?he Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States oft 'America.
AmerikANSKi Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ¥ CHICAGIf
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations}
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 197
CHICAGO, ILL., SREDA, 12. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 12, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
GRŠKA POLICIJA ARETIRAL A AMERIŠKEGA MAGNATA SAMUELA INSULLA. — PRIČAKUJE SE PROŠNJA IZ AMERIKE ZA NJEGOVO IZROČITEV. — MARTIN IN-SULL BIL IZPUŠČEN IZ JEČE POD VARŠČINO 50,000 DOLARJEV.
S
I w
Atene, Grčija. — Na stotine tajnih policistov v Franciji, Italiji in v balkanskih deželah, ki so dobili nalogo, poiskati pobeglega ameriškega magnata Samuela Insulla, je bila v ponedeljek razrešena te naloge, ko se je svetu sporočila vest, da je ta mož jetnik policije tukajšnjega mesta. Tako je končno ta veliki finančni car, ki je imel načrte, da ekonomsko podjarmi celotne Zed. države in ki je pred par leti še vladal nad podjetji, vrednimi milijardo dolarjev, končno dospel v jetniško celico na policiji, kot pobegli kralj, 5000 milj oddaljen od mesta svoje nekdanje slave in moči.
Aretacija se je izvršila na prošnjo tukajšnjega ameriškega poslaništva. Ker ni tukaj proti njemu še nikake druge obtožbe, je policija prijela moža le na podlagi tega, češ, da njegovi papirji niso v redu. Po tukajšnjih
INOZEMSKI NAPAD DOLARJU KORISTIL
Tajne inozemske sile, ki so leto dni rovarile proti dolarju, so pomagale, da se je pokazala vsa moč dolarja.
—o—
Washington, D. C. — Kakor je povdarjal pomožni trgovinski tajnik, Dr. J. Klein, v svojem govoru, ki ga je imel preteklo nedeljo, so Zed. države lahko hvaležne tistim inozemskim tajnim silam, katere so bile še pred nekaj meseci na delu, da izpod-kopajo temelj ameriškemu dolarju in ga zrušijo. S tem so namreč dosegle ravno nasprotno, kar so želele. Ne le, da niso omajale trdnost dolarja, marveč je
ŽIVCI TRŠI OD JEKLA, NA KATEREM SEDIJQ *
njih napad dokazal, da je ame-
predpisih ne" sme policij a" mko- riška finančna z®radba neomaJ-gar držati v zaporu več kakor 48 ur. Ako ne bo med tem časom Prišla od ameriških oblasti uradna prošnja, da se jetnik odda A-nieriki, bo moral biti izpuščen na svobodo.
Kakor pa se z gotovostjo pričakuje, bo Amerika napravila Prošnjo za ekstradicijo (izročitev) Insulla. To tudi po zakonu lahko stori. Dočim se je do zdaj nienilo, da ne obstoji med Grčijo in Ameriko nikaka taka pogodba, in je bil o tem bržkone tudi Insull sam prepričan, se je
na.
Kakor znano, se je v inozemstvu, v prvi vrsti v Evropi, zlasti v Franciji, celo leto, od junija 1931 do julija 1932, rovarilo proti ameriškemu dolarju, češ, da se njegova veljavnost podira in da bo moral prej ali slej pasti. Posledica tega je bila, da je inozemstvo v ogromnih količinah izvažalo iz Amerike svoje zlate zaloge; ti izvozi so znašali v skupni vrednosti nad miljardo dolarjev. Končno so napadalci videli, da se zaletavajo z glavo
% \
Niti najmanj ne moti teh možakarjev vrtoglava globina, nad katero sedijo. Na ozkem jeklenem tramu, 800 čevljev nad cesto, mirno povživajo svoj opoldanski obed. So to delavci, ki grade novo 70nadstropno poslopje "Rockefeller Center" v New Yorku.
KAMPANJA DEMOKRATOV
šele zdaj odkrilo, da je-Grčija ^ zidm da jih čaka še dolgo in tozadevno pogodbo ratificirala letos 28. junija, in bo torej lahkota, dobiti Insulla na odgovor v
Ameriko.
Značilno pri Samuelu Insullu 3e to, da celi čas svojega begala po Evropi ni skušal skriti *li zhtajiti svojega imena; naj-je s tem skušal ustvariti vtis. ^ ne potuje kot ubežnik, mar-kot navaden izletnik.
Samuelov mlajši brat, Mar-Jl11. ki je bil pretekli teden are-tlran od kanadskih oblasti in ^aknjen v ječo, je bil zopet iztočen pod varščino $50,000. pravniki so namreč trdili, da Zlvljenje v ječi škoduje njegove-mu zdravju. Med tem, ko je on stalnim nadzorovanjem, se
Vr§i potek za njegovo ekstradi-cijo.

Pečina kandidatov
MOKRA
York, N. Y. — Ženska Sanizacija za reformo p rabijo1 je je pred časom poslala 417 hoH 0m za kongres Pr' P1"'-vo & h volitvah Sirom dežele im r pole' na katerih so se atal-,kandidati izraziti, kako ca , u® zast°Pajo glede prekli-stavi n&kega amendmenta v u-kand-H °V0ri' ki 80 prispeli od Povol t0V' 80 za mokre izredno števili11!1' °d gori omenjenega reč 3J7 . ndidat°v se jih je nam-klic J lzrazilo za popolen preti	jih j« odločno pro-odgovor n J® POslal° nedoločen ne*n boli ,7en?okrati »o v splošni lLTkri" kakor republi-kanri;'j ed 170 republikanskih jih je namreč 23
težavno delo, predno bi omajali mogočen dolarski steber, in opustili so svoj načrt. Takoj, ko soj te sile prenehale rovariti, se je dolar pokazal v svojem triumfu, močen, kakor kdaj prej, in zlato se je pričelo zopet vračati iz inozemstva v Ameriko.
Iz nekaterih tukajšnjih vplivnih krogov se izraža mnenje, da je predsednik Hoover znatno pretiraval, ko je v svojem govoru v Des Moines, Ia., izjavil, da je bil dolar že na tem, da se zruši, in da je bilo to le še vprašanje par tednov. Dolar, pravijo, ni bil ob nobeni priliki tako pri koncu. In tudi v tem, .pravijo, je Hoover pretiraval, ko je pred-očeval sliko katastrofe,ki bi sledila, ako bi bili demokrati zmagali v zbornici s svojimi predlogi.
-o-
OČE IN OTROK ZGORELA
Chicago, 111. — V nedeljo zgodaj zjutraj je v Raviniji nastal požar v leseni hiši na 1311 Burton ave. Lastniku hiše, 32 letnemu Robertu Dreiske, se je še posrečilo, da je rešil skozi okno svojo ženo in neko 13 letno deklico, ki je stanovala pri njih.Nato je sam skušal zbežati na prosto s svojim 3 mesece starim o-trokom v naročju, a je bilo že. prepozno. Dim ga je omamil, predno je prispel do vrat, in zogleneli trupli njega in otroka so našli na prostoru, kjer je bila spalnica.
Roosevelt bo nastopil kampanjsko turo v južne države.
Hyde Park, N. Y. — F. D.
Roosevelt namerava nastopiti svojo drugo kampanjsko potovanje dne 18. oktobra. To pot jo bo mahnil v južne države,o katerih pravijo, da so itak že pridobljene za demokrate. Predmet svojim govorom si bo najbrž izbral birokracijo v Wash-ingtonu in bo podal svoj načrt o tem, kako bi se dali znižati federalni stroški. — V mestu Des Moines, Ia., pa je v ponedeljek govoril demokratski senator Reed, ki je pobijal ugotavljenja, ki jih je izvajal Hoover v nedavnem svojem govoru.
--o—
"NAJDEBELEJŠA ŽENSKA" UMRLA
Richmond, Va. — V nedeljo zjutraj so tukaj našli mrtvo Alpine Blitch, ki so jo dolga leta kazali po gledališčih kot "na.jde-belejšo žensko na svetu". Ženska je bila stara 40 let in je tehtala 732 funtov. Vzrok smrti je
bil prehlad, ki si ga je nakopala Washington, D. C. — Pred pred dvema tednoma. Še zvečer j sednik Hoover zdaj čaka, da se pred smrtjo je bila na svojem bo jasno videlo, kak učinek je
napravil njegov zadnji govor v Iowi. Dalje čaka, da se bo ko-
KRIŽEMSVETA
—	Johannesburg, južna Afrika. — V mestu Middleburg živi neki Hotentot po imenu Jos. Windvoel, ki se je zdaj četrtič oženil, in sicer v starosti 132 let. Odkar se je prvikrat oženil, je minilo 109 let.
—	Ottawa, Ont., Kanada. — To sredo stopijo v veljavo določbe, ki so bile sklenjene na zadnji imperijalni konferenci, med njimi tudi povišana carina za blago, uvažano iz Zed. držav.
—	Leipzig, Nemčija.— Nemško vrhovno sodišče se je v ponedeljek pričelo baviti z vprašanjem, je-li bilo legalno, ko je 20. julija proglasil kancler Pa-pen diktaturo nad Prusijo. Podobnega slučaja namreč še ni bilo v nemški zgodovini.
—	Belgrad, Jugoslavija. — V nedeljo je umrl tukaj v 57. letu- starosti general Milan Mi-lanovič, katerega ime se je imenovalo v zvezi z napadom, pri katerem sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga v letu 1903.
-o-
HOOVER SE ODLOČUJE
MUSSOLINI PROTI SPOROM
Iz Jugoslavife,
TRAGIČNA SMRT DVEH HLAPCEV, KI STA UTONILA, KO STA NAPAJALA KONJE. — V KAMNIKU PRI PRE-SERJU JE SPET GORELO. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE.
Odredil, da se morajo delavski
spori končati.
Rim. Italija. — Diktator Mussolini se je naveličal poslušati vedne pritožbe o sporih med delodajalci in delavstvom. Zato je enostavno zapovedal, da mora biti red in mir in konec vsem konfliktov, in sicer do konca oktobra. Pobotajo naj se na ta ali drugi način, toda pobotati se morajo. Kakor znano, ni pod fašističnim režimom dovoljeno delavcem, da bi stavkali, in tudi ne delodajalcem, da bi z zatvoritvi-jo delavnic prisilili delavstvo, da se uda njih zahtevam.
-o-
VODJA HRVAŠKIH NEZA-DOVOLJNEŽEV ARETIRAN
Dunaj, Avstrija. — Kakor se poroča iz Belgrada iz uradnih vladnih krogov, je bil preteklo soboto tamkaj aretiran eden glavnih vodij hrvaških opozici-jonalcev, namreč Ivan Pernar. Z njim je bilo vtaknjenih v zapor še osem drugih njegovih pristašev. Obdolženi so, da so razdajali med prebivalstvo leta-
Neposlušnost povzročila smrtno nesrečo
Pri posestniku in avtopodjet-niku Francu Gradcu v Zgor. Kašlju sta bila uslužbena 18-letni Stanko Vinetič, doma iz Velike Doline v krškem okraju, in 221etnii Anton Ilovar iz vasi Gozd, občina Trebeljevo pri Litiji. Stanko je bil že dalje časa v službi pri omenjenem gospodarju, med tem ko je starejši Anton prišel v službo komaj dan pred nesrečo, ki je zadela oba hlapca. Hlapca sta se namreč namenila, da ženeta konje v Ljubljanco, kjer bi se živali skopale. Starejši gospodarjev sin Karol je hlapcema naročil, naj konjev nikar ne kopljeta v Ljubljanci, za kar se pa nista zmenila. Odvezala sta konje iz hleva in se odpravila proti Ljubljanci. Prišla sta do kašelj skega mostu, kjer je Ljubljenca radi suše plitka, malo naprej v ovinku, pa breg Ljubljanice precej pada, skoro navpično, in se v globokih tolmunih tvorijo nevarni vrtinci.S konji vred sta tudi hlapca šla v vodo. Zabredli so do tolmuna, in, tako sodijo, se je eden privezanih konj zapletel v uzdo drugega, katerega je potegnil pod vodo, da je v močnem vrtincu utonil. S konja je padel tudi Ilovar in se začel potapljati. Drugi konj je nato mrtvega konja vlekel iz tolmuna in se slednjič od njega odtrgal. Vinetič je hotel Ilovarju na pomoč, a je sam našel smrt v valovih in tako sta dva konja prišla domov sama, hlapce in tretjega konja so pa šli vaščani iskat. Ilovarja so kmalu našli in potegnili mrtvega iz vode, Vinetiča so pa potegnili iz tolmuna šele drugi dan.
--o-
dvemi leti. Na srečo se je gasilcem posrečilo ga omejiti. — Škoda je vseeno velika. -o-
"Čudež" na policiji v Ptuju
Prav zanimiv dogodek se je pred kratkim dogodil v Ptuju na policija, kamor so radi večkratne tatvine prignali nekega 161etnega fanta, ki je bil pa na nesrečo mutast. Na vse načine so se mučili s fantom z znamenji in kazanjem in pisanjem. Navzlic jasnim dokazom je trdovratno tajil, da bi bil on ke-daj kaj ukradel, vendar so ga vtaknili v luknjo. Fant je bil najbrže prvič v takem položaju in je začel v zaporu neznansko tuliti in nikakor ga niso mogli pomiriti. Pri ponovnem zasliševanju je pa fant na začudenje vseh navzočih spregovoril in milo prosil, da ga izpustijo. Prepričani so bili, da se je zgodil pravi čudež, dokler ni fant sam povedal svoje zgodbe, da ga je namreč mati naučila, naj Simulira gluhonemega, kar je tudi delal že štiri leta, ko je mati izposlovala iz občinskega urada v Drstelju tozadevno priporočilo, da je fant lahko beračil. Fant je šel v prisilno delavnico, mater bodo pa zaprli, ko jo dobe.
-o-
Nesreča
V	Škofljici seje 21. sept. precej hudo ponesrečil 151etni mizarski vajenec Jože Bizjak, zaposlen pri mizarskem mojstru Andlovcu. Zašel je z roko v cirkularko, ki mu je odrezala štiri prste.
-o-
Smrtna kosa
V	Celju je umrla Terezija Repinšek, brezposelna služkinja, stara 50 let. — V Stožcah pri Ljubljani je umrl Andrej
j Sitar, posestnik, star 66 let. — nad Ljubljano je
mestu v gledališču.
-o—
Kamnik pri Preser ju
Komaj so Kamničanje izbri- i V Dravljah sali sledove opustošenja po zad- j umrl Jernej Trampuž, doma iz ke, na katerih so ga podpihovali njem požaru, ki je pred dvema Opatjega sela v Julijski Bene k revoluciji. Pernar je glavni' letoma naredil toliko škodo in s Čiji. pomočnik Vladka Mačeka, kij trudom in žrtvami postavili no-
PONAREJEVALNICO DENARJA IZSLEDILI
Detroit, Mich. — Detektivi so prišli na sled skrivni ponare-jevalnici bankovcev, ki se je na-
likor mogoče natančno ugotovilo, kak je političen položaj na zapadu. Ko se bo vse to razčistilo, potem se bo šele. odločil, ali bo šel na kampanjsko turo na
zavzema mesto Štefana Radiča, va poslopja,že je ognjena vihra odkar je bil ta ustreljen pred 4 v drugič grozila uničiti vse, kar
Jubilej dela
Primarij usmiljenih bratov v
leti v belgrajski zbornici. -o--
imajo, z jesenskimi pridelki | Kandiji, Dr. Ignacij Paulič, je vred. To pot je začelo goreti na; koncem septembra praznoval | skednju posestnice Ivane Mer- 201etnico človekoljubnega de-Da je kun. Prva sta opazila nesrečo lovanja, kateremu so čestitali
kandidat0v
JUNAŠKI ČIN
London, Anglija. —
hajala v neki tiskarni. Kakor se daljnji zapad, ali ne. Predsed-'reSil svojih pet mož, je šel čast- gostilničarPetrič in domači hla-j prijatelji in mu želeli še dosti domneva, je iz te tiskarne izšlo nik pravi, da ne bo napravil te-1 ni.ški Pilot B- Gully sam v smrt. pec, ki sta se ravno mudila na uspehov v njegova težki službi.
več ponarejenih bankovcev po ga potovanja, razen, ako se bo' v vi^ni 2000 čevljev se je leta-; skednju, ko ju je nenadoma.	-o-
$5 in $10, kateri so nedavno kro- pokazalo, da je neobhodno po-ilo, ki ga je vodil Gully, pokva-, vznemirilo sumljivo prasketa-1 Velika škoda po toči
proti preklicu in 42 neodločenih. Od 228 demokratov pa je samo eden nasproten preklicu.
žili po vzhodu in osrednjem za- trebno.
padu.	!	_o--
-o--j USTRELIL PRIJATELJA IN
POTRES V KALIFORNIJI j	SEBE
Brawley, Cal. — Skozi dva j International Falls, Minn. — dni koncem preteklega tedna se'Družba treh dečkov je prišla na je občutilo v tem mestu in v E1 lov v tukajšnjo okolico iz mesta Centro število potresnih sunkov. Indus, Minn. Med lovom je eden Dočim so bili vsi drugi bolj ne- dečkov po nesreči sprožil in za-znatnj, je pa v nedeljo popoldne del v srce svojega prijatelja, ki|li; ko pa je prišla vrsta na pi-'pelice, iz katere se je pa posre resen potres spravil v strah pre- je na mestu izdihnil. Tretji de- lota, je bilo že prepozno. Pada- čilo rešiti Marijin kip. Ogenj bivalstvo, da je kljub silovitemu ček je odhitel na bližnjo farmo, Jo se mu je sicer odprlo, toda se je tudi razširil na novozidan nalivu zbežalo na plan. Ti nali- da pokliče zdravnika. Ko pa je razdalja do zemlje je bila pre-; pod Jožeta Debevca, ki ga je vi so povzročili tudi, da se je ne- prišel nazaj, je našel oba mrtva, j kratka in tako je junaški pilot deloma tudi uničil. Pomanjka-ki osebni vlak iztiril, ko se je Deček, ki je svojega prijatelja našel smrt, da je rešil tovariše, nje vode je zelo oviralo delo
zrahljala proga. Pri nezgodi pa ustrelil, si je v obupu še sam po-	-o--gasilcem in velika nevarnost je
je bila samo ena oseba poškodo-j gnal kroglo v glavo ia padel Najzanimivejše vesti «o j, obstojala, da bo požar enako vana.	'preko trupla svoje žrtve.
rilo, da se ni dalo več kontro- nje. Ko sta pogledala ven, sta lirati. Ko je videl, da ni več no-J že videla, kako so iz skednja benega upanja, je dal Gully na- soseda Merkuna švignili plame-ročilo svojemu moštvu, naj sko- ni, katere je veter kmalu raz-či s padalom na zemljo, sam1 širil še na kozolec za skednjem, pa da bo toliko časa ostal na ki je bil poln slame, pod njim mestu, da bodo vsi na varnem, pa več voz naloženih s slamo, Drug za drugim so možje po- prosom in fižolom. Plameni so 3kakali iz aeroplana in se reši-j se celo prijeli blizu stoječe ka-
V Sremu in Vojvodini je napravila toča do konca meseca avgusta letos za celih 160 milijonov dinarjev (nad dva in pol milijona dolarjev) škode. Poročajo, da je to še enkrat večja škoda, kakor jo je toča povzročila lansko leto.
-o-
Pod vlakom Mrtvega so našli na progi v Mostah pri Selu 191etnega Stanka Cebokli. Našel ga je nočni železniški čuvaj na svojem pohodu po progi. Stanko je imel vso glavo razmesarjeno. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča,
£mer. Slovencu; čitajte ga I 1 strašen, kakor je bil oni predi ali se je sam vlegel na tračnice.
AMtRiKANSKi SLOVENEC
Sreda, 12. oktobra 1932
■MdUMItl«
I &MERIKANSKI SEOVENEC
! ___Tli /iVof <i«iJ fJi« niAe.at.
| frvi t« najstarejši slovenski t; its t v Ameriki«
PT' Ustanovljen let« IMA
r	-
T lakaja vsak dan raznn nedelj, pone-MijJcov in dnevov po prazniki^,
Izdala in tiskaj
JED IN OST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111,
Phone: CANAL 5544
Naročnina!
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto -_____.$6.00
Za pol leta - 3.00
Za četrt leta _____1-75
The first and, the Oldest Slovene Newspaper in Amerios*
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*
Published By!
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription i
For one year_____
For half a year ___________
For three months
__$5.00
__2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__$6.00
For half a year__3.00
For three months -— 1.75
POZOR!—številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.	_
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___ _
Entered as second clas9 matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	_ _
Raztrgana Evropa
ve državne oblike, ki so bile ustvarjene pod pritiskom mase, nikakor ne odgovarjajo sedanjemu značaju nemškega naroda in ne pristojajo premagani državi Tako značilno je v današnjem razvoju Nemčije, da povsem hladnokrvno sprejema diktatorje raznih Papenov in se celo ne brani več novega cesarja. V gospodarsko in finančno močni Franciji so našle politično za-slombo in gospodarsko pomoč male povojne države. Kot francoska zaveznica je nastala na razvalinah nekdanje Avstro-Ogrske Mala antanta: Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija. Tudi poljska republika je seve prisiljena iskati zaslombe v Pa-' rizu. Belgija, v vojni opustošena po Nemcih, je pomembna le v zvezi s Francijo.
Italijanska zunanja politika se je mnogo trudila, da naveže razne srednje in vzhodno-evropske države na se in tako cjači svoje stališče v Evropi. Dogledna bodočnost bo pokazala, v koliko bosta Bolgarija in Madžarska v stanu, da uravnovesita svoje gospodarstvo brez francoskih posojil in se otreseta nato francoskega političnega vpliva.
Evropa se torej trga v dva tabora . Prav verjetno je, da se njuno nasprotstvo vsled novih dogodkov v Nemčiji še poostri in da se razbije zadnja itak zgolj zunanja oblika evropske mednarodne vzajemnosti in to je Društvo narodov Manj verjetno je, da bi se to nasprotstvo nekoč izigralo v novo vojsko, kar bi bilo seveda najbolj po volji največjemu svetovnemu ko-losu: boljševiški Rusiji. Lahko trdimo, da je strah pred boljševizmom danes edini vzrok, da prihaja nasprotje evropskih držav do izraza le na političnih in gospodarskih konferencah, predvsem pa na gospodarsko-političnem polju ,in še najbolj v carinski politiki posameznih držav. Toda kaj, če se nasprotje še naprej veča in poostruje!?
naselbino Cudahy, kakih 6 milj od Milwaukee, kjer si je uredil tudi svoj dom. — Tukaj zapušča žalujočo soprogo in več drugih sorodnikov. — Pokojni je bil večletni člah društva sv. Janeza Evangelista št. 65, KSKJ., katerega člani so ga obiskovali na bolniški postelji in se v lepem številu tudi udeležili njegovega pogreba, ki se je vršil v četrtek ob 9. zjutraj v slovensko cerkev sv. Janeza Evangelista in od tam na Mount Olivet pokopališče. — Pokojniku želimo večni mir, žalujočim pa naše sožalje. — Naše društvo je v zadnjih par tednih izgubilo kar dva člana. Dne 18. sept. je namreč u-mrl komaj 25 letni Emil Kuš-ljan. — Naj oba počivata v miru.
Poročevalec.
S člankom "V velikem svetu", objavljenem v 196. številki "Amer. Slovenca", smo hoteli v velikih črtah pokazati današnji svetovno-politični položaj in njegovo zamotanost. Jasno je, da je njegov vpliv na gospodarsko in politično življenje vseh tudi manjših evropskih držav izredno velik. Ne smemo pa trditi, da bi bilo evropsko življenje narekovano izključno samo od svetovno-političnega položaja. Kako izgleda torej v tem malem kontinentu, ki mu pravimo Evropa?
V velikih obrisih je bilo razmerje med evropskimi državami nakazano že z izidom svetovne vojne: zmagovalci na eni in premaganci na drugi strani. Mogoče bi medsebojno razmerje evropskih držav še boljše označili, če bi rekli: na eni strani oni, ki so s svetovno vojno profitirali bodisi politično ali gospodarsko, na drugi strani države, ki so izgubile na zemlji in gospodarski sili. Nemčija nosi še danes kljub črtanju velikega dela vojnih reparacij najtežje breme izgubljene vojne, ker je izgubila vse kolonije, ki so bile v veliki meri podlaga visoko razviti nemški industriji. Tudi v Evropi je izgubila precej o-zemlja. a izguba vseh kolonij je neprimerno hujši udarec. Avstrija, Bolgarija in Turčija so delile njeno usodo, okrnjena Madžarska išče politične zaslombe pri teh državah, finančno pomoč pa v Franciji. Tej skupini se približuje še užaljena peta država in to je Italija. Italija je računala v svetovni vojni in se odločila za zavezniške države, ker so ji obljubile večji profit, večjo korist. Italiji se je šlo pred vsem za jadransko obal in ta je bila tedaj še avstrijska last, in zato se je Italija odločila za ta vojni plen. Po izidu svetovne vojne pa se italijanskim zahtevam ni povsem ugodilo in danih ji obljub ne stoodstotno izpolnilo, ker je imela svetovna vojna baje tudi namen, da osvobodi male narode tujega robstva. Zato je nastalo v Italiji nezadovoljstvo in dolžiila je Francijo, češ, da ji Adrije ni privoščila. Ta spor med Francijo in Italijo se vedno bolj poostruje in potek razorožitvene konference ter očitno koketiranje Italije z nemškimi monarh isti kaže, da zna mera prav kmalu postati polna. Sicer se predvsem francoski krogi močno trudijo, da bi končno premostili ta veliki prepad obeh romanskih držav, a do danes še niso dosegli nobenega uspeha. Zato se Italija vedno bolj približuje skupini premaganih držav in tem je seveda dobrodošla zaveznica, ker je po številu svojega prebivalstva in po svoji trdni notranji organizaciji jako rešpek-tirana država. Le eno motji njeno novo zavezništvo, da ne more namreč nuditi zadostne finančne podpore predvsem Bolgariji in Madžarski. Edina Albanija živi že leta od italijanskega kapitala in je povsem italijanska kolonija ob vratih Jadranskega morja.
Francija je bila že v vojni jedro antante in igra tudi po vojni velevažno vlogo. Kot zmagovalka v svetovni vojni ni doživela notranje revolucije kakor Nemčija in Avstrija in je bila takoj v stanu, da prilagodi svoje državne potrebe novonasta-lim razmeram. Medtem ko je nemško državno življenje več ali manj komandirala masa s pouličnimi demonstracijami in je doživljala avstrijska republika svoje porodne bolečine, se je Francija notranje vedno bolj utrjevala in je danes ena izmed držav, ki najbolj kljubujejo svetovni gospodarski krizi. Po svetovni vojni se je pokazalo, da nemški narod ni še zrel za samostojno in svobodno življenje v državi brez komande in no-
TURISTIČNI KLUB V CHICA-
GI ZA SVETOVNO RAZSTAVO
Chicago, 111.
Priprave za svetovno razstavo, imenovano "Stoletje napredka", ki se bo vršila drugo leto v Chicagi, so v polnem teku, da se pripravi vse potrebno, da se goste primerno sprejme, kakor tudi, da se dovolj poskrbi za milijone obiskovalcev, ki pridejo leta 1933 v Chicago na omenjeno svetovno razstavo. Okoli 500 hotelov, na tisoče gostišč poleg privatnih domov, bo sprejemalo goste, kar bo zadostovalo potrebam. Potrebno pa je, da se vse to popiše, pregleda in kolikor mogoče najugodnejše priredi za prihajajoče goste.
Zelo važno vprašanje pri tem je, kam spraviti tolike tisoče avtomobilov. Uprava razstave bo sicer proti plačilu dala na razpolago prostor za parkanje, a to ne bo zadostovalo in tudi ne bo to ugodno za one iz daljnih mest, k|i se ne bodo vsak večer vračali domov. — Turistični klub bo imel veliko prostora, katerega bo nudil članom Turističnega kluba, ki imajo svoje avtomobile, brezplačno na razpolago za ves čas njihovega bivanja v Chicagi, tekom omenjene svetovne razstave. Te prostore za parkanje avtomobilov bo imel omenjeni klub na raznih krajih, v središču mesta in izven središča. Je pa še veliko drugih težkoč, katere se morajo ugodno rešiti, ako se hoče doseči, da bodo posestniki razstave dovolj postrežem v svojih potrebah iin bodo odhajali zadovoljni. Radi tega se je u-stanovil "World's Fair Tourist Club", pol kooperativna ustanova, v kateri je članom zago-
tovljena najboljša postrežba za najnižjo ceno. Program kluba je obširen in vodstvo je v sposobnih rokah, od katerega lahko pričakujemo, da bo vse dobro izvršilo.
V samem središču mesta bo pripravljen eden, ali po možnosti več popolnih klubov s sobami za odmor in sestanke, kavarne, restavracije,čitalnice itd. a v glavnem, kjer bodo člani prejemali brezplačna pojasnila o cestah, železnicah, raznih mestnih zanimivostih, avtobusnih in zrakoplovnih postajališčih in progah, o rezervacijah za razne izlete, razne gledališke vstopnice in sploh vse natančnosti o tej lepi in potrebni organizaciji, kateri načeluje znan organizator g. I. D. Pa-dorr s pomočniki in zavezniki. — Glavni urad World's Fail-Tourist Club-a je v Transportation Building, Room 1314, na 608 South Dearborn Street v Chicago, 111. Za vse informacije se naj amerikanski Jugoslovani, ali Jugoslovani od drugod, obrnejo v svojem jeziku na zgoraj omenjeni naslov z o-značbo "Jugoslovanski oddelek", ali na upravitelja tega oddelka, g. A. Kamenjarin, 3042 Wentworth ave., Chicago, Ills.	N.
SMRTNA KOSA
Milwaukee, Wis.
V noči od 3. na 4. oktobra je za vedno zatisnil oči na svojem domu 616 Barnard Ave., Cudahy, Wisconsin, 68 letni rojak Ignatz Borštnar, ki je umrl po večmesečni bolezni. — Pokojnik je bil rojen pri Višnji gori na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 32 leti in se kmalu po prihodu v Milwaukee naselil v
RADI BEREJO DOPISE
Elizabeth, N. J. i
Pazljivo preberem vsak do-j pis v Amer. Slovencu, zlasti še dopise iz zapada in iz mest, katere osebno poznam. Tedaj mi stopijo pred oči mesta v'-Montana in Coloradi. — Nedavno sem v listu brala novico, da je v Denver ju od avtomobila težko ranjen Mr. John Pekec. Ker ga osebno poznzam, kakor ga pozna tudi moj soprog, mu želimo skorajšnjega zdravja in da se skoraj zopet povrne k svoji družini.
Kljub temu, da je minilo že 16 let, ko sva z mojim soprogom potovala po East Heleni v Montani, še pomnim, da sva se ustavila mimogrede v Denverju ,in obiskala mojo takrat še živečo sestro na Grand St., Mrs. Uršulo Plut, in prenočila na njenem domu. Drugo jutro je nas pa prišla Mrs. Pekec iskat, da smo šli k njej, kjer nam je po-strgela, za kar se ji še danes zahvaljujem. Mrs. Pekec je namreč bila v starem kraju moja najbližja soseda v vasi na Krupi. Omenim naj, da je Mr. Pekec napravil leta 1918, ko je umrl moj brat John Žugelj v Leadville, Colo., ki je bil član ZSZ., veliko dobroto, ko je izpolnil John Žugeljnu zadnjo željo, da je bil pokopan v Denverju poleg že poprej umrle sestre,na denverskem pokopališču, kjer počiva več Semičanov. Mr. Pekec je namreč poskrbel takrat vse potrebno za sprevod. Hvala mu. — Za pokojnimi pa že 14. leto še vedno žalujejo domači v domovini, v tujini sem pa ostala le še edino jaz sama. Agnes Pasarich.
-o-
BLAGOSLOVLJENJE NOVIH ORGELJ
Denver, Colo.
Po neutrudnem delu članov cerkvenega pevskega zbora, se jim je posrečilo, da so nabrali dovolj denarja, da so se kupile nove orgije, katerih je bilo dolgo vrsto let zelo potreba v naši slovenski farni cerkvi. Te orgije so sedaj nabavljene in bodo blagoslovljene v nedeljo, 16. oktobra ob pol 8. uri zvečer.— Med blagoslovitvijo orgelj je pripravljen lep program, v ko-jem bomo slišali petje lepih slovenskih pesem, in po cerkvenih
obredih so pa vabljeni vsi fa-rani in prijatelji slovenske pesmi v šolsko dvorano, kjer se bo zaključilo slavnostni večer z nadaljnim petjem, godbo in plesom.
Vsa čast in priznanje članom cerkvenega pevskega zbora za njih požrtvovalno in marljivo delo, ker so se zavzeli in neutrudno žrtvovali njih čas in denar, da bomo imeli tudi v naši lepi cerkvi orgije, kakoršne se spodobi, po katerih se bo slišala lepa slovenska pesem pri službi božji. Osobito smo se pa še dolžni zahvaliti tej mladini, ki je vsa tukaj rojena in se tako zanima za obstanek lepe slovenske pesmi, kar je jasen dokaz, da duh slovenskega naroda, dasiravno je pot preko široke luže zaprta, še ne bo izumrl. V naši naselbini smo sicer srečni v tem oziru, ker imamo zmožnega pevovodjo v George Miroslaviču, kateri je že veliko žrtvoval za obstanek slovenske godbe in pesmi, kakor tudi Lillian Boytz, ki je vedno pripravljena žrtvovati svoj čas in talent pri igranju na klavir in orgije za dobrobit naše fare, kakor tudi naša društva. Poleg] teh dveh imamo tudi zmožnega voditelja, v Frank Canjarju, predsedniku zbora, kakor tudi zmožne in talentirane pevce, ki so tudi vedno pripravljeni sodelovati z njih voditelji. Ravno to je pokazalo, da je med pevci dobra volja, harmonija in zlož-nost, ker so v teh težkih časih tako uspešno nabrali denar, da se bomo tudi v Denverju lahko ponašali z lepimi in modernimi orgijami. Zatorej še enkrat iskrena hvala vsem članom pevskega društva, kakor tudi vsem darovalcem, ki ste naši mladini šli na roko ter žrtvovali denar, in hvala lepa tudi vsem onim, ki ste pripomogli k temu uspehu najsibo v dejanju, ali pa z dobro besedo. Torej, v nedeljo pojdimo vsi pogledati blagoslovljen je novih orgelj, kjer bomo slišali lepe slovenske pesmi.
Faran in prijatelj slov. pesmi.
-o-
RESNIČNOST POTRJENA PO UČENJAKIH
Majhna karavana učenjakov iz frančiškanskega svetopisemskega zavoda v Jeruzalemu se je podala pred časom na pot, da bi sledila svetopisemskemu potovanju Izraelcev skozi puščavo. Karavana je obiskala vse kraje, ki so jih prešli Izraelci na tem potovanju pod Mojzesovim vodstvom. Pri tem je mala ek-spedicija, kakor poroča nje vodja frančiškanski pater prof. Baldi, odkrila zanimive stvari. Tako potrdi tradicionelno mnenje, da je Džebel Madera res hrib, na katerem počiva Mojzesov brat Aron. Našla je tudi grob Mojzesove sestre Marije, in sicer v Kadesu, kjer so ga kazali že ob času sv. lliero-nima. Frančiškanski arheologi pa so na svoji težavni poti od krili še mnogo dejstev, ki potrjujejo svetopisemsko zgodbo o pohodu Izraelcev skozi pušča> vo v obljubljeno deželo Ka-riaan.
Če se dva pogovarjata — Samo rogovi ti manjkajo, pa bi bil kompleten osel!
—	Saj osel vendar nima rogov!
—	No, vidiš, potem ti pa
sploh ničesar več ne manjka. * * *
Tudi sam nekaj razume — Vi
imate precej hudo mrzlico. Ali trpite morda tudi žejo?
—	Gospod zdravnik, brigajte se le za mrzlico, z žejo bom že
sam opravil.
* * *
Na letovišu — Koliko stane soba v tem hotelu?
—	$1.00
—	To je drago! In koliko stane zajtrk?
—	$0.50
—	Tudi to je drago. In koliko stane garaža za avtomobil?
—	Ta je pa zastonj.
—	Že dobro. Naročim zajtrk z garažo. Spal bom pa v avtomobilu.
* « *
Noče prva govoriti — Gospodična, za katero hodi neki gospod že celo uro: Kar celo uro me že zasledujete, gospod! Če pa mislite, da vas bom prva ogovorila, se presneto motite! * * *
Redko veselje — Ves teden se že veselim tistih par ur spanja v nedeljo popoldne.
—	Sveta nebesa, od kdaj pa hodiš t;i v nedeljo spat.
—	Saj ne hodim jaz — ampak moja žena!
* * *
V šoli. — Učitelj: Kamen pada hitreje kakor les. Kaj pa pada še hitreje kakor kamen?
—	Mali Peterček: Borzni papirji.
* * *
Strah pred resnico.—V strašnem položaju sem. Kolarju dolgujem $1000 Din in trikrat me je že tirjal. Jaz mu pa seveda dolga sedaj ne morem poplačati in sedaj se maščuje nad menoj, da govori o meni najstrašnejše reči.
—	Hm, to je res neprijetno. Prav gotovo pa moraš plačati preje, preden začne govoriti —* resnico!
Mu ne brani govoriti — Moža zopet ni bilo na večerjo. Ko pride končno ob 12 ponoči, pravi ženi: Ljuba moja, ali veš kje sem bil?
—	Seveda, pravi žena, ampak tvojo pravljico mi kljub temu lahko poveš.
* * *
Trgovec — S č|im pa kupču-ješ?
—	Z lesom.
—	En gros ali detail ?
—	Detail. Prodajam žveplen-ke.
* * *
Priznal je — Gospod profesor — vi obvladujete res skoro vse jezike tega sveta!
Jezika svoje žene ne !
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS .^wo(>o(>o<)<><ww><k»<w
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čim preje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKi SLOVENEC, 1840 W. 22nd St., Chicago, 111.
Werner je zdaj Bit no čakal ugodnega trenutka, da bi se reši! iz težkega in nevarnega položaja. Konj se je zdaj približal in Arab se jc raz-gledaval sedeč na konju. Ne on ne Ioni ae nisva zavedala velike nevarnosti od strani leva, ki je le par korakov proč od njp čepel v gostem grmu pripravljen ,da plane na svojo žrtev vsak moment. Konj in jerdec sta bila ravno v sredi med Werperjem in levom in vendor lev a g ni skočil.
V tem trenutku se je zgodilo nekaj skoro nedoumljivega- Kakor je bil Werper velik zlobnež, je bil v tem momentu tudi velik junak. Najbržc je računal, tla je to edini izhod iz ta velike nevarnosti. Skočil je iz grma, prijel za nogo in preobrnil Araba na drugo stran kanja. Zdaj je planil lev in Arab je priletel ravno v njegove kremplje. Konj jc planil v diviem skoku v stran,'a Werper istočasno v sedlo in je odirjal na konju. . .
Tako jc ta slučaj res na nedoumljiv in skoro neverjeten način refcil življenje zlobnt nu Wer-perju. Toda zgodilo ae je tako. Kake pol ure pozneje je po tej okolici potoval beii orjak, ki r.i bij nihče arugi, kafcor Tarzan s»m. Niegov vonj jp zaduhal v bližini kri. Ko je nadaljeval v flotično smer je kmalu zaslišal renčanje leva, ki je trgal in žrl svojo žrtev. Pogledal je doli z visokega drevesa in videl, da je veliki lev trgal človeka.
. .Premišljeval je, če ni to dotični, ki ga ie pn sledil, namreč Werper, l:i ga je dezortirai v džungli in okradel draguljev, kakor smo videii to v tej povesti. Ker je mislil, da jc bil« levo-va žrtev Werper jc zt^nal z drevesa svojo sulico, ki je leva skoro prcbodla. Izstrelil je še pušico in skočil k levu, ki je kmalu poginil. Prc-iskal je raztrgane cunje, toda draguljev ni našel. Zdaj ni vedel, je bil to Werper ali ne. Kaj se je med tem zgodilo Werper ju?
Priloženo vam pošiljam »voto $................... za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovene«''.
Naslov .............................................................-
Mesto —_________________________________________________________—
■oooooooooooooooooooooooc oooooooc
Sreda, 12. oktobra i932
SMERikSNSKl SLOVENEC
r
^tflfl 0 ^
yy^^H>o<>ooooooooooooooooooooooo<>o<>ooooooooo<K>ooooo^
Zapadna
Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO.
Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av„ Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine .kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmor.fli angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
I 0000<>000<K>000<KKK>0<X><KM^

Dopisi lokalnih društev
V________-S
mmmmammmmmummmmm DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z.
Chicago, II!.
Zadnji četrtek, dne 6. oktobra t. 1., smo pokopali našega sobrata in bivšega bolniškega obiskovalca Willard Pirmana.
Slovesna sv. maša se je brala ob 10. uri dopoldan, nakar smo ga spremil)! na pokopališče sv. Jožefa.
Srčna hvala vsem članom društva za krasni darovani venec. Prav lepa hvala pa tudi Članom društva, kateri so pripomogli, da se je zadnja čast .pokojnemu na tako lep način izvedla. Žalujoči soprogi Kristini in ostalim bratom in sestram naše sožalje, Tebi, Willard, pa večni mir in pokoj.
Leo Jurjovec, preds.
"Z.S..Z. nudi zavarovalnino celo vašo družino!"
fiiiHiiiii!tjii»iiiHiiniiiimraioiiiHiiiMiaiiiiiiniiiinii!imiii(iQ
ZSZ ENGLISH SECTION I
p	E
5w«uiiiiaiuuuiiiiianiiiiiii:iiaiiiiiiim|BiiHiiiiuiitiiiiii!iHiiiE
TRAIL BLAZERS' LODGE NO. 41 W. S. A.
Denver, Colo.
The grim »eaper Death called fl'om our midst our Bro. Joseph ^°dnar on Friday morning, SePtember 30, at 2 o'clock ^•M. Our esteemed Brother on the road to recovery r°m an attack of the flu and digestion, but had a relapse ^ was called to his eternal ^'ard in St. Luke's Hospital ter a short illness. Services held for our deceased pother from the Holy Ghost rhurch on Monday, Oct. 3rd, ^ferment was at Mt. Olivet eitietary, where our ritualistic neral ceremony was given. _ Bodnar is survived by ^ adopted son and daughter whom we extend our heart-sympathy, but to Brother °dnar we bid farewell and y he rest in peace; he has ssed away, but his memory ^ a11 not be forgotten. Our debased Brother joined the Trail ty, tirs Lodge in May 1930, al-o„pU8h he was unable to attend W0 ,meetinKs on account of his fro and distance he lived th tlie Lodge, he always had W,i)V ee at heart and was he ^ t0 help in anything that ^ as able to do for the good of the Lodge
aiir)	^ <*» uo
« advancement
As,
Br,
sociation.

others
rs and Sisters of the
t^nal' in mind' tluit fra*
^amPr0tection ia •'uat as im-at B J. 1,1 .these hard times as
klW °thac time; no one Mil mo7"en the «rim reaper l US d0w": «o let us 6 prepared that our
alwu
loved ones may be taken care of after demise. It may cause us to figure and struggle how to make both ends meet, but just stop a moment and think how hard it would be for our loved ones to carry on if we do not leave them something to carry the burden with.
All members of Trail Blazers Lodge are requested to attend the regular meeting to be held on Monday, Oct. 17, as at this meeting we will make final arrangements for our annual show which wil be held on Sunday, Oct. 23, we will need all the help we possibly can get to put over this show in true Trail Blazers' fashion and will need the support of the entire membership. This show will*be one of the best the Trail Blazers have attempted to present to the public for their approval and any one that misses the show will regret it as it is a scream from start to.finish and cannot be duplicated anywhere for the price of admission which as 10 cents for children in the afternoon, and 15 cents in the evening, and for adults 35c at both performances.After the evenig performance there will be dancing, so a good time is assured to all those who attend. An invitation is extended to all members of the Association to come and spend an evening of mirth and laughter with us and get away from theiir worries and cares for one evening. This show is something different than has been put on before and if you don't get a good laugh out of it you better see a doctor. Don't forget the date: Sunday, October 23, 1932. Curtain at 7:30 P.M. General admission, children 15 cent, adults 35c. After show dancing, music 7 piece orchestra. Come prepared to enjoy an evening of fun and laughter.
Just a reminder to members, try and keep your dues paid up and do not get into arrears as no one knows when misfortune may knock on your door and it is always best to be prepared to meet any adversity that may fall on you, in case that a member is unable to pay, get in touch with the Secretary John Trontel and explain your circumstances, and he will be glad to help you out in your difficulty; we want to help you and we want your help and show the true fraternal spirit of helping one another.
Fraternally yours,
Joseph Shaball, Pres. -o--
TRAIL BLAZERS' LODGE NO. 41 W. S. A.
Denver, Colo.
COMEDY THRILLS— Talkative Hazel, the old pest, bally-hooing again. I'm a married woman (that's nothing to brag
HOOVER PRED POTOVANJEM
s francoske mladino tabori1 i po vzorcu znanih "Skavtov". — To bi bil nekak pričetek francosko - nemškega zbližanja, ki bo morda čez leta rodil blagodejne posledice. Francoska in nemška mladina se bo na takih taborenjih spoznala, se sprijateljila in tako ne bo mogla razumeti sedanjega sovraštva, kii vlada med obema narodoma.
-o-
j IZBRALI LONDON ZA KONFERENCO
| Ženeva, Švica. — Komisija, i katero je zadnja lausannska konferenca določila, da ukrene priprave za bodočo svetovno gospodarsko konferenco, je v ponedeljek odločila, da se bo ta konferenca vršila v Londonu. Na njo bodo povabili tudi Ruff j o. Čas sestanka še ni določen.
BLAGO, KI SE NE RAZTRGA
! Vodilni inženjer neke angleške tovarne za blago v Man-chestru na Angleškem je iznašel cenen postopek, s katerim utrdi bombažne izdelke in iz-,delke£z umetne svile tako zelo, da se ne dajo raztrgati. To se j doseže na ta način, da se tkanine namočijo v posebni tekoči-
Predsednik Hoover in njegova žena na platformi vlaka neposredno pred potovanjem v Des Moines, Ia., kjer je imel republikanski predsedniški kandidat svoj kampanjski govor.
about) and as my husband is out of town I must talk to someone.
Roses are red, violets are blue; are you? Then tell the blues to ',shoo". If you got 'em, you certainly can "shoo the blues away" by attending the Trail Blazers' Gigantic Laugh Festival known as the Comedy Thrills.
Everybody enjoys a good time. When you laugh it is a good sign that you are having such a time, — it's healthy tc laugh heartily,too. When jokes, funny actions, etc., thrill you, so that you must laugh, it's a good medicine. On Sunday, Oct. 23, afternoon and evening, at the Slovenian Hall, 4464' Washington St.,you can indulge in two solid hours of such medicine. Then after the evening performance you can dance until the milkman comes by,—if you haven't laughed yourself &ick.
Old man "nertz" himself will be present in every move and word of the performance who in their nutty sayings and queer antics will "raise the roof" in fun. And another thing — the program is not entirely filled with farce and nonsense, but a fine musical program is to be sandwiched in. No matter what your taste, or what you like best, — it will be there. All this will be done by local talent, with assistance from the good friends of the Trail Blazers.
If everything pans out O. K., we will have an added feature to satisfy the lovers of good Slovenian songs and which will be a great treat for all present. Mr. J. Germ, of Pueblo, Colo., one of the best Slovenian tenors in the country, and a renowned recording artist, has most graciously offered his services on' the program. This alone will be worth more than a price of admission.
There will also be singing by a large chorus and other singing in different parts of the various acts. An Accordion Act to be presented by our Bro. Joseph Grande, is certain to be a hit. A seven piece orchestra will play an important part in the proceedings. There will be two rip-snorting comedies, four other acts, with funny comedy in between—plenty of music, ticklish surprizes galore, dan-: cing, refreshments—fun, fun and more fun. Where can you beat such an entertainment for the measly sum of 35c? Be sure and send the children to the afternoon performance at 2 P. M., where they pay only 10c at the door. The children will have to pay 15c at he evening performance for standing room only, if any. And everybody had better come early. If we cannot accomodate the
crowd the show will be repeated, so in that case salt down your unused tickets and watch for date.
Bros. Peketz and Trontel are being kept up rather late at the rehearsals for this show. The other day the Mesdames belonging to these two were listening to a radio salesman who said: "Here's a radio that's guaranteed to bring in anything at any time of the night." Whereupon the ladies said: "We'll take it if it will bring in our husbands before midnight." Moral: Always take the ladies with you. Hint: Take them to the Comedy Thrills.
Whether you talk in your sleep or not—you will laugh in your sleep that night, and I'll be with you. (I mean in your la;ugh.)
Laughingly yours,
Hazel (nut).
PONESREČEN PRVI NAPAD
Chicago, 111. — 141etni deček Jos. Demarco je prišel v torek v to mesto jz Lisle, 111., ter padel v roke nekemu zlikovcu, kateri mu je dal revolver in ga vzel s seboj na roparski pohod. Napadla sta neko gasolinsko postajo, a napadeni se je u-spešno uprl in omenjenega dečka nevarno ranil, dočim je dečkov vodja pobegnil.
"Z.S.Z. protection for the whole family."
TO IN0N0
VARNOSTNA NAPRAVA PROTI SAMOMORILCEM S PLINOM
V Monakovem so izumili posebno napravo, katero se priključi na plinovodne cevi. Tako se lahko ta reč priključi h plinski svetilki. Varovalni aparat je tako narejen, da avtomatično zapre plin, kakor hitro plin več ne gori. — Samomorilci si torej ne bodo mogli več končati svojega življenja s plinom in bodo pač morali seči po drugih sredstvih.
ZEMLJA SE MANJŠA
Prof. Ernst Jaenecke je predložil heidelberški akademiji znanosti zanimivo razpravo o manjšanju zemeljske oble.
Po njegovih računih se je zemeljski polumer od Cezarjevih časov skrajšal za približno 1 m. Prostorninsko pa izgubi zemlja vsak dan kubični kilometer, kar se nam seveda ne more videti veliko v primeri z več nego bilijonom kubičnih kilometrov, kolikor znaša vsa zemeljska prostornina.
CIVILNI ZAKON NA ŠPANSKEM
Zaradi ločitve cerkve od države v Španiji, je stopil v ve-jljavo tudi civilni zakon. Španski državljani, kateri se hočejo ženiti, se morajo najprej registrirati v občinskem uradu, šele potem smejo iti h poroki tudi v cerk.ev. Vlada je uvedla tudi civilne pogrebe.
-o-
PROIZVODNJA KNJIG Ust "Papir" je objavil pregled, koliko knjig izhaja v kul-iturnem svetu. Statistika, ki zajema 21 kulturnih držav, je jprav zanimiva in kaže, da je v i teh državah izšlo 160,000 j knjig. Nemčija je na prvem j mestu, potem pride Rusija, na-ito Japonska, Francija, Anglija in šele za njo Amerika. V Nemčiji pride po ena knjiga, ki jo izdajo na leto, na vsakih 2000 prebivalcev, v Ameriki pa pride ena knjiga šele na vsakih 11,800 prebivalcev.
-o——
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Phone Cicero 66
Dr. Rudolph P. Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK PHYSICIAN AND SURGEON
4830 West 22nd Street, CICERO, ILL.
Uradne ure: 10-12 A. M., 2-5 in 6-8 P. M. — Ob nedeljah na sporazum.
OPTIMISTIČNI SUHAČI
Chicago, 111. — Pomožni narodni prohibicijski ravnatelj, H. Jones, je v sredo obiskal tukajšnji prohibicijski glavni stan in ob tej priliki obljubil suha-škim agentom, naj se ne boje, da bodo izgubili svoje delo v slučaju, ako bo preklican 18. amendment, češ, da bo tudi potem še potrebna suhaška armada, da nadzira upoštevanje zakonov.
---o-
MLADINA SE ZBLIŽUJE Letošnje poletje je prvič šlo 700 nemških otrok za več tednov v Francijo, kjer so skupno
Poceni in udobno
bodo potovali v stari kraj oni naši potniki, ki se pridružijo naslednjemu skupnemu potovanju:
Preko Trsta 29. oktobra
na moderni motorni ladiji SATURNIA
Udobne kabine z 2, 3 in 4 posteljami za vse potnike III. razreda.
Najugodnejša prilika za potnike z številnimi družinami in obilno prtljago ali automobi-liste. —
ni, katero je inženjer izumil, j Če blago radi tega ne bo izgu-ibilo svojih drugih dobrih lastnosti, potem bo ta iznajdba lahko preobrnila vso dosedanjo izdelavo blaga.
-o-
ZOPET BOMBA
Burlington, Wis. — V četrtek v zgodnjih jutranjih urah je strahovita bombna eksplozija skoraj popolnoma uničila 25 tisoč dolarjev vredno poslopje tukajšnje kooperativne mlekarske zveze. Pok je pretresel celo mesto in razbil okna šest blokov naokrog. Poslopje je bilo otvor-jeno šele 21. septembra. Kakih deset minut pred eksplozijo je prišlo na prostor pet maskira-nih banditov, ki so zgrabili in odpeljali s seboj nočnega čuvaja in podtaknili bombo. Domneva se, da je napad v zvezi s sporom v Chicagi glede cen mleku. --o-
REKORD BIROKRACIJE
Francoski romanopisec Maurice Larrouy je povedal sledečo neverjetno zgodbo, katere nihče ne bi verjel, če ne bi dal pisatelj besede, da se je v resnici zgodila. Med svetovno vojno je na poti iz Marseilia y Solun torpedirala sovražna podmornica neko francosko pomožno križarko, na kateri je bil Larrouyev prijatelj namestnik kapitana. Križarka se je začela hitro potapljati in vsi mornarji se niso mogli rešiti v rešilne čolne, katerih je bilo premalo. Pisateljev prijatelj je ostal z nekaterimi mornarji na ladji in z vso naglico zbil in zvezal iz desk in tramov velik splav, na katerega so se rešili potem, ko je križarka izginila pod vodo, 24 ur so prežfveM na tem splavu, ki je plaval po morju,
ine da bi našli rešitev, ko jih je :rešil angleški torpedni rušilec. [Koncem meseca pa je prejel (kapitanov namestnik svojo pla-jčo in zapazil, da je ta mesec !prejel 20 frankov manj, kakor ! običajno. Seveda se je pritožil in pristojna oblast mu je od-jgovorfla takole: Ko se je potopila podmornica, niste bili 24 ur na ladji. Radi tega ne morete za ta dan zahtevati občajne plače za častnike na morju, pač pa samo enodnevno plačo častnika. ki biva na suhem. To smo vam pa tudi nakazali.
-o-
VESELJE VZROK SMRTI
Na budimpeštanski postaji se je primerila pred kratkim nenavadna tragedija. 27 letni uradnik Karel Petricz je pričakoval pri vlaku svojo mlado ženo, s katero se je po premaga-nju velikih težav poročil pred nekaj meseci. Žena se je res pripeljala z vlakom, h kateremu je prišel Pehricz na postajo. Ko pa je izstopila in je pohitela proti njemu, je možu nenadoma postalo slabo in se je pričel tresti. V nekaj minutah se je zgrudil mrtev na tla. Poklicali so postajnega zdravnika, ki je ugotovil, da je Petricza zadela i kap od prevelikega veselja nad svidenjem.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA;
,DR. ALLAN J. HRUBY
j Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »redi ?b sredah 9 do 11 <iop.; ob »obotah 1 do 4 ooo.
T AL I A N LINE
POZOR!
Na tisoče Slovence* in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra-oili z najboljšim uspehom, kakor za lase. reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjue bolezni Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad '500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA n> GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB VVAHCIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio
^ "ITAS.5A" — "COSUMCH"
333 N. Michigan Ave.	Chicago
Telephone: Randolph 9257
Direktni prevoz do TRSTA in DUBROVNIKA
' Razkošni in ogromri parniki Iz New Yorka do Trsta v 11 dneh
Prihodnje plovbe:
15.	OKTOBRA ........Conte GRANDE
22. OKTOBRA ................AUGUSTUS
29. OKTOBRA ................SATURNIA
2. NOVEMBRA ........ ............ROMA
12. NOVEMBRA ....Conte GRANDE
16.	NOVEMBRA ............VULCANIA
Znižane cene v eno smer ali z-\ povratno vožjo.
Sijajne pogodnosti — Izvrstna kuhirja
Vprašajte lokalne agente ali pa družbo
Za vsa pojasnila o teh in drugih potovanjih se obrnite na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
NE POZABITE, da mi pošiljamo denar v st^ri kraj hitro in zanesljivo, po pošti in brzojavno, v dinarjih, lirah, dolarjih itd.
100 lir........$ S.75
500 din........$ 9.25 200 lir........ 11.40
1000 din........ 18.00 500 lir........ 27.00
5000 din........ 89.00 1000 lir........ 52.75
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
iz
Wencel's Dairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3673
Na razpolago vam za vaše zdravje v svpiih novih modernih svetiih mlekarskih prostorih.
Cr~
DENARNE P0Š1LJATVE
v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno 500 dnevnem kurzu. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din ..............................$ 2.10
250 din .............................$ 4.70
500 din ..............................$ 9.00
1000 din ..............................$17.50
2500 din ..............................$43.00
5000 din ..............................$85.00
LIRE:
100	lir	................................$ 5.75
200	lir	................................$11.40
300 lir	................................$16.60
400 lir	................................$22.00
500 lir	................................$27.00
tOOO lir	................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERICI!
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.
W BQtTR
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 12, oktobra 1932
i«>« ««««t«Mt« ti»«« maim* mm mm	tf«ir«> '*
Kmečki punt
AVGUST ŠENOA: f
Poslovenil Joža Glonar. { ;
u


"Slunjski knez je mlad, toda velik junak in poštenjak," je nadaljeval Ambrož; toda — ali ste govorili s škofom o naših stvareh."
"Kajpak!" * "In?"
"Saj ga poznate. Fin in moder človek je. Njegove previdne besede hodijo kakor po ledu, in kadar hoče kaj zatajiti, pa pove kaj iz svetega pisma ali kakšnega latinskega pisatelja. Razložil sem mu vse. Mirno je sedel in me poslušal, rekel pa ni ne črne in ne bele. Ko sem končal, mi je rekel: "Zaradi veleizdaje se ne bojte. Ta strašna pravda bo zaspala med akti. Kar ste mi pripovedovali o Tahu, pa vem tudi sam. Tahi pa ima, verujte mi, na kraljevskem dvoru mogočne prijatelje, v deželi sami pa veliko stranko, kraljev dvor pa potrebuje mnogo denarja. Po tem vidite, dragi gospod Mihael, da tega gordijskega vozla ne kaže razsekati, ampak da ga treba fino in spretno razvozljati. Za božjo voljo, ne prenaglite se. Potrpite. Pravda naj teče pred banskim sodiščem, saj jaz nisem Peter Erdoti, Tahov zet." Nato je škof dolgo časa razmišljal in se igral s svojo brado. Naenkrat pa, kakor da se je nečesa domislil, vzdigne glavo in mi reče: "Kaj dela Vaša gospa Anka? Že dolgo j6 nisem videl. Ali je pozabila, da sem ji krstni boter? Recite ji, naj pride k meni, še danes naj pride. Vi pa bodite previdni; to recite tudi gospodu Ambrožu Gregorijancu. Ne pozabite sporočiti mojemu kumčetu, kar sem Vam naročil," je končal škof s povzdignjenim kazalcem in me odpustil."
"Da, da," se je nasmehnil Ambrož, "tak je pn. Razvozljati! A kaj je rekla Anka?"
"Rekel ji je, da je Tahi bil pri njem, da se mu je ponižno poklonil in zelo hvalil kraljevo modrost, ki je najbolj modrega Hrvata postavil za bana."
"Glej ga, no," je rekel Ambrož, "volk se je izprevrgel v lisico."
"Da," je nadaljeval Konjski "in Tahi se hvali po Zagrebu, da je bil ban zelo prijazen, da bo sodba pravična in da bo ščitil vsako pravico."
"Draškovič je gladek na vse strani. Lisica je lisico nadlisičila. Toda držimo se njegovega sveta, ker nam je koristen. Naznanimo vse te novice gospe Uršuli, da se lahko dogovorimo. Recite ji tudi Vi, naj bo modra."
"Uršula pač ve že vse," je rekel Konjski,
"moja žena je ravno šla k nji."
* * *
i
Po grajskem vrtu se je izprehajala gospa Uršula z živahnem razgovoru z gospo Konjsko.
"Škofov načrt," je rekla Konjska, je zelo moder, toda za to reč je treba dovolj previdnosti. Niti svojemu možu nisem o tem nič črh-nila, ker vem, da je prijatelj Ambrožev, ki bi rad na vsak način omožil Zofko z Miličem, in za tega mladega bajtarja se poteza tudi Marta, naša rahločutna Marta. Naravnost torej ne smemo, ampak po ovinkih, ker ne smemo Ambroža žaliti."
"Ne, ne, temu se moja duša upira!" reče Uršula in kima z glavo: "Jaz sem sicer nasprotna množitvi s tem bajtarjem, toda da se pomirim s svojim zakletim sovražnikom?"
"Mati, ne vprašajte po osveti," je rekla Konjska hladno, "vprašajte rajši, kje je Vaša korist." — Uršula se je zamislila.
"Res je," je rekla gospp. Uršula, "korist je velika."
"Torej ne oklevajte. Marta mi je pripovedovala celo zgodbo o Mogaiču, ki stoka v turški sužnosti. Ujemite začaranega Miliča na to viteško podjetje. Pri tem ga bo konec in tako ga bomo rešeni."
'Milic je tukaj," je rekla Uršula, "imel je o-pravka prji Ambrožu in sedaj je pri Marti."
"Kakšna sreča," je prijela Anka mater za roko, "napadiva ga sedaj in opraviva hitro to reč, da nam Ambrož ne prekriža načrta!"
'Pa naj bo," reče Uršula odločno, "Heningov-ci so velikaši."
* * *
Ko je gospod Konjski gospodu Ambrožu pripovedoval važne zagrebške novice, se je na drugem koncu gradu,v sobi gospe Marte, zabavala majhna družba. Stjepkova mlada žena je pri mizi navijala prejo, dekle Zofka je marljivo šivala, gospod Tomo Milic pa je stal pri oknu in gledal deklico, ki je bila od dne do dne bolj lepa in cvetoča.
"Kaj, g. Tomo," se je nasmehnila Marta in razvijala niti, "škoda, da ni noč."
"Zakaj, plemenita gospa?" vpraša mladenič.
'Ker bi Vi takoj začeli šteti zvezde."
"Kaj pa naj govorim?"
"Posebno, če gledate Zofko, kaj ne?" je ostro pogledala mladeniča. Zofka je zardela, Milič pa je rekel:
"Saj res, kakor jo zagledam, pa se mi jezik zaplete. Kaj ne, gospica?"
"Žalibog," je pogumno odgovorilo dekle in vzdignilo glavo, "vedno se mi zdi, da moram biti strašno strašilo, ker se me gosp. Milič tako plaši. Jaz brbram in brbljam o solncu in mesecu, on pa tiho gleda pred se, kakor da išče nekaj po tleh."
"Ne jezi se, sestrica, saj išče tebe in ne vidi nič drugega kot tebe. To je tako imenovani močni spol, taki so vsi junaki — toda mir, otroka!" je nadaljevala Marta, "jaz sem izpovednik vajine ljubezni in potrpita samo, pa vama bom že dala odvezo."
"Stokrat Vam hvala!" je rekel Milič, "toda sami veste, kako težko je čakanje."
"Kdor čaka, dočaka, mladi gospod," ga je poučila Marta, 'ljubezen je kakor oreh; od zunaj je bridka lupina, znotraj pa sladko jedro. Ko sem izvedela, da Vi in Zofka za mojim hrbtom pletete zaljubljeno mrežo, sem se ujezila in samo Boga hvalite, da je tudi gospod Ambrož na Vaši strani. Tako sta pridobila tudi mene, ker sem uvidela, da je gospod vitez naravnost ob pamet, gospodična pa tudi brez pameti. Tukaj ni drugega zdravila kakor: Vzemita se! Toda moja gospa mati ni tako mehka. Najprej je kratko rekla: "Ne!" Ko sem jo zopet — po susjedgradski bitki — opomnila, nr odgovorila nič, pozneje je rekla "Bomo že videli!" Počasi torej vendar! Kapljica za kapljico izdolbe tudi kamen. Mati bo že še bolj mehka, ker je nesrečna."
Zofka se je v smehu in joku obesila sestri na vrat in zaklicala:
"Sestra, zlata sestra! Kregaj me, kolikor moreš. Zaman, Hotela sem tega človeka potisniti iz srca, toda močnejši je in se ne da."
"Potisniti?" jo je nežno pokaral Milič. Dekle je povzdignilo glavico, v smehu pokazalo bele zobke, pogledalo mladeniča s solznim očesom, mu dalo roko in mehko odvrnilo:
"Šala! Šala!"
"Potisniti?" je zaploskala Marta, "saj bi troje ključavnic obesila na srce, da ji ne uidete. To sem čula, ko je govorila v sanjah."
'Sestra!" dekle je nežno sunilo gospo Marto in zardelo preko cele glave.
Mladi mladenič se je ravno hotel posloviti, ko je z veselim licem vstopila gospa Uršula, poleg nje pa Anka.
"Anka!" sta poskočili sestri, "odkod ti?"
(Dalje prih.)
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva*—. Trgovci Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročiio preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
»I ti
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCl
r^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo?
•000000*0000©000000000000000©000000000000000000000004
25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe .....................................
.75c
.75c
25181—Želel bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENSKE PLOSCE
25141—Žabja	svatba,	#
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrlje in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ..........................................75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio...........
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c
25145—Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c
25146—Tirolska	koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krajev in Gostič ............-.....-...............75c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c
2,5149—Slovenska narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
25150—Eno	rožco ljubim,
Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič
in Josephine Laushe ..........................................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c
25152—Vesela	polka,
Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c
V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c
25153—Pozdrav	Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c
25154—Pastirček,
Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c
25155—Naprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c
25157—Prepoved,
Pod oknom, poj. Amal. Krajev in Gerard Gostič....75c
25158—Spet	ptičke po jo,
Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut......................75c
25159—Ne	dajte ženam, da bi hlače nosile,
Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'1 Germ....75c
25161—Glasno	bi zavrisnil,
Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c
25162—Ančica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c
25163—En	Šušter me je vprašav,
Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c
25164—Pa	kaj mi nuca planinca,
Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c
25165—Pri	oknu deva je slonela,
Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c
25166—Micka,
25167—Marička,	polka,
Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi ............................75c
25168—O	j deklica, povej mi to . . .
Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c
25169—Ne	bom se možila,
Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c
25170—Venček	slov. narodnih pesmi, v dveh delih,
poje pevsko društvo Domovina ......................75c
25171—Cvetočih	deklic prsa bela,
Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem. harmonike..75c
25172—Zveličar	se je rodil . . .
Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c
25173—Venček	slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75c
25174—Planine	c...............................................................75c
Srcu, poje g. J. Germ
25175—Spomin	iz Ljubljane, valček,
Večerna polka, igra izvrsten orkester ...................75c
25176—Slepec,	'
Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c
25177—Moj	fantič je na Tirolsko vandrov, duet,
Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ....................75c
25178—Trije	kovači,
Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................75c
25179—Ta	marela,
Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich
in J. Lauše ........................................................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost ni
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, gU,
DELO IN UTRUJENOST
O utrujenosti in spanju ob-stojijo najrazličnejše teorije, ki pa s tem zvezanih problemov nikakor še niso dokončno rešile. V ta namen so izvedli številne eksperimente, ki naj bi pojasnili zadevna vprašanja. Psom so n.pr. -umetno zabranili, da niso mogli zaspati, tako da so postajala čedalje trudnejši. Potem so jim preiskali možgane in so v njih ugotovili določene spremembe, ki jih je po vsem videzu povzročila utrujenost. Čim so dali živalim spati, so te spremembe izginile.
Iz teh in podobnih poskusov vsekakor izvira, da se z mišičnim delovanjem v telesu tvorijo določeni produkti izmenjave snovi, ki jih znanost imenuje utrujenostne snovi. Te snovi mrtviičijo naš živični sistem in povzročajo spanec. A to nikakor ne bo edini vzrok utrujenosti, ker so poskusnim živalim dražili n. pr. določena mesta v možganih z električnim tokom in so živali že po tem takoj zaspale.
V zvezi z utrujenostjo, zlasti z utrujenostjo mišic so še mnogi zanimivi problemi. Če poskusimo n pr. držati roko iztegnjeno v vodoravni legi kolikor mogoče dolgo, se nam bo videla ta naloga spočetka zelo lahka, a že po kratkem času ne bomo mogli roke obdržati v tej legi niti z največjo energijo. Mišice so se preveč utrudile. Od česa prihaja to?
Odgovor na to vprašanje ni samo teoretičnega, temveč tudi praktičnega pomena, ker končno temelji vse delo. tudi delo človeških strojev, na delu človeških rok.
Delo človeške mišice lahko primerjamo z delom kakršnegakoli stroja, n. pr. avtomobilskega motorja. Motor izvršuje delo z zgorevanjem bencina in tvori kot stranski produkt toploto. Isto je pri mišici. Tudi j pri mišičnem delu nastaja kot stranski produkt toplota in to Iv takšni meri. da doživljamo pri močnih mišičnih krčih celo pojav mrzlice.
Mišično delo nastaja po celi vrsti zamotanih kemičnih procesov, ki jih znanost še ne po-1 zna do potankosti. Gotovo pa je, da vzdrži zmogljivost mi-jšičnega stroja primerjavo z zmogljivostjo tudi najbolj modernih strojev. Pri motorjih se spremeni n. pr. v ugodnih prilikah nekako 30% vse uporablje ' ne energije v resnično delo, mi-j šični stroj, n. pr. pri hoji, zmore pa celo nekaj več: 33.5 %.
V nasprotju s stroji pa se naše mišiče seveda neprimerno hitreje utrudijo, kar izvira iz tega, da porabijo mišice pri delu
nekaj svoje lastne substance, pri čemer se naberejo neki produkt razkroja kot utrujenostne snovi. Če mišica potem počiva, ji kri lahko v kratkem dovede nove hranilne snovi in odvede razkroj;ine; mišica si kmalu opomore.
Praktične važnosti je pri vsaki vrsti telesnega dela vprašanje, kako bi se delo izvršilo z najmanjšo utrujenostjo in največjim učinkom. Taylor je skušal to vprašanje rešiti s svojim znamenitim sisterAom. Opazoval je n. pr. delavce, ko so z lo-patamii tovarili pesek. Potrudil se je, da je ugotovil najbolj ugodno množino peska, ki naj bi jo delavec pobral z lopato in najugodnejši delovni tempo. Po njegovih podatkih je bil učinek ta, da je 140 delavcev v istem času izvršilo isto delo kakor drugače 500 delavcev in vsak med njimi je zmogel sedaj 59 t materila v istem času, ki ga je prej rabil za 16 t!
Na isti sistematični način skuša moderna delovna fiziologija zatirati utrujenost. Ugotovila je n. pr. da se človek s takozvanimi statičnimi deli ( primer za to je že omenjeno izte-govanje roke) posebno hitro utrudi in išče zato poti, da bi statično delo čim bolj izločila iz delovne celote. Če n. pr. človek pri tipkanju neprimerno sedi, sklanja glavo naprej itd. izvršuje nepotrebno statično delo, ki se ga lahko izognemo do neke meje s primemo višino mize itd. Z majhnimi spremembami se dado torej doseči prav znatni usipehi.
Delovna fiziologija se bavi seveda tudi s problemom duševnega dela, ki kaže iste znake utrujenosti kakor fizično delo, posebno v določenih delih možganov in hrbteničnega mozga. Tu je prišla že do ugotovitve najpi'imeraejših odmorov med delom, ki so baš toliko dolgi> da se utrujeno živčevje lahko spočije.
-o-
ABESINSKI VLADAR ZATIRA SUŽENJSTVO
Iz Addis Abebe poročajo, da je abesinski cesar postavil posebno oblast za zatiranje suženjstva. Na čelu oblasti stoji neki abesinski knez, ki mu bo prideljen poseben britski svetovalec in več vplivnih domačih osebnosti.
PREVEČ KAVE IMAJO
V zadnjem času so sežgali v Braziliji zato, da bi preprečili padec kave, 377.000 vreč kave s skupno 56 milijon 550 tisoč ki-logr. kave. V Riu de Janeiru so sežgali povprečno vsak dan nad 1000 vreč kave.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Društva
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
amerikanskem slovencu
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
<
i
i «
<
»»milu onimi
IIJIIIIUII
minili« milimi*
i
'»»»»» w
"AMER. SLOVENCA" ne čUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.
i
umitim Himni«
wuin; •iianm
»miiUJi
Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.