146. številka.
Ljubljana, četrtek 1. julija.
VUI. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
tenaja vaak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja p« pošti projeniMi, za avstro-onerska dnini* ,*        w« m „„ih-1-7TZ—o-TT
aa četrt leta 4 gold. - Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold^ m četrt SutSS^^^P^^S^TJM "SmB *V°' ' 1 ? 8g°id-#om ae :aćuna 10 krajo, za moaec, 30 kr. za četu leta. - Za taje dežele za celo leto 20 KoId   za vol leta m JSd    TSTJLES. ,«k.h. Z* rf'fe0 ,"!! a« dijake veijA znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poetf preieman L če« leto 3 7\A     T.   .n      ,8 l*1^ ?
.topne petit-vrete 6 kr., če H oznanilo enL rajska, 5 kr'. g »dvSr^4fe1! se"?.      veekrVt tfska"" "? ^ Dopisi naj se Izvole frankirati. - Rokopiai m ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evrona" Oyr«vn.š>.vo, na katoro naj so blagovolijo poš.ijati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. adnrinJBtrativno reči, je v "sSodni tiskarni? v Tavčarjiv, Mi i
Jugoslovani in Avstrija.
Čestokrat smo povdarjali v svojem lista nevarni.sti, katere prcte Avstriji iz njene krive politike proti Slovanom v obče, zlasti proti Jugoslovanom, Slovencem in Srbo-Hr-vatom. Mesto da bi avstrijski vladajoči državniki bili razvili pošteni prapor resnične narodne ravnopravnosti, tirali so od Uacha naprej silno germanizacijo, in ko so izpo-znavali, da se cela Avstrija ne da ponemčiti, pobotali so hc Nemci z Magjari, ter jim na milost in nemilost izročili Slovane na Oger-skcui in Srbo-Hrvatskem bivajoče, sami pa so ves vladni aparat uporabljali proti Čehom in Slovencem. Nasledki tega pritiskanja na Slovane so bili v dvojnem ozira slabi za Avstrijo. Notranja organizacija države ostane nedovršena in državna moč bira, dokler Slovani v vladah v Beču in Badimpešti vidijo samo njim protivne reprezentante nemškega in magjarskega plemena, mesto da bi pravi avstrijski državniki luč in temo enako delili vsem avstrijskim narodom.
Ne manj slabe nasledke ima nemško-magjarsku politika Avstrije z ozirom na draga sosedna slovanska plemena preko Save in Donave, na llrvato-Srbe v turških pokrajinah in v Srbski kneževini. Tu bi bilo bogato polje za avstrijsko trgovino, pa kriva naša vnanja in notranja politika je vse sto-r'a, da odvrača Jugoslovane od Avstrije.
V novejšem času se kaže sicer nekaki prevrat v vladajočih krogih glede na od-noŠaje proti jugu, a dokler ostane sedanja politična sistema Slovane tlačajoča, vnanje politike voditelj pa Magjar Andiassv, si Avstrija ne more pridobiti pri turških Slovanih nobenih simpatij.
Da tudi v Beču v nekaterih krogih se začenjajo  širiti enake misli,  nam kaže čla-
nek v „Angsb. AUg. Ztg.", katerega je prinesla pod naslovom : „Položaj v Avstriji o vzhodnem vprašanji." V tem članku opozo-rnje na posebne prikazni v južnovzhodaih deželah, v hrvatskem saboru, v karlovskem kongresu, v dalmatinskem deželnem zboru in v belgradski skupščini ter sklepa, da se v jugoslovanskih deželah pripravljajo imenitne stvari, pri katerih je Avstrija siluo in-teiesovana.
Dalje graja Bensta, da 1. 1867 pri poravnanji z Magjari nij premislil, ker sploh za to nij imel razuma, da je za Avstrijo ugodui položaj na jugoslovanski meji večje važnosti, nego poravnanje z Magjari, katero je na Ogerskem oddalo vso oblast v roke enega plemena. Nem^gjarski /narodi v teh deželah, od Magjarov trpinčeni, odvračajo se vedno bolj od A viti i j d in skoraj da so prišli tako daleč, biti na razpolagauje vsem sovražnikom Avstrije.
„Opozicija Mikančeva", konča nA. A. Ztg.u svoj članek, „in sploh kar ae je godilo v poslednjem časa v hrvatskem sabora ima pomen segajoč daleč črez meje male hrvatske dežele. V kratkem času se mora pokazati, ali imajo v Beču razuma za zadeve, katere bi imela braniti skupna Avstrija v jugovzhodnih deželah nasproti bližajoči se krizi v vzhodu, ali misle tudi te interese žrtvovati dogmi poravnanja z Ogersko od leta 1867. Ako se tudi po 1877. letu hoče ohraniti to dogma in žrtvovati cele narode gospodstva enega samega plemena, potem se utegnejo s krizo v orijentu v jugovzhodnih deželah stvari razvijati, ki bodo kazale popolno napačnost AndraB&vjeve politike z Avstrijo."
Da se res Slovani unstran Donave vedno bolj odvračajo od Avstrije, v kateri vidijo  tlačene  svoje   sorojake   ter začenjajo
samo na Rasi<o gledati, kot svojega rešitelj« iz turškega jarma, kažejo nam izjave v srbskih listih.
„ Vidov dan" organ srbske vlade piše o priliki obdarovanja srbskega ministerskega predsednika Danila Stefanovića z visokim ruskim ordenom, da vidi v tem činu simpatijo Rusije do Srbije in do političnih namenov sedanje vlade. „V.B primerja Srbijo s Piemontom, ki je imel in dovršil nalog zedi-niti italijanski narod, pa jo to le dosegel po pomoči drugih velikih držav. Srbija, ki je sla-bejša in menj omikana, nego nekdajui Pie-oionr, mora tem bolj iskati zaslombo pri velikih dvorih. „Jako srbski narod ume, da ceni dobre namtre i prijateljska osečanja svih garantnih sila, opet ne može se poreći, da je njemu osobito milo i drago, kad mu jednoverna i po plemenu srodna velika Rusija poklanja svoje iskrene simpatije. Srbija je blagodatna velikom ruskom narodu za sve ono, što je ou njozi u tečaju polu veka učinio ; a baš sada i više nego ikad, budemo blagodarni vladi i narodu ruskom za njihovo dobro razpoloženje  prema narodu našem.'1
In Avstrija, po večjem delu južne vzhodne in severne meje obdana od Slovanov naslanja se na Magjare in Nemce, zapravlja simpatije slovanskih narodov, ter se tako sama paba v nevarnosti, če vsplamti orijentalna kriza.
Politični razgled.
V LjabJjani 30. junija.
Privatni telegrami poročajo, da je včeraj po p61u dne um »I v Pragi cesar Ferdinand, imenovan dobrotljivi.
Naš cesar je 28. t. m. v Chebu pričakoval ruskega carja, ter ga spremljal do Podmokel.   V Karlovih vanh je depu-
Zilska dolina.
(Spisal L j. Dragotinln.) (Dalje.)
Ogledal sem si potem precej natančno „Bistrico"; vas, ki ima nad sto v resnobi lepih, in povsem v narodnem duha sezida-nih hiš. Žalibog je ravno ta kraj, kateri že zunajno precejšno blagostanje in, kar je jako dobrodejno, veliko čedoljublje dokazuje, maogo, da, premnogo posebno po ognji trpel. Tako je tudi leta 1866. velik del vasi pogorel in le tako krepki moči, kakor jo je najti v Ziljanih, je bilo mogoče, to rano zaceliti.
Sredi vasi teče bistriški potok in na vh .kej strani imaš dve vrsti prav čednih hiš, katerih vsaka ima precej prostorni vhod,
dostojne izbe in vnauji mobtovž na način švicarskih hiš. V sredi vasi je ljudska šola, Šola, katera pa ne zadosteva popolnem potrebi, zaradi česar razumnejši Bistričani, Zaholručani in G-rjani svoji dve enorazredni šoli skupiti in s časom v sredi teh treh vasij primerno šolsko poslopje za 3 do 4 razrede sezidati nameravajo. Potreba je gotovo živa in želeti bi bilo, da se tem ko-ristopoluim namenom tudi v gmotnem oziru pripomore. Za naprcduvaluo dobo in šolsko izomiko je Ziljan sploh vnet, kar mnoge prilike dokaževajo. Potovalca tako na pr. prav lepo nagovori iu pozdravi „pusica v korist narodne šole," katere takoj zapaziš v prostoruej hiši županovej mimo zalih podob Strossmajerja, Gaja in drugih v oziru znanstvenega napredka zaslužuih možakov.
Razen mnogih posebnostij, katere so v vasi mojo pozornost zahtevale, je   bila ob
enem velikanska lipa, kraj „visocega raja." Lip», katera v skoraj nobenej vasi Žile ne manjka, je v posebnej Časti, in marsikatera narodna zilska pesen je opera.
Ljudstvo je kiepke narave in ima nekaj posebno pogumnega na sebi. Prvi pogled na vnaujo rast nam po*e, da imamo tu jnnaškega korenjaka. Ziljan sploh je velike in gibčne rasti, in lepega obličja. Sedanja noša mladih fantov je blizo enaka gorenjskej noši ; tu nahajaš visoke škornje, irhaste hlače, belo, posebno na rokavih v mnogih gibah složeno srajco, kratko suknjo in pod malokrajčevem klobukom pisano, tenko pleteno, na rame segajoČo kapico s „cofkom." Starejši možje imajo namesto vi-socih škorenj, modre nogovice in črevlje. Po zimi pride k vsem še kožuh.
Ženske imajo prav izredno obleko, katera bi marsikateremu naroda ne pristajala,
tacija tam bivajočih Rusov pod vodstvom knezov Barijatinskega in f,»ofa šuvalova svojega carja pozdravila. Car se je vozil v lastnem dvornem vlaka. Prija tel jut/o našega cesarja in rnskega carja se vedno bolj ntrduje.
Razprave mej našimi in ngprshitni ministri zastran nove čolne zaveze počasi napredujejo. Magjari bi zopet radi naši polovici nakladali nekoliko svojih bremen in bati se je, da Auerspergovo ministerstvo samo, da se Majarom ne zameri, se uda neopravičenim zahtevam ogerskega roinisterstva.
Volitve na I Mi-tu t*/.<»#*i za sabor se imajo 20. julija začeti. 20. avgusta pa se bode baje sklical novi izvoljeni hrvatski sabor, da izbere svojih 34 poslancev za oger-ski zbor. n0bzoru naglasa oklic „narodne stranke," kateri je podpisan od 46 bivših poslancev in drugih mož.
M'i'uiK'n.vkti skupščina je na predlog Depevreja dovol la za unesrečene po povod o ji v južnej Franciji dva milijona frankov. Včeraj je bila mrtvaška maša v dvor nej kapelici versaillskej za ntopljence pri tej povod nji.
Na Siciliji in v Falermi je prišlo vsled sklenene postave v laškem parlamentu zoper tamošnje brigante, celo h krvavemu uporu in demonstracijam. V Neaplju je la-dija nCitta de Genova" dobila povelje, da se oboroži in odpluje v Sicilijo. V Palermo sta bila poslana dva polka pešcev, ki so morali takoj prvi dan rabiti orožje pri nckej demonstraciji, da je tekla kri. VeČina proda-jalnic je zapitih, mnoge rodovine so zapustile mesto. Občna razdraženost se tudi pokazava v muogih dvobojih, posebno mej novinarji. Urednik „Gazzette di Palermo" je imel dvoboj na meč z nrednikom lista „Am co del popolo" ter je bil ranjen na glavo. Palermo je ob-ključeno z vojaki, kakor v Časih obleženega stanja. _
Dopisi.
Iz IVovogril iii«'**!* 29. jun. [Izv. dop.j Svečanost blagoslovi jen j a nove zastave, ki jo je daroval presvitli naš cesar novomeški mestni straži, je hvala bogu končana. Kdor je imel priliko opazovati jo, mora pač pritrditi, da je bila res napravljena zelo po nemškem kopita. Niti ene slovenske besede nij bilo slišati pri vsej ceremoniji. Celo prisegati so morali purgarji v agol nemščini. Ko bi ne vihralo na hišah toliko slovenskih zastav, smelo bi trdil vsak, da je Novo mesto nemško mesto. O vzrokih, zakaj je prevladal nemški duh, povpraševati, zdi se mi nepotrebno, kajti svet uže ve, da je temu kriva naša preblaga birokracija,  ki   se  povsod   riva naprej in ne pri-
posebno če nij tak lepe in od narave pre-čudno nadarjene rasti. One so manjše, nego moški, ali bolj okroglega telesa. Obraz skoraj vsake mlajše Ziljanke bi mogel služiti nmeteljuiku v model in bi bil pravi kinČ marsikaterej mestjanki. Razumno je torej, če tudi nje mnoge pesnice opevajo, tako na pr.:
„Je bva rdeča, kakor gartroža, Bova, kakor makov cvet. Sam bog je zvolio na te svčt. Lubica moja! lubica moja!"
Razumno je, da pri tako veliki množici lepih „dečelc" mladeniči najrajše pri izbiranji žemce na domačih tleh ostanejo, posebno Če je resnična njih narodna pesen:
»Kakor trdo je železo, Ko nikol no zaerji, Tako najna je ljubozen. Da nikol jej kraja nI."
pušča Slovenca veseliti se kakor ga je mati učila. Za to pa se je tudi vsa svečanost slabo obnesla.
Še nekaj, kar vas bode bolj zanimalo. O našem „n a rodnem domu", katerega smo začeli graditi pred dvema leti, so se vršila zelo važna posvetovanja med stavbenem komitejem in dolenjskimi kapitalisti. Sklep teh posvetovanj je, da se bode še le tos delo nadaljevalo. Namerava se spodnji del poslopja popolnem izvršiti. Potrebni denarji za to so neki nže preskrbljeni. Govori se, da so obljubili v ta namen naši vrli domoljubi gg. grof Barbo, Rudež in dr. Veraun pripomoči s posojili po 1000 gld. Razen teh so obljubili pomagati gg. Polak, dekan v Leskovcu, Mlakar, žapnik v M rni peči in Še drugi rodoljubi dolenjski.
Naj izrekam tem vrlim domorodcem prisrčno hvalo za veliko požrtvovanje v prid narodnemu domu, prihodnjemu stebru naše narodnosti.
Iz Slovenske Bistrice 25. jun. [Izv. dop.] (Kmetijska razstava.) Odbor Štajerske kmetijske družbe je v seji 5. aprila t. 1. sklenil, da napravi v tem letu za srednji in spodnji šla jer samo eno kmetijsko razstavo in sicer v našem mestici. Vsled tega se je tukaj ustanovil odbor, da preskrbi vse potrebne priprave. Ristava se ima vršiti 11. 12. in 13. septembra t. 1. in bode sledeče stvari obsegala: 1. konjsko rastavo z darili 380 gl. v srebru; 2. g o-vejo in drugo domačo žival, gospodarske pridelke spodnjega Stajerja, fabrikne pridelke kmetskih gospodarjev itd. Za ta oddelek je dozdaj odločenih 111 premij v 40 zlatih, 735 gld. v srebra, potem raznih sreber-nih in broneovih medaljih; 3. gospodarsko orodje in mašine, tudi iz inozemskih krajev; 4. štajerska vina, spodnje-šta-jerska piva, žganja itd. Da se te pijače lehko poskušajo, napravi se posebna poskusna dvorana kjer se bodo točile proti primerni plači. V ta namen je grof Attems prepustil pripravne prostore v svojem gradu in v jahalni šoli. Upati je, da se naši gospodarji obilno udeleže rastave, tako z razstavljenjem svojih pridelkov, kakor z obiskovanjem. Na čeln odbora stoji g. Gottlieb Baier iz Gradca, vi-nogradni posestnik v Visovi jah pri Slovenski Bistrici, kateri se jako trudi za povzdigo vinogradstva in izvrstna vina prideluje iz drobnega rizleca. Kar se vinske razstave tiče, pa se je bati, da baš naša tukajšna vina,
„Kakor rinčica je krogva, Nema kraja, tud ne vogva, Tak najna je ljubezen, Noma kraja no konca."
Te in enake meni doslej znane zilske pesni so mi prvo noč neprenehoma po glavi brodle in sam sebi sem mrmraje pel:
„Scm deleč prišov,
Čez tri pvanine,
Čir tiči poj o,
Kukuca pa poje,
Al' — men spati ne da."
Če se spi. h človek Čuti zapuščenega in vidi toliko cvetlic, katerih vsaka „že en drujga šocja" ima, tudi iste srečneže zavi-duje, katerim „nij bila sreče dar klofuta" in katerim po narodni pesni krasna Ziljanka prepeva:
„Koj verji mi pobič, Prav rada to 'mam; Bom t' pušel'c storiva, Po njega prid' sam.
sicer po sveta zarad njihovega izvrstnega boketa sloveča, kakor znana vina iz kovač-lonske gore (Schmitsberg) is Ritoznoja (Rit-tersberg), Visovelj (Giesktibel), Polskave itd. ne bodo tako zastopana, kakor bi morala, ker smo preveč slabih letin zaporedoma imeli. Vendar se uže nahaja pri posameznih vinogradnikih dovolj žlahnih vin, samo da bi jih hoteli razstavljati.
Kdor hoče Česar razstavljati, naj se do 12. avgusta t. 1. oglasi pri odbora v Slovenski Bistrici. V soboto 11. septembra se odpre razstava, ta dan se razstavljajo konji in obdare; v nedeljo 12. septembra se dele premije za govejo žival; v ponedeljek 13. septembra so praktične skušnje z kmetijskimi mašinami in se sklene razstava. Od vin in dragih pijač se morati saj dve zapečateni hotel ji poslati.
Iz Svetinj pri Ormužn 27. junija, flzv. dop.] Kakoršen bo izid letošnje žetve kakoršen bratve, to je tajno in javno vprašanje ne samo kmeta, temuč tudi drugih ljudij. Vendar pa, akopram se ugiblje na vse strani, nihče za gotovo uaprej povedati ne more. Kmet sodi potem, kako vidi stati žito, kako mu se prikazuje že ocvelo grozdje, prav obilo ga je. Tercijalka ima zopet druga znamenja, ona ima posebne dneve, po katerih sodi. Naj več o tem pa zna njih mati „Než»." Oaa po vetru sodi, da li je kriv viharja utopljenec ali obešenec, mogoče, da tudi kak drugi samomorilec. Ona zna kaj je krivo, ako se pri nas toča vsiplje. Dobro pozna na megli, ali je marljivo strel-Ijanje na drugem bregu, ali pa zvonenje na Holmu, sč za to posebno blagoslovljenimi zvonovi, prignalo meglo do nas. Da li bo prihodnje leto, neki pozna po tem, kako nmajceki," katerih ima samo sedem pri hiši, repe deržijo itd, —
Včeraj po polu dne bo je vlil strahovito dež, vmes tudi nekaj toče, ter naredil povoden), kakoršne ljudje ne pomnijo. Veliko škode po njivah in travnikih je naredila ta nezgoda. Nekateri pravijo, da si za 500 gld. nebi dali tako njiv pokončati.
Iz Ztig»rcl»n 27. jun. [Izv. dopis.] (Situvacija na Hrvatskem.) Znane interpelacije zadnjih saborskih sej, zlasti interpelacija Jagičeva zavoljo Medjimnrja, Kn-kuljevičeva zavoljo prejšnje vojn. krajine, in Makančev predlog adrese, nadalje razprave o teh predmetih in odgovori vladini vstvarili so pri nas novo politično situvacijo.   V de-
Koj pridi, koj pridi, Boš vidiv saj sam; * Kaj jaz za 'ne rozce
V vrtiću 'mam.
Oj pridi koj gvišno, No vtrgaj ano, Katera ta lepši, Ta lubejši ti bo!"
Krasnej ženski sliši krasna, njo kinča-jočo obleka in to imajo povsem lepe Ziljanke. Popisati jo hočem, kolikor mi je mogoče, ali še rajše bi videl, da se dragi bralec in čestita bralka sama prepričata o gotovosti ali pomanjkljivosti mojih izrek.
Zgornja obleka sega blizo tri palce pod koleno in obstoji razun mnogih čedno-belib spodnjih kitelj z zgornje „ras" imenovane kitlje. p Ras" je v čez stoterih gubah in je pri posameznih razne barve, tako se veČji-del nahaja temna nras" in svitlobarvni „bir-toh," ali pa rudeča nras" in temni nbirtoh."
belili Crtah bi se dala ta nova sitavacija s tem označiti, da je vejača zadnjih saborskih razprav razvejala vladino stranko od opozicije. Opozicija je prva svoj program razložila, in potem je njej nasproti vladina stranka na enako razložbo svojega programa primorana bila. Naše strankarstvo je s tem jasno razločeno. Opozicija, stoječa na temelju Slo-vanstva, razvila je zastavo teritorijalne celo-knpnosti trojedine kraljevine in njeno državno samostalnost, vladina stranka, stoječa na temelja revidirane nagodbe, izjavila se je pa za status ([uo.
Duh, ki denes v javnem življenji pri nas vlada, je težko označiti. Naše javno mnenje je prišlo iz svoje dosedanje stabili-tete, ter se začelo nihati mej stranko saborske večine, katero je dosedaj podpiralo, in mej programom opozicije, ki s svojim sijajem vse drugo v senco postavlja. Naj hladno-krvnejši, naj praktičnejši naši politiki priznavajo brez vsake pomisli opravičen je Makančevega predloga, vendar pa tudi odobravajo, da ga saborska večina nij sprejela, jer za-nj baje še nij hora. Kar pa vsak obžaluje, to je tista velika neparlamentarna h t r a h t., s katero je saborska večina proti Makancu vo j evala. Vsaka prevelika zavnetost je Škodljiva, in tako je tudi zavne-tost naše s&borske veČine za neoskrunjenost ideje ogerske države njej več škodila, nego koristila. V svesti svoje večine bi bila mogla več takta pokazati, ali ravno ona je razpravo, mesto, da jo je« blažil a, z vetrovmi vseh strasti j razburila. Saborska vrata so se zaklenila, strast je pa skoz okno ven zletela, ter denes po našem vladnem časopisji razsaja. Tudi to na.še j vladi in njenej stranki več škoduje, nego koristi. Iz zgoljne strasti se bo nasproti Makancu v Karlovcu konter-kandidat postavil. Radovedni smo, kdo bo ta nedolžna žrtva! Kaj pa, če bi dr. Maka nec bat pri drugem konci prijel, ter tudi on svoje pristaše kot konterkandidate proti kandidatom vladine stranke postavil? Potem bi se stoprv videlo, kedo je močnejši. Čudna prikazen je, da v političnih borbah inače naj mirnejši ljudje, naj strastnejši postanejo. Sicer pa naša vladina stranka gotovo tndi sama čuti, da je v zadnjih saborskih sejah jako grešila, in po tem tudi jako oslabela. Grozničavost pisave njenih organov to jasno dokazuje. Naše občinstvo je denes še dosta reservirano, in v očigled predstoječih volitev
„Ras" in „birtok" morata biti vsak za se enobarvna; pisanih kitelj, kakor na Sta-jerju, ni najti. Nad „rasjo" in pod persama je mali „muderc," katerega obdaja lepo pisani, široki pas, ki se končeva v „pasen trak," ki je pri posameznih prav lično in nmetno vtekan. Prsa pokriva na posebni način prav okusno zloženi, raznobarvni, svilnati „facov," kateri se pod hrbtom zveze in pod vratom s posebno nspenou pripne in to s trivoglatira, belim „kreželeom" vred, kateri „kreželc" je zopet v mnogoštevilne gube zložen. Na glavi imajo pisano, umetno zavezano ruto, izpod katere se vidijo lase v krasnih kitah. To ruto so mi nekatere starejše in mlajše Ženske „land'rer" imenovale, kateremu izrazu ne vem pravega izvira. Ob času posebnega praznika imajo mesto „lan-drerja" belo, mnogogubno, prav kinčajočo havbo, katero „pintle" imenujejo. Obleko dovršijo jako visoko segajoče snegobele no-
celo indiferentno. Mogoče, da se v zadnji čas predrami. O volilnem gibanji je skoro še vse tiho. Ne mara, da se res Makančev izrek obistini, da ste vlada in njena stranka narod v dremež zazibali. Naši naj boljši ljudje, kakor Strossmajer in Rački ho politično areno zapustili, dokazujoči s tem, da •e ne morejo z denašnjim našim političnim stanjem sprijateljiti. Preje ko sleje, in jaz povdarjam, da preje ko sleje mora pri nas spet priti državopravno vprašanje v novo rešavanje, in spet bodemo, če uže ne za celi korak, vsaj za pol koraka naprej ko raknoli. Na to sili duh našega naroda. „Obzor" je sicer rekel, da je naš narod preslab za novo državopravno borbo, če je res preslab, oslabel je po njenej krivnji. Leta 1848., leta 1861. in leta 1872. nij bil preslab, in brž ko ne tudi denes nij.
Domače stvari.
— (Na učiteljske j pripravnici) ljubljanskej se te dni vrše pismeni izpiti, katerih se udeležuje 20 domačih kandidatov in 1 vunajni.
— (Notarski shod.) V ponedeljek 28. junija je bil shod notarjev, katerega se je udeležilo 35 notarjev iz Kranjskega, Štajerskega in Koroškega. Posvetovali so se in sklepali o raznih notarskih zadevah. Mej drugim je g. dr. Geršak, notar v Ormnži, opozoril na nedostatke, kateri izvirajo za notarje, ako so poklicani za porotnike, ter predlagal, da bi notarji morali biti izvzeti iz porotniške dolžnosti.
— (Imenovanje.) G. drd. Janez Peko 1 j, dosedaj konceptni praktikant v Ljubljani, Slovenec, je imenovan za avskultanta v Celovcu.
— (Penzijonirana) sta c. kr. okrajna glavarja g. Pajk v Litiji in g. Živec pl. Schivizhofen v Ljubljani. — Sedaj je prostor za dva nova okrajna glavarja, in bode sigurno glasoviti g. Vestenek eno mesto našel za svoje „zasluge" v povestmi) volitvah v trgovinsko zbornico.
— (Kegljanje za dobitke) na korist fondu domačega orkestra čitalnice bode od denes četrtka 1. julija do četrtka 15. julija vsak dan od 10. ure zjutraj do 12. ure zvečer. Dobitki bodo: I. dobitek 6 ces. cekinov, II. dobitek 4 ces. cekini, III. dobitek 3 ces. cekini, IV. dobi-
govice, katere rudeči trak pod kolenom drži in lično izdelane Čevlje. Da taka obleka, ki nam še popolnem ljudsko Btaro nošo predo-čeva, lepe mladenke in zale ženke, o katerih bi bil Preširen tudi lahko zapel:
„Ve Ziljanko sto košat o ,u povsem kinča in njih lepo rast še povišuje, bode vsak pritrdeval,  in to posebno takrat, Če si jih v domačiji ogleda ob času „visocega raja," o katerem hočem kasneje govoriti.
Kraj torej in nošo sem si prvi dan ogledal , ter se potem po zdi.tnej večerji, pri katerej smo se marsikaj pomenili o narodnej tvarini, ki se mej Ziljani nahaja, k pokoju podal; ali pokoja pravega nijsem našel, ker sem vedno premišljeval, kaka da bode veselica, ki se ima prihodnji dan, na binkoštni ponedeljek vršiti in o kateri sem že mnogo resničnega in neresničnega slišal. (Daljo prih.)
tek 10 gld. v srebra, V. dobitek 7 gld. v srebru, VI. dobitek 5 gld. v srebra, in en šaljiv dobitek. Serija velja 20 kraje. Gledč na omenjeni namen vabi vse prijatelje kegljanja najnljudaeje : odbor.
— (I) elav.sk o izobraževalno društvo) je imelo v nedeljo svoj mesečni shod, v katerem so se odobrili računi društveni, ter sprejeli nekateri novi sklepi glede petja in poduka v čitanji in pisanji. Udeležilo se je shoda mnogo udov. Ker je veČina teh udov po narodnosti slovenska, sploh ne razumejemo, zakaj seje obravnavalo in predlagalo vse le v izveličavnej nemščini, menda zavoljo 5—10 Nemcev, ki so pri društvu ?
— (Iz OrmnŽa) na slovenskem Štajerskem se nam piše: 17. t. m. bo imeli učitelji tega okraja volitev svojega zastopnika v okrajni šolski svet. Izvoljen je g, Franjo Sijanec, učitelj pri Svetinjah. Mož je naše napredne stranke.
— (Rešitev na biljardu.) Mej dopisi dunajskih listov o peštanskej hudej uri in toči minolo soboto, beremo tudi, da se je neka dama iz Ptuja, grede na južno železnico, le s tem rešila gotove smrti, da je hitro zbežala v restavracijo „zum Reichspalatin", se tam spravila na biljard, ter celi dve uri plavala na biljardu po restavracijskem prostoru, dokler nij bila oteta.
— (Iz Lukovice) se nam piše, da tam nič ne vedo o cerkvenih slavnostih in procesijah, katere so popisale „Novice", da je tedaj celi dotični dopis izmišljen in neresničen.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Malesciere k Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroSkov; zdravi vso bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, alaboBti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanjc, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, moj njimi spričevala profesorja Dr. Wurzcrja, g. F. V. Bcneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinjo Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiBtnih boleznih, iti pri kanemju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prf vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Btišenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drottev.
"VVinchestor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal Bem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre du Barry 'Hoatrauako, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni sanit. Bvotovaloc. Spričevalo št. 76.921. Obergimperu, (B.;densko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vslcd rabo Vaše Revalescičro du Barry po-->olnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Montona, Istra,
Učinki Revalesclčre du Barrv so izvrstni.
^ F e r d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Maribora (Nunciju), piše v -Berliner KliniBche VVochenschri f tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiin, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-bica" (Be> alesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več In veo hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 7U.810. Gospo vdovo Kleininovo, DUsseldorf, ca dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na ncspanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hip~hondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne bramote na rokah in nogah    . d.
Revalescičre je 4 krat teČneja, nego meso, ter bo pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plohastih pnšicah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 golu. 50 kr., 5 ran lov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— RevaloBciere-Biscuiten v pušicak a 2 gold. 50 kr. In 4 gold. 50 kr. — Rovaleaoiere-Ckooolatee v prahe In r ploščicah ca 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 fer., -18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 g^ld., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— rSodajo: Barrv d:; Barrv /L Comp. na Du-feaji, W»!ia«chg»»se št. 8, v LJubljani Ed M v v radol bratje Oborauzmevr, v Bua torrfrn D i o c h ti & Frank, v Celovei P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mliller, v Mariboru M. .. • v Heraaa J. B. Slooknausen, v Za^rrbn v lok.uniči usmiljenih sester, v Čer-tiovleali pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Uradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Teiiieri varu pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C M. Jahnerju, lekarju, v Varni* tliuu pri lekarju dr. A. 11 al tor ju, kakor v vbod moBtib pri dobrih iekarjih in ■pccerijukih trgi. v odi • tadi razpošilja dunajeka hiia na vse kraje po poštnih r.!......         :.ii povzetjih.
Piccolijeva lekarna „k angelju".
-».;»;o.-
Farmacijske specijalitete
€<ial»riel IMccoliJu,
lekarja v Ljubljani, lia dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
■»raček. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobOl in ustno bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bede gotovo prednost, vzlic vsiui enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje
t pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne alabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pni ver. Na rej a se z
eisto komičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tuca t škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokauu ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje preduost pred vBomi uniivalninii vodami, lepotičjem in lepotičniui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
RajŽevi pulver. Izključljivo iz vegeta-hiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-sajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega lčka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil Bam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 Btcklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti po -.tu- in u povzetju. (132—16)
I
Tujci.
29. } un i j a:
Kvropai Gruntner iz Dunaja. — Brandl h Beljaka. — Tabaz iz Siska.
Pri Monu : Pihler iz Dunaja. — Walm:tn iz Trđta. — Morel iz Celovca. — Pole iz Trebnja.
Pri Malici: Jung iz Dunaja. — pl. Vest iz Celovca. — Grabljevec iz Gradca. — Schvvarz la Beljaka. — Kronig iz Celovca.
Pri Zauiorei: Jaklič iz Bleda.
I i .141 ho ii i!> k 11 u ii I I o.
1. julija 1875.
Javne družbe t Jan. Košakovo iz Bičja, H. julija (III. Ljubljana). — A. Žabjekovo iz Brnice, 7. julija (III. Ljubljana). — A. Ukmarjevo iz Ustja, »i. ji.lija (L Vipava). — Josip Vičičevo iz ŽarČice, 9. julija (I. Ilir. Bistrica). — Mat. Priinožičevo iz Črnomlja, 9. ju ija (I. Črnomelj). — J. Jamšokovo iz Loža, 9. julija (L Vipava).
miii?!
8 •
H"
a 0
.SE K — —
p sr-a r1* F**«
Sf cl B
i;: ca c2 £.9-3
»' a dri O
5*° < +
3 o B>
•a
si      m   v u
ri *a ce n*. -j i -j- i to
1
S-
BO
cr o
3 s»
Oo O
o     o* o
. _ tj
ooPS H <o w
m 2
o - g. 2: o pr^ *>
U »mg ft*     o K g p
—
' P
S 9
S' b ?
a S.4
||w
eo c Ost
3. cs 0 u
Bb ts<
O CD
BOK
ca
</><
D)
■
iS*
D cr Iff
c 2
' CD ob <
T3
g 3. *-
•g _ H"
—I q9
ti a m os
S m ""2
C g- ftj pa
cd <
—
o
s.
CI>"
tO er
10
dunajske tiskarske tovarne katuna.
Dovoljujemo si sledeči najecneji tovarniški cenik za saisono 187f> uljudno predložiti. Svoje izdelke razločujemo v dve vrsto, ter Brno porok za dobroto robe in zagotovljamo, da se vsako naročilo tako točno Izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zahtevanje pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočevaje najtopleje naše podvzetje, ostajamo in se znamenjamo s odličnim spoštovanjem
vodstvo prodajalnice.
(51—16)
Ceni
Vatli, roba.
Vlastni izdelek v perkalinu In platna za srajce, vatel po gold.
Kosmonoški izdelki v perkalinu, kretonu in platnu za srajce,     vatel po gold.
Neunkirchnerski izdelki ba-tista in jaconeta, vatel po gold.
Francozki izdelki jaconeta in luoLiaclina,    vatel po gold.
Girofle-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko,   vatel po gold.
Turški creton za spalne haljine najnovejega kroja in vrste, vatel po gold.
Percail za nicbljc vsake barve ln dessin,    vatel po gold. Izbran   francozki brilantin, vatel po gold. Beli in gladki brilantin, vatel po gold.
Belo in ogledno tkanje za životke,        vatel po gold.
Kosmonoška koža za dam-sko in otroško obleko, vatel po gold.
Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold.
Beli chifibn, chirting in domače platno, vatel po gold. Cbjftbn ali percail za srajce, vatel po gold. Beli damastui gradi in beli ali rumeni nanking, vatel po gold.
Brisače ročne od jaguarda .ali damasta, vatel po gold. Orni orlean, vatel po gold. Črni luBter, vatel po gold. Črni svileni lustriu, vatel po gold.
" , angl. ripti za obleko ali dolmane,       vatel po gold.
Roba za obleko, gladkih ali koženih barv, vatel po gold.
Posamezni predmeti robe.
ltuuiburške   platnene rjuhe brez šiva, "V* vatlov široke, 3 vitle dolge, kos po gold. Barvani  nii/,ni prti  h kavi raznobarvani, kos po gold. 1  pokrivač od  pupicta za deca, bele ali pisane barve, kos po gold. Ena garnitura  pokrivač za postelje in piijueta barva-nega, 2 kosa po gold
Mizni prti od platnenega damasta.
8/ 10/ »I/, «/
/4_[*__L*_«*
gold. 3,   8.60,  4.50, 6.50
Garniture, bele ali barvane v jtiguardu,
1. četrt.	11. četrt.
-.25	—.20
-.30	—.25
—.30	—.25
—.40	—.35
—.45	—.40
—.30	—.—
—.35	—.30
—.35	—.30
-.351	—.30
—.30	—25
-.45	—.40
—.30	—.—
—.25	—.20
-.35	—.30
-.30	—.25
—.30 —.50 —.70	—.25 —.40 —.60
1.20	1.—
1.60	1.30
-.40 1	—.30
4.—	3.-
—.80	
j 1.30	j 1.10
	5.—
Boba na kose od 30 50 ali 54 vatlov.
4/4 30 vatlovega platua od
prediva, kos po gold.
9/8 80vatlov. pranega platna
od creasa, kos po gobi. 4/4 30vatlov. pranega platna
za inizne prte, kos po gold. */« 30vatlov. pranega platna
od creasii, kos po gold. b/t 50vatlovega nizozemskega
platna, kos po gold.
/4 OOvatlovegu beltaškoga
platna, kos po gold.
j 50vatlov. irskega platna, kos po gold. e/g rumburškega platna (samo
May in lloltcld; 6 vrst, gld.
30—40—50—60—70 kos po
24 vatlov.
Boba na tucate.
C
[četrt.
Žepni robci za deca z slikami ali pisanimi okraji, tueat po gold.
Žepni robci za dekleta z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold. Žepni  robci  za gospe, od batista ali jaconeta z pisanimi okraji, tucat po gold. Žepni robci za gospode, z, pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold. Kumburški   platneni robei, tucat po gold. liriki platneni robci, 5 vrat, gold. 4, 5, 6, 7, 8 tucat.; Vlastni izdelki, robci od ka-l tuna za glavo, tueat po gold. Kosmonoški izdelki  od ka-' tuna ali   batista robei za glavo,          tucat po gold. Foulard robci za glavo, tucat j po gold. Kosmonoški   foulard žepni robci za gospode, tucat po gold.
Vlastni izdelek, žepni robci za gospode, tucat po gold.
Platueue servijete od jaguarda, tucat po gold.
Platnene servijete od damasta, tucat po gold.
Platnene brisače ročne od jaguarda,     tueat po gold.
Platnene brisače ročne od damasta,      tueat po gold.
Servijete za desert, bele ali pisane, v damastn, tucat po gold.
Turške hagabug ročne brisače,   tucat po gold.
i.—
II.
četrt.
8,—	7.—
8.—	7.—
10.—	9.—
12.—	11.—
14.—	12.—
16.—	15.—
25.—	20.—
85.—
1. 5 95.— 1.60 1.30 8.—' 2.50
a— 2.—
2.50
2.—
3.80 3.20 3.50 3.—
4.—
3. —
4. -
6. —
5. —
7. —
3.50 4.—
Garniture, bele ali pisane v damastu,
za t! osob, 12 oBob, 18 osob, 21 osob,
gl. 6,      gL 10, gl. 15,    gl. 20.
za 6 osob, 12 osob, 18 osob, 24 osob,
gl. 6,     gi.12; giTTŠ,    gl 24.
3.— 2.50
3. —
5, —
4. —
6, —
2.50 3.—
a so na firmo prodajalci.
Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, dt in številko dobro pazi, da neprevarijo dugi nopovoljeni in krivični
Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna,
mesto, Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3,
zadaj za Kuprechtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo
iadajatelj in urednik Josip Jurčič.
Lasiuiua iu tisk „Narodne ti8k»rneu.