše, ki hočejo ob tej priliki male obdarovati, opozarjamo, da se sprejemajo darovi z označbo imena do petka opoldne v pisarni Prosvetne zveze. Miklavžev večer Ljudskega odra je v soboto 5. dec. ob 8. uri v dvorani Zadružno-go-spod rske banke. Miklavževa darila se sprejemajo v pisarni Prosv. zveze, Aleksandrova cesta 6, I. nadstr. Vstopnina je 5 Din. za vsako oddano darilo se plača pristojbina 2 Din. Dijaški praznik dne 8. decembra. Kakor smo že poročali, pra:nuje celokupno katoliško dijaštvo praznik Brezmadežne primerno in nad vse svečano. Pričetek proslave bo že v ponedeljek, dne 7. decembra in se vrši: ob pol 18. uri pridiga, pete litanije in spoved v cerkvi sv. Alojzija — zaščitnika vsega katoliškega dijaštva. Na praznik, dne 8. decembra je ob pol 6. uri pridiga in sv. maša s skupnim svetim obhajilom istotako v cerkvi sv. Alojzija. Zelo va/no točko v programu za-zema zborovanje vsega katoliškega dijaštva, ki bo ob pol 11. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored zborovanja: »VečeT-na pesem« — deklamlra M. Mlaker. »8. de-i cember« — govori T. Krošl. »Živi Orel v ! mladi duši< — govori J. Rihter. »Naša zvezda« — poje dijaški zbor. »Religijoz.nost mo-i derne mladine« — govori prof. dr. Sušnik. — ! Pop: ldne se vrši ob 17. uri akademija dijaškega Orla v dvorani Zadružne gospodarske banl:e. Na sporedu so točke, ki bodo prvič izvajane in katere so sestaviL: Orli-dijaki sami. Spored akademije objavimo prihodnjič. — Prosimo nadalje vsa kršč. soc. društva, da opuste vsako namerav no prireditev na la dan. Dostop k zborovanju imajo tudi vsi prijatelji katoliškega dijašlva. Mladinski koncert v proslavo narodnega j praznika 1. dec., ki se je vršil v torek ob Radi pozne sezije se prodaja preostalo zimsko volneno blago velour, doub e, sukno za plaiče in oblek« pod lastno ceno ur 15 dO 30°/o popust vse drugo blago priznano najnižje cen« A. POTOKAR Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu 15. uri popoldne v Gfttz.ovi dvorani, je pokazal velik trud in resno prizadevanje učiteljskih krogov, kajti podajali so obilo in no pieveč po šolsko. Čisto zabrisati šolski znak in točke koncertno podati iteK ni bilo v načrtu, saj so sodelovale vse šole, skoro nekako tekmovale med seboj. Program je bil tehn.č-no dobro, dramatično, sestavljen. O posamnih točkah le nekaj splošnih opomb. Orkester deške meščanske šole je igral dolgo, predolgo, proti koncu že utrujeno in malo nepravilno. Pri orkestru smo opazili preveč mehaničnega, a manj duševnega udejstvovanja. Deklama-ci.ja je bila v vezani besedi podana zgodovina slovenske svobode in sužnosti. Mestoma je bila deklamatorinja preveč afektirana. Dečki iz IV. osn. šole so bili pogumni, tu in tam prav srčkani. Lovsko so najbrže zapeli, da je ; bil »špas«, kot so rekli. Tudi deklicell., IV. in I. osnovne šole niso zastajale za dečki. Prav občuteno so zapel; Adamičevo »Tam gori« (IV. osn. šola) ali Jurjevo (I. osnovna šola). — Telovadni nastop z obročki je ugajal. In »Dobro julro« tudi. — Po odmoru je aigral orkester Verdi: Overturo. Bi skoro lahko odpadlo, dasi je bilo prav dobro podano, ker ni bilo mladinsko, so tudi drugi sodelovali. Kajti nujno je bilo program skrajšal . — Deška niešč. je II. Kukovet bolj srečno z.apela kot Triglav. Pa število je učinko-| valo. — Rajalni nastop gojenk iz zavoda šol. j sester je izredna, težko kombinirana poklo-i nitev kralju, ki so jo posrečeno izvršile. Za i male je bil malo predolg. Gimnazijci pod vodstvom gosp. prof. Sclnveigerja so večer prav častno zaključili. Dvorana pa je bila le napol zasedena, morda zaradi previsoke vste pnine. Bili pa so navzoči vsi najvišji predstavniki cerkvene, svetne in vojaške oblasti. Oslalo občinstvo so bili največ stariši, da so v deli svoje malčke na odru. Dvorana je bila slabo temperlrana. zadaj na stojiščih je bilo naravnost mrzlo, ker so bili izhodi na dvorišče odprti. Čakalnica, odkoder so prihaj li otroci na oder, je bila pa preveč ra/greta, da so bili otroci v nevarnosti prehlajen;a. Odhod in dohod je bil prav disepliniran, manj pa nastop rediteljev na odru. Eden je recimo skočil preko stopnjic, drugi je redno tekel čez eder itd. Razsvetljava bi se lahko prižgala že od začetka, je bilo mračno. Sicer pa moramo ob tem pripomniti, da je bil ravnatelj g. VVagner vsej prireditvi prav naklonjen in je kot redno do zdaj dal za to priliko dvorano s kurjavo in razsvetljavo brezplačno na ra-polago za vaje in nastop. Da nas ni koncert zaradi predolgega trajanja, dve in pol uri, utrudil, bi nam zapustil še vse boljši vtis. Ako se bodo te manjše nepravilnosti ob drugih prilikah odpravile, bedo taki mladinski koncerti s takim blagohotnim namenom Z a i k I a v ž a najlepše darilce drsalke nudi tvrdka Stanko FlorJančič vele r^cv.na z . eleznino Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 35 moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. Igralo se je v splošno zadovoljnost razun v nekaterih pri'.orih, kjer ni gladko teldo. Znanje vlog bi bila vendar najskromnejša zahteva, ki se jo stavi na igralca. To velja zlasti za g. Zorina in gdč. Zagirsko. Rožo Jelodvorsko je podala gdč. Zagorska sicer zelo dovršeno in dostojno. Marsikomu je zvabila solze v oči. Castimir g. Zortna bi bil lahko boljši. StraŠi-mir je bil dober, kljub temu, da je g Anin prvikrat nastopil v večji vlogi. Njegovo igro je kazijo le neumestno križanjo v zadnjem dejanju. Zdi se, da se ravno v njegovi vlogi često ponavljajo enaki in podobni stavki O. režiser naj v bodoča z debelo črto odpravi take nedostatke. Grofnja Matilda, Do-ra in Anka so bile na mestu, dvorjanire pa gotovo premalo uslužne. Hildegarda gospe Fibichove bi bila podana dovršeno, če bi le še v nekaterih resnih prizorih, spravila v sklad z igro tudi izraz lica in glasu. Najbolj je ugajala Helena gdč Zalete'je-ve. Vratar g. Novaka je bil po 'an tako, da je bilo zadovoljno občinstvo, ne pa v toliki meri kritik, ki ne more verjeti, da je meč britev. G. Rudolf in gdč. Mostarjeva sta bila kot oglar in omarica dobra, prizor, ko pojeta prvi glas in »čez«, pa sta v Mostah odigrala boljše. Vsi drugj so Častno rešili svoje vloge, ljubka je bila šestorica pažev. vendar pa bi bilo umestneje, če bi nastopili samo takrat, ko pripelje Roz,a svojega očeta tz ječe Ljudski oder ie lrhko z uspehom zadovoljen. Malenkostni nedo-staliti bodo pri reprizi, ki se vrši 8. decembra popoldne gotovo odpadli. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer Četrtek, 8. decembra: VERONIKA DESENISKA. — lied C. Petek, 4. decembra: ZAPELJIVKA. — Red B-Sobota, 5. decembra: Zaprto. Nedelja, 6. decembra ob 3 popoldne: PEGICA MOJEGA SRCA, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: PERIFERIJA. Izven. Pondeljek 7. decembra: Zaprto. Torek, 8. decembra: VDOVA ROŠLINKA. Izven. Opora. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 3. decembra: Zaprto. Petek, 4. decembra: EVA. — Red B. Sobota, 5. decembra: DON JUAN. — Red F. Nedelja, 6. decembra ob 3 popoldne: Al DA. Izven. Pondeljek, 7. decembra: Zaprto. . Torek, 8. decembra ob 3 popoldne: NETOPIR. Izv. | V Zupančičevi tragediji »Veronika Pesoni-I ?ka«, ki je sedaj na repertoarju in se vprizori danes v četrtek ob 8 zvečer v dramskem gledališču, igra vlogo viteza Jošta Soteškega g. Gregorin, IV naventuro g. Skrbin*ek in vlogo Hermanovega kan-celarja g. Jerman. Ostala zasedba je neizpreme-njena. Narodno gledališče v Mariboru. Četrtek, 8. dec. nb 20. uri Kvartet »Zikac. Petek, 4. dec.: Zaprto. Sobola, 5. dec. ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. C. Drujfi mariborski konocrt kvarteta »Zika« s popolnoma novim sporedom se vrši v fetrtok dne 3. decembra v gledališču. Ker j« kazlnsko dvorano težko kuriti, ie posebna komisija preiskusil« akustiko gledališke dvorane in našla mesto, kjer bo kvartet zvenel naravnost sijajno Priporoča se takoj nakupiti vstopnice, ker je zanimanje za ta prvovrstni koncertni dogodek zelo veliko Podpirajte naše dilake. Kongres pravnikov v Ljubljani. Izcedna glavna skupščina društva »Pravnik« se je vršila dne 29. t. m. v Ljubljani. Načelnik društva g. dr. Danilo Majaron je skupšč.no otvoril, pozdravil člane, ki so se skupščine v lepem številu udeležili, in oortal nato v kratkih besedah namen tega shoda. Prihodnji pravniški kongres se bo vršil v Ljubljani. Kakor je dosedanja dva pravniška shoda pripravljalo dotično p ravn. s k o društvo v Zagrebu in Belgradu, tako je poklicani) društvo »Pravnik«, da vodi in izpelje vse priprave za prihodnji kongres. Zato je bila sklicana ta skupščina z namenom, da slovenski člani stalnega odbora kongresa društvo o vsem informirajo, vabijo vse člane na sodelovanje in slišijo tudi nasvete in želje glede kongresa že sedaj, čeprav je še daleč dan, ko se bo kongres vršil. Načelnik je prepričan, da bodo društveniki storili vse, da se kongres brezhibno organizira in da bodo društveniki pomagali vsak po svojih močeh stalnemu odboru. Podrobno poročilo je pridal nato g. predsednik viš. dež. sodišča dr. Janko Babnik. Najprvo se je zahvalil gerentskemu svetu ljubljanske občine, ki je povabil pravnike, naj se vrši prihodnji kongres v Ljubljani in zagotovil tudi, da bo mestna občina storila vse, da se bo kongres kar najudobneje vršil. Poročevalec predlaga, da bi se vršil kongres v dneh od 1. do 20. avgusta 1926. Stalnemu od- boru so došli dosedaj naslednji predlogi o referatih, ki naj se obravnajo na prihodnjem kongresu: 1. Izenačenje bračnega prava, 2. Vprašanje valorizacije, 3. Razširjenje institucije javnega bilježništva (notarijala) na vso državo, 4. Pridobljene pravice in naše budžetno pravo, zlasti eksekucija zoper erar, 5. Pravni enačaj in tehnika naših linančnih (dvanajstinskih) zakonov, 6. Ali imajo pritož-Le glavne kontrole na državni svet suspenzivni efekt, 7. Zadružništvo in naša davčna ter taksna zak onoda.a, 8. Kako naj se uredi pravno razmerje državne uprave do samoupravnih teles (oblasine in sreske skupščine, občine)?, I 9. lvcdificiranje določb internacij« nalnega : prava v posebnem zakonu. O teh določbah se je razvila debata, v ' kateri so govorili univ. prof. dr. Dolenc, dr. Majaron, univ. prof. dr. Škerlj, agrarni komisar dr. Spiller-Muys in vladni svetnik dr. Andrejka. Slednji je predlagal, naj se prevzame še predmet: Reforma policijskega prava. Predsednik dr. Majaron je konstatiral j nato, da je skupščina imela uspeh, izjavil, 1 da se bodo želje skupščine sporočile stalnemu odboru kongresa, ki bo imel v kratkem prvo sejo v Ljubljani, ter nato zaključil jako uspelo skupščino. Ne pozabite se ustaviti v »?cnlpetcrskem bazarju« — Ljubljana. Sr. Ma-tina etita 8, kjer si lahko ogledate zalogo I mauulaktnrnega blaga po telo nizkih cenah I najboljša munifbstoija vsako leto na dan 1. decembra. Pogreba scdnega uradnika Fnningerja se je udeležilo številno občinstvo in tovariši s predsednikom okrožnega sodišča dr. likerjem, ki se je od njega na grobu poslovil v lepem govoru. Umrl je 2. decembra zjutraj notar dr. Jos. Barle za srčno kapjo v 59 letu svoje starosti. Pigreb bo v petok 4. decembra ob 15. uri iz Cankarjeve ulice rta Pobrežje. SIomšek-Krekova proslava v Št. Ilju v Slov. goricah se je vršila dne 29. nov. popoldne v Slovenskem domu. Govoril je g. prof. Ivan Prijatelj, podpredsednik Prosvetne zveze " Mariboru in g. duh. svetnik Evald Vračko. Iz Šmarja pri Jelšah. Proslava narodnega ujedinjenja. V spomin na ujedinjenje je tukajšnja ljudska šola priredila akademijo, ki je bila prav zanimiva ■in domača, saj so igrali oziroma nastopali samo otroci. Na sporedu je bilo petje, deklama-cije, govor in kratka otrcška igra. Dar Katoliškemu domu. — Na gostiji Rupnik-Groblšek so nabrali svatje za tukajšnji Katoliški dom 400 dinarjev. Hvala! Miklavžev večer. Šmarski orlovski odsek in orliški krožek priredita prihodnjo nedeljo po večernicah Miklavžev večer. Vabljeni so vsi. da se tega pristno domačega veselja udeležijo. Prireditev bo v Katoliškem domu. Razpust Orjune. Tukajšnja Orjuna je po skic " svojih članov prenehala obstojati. Iz Celja. Dr. Žerjav (lemantira našo vest o pogajanji med njim in zastopnikom radikalne 6tranke glede vstopa samostojne demokratske stranke v radikalno stranko. Res je sicer, da se dr. Žerjav dne 24. novembra ni sestal z dr. Ravnikarjem iz Ljubljane, temveč z dr. Ravnikom, kar je naš list takoj popravil. O stvari sami na sebi pa vzdržujemo vest v popolnem obsegu in dodamo še to, da je SDS sama zaprosila za ta sestanek. V Belgradu je namreč dr. Žerjav dobil mig, da se mora glede vslopa v radikalno stranko pogajati s slovenskimi radikali, ako hoče, da bo njegov režim, reprezentiran v Sloveniji po obeh velikih županih, ostal še nadalje na krmilu. Osebna vest. Vojaški zdravnik pri tukajšnjem pp. g. dr. Andrej Arnšek je premeščen na svoje novo službeno mesto v Mostnr. Gospod doktor si je znal v našem mestu pridobili veliko simpatij. Semen sv. Andreja je bil bolj revno obisk.,:' in to radi tega, ker so vsled sneženega me!tr t pota vsa zasnežena in je zdaj pritisnil hud mraz. Iz Move!j. Občinske volitve. Ali si se že prepričal, če si v volivnem imeniku? Če se še nisi, stori brž, 5. decembra bo že prepozno! .iovost! V soboto se oglasi tudi v Trbovljah sv. Miklavž. Sicer je to njegova stara nabada, pa letos bo nekaj posebno novega to, da bo delil sveje darove v novi dvorani Društvenega doma. Ob pel 6. uri zvečer toijno pride v velikem spremstvu angelov v Društveni dom. Gotovo sv. Miklavž Trboveljčnnov še ni nikoli tako razveselil, kakor jih bo letos. Otroke bo predvsem obdaroval sv. Miklavž. Starejšim bo pa letos prinesel vsakovrstnih darov »Laket-Brada. — Ce hočeš kaj dobiti, pridi! Proračun za leto 1D25. Prvo delo gerent-*!:rrta sosveta je bilo, da ie finančni odsek znižal proračun za dva milijona d.narjev. Črtala se je postavka a vodovod in znižala vsota za meščansko šolo na stotisoč dinarjev. Čudno se nam zdi, da se je črtala p stavka za kenje, akoravno izkazujejo prejšnjo leto pet-najststotisoč dinarjev prebitka. Tudi rudnik j pritiska še na znatnejše znižanje proračuna, mislimo pa. da so sosvetn ki toliko samozavestni, da ne bodo dovolili, da bi pri tem trpel napredek Trbovelj, ki se v zadnjih letih tako lepo razvijajo. Čigav je mandat sosvotnika? V gerentski sosvet je bil tudi imenovan Zupan Franc, posestnik v Praprotnem. Tam se nahajajo trije taki posestnika. Dekret se je izročil Zupan Francu, vulgo Iiošak, na sejo je pa prispel Zupan Franc po domače Blaj. Ravnotako je bil na občini dekret za Kunsta Ivana. Ta se je enostavno oddal Pustu Ivanu. — Radovedni smo v resnici, čigava sta ta dva mandata. Izvedeli bomo polagoma tudi za onega, ki je listo sosvetn.kov sestavljal in priporočil. Shod Zveze slovenskih vojakov in Zveze vojnih invalidov v Trbovljah. Dne 29. m. m. se je vršil v Trbovljah shod ZSV in UVI, na katerem je bilo prisotnih nad 1000 udeležencev. Na dnevnem redu je bil spor med obema organizacijama zaradi zgradbe spomenika v vojn: padl m Trboveljčanom odnosno zgradbe invalidskega doma. Dosegel se je sporazum v tem zmislu, da se zaenkrat postavi spomenik padlim žrtvam, za katerega je zbranih 30 tisoč dinarjev, dočim je zbranih za invalidski dom le 1500 Din. Spomenik se odkrije na Vldovdnn 1926. — Na shedu so se razčistila tudi nekatera druga vprašanja; govorniki so dokazali potrebo in zmisel bojevniških organizacij, ki so po vseh državah, ki so bile zapletene v vojno, rročna obramba invalidskih in ljudskih pravic in prizadevanj sploh. Tsl-1-tako so govorni!;i ZSV ni podlagi dejstev zavrnili očitek političnega strankarstva. Zastopniki obeh organizacij so naglasili, da se bo poslej vodil najvztrajnejši boj za revizdjo invalidskega zakona. Ljudska visoka šola. Drugo predavanje g. ing. Vrbiča je veliko bolj ugajalo, kot prvo. G. predavatelj je upošteval želje, izražene na debati zadnjega predavanja. O ta alkohol. Pri Dukiču na Doberni je bil v soboto plačilni dan. Posebno samci si ga ta dan v kantini radi privoščijo kakšno mero. Večinoma vsak tak dan pa pride do tepeža, tako tudi v soboto. Postaviti so se hoteli Bosanci z našimi delavci in jih klicali na ko-rajžo, da se prepričajo, če se res znajo naši fantje tako lepo pretepati, kot jih je nekdo nedavno v Ljubljani pohvalil. Bosanci so bili oboroženi s kolci in tudi noži. Eden se postavi pred vhod in čaka, da pride kdo naših delavcev ven. Enega pa je to tako razdražilo, da vzame Bosancu, ki je čakal pred vhodom, kole iz roke in ga sam z njim udari po glavi, da mu jo je precej ohladil. Nezavestnega so prinesli v rudniško bolnico. — V neki drugi baraki so kuhali štirje delavci vino. Ker dva nista hotela nič plačati, kakor sta se zavezala, sta bila zato od drugih dveh pašteno pretepena. Pa se hoče že zopet dovoliti, da se gostilne ob plačilnih dnevih odpro! Nesror.i. Strojevodja Matko Florijan, zaposlen pri Dukiču na Doberni, je stepil tako neredno v jamo, kjer se čistijo lokomotive, da se je strašno poškodoval. Prenesli so ga v bolnico. Zimski šport. Po obilnem padcu snega so nastopile jasne nedi in s tem tudi nepričakovana zima. Marsikomu so se pojavile težko skrbi, kako nabaviti to in ono za mrzlo zimo. Edino naši sankarji, ki imajo na cesti preti Hrastniku najlepše sankal šče, so prišli ni svoj račun. Preteklo nedelo je bilo celi dan živo na tem sanoališču. Staro in mlado je prihitelo s svojimi sanmi in se ra igrano zabavalo pozno v n-cč pri sv.tu meseca. Mraza ne občuti pri tem nihče, šele domov gre-deč se spomni naš športnik, da ga zebe v n ge ali roke in si želi, da pride čimprej do gerke peči. Sv. Planino so pa p častili speriniki v precejšnjem štev lu iz Zagreba. Bili so očarani nad lepoto novopadlega snega, ki čarobno leži nad našimi hribi. Iz Hrastnika. Volivni imenik je za pristaše SLS na pogled pri g. Arnšku. Krekova mladina. Preteklo nedeljo je tukaj gostovala Krekova mladina iz Ljubljane z igro »Mrak«. Igralci so izvrstno igrali, žal da je bil obisk radi prevelikega snega bolj slab. — Prihodnjo nedeljo, 6. decembra, gostuje v Logarjevi dvorani Katoliško prosvetno društvo iz Zagorja z igro »Naša*kri«. Na praznik Marije brezmadežnega spočetja 8 decembra 1925 pa priredi Slov. kat. izobraževalno društvo Hrastnik v dvorani g. Al. Loger igro »Tihotapec«. Igra je izredno zanimiva. Pričetek ob pol 4. uri popoldne Vstopnice se dobe pri g. Arnšku in na dan predstave eno uro pred začetkom pri bb gajni. Zavoljo vednega kaljenja miru se šolski mladini in drugim nedoletnikom brez nadzorstva ne dovoli vstop. Treznost. Zadnji plačilni dan je potekel brez običajnih incidentov. Varnoetni organi se pohvalijo, da so imeli mnogo manj truda kakor navadno, ker so bile gost.lne zaprte. Pametno prepoved točenja alkoholnih pijač ob plačilnih dneh vzdržuje okrajni glavar Pinkava naprej, vkjub kratkovidni intervenciji gerenta trboveljske občine, g. Vodu-ška. G. glavarja prosimo, naj na noben način ne privoli, da bi v korist posameznikov trpela splošnost, ljudsko zdravje in morala, in na prepovedi vztraja, zakar mu bo hvaležna vsa slovenska javnost. Višnja gora. Miklavž. V nedeHo popoldne se na poti skozi Višnjo goro oglasi Miklavž s svojim spremstvom tudi v Društvenem domu pri Fari, kamor vabi vse, male in ve'ike. Male obdari z jabolki in orehi, velike pa postraši v veseloigri: Gašper Strahopetec. Kaj zahteva Bratislava. 2. dec. (Izv.) Na velikem shodu Hlinkove stranke v Bratislavi so prebrali sledeči oklic slovaške ljudske stranke na narod: »Slovaška ljudska stranka stoji na stališču pittsburške pogodbe. Ona zahteva samostojnost slovaškega naroda, slovaški jezik kot učni in uradni jezik, ohranitev verske šole in popolno avtonomijo v verskih vprašanjih. To pa je mogoče doseči le, če dobi Slovaška lasten parlament, lastno upravo in lastno pravosodje. Dalje zahteva obustavo preganjanja in odpuščanja slovaških uradnikov, znižanje železniških tarif in obustavo vsake politične persekucije, amnestijo za pcTtične delikte in izpopolnitev ministrstva za Slovaško.« RADIČ ZA INŠPEKTORJA. Zagreb, 2. dec. (Izv.) Dne 5. decembra pride Radič v Zagreb nadzorovat zagrebške šole, še pred božičem pa pride v Ljubljano. SPOR MED ZAGREBŠKIMI RADIKALI. Zagreb, 2. dec. (Izv.) Dne 6. t. m. bi se moralo vršiti v Zagrebu veliko zborovanje radikalne stranke. Ker pa sta se pojavile med radikali v Zagrebu dve struji, od katerih bi vsaka rada videla, da bi se zborovanje vršilo pod njeno zaščito in na njeno korist, je glavno vodstvo radikalne stranke v Belgradu sklenilo zborovanje preložiti, dokler se spor v Zagrebu ne poravna. PROTI POLITIČNI PARCELACIJI HRVATSKE. Zagreb, 2. dec. (Izv.) Mestni zastop v Po-žegi je sklenil pri centralni vladi v Belgradu zaprositi, da se za požeški okoliš ustanovi lastno veliko županstvo. Tudi Varaždinci niso zadovoljni s priključitvijo Varaždina pod zagrebško oblast. Nezadovoljstvo s sedanjo razdelitvijo na oblasti na Hrvatskem je vedno večje, ker se ni izvršilo po gospodarskih, ampak zgolj političnih vidikih. boji v Siriji. Jeruzalem 2. decembra. (Izv.) Od gorovja Hernion do doline Litau se vrše hudi in težki boji. Francozi so morali znova zapustiti mestece Rašaja, katero so Druži zažgali. Boji pri Kuneitri so se končali neodločno. Poveljnika kristjanskih prostovoljcev iz Libanona so francoski letalci ubili. Dograjena je železnica od Derosa do Eski šana, tako da bodo mogli Francozi svoje čete prevažati precej daleč v notranjost dežele. ZA AVTONOMIJO ALZACIJE. Pariz, 2. dec. (Izv.) V soboto so zborovali v Strassburgu zastopniki republikanske stranke, ki so odločno zahtevali v okviru francoske države avtonomijo za Akacijo in ustanovitev posebnega odbora, ki bi imel moč nekdanjega deželnega zbora. ČIČERIN POTUJE V LONDON. Pariz, 2. dec. (Izv.) Angleški listi poročajo, da pride Čiuerin v kratkem v London. 700 letrisa sv. Frančiška in italijanska vlada. Italijanski listi poročajo, da vrne italijanska vlada odnosno assiška mestna občina manjšim bratom reda sv. Frančiška povodom 700 letnice svelmkove smrti veliko samostansko zgradbo, ki je do leta 1857. služila kot generalna redovna hiša. Samostan bi se vrnil svojemu prvotnemu namenu ter bi novo redovno hišo povodom proslave 700 letnice in-avguriral sam — Pij XI., ki da je ob neki priliki izrazil ž!vo željo, da bo poromal v Assisi. Fašistovski listi ne prikrivajo želje, da bi se Italija skoraj spravila s sv. stolico. Matteotijev proces. Rim, 2. dec. Včeraj je izšla razsodba obtožnega oddelka na tukajšnjem izklicnem so-d'šču v stvari Matteottijeve pravde. Obtoženci Dumini, Volpi, Viola, Poveromo in Malacria se izroče porotnemu sodišču v Rimu, da odgovarjajo kot neposredni izvršilci zločina umora nad poslancem Matteottijem. Proti Rossiju, Marinelliju, Filippeliju in ostalim, ki so ob-dolženi sokrivde, se ustavi vsako nadaljno postopanje, ker niso bili na zločinu v njčemei udeleženi; odreja se, da se izpuste na svo bodo. — —r ■ Zima. Pariz, 2. dec. (Izv.) Po vsi Franciji je nastopil hud mraz. Na francoski rivieri je po 15 letih zapadel sneg. Mraza je 9 stopinj pod ničlo. Okoli Lyona je mraza do 15 stopinj. Snega je povsod obilo. Pariz, 2. dec. (Izv.) Severni del Španije je mnogo trpel vsled silnih nalivov. Brzojavne in telefonske zveze z glavnim mestom in z ino-stranstvom so pretrgane. Železnice je nevihta na več mestih tako poškodovala, da je premet na mnogih progah ustavljen. Budimpešta, 2. dec. (Izv.) Zaradi velikih snežnih žametov prihajajo in odhajajo vlaki z velikimi zamudami. Berlin, 2. dec. (Izv) V severni Nemčiji je zapadel velik sneg. V Berlinu je odvažalo sneg okoli 5000 delavcev in 212 snežnih plugov. iltfi nar^rnjuo! Frosvetne prireditve. Krščansko sor'.alno delavstvo v tovarni veri« v Lescah je preteklo ne el io po svoib skrorrni'i močeh proslavilo J. E. Krekovo šrstde-etleini-o. Popoldne so imeli slavnostno zborovanje v Lescah, zvečer pa skioptično predavanje v Ljudskem domu Radovljici. Cerkveni vestnik. Nočnim častilcem naznanjamo, da se bo v neči u;ed 3. in 4. decembrom molila v stolnici 21 vra — 7.a aa sprejem napravil na vse globok vtis. zla-ti na protestante, ki so izražali, da niirajo sami nič podobnega, nič tako vi=okega in prepričevalnega za dušo, kot imajo katoličani v papežu. Prvi nadškof v Vilni. Sv. oče Pij XI. je imenoval od boljševikov tako preganjenega škofa Jan I Cieplaka za nadškofa v novoustanovljeni nadško-fiji v Vilni. Novi metropolit je živel od 1. 1924. v Rimu, kamor se je zatekel, ko je bil izpuščen na svobodo po prizadevanju evropskih ve esil prj ruski vladi. Naznanila. Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani vabi vse članstvo na važen sestanek, ki re vrši v torek dne 8. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoldne v restavraciji g. Mrak Rimska cesta, s s'e lečim dnevnim redom: 1. Poročilo o fušarslvu; 2. poročilo o raznih davkih; 3. pojasnilo o davku na ročno delo; 4 poročilo o konkurenci čevljarske obrti; 5. raznoterosti. — Ker je dnevni red ze'o važen in poučen, se prosi številne udeležbe. — Odbor. Merkurjev jour-flx se vrši danes, t. j. v četrtek dne 3. decembra ob 8. uri zvečer nri Kranežu v restavraciji »7vez.da«. Sodeluje dr štverj pevski zbor. Vablieno članstvo s sverci — Odbor. Pevsko društvo Most© je na svoiem rednem občnem zboru spremenilo svoie ime ter co od siv daj imenuje Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah Vsem našim podpornikom v vednost. — Odbor. Društvo »Gradaščica«, Vič-Glinc.e, priredi Mi klavžev večer v restavraciji »Amerika«. Darila s? sprejemajo od 4. do 7 ure. Prijatelje glasbe vljudno vabi — odbor Flizabetna konferenca župnije Sv. Peter Ima v četrtek dne 3. t. m. ob 5. uri popold važno sejo Ljutomer. V nedeljo dne 6. t. m. ob pol 8. uri zjutraj se vrši v gostilni Vavpotič shod viničarje^ in kmetskih delavcev. Pridite v obi'nem številu. Odbor podružnire vojnih invalidov, vdov it sirot v Ljubljani iavlja svojim rednim članom ii članicam, da namerava tudi letos prirediti bož'5 nico in obdariti svoje revne člane ;n članice. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni sv. Petra vojašnica med uradnimi uruni in sicer do 5. decembra t. 1. Na poznejše prijave se ne bo mogle ozirati. — Odbor. Turistika In šport. Turistovski klub Skala v Ljnbljani iavlja, da se vrši prihodnji smučarski sestanek v pete« dn« 4. t m ob 8 zvečer v kavarni »Emona«, damslfa soba. Vsi in točnol —■ Smučarski odsek. Žrebanje loterijo Knt. prosvetnega društva » Sv. Petru pod Sv. gorami je preloženo na nedoločen čas. Dan žrebanja se pravočasno naznani v »Slovencu«. Opozarjate se, da si te srečke takoj naročite ker stanejo samo 5 Din in lahko z istimi za-denete krasne dobitke v vrednosti BO.ilOO Din. Pišite samo dopisnico nn Loterijski odh^r v Sv P"> tru pod Sv. gorami, ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico. Gpm^rstvo. POCENITEV CEPLJENJA SVINJ PROTI RU-DEČIČI. Kmetijska anketa, ki se je vršila začetkom t. 1. na inicijativo g. velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmaierja v vinarski šoli v Mariboru, je sprejela obširno resolucijo, ki vsebuje glavne smernice za bodoče delo na polju pospeševanja vseh kmetijskih panog v mariborski oblasti. V odstavku, ki govori o pospeševanju prašičjereje, zahteva resolucija m. dr. obligatorično cepljenje svinj proti rde-čiči in primerno pocenitev tega cepljenja. Prisilno cepljenje vseh svinj proti rdečici bi gotovo močno omejilo razširjanje te naši svinje-reji tako nevarni bolezni. Vendar zaenkrat ni zakonite podlage takemu ukrepu. Za pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s tem, da prispeva k nabavnim stroškom cepiva 40%. Delajo seda.i na to, da bi se po možnosti ta prispevek še povišal. Z naredbo ministrstva za kmetijstvo in vodo z dne 21 julija 1925, Vt. br. 7387 (glej U. 1. št. 84 z dne 7 septembra t. 1.), s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali, je nadalje dana možnost, da se s skupno organizacijo cepljenja po občinah, zadrugah i. t. d. znižajo stroški cepljenja za posamezno žival. Posebno razveseljivo je, da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere samoupravne edinice. Tako je vse hvale vredno postopanje okrajnih zastopov v Ptuju in Konjicah, ki sla si iz lastne inicijalive določila ev. plačati veterinarjem, ki cepijo v njihovem področju, še ostalih stroškov za cepivo. Konkurz za izvršbo idejnih skic za repre-lentativni pavilijon kraljevine SHS na razstavi v Filadelfiji, ki ga je razpisalo ministrstvo trgovine in industrije, je bil razglašen v >Služ-benih Novinaht št. 266 z dne 19. novembra 1.1.< nakar opozarjamo vse interesente. Člani cenil- nega sodišča so gg. Ciril Ivekovič, profesor visoke tehniške šole v Zagrebu, Branko Tana-zovič, profesor tehniške fakultete v Belgradu, Josip Plečnik, profesor višje tehniške šole v Ljubljani (namestnik Josip Costaperaria, arhitekt v Ljubljani), Dragutin Maslač, inšpektor ministrstva gradbenih del. Oferte morajo biti predložene ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu do 10. decembra 1925. Velesejem v Parizu. Zastopstvo odbora pariškega velesejma se je obrnilo na naše poslanstvo v Parizu s prošnjo, da bi pozvalo naše trgovske in industrijske kroge, da bi se naj udeležili velesejma, ki se vrši v Parizu meseca maja 1926 Interesenti dobijo formular za prijavo v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Belgrajski denarni zavodi in obrestna mera za dinarske terjatve v inozemstvu. V nedeljo se je v Belgradu vršila konferenca bank, ki je razpravljala o obrestni meri za dinarske terjatve v inozemstvu. Belgrajske velike banke so mnenja, da se naj pusti bankam v vprašanju obrestne mere svoboda, male so pa za kartel, za katerega se izjavljajo tudi zagrebške banke. Obvladalo je mnenje velikih bank. Nato so razpravljali onbilju gotovine, o plasiranju gotovine in o valutnem vprašanju, vendar je bila konferenca prekinjena ne da bi prišlo do enotnega sklepa. Katastrofalni padec poljskega zlafa. Ze v preteklem tednu se je opazilo na vseh evropskih deviznih borzah nazadovanje poljskega zlata. To nazadovanje je v tekočem tednu postalo katastrofalno. Zlat je padel na 70% svoje paritete. V torek in sredo je bil zaradi intervencije >Bank Polskk na važnejših tržiščih kurz stalen. Znižanje diskonta v Češkoslovaški Iz Prage poročajo, da ie bančn' urad češkoslovaškega finančnega ministrstva sklenil znižati riiskont-no obrestno mero za %%, za ravnotoliko pa tudi lombardno mero. DIskontna postavka znaša sedaj 6lombardira pa TA, oz. 8%. Češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije. Iz ravnokar objavljenih podatkov o uvozu v Češkoslovaško posnemamo, da je Jugoslavija v prvih 10 mesecih t. 1. uvozila v Češkoslovaško za 392 milijonov Kč svojih produktov napram 294 Kč v odgovarjajoči dobi lani. Borze. Dne 2. decembra 1925. Denar. Zagreb. Budimpešta 7.87—7.97, Berlin 13.39G0 -18.4960 (13.404 13.504), Italija 22, 80-229.20 (227.52-229.92). London 272.89-274.S9 (272 94-274.94), Newyork 56.175—56.775 (56.163-56.763), Pariz 216.40- 222.40 (218.11—222.11), Praga 166 54 -168.54 (166.56-168 56), Dunai 166 54-168.54 (7.917-8.017), Curih 10.855—10.93o (10.855-10X35) Curih. Belgrad 9.175 (9.20). Budimpešta 72.70 (72.60-72.80), Berlin 123.50 (123 50-123.60). Italija 20.875 ('20.95—21.025), London 25.14 (25.11— 25.15), Newyork 519 (518.50—519.25), Pari?, 19.60 (20.05 20.20), Praga 15.375 (15 3".—15.40), Di n:>j 73.10 (73—73.20), Bukarežt 2.35 (2.33—2.40), Sofija 3.775 (3.75—3.80), Amsterdam 208.60 (208X0— 208.80), Varšava 75 (70—75), Atene 6.92, Bruselj 23.50 (23.45-23.55), Kopenhagen 129 (128.71-129.25). Stockholm 138.P0 (188.70—139). Carigrad 12.85, Oslo 105.50, Madrid 73.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5350, Kodani 175.90 London 34.3050, Milan 28.46, Newycrk 707.75, Pariz 27.15, Varšava 70. Valute: dolarji 707.10. angekj funt 34.25, francoski frank 27 05, dinar 12 485, češkoslovaška krona 20.P5. Praga. Devize: Lira 136.25, Pariz 129.75, London 163.50, Newyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljan v 1% invest. posoj. 76 den., vojna odškodnina 305 den., zastavni listi 20 -22. kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 200, Ljubljanska kreditna 210 den., Merk. ntilna 100—104, Slavenska 49 den.. Kred. zavod 175—185, Strojne 123 den., Trbovlje 320 den., Vevče 120 den., Nihag 34 den.. Stavbna 100—110. Zagreb. 7% invest. poeoj. 77—78, vojna odškodnina 308—310, dec. 306—308, jan. 311 bi., Hrv. esk. 119-120, Kred. 133—135 Hipobanka 65— I 65.50, Jugobanka 108—109.50, Praštediona 940— Nedosegljiva glede trajnosti in iakosti žarenjaf 942.50, Ljublj. kreditna 210 den., Slavenska 50 den., Srpska 144 — 146. Eksplnataciia 43—45, Šečerana 465—470, Nihag 37 bi., Gutmunn 370—375, Slavex 145—155, Slavonija 45 50—47.50, Trbovlje 325 den., Vevče 120 den. Dunaj. Podon.-savska-Jadr. 653. fcivno 778, Alpine 274, Gieinitz, 133, Kranjska industr. 290, Trbovlje 410.500. Hrv. esk. 144. I.eykam 145, Avstr. tvornice za dušik —, Mundus 940, Slavonija 52.000. Blago. Ljubljana. Les: Bukova drva, t m dolž., suha, fco meja tranz. 10 vag. 25—25, zaklj. 25, bukove palice I.: 27-27 mm, 0.75 cm in 1 m dolž., 38-38 ml, 0X0 cm in 1 m dolž., 60-60 mm, 0.90 cm in 1 m dolž., fco meja 650 bi., bukovi plohi, obrobiieni. suhi, I., II., III., 35, 100, 110 mm. dolgi 2.20 in 2.30 m, fco meja 550 bi., de-ke 20 ^n 25 mm, I.. II.. III., 4 m, fco meja 500 bi., hrastovi plohi, I., II., od 90 do 150 mm debeline 2.30 m dolž. napr. in 20 cm šir. napr., brez velikih grč, gnilo in razbito izključeno, fco viig. meja 10 vag 1100—1150, zaklj. 1100, madrieri 74X224X4, fco vag. Poslojna 1ranz. 560 den., bukovi plohi, paralel.. 27 , 40, 50, 60 mm. od 2—4 m, I., II., III. monte, fco vag naklad, postaja 550 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76 težka, 5%, fco vag. naklad, pes aja 268.50 bi., koruza umetno sršena, fco vao Novi Sad 16 bi., koruza nova. času primerno suha, fco vag. naklad, post. 1 vag. 120—120, zaklj. 120, oves, fco vag. naklad, post. 175 bi., ajda domača, fco vag. prekmur. post. 275 bi., proso domače, fco vag. p:ek-murska post. 215 bi., krompir, fco vag. 5tajer. post. 68 bi. — Seno, slama: Seno sladko, fco vag. štajer. post. 72.50 bi. MALI Vsaka drobna vršilca I>?n 1'50 ali vseka beseda 50 par. Naj. munjši 5 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Res |e, da denar, ki ga i/daste za reklamo, nikdar ni ^a.j kei POSTREŽNICA za 2 uri dopoldan se sprejme. 5kof;a ul. 12—I., levo. Akviziterja za drva in premog se i?£e za tikoj. — Poizve se pri: »Aloma Comp.,«, Ljubljana. DEKLICA ali ŽENA 20—40 let, vešča kuhanju in drugim hišnim poslom, pobožna, marljiva in zdrava, more dobiti trajno na-meščenje proti dobri plači in lepemu postopku v nekem mestu Slavonije Naslov v upravi lista pod 8027 Večje MIZARSKO podjetje sprejme vestnega POSLOVODJO. Rcflektira se samo na ver-zirano moč. Nastop 1. jan. 1926. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod: »Poslovod a« 8071. LOKAL za trgovino « koncesijo in malim stanovanjem se takoj odda v bližini mesta. Naslov v i>p avi lista pod številko 8076. Sprejmem čevljarskega pomočnika za fina zbita in šivana dela Delo stalno, plača dobra. Hrana in stanovanje lahko v hiši. - ALOJZIJ LOBODA, čevljar, Domžale. I NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. Prodam JASLICE (160 X 30), umetno, pris'no, domače, ročno delo (rezba-rija), samo za Din 1500-—. Pripravne so jaslice tudi za cerkev. - Naslov v upravi lista pod »Božič it. 8101«. Kup m hrastove okrogle lilocfe v vsaki množini od 35 cm premera naprej proti tako;-Jnemu p'ačilu. Ponudbe na i IVAN JAKŠA — Ljubljana. OTROŠKI KONJ za igračo iz štofa, visok 65 — 80 cm, se ugodno proda. Vprašati: Sv. Petra c. 64—1. HIŠICA ; z zemljiščem blizu Trbovelj rudnika, po udodni ceni es 25.000 Din naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 7999. ------- " ! Kmetsko POSESTVO v Rečiči pri Laškem, obstoječe iz 70 oralov zemlje in od tega 30 oralov hoste, 4 nova poslopja, redi se lahko , 9 glav živine, mnogo plodo-j nosnega sad. drevja, z vsem | poljedel. orodjem, se pod ugod. pogojem za 180 tisoč dinarjev proda. - Poizve se pri Blažu Zupane v Lašl.e-.n. Ima reklama za Vas veliko korist, če io naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero Vsa tozadevna zanesljiva poias-nila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspeh! Miklavž — pride i m Kam??? V detajlno trgovino ® FR \N DERENDA & Co. na Erjavčevi e. 2 > KAJ PRIMESE? Oblačila in čevlje za dečke. j| deklice in otroke po reklamnih cenah r KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi. dokler je 5 še čas? ■ 11 m"t *» n ■ »«• m »—"i«i> o w » »j m •» r n Išče se HLEV W za 4 konje in SKLADIŠČE za 2 vagona blaga, z ma hne shrambo, po možnosti z dvoriščem, v bližini kolodvora - Ponudbe na Al ma Conv-pacy, Ljubljana, pod šifro »HLEV«. 8014 Oolejte si izložbe modne trgovine H. IEHDA - Mliana Mestni trg št. 17 - ki so resno veselje za vsakega Miklavža. ili,n!tr ež- mi u pupii. iim Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise. Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo. Tiirnica sm^liran:ti necl LIITZ ld. iiaiiai-iiib, frat^Bb i.2i blizu Gorenjskega kolodvora. fttiUHtiUsi ujdiiic!. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jnles Verne. — Poslovenil A. D. Mulrady je ubogal, in čctica je nadaljevala utrudljivo plezanje. Ubogo žival so prepustili krokarjem, da se enkrat pošleno nažro. Pogorje avstralskih Alp ni široko, njihova osnovna ploskev meri počez komaj osem milj. Recimo, da je držala pot, ki si jo je bil izbral Ayrton, na vzhodno stran gorovja, bi imeli neprijetno zapreko v osem-inštiridasetih urah za seboj. Potem pa bi se jim prav tja do morja ne bilo treba bati ne težavnega pota, ne drugih nepremostljivih ovir. Dne 18. januarja so potniki dosegli najvišjo točko prelaza, ki je bila približno dva tisoč čevljev nad morsko gladino. Znašli so se'na prosti planoti, raz katero je bil razgled daleč naokrog. Na severu so se zrcalile tihe vode jezera Omeo, posejane s piči-cami — vodnimi pticami — in še dalje široke poljane reke Murray. Na jugu so se razprostirale zelene livade gippslandske dežele z zlata bogatimi grički, z visokimi evkaliptovimi gozdovi. Dežela se jim je zdela še nedotaknjena. Tamkaj je bila narava še sama gospodarica svojih voda, svojih nedotaknjenih pragozdov, svojih draguljev. Doslej je pastir ali živinorejec le redko poskušal borili se ž njo za dragoceno posest. Zdelo se je, da ta alpska veriga loči dvoje čisto različnih svetov, od katerih je prvi še ohranil svojo divjino. Solnce je baš zahajalo; zadnji žarki so rdečili oblake in oživljali šatorc na murrayskem polju. Nasprotno pa se je Gippsland, skrit za branikom visokih gora, že izgubljal v motnem mraku, dejali bi, da sence zaurinjajo v temen plašč noci vso prekalpsko pokrajino. To nasprotje so posebno živo občutili naši potniki, ki so stali na grebenu med obema deželama. Polastila se ,;ih je ne'.;a negotovost, ko so gledali pred seboj skoro neznano deželo, ki jo bo treba prehoditi od viktorLanske meje pa prav do morja. Na planoti so se tudi utaborili. Naslednje jutro so začeli stopati navzdol. Šlo je še dokaj hitro. Med potjo jih je zaloiila huda nevihta s točo, da so se morali poskrili pod skalami. To niso bila ledena zrna, ampak cele ledene plcšce, široke kakor dlan, ki so tolkle iz hudournega cblaka. Nobena prača bi jih ne megla zagnati z večjo silo. Par modrin na hrbtu je poučilo 1'aganela in Roberta, da se je treba umekniti. Trdi voz je predrlo na nekaterih krajih. Malo'-atera streha bi se mogla ustavljati ostrim koscem ledu, ki so se za:ajali celo v drevesna debla. Treba je bilo počakati konca grozne plohe, če niso hoteli biti kamenjani, čakali so približno pol ure, nato pa ie karavana nadaljevala znova pot po visečih skalah, še opolzkih od ledene plohe. Na večer je vov.il voz, pošteno stoičen in razmajan na marsikaterem mestu, pa še vseeno trdno na celih lesenih kolesih, po .'adnjih izrastkih avstralskih Alp med vi okimi, posamič rastočimi jelkami. Prelaz se je konča val v gippslirid ki ravnini. Alpsko pogorje so torej ime4i srečno /.(t sabo in zvečer, ko so se utaborili, so ukrenili kukor ponavadi vse potrebno za varnost. Dne 12. januarja so že na vse zgodaj nadaljevali pot in to s tako gorečnostjo, da je bilo veselje. Vsem se je mudilo, da pridejo čimpreje na cilj, to se pravi do Tihega ocena, na kraj, kjer se je potopila Britanija. Tamkaj bi še le mogli začeti iskati z uspehom sledov nem < e ne pa po teh zapuščenih gipps-landskih pustinjah. Zato je Ayrton silil v lorda Glenarvana, naj že pošlje Duncanu povelje, da jih S t rt w S « m .j co > 5 g m B ti « £ t- ~ 0 x: 1 c 6 ® o C5 ti V > J O Ul > s v N ® 'č •H O a MS dohiti na vzhodni obali. Tako bi imeli na razpolago i|)~ 11{— vse, kar je potrebno za nadaljnje iskanje. Dajal je, ; | da je treba izkoristiti lucknovvsko cesto, ki pelje v Melbourne. Pozneje bi bilo to mnogo težje, zakaj tam | bi ne imeli nobene neposredno zveze z glavnim mestom. Čolnarjevi nasveti so se zdeli vpoštevanja vredni. Paganel je bil mnenja, da se je treba ravnati po njih. i Tudi on je mislil, da bi jim mogla v takem slučaju ! navzočnost jahte zelo prav priti. Pristavil je še, da I ne bo z Melbournom nobene zveze več, ko puste za sabo lucknovvsko cesto. Glenarvan se ni mogel odločiti. Morebiti bi bil J res izdal povelje, za katerega se je tako zavzemal j Avrton, da se ni ustavil predlogu z vso silo major 1 Mac Nabbs. Dokazoval je, tla .je Ayrtonova navzočnost pri ekspediciji neobhodno potrebna, ker so mu znani vsaj kraji ob obali. Če bi srečen slučaj pripeljal karavano na sled Harrvju Grantu, kdo bi ji mogel slediti bolje od Ayrtona. Edino čolnar jih more popeljati do mesla, kjer se je razbila Britanija. Mac Nabbs je bil torej odločno za to. da nadaljujejo potovanje, ne da bi kaj spremenili na prvotnem načrtu. Našel je vnetega zagovornika v Johnu Manglesu, ki se je na vsej črti i ridružil majorjevemu mnenju. Mladi kapitan jih je tudi opozoril, da bo prišlo povelje njegovega blagorodja veliko laže do D u n c a n a , če ga odpošlje brzojavno iz Tvvofoldske-ga zaliva, kakor pa, če ga ponese se), ki bo moral prejahati dvesto milj divje pustinje. Zn 'nje mnenje je zmagalo. Sklenili so, da pridejo najprej v Two-foldski zaliv, potem bodo pa že videli, kaj jim je storiti. Major ie opazoval Avrtona, in zdelo se mu je, da je precej vznevoljen, vendar pa ni dejal ničesar in je po stari navadi obdržal vse zase. B > J* O 2 * a> cn > T3 N B jI A ■ — 0 > m E ^ 2 c. a I U . Q £ « »i s > a. -a sg-S "o 00 >- —. - hi p: <«r © fcc > n « . «- 3> ttf «J ^ o u = o fc-s M .Z, U J a . ee Ja! N 4) > N ca | cd > N O CM EIIIEIII r * § 2 * S» O v o. S ~ £ o S I o § Prva slovenska izdelo-valnica perila priporoča za Božič Perilo za dame belo in barvasto. — Kombinacije vseh vrst Perilo za gospode po nizki ceni. — Frak-smoking in športne srnice le po meri in naročilu M. Alešovec, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1.1 J <3 Je £ J Dragi sveti Miklavž/ Prinesi ml kniigo s slikami Zaspanček-Razkodranček ! Dobiva se v založbi: LJUBLJANA, Gosposvetska c. 6. POLENOVKA namočena. FR. KHAM Ljubljana, nasproti hotela »Union«. PREMOG-ČEBIN VVollova ulica i/Il. - Telelon 5fi Sueže rio je olje najboljše znam»e st dobi v lekarni dr. G. Ficcoli I.iubi;ana, Durajaka cesta fi Naročila se točno izvršujejo. Veliko sklacfišče suho. svetlo, s pisarniškimi prostori event. s prodajnim prostorom na cesto — SE ODDA. — Več se poizve: Gosposvetska cesta štev. 8. Macesnov les okrogel. dolžina 4 m, od 15 do 50 cm prem-ra, okrog 170 kubičnih metrov, je naprodaj ozir se da na žagi izrezati po kupcu narodne dimenzije. Dalje tudi okrog 50 kubičnih metrov prvovrst. smrekovega že rezanega lesa, več vrst dimenzij. - Kupec naj se oglasi pri Alojz TRATNIK, lesni trgovec Potok - Morirje, žel. postaja Rečica na Paki. 7987 »RibalJ Kova specialna imovina samo za ribe in ribje konzerve v LJubljani, Gradišče (poleg Schumija) Otvoritev: v petek dne 4. decembra 1.1. Cene nižje kot na vseh drugih tržiščih! Pridite in prepričajte se sami! Ribe iz lastnih voda? — Kvaliteta najprvovrstnejša! Vsak dan sveže morske in žive sladkovodne ribe vseh vrst. Na željo se redno dostavlja na dom in promptno pošilja na deželo vsaka množina. Dr. M. flmbpožič ne ordlnira do 8. decembra. Bilance zmožen KNJIGOVODJA z neobhodno potrebnim znanjem srbo-hrvatskega in nemškega, event. tudi francoskega jezika, se išče " večje izvozno podjetje v Beogradu. Prij. ponudbe z dokumenti (prepisi) naj se pošljejo na: poštni predal štev. 374 — BEOGRAD. Sirychnin in Cyanin v kapsulah sta najsigurnejia strupa za lisice, volkove in druge roparice. - Drogerija ANTON KANC sinova, Ljubljara, Židovska ulica 1, obl. konc. prodaja strupov. Najbolje se kupi brez dvoma »Pri nizki ceni« I6N. ŽflRGI, Ljubljana SV. PETRA CESTA ŠT. 3. Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero raznega perila, nogavic, rokavic, zimske trikotaže ter raznih volnenit površnih jopic, jumperjev, moških sveaterjev, otročji! obleke in jopic itd. — Nadalje raznih vezenin, nakitov tres, svile ter sploh veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje po priznano konkurenčnih cenah. Prostovoljna sodna dražba! Dne 4. decembra 1925 ob 10 dopoldne se vrši v Mariboru na licu mesta, Aleksandrova cesta >9, prostovoljna sodna dražba vložkov št. 179 in 68, kat. obč. Grajski marof, z gostilniškim inventarjem, sodi itd. — Izklicna cena je 300 C00 Din V hiši je dobro idoča gostilna z lepim vrtom, na zelo prometnem kraju. Kupec se lahko takoi vseli. — Interesenti so vabljeni. Pojasnila daje dr. Rihard FANINGER, odvetnik v Mariboru. O. Vsaka štedljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici in pri likanju samo plin. Neprimerno cenejše. - - Večino čisto. Vsak čas pripravljeno, kuha ter grefe hitro. Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek. Že od leta 1861, odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. Napeljava do hiše brezplačna. Napeljava v stanovanje stane samo 800 —1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi že za Din 125'— Likalnik » » » » » 140'— Štedilnik » » » » » lbOO'— Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje pogon strojev i, t. d. najcenejša. — Vedno pripravljeno, čisto prihrana na času in denarju. Pojasnila daje MESTNA PLINARNA. Serczac Ia letošrue .'ese^ske m i mske sezlieg Zastonj! Prava resnica! Nobela prevara! Da si pridobimo nove in stalne odjemalce za naša novoustanovljena podjetja, izde-lovalnico KONFEKCIJE in čevljev »VOIKA«, dajemo v času Od 12. novem-|| bra do 22. decembra t. 9. zastonj sledeče: g il par iepih, mo :mh, Voika' čevljev 0 1 fino cefir srajco, 9 2 ovratnika, 1 bele spodnje hlače, 1 sv leno kravato in 1 par nogavic ,Voika', M V O O s ako kupite ali naročite pismeno v gori omenjenem času eno elegantno moško obleko ali pa fino vrhnjo zimsko suknjo za originalno ceno Din SOO*—. Vsakdo si naj sam ogleda in se prepriča, da ie obleka sama res vredna Oin 300a—, vse drugo pa je zastonj. Izgotovimo obleko tudi takoj po meri, ako si izberete blago. Zunanji naročniki: Zahtevajte ilustrovani cenik! Ne zamudite I Plačate samo vrednost vrhnje obleke, z vsem drugim pa se oblečete od nog do glave zastonj. Zato vsi na Krekov trg 10, k Tekstilhazarju! UMmMiti ^^'^''^i^^lIM.Hii^iiiailiia^i^iiii^',^ VELOURJE za ženske plašče od 88 Din naprej, DUBLNE in SUKNO za moške vrhnje suknje od Din 90.— dalje, SUKNO in VOLNENE ŠTOFE v krasnih k a - r i r a s t i h in gladkih barvah, KAMGARNE, ŠTOFE in ŠEV1JOTE za obleke, PORHATE in FLANELO — kupite v ostankih pri: »Tekstilbazar« - Ljubljana, KREKOV TRG 10 D** v prvem nadstropju in v pritličju NAJCENEJE ! Zahvala. Povodom nepričakovane, bridke izgube našega predobrega soproga, očeta in brata, gospoda Viktorja Zalaznlka poštnega kontrolorja v pok. Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za vse izraze sočutja in tolažbe. Zahvaljujemo se predvsem gg, dr. Brecelju in dr. Hoglerju ter primariju dr. Jenkotu, gg. dr. Špornu, dr. Kaminu in 'dr. Matkotu za vso požrtvovalno pomoč. Zahvala bodi izrečena preč. p. Tomcu za tolažilne obiske, poštnim uradnikom in uslužbencem, kongregacijam in Vinc. družbi, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem onim, ki so tako požrtvovalno spremili predragega pokojnika na zadnji poti. Globoko žalujoča rodbina. Inserirajte v »Slovencu«' 1 V neizmerni žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem in znnncem pretužno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod DR. JOSIP BAKLE notar v Mariboru v sredo, dne 2. decembra 1925, ob četrt na osem, po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv, vere, v 59. letu svoje dobe, nenadoma za vedno zapustil. Truplo predragega pokojnika se bo v petek, dne 4. decembra 1925, ob 15. uri v hiši žalos'i, Cankarjeva ulica 16, svečano blagoslovilo in na to prepeljalo na mestno pokopališče v Pobrežju in tam položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sveto zadušno opravilo bo dne 5. decembra 1925 ob pol 9. uri dop. v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 2. decembra 1925. Mici Barle roj. Schuller, soproga. Dr. Slavko Barle, sin. Mici Kobi roj. Barle, hči. Karel Parle in Alojzij Barle, brata. — Pavla Arnejčič roj. Barle; Ana Blužič roj. Barle; Angola Jankovič roj. Barle, pestre. — Štefan Blažič, Alojzij Jankovič, Hans Schuller in Franc Schuller, svaki. — Drago Kcbi, zet. — Drago in Mario Kobi, vnuka — in vsi ostali sorodniki. Posebni parte se ne bodo izdajali.