PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 17 (13.248)
Trst, sobota, 21. januarja 1989
George Bush je včeraj opoldne prisegel in postal 41. predsednik ZDA
»Za boljšo Ameriko«
Zahvala predhodniku Reaganu - V predsednikovem govoru malo programskih obljub - Veliko naglašanja efektne misli, da je »zapihala nova sapica«, ki pa ni razpihala republikanske retorike
Predsednik George Bush med prisego na washingtonskem Kapitalu
(Telefoto AP)
WASHINGTON — V ameriški ustavi piše, da mora predsednik priseči 20. januarja opoldan in George Bush, 41. predsednik ZDA, je spregovoril prve besede slovesne prisege ob 11.59 in nekaj sekund, da je lahko do poldneva, ko je uradno zapadel Reaganov mandat, izrekel vse besedice, ki so ga ločevale od predsedništva.
Busheva doba se je torej pričela točno opoldan, ko je novi ameriški predsednik položil levo roko na framasonsko biblijo Georgea Washingtona - v kateri je bila nekoliko manjša svetopisemska izdaja, last družine Bush - in prisegel v rokah šefa vrhovnega sodišča Williama Rehnguista. Stoti-sočglava množica, ki je morala obvezno pristati na elektronski pregled metal detectorjev, je molče prisluhnila prisegi, nato pa je navdušeno zaploskala, ko je Bush pristopil k govorniškemu odru in nepričakovano pričel svoj namestitveni govor z zahvalo Ronaldu Reaganu, nato pa dodal, da se pripravlja na boj za »boljšo Ameriko«.
Kronika velikega Bushevega dne beleži seveda vrsto bolj ali manj pomembnih trenutkov. Tiskovne agencije so na primer zabeležile podatek, da sta zakonca Bush prehodila dobršen del avenije do Kapitola in sta zato zanemarila limuzino z evidenčno tablico USA 1, in to, da je Bush pred prisego poljubil priletno mamo, ki je sledila slavju. Pomembnejši od kronike pa je bil seveda politični trenutek, oziroma govor, ki ga je 41. ameriški predsednik imel takoj po prisegi.
V državi, kjer prodajajo registracije predsedniških govorov na CD, je bil Bushev petnajstminutni poseg deležen velike pozornosti, tako prisotnih kot televizijskih gledalcev. V imenu klasične govorniške tradicije ponavljanja ključne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sodni pozivi za 8 oficirjev nekdanje SID
BENETKE — Preiskovalni sodnik beneškega sodišča Carlo Mas-telloni je poslal sodne pozive osmim bivšim visokim funcionar-jem nekdanje varnostne službe SID. Mastelloni vodi preiskavo o vojaškem letalu C47 dakota z oznako Argo 16, ki je strmoglavilo 23. novembra 1973, ko je osmerica zasedala pomembne položaje v varnostni službi SID.
Tako so sodne pozive dobili general Vito Miceli, general Ambro-gio Viviani, admiral Eugenio Henke, polkovnik Antonio Viez-zer, general Gianadelio Maletti, admiral Giuseppe Castaldo in še dva oficirja Giorgio Genovesi ter Gerardo Capotosto. Sodnik se je za vročitev sodnih pozivov odločil zaradi domnevnega izginotja dokumentacije o strmoglavljenju Arga 16, v katerem so umrli štirje člani posadke.
Preiskavo so ponovno začeli zaradi izjav generala Vivianija za tednik Panorama, da je letalo strmoglavilo zaradi sabotaže izraelske tajne službe. Ta naj bi se maščevala, ker naj bi italijanska tajna služba v tistih letih z naklonjenostjo spremljala boj Palestincev. Celotna zadeva je bila prvič arhivirana, ker je posebna vojaška komisija nekaj mesecev po nesreči izključila možnost sabotaže.
Pred spopadom dveh konceptov na seji CK ZKJ
BOGO SAMSA
BEOGRAD — »Treba je odstraniti vse tiste, ki so "narod razdvojili",« je rekel v četrtek v daljšem govoru na izrednem kongresu novosadskih komunistov predsednik CK ZK Srbije Slobodan Miloševič. To njegovo geslo in tezo sedaj na razne načine poudarja beograjski njemu zvesti tisk, ponavljajo jo v raznih oblikah radio, beograjska TV (po vseh kanalih) pa je izrednemu kongresu posvetila skoro ves čas.
Stališče je enostavno in jasno: Srbi so za Jugoslavijo, odpravili so birokracijo, ki je kriva za sedanjo gospodarsko in politično krizo, po njihovem zgledu je to naredil "narod" v Vojvodini, kasneje v Črni gori, po tem zgledu se morajo ravnati še drugi.
To je še en korak v agresivnih pripravah za zasedanje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo v sredo ponovno v Sava centru v Beogradu. Politična bitka se je torej prenesla v osrčje jugoslovanskega partijskega vodstva, tokrat z izrecnimi in formalno statutarno napisanimi zahtevami po odstranitvi predsednika ZKJ Stipeta Šuvarja in vseh ostalih, ki se z njim strinjajo.
Očitno je, da se bo v sredo Jugoslavija ponovno ostro razdelila: na eni strani Miloševič z do kraja kompaktnim srbskim centralnim komitejem, v katerem ni več drugače mislečega, ker je partijska čistka dosledno pometla tudi s tistimi, ki so izražali le rahle dvome.
Kdo bo v sredo na teh pozicijah iz drugih pokrajin in republik, pa je že prvo formalno in istočasno vsebinsko zanimivo vprašanje. Bodo prisotni "stari" člani CK Vojvodine in Črne gore, kdo bo prišel s Kosova? Nekatere so tudi "formalno pravno" sčistili, nekaterih pa ne. Velika večina "prozvanih in odstranjenih" bo formalno pravno še prisotna 'in s tem bo večina bistveno drugačna, kot bo kasneje po do kraja izvedenih Miloševičevih čistkah po vzorcu kitajske kulturne revolucije.
Pri vsem tem seveda ne gre za vprašanja protokola, formalnih postopkov in dnevnega reda, temveč za vsebino in osnovno odločitev: je Jugoslavija Srbija in obratno? Je Jugoslavija zveza avtonomnih in suverenih držav in seveda tudi partijskih organizacij, ki jih povezujejo skupna stališča in skupna politična akcija o skupnih problemih?
S tem pa je tesno povezano vprašanje demokracije, legitimnosti, reda in dela. Se stvari rešujejo z neposredno povezavo liderja z ljudstvom po vzorcu kitajske kulturne, revolucije ali s težavnim procesom gospodarske in politične demokracije in liberalizacije?
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
S kompromisnim predlogom o spremembi davčnega odloka
Prizadevanja socialistov za preprečitev splošne stavke za davčno pravičnost
RIM — Sklep socialističnega tajništva je zelo preprost: načelniki skupin poslanske zbornice in senata naj orišejo in razložijo spremembe, ki bi jih bilo treba vnesti takoj v davčni zakonski odlok. Te spremembe bi morale po njihovih ocenah vsaj delno odražati zahteve sindikatov, tako da bi z njimi lahko obnovili dialog med vlado in sindikati, s tem pa preprečili splošno stavko.
Tajništvo je včeraj dalo svoj imprimatur spremembam, ki sta jih sestavila Forte in Cicchitto, in jih je še dopolnilo. O njih so razpravljali socialistični parlamentarci pristojnih komisij obeh vej parlamenta, sledil je »politični« sklep, da jih predložijo v razpravo ostalim strankam vladne koalicije. V resnici so jih ostale stranke že poznale. Te spremembe se nanašajo na omejitev koristnikov davčnega odpusta, obdavčenje finančnih rent, revizijo katastrskih indeksov s popustom za prvo hišo in z izrednim zvišanjem davka za drugo in naslednje hiše, prav tako spremembe zahtevajo drastične ukrepe za preprečitev popolnih davčnih utaj, za konec pa vračanje denarja, ki ga zaradi inflacije pobere tako imenovani davčni grabež (fiscal drag). Za socialiste je torej od sindikatov zahtevana davčna pravičnost uresničljiva. Ob tem pa je treba upoštevati podatke zakladnega ministra Amata o katastrofalnem stanju javnih financ. Davčna pravičnost in državni prejemki so navsezadnje plati iste kolajne, trdijo socialisti, ker si nihče ne sme privoščiti luksuza, da podcenjuje in ne upošteva splošnega gospodarskega stanja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stavka pristaniških delavcev
V Genovi je 15.000 delavcev demonstriralo proti privatizaciji pristanišč (AP)
Vidne posledice izjemne oseke
Neobičajna bibavica je poskrbela za enkratno podobo Benetk brez vode (AP)
Zanikana sestrelitev tunizijskega lovca
RIM — Polemika o varnosti poletov se še ni polegla. Obrambno ministrstvo je včeraj zanikalo govorice o tem, da naj bi italijanska vojaška letala v noči z 8. na 9. januar v bližini Lampeduse sestrelila tunizijskega lovca. O domnevnem letalskem spopadu nad Sredozemljem bo imela daljši članek tudi ponedeljkova Epoca.
V Vojvodini zahtevajo odstop predsednika ZKJ Stipeta Šuvarja
NOVI SAD - Ob koncu dvodnevnega izrednega zasedanja pokrajinske konference ZK Vojvodine so vojvodinski komunisti soglasno zahtevali odstop predsednika predsedstva CK ZKJ Stipeta Šuvarja ter sklicanje izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Za sklicanje izrednega kongresa ZKJ so se izrekli tudi v Bosni in Hercegovini.
O zasedanju pokrajinske konference ZK Vojvodine poročamo na 2. strani.
Tudi v Vojvodini kot v Srbiji si utira pot dogmatski del partije
Konferenca vojvodinskih komunistov zelo kritična do vodstva ZK Jugoslavije
NOVI SAD — V glavnem mestu Vojvodine je v četrtek in včeraj potekala izredna konferenca Zveze komunistov te srbske severne pokrajine. Na njej ni bilo pričakovati nobenih večjih presenečenj in jih tudi ni bilo. Če lahko zanjo damo končno oceno, lahko rečemo, da smo v četrtek in petek v športni dvorani SPENS sredi Novega Sada doživeli enotnost, In to do takšne mere, da je bila že dolgočasna. Cilj konference je bil ddsežen. Vsi po vrsti, ki so na tej konferenci govorili, so ostro obsodili nekdanjo pokrajinsko politiko, ki je padla ob in po množičnih demonstracijah v lanski zgodnji jeseni, predvsem pa hvalili politiko srbskega političnega vodstva, na čelu s partijskim voditeljem Slobodanom Miloševičem.
Vodja srbskih komunistov je seveda bil na tej konferenci. Ob izredno prisrčnem sprejemu in navdušenju celotne dvorane po prihodu, je Slobodan Miloševič tudi spregovoril. Govor je izkoristil tudi za odkrit napad na sedanji partijski vrh Jugoslavije in predvsem na njegovega predsednika dr. Stipeta Šuvarja. Namreč, prav v zadnjih dneh je v Srbiji izredna kampanja proti Šuvarju, ki je večkrat javno opozoril na nevarnosti srbskega nacionalizma in se zoperstavil najnovejši jugoslovanski praksi, ko ljudje na množičnih zborovanjih mečejo z oblasti partijske vrhove in vlade v svojih okoljih, kot se je to zgodilo v Črni gori. Šuvar in nasploh razvitejši del države poudarja, da je treba take stvari reševati v institucijah sistema. Zdaj sew po vsej Srbiji, in torej tudi v Vojvodini, zahteva Šuvarjev odstop. Torej, med vrsticami je to na začetku konference zahteval tudi Miloševič, ko je rekel: »Tisti, ki je poskušal skregati Srbe in Črnogorce, oziroma Srbijo in Črno goro, ti dve očesi na glavi, če se izrazim slikovito, ta se ne more izogniti sodbi zgodovine, niti sodbi dveh naro-
dov.« Podobno je bilo mogoče slišati tudi v številnih razpravah. Med mnogimi napadi naj navedemo le primer, ko je Mihalj Kertes rekel: »Lahko razumem dr. Šuvarja, da ni mogel razumeti in razložiti 5. in 6. oktober v Novem Sadu (takrat so bile namreč demonstracije, op.p.), ker to nikjer ne piše v knjigah, on pa je teoretik. Toda, iz teh dogodkov bi se lahko česa tudi naučil in bi lahko pravilno ocenil dogodke v Črni gori. To pa je, da ljudstvo postavlja in zamenjuje funkcionarje. On pa še vedno obsoja to ljudstvo!« Skratka, naslednjo sredo, 25. januarja, ko bo seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije lahko pričakujemo odstop ali pa vsaj zelo resno razpravo o odstopu sedanjega predsednika jugoslovanskih komunistov. To zahtevo je namreč tudi uradno danes postavila konferenca ZK Vojvodine. Obenem vojvodinski komunisti zahtevajo izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije že letos, ne pa čakanje na redni kongres, ki bi moral biti drugo leto.
Pomemben del te dvodnevne konference je bila razprava o gospodarski reformi, ki bi se je morala lotiti Jugoslavija. Srbija daje tej reformi močan uradni poudarek, zato pa toliko manj konkretno dela na temu, saj se zavzema za trdo roko partijske politike, ki pa je nezdružljiva z liberalnejšim tržnim gospodarstvom. Tako je zdaj, po popolnem poenotenju s Srbijo, tudi v Vojvodini. To smo lahko občutili tudi pri dr. Stanku Radmiloviču, ki je na začetku konference govoril o gospodarskih vprašanjih Vojvodine. Načelno se je sicer zavzel za trg, pri tem pa je opozoril, da bi lahko uvajanje podjetništva ogrozilo samoupravljanje in socializem.
Težave pa so v resnici drugje. Ta rodovitna po-
krajina krepko zaostaja za drugimi kmetijskimi področji v Evropi in svetu. Tudi industrija ni najuspešnejša, tako da je povprečna tukajšnja plača slabih 400 tisoč dinarjev oziroma 184 dolarjev. Nezadovoljstvo ljudi je bilo torej povsem upravičeno.
Vprašanje pa je, koliko časa bodo iskali vzroke jugoslovanske krize samo tam, kjer z njihovimi težavami nimajo nikakršne zveze. Namreč, namesto da bi se obračali k pravim vzrokom, raje nasedajo propagandi beograjskega tiska, ki za vse krivi Slovenijo, zvezno vlado, ki je že padla in pa vodstvo partije. Težko bi našteli, koliko delegatov konference je v svojih referatih napadalo ustanavljanje raznih novih zvez v Sloveniji in opozarjalo pred nevarnostjo strankarskega sistema v Sloveniji in s tem v Jugoslaviji. Zgovorne so, na primer besede predsednika borčevske organizacije Jugoslavije, ki je iz Vojvodine, in je bil torej tudi na tej konferenci. Milan Pribič je namreč med drugim rekel tudi: »Kdo potrebuje nove stranke? Tisti, ki želijo delitev oblasti. Mi pa pravimo, da s tem ne bo nič. Enkrat smo se borili za svobodo in dobili smo jo. Izbojevali smo oblast in zdaj je ne damo nikomur!«
Skratka, dogmatska struja v jugoslovanski partiji dobiva vse večjo moč in vprašanje je, kako se bodo razvijali dogodki v državi. Kajti, poveličevanje vloge ljudsta, ki lahko anarhično kar na ulicah menjuje vlade, je lahko le orožje v rokah tistih, ki želijo priti na izpraznjene položaje in prevzeti oblast v državi. To ni demokracija, saj stihija lahko priča le o izredno nizki ravni politične kulture, ne pa o kakšnem demokratičnem političnem življenju v okviru političnih institucij.
JANJA KLASINC
• Bush
NADALJEVANJE S 1. STRANI
misli, je avtorica Bushevih govorov Peg-gy Noonan, naglasila predvsem to, da je v ZDA »zapihala nova sapica«.
Vetrček spremlja seveda predsednika, ki je med volilno kampanjo izrekel kar 153 obljub, kot je pikolovsko ugotovil Washington Post, med včerajšnjim govorom pa se ni dotaknil niti ene,. Ljudem, ki so sledili njegovemu govoru, je obljubil sicer to, da bo skušal rešiti velika svetovna vprašanja, kar je najbrž primerno za slavnostni govor pred Kapitolom, a je programsko zelo daleč od konkretnega reševanja proračunskega deficita ali vprašanja brezdomcev in mamil. Obeh vprašanj se je le bežno dotaknil in je večjo pozornost posvetil epskemu obujanju spominov na čas, ko sta »kongres in predsednik sodelovala pri gradnji boljše Amerike«. Pa tudi to je omenil par Bush-Noonan: »Naša srca so sedaj večja«, skratka odprta in demokratična, kot morajo biti v državi, kjer se predsedniški govor obvezno konča z besedami »bog naj vas blagoslovi, bog naj blagoslovi Združene države Amerike«.
V imenu »skladnosti, enotnosti in sodelovanja« je bilo Bushevega filozofskega govora konec. Slavnostni trenutek se je končal sicer z odhodom dveh predsedniških parov, Reaganovih in Bushevih, ki sta jima sledila zakonca Quayle. Novega predsednika čaka sedaj zahtevno delo, saj se bo moral pomeriti z bremenom Reaganove dediščine. Njegovo prvo predsedniško delo bo sprejem šefa Združenih narodov, nato bo odpotoval na Japonsko, svojega sodelavca Quaylea pa bo poslal na misijo v Latinsko Ameriko.
Odpira se torej čas, ko bo svetovna javnost lahko mirno zrla v tisoče bleščečih se točk, ki naj bi razsvetljevale nebo Busheve Amerike. Parola je bila v predvolilnem vzdušju izredno učinkovita, sedaj bo treba ugotoviti, če je uresničljiva.
Predlogi stališč predsedstva ZKS do političnega pluralizma
LJUBLJANA — Razvoj v nestrankarski pluralizem, ki je naše videnje politične demokracije, zahteva preraščanje socialistične zveze v najširšo politično organizacijo, ki odpira prostor za demokratično izražanje, soočanje, usklajevanje in tekmovanje pobud in programov in nadzor nad njihovimi izvajalci. Tak razvoj pa zahteva, da zvezo komunistov prenovimo v nemonopolno in nestrankarsko politično organizacijo idejnih somišljenikov, je med drugim zapisano v predlogu stališč predsedstva CK ZKS do političnega pluralizma.
Stališča temeljijo na programu ZKJ iz leta 1958 (»Za komuniste ni problema, ali večpartijski ali enopartijski sistem, oba sta lahko realnost določenega obdobja socialističnega razvoja v raznih deželah«). Na Kardeljevih smereh razvoja 1977 (»Zmeraj smo se bojevali za to, da ZK ne bi bila nosilka enopartijskega sistema, oziroma da ni in ne more biti klasična politična partija«) in dokumentu konference ZKS aprila 1988 (»Prenova SZDL pomeni za komuniste zahtevo, da se SZDL usposobi in odpre za pluralizem samoupravnih in demokratičnih političnih interesov socialistične civilne družbe, jih demokratično sooči in poveže v tok prizadevanj za družbeni napredek«).
Predsedstvo CK ZKS opozarja, da je demokratizacija ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki že delujejo v okviru SZDL, potreben, ne pa že zadosten pogoj za uspeh demokratične reforme političnega sistema. Ko gre za ustavljanje novih demokratičnih političnih subjektov, vidi ZK v njih predvsem možnost, da bi na ta način zaokrožili ustvarjalne sposobnosti slovenskega naroda, njegovih ustvarjalcev materialnih vrednosti in duhovnih vrednot in individualnih človekovih pobud. To naj okrepi, je zapisano v predlogu stališč, politično vlogo posameznih občanov in njihovih organizacij in tako prispeva k izhodu iz krize in k
razvoju sodobne družbe, povezane z Evropo in odprte v svet.
Predsedstvo CK ZK Slovenije opozarja tudi na to, da vsak monopol oblasti onemogoča ustvarjalno vključevanje ljudi v politično odločanje in dodaja izkušnjo zveze komunistov, ki je imela monopolni položaj, je pa objektivno ostajala čedalje bolj osamljena. Zato se je ZK temu monopolnemu položaju odpovedala.
Predsedstvo CK ZKS je v uvodu tudi zapisalo očitek tradicionalnemu večstrankarskemu sistemu, da povzroča in zahteva globalne, totalne politično programske delitve, omogoča strankam, da v imenu dela volilcev pridobe monopol izvršne oblasti in s tem prerazdelitev družbene moči in na tej podlagi družbenega kapitala - mimo delovnih rezultatov in ekonomskih meril.
Se pa zavzema, da je treba prevzeti tiste prednosti večstrankarskega sistema, ki se kažejo v delovanju demokratičnih mehanizmov nadzora v konkurenci projektov in programov in v uspešnejšem uveljavljanju politične odgovornosti njihovih nosilcev in uresničevalcev, to pa pomeni tudi pozitivno selekcijo kadrov.
ZK se zavzema za konkurenco - v strpnem in argumentiranem soočanju različnih pogledov in stališč - projektov in vizij znotraj projekta razvoja socializma, v demokratičnem, enakopravnem dialogu pa bo z argumenti poskušala zagotoviti večinsko podporo svojim projektom in vizijam. Pri tem CK ZK ocenjuje, da bojeviti protikomunizem nekaterih javnih nastopov, ki odreka zvezi komunistov in komunistom pravico do legalnega delovanja, ni skladen z že doseženo ravnijo demokratične politične kulture in izhaja iz kritike prakse, ki jo je ZKS že presegla. Politični pluralizem zahteva razvito politično kulturo in na njej zgrajen pravni red. (dn)
Zaključni dokument KVSE tudi o zaščiti manjšin
DUNAJ — Pravkar končana konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je po mnenju vseh s potrditvijo načel iz Helsinkov dala pomemben prispevek k bolj varni, svobodnejši in predvsem bolj skupni evropski prihodnosti. V posegih 35 zunanjih ministrov držav (izmed evropskih držav je bila odsotna le Albanija), ki so pred tem že podpisale tudi helsinški dokument, je bila jasno razumljiva odločenost vseh, da si z vsemi močmi prizadevajo za popuščanje napetosti in za povečanje sodelovanja na vseh področjih in nivojih.
Tu gre za varnost in razorožitev, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje, borbo proti terorizmu, zaščiti človekovega okolja in končno zaščiti človekovih pravic in osnovnih svoboščin. Prav na tem področju pa je dunajska konferenca prinesla največji napredek.
In pri obravnavi človekovih pravic je posebno poglavje v zaključnem dokumentu dunajske konference KVSE namenjeno tudi narodnostnim manjšinam. V dokumentu je zapisano, da bodo vse države, podpisnice dokumenta, upoštevale vse mednarodne predpise in spreje-
le potrebne ukrepe, ki bodo zagotavljali zaščito vseh človekovih pravic in osnovnih svoboščin pripadnikom narodnostnih manjšin na njihovih teritorijih. Pri tem bodo države zaščitile narodnostno, kulturno in jezikovno identiteto, kakor tudi morebitno veroizpoved teh manjšin. Vendar pa mora biti ta zaščita taka, da ne bo zagotavljala le ohranitve, temveč razvoj vseh teh posebnosti narodnostnih manjšin na ozemljih posameznih držav. V primerjavi s helsinškim dokumentom je napredek izreden, saj so v Helsinkih posamezne države obvezali, da zagotovijo pripadnikom manjšin predvsem enakost pred zakonom.
Na Dunaju pa so se vsi tudi strinjali, da se Evropa prihodnosti ne more deliti z mejami, ne na Zahod ali Vzhod in ne po stopnji oborože-nosti ali gospodarske razvitosti. Zmagala je torej ideja skupnosti, predvsem pa je slavila ideja Helsinkov, kjer so bili postavljeni prvi temelji za Evropo prihodnosti pod veliko evropsko streho, kateri je stari kontinent po dunajskem zasedanju KVSE mnogo bližji kot kdaj koli doslej.
• Pred spopadom dveh konceptov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Opazovalci v Beogradu (iz različnih krogov, lahko rečemo, z obeh strani) menijo, da je tokrat spopad neizbežen, in to frontalen, odkrit in verjetno celo brutalen. Predsednik ZKJ Stipe Šuvar piše svoje uvodno poročilo, ki je bilo po tradiciji vedno usklajeno v predsedstvu in je običajno predstavljalo kompromis stališč. Tokrat je kaj takega nemogoče. Predsedstvo ZKJ se bo sestalo pred sredo, člani bodo prebrali poročilo, toda soglasja ne more več biti. To bo že prva neformalna in vsebinska novost.
Vse ostale bodo iz nje nujno sledile.
Med njimi je nekaj neznank in bojazni pa tudi nekatera utemeljena predvidevanja. Danes se je menda sestala partijska organizacija JLA. Mnogo se govori o stališču JLA, ki pa je bilo na zadnji pomembni 17. seji CK ZKJ zelo jasno v podpori osrednjega jugoslovansko (in torej federativno) usmerjenega celotnega jugoslovanskega vodstva. Opazovalci pravijo, da bodo generali tokrat ponovili svoja stališča in da torej ne podpirajo nobene republike, torej niti Srbije.
Naslednje odprto vprašanje je v obvladovanju ulice. Bo vse mirno?
V	Beogradu je popolnoma mirno in ljudi ne zanima ne Vojvodina, še manj Suvar, CK in partijski spori, celo o Kosovu več ne govore. V ospredju so življenjska vprašanja cen, draginja in vedno hujša brezposelnost.
Vendar je do srede še mnogo časa in razpoloženje se lahko tako ali drugače umetno in načrtno ustvarja, ko se monopolno razpolaga z vsemi sredstvi obveščanja.
V	tem vprašanju tiči tudi resnična nevarnost ne samo za neko trenutno rešitev, temveč za celotno jugoslovansko perspektivo. Poglejmo si dogodke zadnjih nekaj mesecev: na sedemnajsti
seji CK ZKJ pred tremi meseci je bila srbska politika, politika nacionalistične agresivnosti in partijskega centralizma, poražena. Vsa ostala Jugoslavija je bila proti. Sledila je utrditev albanskega vodstva, nepričakovana tesna povezava albanskih komunistov s svojimi ljudmi in zato tudi popolna nemoč srbskega vodstva, da na Kosovu kar koli spremeni. Toda do kraja so pometli z vodstvi v Vojvodini in na vsa mesta postavili svoje ljudi, sedaj so pričeli podoben proces v Črni gori, z njim grozijo Makedoncem in brez slepomišenj ostalim republikam v Jugoslaviji. Razmerje sil na sedanjem CK ZKJ bo verjetno podobno, kot je bilo pred tremi meseci, toda že s spremembami. Vse to pa vodi k razkolu in k nevarni zaostritvi.
• Socialisti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Davčna pravičnost in zahteve sindikata skrbijo tudi komuniste. Nakazana pot pa je drugačna. Po mnenju komunistov je treba »korenito spremeniti« odlok iz 27. decembra. Ostra je ocena Amatovega dokumenta, ki po oceni sekretarja Oc-chetta »vnaša nove razloge za zaskrbljenost«, ker vsebuje shizofrenično protislovje med sprejemljivo diagnozo in terapijo, ki je nezadostna in neprimerna, »odraz tipičnih protislovij demokrščan-skih vlad«. Ocene sprememb, ki jih predlagajo socialisti, so za partijo v glavnem pozitivne, kljub temu da so nezadostne.
Z Amatom se v celoti strinja republikansko tajništvo. Za La Malfo je Amatov dokument dobro izhodišče za sanacijo javnih financ in mora biti kažipot na srečanju s sindikati, ki bo prihodnji teden.
G. R.
S sredstvi iz evropskega sklada FERS
Program družbe CRES za učvrstitev maloindustrijskega aparata F-JK
TRST — »Kljub zaznavni prisotnosti industrije z državno udeležbo se tudi na Tržaškem in Goriškem vse bolj uveljavlja težnja k ustanavljanju manjših proizvodnih podjetij. To je pozitiven premik, ki dokazuje ponovno oživljanje gospodarskega tkiva v obeh pokrajinah, čeprav hkrati odpira vrsto vprašanj, ki specifično zadevajo mala in srednja industrijska podjetja, in to še posebno na problematičnih območjih.« Tako je menil deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro med včerajšnjo tiskovno konferenco o novi pobudi deželnega centra za storitve na maloindustrijskem področju CRES (Centro Regionale Servizi per la piccola e media industria), ki jo je obrazložil njegov predsednik Alessandro Zannier. Gre za načrt, ki ga je finansirala Evropska gospodarska skupnost z nakazilom prek 1,5 milijarde lir in pri katerem sodeluje tudi deželno ravnateljstvo za odnose s tujino.
Dveletni program (1989/90) naj bi omogočil čim večjemu številu maloin dustrijcev, da izkoristijo naslednje realne storitve centra CRES: tehnično-proizvodno, informatično-režijsko ter informatično-tehnično konzulenco, strokovno pomoč pri uvajanju novih proizvodnih tehnologij in osvajanju sodobnih organizacijsko-računovod-skih metodologij (tudi z izkoriščanjem zunanjih struktur), izdelavo izvedlji-vostnih študij, izpeljavo sektorsko-strateških analiz in tako naprej. Kot vidimo, gre za vsestransko zaslombo manjšim operaterjem, da dosežejo optimalno stopnjo racionalnosti pri vodenju podjetja in potisnejo do najvišje ravni kakovost svojih proizvodov oz. storitev ter jim vse bolj tudi vtisnejo osebnostni pečat naročnika, kakor to zahteva tržišče. Pogoj za udeležbo pri programu je seveda obveza podjetja, da bo neprestano stremelo za
inovacijami. Dr. Zannier se je zavzel za to, da bi k programu pristopilo čim-več maloindustrijcev. Podjetniki pač niso vselej in povsod kdo ve kako dostopni za novosti, vendar jim bodo storitve CRES še kako koristile, tako tudi na informacijskem področju: zlasti mali podjetniki dostikrat niso dovolj seznanjeni s tem, kar se dogaja na tržišču, in z novostmi na zakonodajnem področju. Vse to jim lahko nudi ravno CRES. Z danimi sredstvi iz sklada FERS, ki bodo krila 50-70% izdatkov, bo v dveh letih mogoče na informativni ravni »obdelati« 200 podjetij, na učinkovitejših, praktičnih ravneh pa okrog 80. Program seveda samo še nadaljuje že dobro vpeljane storitve družbe z omejeno zavezo CRES (3 pro-ject-menedžerji in 2 tehnična asistenta), ki se jih poslužuje v vsej deželi več kot 600 tvrdk (20% proizvodnega aparata).
Dveletni načrt naj bi bistveno prispeval k dvigu konkurenčnosti maloindustrijskega sektorja v Furlaniji-Ju-lijski krajini nasproti tujini v vidiku leta 1993. V tej zvezi vodi CRES temeljito informacijsko in osveščevalno akcijo, da bi se podjetja in z njimi povezani laboratoriji pravočasno prilagodili enotnim evropskim normativom, in se zavzema za odprtje ustreznega urada v naši deželi pa tudi šole za specializacijo v skupnoevropskem pravu (v Trstu?). Učinkovitost tega organizma, ki prihaja do izraza še posebej na lad-jedelniškem področju, potrjuje tudi dejstvo, da mu je Dežela naročila, naj omogoči udeležbo tukajšnjih maloin-dustrijskih podjetij pri strateškem programu za inovacije in prenos tehnologij SPRINT-CEDRE v okviru EGS.
DRAGO GAŠPERLIN
Srečanje delegacij MO SKGZ in ZSMS Koper
TRST — V teku tega tedna se je mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze sestal s predsednikom občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Koper. Občinsko konferenco ZSMS so predstavljali novoizvoljeni predsednik Boris Kodrič, podpredsednica E lena Purger in sekretar Darij Ole-nik.
Srečanje je potekalo v okviru rednih stikov, ki jih mladinski odbor vzdržuje s sosednjimi organizacijami v Sloveniji. Diskusija je bila osredotočena na zadnjih dogodkih v Sloveniji, predvsem na vabilu ZSMS federativnemu svetu transnacionalne radikalne stranke. Predstavniki mladinskega odbora SKGZ so izrazili zadovoljstvo nad uspelo politično potezo, s katero se je ZSMS predstavila italijanskemu in evropskemu tisku kot eden od glavnih protagonistov slovenske pomladi.
Istrabenz prodal lani več bencina kot predlani
KOPER — V koprskem Istrabenzu so minulo leto na 54 bencinskih servisih prodali 143 milijonov litrov super benzi-na, milijon več kot leta 1987. Prodaja se je torej povečala, čeprav so mnogi napovedali, da se bo na račun znatno cenejšega bencina (seveda tistega, ki ga upravičencem prodajajo po polovični ceni) na Tržaškem zmanjšala. To se ni zgodilo, v Istrabenzu pa vseeno menijo, da je na račun ugodnosti, ki so jih imeli kupci bencina v tržaški pokrajini, prodaja lani bila manjša za okroglih 10 milijonov litrov. Ocenjujejo, da bo letos le-ta manjša za 20 milijonov litrov.
Kakorkoli že, v Istrabenzu se trudijo, da bi prodajo goriv’povečali tudi s kakovostnejšimi storitvami in ponudbo na servisih, zato vsako leto organizirajo tudi tekmovanje oziroma ocenjevanje celotnega poslovanja servisov. Zato so te dni podelili priznanja delavcem najbolje ocenjenih servisov. Prvo in drugo mesto sta si letos (za lani, seveda) delila servisa v Šmarjah in Škofije - vas, sledil jim je servis v Novigradu, četrti je bil portoroški servis, peti pa servis na Istrski cesti (pri Zastava centru). Delavci omenjenih servisov so dobili od 27 tisoč do 240 tisoč din nagrade, ki jo je podelila DO, posebno nagrado po milijon dinarjev pa so dobili delavci najboljših dveh servisov Cro-atie-	(D. G.)
Posnetek iz leta 1984: predsednik FJK Biasutti (desno) predaja predsedstvo delovne skupnosti Alpe-Jadran Anteju Markoviču (levo)	(Foto Rizzo)
TRST — Vest, da je član predsedstva SR Hrvatske Ante Markovič prejel mandat za sestavo nove jugoslovanske vlade je predsedstvo Furlanije-Julijske krajine sprejelo z velikim zadovoljstvom. »Imeli smo priložnost spoznati in ceniti Anteja Markoviča -ugotavlja predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti - na številnih srečanjih tako na bilateralni ravni kot v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Bil je pozoren in prepričan v politiko sodelovanja, ki jo je delovna skupnost vodila in katere je bil hrvaški politik predsednik za obdobje dveh let«. Predsedstvo F-JK vidi v imenovanju Markoviča za predsednika vlade nov impulz politiki, ki je utrdila sodelovanje med deželami in članicami delovne skupnosti A-J in s tem pritegnila nase veliko pozornost. »Občutljivost, ki jo je Markovič pokazal v svoji politični dejavnosti, je še ugotovil predsednik FJK Biasutti, je po našem mnenju zelo važen faktor tudi za politične odnose na višji mednarodni ravni«.
Zadovoljstvo Biasuttija za mandat Anteju Markoviču
Umrl je revolucionar Julij Beltram-Janko
Včeraj zjutraj se je v Ljubljani in hitro za tem po Primorski razširila vest, da je v ljubljanskem Kliničnem centru za posledicami operacije nenadoma in nepričakovano umrl revolucionar Julij Beltram-Janko, ena vodilnih osebnosti medvojnega protifašističnega in delavskega ter od leta 1941 narodnoosvobodilnega gibanja na Goriškem in vsestransko angažirani povojni družbeno-politični delavec na Goriškem, v takratni coni B STO v Kopru in nato v Ljubljani.
Julij Beltram-Janko se je rodil 5. marca 1913 na Vogrskem pri Gorici v kmečki družini očeta Ivana in matere Matilde Leban. Po končani osnovni šoli je delal na domači kmetiji in občutil vso težo fašističnega pritiska na slovenski živelj, kar ga je privedlo v vrste aktivnih borcev proti fašizmu. Že leta 1934 je postal član mladinske komunistične organizacije in tega leta je izobesil na vaški cerkvi rdečo zatavo upora. Fašisti so mu požgali domačijo njega pa prijeli in odpeljali v goriške zapore nato pa za dve leti v konfinacijo na otok Ventotene, kjer je prišel v stik z drugimi znanimi slovenskimi konfiniranci. Po povratku iz konfinacije je spet delal na domači kmetiji, obenem pa nadaljeval z ilegalnim delom kot član partijske organizacije v Šempetru, vse do leta 1940, ko so ga poklicali k vojakom v Bologno, po odsluženju vojaškega roka in povratku v rojstni kraj pa so ga malo pred napadom Italije na Jugoslavijo, aprila 1941 ponovno vtaknili v »delavski bataljon« in poslali v Kalabrijo in nato na Sicilijo, kjer je zbolel. Septembra 1941 se je vrnil domov, takrat pa se je tudi na Goriškem začela porajati Osvobodilna fronta. Še istega leta je postal sekretar prvega odbora OF na Vogrskem in aktivno delal na organizaciji fronte. Leta 1942 je postal sekretar KPS goriškega okrožja, po kapitulaciji Italije pa je bil izvoljen za člana narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo, v katerem so bili tudi drugi takratni vodilni ljudje Bebler, Vilfan, Bevk, Babič in drugi. Maja 1944 je bil postavljen za inštruktorja PK KPS za go-riško in vipavsko okrožje in izvoljen za člana PK KPS za Slovensko primorje. Sredi leta 1944 je bil izvoljen še za člana izvršnega odbora OF za Slovenijo in bil odgovoren za preskrbo enot IX. korpusa,
ki je takrat že štel od 10 do 12 tisoč oboroženih borcev.
Po osvoboditvi je bil Julij Beltram-Janko sekretar okrožnega odbora KPS za goriško okrožje in tajnik Osvobodilne fronte v Gorici v času težkih odnosov z Zavezniško vojaško upravo, ki je na vsakem koraku skušala izničiti pridobitve narodnoosvobodilnega boja, v prvi vrsti pa med NOB ustvarjeno ljudsko oblast. Po razmejitvi je februarja 1947 odšel v Koper in bil sekretar koprskega okrožja in član vseh osrednjih forumov v takratni coni B. Leta 1955 je bil izvoljen v izvršni svet (vlado) Ljudske republike Slovenije, bil je član glavnega odbora OF Slovenije, član revizijske komisije pri CK KPS, predsednik komisije za preučevanje zgodovine delavskega gibanja pri MS ZKS v Kopru in pri CK ZKS, član vodstvenih organov Socialistične zveze, član in eno mandatno dobo član predsedstva Zveze borcev NOV, član skupščinskega zbora SRS, republiški poslanec, svetnik skupščine SRS in po upokojitvi član Sveta federacije. Bil je nosilec spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj.
Zlasti v letih po upokojitvi se je mnogo bavil s preučevanjem zgodovinskega gradiva iz let revolucije in prvih povojnih let in rezultat tega sta dve knjigi: »Tukaj je Jugoslavija«, ki govori o razmerah na Goriškem v času ZVU in boja za meje, ter leta 1987 izšla »Pomlad v Istri«, ki obravnava Istrsko okrožje cone B v letih 1947-1952, a vključuje tudi tržaško območje. Obe knjigi temeljita na zvestem povzemanju dokumentarnega gradiva, sta pa prežeti tudi z osebnimi doživetji, spomini in izkušnjami. Mnogo je tudi pisal v dnevnem in revialnem tisku.
Kot človek, ki se je z lastno naravno bistrostjo in študijskim poglabljanjem iz preprostega kmečkega fanta razvil v razgledanega političnega in družbenega delavca, vseskozi doslednega in zvestega izbrani življenjski poti, je bil Julij Beltram-Janko prijeten sogovornik, človek dobrega značaja, poštenjak, ki je znal kljub velikim zaslugam v boju za svobodo in neodvisnost primorske in širše slovenske domovine ostati skromen in tih.
Takega ga bomo ohranili v spominu vsi, ki smo ga poznali, cenili in spoštovali v medvojnih in povojnih letih. JOŽE KOREN
Vprašanje senatorja Spetiča ministru Gavi
Mazaške akcije: zakaj dvojna merila oblasti?
RIM — Kako odgovarjajo oblasti na dejavnost, ki je očitno zelo priljubljena v neofašističnih krogih? V mislih imamo mazanje in skrunjenje spomenikov padlim v NOB ter drugih znamenj, ki pričajo o prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Primerov je bilo v zadnjih letih toliko, da smo že zdavnaj izgubili njihov račun. V večini primerov so pomazane spomenike počistili domačini sami, mnogo slovenskih napisov pa je ostalo popackanih z nacifašističnimi simboli in žaljivkami, ne da bi pristojnim varnostnim in drugim organom sploh prišlo na misel, da bi ukrepali, čeprav so bili na to neštetokrat opozorjeni.
Ko pa se kdaj pa kdaj dogodi, da se nekje, recimo pri fojbi na bazoviški gmajni, ali kje drugje
pojavi kakšen napis, se oblasti takoj zbudijo. Tako je tržaška prefektura pred nedavnim na svoje stroške takoj počistila spomenik prav pred fojbo pri Bazovici, občinski uslužbenci pa so po naročilu uprave prav tako z nenavadno mrljivostjo in brzino počistili ironične napise, ki so po mestnih ulicah pričali o zadevi tržaškega podjetnika Alessandra Moncinija.
Na ta dvojna merila tržaških in državnih oblasti opozarja v svojem pismenem vprašanju notranjemu ministru tudi slovenski senator Stojan Spetič. Njegovo vprašanje je zelo preprosto: bo minister posegel pri organih prefekture in krajevnih uprav, da bi prav tako hitro in marljivo počistili tudi pomazane slovenske spomenike padlim in razne dvojezične table?	DUŠAN KALC
Sožitje - geslo Drugačne Koroške
CELOVEC — Osem tednov pred deželnimi volitvami je na Koroškem komaj kje opaziti znamenja volilne kampanje. Lepake so sicer nalepili, čeprav ne pretirano mnogo, slišati je tudi to ali ono izjavo za javnost, praviloma polemično prispičeno zoper to ali ono konkurenčno stranko - to pa je že skoraj vse v času, ki je predvsem v znamenju predpusta, plesov in maškarad na eni in obupanega oziranja turističnih podjetnikov po snegu, ki ga ni in ni - na drugi strani.
Kaže pa, da bo prihodnji teden nekaj več volilnega dogajanja - tako opozicijska dvojezična volilna koalicija "Drugačna Koroška" končuje priprave na sestavo dokončne kandidatne liste in volilnega programa. Vodi jo, kot je že znano, beljaški učitelj Hans Haider, predvsem v krogih zelenih in drugih alternativnih gibanj znan kot voditelj državljanske akcije ' rešimo Dobrač". Stranka zelenih je tudi že objavila imena drugih svojih kandidatov, večidel zelenih občinskih odbornikov.
Na drugem mestu skupne liste je kot predstavnik gibanja zoper ločeva-
nje v šolstvu in s tem prvi slovenski kandidat dr. Marjan Sturm, sicer tajnik Zveze slovenskih organizacij. Prvi kandidat slovenske Koroške enotne liste Fric Kert iz Pliberka, pa bo na skupni listi, kot kaže, na 4. ali 5. mestu.
V pogovoru z dr. Sturmom smo zvedeli, da je za prihodnji teden predvidena predstavitev volilnega programa in kandidatov javnosti. Kar zadeva programske zahteve in pričakovanja - upoštevaje sorodnost in obenem različnost pogledov volilnih koalicijskih partnerjev v okviru Drugačne Koroške - bodo težišča le-teh prejkone na naslednjem sklopu vprašanj:
1.	Kako doseči in kako izoblikovati nastavke interetničnega pakta na Koroškem, se pravi sožitja koroških Slovencev in nemško govorečih Avstrijcev na osnovi enakopravnosti jezikov in kultur, strpnosti, kako razviti že začeto sodelovanje, nastalo v odporu zoper ločevanje po narodnostnih, jezikovnih merilih v šolstvu, sodelovanje, ki poteka tudi v okviru katoliške cerkve in raznih mladinskih organizacij.
2.	V ospredju bo usoda dvojezičnega šolstva, s poudarkom na tem, da bi spremljanje novega šolskega zakona depolitizirali v smislu obnove dela izvedenske komisije pri zveznem prosvetnem ministrstvu, se pravi brez vpliva političnih strank.
3.	Odnos do vlade: pogajanja naj potekajo neposredno z legitimnimi zastopniki koroških Slovencev.
4.	Alpe - Jadran: ta skupnost lahko pripomore tudi k zmanjšanju napetosti v manjšinskem vprašanju, v smislu vzgoje za mir in sožitje, v obliki izmenjav šolarjev, mladine, prek skupnih projektov. Načelo in duha strpnosti med narodi, spoštovanje različnosti jezikov in kultur, naj bi prenesli tudi na koroška tla.
Možno je domnevati, da bodo v volilnem programu tudi kritične pripombe na rovaš tristrankarskega pakta na Koroškem, ki je v škodo narodni manjšini, kritični pridržki do vključitve Avstrije v Evropsko skupnost, vprašanja zaposlovanja in gospodarstva na dvojezičnem ozemlju in seveda odprta ekološka vprašanja.
JOŽE ŠIRCELJ
Protestna manifestacija po mestnih ulicah
Stavka pristaniških delavcev spet ohromila tržaško luko
Statutarne in finančne teiave naše osrednje glasbene ustanove
Problemi GM pod drobnogledom Odbora za kulturo pri SKGZ
Vsedržavna stavka pristaniških delavcev je tudi včeraj skoraj popolnoma ohromila tržaško luko. Delavci, ki uživajo pri tem popolno podporo sindikalnega gibanja, kot znano že nekaj tednov odločno nasprotujejo načrtovani preureditvi državnih pristanišč, ki jo predlaga in za katero se trmasto poteguje minister za trgovsko mornarico Prandini (KD). Preureditev, če jo lahko tako sploh imenujemo, predvideva med drugim tudi delno privatizacijo pristaniških dejavnosti, ki bi po mnenju delavcev in sindikatov močno omejila vlogo in pristojnosti pristaniških zadrug, oziroma tako imenovanih kompanij, ki so po tradiciji posebno močne v Genovi, Livornu in v Trstu.
Stavkajoči tržaški pristaniščniki, katerim so se pridružili kolegi iz drugih dveh deželnih pristanišč, Tržiča in Porta N o gara, so včeraj dopoldne priredili protestno manifestacijo po mestnih ulicah (z običajnimi neprijetnimi posledicami za že tako kaotični mestni promet). Njihova delegacija se je kasneje sestala tudi s širokim predstavništvom deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine. Deželnim svetovalcem so delavci izročili peticijo, v kateri pozivajo deželne oblasti, naj posežejo pri rimski vladi za ugladitev sporov med ministrom Prandinijem in pristaniškim osebjem. Minister vsekakor odločno vztraja pri svojih stališčih, kot dokazuje dejstvo, da je pred dnevi nekatere njegove izvršilne odloke že objavil uradni list. Ti Prandinijevi odloki so torej sedaj postali državni zakon.
Solidarnost stavkajočim delavcem so včeraj izrekli komunisti, ki pozivajo ministra za trgovsko mornarico, naj takoj prekliče svoje nesprejemljive odloke in naj začne pogajanja s sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. Komunisti pozivajo ministrskega predsednika De Mito, naj spobudi parlamentarno soočanje o tem kočljivem vprašanju, ki zanima vso državno javnost.
Kljub stavkam in kljub krizni situaciji pa sta prav včeraj pristaniška ustanova (EAPT) in pristaniška kompanija (CULP) podpisali nov sporazum o sodelovanju, ki bo nedvomno okrepilo in pospešilo dialog med tema pristaniškima komponentama tudi na poti racionalizacije in posodobitve vseh pristaniških dejavnosti.
Na sliki (Foto Križmančič) včerajšnji shod pristaniških delavcev po mestnih ulicah.
Statutarne in finančne težave ter dolgoročni razvoj osrednje slovenske glasbene ustanove v Italiji — Glasbene matice je bila tema nedavnega sestanka med člani Odbora za kulturo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in člani upravnega odbora Glasbene matice. Nanovo oblikovan Odbor za kulturo, ki mu od nedavnega predseduje Marko Kravos, ima namreč v načrtu obiskati vse slovenske kulturne ustanove in se seznaniti z njihovimi težavami ter si na ta način ustvariti čim popolnejši pregled slovenske kulturne stvarnosti.
Predsednik Glasbene matice Adri-jan Semen je najprej podal številčne podatke o delovanju te ustanove, ki šteje skupno 665 gojencev (435 na Tržaškem, 93 na Goriškem, 111 v Beneški Sloveniji ter 26 v Žabnicah v Kanalski dolini), 23 redno nastavljenih učiteljev in štiri upravne uslužbence. Zaradi finančnih težav (kljub svoji kakovostni pedagoški in koncertni dejavnosti prejema Glasbena matica od javnih ustanov le minimalne prispevke) ne morejo redno zaposliti novih učiteljev, tako da imajo kar 38 honorarnih sodelavcev. Delovanje GM
Deželni bilten naj objavlja članke iz manjšinskega tiska
Nadaljuje se polemika v zvezi z deželnim biltenom "Regione cronache ", ki jo je demagoško sprožil melonarski predstavnik v deželnem svetu Gian-franco Gambassini. Slednji je pred dnevi protestiral pri predsedniku deželnega odbora Biasuttiju, češ da bilten objavlja tudi članke iz jugoslovanskega in slovenskega tiska, ne da bi jih prevedel, kar po njegovem predstavlja »korak naprej pri izvajanju bi-lingvizma pri poslovanju deželne uprave«. Gambassini je svojo interpelacijo vložil 11. januarja, teden dni kasne-je je deželni tiskovni urad prekinil objavljanje člankov iz deželnega slovenskega tiska, kar pomeni, da sedaj prinaša le naslove pomembnejših člankov zamejskih občil.
To je včeraj sprožilo protest deželnega predstavnika Slovenske skup-
nosti Bojana Brezigarja, ki je s tem v zvezi posegel pri predsedniku deželnega odbora. Svetovalec SSk je mnenja, da bi moral deželni tiskovni urad posvetiti pozornost tudi člankom in prispevkom manjšinskih javnih občil, ki sledijo problematiki deželne stvarnosti ter delovanju deželnega sveta ter njegovih teles. List ' Regione cronache", ki je neke vrste tiskovni bilten deželne uprave, je zato sedaj vsebinsko nepopoln, seveda če se vsi strinjamo, da so manjšinska občila sestavni deželne stvarnosti. Brezigar zato poziva Biasuttija, naj poskrbi, da bo bilten objavljal tudi članke iz slovenskega tiska ter italijanski prevod, ali vsaj opozarjal deželne svetovalce na članke, ki kakorkoli zadevajo deželno življenje.
Sedem novih štipendij Raziskovalnega centra
Center za znanstvene in tehnološke raziskave je uvedel nadaljnjih sedem študijskih štipendij: štiri na področju biotehnologije in tri na področju pospeševalni-kov in strukture materije. Za prve tri štipendije lahko zaprosijo kandidati, ki so diplomirali pred največ petimi leti v sorodnih disciplinah, drugi pogoji pa so italijansko državljanstvo, znanje angleščine in starost največ 35 let. Za druge štiri štipendije pa je potrebna univerzitetna diploma iz fizike ali inženirstva.
pa je kljub finančnim težavam izredno bogato in se razvija na vsem obmejnem območju. Ob konstantnem delovanju v Trstu in Gorici raste tudi dejavnost v Benečiji. Medtem ko koncertna dejavnost v Trstu dosega čedalje večjo kakovost, pa je v Gorici v zadnjih letih zaradi raznih težav skoraj popolnoma propadla (razen dveh ali treh koncertov letno).
Po tem okvirnem poročilu, ki so ga v nadaljnjem poteku seje dopolnili Sveto Grgič, Edmund Košuta, Simon Križmančič ter Živa Gruden s poročili o delovanju na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, je Semen spregovoril o prizadevanjih upravnega odbora, da bi država končno priznala Glasbeni matici javni status. Od leta 1972, ko so optimistično pričakovali, da bo GM lahko postala oddelek tržaškega konservatorija Tartini, so se cilji in torej strategija vodstva glede na politične razmere in ovire postopoma spremenili. Doslej pa, kot je znano, Glasbena matica ni prejela nikakršnega pozitivnega odgovora. Zato je tudi vest, da je gledališče La Contrada dobilo status stalnega gledališča, precej razočarala vodstvo GM, ki je prav v tem videla dokaz, da se s primerno politično voljo lahko premagajo tudi še tako velike formalne in birokratske ovire. Finančne razmere, ki so odvisne od »pomanjkljivega« statusa, pa samoumevno pogojujejo razvoj GM, ki ne more zaposliti prepotrebnih novih kadrov ali preurediti prostorov, v katerih ima svoj sedež.
Obzorje pa mogoče hi več tako temačno. »Vtis imamo,« je dejal Semen, »da obstaja volja za reševanje naših problemov. Naši napori so se doslej izjalovili ob lokalnih političnih ovirah, medtem ko imajo v Rimu - kot kaže -več posluha za naše potrebe. Vsi vedo, da delamo redno in učinkovito za ves tržaški kulturni prostor.« Prav v teh dneh pričakujejo odgovor ministrstva za prireditve in nekaterih drugih pristojnih teles.
• Rajonski svet za Sv. Ivan se bo
sestal 24. t. m. ob 20. uri. Na dnevnem redu, med drugimi točkami, problem komisij za urbanistiko, javna dela in teritorij, za zdravstvo, skrbstvo in ostarele, za šolstvo in kulturo ter za šport, prosti čas in mladino.
Dan kasneje, prav tako ob 20. uri, pa se bo sestal rajonski svet za Sv. Jakob.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmimjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut	«SAN DANIELE«	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«SAURIS»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«NAZIONALE» Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut	«MEC»	sušen	nad	7	mesecev
Pršut v kosih					
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
Pojasnila Radikalne stranke
0	odnosih z Listo za Trst
Radikalna stranka nam je poslala v objavo naslednje tiskovno poročilo (v slovenščini), ki ga objavljamo v celoti.
Zaradi neresničnih izjav in člankov, ki so bili v zadnjem času objavljeni v nekaterih jugoslovanskih časopisih, o odnosih Radikalne stranke z Listo za Trst in Osimskim sporazumom, tajništvo Radikalne stranke meni, da mora pojasniti določene stvari:
1	- Radikalna stranka je vedno poudarjala svoje soglasje s političnim delom Osimskega sporazuma, ki je imel za cilj normalizacijo italijansko-jugoslovanskih odnosov in vzpodbujanje prijateljstva in sodelovanja med obema narodoma. Radikalna stranka pa je zavzela povsem negativen položaj glede ekonomskega dela Osimskega sporazuma. Nameščanje industrij, ki bi bile ekonomsko neproduktivne, onesnažujoče in popolnoma tipološko zgrešene, bi pomenilo zablodo, ki bi vodila v uničenje naravnega kraš-kega okolja - skupne dediščine obeh narodov. Poleg tega bi industrializacija Krasa povzročila nacionalizacijo privatne lastnine, kar bi drastično poseglo v socialno-ekonomski življenjski prostor Slovencev na Krasu.
2	- Radikalna stranka je skupaj s »Komitejem desetih« (sestavljenim iz članov, ki so izšli iz Socialistične stranke, iz Krščanske demokracije in iz ostalih laičnih demokratičnih strank) leta 1976 zbrala 65.000 podpisov v prid franco cone v Trstu in proti ekološkemu uničenju Krasa. Vendar je bilo vedno jasno povedano »vsem«, tudi fašistom, da se radikalci popolnoma strinjajo s političnim delom Osimskega sporazuma (potrditev mej in ostalo).
3	- Iz te situacije je šele leta 1978 zrasla Lista za Trst. Radikalna stranka se je vedno zavzemala za to, da bi obvarovala člane socialistične, komunistične, demokrščanske in ostalih strank, pred strumentalizacijo s strani konservativnih in nacionalističnih komponent Liste za Trst, potem ko so se ti ločili od matičnih strank zaradi nestrinjanja z njihovimi političnimi stališči. Radikalna stranka je vsekakor preprečila uničenje in popačenje slovenskega in italijanskega Krasa, vendar pa na žalost ni uspela preprečiti, da ne bi Lista za Trst padla v roke tistemu delu, ki je bil najbolj konservativen in da se ne bi sama politično uničila po neštetih neplodnih razkolih.
4	- Radikalna stranka je leta 1976 predstavila v italijanskem parlamentu prvi osnutek zakona za varstvo pravic etnično - jezikovnih manjšin v Italiji, ki je predlagal popolno enakopravnost vseh manjšinskih jezikov v vseh ustanovah. Leta 1979 je Radikalna stranka podpisala zakonski osnutek Gruber - Benco (zavzemal se je za pravice manjšin), ki pa je bil obtožen, da hoče v Trst vpeljati dvojezičnost. Potem ko so delegati Radikalne stranke ugotovili, da večina v parlamentu ni niti najmanj zainteresirana za dialog o manjšinah, ni več predložila omenjenega zakona, seveda ne zaradi svoje neangažiranosti in nezainteresiranosti, ampak le zato, da bi se izognila akciji, ki ne bi pod zunanjim bliščem prinašala nobene praktične rešitve. Transnacionalnost, ki jo je izbrala Radikalna stranka, je brez vsakršnega dvoma veliko bolj primerna, da se sooči in seveda tudi reši probleme v odnosih, z različnimi etnijami in zgodovinskimi okolji, ki so največkrat sad lokalnih interesov. Transnacionalna dimenzija in prizadevanje za Združene države Evrope sta edini konkretni možnosti za izhod iz obdobja mirovanja, v katerem se že desetletja nahajajo vprašanja o manjšinah v vsej Evropi in ne le na Krasu.
Izredni gostje pri krožku Mani
Igralec Paolo Villaggio, palermski župan Leoluca Orlando, podpredsednik senata in bivši sindikalist Luciano Lama, časnikar Enzo Biagi: to so nekatere izmed vidnih osebnosti, ki bodo v prihodnih tednih in mesecih prišle v Trst na povabilo Kulturnega krožka Ercole Miani. Njihov prihod je včeraj napovedal predsednik krožka Maurizio Fogar ob predstavitvi programa delovanja do konca sedanje sezone.
Prva pomembnejša prireditev bo že pojutrišnjem, se pravi v ponedeljek, 23. t. m. Posvečena bo vprašanju rasizma, imela pa bo naslov »Non solo nero« (»Ne samo črno«). Na njej bosta sodelovali voditeljica znane televizijske oddaje RAI z istim naslovom Maria de Lourdes y Jesus in policistka Dacia Valent. Obe sta temnopolti in kot taki sta tudi na lastni koži občutili rasistične izbruhe. Srečanje z njima bo uvedel tržaški časnikar Luciano Santin.
Že dva dni pozneje, in sicer v sredo, 25. t. m., bo na sporedu javna razprava o vprašanju vojaške službe. Krožek jo bo priredil skupno z italijanskim stalnim gledališčem ob postavitvi drame Angela Longonija »Naja«, ki govori prav o težavah, na katere naletijo mladi med vojaško službo in ki jih dramatično izpričujejo tudi številni samomori med njimi. Na večeru bo sodeloval poslanec Fale o Accame, ki je predsednik združenja sorodnikov ponesrečenih nabornih vojakov.
Znani igralec Paolo Villaggio bo v Trstu 2. marca, in sicer v okviru akcije vsedržavnega dometa, ki jo namenja upokojencem. Na prireditvi, ki bo po vsej verjetnosti v gledališču Rossetti, v nasprotnem primeru pa v Kulturnem domu, bodo najprej predvajali Villaggiov film »Fantozzi va in pensione« (»Fantozzi gre v pokoj«), nato pa bo stekla razprava, v kateri bo sodeloval tudi sam Villaggio.
Palermski župan Leoluca Orlando bo gost krožka Miani 15. marca. Povabili so ga, da bi govoril o svojih poskusih, kako vzpostaviti nov odnos med javnimi upravami in občani. Na začetku aprila, po vsej verjetnosti 7., bo na sporedu predstavitev knjige prof. Sergia Turoneja »II sindacato ne-gli anni del benessere« (»Sindikat v letih blagostanja«), ki je izšla pri založbi Laterza. Predstavil jo bo podpredsednik senata in bivši voditelj sindikata CGIL Luciano Lama.
Krožek namerava v sedanji sezoni pripraviti še tri prireditve. Ena bo posvečena reformi zakonika o kazenskem postopku in pri njej bo sodeloval poslanec Nereo Battello. Druga bo posvečena terorizmu ob skorajšnjem gostovanju bocenskega stalnega gledališča v Trstu z dramo Margaret-he von Trotta »Anni di piombo« (»Svinčena leta«). Maja meseca pa se bo krožek s sodelovanjem časnikarja Enza Biagija spomnil Enza Tortore ob prvi obletnici njegove smrti.
Ob predstavitvi programa je predsednik Fogar podčrtal tudi prostorske težave, s katerim se krožek Miani stalno spopada. Krožek, ki ima svoj sedež na Trgu S. Giovanni 6, potrebuje tudi finančna srdstva, še zlasti odkar je začel izdajati mesečnik »Nuova societa«. Zato je zdaj sprožil nabiralno akcijo, s katero naj bi dobil vsaj 20 milijonov lir.
Prve ocene pokrajinskega sindikata CGIL za zdravstvo
»Izvajalni načrt za tržaško KZE ne rešuje temeljnih problemov«
Na področju tržaškega javnega zdravstva je te dni več pomembnih novosti. Rekli bi lahko celo, da se za njegovo upravljanje (morda pa tudi za uporabnike-bolnike) začenja novo obdobje. Pred dnevi je deželni odbor namreč sprejel izvajalni načrt Tržaške krajevne zdravstvene enote, predvčerajšnjim pa so obnovili njeno glavno skupščino. Z drugimi besedami bi torej lahko zatrdili, da ima tržaško javno zdravstvo končno zakoličene meje finančnih izdatkov (izračunanih predvsem na osnovi števila postelj in števila osebja), po drugi strani pa se bo v precejšnji meri tudi zamenjalo njegovo politično vodstvo. Dosedanji predsednik, socialist Bevilacgua, je že napovedal, da ne misli ponovno kandidirati. Kdo bo novi predsednik, je trenutno še predmet razprav med strankami tržaške večine.
Člani bivšega upravnega sveta zaenkrat nočejo dajati izjav o izvajalnem načrtu KZE z utemeljitvijo, da uradnega in razčlenjenega sklepa deželnega odbora še niso prejeli. Znane so le in-diskrecije in splošne številke, ki pa ne dajo točne razsežnosti posameznih zdravstvenih enot. V vrtiljaku številk je tako znano, da je tržaška KZE predvidela 5119 delovnih mest, deželni odbor pa jih je odobril 4650. Med temi je 35 novih mest za zdravnike, 88 mest za bolničarje in 37 za tehnično-sanitarno osebje. Tehnično osebje bo skrčeno za 134 delovnih mest, upravno pa za 41. To krčenje deželni odbornik opravičuje z možnostjo, da bo KZE nekatere tehnične službe dala v zakup zasebnikom. Naj še dodamo, da znaša število odobrenih bolniških postelj 2579, katerim je treba prišteti nadaljnjih 119 za nepremične bolnike, ki pa jih bo vzdrževala Občina Trst z deželnimi sredstvi za socialno skrbstvo.
Tehnične in poglobljene kritike o novem izvajalnem načrtu zaenkrat niso pripravljeni dati niti na pokrajinskem tajništvu CGIL za zdravstvo. »Že nekajkrat smo predlagali, da bi se srečali z deželnim odbornikom, vendar smo doslej prejeli le odklonilen odgovor,« nam je povedal tajnik CGIL za zdravstvo Sincovich. Po vesteh, ki so vendarle prodrle v javnost, sindikat vsekakor ocenjuje, da izvajalni načrt vzbuja zaskrbljenost. Sincovich je mnenja, da deželni načrt nikakor ne posega na področje kirurških oddelkov katinarske bolnišnice, kjer je po njegovi oceni (vsaj na nekaterih oddelkih) predvidenih preveč postelj in kjer je storilnost, predvsem zaradi sla-
be organizacije, daleč za državnimi standardi. »Novi načrt je le slika obstoječega stanja, predvsem manjka v njem konkretnih določil o reorganizaciji zdravstvenih in tehničnih storitev, povezanih s krčenjem sedanjih petih bolnic na predvidene tri (Katinara, glavna bolnica in bivši sanatorij). Po menju sindikata so hude težave, ki sedaj pestijo osebje KZE in ki imajo seveda vpliv na nizko kvaliteto zdravstvenih storitev (beri: dolge čakalne dobe, vrste pred okenci, rizičnost itd.), odvisne prav od slabe organizacije. »Mislim, da vsak lahko razume, da je učinkovitost denimo 500 uslužbencev različna, če so porazdeljeni med petimi ali pa med tremi bolnicami,« je poudaril Sincovich. Njegove kritike letijo tudi na druga področja, ki jih novi načrt pušča še vedno nerešena. V mislih ima organizacijo enotne kuhinje, skupne pralnice, spoštovanje sindikalnih dogovorov, boljše izkoriščenje sedanjih tehnoloških aparatur, izpopolnjevanje bolničarjev in pomožnega osebja. Možnosti, da bi KZE dajala v zakup razne tehnične službe, se sindikat CGIL ne veseli, ker je po njegovem vse preveč podvržena lotizaciji in klientelizmu.
Problemi tržaškega zdravstva so torej tudi z izvajalnim načrtom ravno tako nerešeni, kot so bili doslej. »Tudi s sedanjim številom osebja se da marsikaj narediti, potrebna pa je splošna reorganizacija (to bo v prihodnjih mesecih naše geslo), s katero se dosedanje vodstvo KZE ni hotelo spopasti. Prav zato je naša ocena dela dosedanjega vodstva negativna, rekel bi celo popolnoma negativna,« je še dodal Sincovich in poudaril, da ima izvajalni načrt kljub vsemu dve pozitivni plati: vsaj na papirju rešuje vprašanje ustanovitve deparmaja za urgentne službe, glede razvoja tržaškega zdravstva pa daje neko splošno usmeritev, ki jo bo novo vodstvo KZE moralo upoštevati. V tem okviru je tudi nujno, trdijo na CGIL, da se posamezne občinske uprave, ki so zastopane v skupščini KZE, odločneje zavzamejo za kakovostnejše zdravstvene storitve v korist svojih občanov.
To so torej prve ocene sindikata CGIL, ki je za prihodnje dni, ko bo izvajalni načrt podrobneje poznan, že napovedal tiskovno konferenco. Ni izključeno, da se je bosta udeležila tudi sindikata CISL in UIL za zdravstvo, ki zaenkrat še nista izoblikovala svojih stališč glede načrta.	^ p
Simpozij KPI o naši stvarnosti
Kdaj bo to mesto končno zaživelo?
Kdaj bo Trst premostil sentimentalizem in nostalgična gledanja na preteklost? Kdaj bo naša politična in gospodarska stvarnost ustvarila vodilni razred, ki bo res znal gledati naprej in biti kos izzivom, ki nam jih ponujajo-dogajanja na državnem in mednarodnem prizorišču? O teh in o podobnih vprašanjih so razmišljali diskutanti na sinočnji okrogli mizi o politiki in o družbenih spremembah v Trstu, s katero se je začel dvodnevni simpozij o krajevni stvarnosti v priredbi tržaške federacije KPI. Na včerajšnjem srečanju, ki ga je vodil Maurizio Pessato, so sodelovali sindikalist Mauro Gialuz, predsednik SDGZ Vito Svetina, profesor in vidni predstavnik PSI Livio Pe-sante, arhitekt Luciano Semerani in časnikar katoliškega tednika "Vita nu-ova" ter sodelavec škofa Bellomija Silvano Magnelli.
Gialuz je bil mnenja, da tržaški politični krogi v marsičem zaostajajo za splošnim mestnim utripom, kar velja tudi za javne ustanove in krajevne uprave. Mesto je razdvojeno med tistimi, ki gledajo nazaj in med tistimi, ki želijo naprej. Po njegovem mnenju trenutno še vedno prevladajo prvi, »drugi pa
Posl. Bordon: Železarni grozi dokončno zaprtje
"Skedenjski železarni grozi dokončno zaprtje! Če denar ne pride - in v tem trenutku, da povemo jasno, ni nobenega jamstva, da bo zares prišel, ampak samo obljube, utvare, zvijače in dvoumja - bo šlo vse po vodi, vštevši načrt Pitti-ni." Tako je ob povratku iz Rima izjavil komunistični poslanec VViller Bordon, ki je o novonastali situaciji že obvestil deželne in krajevne oblasti, tovarniški svet železarne in sindikate.
Bordon je že v prejšnjih dneh opozoril na nevarnost, ki izhaja iz dejstva, da v vladnem odloku Trst sploh ni omenjen, še bolj hudo pa je, dodaja zdaj, da je prišlo do poskusa, da bi Trst izrecno vključili, a da je ta poskus propadel. Prav zato je nujno, pravi Bordon, da vse mesto in deželni predstavniki takoj in odločno reagirajo, sicer nas čaka novo neprijetno presenečenje.
»Treba je napraviti konec nadaljnjemu slepomišenju,« nadaljuje posl. Bordon. »Minister Fracanzani naj da jasna in javna zagotovila, da bo držal obljubo, da bo vsaj del 60 milijard, ki jih vladni dekret namenja železarskemu sektorju, res prišel v Trst. Drugače bi moral sklepati,« zaključuje Bordon, »da bi morali delati to, kar so naredili v Bagnoliju.«
KPI: Dežela naj obsodi nedavne mazaške izgrede
Deželni svetovalci KPI Miloš Budin, Ugo Poli in Perla Luša so včeraj naslovili na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija svetovalsko vprašanje, da bi ga opozorili na številna vandalska dejanja, s katerimi so bili v zadnjih tednih na Tržaškem pomazani spomeniki padlim, dvojezični smerokazi in poslopja slovenskih šol. Trije deželni svetovalci poudarjajo, da gre za izzivanja, ki ščuvajo k narodnostni mržnji in ki kalijo odnose omikanega sožitja med tu živečima narodoma, pa tudi žalijo čustva vseh demokratično čutečih ljudi.
Spričo dejstva, da omenjena dejanja motijo javni red in da njih storilci niso še bili odkriti, Budin, Poli in Luša sprašujejo predsednika Dežele, ali nima za neobhodno potrebno, da ta dejanja odločno obsodi in da javnosti izrazi voljo deželne uprave, da bo vodila politiko mirnega, omikanega in dejavnega sožitja, zaradi česar se bo ogradila od vseh političnih dejanj in stališč, ki bodo proti priznanju zahtev slovenske skupnosti in proti enakopravnosti med Italijani in Slovenci. Trije deželni svetovalci poleg tega sprašujejo Biasuttija, ali nima za neobhodno potrebno, da v prvi osebi poseže pri pristojnih javnih oblasteh, da bi storile vse za odkritje in primerno kaznovanje storilcev omenjenih dejanj.
so vendarle v ofenzivi«, kar je dober znak, čeprav razmere še ne dopuščajo optimizma. Levici in predvsem svoji stranki (Gialuz je komunist) je očital, »da se prevečkrat zapira vase in da skoraj usodno sprejema pot opozicije in postopne osamljenosti«. O pozitivnih in negativnih silnicah v političnem življenju je govoril tudi Magnelli. Po njegovem obstajajo tri kategorije tržaških politikov. V prvo sodijo nostalgiki, v drugo pragmatiki, v tretjo tako imenovani načrtovalci. Prvi gledajo samo nazaj in živijo na spominih in preživelih mitih. Drugi, ki so zastopani v vseh strankah, posvečajo pretirano pozornost edinole gospodarstvu in potrebam tržišča, načrtovalci, ki so tudi zastopani v skoraj vseh strankah pa znajo pravilno vrednotiti vlogo zgodovine, kulture in ekonomskih procesov. Ti, ki so žal še v manjšini, predstavljajo bodočnost našega mesta.
Pesante je posvetil precejšnjo paž-njo pojavu Liste za Trst in bil mnenja, da je v Listi preživel »njen najslabši del, tisti, ki se sklicuje na stališča posl. Camberja«. Svetina pa je obširno obravnaval vprašanja gospodarskega sodelovanja med sosedi, v luči neizkoriščenih možnosti za odprtje in za dialog na tem področju, pri čemer se je zaustavil tudi na specifičnih problemih slovenske manjšine. Arhitekt Semerani je bil mnenja, da se Trst preveč napaja z preživelimi miti in da v bistvu živi od emotivnosti. Izrazil je več odprtih stališč, tudi do etnične različnosti, »ne morem pa razumeti, zakaj so Slovenci na znani pariški razstavi o Trstu tako glasno protestirali in nato zahtevali (in dosegli) dodatni prikaz manjšinskega vprašanja. Ni to korak na poti getizacije?« se je polemično vprašal Semerani, kateremu je v razpravi odgovoril Darko Bratina.
»V Trstu se v zadnjem času dosti govori, da se Slovenci skušamo na nek način zapirati vase,« je dejal Bratina. »Tisti, ki tako razmišlja, zapira oči pred realnostjo in pozablja, da je manjšina še vedno neenakopravni dejavnik. Polemike okrog pariške prireditve so zato zelo značilne, če je res, da je Cecovini na prvem sestanku pripravljalnega odbora dejal, da LpT ne bo na noben način dovolila, da bo v Parizu Trst izstopal kot mesto starih, norcev in Slovencev...«	e T
Tokrat z običajnim vizumom
Biloslavo potuje v Afganistan
Fausto Biloslavo, časnikar tiskovne agencije Albatross press, ki je lani preživel sedem mesecev v afganistanskih zaporih pod obtožbo vohunstva, se bo kmalu ponovno vrnil v Afganistan, kjer bo posnel reportažo o spremenjenem političnem položaju te daljne azijske dežele. Biloslavo, ki ga je afganistanska vojska aretirala jeseni leta 1987, je od afganistanskih oblasti prejel čisto običajen vizum. Afganistan zadnje čase zaradi kočljive notranje politične situacije precej odpira meje tujcem, tako da je tudi Biloslavo, ki je bil obsojen na sedem mesecev zaporne kazni (poseg predsednika republike Cossige je privedel do pomilostitve), prejel vizum, s katerim lahko potuje v to deželo.
Trije vojaki lažje ranjeni
Trije 20-letni mladeniči, ki služijo vojaški rok v vojašnici pri Banih, so se včeraj med običajnimi vojaškimi vajami ponesrečili s terenskim vozilom. Vojaki — vsi so iz drugih italijanskih mest so se včeraj dopoldne peljali z vojaškim terenskim vozilom mimo bazovske fojbe, ko je voznika nenadoma obšla slabost. Voznik se je zgrudil na volan, vozilo pa se je nevarno obrnilo proti desnemu robu cestišča. Voznikov sopotnik je skušal rešiti situacijo, tako da je zasukal volan na nasprotno stran, vendar je to storil s takšno silo, da je dosegel čisto nasproten učinek. Vozilo se je namreč nagnilo na levi bok in se prevrnilo. Vojaki so se samo laže potolkli, tako da so jim v katinarski bolnišnici, kamor jih je prepeljal rešilec Rdečega križa, nudili samo prvo pomoč. Okrevali bodo v tednu dni.
I Skupina 85 in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furla-niji-Julijski krajini vabita na predstavitev eseja Marte Verginella z naslovom »Rapporto citta-campagna La storia di Dolina tra Otto e Novecento« (Odnos med mestom in podeželjem Zgodovina Doline med 18. in 19. stoletjem), ki je bil objavljen v št. 1/1988 inštitutovega biltena »Oualestoria«. Prestavili ga bodo v četrtek, 26. januarja, ob 18. uri v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. Razpravo bosta uvedla Luisa Accati Levi, profesorica etnologije na Univerzi Trst, in Pavle Merku, slavist in etnolog. Prisotna bo avtorica.
Urad za zunanjo trgovino pri Vladnem komisariatu Furlanije-Julijske krajine sporoča, da je od 15. januarja dalje za eno leto tiho podaljšana veljavnost italijansko-jugoslovanskega sporazuma z dne 31. marca 1955 in njegovih poznejših dopolnil, ki zadevajo maloobmejno blagovno menjavo.
V nekem stanovanju zaplenili tudi drugi erotični material
Policija odkrila promet s pornokasetami
Agenti letečega oddelka so pred tednom dni v središču mesta odkrili pravi "supermarket" pornografskih videokaset in filmskih trakov ter raznovrstnega "pomožnega" erotičnega materiala, katerega vrednost se na črnem trgu suče okrog 80 milijonov lir. Podjetni trgovec, ki je na nezakonit način oskrboval tržaško tržišče s tovrstnim materialom, je bil že dobro znan tržaški policiji, saj je bil svoj čas lastnik "pornoshopa" Magic America v Ul. Udine, ki so ga po raznih sodnih pripetljajih zaprli jeseni leta 1987. 41-let-nega Antonia Moscovito, tako je namreč ime tržaškemu "podjetnemu", a neprevidnemu trgovcu, je policija že nekajkrat aretirala zaradi preprodaje pornografskega materiala. Zaradi istega prekrška je bil večkrat obsojen na več mesecev zapora. Ker so mu vsakič priznali razne olajševalne okoliščine, pa kazni ni nikoli odsedel.
Tudi tokrat je Antonio Moscovita imel precejšnjo srečo, saj so ga po ponedeljkovem procesu po hitrem postopku, na katerem so ga sicer obsodili na štiri mesece zapora in na denarno kazen 200 tisoč lir, takoj izpustili na svobodo. Sodnik ga je namreč obsodil na pogojno kazen, ker na njegovem kazenskem listu ni bil zapisan noben prekršek (na sodišču baje še niso utegnili zabeležiti prekrškov, ki jih je doslej zagrešil).
Promet s pornografskim materialom so policisti odkrili začetek prejšnjega-
tedna, ko jim je prišlo na uho, da je v Trstu mogoče najti precej "rafinirane" pornografske videokasete italijanske in tuje proizvodnje. Preiskave policije,ki zadnje čase precej pozorno zasledu-
je tovrstno nezakonito dejavnost, so se kmalu osredotočile na stanovanje v Ul. Tivarnella 3 (blizu železniške postaje), ki je bilo navidezno zapuščeno. Stanovanje je bilo namreč zaprto, saj so lastnika pred kratkim aretirali, vra-
Romana prepeljali v Trst
Sinoči so v tržaško mrtvašnico prepeljali truplo 18-letne-ga Marca Romana, mladega ljubiteljskega fotografa, ki je v sredo umrl v strmi grapi pod Višarjami. Roman, ki je bil s sestrico na dopustu v Ovčji vasi, se je v sredo navsezgodaj zjutraj odpravil na planino Limerco, da bi v fotografski objektiv ujel gorske lepote in gozdne živali. Na zaledenelem terenu pa mu je nenadoma spodrsnilo, padel je na tla in drsel kakih 80 metrov navzdol proti dnu grape, kjer je mrtev obležal s prebito lobanjo. Med padcem je za sabo pustil dolgo sled krvi.
Tragično preminulega mladeniča bodo pospremili na zadnjo pot v ponedeljek dopoldne. Pokopali ga bodo na katinarskem pokopališču.
Nočni lov na tatova avtomobila
Staro mesto je bilo v četrtek ponoči prizorišče divjega lova na avtomobilska tatova, ki se je zaključil z aretacijo 24-letne Fabie Mattarozzoli iz Ul. Commerciale 188, medtem ko njenega pajdaša še vedno iščejo.
Okrog 2. ure je patrulja policije, ki je bila na običajnem obhodu v Ul. Diaz, zagledala rumen fiat 500, s katerim sta se peljala moški in ženska. Ko je voznik malega in očitno ukradenega avtomobila zagledal policijsko izvidnico, je takoj pritisnil na plin in obrnil proti Trgu Cavana. Policisti so se seveda pognali za njim in v bližnji ulici jim je uspelo dohiteti pobegla tatova.
Ko sta tatova uvidela, da se ne bosta tako zlahka otresla policistov, sta skočila iz avtomobila in vzela pot pod noge, vsak v svojo smer. Da bi tekla hitreje, si je ženska celo sezula čevlje. Kljub temu pa jo je eden od policistov kaj kmalu dohitel in ji nataknil lisice, medtem ko so za moškim izgubili vsako sled.
Žensko so odpeljali na kvesturo in jo zaslišali. Mattarozzolijeva, ki so jo obtožili, da je sodelovala pri kraji v bremenilnih okoliščinah, ni hotela izdati imena svojega pajdaša. V njenem žepu pa so našli fotografijo moškega, ki je dober znanec policije. Prav njega sedaj iščejo z vso vnemo.
ta stanovanja pa je sodna policija zapečatila. Kljub temu pa je stanovanje zadnje čase "obiskovalo" kar lepo število ljudi. Po podrobnejših preiskavah so policisti brez težave odkrili, da v sosednjem stanovanju stanuje njihov stari znanec Moscovita, ki je z vrat zapečatenega stanovanja odstranil pečate in si tam pripravil kar lepo urejeno skladišče.
Po nekajdnevnem opazovanju je policija prejšnjo soboto vlomila v Mos-covitovo stanovanje. Tu so agenti našli le nekaj pornografskih videokaset. Ko so odprli vrata sosednjega stanovanja, ki bi moralo biti prazno, pa so pred seboj zagledali pravi "arzenal" pornografskega materiala. Moscovita si je tu uredil pravcato trgovino s policami in napisi, ki so opozarjali na različne pornografske "žanre" in proizvode (primer: »Videokasete s homoseksualnimi prizori bomo prejeli prihodnji teden«). Na raznih kupih je bilo spravljenih kar 900 videokaset s pretežno sadomazohistično vsebino, ki jih je Moscovita prodajal po približno 70 tisoč lir. Medtem ko so agenti še pregledovali videokasete in ostalo blago, pa so v nezakonito trgovino začeli prihajati Moscovitovi klienti, ki so želeli kupiti ali vrniti najete videokasete. Policisti so identificirali kar 18 oseb. Vse so bile moškega spola v starosti med 40. in 70. letom.
Moscovita, ki je bil v trenutku policijskega vloma doma, je takoj priznal svojo krivdo. Priznal je tudi, da je nedovoljeno odstranil pečate s sosedovega stanovanja, tako da so ga po zasliševanju pri pretorju Morwayu odpeljali v Coroneo, kjer je preživel samo dva dni. Že v ponedeljek so ga po procesu namreč izpustili na prostost.
Med preiskavami pa so agenti letečega oddelka ugotovili, da je Moscovita posredoval svoje blago tudi lastnikom treh kioskov s časopisi v središču mesta. Trije prodajalci časopisov so pornografski material prodajali svojim najzvestejšim klientom. Tudi nje je policija prijavila sodnim oblastem zaradi prodaje pornografskega materiala. (bg).
Na sliki (foto Magajna) zaplenjene pornokasete.
kino
Natečaji Občine Devin-Nabrežina
Občina Devin-Nabrežina razpisuje na podlagi listin in izpitov natečaja za dve mesti občinskega redarja ter za eno mesto ekonoma v staležu. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju, in sicer najkasneje do 14. ure dne 17. februarja 1989.
Devinsko-nabrežinska občina razpisuje tudi natečaj, prav tako na podlagi listin in izpitov, za stalno mesto socialnega delavca koordinatorja. Rok za predložitev prošenj (na prostem papirju) zapade ob 14. uri dne 18. februarja 1989.
Za morebitna pojasnila se interesenti lahko zglasijo v uradu za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina, soba štev. 20 (tel. 200421 - int. 17).
Tudi v TKB zbirajo prispevke za Armenijo
Na pobudo zavodske sindikalne sekcije CGIL je v teku v Tržaški kreditni banki nabiralna akcija za potre-sence v Armeniji. Sindikalni predstavniki smo pred dnevi z okrožnico povabili uslužbence, naj darujejo za potre-sence enodnevno plačo, in predlagali, naj bo to plača 8. februarja - dneva slovenske kulture.
V primeru da bi nam uspelo zbrati večjo denarno vsoto, bi jo namenili za finalizirani projekt. Zato vabimo vse slovenske delavce, sindikalne predstavnike in delovne kolektive, naj se pridružijo tej pobudi in tako na svojevrsten način počastijo slovenski kulturni praznik.
Sindikalna sekcija zavoda TKB
izleti
Smučarski klub Brdina organizira v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Slas-chau (Avstrija). Vpisovanje in informacije na sedežu - Proseška 131 - vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan, pred dnevi pa je godoval naš župnik TONE BEDENČIC. Vse najboljše ter mnogo zdravja mu iz srca želita cerkveni mešani zbor in zbor Zvonček.
Danes praznuje 50 let IRENE TO-NELLI od Ferlugov. Vse najboljše ji želijo prijateljice.
Ob 14. obletnici smrti dragega očeta Josipa Verginella darujeta Marica in Svetka 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na prijatelja Mirka Luina darujeta Vinko in Krasulja Suhadolc
50.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na pok. Sandra darujejo ženine prijateljice in tečajnice kroja v KD Rovte - Kolonkovec 71.000 lir za Združenje Arniči del cuore.
V	spomin na Sandrota Skerlavaja darujeta Raja in Danilo Glavina 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Draga Žerjala daruje žena Dora Žerjal ter sinova Fredi in Henrik 50.000 lir za Zvezo borcev Bolju-nec.
V	spomin na Lucijo Žerjal darujejo Barbara, Damjan, Elizabet, Florjan, Jasna, Nadja in Pina 70.000 lir za ZZI - Dolina.
Ob 1. obletnici smrti nepozabne Nade darujeta teta Luciana in stric Ančko
20.000	lir za kriško glasilo Skdanc.
Malalan S. daruje 10.000 lir za lačne v
nerazvitih državah.
V	spomin na Mirka Luina daruje družina Schmidt - Milani 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Sandrota Skerlavaja darujeta Celestina in Erol Petaros 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
N. N. daruje 50.450 lir za Center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina dragega očeta in nepozabne mame darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinama
50.000	lir za SKD Tabor, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 50.000 lir za ŠD Polet.
Ob 1. obletnici smrti moža in očeta Iginia darujeta Sonja in Igor 50.000 lir za ŠD Mladina in 50.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
Ob 1. obletnici smrti sina Iginia darujeta mama in tata 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu ter
50.000	lir za Godbeno društvo Vesna.
V	spomin na Žarka Družino daruje družina Rojc 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala in Aleksandra Skerlavaja darujeta družini Hrvatič in Vouk 25.000 lir za Sklad M. Čuk in 25.000 lir za Agmen.
V	spomin na nepozabno sošolko Tamaro Petaros darujejo učenci in razrednik 1. b razreda srednje šole S. Kosovel -Opčine 200.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Tamaro Petaros daruje prof. A. Fonda 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
KD Rdeča zvezda - Salež
gostuje Amaterski oder "J. Štoka" s Proseka-Kontovela z veseloigro Josipa Tavčarja
LOČITEV
Režija Drago Gorup.
Danes, 21. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Vabljeni!
_________gledališča_____________
VERDI
Jutri, 22. t. m., ob 16.00 (red D) bo na sporedu ponovitev Puccinijeve opere MADAME BUTTERFLV. Dirigent Mau-rizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morel-li, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku prodaja vstopnic.
V	petek, 27. t. m., bo na sporedu baletna predstava LA MAGIA Dl NINO ROTA.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Danes ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red 2. sobota) bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gianfranco De Bo-sio. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Liliana Cosi in Marinel Stefanes-cu z baletom v dveh delih RISVEGLIO DELL'UMANITA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti - Trst, pri agenciji IOT - Ul. Oberdan 16 - Gorica in pri Udine Mille - Ul. Leonardi 8 - Videm.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 10.00 bo na sporedu pravljica SCARABOCCHIO v izvedbi Gledališča za mladino La Contrada. Režija Frances-co Macedonio.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
V	spomin na Tamaro darujejo bivši sošolci osnovne šole F. Bevk z učiteljicama Milko in Natašo 305.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ladija Križmančiča darujeta Robi in Nadja (Repen 87) 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Iva Laurenčiča daruje družina Lazar (Repen 87) 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Jožefa Piščanca daruje kolektiv SDZPI 50.000 lir za SPDT in
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Slavka Daneva in Tonko-ta Husuja daruje Marija Bukavec z družino 30.000 lir za cerkev na Proseku.
Ob 2. obletnici smrti Karla Bukavca darujejo mama in brata z družinama
30.000	lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
V	spomin na Draga Žerjala daruje Milan Bolčič 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Gina Sulčiča daruje Irene Tonelli 20.000 lir za Godbo na pihala iz Križa.
Namesto cvetja na grob Gina Sulčiča darujejo Andolškovi 50.000 lir za Godbo na pihala iz Križa.
Namesto cvetja na grob Aleksandra Skerlavaja darujeta Dani in Vilma Žerjal
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojne starše darujeta Karlo in Otilja Černjava 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Mirka Luina, ustanovitelja podjetja Techna daruje uprava Tec-hne 1.000.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Mirka Luina darujejo družine Kafol 500.000 lir za MePZ M. Pertot.
V	spomin na bratranca Sandra Ružiča daruje Zdenka Šavli 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Justa Bizjak daruje 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Rozalija Ivančič daruje 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega moža Ivana daruje Ivanka 30.000 lir za Zadružni center za rakasta obolenja.
V	spomin na Justa Prašlja daruje Gue-rino z družino 50.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Justa Prašlja darujejo za ŠD Kontovel: Guerino z družino 50.000 lir, Aldo Colja 25.000 lir, Drago Danev
10.000	lir, Marjan Starčev 10.000 lir ter Marica Daneu 25.000 lir.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: J. G. 15.000 lir, Nadja Pahor 5.000 lir, Zlata Ferfolja
5.000	lir, Petriča Pečar 5.000 lir, Rožica Cesar 5.000 lir, Pina Žnideršič 2.000 lir, Marija Sosič 10.000 lir, Ivanka Sosič
10.000	lir ter Josip Gorgič 10.000 lir.
VANKA in TONCA
se z Radia Koper preselita v
društvo Rovte-Kolonkovec -Ul. Monte Sernio danes, 21. t. m., ob 20. uri.
Na frajtonarco igra David Danieli.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista A. LUCCHESINIJA.
Glasbena matica Trst, koncertna abonmajska sezona 1988/89, v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu IGOR LAZKO, klavir. Na sporedu: J. S. Bach - Goldberg variacije, Beethoven -VValdstein sonata, Rahmaninov - Sonata št. 2 op. 36. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razna obvestila
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za PLESNI TEČAJ, ki se začne februarja. Interesenti naj telefonirajo na št. 812993 od 12.30 do 13.30.
SKD Tabor Opčine - dramski odsek vabi navdušene igralce in igralce k sodelovanju za novo komedijo. Oglasite se pri g. Valeriji v društvenem baru ali na tel. 213945.
Glasbena matica vabi na JAVNO KLAVIRSKO URO v četrtek, 26. t. m. , ob 15. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. Prof. Igor Lazko bo obravnaval Bac-hori angleški suiti v A in G molu.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 21. januarja 1989
JANJA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 16.22 in zatone ob 7.40.
Jutri, NEDELJA, 22. januarja 1989
SVILOJ
PLIMOVANJE DANES: ob 3.09 najnižja -8 cm, ob 8.37 najvišja 43 cm, ob 15.33 najnižja -66 cm, ob 22.22 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1032,5 mb ustaljen, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Sebastien Seminara, Luca Savi, Giada Porcelluzzi, Angelica Nocent, Alessandra Bisi, Tania Babudri, Ilaria Liut, Federica Mari, Giorgia Arba-nassi.
UMRLI SO: 74-letni G ustavo Collari, 86-letna Rosa Tremul, 89-letni Bruno Brumat, 89-letni Damiano Šansone, 82-letni Marcello Simionato, 87-letna Iolan-da Lamia, 79-letna Carmela Bonivento vd. Stradi, 95-letna Aurelia Benedetti vd. Antonini, 92-letna Concetta Calcina vd. Lunardis, 86-letni Giuseppe Fabris, 76-letna Italia Puntin.
OKLICI: zdravnik Marino Lanza in učiteljica Franca Faganel, industrijski izvedenec Paolo Strgar in uslužbenka Manu-ela Salvadei, uradnik Terenzio China in uradnica Liela Bergamas, inženir Stefano Biondini in uradnica Raffaela Brodnik, težak Calogero Imbrd in čistilka Maria Rosa Moratto, geometer Diego Busdon in uradnica Emma Mancuso, inštalater Ma-urizio Vascotto in uradnica Patrizia Cre-vatin, upokojenec Umberto Puccini in gospodinja Jolanda Davia, šofer Marino Pincin in programatorka Luisa Pelin, geometer Ferdinando Perentin in uradnica Ester Manzutto, poslovni pomočnik Lu-ciano Bosdachin in uradnica Annalisa Santini, inštalater Emilio Giurcevich in brivka Silvestra Sossi, uradnik Boris Žerjal in aranžerka Edeltraudt Martinz, posestnik Enio Velenik in uradnica Alessandra Calusa, telekomunikacijski izvedenec Maurizio Venuti in agentka javne varnosti Paola Plazzotta, karabinier Do-nato Luigi Preite in tapetnik Loredana Cortese, agent javne varnosti Leonardo Cavaliere in gospodinja Nicoletta Ruggi-eri, zdravnik Giorgio Rosini in uradnica Alessandra Battistel.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. januarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), UL. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
ARISTON - 16.00, 22.00 L’orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
ENCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Pa-renti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II dub-bio degli dei
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 11 mat-rimonio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Willow, pust., ZDA; r. R. Howard; i. V. Kil-mer, J. Whalley.
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na AFRO ŽUPNIJSKI KABARET v izvedbi Andra Merkuja jutri, 22. januarja, ob 17. uri.
V	dvorani v Ul. Donizetti št. 3 bo danes, 21. t. m., gost Slovenskega kulturnega kluba pesnik in pisatelj MIROSLAV KOŠUTA. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar-Rebula. Gledališki krožek SKK bo izvajal odlomke iz njegovih del. Začetek ob 18.30.
KD Kraški dom obvešča, da bo danes, 21. t. m., ob 15.30 v Bubničevem domu v Repnu v sklopu ure pravljic na sporedu DISNEVEV FILM.
PD Mačkolje vabi na SPOMINSKI VEČER ob 30-letnici smrti sorojaka dr. Ivana Tula, ki bo jutri, 22. t. m., ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Gosta večera sta prof. Tone Požar in prof. Martin Jevnikar. Nastopa mešani zbor društva.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 23. t. m., v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige dr. Janeza Rotarja TRUBAR IN JUŽNI SLOVANI. Delo bo predstavil avtor sam. Večer pa se bo začel ob 20.30.
Amaterski oder J. Štoka vabi na Ogled veseloigre DEŠTIN v izvedbi SKD Tabor. Tekst in režija Drago Gorup. Jutri, 22. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
V	dvorani v Bazovici bo jutri, 22. t. m., ob 16. uri nastopil PD Štandrež z veseloigro v štirih dejanjih Branislava Nu-šiča KAJ BODO REKLI LJUDJE. Zagotovljeni dve uri smeha.
Skavti z Opčin, Repentabra, Trebč in Proseka obveščajo, da bodo jutri, 22. t. m. v dvorani v Ul. Risorta 3 ponovili SKAVTSKI VEČER, ki so ga pripravili, da bi nudili pomoč misionarju patru Kosu, ki deluje na Japonskem. Začetek ob 17. uri. Vabljeni!
VALUTE	™3 BANKOVCI
Ameriški dolar...... 1356.—	1345.—
Nemška marka........ 733,720	732.—
Francoski frank..... 215,190	213.—
Holandski florint ... 650,050	646,500
Belgijski frank.....	35,042	34,500
Funt šterling....... 2389,550	2370,-
Irski šterling...... 1961,100	1940.—
Danska krona........ 189,100	185,500
Grška drahma........	8,852	8,300
Kanadski dolar...... 1143,500	1130.—
MIGNON - 16.30, 22.15 Rage iuria primitiva, srh.
EDEN - 15.30, 22.10 Piaceri insaziabi-li di mogli in caiore, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo III, pust., ZDA; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 La sto-ria fantastica, fant., ZDA; r. R. Rei-ner; i. C. Elwes, M. Patinkin.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Ni-moy, i. T. Selleck, S. Guttenberg.
RADIO - 15.30, 21.30 Conigliette ses-sualmente bestie, pom., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
mali oglasi
MANUFAKTURA PERTOT IVANA razprodaja od 17. januarja vso zimsko konfekcijo. Na telovadnih čevljih popust do 40%.
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih.
GORICA - Ul. Montesanto. Prodam novo 70 kv. m veliko stanovanje z garažo: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, avtonomno gretje. Tel. 0481/81575 v večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici, Korzo Italia 63, zaposli mladeniča/mladenko z znanjem tujih jezikov, kompjuterskega dela in predvsem z veseljem za delo v recepciji. Vodstvo hotela bo poskrbelo za morebitno strokovno izpopolnjevanje. Samo pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
FARMA Srečko Tomšič prodaja po 2.000 lir kokoši. Tel. 0481/882064.
ZA 1.300.000 lir prodam ford fiesto 1100 L, letnik 1978, v dobrem stanju, nove gume. Kličite po 20. uri na št. 040/827493.
KUPIM otroški stolček za avto. Tel. po 17. uri na št. 821255.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Poleg vina nudijo svež prigrizek iz domačih kolin.
PRODAM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta, primerno za zgradnjo stanovanjske hiše z vrtom in pogledom na morje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRODAM fiat 131 panorama v dobrem stanju. Tel. 201127 od 8. do 17. ure.
PRODAM harmoniko, skoraj novo, 120 basov, znamke piattanesi, model super mosette, 1.200.000 lir. Tel. 0481/20002.
HIŠO z zemljiščem iščem v okolici Gorice, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145 v večernih urah.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Japonski jen 		10,556	10,—
Švicarski frank		862,600	858.—
Avstrijski šiling		104,365	103,900
Norveška krona		201,970	199,—
Švedska krona		215,320	213,—
Portugalski eskudo	8,935	8,400
Španska pese ta 		11,743	11,200
Avstralski dolar ....	1185,250	1140,—
Jugoslov. dinar 		—	0,20
ECU		1529,—	—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.. Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
&s.
Krznarstvo
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost — Modni kroji po ugodnih cenah
AVTONOMNA DEŽELA AOSTA
ODBORNIŠTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO,
IN NARAVNO OKOLJE
PRIREDI V RESTAVRACIJI
TAVERNA Al COBOLDO
TRST - Ul. del Rivo 3
tri tipične valdostonske pojedine
v nedeljo, 22. januarja, ob 13. uri in ob 20.30 v ponedeljek, 23. januarja, ob 21. uri

prispevki
menjalnica
20. 1. 1989
Tedenski pregovor:
Kdor ima velik nos, misli, da vsi govorijo o njem.
(škotski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 65 leti: 26. 1. 1924 Sta Italija in Jugoslavija hkrati s pogodbo o priključitvi Reke Italiji podpisali tudi prijateljsko pogodbo.
□	Pred 45 leti: 27. 1. 1944 so Nemci napadli partijsko šolo v Cerkrfem.
□	Pred 15 leti: 22. 1. 1974 je bil v Čedadu ustanovljen Študijski center Nediža.

LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 26. 1., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solistka Marjana Lipovšek, dir. Milan Horvat (Beethoven, Lipovšek, Stravinski; ponovitev 27. 1. ob 20. uri).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 23. 1., ob 20.15: igra kitarist Pier Luigi Corona (Ponče, Dodgson, Tedesco, Britten, Torroba).
VIDEM
Palamostre
V	torek, 24. L, ob 21. uri: koncert ansambla Gruppo di Roma (Haydn, Mozart, Beethoven).
Gledališče Zanon
V	petek, 27. 1., ob 21. uri: v okviru koncertov Contatto Musiča -nastopa Peter Gordon Ouartett (ponovitev 28. 1.).
PADOVA
Auditorium Pollini
V	četrtek, 26. L, ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, solist Saschko Gavvriloff - violina, dir. Gert Meditz (Stravinski, R. Schumann, VVebern, Dvoržak; ponovitev 27. L).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI danes, 21. L, ob 11. uri: Otroška matineja - glasbena pravljica Daleč od dvorca (H. Ch. Andersen - B. Veras), rež. Miran Herzog, glasba Gregor Strniša, songi Bogomir Veras, nastopa Slovensko ljudsko gledališče Celje.
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 25. L, ob 20. uri: Zlom - avtorski plesni večer, koreografija in režija Matjaž Farič, glasba Branko Mirt, Laibach, Borghesia, Miladojka Vouneed, plešeta Matjaž Farič in Normela Krešič Vrkljan.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 21. L, ob 19.30: Ko so cvetele buče (Dragoslav Mihailovič), rež. Vinko Moderndorfer (ponovitvi 26. in 27. L).
Mala drama
Nocoj, 21. L, ob 20. uri: Žabe (Gregor Strniša), rež. Barbara Hieng.
MGL Ljubljana
Nocoj, 21. 1., ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 23. L).
V	soboto, 28. L, ob 19.30: La discreta enamorada (Lope De Vega), rež. Vito Taufer.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 21. 1„ ob 20. uri: Dramski observatorij Zenit, nastopa Rdeči pilot (ponovitev 26. L).
V	petek, 27. L, ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 21. L, ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 23. 1., ob 17. uri: Žogica marogica (Jan Malik), rež. Jože Pengov (ponovitve 24., 25. in 26. L).
V	VELIKI DVORANI v torek, 24. 1., ob 10. uri: Zgodba o Ferdinandu (Munro Leaf),_rež. Laci Cigoj (ponovitev 27. 1.).
V	KULTURNICI (Židovska steza 1) v torek, ob 17. uri: Pravljičarjeve pravljice (Jiri Streda), rež. Karel Makonj.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 26. 1., ob 20. uri: Evangelij po Judi (Sergej Verč), rež. Boris Kobal (ponovitvi 27. in 28. L).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 24. L, ob 20.30: Le baruffe chiozzotte (Carlo Goldoni),
rež. Giancarlo De Bosio, nastopa gledališka skupina Veneto Teatro (ponovitev 25. L).	\
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 21. L, ob 20.45: II grigio (G. Gaber in S. Luporini), rež. Giorgio Gaber, nastopa Giorgio Gaber.
V	četrtek, 26. 1., ob 20.45: Minnie la candida (Massimo Bontem-pelli), rež. Massimo Somaglino, nastopa Piccolo Teatro di Udine (ponovitve 27., 28. in 29. 1.).
Gledališče Zanon
Nocoj, 21. 1., ob 21. uri: v okviru sezone Teatro Contatto - Ruh, Romagna piu Africa uguale, nastopa gledališka skupina Le Albe iz Ravenne.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	nedeljo, 22. 1., ob 16. uri: La vedova scaltra (Carlo Goldoni), rež. Giancarlo Cobelli nastopajo Marina Malfatti, Fiorenzo Fioren-tini in Nando Gazzolo z gledališko skupino Doppio Gioco Teatro.
BENETKE
Gledališče Goldoni
Nocoj, 21. L, ob 20.30: Prima pagina (Ben Hecht in Charles Mac Arthur), rež. Giancarlo Sbragia, nastopa Monica Vitti z gledališko skupino Komika Teatro (ponovitev 22. 1. ob 16. uri).
V	torek, 24. 1., ob 20.30: premiera predstave Una delle ultime sere di Carnevale (Carlo Goldoni), rež. Maurizio Scaparro, nastopa skupina Teatro Goldoni v sodelovanju s Teatro di Roma (ponovitve 25., 27. in 28. 1. ob 20.30, 26. in 29. 1. ob 16. uri.
DORNBERK
Nocoj, 21. 1., ob 20.30: igra skupina Bazar iz Kopra.
HUM
Nocoj, 21. 1., ob 20.30: igra skupina Drugi način iz Zagreba.
BUKOVICA
V	nedeljo, 22. L, ob 20.30: Sexy Session Show z glasbo dua Black Jack iz Pirana.
KOBJEGLAVA
V	petek, 27. L, ob 20.30: igra skupina Šank rock iz Velenja.
ŠEMPAS
V	petek, 27. L, ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra.
razstave		m	
VIDEM
□	AL LABORATORIO DUE (Ul. Giusti): razstavlja šest slikarjev iz skupine Nuova Fabulazione (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob praznikih zaprto, do 4. 2.).
□	ARTE STUDIO CLOCCHIATTI (Ul. S. Francesco 15, tel. 0432/505848: Roboti VVakan Gaetana Bodanze (do 29. L).
□	MUSEO DELLA CITTA' - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): razstava starih fotografij iz vzhodnega dela Vidma na temo Od četrti do mesta (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 31. L).
ČENTA
□	PALAČA FRANGIPANE: Accostanze e oltranze - razstava fotografij Riccarda Toffolettija in poezij Silvia Cumpete (vsak dan 17-20, ob praznikih tudi 10-12, do 29. L).
TRBIŽ
□	OBČINSKA DVORANA KUGY: najnovejša dela Giorgia Celi-bertija (vsak dan 16-21, ob praznikih tudi 10-13, do 29. 1.).
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Archeofon - fonografi, gramofoni in radijski sprejemniki 1888-1934 (vsak dan 9-19, pon. zaprto, do 5. 3.).
□	MUZEJ GUGGENHEIM: Poklon Luciu Fontani (vsak dan 12-18, ob sobotah 12-21, ob torkih zaprto, do 6. 2.).
□	CERKEV SV. JERNEJA: Carra - primitivizem, risbe v dobi 1915-1919 (vsak dan 10-19, ob ponedeljekih zaprto, do 15. 2.).
MESTRE
□	RAZSTAVA DVORANA (v Ul. Einaudi): Sodobni stripi - pregled razvoja stripov v zadnjih desetih letih, razstavljena so dela preko 30 italijanskih in tujih avtorjev (vsak dan 10-13 in 16-20, ob nedeljah zaprto, še danes, 21. 1.).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): Smisel risbe - Nizozemska risba (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 1.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): razstava slik Sergeja Kapusa (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 31. L).
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340): razstavlja oblikovalka Ljubica Radkajec-Kočica (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob pon. zaprto, do 25. 1.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): pregledna razštava slik in risb Olafa Globočnika (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.).
□	PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061 /223932): kiparska razstava (vsak dan 10-13 in 16-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 9. 2.).
pust v benetkah
BENETKE
Gledališče A 1'Avogaria (Dorsoduro 1617)
Nocoj, 21. 1., ob 20.30: II cavalier giocondo (Carlo Goldoni), rež. Bepi Morassi, nastopa gledališka skupina gledališča A 1'Avogaria (ponovitve 22. 1. ob 17. uri, 24., 26., 27. in 28. 1. ob 20.30).
Gledališče Ridotto
Nocoj, 21. 1., ob 21. uri: II Trasformista (M. Letizia Campadange-lo), rež. Roberto Guicciardini, nastopa gledališka skupina Pambie-ri-Tanzi (ponovitev 22. 1. ob 16. uri).
V	četrtek, 26. L, ob 21. uri: I promessi sposi (Alessandro Manzo-ni), komično-glasbena predstava v priredbi G. Verdeja in M. Cin-gueja, rež. Massimo Cingue, nastopa gledališka skupina L'Allegra Brigata (ponovitvi 27. in 28. L).
Cerkev Santa Maria della Pieta
V	ponedeljek, 23. L, ob 20.30: nastopa Trio d'Ance di Venezia (Mozart, Tansman, Semler-Collery, Bruns).
Gledališče La Penice
V	torek, 24. 1., ob 20. uri: opera I Ouattro Rusteghi (Ermanno VVolf-Ferrari), dir. Evelino Pido, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitvi 26. 1. ob 20. uri, 28. 1. ob 16. uri).
MESTRE
Gledališče Corso
V	četrtek, 26. 1., ob 20.45: Fiore di cactus (Pierre Barillet-J. P. Gredy), rež. Giorgio Albertazzi, nastopata Ivana Monti in Andrea Giordana.
Teatrino della Murata
V	petek, 27. L, ob 21. uri: Buffone šara lei! (Franco de Maestri), rež. Ruggero Cedolini, nastopa gledališka skupina Teatro p er Me-stre (ponovitev 28. L).
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
Otroške sanje umirajo v Bombayu
Mira Nair je ime, ki si ga velja zapomniti, saj bo najbrž kmalu zrasla v pravo režiserko, v osebnost, o kateri bodo razpravljali na mednarodnih simpozijih, o njej in njenem delu bodo skoraj gotovo pisali monografske knjige. V svet kinematografije si je že utrla pot z zavidljivim uspehom na canneskem festivalu, ko je prejela zlato kamero, prestižno nagrado, ki si jo delijo debitanti.
Nagrado si je prisvojila s svežim filmom o vsakdanjem življenju v Indiji. Naslov filma spominja na pozdrav in se srečno vključuje v sklop indijskih besed, ki so se nam vtisnile v spomin med branjem mladinske literature. Salaam Bom-t>ay. Nasvidenje Bombay, mesto, v katerem ljudje umirajo, se prilizujejo, kradejo, lažejo, pobijajo. pretepajo, kadijo marihuano in uživajo druga
mamila. Mesto, kjer se ljudje potijo, kjer si tešijo žejo s čajem, kjer moraš dorasli že kot otrok, saj ti svet uniči sanje že malo po tem, ko te kdo potisne iz maminega naročja.
Režiserki Miri Nair se zelo pozna, da je kot študentka poglobila tehniko dokumentarca, saj ji je uspelo zelo jasno izpeljati zanimiv načrt delno dokumentarnega filma, ki je prikrojen okusu in morali zahodnega gledalca. Množice ne bi drle v kino, ko bi Nairova prikazala Bombay v vsej svoji gnijoči umazaniji, pa vendar ji je uspelo podati vsaj idejo razpadajočega sveta, ki ohranja povsem nedotaknjeno mistično lepoto zaprašenih arhitektur.
Prav tako bi šel film najbrž težko v promet, ko bi Mira Nair ne izbrala tako preudarno svojih malih filmskih junakov, malega Čajpuja (prodajalca čaja) in male Manju. Tako Shafig Syed (kot Čajpu na sliki) kot Hansa Vithal (Manju) sta otroka, ki res živita približno tako kot v filmu. Čajpu je 11-Ietni fantek, ki je zapustil družino, da bi v Bombayu živel od prodajanja cunj, Han-sini starši sicer niso prostitutka in razpečevalec mamil, kot v filmu, pač pa prodajata ponošene obleke. Dekletce, ki se spozna na magijo spogledovanja, kakršno poznajo izključno odrasle ženske, pa vsekakor spi na plaži in to v pisani družbi osmih bratcev in sestric. Film in življenje se tako prijetno prepletata, da bi gledalcu lahko ušla tragična poanta filma. Nekdo je napisal, da spominja Salaam Bombay na Dickensa, in je imel najbrž prav, v kolikor so se nam Dickensovi otroci smilili. Tudi Čajpu nas gane, vendar ne smemo pozabiti, da nam fantek trka na vest in srce, saj ne gre za prikaz britanske družbe prejšnjega stoletja pač pa za sodobno Indijo, ki živi in umira na ulicah.
Pravi Arlehin v Benetkah
Med privlačne pobude, ki v teh dneh kljub polemikam bogatijo pustno praznovanje v Benetkah, spada prav gotovo obisk lutk /z Bergama. Pobuda ima dve plati: v stavbi, ki je poznana kot Casin dei Nobili in ki so jo dale na razpolago Assicurazioni Generali, je razstava lutk, po raznih trgih pa so v zgodnjih popoldanskih urah lutkovne predstave.
Razstava z naslovom Baracca e burattini prikazuje verjetno najbolj poznano plat bergam-skega ljudskega gledališča. Med »lesenimi gla-
vami« se pojavljajo, recimo, Gioppino - grob, a brihten preprostež, skupina coprnica-smrt-hudič, ki ni nikoli manjkala v zgodbah iz sedemnajstega ali osemnajstega stoletja, roparji, po zaslugi katerih so bile zgodbe vedno zanimive in napete, princi in vitezi.
Razstava bo odprta do 7. februarja (od 10. do 13. ure in od 14. do 18. ure, vstop je brezplačen) v prostorih, ki so trenutno sedež Assicurazioni Generali in ki jih je zavarovalnica ponudila za to priložnost (v Calle del Cappello Nero 180/c). Tudi same dvorane so vredne ogleda, saj je v preteklosti Casin dei Nobili ali, kot so ga tudi imenovali, Casino di Commercio predstavljal elegantno zbirališče v okviru Procuratie Vec-chie. Kraj, kjer so se sestajali učeni možje, kjer so potekali prijetni razgovori in prepovedane igre, kjer se je rodila marsikatera skrita ljubezen, je v samem centru mesta, kot nekako osrčje, v bližini znanih kavarn in Trga sv. Marka, po katerem je bil večerni sprehod obvezen. Casin dei Nobili se zato lahko ponaša z dragocenimi ogledali, z izbranimi dekoracijami in štukaturami. S sten se tako med cvetnimi okraski spogledujejo elegantne plesalke.
Potujoči lutkovni oder iz Bergama pa se, kot omenjeno, seli s trga na trg s svojim Arlehinom. Naslov predstave je nadvse zgovoren - Prava zgodba Arlehina iz Bergama - in spada seveda v tisto najbolj pristno pustno izročilo. Lutke se bodo z odrom in vso šaro in seveda v spremstvu lutkarjev Danieleja Cortesija, Pietra Roncellija, Fiorina Lose in Franca Pirla pojavile danes ob 15. uri na Čampu Santa Maria Formosa (pri Rial-tu), pol ure kasneje na Čampu al Ghetto (pri Giudeccah); jutri ob 15. uri v vrtovih Carpenedo v Mestrah in nato v Margheri. Predstave se bodo nato nadaljevale 5. februarja.
Glede upepeljevalnika bo Občina počakala na mnenje deželne komisije
Vihar v koaliciji se še ni polegel
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Dioksin najbrž ne uhaja iz tovarne bombonov
Bodo socialdemokrati izstopili iz občinskega odbora v Gorici? Vprašanje je še zmeraj aktualno. Po dveh sejah odbora v četrtek in po poskusu predstavnikov strank koalicije, da bi politični spor, ki ga je zanetil upepe-ljevalnik izravnali, položaj še ni povsem jasen.
Zdi se, da nobeni od petih strank koalicije ni do tega, da bi zadevo še zaostrovali in pripeljali do razkola. Predlog socialdemokrata Esposita, da bi upepeljevalnik takoj zaprli sta podprla tudi njegov strankarski tovariš Gentile in republikanec Obizzi.
Obizzijevo stališče pa je, vsaj na podlagi tiskovnega poročila pokrajinskega tajništva te stranke in tajništva goriške sekcije, njegovo osebno stališče. V istem poročilu republikanci potrjujejo politično solidarnost do sedanje koalicije na občini. Glede upepeljevalnika in odločitev, ki naj bi jih v zvezi z njim sprejeli pa republikanci menijo, da je treba zadevo vsestransko poglobiti in opraviti podrobnejšo analizo. Naprave pa tačas ne bi smeli zapreti.
Predstavniki drugih strank, ki so zastopane v odboru, zaenkrat previdno molčijo. Precej vroča seja pa je bila v četrtek zvečer v rajonskem svetu v Štandrežu, kjer so več kakor tri ure razpravljali o onesnaževanju okolja, o
zahtevah do goriške občine in o tem, kako bodo ravnali v prihodnje.
Seje so se udeležili tudi goriški župan dr. Scarano, funkcionar KZE dr. Gregorig in odbornik sovodenjske občine Vlado Klemše. Goriški župan je povedal, da se bo Občina obrnila za mnenje, če je treba upepeljevalnik zapreti ali ne, na deželno tehnično komisijo, govoril o novih investicah, ki naj bi znatno omejile onesnaževanje (ureditev posebne komore za kompletno izgorevanje, namestitev elektrofiltrov), predvsem pa skušal postaviti v dvom znanstveno veljavnost podatkov študije.
Po županovih trditvah, analiza, ki jo je opravil Raziskovalni center evropske skupnosti, ne dokazuje, da izhajajo v zemlji in pepelu ugotovljene snovi iz upepeljevalnika. 'Treba bo ugotoviti, če so v okolici tudi druge industrije, ki kvarno vplivajo na okolje", je dejal župan. Vendar so ga v nadaljnji razpravi opozorili, da bi morala goriška občina ali javna zdravstvena služba to že storiti, vendar ni naredila ničesar.
Občina se bo torej, pred kakršnokoli odločitvijo, posvetovala z deželno tehnično komisijo. Enostransko zaprtje, samo na podlagi podatkov analize, bi utegnilo imeti precej težke posledice za goriško občinsko upravo.
Tako torej na občini. Kakšno stališče je na dolgi seji sprejel rajonski
svet? Prvotna zahteva, da župan takoj ukaže zaprtje objekta, je bila nekoliko spremenjena. Rajonski svet bo počakal kakšen teden, vendar istočasno bo budno spremljal, kaj je in kaj ni ukrenila občina. "Pri tem vprašanju ne nameravamo popustiti", je bilo soglasno mnenje, ki izhaja najbrž iz dolgoletnih izkušenj glede načina, kako pri goriški občini rešujejo ekološka vprašanja.
Sinoči je občinski odbor objavil daljše tiskovno poročilo v katerem potrjuje že znana m zgoraj navedena stališča, glede političnega vprašanja (odnosi sPSDI) pa prepušča rešitev strankam.
Predstavnik goriške Zveze zelenih list Bogdan Butkovič nam je poslal v objavo sledeče pismo v zvezi z afero okrog upepeljevalnika:
Nekateri goriški upravitelji nadaljujejo, kar zadeva reševanje težkih vprašanj okolja, na poti, ki je po našem mnenju napačna. Obnašajo se, kot da bi se nič ne zgodilo. Ne samo: mislijo, da bodo rešili probleme onesnaževanja, ki ga povzroča naprava za upepeljevanje odpadkov v industrijski coni blizu Sovodenj, s tem da postavljajo v dvom podatke kemične analize, ki so jo izvedli raziskovalci Inštituta evropske skupnosti v Ispri, skušajo zmanjševati potencialno ne-
varnost za javno zdravje in postavljajo hipoteze, češ da lahko škodljive snovi uhajajo tudi iz drugih industrijskih objektov na istem območju.
Takšno zadržanje še enkrat dokazuje, da manjka politična volja za začetek resnega reševanja problema uničevanja odpadkov (z ločenim nabiranjem, predelavo, pridobivanjem komposta itd.).
Kako lahko postavljajo dvome, ko pa doslej, kljub zahtevam in prostes-tom, niso nikoli poskrbeli za izvedbo poglobljenih analiz, niti niso doslej prilagodili naprav, tako kot določajo zakonski predpisi.
Kar zadeva postavljeno hipotezo, da naj bi med možnimi viri uhajanja nevarnih snovi, ki so jih ugotovili v zemlji in v pepelu na območju upepeljevalnika, bile tudi druge onesnažujoče industrije, bi ta možnost še povečala odgovornost uprave, ki ni poskrbela za potrebne preglede in posege. Vsekakor se zdi zelo malo verjetno, da bi iz destilerij, tovarn čokolade in bombonov, pa tudi iz predilnice uhajale težke kovine in izredno nevarne snovi kot dioksini.
Priznati lastne napake je seveda težko, toda potrebno za dobrobit vseh.
BOGDAN BUTKOVIČ Zveza zelenih list. Gorica

r
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija Žarko Petan Premiera
v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30
Igra Bogdana Bratuž
v Kulturnem domu v GORICI
Center tekstilne industrije
• iti j •	•	•••	‘	,	1 e v V
sindikati pojasnjujejo stalisce
Po ponedeljkovem srečanju v Vidmu
Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL so glede poteka ponedeljkovega srečanja v Vidmu v zvezi z razreševanjem še odprtih vprašanj ponovne zaposlitve delavcev tekstilne tovarne v Podgori in glede postopne izgradnje centra tekstilne industrije na Goriš-
tekstilne sindikati,
ampak je temeljna točka dogovora, ki je bil sprejet leta 1983 na deželni ravni, kot rešitev za izgubljena delovna mesta tekstilne tovarne v Podgori, trdijo sindikati. Uresničitev tega načrta bi predstavljala pomemben doprinos k odpravljanju velikih razlik, v industrijskem sektorju, v deželi, nadaljujejo z ugotavljanjem sindikati. V petih letih ni nihče postavil v dvom omenjeni načrt. Res je tudi, navajajo sindikati, da Dežela, oziroma odgovorni krogi na deželni ravni niso znali usmeriti na Goriško raznih pobud, pa čeprav so imeli za to možnost in pogoje (sodelovanje pri financiranju).
V tiskovnem poročilu je nadalje navedeno, da sta se dva podjetnika, preden sta se odločila za Trst, oziroma Pordenon, zanimala za možnost realizacije nove pobude na Goriškem.
"Zanimivo bi bilo vedeti, kdo ju je preusmeril v Trst, oziroma Pordenon", vprašujejo sindikati, ki predlagajo čimprejšen sestanek s predsednikom deželne vlade. Morda bi lahko na
kem, pojasnile svoje stališče.
Načrt o izgradnji centra industrije si niso izmislili
vprašanje odgovorili na odborništvu za industrijo, na združenju industrij-cev, ali pa kar nekateri tukajšnji industrialci tekstilnega sektorja! Treba je namreč zvedeti za prave namene Dežele pri reševanju gospodarske problematike na Goriškem. Tudi spričo ugotovitev, da se sprejete obveznosti ne izpolnjujejo.
Potrdila za vpis v prvi razred
Goriška Občina bo v prihodnjih dneh odposlala na dom staršev, ki imajo šoloobvezne otroke in ki bodo jeseni prvič stopili čez šolski prag, potrdila, ki so potrebna za vpis otrok v šolo. Potrdila bodo prejeli vsi starši otrok, ki so se rodili leta 1983, ne glede, če so so rodili v Gorici, ali pa so se v občino priselili kasneje.
f f f • xz xz	rri vz • xz
Gledališče v Irzicu
V občinskem gledališču v Tržiču se bo z nastopom skupine Compagnia Veneto Teatra nadaljevala letošnja gledališka sezona. Tokrat bo na vrsti Goldonijeva komedija Le baruffe chiozzotte (Primorske zdrahe). Delo je režiral Gianfranco De Bosio, v glavnih vlogah pa nastopajo Lucilla Morlacchi, Virgilio Zernitz, Mic-hela Martini in Marcello Bartoli.
Gostovanje bo v torek, 24. in sredo 25. t. m. Vstopnice so na razpolago pri blagajni občinskega gledališča.
Mestni redarji so lani ugotovili za 50 odstotkov več prekrškov
V letu 1988 so goriški mestni redarji povečali obseg dela, ki ni omejeno na urejanje prometa, čeprav je ta naloga občanom najbolj pred očmi, ampak sega še na druga področja od izdajanja raznovrstnih dovoljenj do nadzorstva nad tržnico, kramarji, trgovinami in javnimi lokali, javnimi deli ter drugih služb. Poveljnik dr. Armido Žaro je včeraj predstavil obračun lanskoletnega dela, iz katerega lahko takoj ugotovimo, da so mestni redarji lani krepko presegli obračun dela iz leta prej. Nekoliko se je povečala razpoložljivost osebja, tako da so lahko opravili skoraj 55 tisoč delovnih ur, približno 3.500 več kot v letu 1987. Za več kot 50% se je povečalo število ugotovljenih prometnih prekrškov, medtem ko so z globami vnovčili za skoraj 20% več denarja. Intenzivnejše je bilo delo tudi na drugih področjih, pri čemer izstopa nadzorstvo nad gradbišči, saj so lani opravili skoraj trikrat več pregledov v primerjavi s prejšnjim letom.
Kar zadeva nadzorstvo nad prometom, so lani mestni redarji ugotovili 9.668 prekrškov (leta 1987 so jih 6.319). Z urejanjem prometa na križiščih so bili zaposleni približno 2.400 ur, nad 1.900 ur pa so urejali promet pred šolami. Globe zaradi prometnih prekrškov so v občinske blagajne navrgle približno 137 milijonov lir (20 več kot
leto prej), zaradi prekrškov proti občinskim pravilnikom pa 3 milijone 843 tisoč lir (leta 1987 milijon 408 tisoč). Nekoliko se je zmanjšalo število s službenimi vozili prevoženih kilometrov, ki jih je bilo lani 97 tisoč, skoraj 12 tisoč manj kot v prejšnjem letu.
Število prometnih nesreč, pri katerih so posegli redarji, se je zmanjšalo na polovico: lani jih je bilo trideset, od teh devet z ranjenimi osebami, predlanskim 59, od teh 17 z ranjenci.
Kar zadeva občinske pravilnike (pravilnik mestne policije, delovanje tržnice, reklamne dejavnosti, pravilnik za pse, razne županove odredbe in podobno) so lani ugotovili 51 prekrškov, 17 več kot predlanskim. Ugotovili so istovetnost 11 oseb (leta 1987 so jih 8), ki so povzročile škodo na občinski lastnini. Na gradbiščih so izvedli 446 pregledov (leta 1987 so jih 174).
Pregled delovanja dopolnjuje še več kot 4 tisoč upravnih posegov, izdanih dovoljenj, potrdil in podobnega, tečaj prometne vzgoje, ki se ga je lani udeležilo 485 šolarjev, upravljanje urada za izgubljene predmete: teh je bilo lani 285, od katerih so 147 že vrnili lastnikom.
Obračun je torej zadovoljiv, lahko pa bi bil še obsežnejši, ugotavlja poveljnik Žaro, ko bi razpolagali z večjim številom osebja. Ob koncu lanske-
ga leta je ob poveljniku in treh mare-šalih delovalo 36 redarjev, trije manj od predvidenih mest v organiku. Glede na številne pristojnosti in na potrebo po razporejanju osebja v dolgem časovnem loku (vse dni v letu od 7.30 do 21. ure), je redarjev vedno manj kot bi jih potrebovali. Težave skušajo reševati s premikanjem osebja in sprotnim kritjem najnujnejših potreb, čeprav to pomeni, da ostajajo nekatere službe oz. mestni predeli "odkriti".
razstave
V Kulturnem domu v Gorici je na ogled ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 17.30 do 19.30 do vključno 28. januarja likovna razstava Franca Milanija in Sal-vatoreja Pudda.
razna obvestila
Planinski ples bo 28. t. m. v Kulturnem domu. Vstop samo z vabili za člane in prijatelje društva. Vabila so na razpolago, do zasedbe mest, v trgovini Bavcon.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 5. februarja PUSTOVANJE v hotelu Planika v Ajdovščini. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz, skupno večerjo, srečelov in tekmovanje mask. Prijave v četrtek, 26. januarja 1989, od 10. do 12. ure na sedežu društva in pri poverjenikih na
Prvi teloh naznanja da se bliža pomlad
(foto Klemše)
Po včerajšnjem in četrtkovem vremenu sodeč, smo že krepko sredi pomladi. Prijetno toplo je bilo, suho tako ali še bolj kakor marca, ki je znan kot sušeč. Bližajočo se pomlad napoveduje tudi prvo spontano cvetje.
Pravijo, da je teloh najbolj zgoden in to drži, saj na goriški tržnici te dni že ponujajo lepe šopke tega cvetja in pa resja.
Ob vodah je te dni že opaziti tudi prve mačice. Zima -zelo suha in brez snega - naj bi bila skoraj mimo. O nenavadnem vremenu poročajo tudi z Južne Tirolske, kjer so prve dni januarja opazili belouško, ki si je privoščila prvo letošnjo sončno kopel (Dolomiten 15./16. januarja).
Tržiški preiskovalci vneto iščejo trojico, ki je oropala zlatarno
Osebje komisariata v Tržiču nadaljuje pod vodstvom dr. Nicole Žita preiskavo v zvezi s četrtkovim ropom v zlatarni bratov Fonzari pri An-conetti v Tržiču. Menda je ropu bila priča neka ženska, ki pa je takoj zatem odšla neznano kam. Tržiški preiskovalci menijo, da bi njeno pričevanje lahko pomagalo poteku preiskave in identifikaciji roparjev. Upanje preiskovalcev, kot je slišati, se do včeraj še ni uresničilo. Ni namreč vesti, da bi žensko izsledili.
Kako je pravzaprav potekal rop? Ura je bila 18.45, ko sta dva mlajša nezakrita moška vstopila
besedami velela prodajalcu, naj jima izroči zlatnino.
Brata Fonzari sta že imela opravka z roparji leta 1981, ko je trojica oboroženih roparjev -eden je v roki držal celo puško - odnesla iz trgovine številne zlate predmete v vrednosti 50 milijonov lir.
Spolverini obsojen
Videc bo ostal
po stranskem vhodu v zlatarno bratov Ruggera in Vladimira Fonzarija v Ul. IV Novembre 17. Tretji ropar je medtem stal pred glavnimi vhodnimi vrati in opazoval položaj na bližnjem cestišču. Roparja sta hladnokrvno velela gospodarjema, naj se vležeta na tla. Ruggero je bil takoj zatem deležen močnega udarca v tilnik in se je nemočno zgrudil na tla. Dvojica roparjev se ni zmenila za dragulje, ki so bili shranjeni v jekleni blagajni in je pograbila dva pladnja zlatih prstanov in zapestnic v vrednosti dvajset milijonov lir, ki so bili v izložbi. Nato so jo vsi trije kar peš popihali v mestni vrvež.
Ruggero Fonzari je kmalu nato sprožil alarm. Na kraj ropa so brž prihiteli policisti tržiškega komisariata in karabinjerji, ki so skušali prestreči beg roparjev. Na važnejših cestah so brezuspešno opravili številne preglede. Brata Fonzari sta nato povedala preiskovalcem, da so bili roparji najverjetneje jugoslovanskega porekla. Eden od roparjev je namreč govoril zelo nerodno
italijanščino.
Preiskovalci menijo, da je rop opravila najverjetneje ista trojica, ki je preteklega novembra oropala zlatarno Darka Cukijatija v Ul. Roma, prav tako v Tržiču. Tudi takrat sta se v zlatarni predstavila dva mlajša nezakrita moška - tretji je stražil pred vrati -, ki sta s skopimi italijanskimi
na začasni prostosti
Vidca Vittoria Spolverinija je včeraj doletela še ena sodna nevšečnost. V zadnjem času so se sodni organi že večkrat zanimali zanj zaradi morebitnih kazenskih razsežnosti njegovega početja v Fari, zadeva o kateri so včeraj razpravljali na Preturi v Krminu pa sega dobro poldrugo leto nazaj, ko se mož še ni ukvarjal s prikazovanji. Spolverinija so agenti prometne policije 30. junija 1987 ustavili v Krminu in ugotovili, da vozi brez dovoljenja. Vozniško dovoljenje mu je 20 dni prej začasno odvzel prefekt, ker je povzročil prometno nesrečo: trčil je v avtomobil letečega oddelka kvesture.
Javni tožilec Donolato je zahteval naj Spolve-
rinija obsodijo na dva meseca pripora in 100 tisoč lir globe, medtem ko je odvetnik D'Alessan-dro ugovarjal, da je bil odvzem vozniškega dovoljenja neutemeljen (in torej neveljaven), saj je Spolverini povzročil lažjo prometno nesrečo, pri kateri je prišlo zgolj do škode na vozilih in je bil zato strogi ukrep povsem nepotreben. Pretor Lia je razsodil, da je Spolverini vsekakor vozil brez vozniškega dovoljenja in ga obsodil na 3 mesece pripora in 50 tisoč lir globe. Kazen ni pogojna, pač pa bo Spolverini ostal do prizivne razsodbe na začasni prostosti.
vaseh.
Balkan party: ansambel Karamela, sexy girls, pust... Kulturni dom, v soboto, 4. februarja, SMReKK.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L’orso«.
VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sissi, torbida e sensuale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Voci lontane... sempre presenti«. Režija Terence Da-vies.
ENCELSIOR 17.15-22.00 »Presidio«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Presidij«, 22.00 nočni kino: »Emanuela II«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Konan II«. DESKLE 19.30 »Zadnji kitajski cesar«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici, ob 9.30 Palmira Nanut por. Piani iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 11. uri Maria Temil vd. Foraboschi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Giacomo Fumiato iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 14. uri Lojzka Zavrtanik vd. Braini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 15. uri Carlo Vida iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Občni zbor goriške sekcije VZPI-ANPI
Glavna naloga: graditev sožitja med narodnostnimi skupnostmi
Krepitev sodelovanja med predstavniki italijanske in slovenske skupnosti, utrjevanje in poglabljanje odnosov med Gorico in goriško Pokrajino ter Reko in Reško regijo in s tamkajšnjo Zvezo borcev, 3. miting prijateljstva za sožitje, mir in razvoj, sodelovanje z drugimi antifašističnimi organizacijami in postavitev spomenika deportiranim v nemških uničevalnih taboriščih, socialna vprašanja in končno obnova statutarnih organov. S temi vprašanji so se ukvarjali na nedavnem občnem zboru goriške sekcije VZPI-ANPI, ki se je odvijal na začasnem sedežu, v prostorih delavske zbornice CGIL v Gorici.
Udeleženci zbora so najprej zelo ugodno ocenili lanski obisk na Reki pri tamkajšnji Zvezi borcev in italijanski skupnosti ter še zlasti prisotnost goriškega župana Scarana in predsednika Pokrajine. Sodelovanje se bo nadaljevalo z novim obiskom predstavnikov Reke in Reške regije v Gorici, na kar se pri združenju VZPI-ANPI že pripravljajo.
Prvi obisk bo, kakor izhaja iz razprave na občnem zboru, že 28. aprila, ob 3. mitingu za sožitje, mir in razvoj, ki bo potekal v Kulturnem domu, in ki ga združenje prireja v sodelovanju s
Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. Ta prireditev naj bi bila letos vsebinsko še bogatejša, predvsem pa naj bi k urganizaciji pritegnili še več ustanov.
Na občnem zboru so nekdanji goriški partizanski borci s posebno pozornostjo razpravljali o pobudi za postavitev spomenika deportiranim v nemških uničevalnih taboriščih. Pobudo je, kakor znano, sprožilo združenje ANED. Člani združenja ANPI-VZPI so sklenili vsestransko podpreti omenjeno pobudo, da bi prišlo do čimprejšnje realizacije. Na skupščini je bil nadalje govor o prireditvah ob letošnjem 25. aprilu, zlasti o kolesarski tekmi za nagrado Montes ter o načinu, kako na primeren način počastiti spomin lani umrlega nekdanjega komandanta brigade Garibaldi Natisone, Maria Fanti-nija-Sassa.
Precej pozornosti so na skupščini namenili tudi razpravi o socialnih vprašanjih bivših partizanskih borcev in njihovih družinskih članov ter nekaterim drugim vprašanjem.
Na skupščini, ki se je zaključila s posegoma Silvana Bacicchija in Ladija Dornika, so izvolili tudi novo vodstvo sekcije. V njem so: Silvino Poletto, Sil-
vano Culetto, Milan Furlan, Angelo Punteri, Erika Paulin, Delka Devetak, Vincenzo Fedele, Carlo Princich, Anton Bensa, Edi Bensa, Dino Perazza, Dušan Mauri. V razsodišče sta bila izvoljena Bogomil Paulin in Benito d'A-bardo. Predsednik goriške sekcije je Silvino Poletto, podpredsednika Milan Furlan in Angelo Punteri, tajnika pa Erika Paulin in Silvano Culeto.
Prošnje za dodelitev stanovanj IACP
Ravnateljstvo zavoda za ljudska stanovanja (IACP) obvešča na zapadlost roka za predložitev prošenj za dodelitev ljudskih stanovanj v občinah Tržič, Starancano, Šempeter ob Soči in Koprivno. V Tržiču in Štarancanu (smatra se enotno območje) bo na razpolago osemnajst stanovanj, v Šem-petri sedem, v Koprivnem sedem. Rok za predložitev prošenj zapade 23. januarja letos. Pravico za uvrstitev na lestvico imajo osebe, ki imajo stalno bivališče v zgoraj omenjenih krajih, ali so na območju omenjenih občin zaposlene in ki seveda izpolnjujejo pogoje, ki so predvideni po zakonu.
Partizanski spomenik v Rupi bodo odkrili 9. aprila letos
Dela za postavitev spomenika v narodnosovobodilni vojni padlim vaščanom in žrtvam nacifašističnega nasilja v Rupi se bližajo koncu. Te dni se je sestal pripravljalni odbor in tudi določil datum slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja: 9. april 1989.
Na gradbišču, od koder je tudi gornji posnetek, so glavna dela že zaključena. V prihodnjih tednih bodo v objekt vgradili še manjkajoče elemente in poskrbeli za ureditev okolja.
Dogodek namerava pripravljalni odbor obeležiti tudi z izdajo priložnostne brošure, za kar ima zbranega že nekaj gradiva. V želji, da bi bila brošura čimbolj popolna, pripravljalni odbor naproša krajane in tudi prebivalce sosednjih krajev, ki morda razpolagajo z gradivom (fotografije, listine), ki bi prišlo v poštev za brošuro, za sodelovanje.
Odbor obenem obvešča, da je še zmeraj odprta tudi nabirka, (foto Lutman)
Novosti glede zaposlovanja uslužbencev v javnih ustanovah
Pokrajinski urad za delo opozarja na novosti glede možnosti neposrednega zaposlovanja pri javnih ustanovah. Take možnosti veljajo, kakor znano, za delovna mesta do vključno četrte stopnje na funkcionalni lestvici.
Člen št. 10 dekreta predsedstva ministrskega sveta, objavljen v Uradnem listu 31. decembra lani določa, da morajo kandidati, ki so pripravljeni sprejeti časovno omejeno zaposlitev pri javnih upravah, to izrecno sporočiti delavskemu uradu za območje, kjer so vpisani v poseben seznam. To morajo storiti do 31. januarja.
Kandidate, ki ne bodo poslali nobenega sporočila, bodo upoštevali samo za mesta za stalno zaposlitev.
V dveh seznamih na Goriškem - za goriško in tržiško območje - je vpisanih okrog 2300 kandidatov.
Novo določilo bo, kot kaže, nekoliko pospešilo ritem zaposlovanja in razbremenilo uslužbence v uradih za delo.
O postopku zaposlovanja in o težavah, ki se kažejo pri tem, tudi zaradi
možnosti, da na posebnih seznamih kandidirajo brezposelni tudi iz drugih dežel in pokrajin, smo poročali pred dnevi. Novo določilo, zapopadeno v dekretu ob koncu lanskega leta je najbrž usmerjeno prav v to, da se določene težave, ki so se pokazale v praksi, odpravijo.
Kongres sekcije KPI za severno četrt
Člani sekcije KPI Spazzapan za sve-togorsko četrt se bodo danes ob 15. uri zbrali na kongresu sekcije, ki bo na sedežu v Škabrijelovi ulici 42. Uvodno poročilo bo imel tajnik Oliviero Furlan, sledila bo razprava, ki bo odprta vsem občanom, tudi brez članske izkaznice. Zaključila bo članica pokrajinskega tajništva KPI Mirella Macera, nakar bodo glasovali o kongresnem dokumentu centralnega komiteja ter izvolili vodstvo sekcije in delegate za 15. pokrajinski kongres.
Urejanje in opremljanje Kraškega parka


šseBai
Že leta in leta je govor o urejanju Kraškega parka, zdaj pa se je menda začelo zares. Prvi, zelo konkretni koraki urejanja in še zlasti opremljanja, so se že začeli, kar odpira nove in neslu-tene možnosti. Pred nekaj dnevi so neznanci pri Doberdobu gmajno olepšali za tovornjak obrabljenih avtomobilskih gum. Sprehajalci in nasploh vsi tisti, ki si bodo zaželeli neokrnjene narave ob obisku Kraškega parka bodo najbrž potrebovali tudi primeren in dovolj udoben prostor za počitek, za oddih. Za to so poskrbeli drugi neznanci, ki so ob pokrajinski cesti proti Martinščini, nekje na meji med dober-dobsko in sovodenjsko občino, nedaleč od križišča s pokrajinsko cesto proti Doberdobu, namestili oblazinjeno pohištvo. Če bo komu dolgčas ob sedenju na svežem zraku in v prijetnem okolju, si bo lahko vklopil tudi televizor. To je prvi korak k urejanju krajinskega parka. Lahko si mislimo, kaj nas še čaka! (foto Klemše)
Porazdelitev prispevkov društvom z območja doberdobske občine
Rajonski svet v Podgori za odprtje glasbene šole
Pokrajinski kongres obrtnikov CNA
Združenje obrtnikov CNA bo imelo jutri svoj pokrajinski kongres na sedežu Trgovinske zbornice v Ul. Crispi. Zasedanje se bo pričelo ob 9. uri. Uvodno poročilo bo imel predsednik CNA za goriško pokrajino Enzo Micu-lin. G. Maržo bo za njim govoril o obrtništvu in mali industriji na Goriškem na pragu 90. let. Sledila bodo tematska poročila o davčnih normah, o kreditnem sistemu, o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, o sindikalnih odnosih. Po pozdravih gostov se bo dopoldanski del sklenil s posegom predstavnika vsedržavnega vodstva Združenja A. Ghermandija.
Kongresna razprava se bo nadaljevala popoldne, nakar bodo glasovali o kongresnih dokumentih, izvolili nov pokrajinski odbor ter delegate za deželni kongres Združenja.
Kozmetični salon
DANAJA
Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437
—	nega obraza, vratu, dekolteja
—	trajno odstranjevanje dlačic
—	depilacija rok. nog. pazduh
—	ličenje (dnevno in večerno)
Med točkami na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta v Doberdobu je bila tudi porazdelitev prispevkov društvom in organizacijam. Odbornik za kulturo Karlo Černič je uvodoma obrazložil, da so sklep odložili na mesec januar zato, da so lahko po spremembi v lanskem proračunu povečali postavko v ta namen. Skupno so razdelili 6 milijonov 433 tisoč lir. Uprava je višje prispevke namenila društvom, ki so bila v lanskem letu aktivnejša, tako kar zadeva število prireditev kot kakovost delovanja. Nekaterim organizacijam, ki bi sicer morale prejeti manj, so namenili izredne prispevke za odmevnejše pobude, ki so jih uresničile v lanskem letu.
Društvom Jezero, Hrast, Kras Dol-Poljane, Mladost, godbi na pihala Kras in sekciji krvodajalcev so namenili po 700 tisoč lir. Krvodajalcem so tolikšen prispevek dali upoštevajoč, da so lani izvedli dvojno pobratenje z organizacijama Rdečega križa iz Kranja in Kamnika. Sekciji VZPI v Doberdobu in Dol-Jamlje prejmeta po 200 tisoč lir, poleg tega pa doberdobska sekcija še 500 tisoč kot izredni prispevek ob objavi knjige o partizanskih spomenikih. Po 200 tisoč lir prejmejo skavti in taborniki, jamarski klub Kraški krti, ki
je lani priredil mednarodni jamarski kongres in objavil publikacijo o jamah na Krasu pa prejme tokrat prispevek 500 tisoč lir. Manjše zneske so namenili še Pro loco iz Ronk (100 tisoč), skupini Ambiente, ki skrbi za nego domačih živali tudi v Doberdobu (150 tisoč) in društvu Jadro v Ronkah (183 tisoč).
Svetovalec Maks Gergolet je vprašal, zakaj niso prispevka dali tudi župnijski skupnosti, ki je za popravilo ure in druga dela na zvoniku v Doberdobu porabila čez 7 milijonov lir. Černič je povedal, da uprava tega vprašanja ni prezrla, nasprotno: iz sklada za društva bi prispevek bil nujno skromen ali pa bi prikrajšal ostala društva. Zato je odbor sklenil, da bodo izdatnejši prispevek črpali iz druge postavke v letošnjem proračunu. Nikakor pa ni mogoče prispevka nameniti župnijski dvorani, kot je zaprosil župnik in kot je zahtevala opozicija. Dvorana namreč ni društvo, pač pa le prostor, ki ga uporabljajo razne organizacije: kvečjemu naj zato le-te krijejo stroške ob posameznih prireditvah, ki se odvijajo v dvorani.
Po teh pojasnilih je občinski svet soglasno odobril predlog porazdelitve, ki ga je predstavil odbor.
Podgorski rajonski svetovalci so na zadnjem sestanku ostro obsodili ravnanje goriške občinske uprave glede nepravilnega delovanja upepeljevalni-ka pri Sovodnjah. Sklenili so, da bodo pisno pozvali goriškega župana, naj opravi uprava v najkrajšem času potrebne analize za ugotovitev stopnje morebitne onesnaženosti na celotnem področju goriške občine. Rajonski svetovalci so menili, da analize, ki so jih v preteklih dneh predstavili na tiskovni konferenci predstavniki sovodenj-ske občinske uprave, močno zaskrblja-jo tudi prebivalstvo Podgore in je zato napočil čas, da se kaj pametnega stori.
Rajonski svetovalci so na sestanku med drugim sklenili, da bo v kratkem pričela v Podgori delovati glasbena šola. Pobudnik je glasbeni profesor Elio Corolli, večletni sicer upokojeni goriški glasbeni navdušenec. Podgorska glasbena šola bo v začetku imela svoj sedež kar v istih prostorih športne palače, kjer ima svoj sedež podgorski rajonski svet. V naslednjih dneh bodo svetovalci pisno poprosili goriškega župana, če bi lahko dobili na razpolago tri sobe v prostorih trenutno zaprte podgorske osnovne šole.
Začetne lekcije predvsem glasbene teorije bo brezplačno vodil sam profesor Corolli, ki je med drugim dal na razpolago nekaj svojih osebnih instrumentov, med katerimi harmonij in elektronske orgle. Corolli je v preteklih letih ustanovil podobne glasbene šole tudi v Ločniku, Fari, Mošu in Kr-minu, kjer so se nekateri učenci medtem že diplomirali. Uspešnost teh pobud je vsekakor v profesionalnosti učnega osebja in seveda v skromnejši mesečnim v primerjavi z goriško glasbeno šolo, ki ima svoj sedež v Ul. Oberdan.
Urnik delovanja državne knjižnice
Državna knjižnica v Ul. Mameli bo od ponedeljka, 22. januarja, dalje, kljub težavam zaradi obnavljanja poslopja, spet delovala z daljšim urnikom. Knjižnica bo vsak dan od ponedeljka do petka odprta od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13.30. Služba za izposojanje knjig bo delovala od 9.00 do 18.30, oz. ob sobotah do 13. ure.
NOVO POSLOVODSTVO MODNA OBLAČILA ZA ŽENSKE -MOŠKE - OTROKE
V TEKU JE
6 TEDNOV NEPREKINJENO
VELIKA PRODAJA
ob koncu sezone z bojnimi popusti.
OBIŠČITE NAS!
TRZIC Ul. Ducct d'Aosto 91-90
obv. občini
Udobno v kvalitetni obleki - tako bi se moral po mnenju organizatorjev in razstavljalcev na 35. sejmu Pitti uomo počutiti sodobni moški. Zato bi se seveda moral oblačiti v to, in tega je veliko in je res odlične kakovosti, kar mu bo v neštetih trgovinah širom po svetu znalo ponuditi nad 400 kreator-jev in proizvajalcev, ki so letos v Firence prišli predvsem prodajat svoje dragoceno in drago blago.
Pitti uomo, ki se bo odslej imenoval Pitti immagine uomo, je namreč največji tovrstni prodajni sejem. Če vlogo izložbe tudi za moško modo vedno odločneje prevzema Milan, kjer so bili tik pred odprtjem florentinskega sejma defileji najpomembnejših italijanskih modnih kreatorjev, ostaja Firencam težka naloga, da predlagano in prikazano proda.
Da to ni lahka naloga, je pokazala tudi posebna anketa, ki so jo organizatorji sejemskih modnih prireditev Pitti naročili ustanovi za zbiranje in obdelavo statističnih podatkov Censis. Iz raziskave, ki se nanaša na približno 10 mesecev prejšnjega leta in ki naj bi ocenila kakovostno raven kompleksnega področja italijanske mode, izhaja, da Italijanom ne manjka iznajdljivosti, zelo so pozorni na kakovost posameznih materialov, znajo biti prepričljivi pri prodaji, vendar se jim rado zaplete pri organizaciji dela, predvsem pa pri distribuciji.
In ker so kupci radi natančni ne samo pri proizvodu samem, temveč tudi pri roku dobav, bi morala biti italijanska podjetja pri tej zadnji fazi marljivejša. Ker italijanska moda sodi bolj v svet industrije kot pa umetniš-ko-obrtniškega izražanja, morajo biti vse faze utečene in dovolj dobro izpeljane. Tako so že pred anketo, ki je v Firencah dvignila veliko prahu, pravila stara praksa in vsakoletni obračuni.
V letošnje leto je celotno področje italijanske mode stopilo z optimizmom. Obračun '88 sicer ni izvrsten, izvoz se je povečal za 6,5%, vendar pa je veliko ugodnejši od prvih predvidevanj. Leto '88 se je namreč začelo zelo zaskrbljujoče in je kazalo, da bo za »made in Italy« napočil čas krize.
O novih in starih problemih so se organizatorji Pitti uomo v Firencah pogovarjali tudi z ministrom za trgovino s tujino Renatom Ruggierom. Precej poudarka so dali vprašanjem, ki bodo nastali ob skupnem evropskem
tržišču in pa iskanju novih tržišč za italijansko modno proizvodnjo.
Japonska, Sovjetska zveza in Indija - v te države naj bi se v naslednjih letih usmerili italijanski proizvajalci mode. Da se Japonci že po lastni iniciativi zanimajo za italijansko moško modo, je bilo zelo očitno tudi v Firencah, kjer japonskih, neobičajno veselih in hrupnih kupcev ni manjkalo.
Podatki in izkušnje kažejo, da je italijanski industriji mode že uspelo, da več ali manj slično ponudbo proda na zelo različnih trgih. Zagovorniki »made in Italy« zagotavljajo, da zaradi visoke kvalitete proizvodnje, nekateri menijo pa, da gre za masifikacijo okusa. Vsekakor je povpraševanje po oblekah, ki jih označuje »Italian style«, veliko, o čemer priča tudi uspeh 35. sejma Pitti uomo.
Kaj je pravzaprav na njem ponujalo 414 razstavljalcev? V bistvu moške obleke in vse dodatke v stilu, ki so ga nekaj dni prej občinstvu predstavili znani italijanski kreatorji. Po sila klasičnih predlogih, ki so bili prvenstveno osredotočeni na uspešnega poslovneža, je bil tokrat v centru pozornosti mlajši moški, ki se lahko ponaša z vitkejšo postavo. Ta prijetna značilnost pride namreč do izraza pri nošenju hlač, ki so praviloma širše krojena.
Moške klasične obleke, se pravi sive ali še raje športnejše rjave, bodo v naslednji jesensko-zimski sezoni še aktualne, vendar bodo bolj »in« dvodelne oziroma trodelne kombinacije v nekoliko neobičajnih barvah. Veliko kreatorjev je namreč tudi za moške obleke uporabilo paleto zamolklo rdečih barv, seglo med vijoličaste nianse, popestrilo ponudbo z okra suknjiči ter seveda uporabilo vse odtenke rjave in zelene barve.
Obvezen del moške garderobe za naslednjo sezono pa je telovnik, ki je praviloma iz posebej bogatega blaga. Sicer pa so dragocene in mehke tkanine imperativ italijanske mode, ki je v izdelavo tkanin veliko vložila. Blagodejni komfort izžarevajo tudi izdelki trikotaže, med katerimi je izbira dragih in lepih puloverjev iz kašmirja še posebej široka.
Udobni komfort, ki izžareva dragocenost kvalitete - to je osnovno sporočilo italijanskih kreatorjev moške mode, ki je zaenkrat potrdila, da je lepa in kvalitetna, predvsem pa uspešna.



Anketa
največje
presenečenje
Največje odkritje 35. sejma Pitti uomo, ki je med drugim zadnji s tem naslovom, pa je bil dragoceni in sloviti Cenacolo Ghirlandaia. Ne zaradi umetniške vrednosti kraja, temveč predvsem zaradi povedanega.
Tak znameniti okvir so organizatorji izbrali za uradno predstavitev dveh pomembnih pobud: preimenovanje vseh florentinskih prireditev v zvezi z modo v Pitti immagine in pa predstavitev posebne raziskave statistične ustanove Censis o kvalitetni ravni današnje italijanske mode.
Gre za prvo tovrstno analizo, ki naj bi jo opravljali letno in ki je razumljivo izvala veliko zanimanja. Prvič že kot sama pobuda, kajti kljub velikim uspehom italijanske mode je spraševati se o smislu lastnega početja vselej znak zrelosti.
Drugič zaradi rezultatov, ki jih je v Firencah precej šolsko podal glavni nositelj raziskave doktor Berna-bd. Izkazalo se je namreč, da v skladu z izbranimi merili italijanska moda kot celostni pojav zasluži komajda oceno prav dobro. Med upoštevanimi vejami na primer izredno niža povprečno oceno kategorija »obutev«, medtem ko so vsi precej šibki v organizaciji.
Najbolj se seveda lahko razvejano področje mode pohvali z designom. Vendar pa za kvaliteten proizvod, še bolj pa za zadovoljiv odnos med proizvodnjo in kupcem, iznajdljivost posameznikov ni dovolj, je opozarjal Barnabo.
Vendar pa so zelo številne prisotne najbolj šokirala izvajanja generalnega tajnika Censisa De Rite, ki je italijanski modi kot pojavu in še bolj kot proizvodnemu sistemu pripisal celo vrsto pomanjkljivosti. Nastopil je kot komentator oziroma mislec o modi ter dejal, da bi si morali kreatorji in proizvajalci izmisliti kaj novega, kajti vsi ponavljajo iste predloge; sicer pa so povsod v tako imenovanem zahodnem svetu že vsi enako oblečeni. Zato trenutno dobro utečeni stroj italijanske mode samega sebe upravlja, vendar se ne obnavlja, kar bi seveda lahko privedlo do zastoja.
Italijanska avantgarda z ironičnim korakom
Mislim, da vsi Tržačani, hote ali nehote, poznajo bobneči Radetzky marš. Večina mu tudi, v brk zgodovinskemu spominu, navdušeno ploska. Z očitnim odobravanjem so sloviti marš sprejeli tudi na enem izmed modnih defilejev v Firencah, vendar je bilo
ploskanje v prvi vrsti namenjeno prikazanim modelom. Po ritmu udarnih not so namreč ironično prikorakali vojaki in oficirji, pripadniki armad, ki jih ni. Razen če kot take ne štejemo precej maloštevilčne čete drznežev, ki se hočejo in morejo oblačiti po modi avantgardnih kreatorjev.
Z izborom maloverjetnih uniform, ki jih med drugim ni lahko nositi, je svoj prikaz v Firencah dovolj duhovito zaključil Komlan. Na tokratnem Pitti uomo so modne revije priredili samo pripadniki avantgarde, kajti klasični kreatorji ali če želimo bolj poznani modni ustvarjalci so malo prej prikazali svoje predloge o moški modi za jesen-zimo 1989/90 na defile-jih v Milanu.
Čeprav kreatorje, ki ustvarjajo za »drugega moškega«, tako se je namreč skupno imenoval prostor, ki jim je bil na sejmu odmerjen, marsikaj združuje, jih je težko strpati v kratek prispevek. Med drugim velja tudi omeniti, da so se na 35. Pitti uomo odločili, da se povežejo v nekakšen konzorcij in pod oznako »Avanguardia Italia« skupno nastopajo doma in v tujini.
Tudi če je privrženec avangarde v oblačenju absolutni pacifist in se zato niti za šalo ne bi oblekel v izzivalno prikrojeno uniformo, mora biti drznega in samozavestnega duha. Moškemu srednjih let, ki so ga tegobe vsakodnevnega življenja že pripeljale do zasluženega trebuščka, avangardnih predlogov ne bi priporočali. Hlače teh modnih kreatorjev lahko primerno nosijo le mladeniči lepih postav ali pa vsaj dovolj dolgih nog.
Gre namreč ali za precej široko krojene hlače, ki se seveda v pasu stisnejo tudi s precej visokimi pasovi ali za ozke volnene hlače, ki se rade oprimejo. Tudi suknjiči so bolj stravagantnih krojev, ker so oprijeti ali celo rezani v pasu. Drznejšim krojem seveda odgovarjajo vpadljivejše barve tokrat predvsem v rdečih tonih ali pa zamolkle kot je vojaško-zelena, še vedno je precej črne.
Na vojaške uniforme spominjajo čevlji, ki so praviloma trdi in okorni. Duhovitejša so pokrivala, ki pa velikokrat zanemarjajo eno osnovnih pravil -uporabnost. Sicer pa je pri avangardi nesmiselnih dodatkov veliko, ker je njim zaupana naloga izzivalnega sporočila.
V italijanski modi nič več ne more biti slučajno, obdobje mode »casual« je daleč za nami. Vsak dodatek mora biti zatorej preudarno izbran in se mora z ostalim zliti v lepo usklajeno celoto.
Pri jesensko-zimski obleki je seveda posebne važnosti kravata, ki je največkrat svilena, glede barv pa se mora ujemati z barvami obleke. Prihodnje leto bodo morali moški kravati še pazljiveje izbirati, kajti obleči bi si morali še telovnik, zaradi česar bi nerodno izbrana kravata še bolj prišla do izraza.
Med nujnimi dodatki so tokrat kreatorji še posebej izpostavili klobuke oziroma precej drzna pokrivala, ki jih modna avantgarda še posebej ljubi. Obuval niso toliko dajali v ospredje, kajti to področje je v anketi in drugače dobilo najnižjo oceno.
Odslej Pitti immagine
Kot se za prireditev, ki je posvečena muhastemu in neizprosnemu svetu mode tudi spodobi, se od časa do časa mora preobleči. Vse sejemske pobude, ki se skozi leto odvijajo v Firencah in so odslej nosile oznako Pitti s pripisom specializirane smeri, se bodo v prihodnje imenovale Pitti immagine.
Za spremembo imena in vseh oznak se je odločil glavni organizator se pravi Centro moda Firenze v sodelovanju z E.M.I. (Ente moda Italia). Novo grafično preobleko, ki seveda označuje tudi, da gre za skupne projekte, so predstavili ob otvoritvi 35. sejma Pitti uomo.
Po novi zasnovi bo pet prireditev v sklopu Pitti immagine: prva bo posvečena moški modi, druga otroški, tretja tkaninam, četrta hišnemu perilu in peta končno trendu oziroma premikih v modi.
Pozitivna ocena Srečanja primorskih glasbenih šol
Napredek v glasbeni vzgoji
Goriški umetnik razstavlja v Trstu
Preproste, a težko čitljive abstrakcije Maria Pallija
Z zaključno revijo, ki je bila na sporedu 11. t. m. v Idriji, se je končalo tradicionalno Srečanje glasbenih šol Primorske z obeh strani meje. Ta srečanja se odvijajo že vrsto let in nudijo priložnost za medsebojno spoznavanje tako gojencev kot glasbenih pedagogov, za izmenjavanje pedagoških in drugačnih izkušenj, za primerjanje dosežkov in za ugotavljanje splošne rasti in problemov glasbene vzgoje na primorskih slovenskih glasbenih šolah. Pred zaključno revijo so se v decembru zvrstili štirje nastopi od 12. do 15. decembra zapovrstjo v Slovenskem kulturnem domu v Gorici, v Domu kulture v Postojni, v dvorani Šolskega centra v Tolminu in v dvorani Glasbene šole v Kopru. Na vseh teh nastopih oziroma revijah je sodelovalo 14 glasbenih šol, med katerimi iz našega zamejstva šola Glasbene matice iz Gorice, šola Glasbene matice iz Trsta, šola Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbena šola GM Špeter iz Beneške Slovenije. Skupno je nastopilo individualno ali v komornih zasedbah okrog 150 gojencev. Za to priložnost so izdali tudi dva programa z uvodnimi mislimi, ki jih je napisala predsednica Društva glasbenih pedagogov Primorske prof. Aleksandra Trebižan. Prireditelj vseh revij je bilo prav Društvo glasbenih pedagogov Primorske.
Na prvi reviji 12. decembra lani v Gorici so sodelovali gojenci Glasbene šole iz Izole, iz Nove Gorice in Glasbene matice iz Gorice. Šolo Glasbene matice iz Gorice so predstavljali Godalni kvartet (Emanuela Koren, Rita Muscau in Aleš Hlede - violine in Francesco Muscau - violončelo), ki je zaigral Boccherinijev Menuet in Haydnovo Serenado (mentorja Silvan Križmančič in Ennio Cossovel), David Pic-colo (2. r.) iz razreda Erike Zavadlav je na klavir zaigral Pavčičev Spomin na prvi ples, flavtistka Sanja Ferlan (1. r.) iz razreda Rožice Ambrožič je ob klavirski spremljavi Erike Zavadlav zaigrala Beethovnov Menuet in trio, Romina Flo-renin (4. r.) iz razreda Katerine Tabaj je na klavir zaigrala Chopinov Preludij št. 15, Damijana Čevdek (4. r.) iz razreda Klavdije Jamšek, je na klavir zaigrala Mozartovo Sonato v F-duru, Francesco Muscau iz razreda Ennia Cosovella na vilončelo ob klavirski spremljavi Erike Zavadlav Mozartovo Pastirčkovo pesem in Schumanovo Noveletto - Andanti-no, duo harmonik Erika Pelicon in Magda Tomšič (obe 3. r.) iz šole prof. Dorine Kante pa Bachov Preludij in fugo v g-molu v priredbi E. Zajčeve.
Na drugi reviji v Postojni, v torek, 13. decembra so nastopili gojenci glasbenih šol Vinko Vodopivec iz Ajdovščine in iz Ilirske Bistrice, Glasbene matice jz Trsta in šole iz Postojne. Glasbeno matico iz Trsta so zastopali: David Bogateč (2. r.) iz razreda Bogdana Kralja, ki je na klavir zaigral Kozinov Divertimento (I., III. in IV.), Tjaša Bogateč (3. r.) iz razreda Ravela Kodriča, ki je na klavir zaigrala Chopinov valček v a-molu, duo harmonik David Žerjal in Alessandro Samez (5. oz. 4. r.) iz razreda Eliane Zajec, ki je izvajal Sebastianovo Suito in Kvartet Glasbene matice iz Trsta (Majla Ozbič in David Žerjal - violini, Aleksander Sluga -violončelo in Tamara Ražem - klavir), ki je pod mentor-
stvom Petra Filipčiča zaigral Bomportijevo Sonato a tre (Preludij in Allemando).
Na tretji reviji v Tolminu, v sredo, 14. decembra so sodelovali gojenci glasbenih šol iz Pirana, Idrije, šolskega centra Vojvodina - GŠ Tolmin in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice. Ta center so zastopali: Mitja čevdek (5. r) iz razreda Bena Šaverja, ki je na klavir zaigral Mozartovo Sonato v F-duru, Miran Devetak (6. r.) prav tako iz razreda Bena Šaverja, ki je na klavir zaigral Chopinov Nokturno v b-molu in Michela De Castro (6. r.) iz razreda Helene Plesničar, ki je na klavir zaigrala Šostakovi-čeve Tri fantastične plese.
Na četrti reviji v Kopru, v četrtek 15. decembrsa so nastopili gojenci glasbenih šol iz Kopra, Sežane in Špetra v Beneški Sloveniji. Glasbeno šolo Glasbene matice iz Špetra so zastopali: Andrea De Colle, ki je na klavir zaigral Schu-mannovi skladbi Divji jezdec in Veseli kmet, David Clodig, ki je na klavir zaigral Hačaturjanovo Viteško koračnico in Alessandro Bertossin, ki je na kitaro zaigral Giulianijev Allegro op. 30 št. 5.
Boljši gojenci na vseh štirih revijah so potem nastopili na zaključni bolj slavnostni reviji v Idriji, 11. januarja, kjer so se po uvodnem nastopu pevskega zbora Glasbene šole v Idriji pod vodstvom Stanke Močnik in po nagovoru predstavnika SZDL mesta Idrije, predstavili praktično gojenci iz vseh sodelujočih primorskih slovenskih glasbenih šol, iz našega zamejstva pa flavtistka Sanja Ferlan iz šole GM v Gorici z Beethovnovim Menuetom in Trio, pianist Miran Devetak iz'šolskega centra Emil Komel iz Gorice s Chopinovim Nokturnom v b-molu, Duo harmonik Erika Pelicon in Magda Tomšič iz šole Glasbene matice v Gorici, pianistka Michela De Castro iz šolskega centra E. Komel iz Gorice, Duo harmonik David Žerjal - Alessandro Samez iz šole Glasbene matice v Trstu in Kvartet Glasbene matice iz Trsta (Majla Ozbič in David Žerjal - violini, Alessandro Sluga - violončelo, Tamara Ražem - klavir). Gojenci šole GM iz Špetra žal niso nastopili zaradi bolezni. Vsi nastopajoči so po pravilniku morali izvajati dela, s katerimi so nastopili na prejšnjih štirih revijah.
Po oceni ravnatelja Glasbene šole GM iz Trsta prof. Svetka Grgiča je tudi tokratno tradicionalno srečanje slovenskih primorskih glasbenih šol pokazalo lep napredek v glasbeni vzgoji primorske mladine in vrsto izstopajočih talentov, kar velja tako za šole v SR Sloveniji kljub težkim finančnim problemom, s katerimi se borijo, kot za šole iz našega zamejstva, ki jim podobnih problemov tudi ne manjka, pa naj gre za gojence iz šol Glasbene matice kot tiste iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice. Zlasti finalni nastop v Idriji je bil res kakovosten. Kar pa je še dodatno pomembno, je poudaril prof. Grgič, so srečanja med gojenci in pedagogi, njihovo medsebojno spoznavanje in spoprijateljevanje, izmenjavanje izkušenj in medsebojno kritično pedagoško dopolnjevanje. Sicer pa že samo dejstvo, da na tako omejenem prostoru deluje kar 14 glasbenih šol, priča, da je glasba v naših primorskih ljudeh globoko zakoreninjena.	JOŽE KOREN
Mario Palli
Tržaška galerija-studio Tommaseo v začetku Via Del Morite je značilna po tem, da po navadi posreduje občinstvu dela tistih likovnikov, ki ubirajo povsem svoja po navadi drznejša pota, dela tistih mojstrov, ki nekako prehitevajo čas, ker ustvarjajo dela, ki jih poprečna publika ne sprejme ali celo ne dojema.
Eden takih likovnih mojstrov je tudi Mario Palli, ki je v soboto v galeriji-studiu Tommaseo dal na ogled svoja novejša dela. Palli je po rodu iz Gorice, kjer se je tudi šolal na državnem umetnostnem zavodu. Po opravljenem višjem šolanju v Benetkah, pa se je posvetil likovni pedagogiji in poučeval najprej v Bariju, nato v Trstu, sedaj pa živi in dela v Gradiški. Prvič se je predstavil javnosti pred 25 leti s samostojno razstavo v rojstni Gorici, od tedaj pa je priredil kakih 25 samostojnih razstav, sodeloval pa pri
najmanj 50 večjih ali manjših kolektivnih razstavah, med drugim tudi na štirih ljubljanskih mednarodnih grafičnih bienalih. Sicer pa je Palli večkrat razstavljal tudi v Tokiu in je močno uveljavljen predvsem v vzhodno evropskih državah.
Za svojo razstavo v Trstu, kamor se je vrnd po desetih letih, je Palli pripravil nekaj svojih večjih in manjših del na platnu in papirju, ki sta njegovi najpogostejši osnovi. Goriški mojster slika tudi na lesu in ometu, zelo uspešno pa se preizkuša tudi v grafiki.
Mario Palli spada v vrsto tistih likovnikov, ki rinejo daleč naprej, pa čeprav hkrati ne moremo reči, da odkriva kaj povsem novega. Njegova dela so abstraktna, težko čitljiva, ker tudi malo povedo, v kolikor nismo pripravljeni razumsko sodelovati pri njegovem dojemanju likovne izraznosti. Njegova abstraktna govorica na platnu je skrajno preprosta: na leseno osnovo prevleče razmeroma tenko platno, ki ga prebarva v sivem, tem-nosivem, ali tudi črnem olju, vendar vedno v kvadratu ali vsaj pravokotniku, tako da ena barva prekriva drugo, le tu ali tam si privošči še kako tenko vodoravno ali diagonalno črto v drugi barvi. V tem slogu je sedanji gost ga-lerije-studia Tommaseo pripravil vrsto manjših del ter dve veliki kompoziciji, med katerima je tudi celosten-ski triptih. Nekoliko drugačna je Pal-lijeva izraznost, ko mu za osnovo služi papir. Mojstru papir ne služi za osnovo, pač pa je že sama osnova dokončano delo. Tudi tu je govor o abstraktni izraznosti. Palli izdeluje papir sam in to ročno. In ko izdeluje papir, vnaša vanj svoj motiv, na primer navpično ali vodoravno nitko ali obarva del papirja v vodoravnih pasovih, ali pa zgrbanči osrednji kvadrat papirja in ga še komaj zaznavno obarva v sivo ali kako drugo svetlo barvo, toliko da se loči od ostalega pravokotnika, ki ostane bel. Podobno kot njegova olja v platnu in temnih barvah, so tudi dela na papirju ali bolje v papirju kvadratne ali vsaj pravokotne oblike.
Kakor smo že rekli, so Pallijeva dela težko čitljiva odnosno težko dojemljiva, so pa zanimiva in bodo na ogled vse do 4. februarja. (Ere)
Pogovor s književnikom Žarkom Petanom pred premiero SSG v Gorici
Odslikava nemškega (in našega) časa v Brochovi pripovedi
V ponedeljek bo v Kulturnem domu v Gorici premiera monodrame Povest služkinje Zerline Hermana Brocha, v kateri bo nastopila Bogdana Bratuževa. Pred premiero smo se o predstavijrogovorili z režiserjem in drama-tizatorjem Žarkom Petanom.
Herman Broch in »Nedolžneži«. Zakaj ste se odločili za prav ta roman in zakaj njegova predelava v monodramo?
»Takim stvarem navadno botrujejo naključja. Uvodoma bi pa rad poudaril, da z zadovoljstvom delam monodrame. Zdi se mi, da je monodrama taka oblika dela, ne govorim o naši predstavi, ko se lahko režiser popolnoma posveti enemu igralcu. Res pa je seveda tudi to, da monodrama zahteva specifične igralce. Nekateri se sploh ogibajo monodram, ker so vajeni na dialog, morajo imeti živega partnerja na odru. Pri monologu pa mora imeti igralec med drugim tudi fizično in psihično kondicijo. Brez te v monodrami, ki traja ponavadi približno eno uro (naša traja točno uro), ne more vzdržati. Monodrama ne dovoljuje, da bi igralci počivali na odru, zahteva celega igralca v smislu, da s svojo osebnostjo napolnjuje sceno in ob tem delu sem se vedno dobro počutil.
No, sedaj pa konkretno o drugem delu vprašanja, zakaj Nedolžneži.Broch sodi mogoče med najbolj zanimive pisatelje 20. stoletja, hkrati pa tudi med najbolj komplicirane. Nedolžnežev nisem poznal. Ko sem po naključju prebral, da dela Jean Moreau v Parizu monolog iz tega Brochovega romana, sem bil presenečen. To je večplastno delo, literatura in hkrati esej, roman časa in tudi neke vrste zgodovinski pflkaz. Uspeh Jean Moreau sem si takrat razlagal predvsem zaradi tega, ker je ona pač znamenita igralka, filmska lepotica, ki pa naenkrat igra 70-letno žensko in to je že samo po sebi zanimiv eksperiment in privlači ljudi. Ko sem delo prebral, sem ugotovil, da gre za izjemno zanimivo romaneskno tkivo, ki je za dramatizatorja še posebej hvaležno, ker je vsa zgodba v enem samem poglavju. Res, da se figura služkinje Zerline vleče skozi ves roman, toda ta njena izpoved je pravzaprav vzeta iz enega samega poglavja in to poglavje ima naslov Zgodba služkinje Zerline.
Najbrž pa so vas pritegnile predvsem vsebinske poante romana?
»Zgodba je avtonomna enota in govori o neki služkinji, ki pride v dobro stoječo meščansko hišo nekega generala. Njegova hčerka se poroči z nekim baronom, ki postane predsednik sodišča, itd.. Se pravi, da delo odslikuje vrhnjo plast nemške družbe v prvi petini 20. stoletja,
Bogdana Bratuž in Žarko Petan
hkrati pa na nevsiljiv način nakazuje vzpon nacizma. O samem nacizmu v zgodbi ni niti besede, saj se dogaja pred njim, ampak Broch je nekako intuitivno čutil čas, ki prihaja. Kajti nacizem so ljudje, veste, brez ustreznih ljudi in samo s Hitlerjem ni bilo možno nacizma uveljaviti. In Broch opisuje to družbo, ki je omogočila nastop Hitlerja. To je ena izmed komponent, ki me je pritegnila. Po drugi plati je pa to zanimiva individualna zgodba služkinje, se pravi socialno nizko stoječe osebe, ki hoče tej družbi utrgati košček sreče. In to je pravzaprav neizmerna tragedija velike večine ljudi. Žal, moram reči, ne samo v času, ki ga Broch opisuje. Ta zgodba je lahko univerzalna, in ni vezana samo na služkinje, saj je ona zame simbol majhnega človeka, delavca, ki živi iz dneva v dan in ki najde svojo srečo v majhnih rečeh. Brochov tekst je zelo dramatičen.
Ob problemu služkinje?
»Lepo, da ste me o tem vprašali, ker gledam na ta problem z drugimi očmi in bom povedal s kakšnimi. Po rodu sem Primorec, moja mama
izhaja iz Vipavske doline in prav iz teh krajev, tržaške okolice in tudi z Goriškega je ogromno naših mladih deklet odhajalo v svet, predvsem pa v Egipt ali Aleksandrijo, kjer je bila možnost zaslužka. Moram povedati, da je ta usoda služkinje Zerline po nekaterih socialnih faktih zelo podobna usodi primorskega dekleta, seveda v drugem času, času med obema svetovnima vojnama. Vendar mentaliteta ljudi ostane. Zakaj? Ker v vsakem času hočejo biti bogati, nekaj imeti in pomeniti. In to je tudi ena glavnih linij v naši monodrami. Zerlina nekajkrat ponovi »bila sem bogata«, vendar ne samo kar zadeva denar. To bogastvo je tudi v ljubezni, ali pa maščevanju, kot hočete. Tudi take filozofske in-socialne kategorije so prisotne v tem tekstu. Ta mentaliteta je še danes živa in bi predstava lahko našla tudi po tej plati odmevnost, ki jo mora imeti vsaka monodrama.
Skratka, gre za pomembne relacije z današnjostjo.
»No, seveda. Ko delamo predstavo, je nujno, da ima ta neke konotacije časa, v katerem živimo. Zaradi tega sem se tega dela lotil. Našel sem v njem neko sorodstveno linijo. Kaj hočem s tem povedati? Izhodišče je literatura in tukaj se je zgodilo nekaj zelo zanimivega.Ta zgodovinska resničnost, zgodovinski spomin, se v današnjem času na grotesken način preobrača, skoraj tako kot po mehanizmu komičnega. Preobrača se v svoje nasprotje. Poglejte, zdaj je problem Jugoslavije - ne hlapci, ampak gospodarji. Vsi hočejo biti gospodarji. Nimamo preveč hlapcev, imamo preveč gospodarjev. To je osnovni problem naše družbe, če ga skušam spraviti v shematično formulo. Vsak hoče gospodovati, tudi tujcu, se pravi Hrvat Slovencu, Slovenec Srbu... Seveda je pri nekaterih to bolj izraženo. Nisem neobjektiven, če rečem, da imajo Slovenci verjetno tega najmanj. Toda nekaj tega je. Zakaj, poglejte, odnos do zdomcev, ki ga mi tako kritiziramo v tujini, je prisoten tudi v Sloveniji. Ne govorim seveda o političnih kategorijah. Iz narodov hlapcev smo postali ljudje, ki hočemo biti gospodarji. To pomeni, da ne samo gospodarji v političnem smislu, ampak tudi v vsakodnevnem. Hočemo biti čim več.	»
Vladanje vnaša lahko v nek prostor in družbo tudi velike travme. O tem namreč govorim zato, ker ste se v zadnjem času ukvarjal z dachavskimi procesi, ki so bili tudi nekakšen izraz vzpostavljanja oblastniške moči.
»Ja, seveda. Naredil sem zelo specifično predstavo. Dachauski procesi so upravičeno travma slovenske družbe. O njih je bilo že
ogromno napisanega. Doživeli so tudi neko svojo javno obravnavo, neke vrste rehabilitacijo, ki še ni dokončno urejena. Jaz sem se teh dachauskih procesov lotil tudi iz nekega osebnega motiva. Eden mojih profesorjev, ki ga imam v naj lepšem spominu, ekonomist Mirko Košir, je bil eden od udeležencev na tem procesu. Zame ga je bilo pretresljivo poslušati, ko so »oddajali« proces po zvočnikih po celi Ljubljani. Takrat sem bil presenečen, kako je Košir samega sebe obtoževal in celo zahteval zase smrtno kazen. Začel sem razmišljati in razmišljam, kako je možno, da nekega izjemnega človeka, visokega intelektualca, pripravijo do tega. Pa ne samo seveda z fizično prisilo, niti z elektrošoki ne. Napisati bi moral antično tragedijo, da bi to zaobjel. No, in ker nisem bil sposoben tega narediti, sem se lotil popolnoma nasprotne stvari iz dokumentov,ki so bili dostopni.
Kaj pa pripravljate sedaj?
»Pripravljam, seveda, in sicer nadaljevanje avtobiografskega romana Preteklost, saj so me zadnji dogodki naravnost spodbudili k temu.
Ukvarjate se tudi s satiro. Naj bo s satiro konec najinega pogovora.
»Veste, s satiro je približno tako. Po vojni na Slovenskem nobene satire ni bilo. Lahko bi naredil paralelo. V tistem času, ko smo zadihali svobodno, kot se temu reče, ko smo dobili svojo državo, ki je bila štiri leta razkosana, ni bilo nobene možnosti pisati satire. Pojavila se je šele z neko liberalizacijo družbe, kajti dokler te ni, satira ne more obstajati. Če satirika zaprejo, ne more več pisati, če pa mu to dovolijo, nosi druge posledice, saj se da tudi na drugačen način pisatelja uničiti. Druga pomembnejša plat problema pa je, da v Sloveniji in verjetno tudi v zamejstvu primanjkuje nekaj bistvenega, kar satira pravzaprav zahteva: kulturo v družbi, kulturo obnašanja, kulturo, če hočete, polemiziranja, kulturo medčloveških odnosov. Kritiko je treba sprejeti, in to je največja zmaga človeka. Na Slovenskem pa smo zanjo skoraj nedojemljivi. To se dogaja vedno v majhnih narodih, ki se čutijo ogrožene in kjer hkrati posameznik sebe poistoveti z državo, kulturo, gospodarstvom, itd. Če napadeš njega, napadeš vse... Nikoli pa ni tega razumel kot kritiko njegovemu osebnem delu. To moramo seveda doseči, premik v mišljenju, ampak to se dosega počasi, skozi tisoč let. Zato imamo najbrž še veliko časa.«
Pogovor zapisal MARIJ ČUK
”Videc“ Vittorio Spolverini že tri mesece zbira ljudi na travniku prikazovanj pri Fari
Marijini otroci
Marko Marinčič
Fenomen Spolverini traja že dobre tri mesece. Toliko časa je namreč minilo odkar se je 12. oktobra lani 48-letni goriški fotograf postregel novinarjem z mikavno novico: »Vidim Devico Marijo. Vsak dan okrog poltreh popoldne se mi prikazuje na travniku pri Fari, nedaleč od Soče«. Mož je novico obogatil s pripovedjo o vseh podrobnostih. Povedal je, da se je nekaj tednov prej, 19. septembra zgodaj popoldne, sprehajal ob Soči. Bil je zelo potrt zaradi ljubezenskega razočaranja. V mislih je zato nagovoril Devico Marijo: »Če res obstajaš, zakaj dopuščaš, da človek tako trpi?«. Ko je tako govoril sam s sabo, je povedal Spolverini, je v grmu na gmajni zagledal komaj razločen obris ženske. Sprva ni verjel lastnim očem in se podal v bolnišnico na pregled. Nekaj dni kasneje se je vrnil na isti kraj in tokrat imel popolnejšo vizijo, ki pa je grešnika spravila v nezavest. Spominja se le, da je bila Marija zelo lepa, čeprav ne preveč postavna, temnolasa in nasmejana, rožnate kože, oblečena v belo in modro haljo. Lebdela je v zraku, okrog nje pa se je širil vonj po menti in mimozah.
Odtlej je fotograf začel redno zahajati v Faro in vsak dan videval Marijo. Vsaj tako je zagotovil novinarjem ter jih še seznanil z vsebino prvih treh sporočil, ki naj bi mu jih prikazen posredovala po vrsti 2., 7. in 9. oktobra.
Prvi množični miting je bil 17. oktobra, ko je videc napovedoval novo sporočilo za človeštvo. V Fari se je zbralo pet tisoč ljudi, strmelo v sonce in čakalo kak znak. Dosti je bilo med njimi radovednežev, precej pa' jih je resnično pričakovalo kaj nadnaravnega.
Zadovoljiti so se morali s Spol-verinijevimi besedami, da je videl Marijo in da mu je povedala to in ono. V sporočilih ni bilo nič pre-
tresljivega, samo nekaj splošnih pozivov k molitvi in spoštovanju obče znanih krščanskih načel.
Z raznimi nihanji je Spolverini vseskozi ohranil precejšnje občinstvo še dober mesec. Več tisoč ljudi je Stalo okrog njega 1. novembra, ko je napoved o novem sporočilu spet povečala pričakovanje in število ljudi v Fari.
Takrat je Spolverini uvedel novost. Napovedal je, da bo odtlej Marija vsa pomembna sporočila posredovala v cerkvi sv. Ignacija in sicer vsakega 20. v mesecu ob 18. uri. Cerkev, ki je z določeno nejevoljo gledala na dogajanje v Fari, je dotlej uradno molčala. Vidčeva poteza jo je postavila pred nujnost odločitve. Škof je nekaj dni pred 20. novembrom spre-
jel Spolverinija in ga pozval, naj svoje vizije drži zase ter naj ne uganja zgage med verniki. »Marija tako hoče, ne jaz«, mu je odvrnil fotograf. To je pomenilo prelom med njim in Cerkvijo.
Škof je tik pred 20. novembrom v uradnem sporočilu izrekel pomisleke o verodostojnosti vidca in pozval katoličane naj mu ne sledijo. Toda v prvi rundi spopada s škofijo je zmagal Spolverini, pa čeprav je moral poklekniti na stopnišče pred cerkvijo, ker so bila vrata zaklenjena: na Travniku se je okrog njega zbralo spet kakih pet tisoč ljudi. Bila pa je po drugi strani Pirova zmaga, saj je takrat videc precej razočaral množico, ki je morda pričakovala kaj več kot običajno sporočilce.
Od tistega dne dalje so se tudi vrste naj zvestejših v Fari začele redčiti, ko pa je še pritisnil mraz, je s Spolverinijem ostalo le še nekaj desetin vernikov. Kriza je imela takojšenj odsev na 'Marijina sporočila": po eni strani so se v njih začele pojavljati napovedi o katastrofah, po drugi pa napadi na cerkev in pozivi vernikom naj molijo, da bi dušni pastirji spet ubrali pravo pot.
Videc je prejel nekaj sodnih obvestil (zaradi širjenja vznemirljivih vesti in nedovoljene postavitve lope na kraju videnj, pa še lastnik bližnjega zemljišča je menda zahteval odškodnino, ker so ljudje spremenili zelen travnik v blatno lužo), kar pa ga ni pretirano vznemirilo. Vsa prizadevanja je usme-
ril v iskanje novosti, s katerimi bi spet pritegnil zanimanje ljudi. Tako je začel obiskovati bolnike, istočasno pa se je začel širiti glas, da so nekateri čudežno ozdravili. V Fari naj bi se nekega dne pripetil "čudež z medaljo". V rokah vidca (ki trdi, da je dogodek dokumentirala video kamera in da ni pri tem nobene prevare) naj bi na prvotno gladki ploskvi ostal vtisnjen relief z Marijino podobo. Nekaj naj bi bilo tudi fotografskih "čudežev", ko so na filmih raznih fotoamaterjev ostajale vtisnjene razne čudne luči, obrisi in sence. Ves ta fotografski material pa ni bil posebno prepričljiv, zato je pred nekaj tedni Spolverini napovedal senzacionalnej šo novost: na šesturnem filmu s prikazovanj v Fari se razločno vidi Marijin obraz. Nekaj prizorov je že pokazal novinarjem: dejansko se vidi nek ženski obris, kdor pa vsaj površno obvlada videotehniko zna povedati, da utegne to biti posledica precej enostavne manipulacije.
Nič za to, saj ima Spolverini še nekaj adutov v rokavu. Za prihodnje tedne napoveduje, da bo šel do papeža in mu izročil zdravniško dokumentacijo o ducatu čudežnih okrevanj in spreobrnjenj. Ustanovil je molitveno skupino, ki šteje že 270 članov pri nas, s sekcijami tudi v Furlaniji, Bergamu, Bologni, Argentini in Kanadi. Na pomlad naj bi st njegovi privrženci z vseh koncev zbrali na velikem mitingu v Fari, pred koncem leta pa videc napoveduje turnejo po Kanadi, odkoder mu prihajajo pisma pa čeprav so naslovljena le »Per Vittorio Spolverini, guello che vede la Madonna, Farra, Ita-lia«.
Koliko časa bodo še trajala prikazovanja? Sedem let, zagotavlja Spolverini, potem se bo Marija preselila drugam. Ime naslednjega vidca, ki ne bo Italijan, je že napisano v kuverti, ki jo je izročil notarju.
Vittorio Spolverini
(foto Marinčič)
Mnenje zdravnikov
Mož res kaj vidi? Je nor? Se spretno pretvarja? Na ta pogosta vprašanja so zdravniki, ki so med "ekstazami" Vittoria Spolverinija izvedli vrsto poskusov, že dali nekaj delnih odgovorov. Psiholog dr. Silvano Ceccotti izključuje, da bi bil neuravnovešen. Dr. Giorgio Gagliardi iz Milana je ugotovil, da mož dejansko doživlja neke vrste ekstazo. Ob prihodu v Faro so mu našteli okrog 110 srčnih utripov na minuto, kar je precej nad normo. Tik pred ekstazo mu srce "razbija" že 150 krat, nato pa do 170 krat na minuto. Intenzivno dihanje (25 vdihov na minuto pred ekstazo) doseže celo 45 vdihov, včasih pa Spolverini med ekstazo (ki traja od 1 do 5 ali 6 minut) sploh ne diha. V tem kratkem času mu nekako zamrejo čutila in ne čuti bolečin.
To pa še ne dokazuje ničesar. Obstajajo namreč dobro znane tehnike, ki človeku omogočajo doseganje takih ekstaz. Zdravniki so preiskusili na Spolveriniju hipnotični trans: ko so ga hipnotizirali, je mož doživel enako ekstazo, kot kadar trdi, da vidi Marijo. Zato navajajo dve hipotezi: ali Spolverini zavestno dosega "umetne" ekstaze (in torej laže), ali pa je res prepričan, da nekaj vidi. V tem primeru si pojav razlagajo s podzavestnim hipnotičnim transom: avtosugestija naj bi vidca privedla do realne ekstaze, ki pa z Marijo nima kaj opraviti.
Prikazovanja, znaki na nebu in v lubenicah, solze s slik in čudežna okrevanja
Mati božja je doma v treh Benečijah
Primer goriškega fotografa nikakor ni osamljen. V zadnjih letih se število ljudi, ki zatrjujejo, da so videli Marijo ali kak drugi nebeški pojav, neprestano veča: zlasti v našem severovzhodnem delu Italije je skoraj ni pokrajine, kjer se ne bi komu prikazala Devica. Lahko bi celo rekli, da če si je zlodej v Italiji izbral kot dom Piemont in posebej Turin, je Mati božja doma v deželah vzhodno od Padske nižine. V krajevnih časopisnih kronikah je v zadnjih letih mogoče zaslediti nič koliko bolj ali manj čudežnih pojavov, okrog katerih se je seveda razbohotila ljudska fantazija: mnogi naj bi imeli vizije Marije in drugih nebeških likov, slike in kipci Matere božje so pretakali solze, kmet je našel nebeški znak v lubenici, drugi so gledali čudežne pojave na nebu, niso manjkale niti čudežne pridobitve vida in okrevanja bolnikov. Večinoma so ti primeri ostali omejeni na manjše krajevne stvarnosti in se glede popularnosti nikakor ne morejo kosati s slovesom Medjugorja. Prav ker gre za malo znane primere, pa je lahko pregled nekaterih takih pojavov v treh Benečijah zanimiv.
Videm
Če najprej pogledamo na našo bližnjo okolico, ne moremo spregledati prikazovanj v Benečiji. 36-letna Francesca Costaperaria, ki jo opisujejo kot pobožno žensko, ki je že večkrat romala v Medjugorje, je konec maja začela videvati Marijo nad kamnolomom pri Barnasu. Zanimanje za pojav je trajalo nekaj tednov, potem pa se je vsa stvar polegla.
Trst
V Trstu so pred nedavnim beležili najnovejši primer osebe, ki naj bi videla Mater božjo: šlo je za voznika tovornjaka, ki je svoje vozilo ustavil kar sredi ceste in zatrjeval, da vidi Marijo. Stvar se je končala precej klavrno, saj so vidca z nepri-
mernega kraja za prikazovanja takoj odpeljali na psihiatrični pregled.
Drugače je bilo v začetku septembra, ko je več desetin romarjev menda prisostvovalo čudnemu pojavu pri svetišču na Griži. Kot so kasneje povedali, naj bi skoraj celo uro gledali sonce, ki se je vidno premikalo na nebu. Nekateri so znali povedati, da se je sonce spremenilo v hostijo, drugi, da se je razdvojilo in podobno. Kolektivna vizija ni pustila posebnih posledic. Cerkev je postavila resne pomisleke glede nadnaravnos-ti pojava. Tudi sami romarji so se izognili pretiranemu propagandiranju dogodka in ga raje označili kot enkratno osebno izkušnjo. Pojav je tako šel kmalu v pozabo in bo o njem ostala sled le med papirji škofijskega arhiva, morda pod oznako "optična prevara" ali kaj podobnega.
Pordenon
Desetega junija 1987 naj bi 12-letna Rosanna Salvadori iz Paeseja pri Trevisu videla Marijo v cerkvici v Borgo Meduni v pordenonski pokrajini, kamor je z družino redno zahajala na sestanke molitvene skupine, ki se zbira okrog duhovnika Angela Pandina. Videnja so se nadaljevala in postala lansko poletje vsakodnevna. Deklica si je skrbno zapisala nekaj sporočil, ki naj bi jih prejela od nje. Zanimanje za pojav je s časom precej zamrlo.
Treviso
Iz Pordenona vodi pot prikazovanj naravnost proti Trevisu. V kraju Santa Bona naj bi 15. avgusta 1983 še ne dvajsetletni Dario Della Libera prejel Marijino sporočilo, ki so ga spremljali oblaki, veter in močan vonj. Lani so ob peti obletnici prvega videnja pričakovali pomembno sporočilo, ki pa ga ni bilo.
V malo oddaljenem Monastieru naj bi neki "Massimo" v hiši priletne Sare Rigato prav tako
videval Marijo in pel rožni venec pred skupinami romarjev. Domačini o tem dogodku neradi govorijo, ljudje pa še vedno zahajajo tja.
Mestre
Tu naj bi do prikazovanj prihajalo kar v mestnem stanovanju, kjer da je 11-letna Cristina Tronchi v letih od 85. do 87. vsak dan videvala Devico v vogalu med spalnico in vhodom v stanovanje. Ko je zanimanje za pojav začelo postajati že preveč vsiljivo so starši odločili, da obdržijo stvar zase ter oddali notarju in odvetnikom zapise o hčerkinih izkušnjah.
Vicenza
Znana "Madonna di Schio" se je pred tremi leti prvič prikazala bivšemu čuvaju na železniškem prehodu Renatu Baronu v kraju Poleo, blizu Schia. Kljub negodovanju uradne cerkve je kraj še danes cilj tisočih romarjev in, kot jih je označil škof v Vicenzi Pietro Nonis, "vsakovrstnih vedeževalcev, gurujev in prerokov".
Pri Vicenzi je tudi kraj Priabona, kjer so med-jugorski romarji ustanovili "oazo miru", nekako versko komuno, kamor redno zahajajo romarji iz vseh koncev Italije.
Nedaleč od tam se zbira tudi neka na pol "poganska" sekta, ki je na griču Summano (kjer naj bi nekoč stalo Zevsovo svetišče) postavila križ in menda bogu žrtvovala jagnjet.
Padova
Družinska mati, Amalia Favarin Pellanda iz Cittadelle, naj bi 10. junija 1987 videla Marijo in Jezusa. Lansko pomlad so o tem poročali tudi vsedržavni mediji, zanimanje na pojav, ki naj bi se odtlej ponavljal precej pogosto, pa je ostalo omejeno na nekaj desetin vernikov.
Belluno
Jeseni 1985 je takrat 13-letna Francesca Paier videla Devico in prejela od nje nekaj sporočil za človeštvo. Nekaj časa so se pred njenim domom zbirali romarji ;z vsega Veneta, v zadnjem času pa so obiski in skupne molitve na kraju domnevnih prikazovanj vse redkejši.
Rovigo
Zadnji nadnaravni pojav beležijo v letu 1972, ko naj bi s slike Device v cerkvi v Lendinari pritekale solze. Govor je bil tudi o čudežnih okrevanjih.
Trento
Podoben dogodek opisujejo tudi v Mattarellu pri Trentu, kjer na bi se solze pretakale s slike medjugorske Marije. Pojav naj bi trajal vsega skupaj deset dni ob koncu lanskega aprila.
Verona
O tretji Mariji, ki joče, je bil junija predlanskim lani govor v Cologni Veneti pri Veroni. Tokrat je šlo za kipec.
V isti pokrajini je kraj Casaleone, kjer je na pomlad leta 1987 kmet Lino Leardini v komaj prerezani lubenici opazil znak v obliki črke M. Župnik Sergio Petruzzi je prihitel blagoslovit lubenico, v vasi pa so začeli pripravljati kandidatno listo "medjugorske Marije", ki naj bi se predstavila ob volitvah 14. junija.
Čudne stvari so se dogajale lani tudi v Villaf-ranchi, v neki kleti v Ul. Dei Colli, kjer ima sedež Center za karizmatično obnovo. Obiskujejo ga kristjani, ki bi se radi vrnili k preprosti veri iz časa katakomb. Pripovedujejo, da so med obiskovalci slepci, ki speh vidijo, pohabljenci, ki veselo poskakujejo in drugi čudežno ozdravljeni verniki.
Moški smuk v Wengnu ter ženski superveleslalom v Tignesu
Prepričljiva uspeha Girardellija in Meriejeve
VVENGEN — Marc Girardelli stopnjuje svojo odlično formo. Na včerajšnjem smuku v Wengnu je namreč premočno zmagal in pustil za seboj vse najboljše. Girardelli je tudi tokrat odlično smučal, njegov uspeh pa je sad tudi odlično pripravljenih smuči, kar je bilo najbolj opaziti na ravninskem delu proge, kjer si je Luksemburžan zagotovil več kot sekundo prednosti.
Na drugem mestu se je presenetljivo uvrstil Zahodni Nemec VVasmeier, ki je štartal izven prve jakostne skupine. Pirmin Zurbriggen, ki je naj hujši tekmec Girardellija za osvojitev velikega kristalnega globusa, je zasedel komaj 8. mesto s skoraj dvema sekundama zaostanka. Najboljši italijanski smukač Michael Mair je bil deveti. Tudi tokrat je povsem ugodno presenetil mladi JužnotirolecRunggaldier, ki je zasedel 10. mesto.
Vrstni red: 1. Girardelli (Luk.) 2'26"54, 2. Wasmeier (ZRN) 2'27"05, 3. Mahrer (Švi.) 2'27"38, 4. Heinzer (Švi.) 2'27"86, 5. VVirnsberger (Au.) 2'27"91, 6. Tauscher (ZRN) 2'28"22, 7. Boyd (Kan.) 2'28"29, 8. Zurbriggen (Švi.) 2'28"49, 9. Mair (It.) 2'28"93, 10. Runggaldier (It.) 2'29 "00.
Lestvica smuka: 1. Girardelli (Luk.) 89 točk, 2. Hoeflehner (Au.) 79, 3.
Na sliki (od leve proti desni): VVasmeier (ZRN), Girardelli (Luk.) in Mahrer (Švi.).
VVirnsberger (Au.) 73, 4. Mair (ItJ 67, 5. Miiller (Švi.) 63, 6. Zurbriggen (Svi.) 58.
Lestvica za SP: 1. Girardelli (Luk.) 244, 2. Zurbriggen (Švi.) 191, 3. Tomba (It.) 113, 4. Bittner (ZRN) 94, 5. VVasmeier (ZRN) 92, 7. Mair (It.) 82.
VVengenski smučarski triptih se bo nadaljeval danes z drugo preizkušnjo
v smuku, jutri pa bo na vrsti slalom, ki bo veljal tudi za kombinacijo.
TIGNES — Francozinja Carole Merle je tretjič zapored v tej sezoni zmagala tekmovanje v superveleslalomu, ki so ga pripravili v Tignesu. S tem uspehom si je francoska smučarka že predčasno zagotovila kristalni glo-
bus v tej disciplini. Merlejeva ima namreč tolikšno prednost pred zasledo-valkami, da si lahko privošči tudi slab nastop na zadnji preizkušnji v superveleslalomu, ki bo konec februarja v Koloradu.
Na včerajšnji preizkušnji je Francozinja za 26 stotink sekunde prehitela Avstrijko VVacheterjevo ter za 33 stotink Wolfovo (Au.). Najboljša od jugoslovanskih predstavnic je bila Mateja Svet, ki je zasedla 18. mesto. Od Italijank je Deborah Compagnoni zasedla 16. mesto, Cecilia Lucco pa je bila 43.
Vrstni red: 1. Merle (Fra.) 1T7' 34, 2. VVachter (Au.) 1T7"60, 3. Wolf (Au.) 1T7"67, 4. VValliser (Švi.) 1T7"91, 5. Qu-ittet (Fra.) 1'18"09, 6. Chedal (Fra.) ri8”14, 7. Moesenlechner (ZRN) 1'18"29.
Lestviva superveleslaloma: 1. Merle (Fra.) 75 točk, 2. VVolf (Au.) 46, 3. VVachter (Au.) 36, 4. Maier (Au.) 33, 5. VValliser (Švi.) in Moesenlechner (ZRN) 27.
Lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.) 261, 2. Merle (Fra.) 186, 3. VValliser (švi.) 149, 4. Maier (Au.) 145, 5. Figini (Švi.) 140, 6. Svet (Jug.) 102. 7. VVachter (Au.) 91.
Za organizacijo Mundiala
Vidmu
69 milijard lir
RIM — Na včerajšnjem sestanku ministrskega sveta so vzeli v pretres tudi vprašanje svetovnega nogometnega prvenstva. S tem v zvezi so določili vsoto denarja, ki je potrebna za realizacijo določenih infrastruktur.
Ministrski svet je sklenil, da bo za to namenil 691 milijard lir za ureditvena dela v Rimu. Za druga mesta, kjer se bodo odvijale tekme svetovnega prvenstva, pa bodo namenili naslednje vsote: Milan (597 milijard lir), Napoli (390), Torino (294), Genova (262), Firen-ze (247), Verona (221), Bari (197), Cagli-ari (84), Palermo (70), Videm (69), Bologna (59).
Večji del denarja, ki so dali Vidmu, bodo namenili predvsem za obnovitev raznih infrastruktur v mestu oziroma v Furlaniji-Julijski krajini.
Med temi bi omenili posodobitev videmske železniške postaje s posebnim poudarkom na čakalnice in prostore namenjene potnikom. Tudi letališče v Ronkah bo deležno določenih izboljšav. Ob tem pa bodo uredili tudi cestno povezavo med Ronkami in avtocesto, ki pelje v Videm.
V središču Vidma bodo uredili tri večja parkirišča in tako vsaj delno rešili vprašanje, ki je že danes dokaj pereče.
Strah pred morebitnim napadom ZDA
Tekme Libija
ALŽIR — Srečanje kvalifikacijskega dela za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Italiji leta 1990, med Libijo in Alžirijo, ki bi moralo biti na sporedu danes v Tripolisu, so iz varnostnih razlogov črtali. Kot poroča dopisnik alžirskega časopisa Al Massa je do te odločitve prišlo včeraj zjutraj na srečanju vodstev obeh reprezentanc.
Predstavniki libijske reprezentance so namreč menili, da si ne morejo privoščiti, po ameriških grožnjah, da bodo bombardirali kemično tovarno v bližini Tripolisa, da bi zbrali na stadionu več tisoč ljudi.
Predstavnik alžirske reprezentance je po sestanku povedal, da bo o tem dogodku sporočil mednarodni nogometni zvezi, ki bo odločala, kaj je treba storiti.
Kar zadeva libijsko nogometno reprezentanco, ta je v prvem srečanju prve skupine afriškega dela premagala izbrano vrsto Burkine Paso, v drugem srečanju, proti Slonokoščeni obali, pa je izgubila z 1:0. Predstavniki Alžirije pa so v prvem in doslej edi-
Alžirija ne bo
nem srečanje s 3:0 premagali reprezentanco Zimbabweja.
V	kvalifikacijskem srečanju svetovnega nogometnega prvenstva (prva skupina azijskega dela) je reprezentanca Katarja z 1:0 premagala izbrano vrsto iz Iraka. V isti skupini je Jordanija z 2:0 premagala reprezentanco Omana.
V	tretji skupini azijskega dela pa so Združeni arabski emirati s 5:0 premagali Pakistan.
Boks: Coggi - Brazier za svetovni naslov
VASTO — V Vastu bo danes zvečer zanimiv boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v superlahki kategoriji. Nasproti si bosta stala svetovni prvak, Argentinec Juan Martin Coggi, in predstavnik ZDA Harold Brazier.
To je drugič, da prvak Coggi se pomeri za ohranitev naslova. Prvič je namreč leta 1987 zmagal proti Italijanu Patriziu Olivi, lani pa je uspešno premagal predstavnika Južne Koreje Sang Ho Leea.
Nadaljuje se-teniško prvenstvo Avstralije
Reggijeva v osmino finala
MELBOURNE — Včerajšnji dan na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije je potekal brez večjih presenečenj. Šicer v središču pozornosti je ostal senzacionalni poraz, ki ga je doživel lanskoletni zmagovalec Av-stralian opena in glavni favorit na letošnjem prvenstvu Mats.Wilander.
Včeraj je Ivan Lend moral prepustiti Zahodnemu Nemcu Steebu 1 set, isto je storil John McEnroe, ki je s 3:1 premagal domačina Dykeka. Najbolj težko nalogo pa je imel lanskoletni finalist, Avstralec Patrick Cash, ki je potreboval 5 setov, da je strl odpor razigranega Reneberga (ZDA).
Italijanka Raffaella Reggi je uspešno prestala tudi tretje kolo in v osmini finala se bo pomerila z Gabrielo Saba-tini. V nadaljnji del tekmovanja pa se ni uvrstil mladi Gianluca Pozzi, ki je v drugem kolu moral priznati premoč Angleža Batesa.
IZIDI
Posamezniki: Lendl (Češ.) - Steeb (ZRN) 6:2, 3:6, 6:0, 6:3; Edberg (Šve.) -
Gabriela Sabatini
Moraing (ZRN) 6:4, 7:5, 7:5; Mansdorf (Izr.) - Matuszewski (ZDA) 6:2, 6:2, 7:5; Bates (VB) - Pozzi (It.) 6:4, 6:3, 6:4; Mc
Enroe (ZDA) - Dykek (Avs.) 6:2, 4:6, 6:4, 6:3; Krickstein (ZDA) - Tarango (ZDA) 6:3, 6:0, 6:2.
Posameznice: Sabatini (Arg.) - Benjamin (ZDA) 6:0, 6:0; Graf (ZRN) -Werdel (ZDA) 6:0, 6:1; Garrison (ZDA) -Kessaris (ZDA) 6:0, 6:0; Reggi (It.) - Du-rie (VB) 6:2, 6:2; Provis (Avs.) - Frazier (ZDA) 3:6, 6:4, 6:3.
Albarello in Belmondo prvaka v tekih
LIVIGNO - Marco Albarello (15 km) in Stefania Belmondo (10 km) sta včeraj postala italijanska prvaka v smučarskih tekih, ki se te dni odvijajo v Livignu.
Albarello, ki je svetovni prvak na tej razdalji, je že od vsega začetka prevzel vodstvo in na cilj dospel v času 37'37"2. Na 2. mesto se je uvrstil Giuseppe Ploner, 3. je bil Silvano Bar-co, De Zolt, ki je sodil v ožji krog favoritov, pa je bil četrti.
»Srečna« zmaga Kontovelcev
V četrtek zvečer si je lepo število gledalcev v repenski telovadnici ogledalo srečanje košarkarskega promocijskega prvenstva med Kontovelom Electronic Shop in Ci-cibono. Z lepo mero sreče so si derbi zagotovili Konto-velci, ki so zmagali s košem, ki ga je v zadnji sekundi srečanja dosegel Grilanc. Kontovelci bodo svojo zadnjo zaostalo tekmo prvega dela igrali drevi v Repnu.
Košarka: v prvenstvu državnih kadetov
Zaslužena zmaga Jadrana Farco
Jadran Farco - Soteco Gradišča
112:106 (53:42)
JADRAN FARCO: Arena 29 (3:5), Bajc, Daneu 6 (2:3), Crisma 29 (12:12), Berdon 4, Pressel, Sterni 10 (0:1), Sosič 7 (1:3), Ažman 9 (3:5), Oberdan 18 (2:3). 3 TOČKE: Oberdan 2, Crisma 1.
V zaostali tekmi so jadranovi državni kadeti reagirali po sobotnem nerodnem porazu v Pordenonu in zasluženo premagali ekipo Soteco iz Gradiške.
Tekma je bila izenačena vse do polovice prvega polčasa, nato so se naši malo več koncentrirali v obrambi in vsilili nasprotniku hitrejši tempo igre, ki ga Soteco ni zdržal. Tako so naši prevzeli pobudo in si 7 minut pred iztekom tekme nabrali kar 20 točk prednosti. Zgledalo pa je, da bodo to prednost naši lahko še povečali.
Nato sta morala z igrišča zaradi petih osebnih napak edina play-makerja Oberdan in Daneu. Poškodoval se je tudi Arena. Nasprotniki so to izkoristi-
li in zmanjšali zaostanek na končnih 6 točk.
V napadu sta dobro igrala Arena in Crisma, medtem ko je cela ekipa odpovedala v obrambi, ki bo za potegovanje za prva mesta še kako potrebna.
(Luka Furlan)
Odbojka - under 15 ženske
Drugi poraz 01ympie
Villacher Bier - 01ympia	2:0
OLVMPIA: Carrara, Bratina, De Bia-si, Brisco, Pintar, Corsi, Bevilacgua, Zotti.
01ympia je tudi v drugem prvenstvenem nastopu poražena zapustila igrišče. Tokrat pa so naše odbojkarice igrale bolj sproščeno, še posebno učinkovite so bile v prvem setu, medtem ko so v nadaljevanju popustile. Negotove so bile predvsem v sprejemu, ki je šibka točka goriških igralk.
(Carrara)
Na lokostrelskem tekmovanju v Mestrah
Zmagi Ražmove in Micallija
Lokostrelci Zarje so se pred kratkim udeležili dvoranskega tekmovanja na 25m v Mestrah. V kategoriji začetnic je zmagala Tamara Ražem, medtem ko je bil med začetniki Bogdan Stopar četrti. Med instinktivci je VValter Micalli dosegel odlično prvo mesto, pri članih pa so se Aleksander Ražem, Stojan Ražem in Marko Čuk lepo odrezali. Naslednje lokostrelsko tekmovanje bo v Malu pri Vicenzi 12. februarja.
Rokomet: v mladinskem prvenstvu
Rekordna zmaga Krasa Trimac
KRAS TRIMAC - LIBERTAS	57:14 (26:8)
KRAS : Klinc, Kozlovič 11, Sardoč 13, M. Milič 1, Simo-neta 6, Sosič 20, Gruden, Vremec.
Krasovi mladinci so visoko premagali šibko postavo Li-bertasa in potrdili, da so poleg Cividina najboljša postava v deželi. Tekma je bila za naše fante v bistvu le šuterski trening (nasprotnikom so zadali v povprečju en gol na minuto), vseeno pa gre krasovce pohvaliti, saj so pokazali resnost s tem, da so igrali zbrano in v športnem duhu od prve do zadnje minute. Krašovci so izrabili priložnost, da so ponovili nekatere napadalne sheme, hiter prenos žoge in protinapad. Najboljši strelevc je bil po dolgem času spet Vojko Sosič. (Pjotr)
Nastopajo tudi krasovci
Kvalifikacije za DP
Alenka Obad, Tanja Ravbar, Igor Milič in Boris Štoka bodo predstavljali Kras Globtrade na drugem državnem turnirju tretjekategornikov v Chiavariju. Turnir je druga preizkušnja za kvalifikacije na državno prvenstvo (zadnja na tej ravni bo 1. aprila v Terniju). Igralci tekmujejo posamezno in tudi v dvojicah. Najboljših 16 si pridobi pravico nastopiti na najvišji ravni v nacionalnem okvirju.
Šercerjeve varovanke imajo nekaj možnosti, da startajo na tak uspeh. Na Prvem turnirju v Monte Cattiniju, ki sta se ga udeležili Alenka Obad in Tanja Ravbar se je Obadova uvrstila med prvih osem, v Chiavariju bo nadaljnja igra pri ženskah odvisna od žreba, pri moških pa je običajno konkurenca močnejša in številnejša, tako, da se bosta Krašovca Štoka in Milič toorala pošteno potruditi za dosego vidnejšega rezultata. (J. J.)
Sekcija športne gimnastike in športne ritmične gimnastike zelo aktivna
Pri Domu velika skrb za usposabljanje kadrov
Sekcija športne gimnastike in športne ritmične gimnastike pri ŠZ Dom je zelo uspešno zaključila svoje delovanje v letu 1988. Tokrat ne v tekmovalnem pogledu, marveč na strokovnem področju.
Že več let je sekcija položila veliko pozornost prav strokovnemu usposabljanju domačega trenerskega kadra. V glavnem gre za bivše tekmovalce, ki so se posvetili trenerstvu. Novembra je stopil pred izpitno komisijo v Gorici in Trstu pri italijanski telovadni zvezi Mitja Rupel, ki je uspešno položil izpit za društvenega trenerja. Decembra je pri Centru za strokovno izobraževanje kadrov pri fakulteti za telesno kulturo Miloš Figelj opravil izpit trenerja športne gimnastike.
Prav tako se je decembra, kot najboljša v deželi, uvrstila v finale balet-
nikov Domova trenerka klasičnega baleta Laura Leghissa. Na raznih selekcijskih nastopih v Trstu, Chiavariju in Savoni je stopila pred komisijo priznanih mednarodnih baletnih strokovnjakov, ki so ji povsod dodelili zelo laskave ocene.
Ob vseh teh uspehih bi hoteli še poudariti 40 let neprekinjenega delovanja (18 let pri ŠZ Dom) na gimnastičnem področju trenerke, vaditeljice in vzgojiteljice novih kadrov Mije Ušaj-Češčut.
Vsi člani sekcije iskreno čestitajo Mitji in Milošu ob prejetju trenerskega naziva, Lauri ob tekmovalnem uspehu in Miji ob visokem športnem jubileju. (Damy)
Na sliki: trener Miloš Figelj, ki vodi treninge najmlajših, pazljivo sledi nastopu mladega telovadca.
; ;	. j	
1 '5 ■	
	£§g»|
	
Košarka: v B-2 ligi Jadranova vrsta jutri v Faenzi
Tudi na tujem nadaljevati zmagovito pot
Prejšnjo nedeljo so jadranovci zaigral^ tako, kot smo dalj časa pričakovali. Če bi v eno samo besedo lahko strnili vse značilnosti igre, ki so jo »modri bojevniki« predvajali proti San Piet-ru, potem bi to moral biti pridevnik »zdrava«, kajti Brumnova vrsta je pri vseh gledalcih zapustila vtis lahkotnosti in dinamičnosti, ki naj bi bilo lastno le človeku z optimalnim zdravstvenim stanjem, ki si lahko privošči, da mu vse uspeva brez truda, po liniji najmanjšega odpora.
Po tako prepričljivem nastopu, ki je požel odobravanja in priznanja na vseh straneh, je že napočil čas za resnejše testiranje daleč od domačih sten, kjer se uresničujejo načrti vseh moštev z višjim nivojem aspiracije.
V skupino ambicioznih ekip uvrščamo seveda tudi jutrišnjega nasprotnika jadranovcev, postavo Banca Popo-lare Faenza, čeprav se trenutno tare na osmem mestu lestvice, kar je pa še
Prizor z zmagovite domače nedeljske tekem Jadrana proti Castei S. Pietru
ne izključuje iz borbe za uvrstitev v playoff. Na dlani je, da so v Faenzi opravili lepo delo, če primerjamo lan-
sko in letošnjo uvrstitev v tem času. Trener Cerioni je doslej dobro izkoristil sposobnosti novih nakupov Matas-
sinija in Fusara kot tudi Scarpara, ki je lani presedel večji del sezone zaradi hujše poškodbe.
Zdi se pa, tako vsaj lahko presodimo po izidih in po storilnosti raznih ekip po novoletni prekinitvi, da so vsa moštva, razen redkih izjem (med temi tudi Jadran), zabeležila padec v formi, medtem ko je razpoloženje »modrih bojevnikov« v postopnem toda konstantnem porastu. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi lani in jadranovci so vrh svoje rasti dosegli sredi splošnega usihanja.
Zavedamo se, da je nemogoče pričakovati vsakič tako živahnost in točnost, kot smo ju bili deležni prejšnjo nedeljo, vendar menimo, da so naši košarkarji dokončno prešli v »tekoče stanje«, zato pa si od njih obetamo enakomerno vzpenjajočo pot od tu do konca rednega dela prvenstva. Začenši z nedeljskim gostovanjem v Faenzi. (Cancia)
Odbojka: drevi v Nabrežini v ženski D ligi
Zanimiv derbi med Sokolom Indules in Kontovelom ES
Odbojkarji Bora Cunje Avtoprevoza bodo imeli tudi v 11. kolu na drugi strani mreže enega slabših nasprotnikov v C-2 ligi. Šesterka Pav Imme iz Remanzacca je s skromnimi 6 točkami na spodnjem delu razpredelnice in bržkone tudi med kandidati za nazadovanje. Ni potrebno posebej poudarjati, da so gostje nesporni favoriti, a pod pogojem, da zaigrajo tako kot znajo, brez podcenjevanja nasprotnika, ki samo ob takem razpletu, lahko poskrbi za presenečenje. Veliko bolj izenačen bo prav gotovo neposredni obračun med Rozzolom Legovini Športom in Meblom Imsa. Na lestvici ločita trenutno ti dve šesterki samo dve točki razlike. V prednosti so Goričani, ki bi v primeru zmage pospravili dve zlata vredni točki. Kot napovedu-
jejo gostitelji pa pot do uspeha ne'bo lahka.
Drugič zapored bo goriški Agorest igral pred domačimi gledalci. Nocoj bodo Goričanke gostile Prato, ki se s Slogo Koimpexom krčevito bori za drugo mesto na razpredelnici in je povsem drugačen nasprotnik, kot je bil pred tednom skromni Pieris. Prav gotovo je kakovost nasprotnic še dodaten motiv, da odbojkarice Agoresta v primeru zmage dohitijo ekipe, ki so na sredini razpredelnice. Zastopnicam Sloge Koimpexa se ponuja lepa priložnost, da na gostovanju v Gradišču pospravijo tretji zaporedni par točk in osmega v letošnjem prvenstvu. Trener domače ekipe Torriane Orel ima zadnje čase kar precej težav pri sestavi
dobre šesterke, saj ima dve igralki poškodovani, tretjo pa muči gripa. Pri gostiteljicah se bo v največji meri poznala odsotnost podajačice Zuttiono-ve, saj prav temu dejstvu gre v največji meri pripisati tri zaporedne poraze Torriane. Tudi po 11. kolu se bo bržkone mrtvi tek med Prato in Slogo Koimpexom še nadaljeval.
Verjetno bo Libertas iz Martignacca premočen nasprotnik za Sočo Sobema, ki igra za nameček v gosteh. Kombinirana slovenska šesterka je zadnje časa pokazala napredek, a samo bežen pogled na lestvico govori v prid dreviš-njega gostitelja.
V ženski D ligi bo za slovenske gledalce nocoj osredna tekma v Nabrežini med domačim Sokolom Indulesom in Kontovelom Electronic Shop. Nes-
porne favoritinje so Nabrežinke, ki bodo nastopile z najmočnejšo postavo, pa tudi sicer je razlika med ekipama kar precejšnja. Nabrežinski derbi bo obenem tudi drugi v letošnjem prvenstvu v tej ligi. Omeniti moramo, da je v Dolini slavil Sokol Indules s 3:0. Pri Bregu Agrar sta forma in igra igralk v stalnem vzponu. Ta trend bo treba danes potrditi, ker prihaja v goste odličen nasprotnik Banca Popolare iz Cente. Gostje so na zadnjih dveh nastopih potegnile krajši konec in ni rečeno, da niso tudi tretjič ranljive, saj pravi slovenski pregovor, da v tretje gre rado. Da bi ta modrost obveljala, bodo morale domačinke zaigrati res odlično.
V moški odbojkarski C-l ligi
V ženski odbojkarski C-l ligi
Ta 01ympio odločilna tekma
Bor Elpro proti vodilnemu
Jakopičeve varovance čaka danes zvečer v Villi Vicentini izredno pomembno srečanje. Anchor Fix Vi vil ima namreč na lestvici isto število točk kakor naši predstavniki, saj je v devetih nastopih iztržil samo tri zmage. Že' samo ta podatek zgovorno priča o pomembnosti današnje tekme, v kateri bodo Špacapan in tovariši igrali proti neposrednemu tekmecu v borbi za obstanek v ligi. Zmaga bo torej danes veljala dvojno.
Upati je, da bo 01ympia ponovila odlično igro, s katero bi kmalu prekrižala račune prvouvrščenemu Cusu, ki se lahko zahvali samo neizkušenosti goriških odbojkarjev, da je lahko slavil zmago. Proti zelo močnemu nasprotniku so olympijci predvajali res učinkovito igro. Odlični so bili tako v napadu kot v obrambi, požrtvovalno so se borili skozi vseh pet setov, v ključnih trenutkih pa jih je izdalo pomanjkanje hladnokrvnosti in več samozavesti. Res škoda, saj bi nenadejana zmaga proti tržaški šesterki še
kako pozitivno vplivala na moralo naših odbojkarjev.
S tako prepričljivo igro pa bi morali Jakopičevi fantje zaigrati tudi danes. Pozabiti morajo predvsem na negativen razplet iz prejšnjega srečanja. Ne bi hoteli namreč, da bi lahko imel poraz s Cusom trajnejše posledice v igri olympijcev. Vivil je - kljub položaju na lestvici — ekipa, ki jo je treba vse prej kot podcenjevati, saj vse kaže, da je njena forma v vzponu. V zadnjem kolu so namreč igralci iz Ville Vicen-tine suvereno premagali v gosteh Vol-ley Badio in ji tako prepustili nehvaležno zadnjo stoličko na lestvici.
Trener Jakopič lahko računa za današnje pomembno srečanje - ki bo tudi zadnja preizkušnja za olympijce v prvem delu prvenstva — na kompletno postavo. Zaigral bo tudi Luka Ma-rassi, ki ga že nekaj časa pesti poškodba na ramenu. Srečanje v športni palači v Villi Vicentini bo ob 20.30. Upamo, da bodo na tem pomembnem gostovanju sledili ekipi tudi številni navijači, (mal)
V ženski C-l ligi se nocoj igra 11. kolo oziroma zadnje iz prvega dela prvenstva. Enajsti prvenstveni nastop bo za odbojkarice Bora Elpro izredno zahteven, saj bodo gostovale pri vodilnem in za nameček še neporaženem Dolu Pallavolo.
Vsekakor pa moramo omeniti, da igralke iz Dola zadnje čase sicer zmagujejo, a ne brez težav. Doslej so nasprotnicam prepustile kar štiri nize več kot drugouvrščeni Laprevidente.
' V dosedanjih desetih prvenstvenih nastopih je Dolo odpravil s prepričljivim 3:0 samo tržaško OMA Mobili S. Giusto. V 7. kolu so drevišnje nasprotnice Tržačank pred domačimi gledalci strle odpor AUSA Pav iz Červinjana šele po petih nizih igre, teden dni kasneje je Itas sredi Fiume Veneta klonil šele po tie-breaku, ki je prava odbojkarska loterija.
Preteklo soboto je Dolo slavil v San Giustini in Colle, a skromni domači šesterki Fratte prepustil niz.
Odbojkarice Bora Elpro, ki se bodo podale na to gostovanje skupaj z ig-
ralci Ferra Alluminia, ki bo igral v Padovi, res nimajo kaj izgubiti, saj se povsem zavedajo, s kom bodo merile moči. Kvečjemu lahko samo pridobijo, ker ne gre pozabiti na spodbudno dejstvo, da varovanke trenerja Korena igrajo boljše v gosteh, kot v domači tržaški telovadnici.
Doslej so samo enkrat zmagale v telovadnici šole Suvich proti Fratteju, ostale tri zmage pa so si jih izborile na tujem. To je proti Fiume Venetu, Tržiču in pred štirinajstimi dnevi še v Villi Vicentini.
Ker igra Bor Friulexport danes ob 18. uri tekmo v konkurenci under 16 z Virtusom, bo odšlo na to zahtevno gostovanje samo 8 igralk, ki so dobro pripravljene in trdno prepričane zagrizeno greniti pot do zmage gostiteljicam in to prav do zadnjega sodnikovega žvižga. Ni pa rečeno, da Bor Elpro ne zna pripraviti presenečenje kola. V odbojki smo bili namreč večkrat priča takim in podobnim nepričakovanim razpletom.
DANES
SOBOTA, 21. JANUARJA 1989
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.00	v Repnu: Kontovel ES - Alabar-da; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -A. P. Grado
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Villi Vicentini: Anchor Fix Vivil - 01ympia
ŽENSKA C-l LIGA
20.30 v Dolo (Vicenza): Dolo - Bor Elpro
MOŠKA C-2 LIGA
20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Legovini šport - Meblo Imsa; v Remanzaccu: Pav Imme - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Gradišču: Torriana - Sloga;
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Prata
MOŠKA D LIGA
20.00	v Martignaccu: Libertas Martig-nacco - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Nabrežini: Sokol Indules - Kontovel Electonic Shop; 17.30 v Dolini: Breg Agrar - Banca popolare Tarcento
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola »Visintini«; S. An-drea - Sloga B; 16.00 v Trstu, šola »Volta«: DLF Trst - Sloga Sagor A
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola »Suvich«; OMA Mobili S. Giusto - Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Čampi E lisi: S. Andrea -Kontovel ES; 20.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Friulexport B - Le Volpi B;
17.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Friu-lexport A - La Marmotta
UNDER 18 ŽENSKE
18.00 v Nabrežini: Sokol Indules - Ju-lia Trst
UNDER16 ŽENSKE
18.00	v Trstu, šola »Rolli«: Virtus - Bor Friulexport
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Trstu: Ed. Adriatica - Primorje; 14.30 na Opčinah SNS Caffe - Vesna
JUTRI
NEDELJA, 22. JANUARJA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Faenzi: Banca Popolare - Jadran
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Arte Gorica
DEŽELNI MLADINCI
9.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Cicibona - Sokol
DEŽELNI KADETI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Don Bosco;
15.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Radenska - Stella Azzurra
10.30	V Repnu: Polet - Poggi B; 11.00 pri Sv. Sergiju: Barcolana - Bor Radenska
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
11.00	v Štandrežu: Val Naš prapor Imsa - Soča Čerimpex
UNDER 18 ŽENSKE
10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex -OMA Mobili S. Giusto; 11.00 v Dolini: Breg - CUS Trst
UNDER 15 ŽENSKE
10.00	na Proseku: Kontovel ES - Ricre-atori Comunali
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Trstu, šola »Giotti Stuparich«: DLF Trst - Sloga
NOGOMET
*	1. AMATERSKA LIGA
14.30	v Ronkah: Ronchi - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Briščkih: Edile Adriatica - Ju-ventina; 14.30 v Castions di Strada: Cas-tionese - Kras; 14.30 v Križu: Vesna -Ruda
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Aiello; 14.30 v Bazovici: Zarja - Vermegliano; 14.30 v Trebčah: Primorec - Mladost
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja - Breg; 10.45 v Miljah: Fortitudo - Primorje
ZAČETNIKI
11.00	na Proseku: Primorje - CGS; 11.45 v Bazovici: Zarja - S. Andrea
V nedeljo v amaterskih ligah vrsta zanimivih in odločujočih tekem
V središču pozornosti derbi v Trebčah med Primorcem in Mladostjo
1.	AMATERSKA LIGA
RONCHI - PRIMORJE
Po nedeljskem prisiljenem počitku zaradi megle, Primorje gostuje proti ekipi, ki je doživela tri zaporedne poraze. Zato je razumljivo, da domačini bodo igrali zelo zagrizeno, ker njihov položaj na lestvici ni kot so predvidevali v začetku. Ko je Ronchi v prvi prvenstveni tekmi premagal na Proseku Primorje so trdili, da spada med favorite. Nato pa se je izkazalo, da to ne drži. Doma je v sedmih tekmah zbral le 9 točk, na osmih gostovanjih pa mu je šlo še slabše (5 osvojenih točk). Trenutno ima Ronchi le točko več od Primorja in to dokazuje, da ni tista velesila, kot so predvidevali. Prav zaradi tega Proseča-ne še sedaj peče poraz, edini ki so ga letos doživeli doma in to že v prvem kolu. Zato tokrat nameravajo prekrižati račune domačinom, kar pomeni, da upajo vsaj na točko.
2.	AMATERSKA LIGA
E. ADRIATICA - JUVENTINA
V prvem kolu povratnega dela bo Juventina gostovala v Briščkih pri enajsterici Edile Adriatica, ki je v napovedih veljala za enega izmed favoritov za prestop v višjo ligo. Tržačani pa niso izpolnili pričakovanj in se trenutno nahajajo na sredini lestvici, za Štandrežci pa zaostajajo za dve točki (odigrati pa morajo še zaostalo srečanje).
Prepričani smo, da bodti Grionovi varovanci odpotovali v Trst (igrali bodo brez izključenega
Trevisana) s trdnim namenom, da se nasprotnikom maščujejo za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu. Naloga Tabaja in tovarišev ne bo lahka, ne smemo pa pozabiti, da se je doslej Juventina bolj izkazala na gostovanjih kakor na domačem igrišču, tako da ne bi izključili možnosti, da se bodo tudi iz jutrišnjega gostovanja Štandrežci vrnili z obema točkama v žepu. (mal)
CASTIONESE - KRAS
Ekipa Castionese, ki je lani v skupini D zasedla 3 mesto s 34 točkami, je v prvem delu prvenstva s 17 osvojenimi točkami pristala na 6 mestu lestvice. Kot zanimivost lahko povemo, da v 15 tekmah samo enkrat ni prišla do gola (v srečanju proti Flambru). Castionese torej ima prodoren napad (22 golov), vendar tudi precej ranljivo obrambo (18 prejetih golov). Za Kras, ki je prejšnji teden zamenjal trenerja (Gardini-Giovannini) je obvezno, da pride do zadetka. Kraševci, katerih položaj na lestvici ni najbolj rožnat, morajo čim-prej nadoknaditi zamujeno. Točka je tokrat skoraj obvezna.
VESNA - RUDA
V Križu se obeta res lepa nogometna predstava. V goste pride ekipa, ki si je letos zagotovila naslov zimskega prvaka in to ne le po naključju. Že v lanski sezoni je Ruda igrala solidno v skupini E, ko je s 36 točkami zasedla 3 mesto. Kar lani ji ni uspelo, na to računa letos in doslej je povsem izpolnila pričakovanja. V 15 nastopih je
doživela en sam poraz v 10. kolu, ko je v Miljah, s tesnim 1:0, klonila Muggesani. Sicer tudi Vesna igra letos zanesljivo, saj Križani s tekmo manj zaostajajo le štiri točke za vodečo Rudo. Izid tega dvoboja bo zato izredno važen za obe ekipi.
Vesna, ki je na domačih tleh letos klonila le Muggesani (1:3), ob podpori svojih zvestih navijačev upa, da bo strla odpor razigranih gostov ter se jim približala na lestvici.
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC - MLADOST
V Trebčah se obeta zanimiv derbi med Primorcem, ki se je po seriji dobrih rezultatov prebil do vrha lestvice, in Doberdobci, ki po zamenjavi trenerja so premostili krizo. Derbi sicer nima dolgoletne tradicije, saj je le 7. po vrsti. Ekipi sta se prvič srečali v sezoni 83/84, ko so prvič v okviru 3. AL igrale skupaj tržaške in goriške ekipe. Glede rezultatov dosedanjih šestih derbijev je stanje precej izenačeno 2 zmagi pripadata Primorcu, dve Mladosti, dvakrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Skupno je padlo 17 golov, od katerih je Primorec dal 9, Mladost pa 8. Trebenci, ki želijo ostati sami na vrhu lestvice, računajo na celotni izkupiček. Doberdobci, čeprav zaostajajo na lestvici, niso se izgubili vsega upanja, da bi dohiteli vodilne. Kot je iz tega razvidno, obeta se zanimivo srečanje.
ZARJA - VERMEGLIANO
Za Zarjine igralce bo to prvo srečanje povratnega dela prvenstva. Nasprotnik, ki je izredno
slabo začel (4 točke v 7 tekmah), si je s serijo zmag nekoliko opomogel. Čeprav so Bazovci v tem dvoboju favoriti, nikakor ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu. Pozabiti ne smemo, da je Vermegliano v zadnjih šestih nastopih zbral kar 9 točk in da je klonil le Primorcu.
(Bruno Rupel)
SOVODNJE - AIELLO
Spangherjevi varovanci so dobro začeli drugi del prvenstva. Z gostovanja v Medei so odnesli dragoceno točko, kljub temu da so nastopili brez dveh standardnih igralcev, Marka Fajta in Guli-na. Jasno je torej, da so Sovodenjci pridobili več samozavesti in zaupanja v lastne moči, tako da lahko z optimizmom gledamo na naslednje nastope. Že jutri se bo ponudila Sovodenjcem prvovrstna priložnost, da pospravijo nov par točk. Gost slovenskih igralcev bo postava Aiella, ki ima na lestvici samo točko več. Zmaga je zato imperativ, kateremu se ne smejo mladi sovodenj-ski nogometaši tokrat izogniti. Prepričani smo, da bodo Čevdek in tovariši s pametno igro premagali Aiello in si priborili tako tretjo prvenstveno zmago, (mal)
PRELOŽILI DERBI MED BREGOM IN GAJO
Programiranega derbija 3. AL med Bregom in Gajo ne bo. Vodstvo padriško-gropajske enajsterice je namreč prosila Breg in federacijo za njegovo odložitev zaradi velikega števila obolelih igralcev.
Drevi v Kulturnem domu v Gorici predstavitev avtonomne sekcije
Avtomobilizem: danes starta rally Montecarlo
Primotor klub za Goriško
Težko napovedati zmagovalca
Taka zborovanja slovenskih kentavrov bomo čimprej videvali tudi na Goriškem
Želja vse bolj številnih ljubiteljev motornih športov, da bi tudi na Goriškem ustanovili organizirano motoristično skupino, se bo končno uresničila. V soboto bo namreč v Kulturnem domu v Gorici ob 19. uri predstavitev avtonomne sekcije Primotor kluba za goriško pokrajino.
Ustanovitev slovenskega motokluba na Goriškem predstavlja pomemben mejnik v zamejski športni stvarnosti. Pobudniki so smatrali, da je povezava z že obstoječo skupino tržaških motoristov najbolj primerna rešitev, saj bo tako postal Primotor - seveda če bo pristop z Goriškega tako množičen, kot so predvidevanja - številčno drugi najmočnejši motoklub v deželi.
Žamisel, da bi ustanovili motoristično skupino na Goriškem, sega že leta nazaj. »Širša skupina prijateljev iz Štandreža in sovodenjske občine se je sicer neorganizirano začela zbirati na vaškem trgu v Štandrežu že pred tremi leti,« nam je dejal Albert Zottl, ki se je v prvi osebi angažiral, da bi prišlo do ustanovitve motokluba. »V glavnem smo skupaj odšli na kakšne daljše nedeljske izlete, enkrat smo celo sešteli kar 72 motorjev. Seveda smo se vsako leto polnoštevilno odpravili na Grobnik, na ogled tekmovanja za svetovni pokal.
Stvari so nekoliko zaškripale, ko so fantje dopolnili 18. leto starosti in so dobili v roke avto. Skupina se je tako podrla, posamezniki, najbolj strastni navdušenci, pa smo se še občasno shajali. Potreba po organiziranem delovanju pa se je pravzaprav izoblikovala šele letos poleti, potem ko smo se bolj od blizu seznanili s člani Primotor kluba, ki smo jih spoznali na raznih tekmovanjih. Sami Tržačani so ugodno ocenili možnost, da bi razširili delovanje skupine tudi na goriško območje. Začeli smo tako z raznimi sestanki, da bi preverili, če je res na Goriškem število interesentov zadostno,
da bi upravičili potrebo bo ustanovitvi motokluba.
Zamisel je naletela na lepo število navdušencev, tako da naj bi pristopilo v sekcijo približno 50 motoristov. Delovanje goriške skupine bi se seveda ne omejilo samo na tekmovalni aspekt. Člani bi se lahko sicer udeležili raznih hitrostnih tekmovanj, tekmovanj v motokrosu in enduro. V ta namen si bo motoklub prizadeval za odkup primernega zemljišča, na katerem bi uredili progo za motokros, ki bi služila za treninge in seveda tudi za organizacijo kakšnega tekmovanja.«
Goriška sekcija pa bo skušala v prvi vrsti tudi propagandirati mototurizem in izletništvo. Za to se še posebno ogreva Marko Rojec, ki se je s skupino članov goriškega motokluba P. Me-deot letos poleti udeležil mednarodnega shoda motociklistov v Kuopii na Finskem. »Z izletništvom bi dali večji
poudarek tudi družabnemu momentu. Naša želja je namreč, da bi se nam pridružili tudi kakšni starejši motoristi, ki pa bi se radi udeležili skupinskih izletov. Upati je, da se bodo našim pobudam odzvala tudi dekleta. Seveda pa bi hotel še enkrat poudariti, da pričakujemo pristop vseh ljubiteljev z Goriškega, tako da bi motoklub zares povezoval v eno samo enoto vse goriške motoriste.«
Sodeč po zanimanju, ki ga je bilo lahko zapaziti na nedavnem pripravljalnem sestanku v Sovodnjah, mislimo, da bo delovanje kaj kmalu zaživelo. Vpis v motoklub predpostavlja tudi avtomatičen vpis v italijansko federacijo, ki nudi svojim članom določene olajšave. Med temi bi omenili samo izkaznico Europ-Assistance, s katero imaš zagotovljeno vsakovrstno tehnično in zdravniško pomoč po celi Evropi.	MAL
Šah: »neznani« Danec Hoy premagal favorita Guljka (ZDA)
Najlepša partija z olimpiade v Solunu
Posebna žirija je partijo Hoy - Guljko proglasila za naj lepšo na 28. šahovski olimpiadi v Solunu. V tej partiji je Danec Hoy premagal favorita Guljka - nekdaj sovjetski velemojster, ki je igral na olimpiadi za reprezentanco ZDA.
Zanimiva partija, ki ima izredno lep zaključek, bo prav gotovo pritegnila pozornost ljubiteljev šaha po svetu, zato si jo velja ogledati.
HOV - GULJKO
Solun 1988
Igra damskega kmeta l.d4 e6 2. S13 c5 3. e3 Po 3. e4 cd4 4. Sd4: bi lahko nastala Sicilijanska obramba. 3...Sf6 4. Ld3 b6 5.0-0 Lb7 6. Sbd2. Beli razvija figure, ki so se usmerile na črno kraljevo krilo. 6... cd4 7. ed4 Le7 S.Tel 0-0 9. c3. Praviloma odločitev belega, ki utrjuje središče in se pripravlja na akcijo na kraljevem krilu. 9...d6. Slabše je 9... d5, saj bi črni zaprl belo diagonalo in izgubil kontrolo polja e5. 10. De2. Dama se že vključuje v igro po beli diagonali bi -h7, medtem ko črni računa na protiigro na veliki diagonali a8 -hi.
10... Te8 11. Sfl Sbd7 12. Sg3 Lf8 13. Lg5 h6 14. Ld2 Dc7 15. Lc2 Ld5 16. b3. Da bi preprečil morebitno vezavo po diagonali fl - a6. 16...Db7 17. Sh4?! Hoy
Po 29. potezi belega Sd6:l
izziva črnega, dabi oslabil položaj okrog kralja. 17...b5 18. Dd3 g5. Guljko se je odločil za napad na belega skakača, ki se bo po umiku na polje f3 našel pod udarom lovca. 19. Sf3 Lf3: 20. gf3. Za ceno dvojnega kmetana f liniji pa si je beli odprl g linijo, po kateri se bo v nadaljevanju odločila usoda črnega kra-
lja. 20... Lg7 21. h4! Odlična poteza! Za žrtvovanega kmeta se belemu obeta napad po odprti g liniji. 21...gh4 22. Se4 Dc6. Po zamenjavi 22...Se4: 23. fe4 bi imel beli močan center in odlično igro po odprtih diagonalah in linijah.
23. Khl Sh5 24. Tgl Kf8 25.Tg7:l Tokrat je črnega kralja presenetila žrtev-kvalitete in sedaj se začenja ples belih figur. 25...Kg7:. Na 25...Sg7: sledi 26.Lh6: in po Tgl črni nima dobre obrambe. 26. Lh6: + Kh6:. Črni hrabro pobira žrtvovani material. 27. Tgl 15. Guljko je veliko zaupal v to potezo, vendar pa je beli pripravil zanimivo zanko, v katero bo poizkušal ujeti nasprotnika. 28. De3! f4. Da bi preprečil vdor bele dame na g linijo je črni s potezo f4 zaprl črno diagonalo, vendar pa je pozabil na stalno grožnjo belega po beli diagonali bi - h7.
29. Sd6:l Črni ne sme vzeti dame, ker sledi 30. Sf7 mat, zato pa hladnokrvno vzame skakača. 29....Dd6: 30. Dd3. Dama je zopet na diagonali odločitve. 30...SI8. Črni brani kritične točke g6 in h7 v svoji poziciji, vendar beli ne more brez žrtev zaključiti partijo in nasprotniku ponudi damo s potezo 31. Dh7 + M in črni se je vdal! Na 31...Sh7: sledi 32. Tg6 mat.
SILVO KOVAČ
MONTECARLO — S petih evropskih mest (Bad/Homburg, Barcelona, Lausanne, Montecarlo in Sestriere) je karovana 185 avtomobilistov danes štartala proti Saint-Etiennu, kjer se bo začela 57. izvedba rallyja Montecarlo, najbolj znane tovrstne avtomobilske dirke.
S tem rallyjem se praktično začenja sezona svetovnega prvenstva znamk, ki bo letos potekala v znamenju dokajšnje negotovosti. Zadnji lanski nastopi japonske Toyote so namreč pokazali, da bodo lancie delta vendarle dobile enakovredne tekmece. Sicer se krog favoritov na tovrstnih tekmovanjih ■ širi še na druge avtomobilske hiše, predvsem to velja za Mitsubishi in Mazdo. Rally Montecarlo bo torej preizkusna dirka za nove Lanciine tekmece.
Letošnja izvedba rallyja Montecarlo je že 57. po vrsti, saj so prvo tekmovanje organizirali leta 1911. Kot smo povedali, letošnja dirka je dokaj negotova in težko je napovedati, kdo bo končni zmagovalec.
Gotovo največ možnosti ima lancia delta integrale, ki je sicer zmagala na zadnjih treh izvedbah (leta 1986 s Tai-vonenom, leta 1987 z Biasonom in lani s Sabynom). Na letošnji preizkušnji bo Lancia predstavila lanskoletnega svetovnega prvaka Mikija Biasona, Saby-neja, ki je zmagal lansko izvedbo Montecarla, in Auriola, ki predstavlja novost za italijansko avtomobilsko hišo.
Biasonov najhujši tekmec za naslov svetovnega prvaka bo prav gotovo Finec Juha Kankkunen, ki je glavni adut Toyote. Ob njem _pa bo japonska hiša predstavila še Spanca Sainza, Šveda Waldegaarda (to je njegov 12 nastop na rallyju) in Belgijca'Snijersa. Zastavonoši pri Mazdi sta Mikkola in Salonen, pri Mitsubishiju pa veliko računajo na letošnjega zmagovalca ral-lyja Pariz-Dakar Arija Vaatanena. Sicer Miki Biason se bo moral paziti tudi na konkurenco v okviru same Lancie, kjer mladi predstavnik ekipe Jolly Club Fiorio ima največ možnosti za uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da je ta pilot lani zasedel 2. mesto na tem tekmovanju.
Monaška avtomobilska dirka pa bo tokrat značilna tudi zaradi negotovosti z vremenskimi razmerami. Doslej je proga, kjer bo potekal rally, precej suha in primerna za določen način vožnje in za določene avtomobile. V primeru sneženja pa se bo stvar korenito obrnila in marsikdo bo v spolzkih in ledenih cestah dobil glavnega sovražnika.
Miki Biasion (lancia)
Kot smo povedali, »rumeni sindrom« je zajel tudi rallyjski svet. Potem ko so japonske hiše nadvladale v tekmovanjih za formulo 1, so se usmerile tudi na tekmovanja, ki so bila do pred kratkim domena evropskih avtomobilskih hiš. Take tehnološke ofenzive, kot jo v formuli 1 prireja Honda, ni pričakovati. »Rumeni sindrom« pa je v rallyjih dobrodošel, saj smo v zadnjih letih doživljali le zmage ene same znamke. Ob tem pa ne smemo pozabiti na velik komercialni odmev, ki ga ima tako tekmovanje, kot je monaški rally.
SPORED TEKMOVANJA
Nedelja, 22. januarja: Saint-Etien -Aubenas (na sporedu bodo 4 posebne vožnje za skupnih 127 km).
Ponedeljek, 23. januarja: Aubenas -Digne (5 posebnih voženj za skupnih 150 km).
Torek, 24. januarja: Digne - Montecarlo (5 posebnih voženj za skupnih 115 km).
Sreda, 25. januarja: Odhod in prihod v Montecarlo (5 posebnih voženj za skupnih 121 km).
Četrtek, 26. januarja: Odhod in prihod v Montecarlo (5 posebnih voženj za skupnih 107 km).
KOLEDAR RALLVJEV ZA SP
Montecarlo (20./27. januar); Portugalski rally (28. februar/5, marec); Ral-ly Safari (25./30. marec); Rally Korzike (21./27. april); Akropola (27. maj/l. junij); Nova Zelandija (13./16. julij); Argentinski rally (2./6. avgust); Rally tisoč jezer (23./27. avgust); Avstralski rally (14./17. avgust); Rally Italija (14./17. september); rally Slonokoščene obale (8./14. oktober); Rally RAC (19./23. november).
RUDI PAVŠIČ
Toyota je eden največjih nasprotnikov lancie
dnevnik
Celoletna
125.000 lir
Mesečna
16.000 lir
INA
U Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
□ Naročnikom bomo se naprej nudili
brezplačno male oglase in čestitke.
I/
ŠPORT
Znižanje
ob
koncu
sezone
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735
Obv. občini 10/1/89
ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
JACHT CLUB ČUPA -
JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
SMUČARSKI KLUB BRDINA prireja v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu (Proseška 131) v torek in četrtek od 19. do 21. ure. Ljubitelji smučanja vabljeni!
POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI — POPUSTI
o.
O
Q_
CO
O.
o
CL
MAGAZINE
USfldOd
o
-O
ZA MOŠKE — ZENSKE — DOM
TRST — Ul. sv. Frančiška 22 — Tel. 741570
USndOd — USndOd — USndOd — USndOd — USndOd — USndOd — USndOd — USAdOd
-O
o
■O
(/>
H
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
21. januarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Tudi po odhodu sovjetskih zasedbenih čet
Afganistanski begunci: vrnitev domov negotova
PEŠA VAR (PAKISTAN) — Za več kot dva milijona afganistanskih beguncev, od katerih slaba polovica živi v begunskih naseljih kamnite visoke planote ob Pešavarju, 15. februar ne bo pomenil konca njihovega skoraj desetletnega begunstva. Že res, da se bi morale sovjetske čete, kot dogovorjeno, 15. februarja dokončno umakniti iz Afganistana, položaj v tej srednjeazijski državi pa ni tak, da bi dovoljeval množičen povratek beguncev.
Še vedno ni znana usoda sedanje prosovjet-ske vlade v Kabulu. Sovjeti so jasno povedali, da jo bodo z orožjem podpirali tudi po umiku iz države. Vedno glasnejši so namigi, da bi Sovjetska zveza severne pokrajine Afganistana spremenila v neke vrste tamponski pas, ki bi jo branil pred širjenjem islamskega integralizma. Večina politologov se namreč strinja, da bodo skušale najradikalnejše islamske struje prevzeti oblast v Kabulu in izriniti vse »premalo islamske« politične grupacije. To pa se ne bo zgodilo brez prelivanja krvi, saj ideološke razlike sovpadajo s plemensko pripadnostjo. Nič čudnega torej, da marsikdo zagovarja vrnitev bivšega kralja Zahirja Šaha na afganistanski prestol. Tega pa si nihče glasno ne upa povedati. Proiranske gverilske skupine namreč odločno nasprotujejo taki mož-
nosti, ostale grupacije pa se bojijo razkola in zato modro molčijo. Pri teh odločitvah pa milijoni beguncev nimajo besede. Pokojni pakistanski predsednik Zia Ul Hak je namreč nudil afganistanskim beguncem zatočišče, le če so se priključili njemu naklonjenim gverilskim skupinam. Po trditvah pakistanskega politologa Radža Anvarja so voditelji izrabili brezupen položaj beguncev, da so jih iz navadnih kmetov spremenili v mud-žahedine, v prave islamske gverilce. Sveta islamska vojna džihad je bila marsikateremu voditelju le pretveza, da si je po libanonskem zgledu priskrbel zasebno vojsko, tako da bi z orožjem okrepil svojo politično težo, ko bo treba odločati o nadaljnji afganistanski usodi.
Ob vsem tem je popolnoma jasno, da se bodo prvi afganistanski »civilisti« začeli vračati v domovino šele čez kaki dve leti, ko bo položaj v državi vsaj nekoliko bolj jasen. Pred povratkom bi jim morale nove oblasti zajamčiti preživetje, kar je danes v bistvu nemogoče. Nahraniti dva milijona lačnih ust je vse prej kot lahka zadeva v državi, ki ne uspe v zadostni meri nuditi preživetja niti ljudem, ki so ostali doma.
Nova pakistanska vlada torej že računa, da bo begunce gostila še nekaj let.
Po dveh kolesih v knjigo rekordov
Štiri serijske Oplove corse so v preteklih dneh prevozile vsaka nekaj več kot 100 km na dveh kolesih. Podvig, ki so ga uresničili na Švedskem, je popeljal Oplove malčke naravnost v Guinnessovo knjigo rekordov	(Telefoto AP)
Preiskava FBI odkrila goljufijo na dveh glavnih chicaških borzah
CHICAGO Zaradi milijardnih goljufij v dolarjih, katerih žrtve so bili nevedni in preveč zaupljivi delničarji, je na chicaški borzi izbruhnil pravi finančni škandal. Preiskovalci FBI so namreč po treh letih podrobne preiskave odkrili, da je na dveh naj večjih trgovinskih borzah na svetu, in sicer na Chicago Board of Trade ter na Chicago Mercan-tile Exchange, redno prihajalo do goljufij ogromnih razsežnosti.
Ameriški zvezni agenti so goljufom prišli na sled tako, da so se vsakodnevno pomešali v borzni vrvež in natančno sledili dogajanjem. Odkrili so kar 50 oseb, ki so vmešane v te nečedne posle, še večje pa je število borznih družb in trgovinskih podjetij. Vsi ti bodo morali FBI izročiti vso dokumentacijo, ki zadeva njihovo borzno poslovanje, vključno s fotografijami in prstnimi odtisi vseh tistih, ki so imeli pooblastila teh družb za opravljanje poslov na obeh chicaških borzah. Tudi vodstvi vpletenih borz bosta morali preiskovalcem dostaviti kopije vseh sumljivih opravljenih borznih transakcij v zadnjih šestih letih. Po nekaterih na-
vedbah naj bi šlo za vrednost več milijard dolarjev. Osumljenci naj bi. odgovarjali zaradi davčne utaje, prikrivanja izgub z menjavo delnic, goljufije strank in v nekaterih primerih tudi pranja uiriazanega denarja. Nekateri borzni agenti pa so od svojih strank zahtevali višje vsote za investicije, kot so jih nato dejansko vložili na borzi. Razliko naj bi po trditvah preiskovalcev mirno pospravili v svoje žepe.
Prva posledica preiskave FBI v chicaških borznih krogih je bila ta, da so se izredno znižale cene za pridobitev mesta borznega agenta. Za pridobitev mest borznega agenta na chicaški borzi (tako pa je tudi na Wall Streetu ali v Londonu) je treba namreč odšteti precej denarja.
Tako se je na Chicago Board of Trade cena za nakup mesta borznega agenta takoj po vesti o preiskavi znižala s 445 tisoč dolarjev na 410 tisoč dolarjev. Podoben padec, le da nekoliko manjši, pa so zabeležili tudi na drugi inkriminirani chicaški borzi. Tam je mesto borznega agenta pred . preiskavo veljalo 350 tisoč dolarjev, sedaj pa je to mesto vredno 20 tisoč dolarjev manj.
Albanska mafija financira protijugoslovanske akcije
Našli četrti člen De Lucove verige
RIM — Pri napadu na bivšega direktorja zapora v Rebibbii je bila vpletena še četrta oseba, ki so jo aretirali včeraj. Gre za 29-letnega Andrea Rosata, lastnika avtosalona v Tivoliju.
Sodniki so že pričeli zasliševanje novega osumljenca, vendar kaže, da je z njim res sklenjena veriga zapletenega »atentata« na Egidia De Luco. Rosato naj bi v organizaciji kril povezave med Mazzitellijem, ki so ga aretirali predvčerajšnjim, De Luco in agentom Carminem Pannicciarijem.
BEOGRAD — Albanci v Jugoslaviji imajo sedaj tudi svojo mafijo, ki tajno financira mnoge protijugoslovanske akcije. To trdi beograjski publicist Dejan Lučič v svoji najnovejši knjigi, ki je v teh dneh izšla pri eni izmed beograjskih založb.
Na 228 straneh je Lučič objavil rezultate svojih štiriletnih raziskav, ko se je pogovarjal s številnimi tihotapci in drugimi kriminalci iz Istanbula, Bruslja, Teherana, Milana, Ženeve in Frankfurta. Glavna dejavnost albanske mafije naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil, denar od teh poslov pa naj bi prihajal na Kosovo, dobivala pa
naj bi ga tudi albanska emigracija in tuje obveščevalne službe, ki delujejo proti Jugoslaviji.
Albanska mafija naj bi svoje kadre dobivala tudi na Kosovu. Lučič trdi, da gre predvsem za politično sumljive ljudi in za razne kriminalce, ki naj bi po piščevih trditvah izkoriščali tudi neučinkovitost državne oblasti na Kosovu. Na koncu svojega obsežnega knjižnega dela Lučič še opozarja, da se politično vodstvo v Jugoslaviji ne zaveda nevarnosti delovanje albanske mafije, ki naj bi počasi dobivala vse bolj vplivno mesto v evropskem podzemlju.
Baski so močni
V San Sebastianu je Bask Inaki Perurena potolkel vse dosedanje rekorde v dviganju kamnitih klad, saj je dvignil kar 309 kilogramov težko klado in s tem za kilogram potolkel prejšnji rekord	(Telefoto AP)
Kdo je ugnal Dantejevo jezikovno dediščinoc
RIM — Razprava o italijanskem jeziku je že dolgo let predmet strokovnih zasedanj. Pred dnevi je o vprašanju jezika spregovoril tudi profesor Tullio De Mauro, ki je ugotovil, da kar dva Italijana vsakih deset ne obvladata materinega jezika. Ko se mora 20 odst. Italijanov razgovarjati z nekom se torej poslužuje narečja, vendar je tudi v tem primeru na slabem, saj tudi narečja ne obvladajo več. Vrsta družbenih premikov, od šolanja do televizije, je sicer močno vplivala na širjenje jezika, pripomogla pa je tudi k uničevanju narečnega bogastva in k nastanku »onesnaženega« jezika. Tako obstaja na pragu 21. stoletja nevarnost, da so Italijani v težavah tudi ko morajo spregovoriti v materinem jeziku, niz izdaj pravopisov in leksikonov pa po De Maurovem mnenju ne pomaga Dantejevim potomcem.
Van Den Boeynantsa naj bi res umorili
BRUSELJ - Teden dni po izginitvi in domnevni ugrabitvi bivšega belgijskega premiera Paula Van Den Boeynantsa je eden od funkcionarjev, ki sledi preiskavi priznal, da ne izključujejo možnosti umora. Od vseh političnih skupin, ki so že prevzele odgovornost za umor, je najbolj verodostojna vsekakor BSR (Socialistične revolucionarne brigade, vendar je kratica BSR obenem znak belgijske policije).
Policija je pripravila tudi denarno nagrado v vrednosti treh milijonov frankov (približno 100 milijonov lir) namenjenih osebi, ki ji bo pomagala najti človeka, ki je telefonsko obvestil žandarje, da so Van Den Boeynantsa umorili in pokopali nekje pri Monsu.
Saudijci le privolili na Aminov povratek
NAIROBI — V Afriki komaj verjamejo, da so se s skrivnostnim poletom bivšega ugandskega diktatorja Idija Amina iz Kinšase proti neznanemu žahodnoafriškemu mestu in nato menda naprej proti Saudski Arabiji, končale sitnosti s "klavcem iz Kampale" oziroma z "afriškim Hitlerjem", kakor nekateri imenujejo Amina. Drugi spet pravijo, da je do skrivnostnega poleta včeraj popoldne prišlo po tistem, ko je v Riadu posredoval maroški kralj Hasan II., ki je tesno povezan tako s saudsko kraljevsko družino kot z zairskim predsednikom Mobutujem.
Znano je, da so saudske oblasti pred enim tednom odklonile, da bi spet sprejele Amina, zato se je njegova odisejada spet končala v Kin-šasi, ko ga v senegalskem Dakarju niso uspeli vkrcati v letalo iz Saudske Arabije, ki naj bi ga odpeljalo nazaj v njegovo zatočišče v Džedi. Mogoče je, da so v Riadu uslišali prošnje zairskih in maroških oblasti in umaknili besede, da je Amin nezaželena oseba v Saudski Arabiji, vendar pod natančno določenimi pogoji. Morebiti je k spremenjenemu stališču Riada pripomoglo tudi dejstvo, da nobena afriška ali katera druga država ni bila pripravljena sprejeti bivšega ugandskega predsednika, imenovanega tudi krvavi klovn.
Poznavalci Idija Amina pravijo, da je v ozadju njegovega zadnjega težko razložljivega dejanja bolestna želja, da bi se ponovno dokopal do oblasti v Ugandi, ki jo je moral aprila pred desetimi leti na hitro zapustiti, če se je hotel izmakniti prodirajočim tanzanijskim četam in odpornikom pod vodstvom ravno tako bivšega ugandskega predsednika Miltona Obote-ja in sedanjega Yowerija Museve-nija. April leta 1979 je oznanil konec osemletne Aminove diktature, med katero je bilo menda ubitih na stotisoče ljudi, država pa je bila na robu gospodarskega zloma. V Afriki sedaj nekateri pikro pripominjajo, da je pravzaprav čudno, da nobena afriška država ni pripravljena sprejeti Idija Amina Dada, češ da je bil leta 1975, ko je
bil predsednik organizacije afriške enotnosti (OAE), dobrodošel gost v mnogih državah na tej celini.
Ko se je Amin s sinom Alijem 3. januarja pojavil na letališču v Kin-šasi s ponarejenim zairskim potnim listom in pod lažnim imenom, se, je očitno znašel v neprijetnem položaju tudi njegov bivši prijatelj, zairski predsednik Mobutu Sese Seko. Namen Aminovega pustolovskega potovanja ir saudske Arabije preko Nigerije in Gabona v Zai-re je bil prejkone tak, da bi iz Zaira odšel v Ugando, ki naj bi jo osvobodil" s simpatizerji v Ugandi. Zairske oblasti so 61-letnega muslimanskega konvertita hitro strpale v vojaški zapor na letališču v Kinšasi in mu s tem prekrižale bolestne račune, ker se niso hotele zameriti ugandskemu predsedniku Museveniju, s katerim imajo relativno dobre odnose. Vseeno so v Kampali ostali praznih rok, kajti njihova zahteva po izročitvi Amina v Kinšasi ni bila uslišana, ker državi nimata sporazuma o izročitvi preganjanih in drugih sumljivih oseb. Museveni je namreč dejal, da bi morali Amina pripeljati v Kam-palo, kjer bi pred vladno komisijo za človekove pravice odgovarjal na vprašanja o početju med osemletno vladavino.
Zdi se, da Ugandčani še dolgo ne bodo mogli mirno spati, mirni pa najbrž niso niti v Saudski Arabiji oziroma v Džedi, kjer je Amin preživel več kot osem let. Po padcu njegovega režima se je preko Zaira za nekaj mesecev najprej zatekel k prijatelju Gadafiju v Libijo in nato v Džedo. Tam so mu saudske oblasti dale na razpolago veliko in udobno vilo, v kateri živi poleg samozvanega maršala njegova druga žena in 23 otrok. Poleg tega so mu velikodušni Saudijci dali v uporabo dva avtomobila in izdatno mesečno "žepnino". Do pred dvema letoma je Amin mogel tako rekoč neomejeno telefonirati prijateljem in somišljenikom po Afriki in drugod po svetu, ko pa so v Riadu ugotovili, da se mesečni telefonski računi v Aminovi vili vzpenjajo v desettisoče dolarjev, so mu telefon odklopili.
Idiju Aminu so Saudijci zamerili tudi to, da je kar naprej dajal intervjuje tujim dopisnikom, s katerimi se je sestajal v hotelih v Džedi, ali se je z njimi pogovarjal po telefonu. Poleg tega so menili, da je slavohlepni Ugandčan prekršil pravila gostoljubja, ko se je pogosto izmuznil iz vile in po teleprinterjih poslovnih prijateljev v Džedi pošiljal v svet politična sporočila. Amin se je po drugi strani pritoževal, da mu Saudijci ne dajo do besede in da mu ne dovolijo niti tega, da bi sklical kakšen sestanek konference islamskih držav, čeprav se je hvalil, da je med svojo vladavino več kot šest milijonov Ugandčanov "prepričal", da so sprejeli muslimansko vero.
AVGUST PUDGAR
Dnevniki so se v zadnjih dneh razpisali o množičnem uporu temnopoltega prebivalstva v floridskem Miamiju. Povod je dalo nezaslišano ravnanje tamkajšnje policije, ki je ubila temnopoltega motociklista samo zato, ker se ni ustavil na znak. Razlogi so seveda globlji, v prvi vrsti nevzdržne razmere, v katerih morajo živeti pripadniki manjšin v sončnem Miamiju. Američane zelo skrbijo neredi na Floridi, marsikoga pa skrbi predvsem, ali bodo neredi jutri dovolili nemoten potek letošnjega Superbovvla, velikega finala prvenstva v ameriškem footballu.
film
sobota 20.30 Rete 4 Alfredo, Alfredo (kom.) sobota 23.20 RAI 3 La chiave delta citta (kom.) nedelja 20.30 RAI 3 Rio Lobo (vestem) ponedeljek 20.30 RAI 1 La famiglia (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4
La magnifica preda (vestern) torek 20.30 Rete 4 Assassinio allo specchio (krim.) sreda 20.30 RAI 3 Wargames (tant.) sreda 20.30 Rete 4 La pista degli elefanti (pust.) četrtek 22.05 RAI 3 Mona Lisa (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 The Elephant Man (dram.) petek 20.30 RAI 1 Reds (dram.)
glasba
sobota 0.30 TMC Poje Michael Jackson torek 22.30 RAI 1
Nočni rock: Bobby McFerrin četrtek 22.00 TMC
Manhattan Transfer: Brasil
šport
vsak dan 20.00 in 22.30 TV-Kp Australian Open
sobota 11.25 RAI 3, RTV-Lj, TV-Kp Ženski superveleslalom sobota 12.15 RAI 2, RTV-Lj, TV-Kp, TMC, 13.00 RAI 3 Moški smuk sobota 23.00 TV-Kp
Nogomet: Italija-Brazilija nedelja 9.55 RAI 2, RTV-Lj, TV-Kp 12.55 RAI 3, RTV-Lj 1, TMC Moški slalom
nedelja 11.15 TV-Kp, 10.55 TMC Ženski veleslalom ponedeljek 13.40 TV-Kp Superbowl - finale NEL torek 23.25 Italia 1
Nogomet: Italija-Urugvaj četrtek 23.10 RAI 1
Košarka: Aris Solun-Scavolini petek 20.30 Italia 1
Nogomet: Italija-Argentina
ITALIJANSKE TV MREŽE
8.30	Dokumentarec: Marcel Du-champs (v francoščini)
9.30	Nanizanka: II commissario Mou-lin della Polizia Giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato
11.55 Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik - tri minute o...
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma
14.45	Šport: kolesarstvo; odbojka; ženski' superveleslalom (iz Pfron-tna), moški smuk (iz Wengna)
16.30	Aktualno: 7 dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05 Loterija in nabožna oddaja
18.20 Nanizanka: La baia dei cedri
18.45	Dokumentarec: Koreja
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Stasera Lino
22.15 Dnevnik
22.25 Film: II crollo di Roma (zgod., It. 1963, r. Anthony Dawson, i. Carl Mohner, Maria Grazia Buccella)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________|
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dokum.: Dietro lo specchio 9.30 Aktualno: Giorni d’Europa
10.15 Filmska matineja: Charlie Chan a Chinatown (krim., ZDA 1946, r. Terry Morse, i. Sidney Toler) 11.20 Medicinska rubrika: Trenta tre
11.30	Nan.: Uno psicologo p er tutti 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno 12.10 SP v smučanju: moški smuk
(prenos iz Wengna)
13.00	Dnevnik - ob 13. uri
13.30	Izžrebanje loterije
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Inf. oddaja: Animazione
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes vaterpolo, jahanje in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	SP v boksu: Juan Martin Coggi-Harold Brazier in Nino La Roc-ca-Kirkland Laing
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Izvolitev idealne ženske '88
23.35	Dnevnik - zadnje vesti in šport
RAI 3
11.25 SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Pfrontna)
12.20	Variete: Magazine 3
13.00	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz VVengena)
13.30	Variete: Magazine 3	0
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Italia delle Regioni
15.00	Šport: rugby Škotska-VVales; EP v umetnostnem drsanju (iz Birminghama)
17.15	Dokumentarna oddaja: Schegge
18.15	Variete: Black and blue
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.05	Zabavna oddaja: Spett.le Rai -Videolettere
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delLArca
23.00	Rubrika: Filmske novosti
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Film: La chiave della citta (kom., ZDA 1950, r. George Sidney, i. Clark Gable, Loretta Young)
STAJE
Nocoj drugo srečanje z nepogrešljivim
Pred nami je spet nov tv teden in z njim seveda nocojšnje nepogrešljivo srečanje s sobotnim varietejem. Heather Parisi in Lino Banfi (na sliki) nas torej spet pričakujeta v svojem razkošnem gledališču za drugo srečanje z varietejem Stasera Lino (ob 20.30 na RAI 1). Razposajena plavolaska obljublja veliko plesa. Baje se bo Heather tokrat preizkusila tudi v gostiteljski vlogi, ki je zanjo nekoliko manj običajna. Plešasti Lino pa bo seveda poskrbel za ostalo.
• ZASEBNE TV PO
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia,
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: II disco volante (kom., It. 1964, r. Tin to Brass, i. Monica Vitti)
17.30	Nanizanka: Laverne & Shirley
18.00	Kvizi: 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 T ra moglie e marito
20.30	Variete: Odiens
22.45	Film: Brutti, sporchi e
cattivi (kom., It. 1976, r. Ettore Scola, i. Nino Manfredi, Marcella Michelangeli)
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Svvitch
9.45	Film: Oggi a Berlino (dram., It. 1962, r. Piero Vivarelli, i. Helmut Griem)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarec
15.30	Film: 11 fondo della bottiglia (dram., ZDA 1956, r. Henry Hatha-way, i. Van Johnson)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.00	New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Alfredo Alfredo (kom., It. 1972, r. Pietro Germi, i. D. Hoffman,
S.	Sandrelli)
22.35	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.05	Oddaja iz parlamenta
23.50	Film: Tropico del Can-cro (dram., ZDA 1970, r. Joseph Strick, i. Rip Torn, James Callahan)
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervic-ky, 9.15 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Hard-castle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari,
12.00	Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Glasbena oddaja: Be Bop ALula
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke
20.30	Nan.: L'incredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Šport: Superstar of Wrestling
23.15	Športna oddaja: Spe-ciale Grand Prix 0.15 Film: La mantide omo-cida (fant., ZDA 1957, r. Nathan J. Juran, i. Graig Stevens)
1.45	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
7.00	Nanizanki: II fantasti-co mondo di Mr. Monroe, 7.30 La fattoria dei giorni felici
8.00	Nad.: Agua viva
10.00	Dražba
12.00	Risanke
13.00	Otroška oddaja: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Nanizanka: Doppio gioco a San Francisco
16.30	Sugar (2.del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: La leggenda del rubino malese (pust., It. 1985, r. Anthony M. Dawson, i. Christop-her Connely)
22.30	Nanizanki: Strade di notte, 24.00 Un salto nel buio
0.30 Nanizanki: T.H.E. Cat,
1.00	Mary Hartman
TMC________________
7.30	Vesti: Evening News
11.00	Risanke
11.25	SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Pfrontena)
12.15	SP v smučanju: moški smuk (iz VVengena)
13.30	Vesti: TMC News
13.40	Rubrika: Šport Show
17.30	Aktualno: Galileo
18.30	Ljudje in turizem
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film; I dannati e gli eroi (vestern, ZDA 1960, r. John Ford; i. Jeffrey Hunter).
22.30	Film: La časa delFesor-cismo (srh., It. 1975, r. Mario Bava, i. Telly Savalas, Elke Sommer)
0.30 Glasbena oddaja: Michael Jackson
TELEFRIULI_________
11.15	Dražba
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica
13.30	Šport: Šport Club
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanka
15.45	Glasbena oddaja: Musič Box
18.00	Nadaljevanka: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Film: Kaos (r. Paolo e Vittorio Taviani, i. Margherita Lozano)
22.00	Opera: La sonnanbula (Vincenzo Bellini)
0.45 Dnevnik
1.15	Dražba in Vesti
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
8.15	Matineja: Radovedni Taček -Roža, Lonček kuhaj - Ocvrti sir, ZBIS - Levi devžej, 9.30 Lutkovna igra Čiribu, nato nadaljevanka Poleti pesem in Tedenski zabavnik
11.25	SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Pfrontna)
12.15	SP v smučanju: moški smuk (iz VVengna)
14.45	Video strani
14.55	Film: Topoglavi Wilson (mlad.)
16.30	Dnevnik
17.00	Košarka: CZ-Cibona (prenos iz Beograda)
18.30	Dokumentarec: Človek in čas -Zaneseni socialist
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in_ vreme
19.59 Naš utrip, Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Čipke (4. del)
21.20	Križ kraž
22.50	Dnevnik
23.00	Film: Zadnja dolina (vojni, VB 1970, r. James Clavell, i. Michael Caine, Omar Sharif)
1.00	Video strani
RTV Koper_____________________
11.25	SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Pfrontna), nato (12.15) moški smuk (iz VVengna)
13.30	TVD Novice
14.00	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Rubrika: Sottocanestro (pon.)
17.00	Ameriški football NFL
18.50	TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Tenis: Australian Open
22.30	TVD Novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.00	Nogomet: za pokal Pele, Italija-Brazilija
RTV Ljubljana 2_____________
14.20	Narodna glasba
17.40	Nadaljevanka: Več kot igra
19.30	Dnevnik
20.05	Film: Most na reki Kwai (dram., VB 1958, r. David Lean)
22.40	EP v umetnostnem drsanju
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije;
14.30	Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Umetniški večer z Mileno Zupančič (3. odd.); 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Prizma optimizma; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes ob 13.00; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zabavna glasba; 23.15 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Popevke primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Pozdrav in almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Narečna oddaja in knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasba za konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
■ ŠPORTNI PORTRET
Steffi Graf
Komaj 19-letna zahodnonemška teniška igralka Steffi Graf je že uspela osvojiti Veji liki Siam, zmagala je namreč vsa štiri najpomembnejša tekmovanja na svetu (Avstralija, Francija, VVimbledon in ZDA). Grafovi je veliki met uspel prav lani. Tak podvig sta v zgodovini tenisa dosegli le dve igralki, in sicer Američanka Maureen Con-noly leta 1953 in Avstralka Margareth Smith Court leta 1972.
Bliskovita in sijajna kariera sicer še mlade Steffi Graf se je dejansko začela na francoskem tekmovanju Roland Garros, ko jo je v četrtfinalu izločila Čehoslovakinja Hana Mandlikova. Odtlej je izgubila le še šestkrat in to le proti dvema nasprotnicama (štirikrat proti Navratilovi in dvakrat proti Sabatinijevi). Naj omenimo še, da je ta odlična zahodnonemška igralka osvojila tudi zlato kolajno na seulskih igrah.
Grafova je seveda nesporna favoritinja tudi na prvem letošnjem velikem tekmovanju v Avstraliji, ki je prav te dni v teku. Sicer pa je Steffi tudi kandidatinja za ponovno osvojitev Big Slama.
ALFREDO ALFREDO, Italija 1972.
V soboto, 21. januarja, ob 20.30, na Rete 4.
Italijanska filmska komedija. Očalasti bančni uradnik Alfredo Sbisa (ironični Dustin Hoffman) je izredno sramežljiv in neroden zlasti v odnosu do nežnega spola. Vendar z veliko potrpežljivostjo in s prijateljsko pomočjo se tudi njemu posreči osvojiti lepo lekarnarico Mariaroso (Stefania Sandrelli) in se z njo poročiti. Zakon pa postane pravi pekel, ker razborita žena hoče za vsako ceno otroka in zato v postelji pošteno izmuči moža. Ubogi Alfredo se tolaži pri nežni in razumevajoči ljubimki Carolini (Carla Gravina). Ko postane razporoka možna tudi v Italiji, se brž loči od prezahtevne žene. Vendar bo njegova svoboda kratkotrajna. Režiser Pietro'Germi (1914-74) je v svoji zabavni in groteskni komediji Divorzio allitaliana obravnaval južnjaški tabu častnega zločina, v tem filmu pa obdela zakon, torej svetinjo katoliške Italije.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: 'TtV.u.;:..;:.: A';'' t.tL, 1 :
Postaja: ——_________L_____,__
Ura:_________________________
\______________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________|
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Šport: 90. minuta
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: I tre moschettieri (pust., VB 1974, r. Richard Lester, i. Oliver Reed, Raguel VVelch, Richard Chamberlain, Michael York)
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2________________________|
8.00 Rubrika: Week end 8.30 Mladinski variete: Patatrac 9.55 SP v smučanju: moški slalom (prenos iz VVengna)
10.50	Filmska matineja: II Dr. Kildare sotto accusa (dram., ZDA 1941, r. H. S. Bucguet, i. Lew Ayres)
12.05 Rubrika: Video Week end
12.30	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mladinski variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo), vmes (ob 15.15) Športne vesti
15.45 Film: Piccoli gangsters (kom., ZDA 1976, r. A. Parker)
17.15 Variete: C hi c'e... c'e
18.20	Šport: SP v smučanju in rally
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Zabavna oddaja: Videocomic
21.55 Dnevnik - nocoj
22.10 Dokumentarna oddaja: Mixer
23.20	Rubrika: Protestantizem
23.50	Inf. odd.: Leteči zmaj 0.50 Koncert: Bluesin '88
RAI 3__________________________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Mai dire mai
12.55 SP v smučanju: moški slalom, 2. tek (iz VVengna)
13.30	Atletika: italijansko prvenstvo (iz Rima)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero
16.45	EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Birminghama)
17.25 Film: Lasciateci vivere (dram., ZDA' 1939, r. J. Brahm, i. Maure-en 0'Sullivan, Flenry Fonda)
18.35 Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Rio Lobo (vestern, ZDA 1970, r. Howard Flawks, i. John Wayne, Jorge Rivero)
22.20 Variete: Complimenti per la trasmissione
22.50 Filmske novosti in dnevnik
23.10	Deželni nogomet
Rally Montecarlo: spet premoč Lancie?
Danes se v Montecarlu začenja rally, ki je verjetno najprestižnejša dirka celotne sezone. Hkrati je to tudi prva dirka, v kateri bodo podelili točke avtomobilskim hišam. Rallv se bo zaključil v četrtek, 26. januarja, po 622 kilometrih divje vožnje čez drn in s trn. Glavni iavorit za zmago je seveda Lancia s svojo Delto Integrale. Italijanska hiša uvršča med svoje pilote lanskega zmagovalca Bruna Sabyja in svetovnega prvaka Mikija Biasiona (na sliki).
■ ZASEBNE TV PO STAJE
CANALE 5____________
9.00	Nabožna oddaja
9.30	Film: Prima del dilu-vio (dram., It.-Fr. 1954, r. Alex Cayatte, i. Bernard Blier, Isa Miranda)
11.30	Aktualno: Viaggiando
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: Pieta per i giusti (krim., ZDA 1951, r. W. Wyler, i. Kirk Douglas, Eleanor Parker)
16.15	Nanizanke: Laverne e Shirley, 16.45 Fox,
17.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito album
20.30	TV film: Sonno di ghiaccio (dram., ZDA 1985, r. Wes Craven, i. Jill Schoeler, Michael Beck)
22.20	Aktualna oddaja: Pau-re di fine secolo
23.05	Film: Alfie (dram., VB 1966, r. Lewis Gilbert, i. Michael Caine, Shel-ley VVinters)
1.20	Nanizanki: Baretta,
2.20	Mannix
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec
10.30	Športna oddaja: Golf
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Dok. oddaja: Big bang
13.00	Nan.: Arabesgue
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York,
19.00	Alfred Hit-
chcock, 19.30 Sulle strade della California
20.30	Film: Le donne hanno sempre ragione (kom., ZDA 1957, r. Nunnally Johnson, i. David Ni-ven, Ginger Rogers, Barbara Rush)
22.15	Nanizanka: Spenser
23.15	Šport: golf
0.15 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanke: Boomer cane intelligente,
11.00	Automan, 12.00 I ragazzi del Computer
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Capitan Nemo -Missione Atlantide (fant., ZDA 1978, r. A. March, i. Jose Ferrer, Burgess Meredith)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: L'isola del te-soro, 19.00 Gli amici cercafamiglia, 19.30 Benjamin, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
23.30	Ameriški football
ODEON______________
7.30	Nan.: T.H.E. Cat, 8.00 II fantastico mondo di Mr. Monroe, 8.30 La fattoria dei giorni feli-ci, 9.15 Mary Hartman
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Film: Alter ego (kom., ZDA 1986, r. Mel Damski, i. Mary Stuart)
14.45	Otroški variete: Sugar, vmes risani film Dr. Jeckyll e Mr. Hyde in nanizanka The Bill Cosby show
19.00	Rubrika: Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: Mission Kili (dram., ZDA 1984, r. David VVinters, i. Robert McGinty, Came-ron Mitchell)
22.30	Film: Hundra 1'ultima amazzone (pust., ZDA 1983, r. Matt Cimber, i. Laurene Landon)
0.30 Nanizanki: Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman
1.30	Film: II rompiballe... rompe ancora (kom.)
TMC ________________
9.55	SP v smučanju: moški slalom, 1. tek (iz VVengna)
10.55	SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (iz Oberstaufna)
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Risanke: Snack
12.55	Moški slalom, 2. tek (iz VVengna)
13.40	Ženski veleslalom, 2. tek (iz Oberstaufna)
14.30	Dokumentarec: V prostem padu
15.00	EP v umetnostnem drsanju: zaključek (iz Birminghama)
18.00	Nanizanki: I predatori delLidolo d'oro, 19.00 Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: Prigione (dram., Šved. 1948, r. Ingmar Bergman, i. Doris Svedlund, Birger Malmsten)
23.00	Dok. oddaji: Sinji planet, 24.00 C orne misu-rare il tempo
TELEFRIULI_________
10.30	Nanizanka: Primus
11.00	Dražba
11.30	Nanizanka: Julia
12.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanki: La costa dei Barbari, 17.30 Paper Moon
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športna oddaja
20.30	Film: Kaos (dram., It. 1984, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Omero Antonutti, Regina Bianchi, 2. del)
22.30	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.00	Športna oddaja
24.30	Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti m šport

■ SLOVENSKE MREŽE
		
RTV Ljubljana 1		RTV Koper
8.3.5 Matineja: Živ žav 9.25 Nadalj.: Zlati dež (pon.)
9.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek, iz Wengna)
10.45	Novoletni video meh (pon.)
11.45	Kmetijska oddaja
12.55	SP v smučanju: moški slalom (2. tek, iz Wengna)
13.40 Izobraževalna oddaja: Svet ptic
14.25
14.30	Film: Obljuba (dram., ZDA 1987, r. David Greene, i. Mark Har-mon, Diana Scarwid, Rosemary Dunsmore)
16.00 Domači ansambli: Alpski kvintet
16.45	Nadaljevanka: Čipke (4. del)
17.33 Zabavna oddaja: Kavarna
18.35 Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik, Vreme, Zrcalo tedna
20.20 Drama: Kako se je kalilo ljudstvo zgornjega Jaukovca (Dušan Perkovič-Predrag Antonijevič, 1. del)
21.10 Podarim-dobim
21.25	Zdravo, vmes Poročila
22.55	Video strani
pred Lofotskimi otoki Video strani
10.00	SP v smučanju: moški slalom (prenos iz VVengna)
11.15	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Oberstaufna)
12.30	Nedeljska rubrika: Noi la domenka (vodi Cesare Cadeo), vmes posnetki moškega slaloma in ženskega veleslaloma
14.15	Dnevnik
20.20 Športna oddaja: A tutto campo -posnetki, reportaže, intervjuji komentarji iz studia (vodi Gigi Garanzini)
22.00	TV novice
22.15	SP v smučanju (posnetki)
22.30	Tenis: Australian Open
RTV Ljubljana 2______________
10.00	Danes za jutri
13.00	Športno popoldne
19.00	Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05 Dok.: Epopeja rdečega križa 20.45 Dokumentarec meseca: Ljudni-ca, raziskovalni tabor Hrastovec
21.30	Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Carski sel; 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovensko pismo - pisna pričevanja slovenskih umetnikov: Študentova pisma (Josip Murn Aleksandrov, pripoveduje Tone Gogala); 15.02-
19.00	Popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in komentarji z igrišč, prenosi s prireditev; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke: Dežela besed, sledi Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Nedeljska humoreska; 18.00 Izbor opernih melodij; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Ton-ka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Feeling v glasbi; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinso vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00.Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.00 Made in JU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Najnovejše plošče; 20.00 Nočni program in prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Detektivska zgodba
PIETA' PER I GIUSTI — Detective story, ZDA 1951
Režija: VVilliam Wyler D Igrajo: Kirk Douglas, Eleanor Parker, VVilliam Ben-dix, Lee Grant
V nedeljo, 22.1., ob 14. uri, na Canale 5.
Filmska kriminalka. »Belo in noir« je ironični naslov novega ciklusa, ki ga Canale 5 posveča hollywoodski detektivki in kriminalki 40. in 50. let. Šest črnobelih klasikov tega priljubljenega žanra se bo zvrstilo ob nedeljah popoldne. Prva na vrsti je znana kriminalka VVilliama Wylerja Detektivska zgodba s Kirkom Douglasom (na sliki) v glavni vlogi. Ameriški zvezdnik ruskega porekla (pravo ime mu je Issur Dani-elovitch Demsky) pooseblja s svojo značilno arogantno držo in s ciničnim nasmeškom policijskega inšpektorja Jima McLeoda. Kot glavni sovražnik mestnega kriminala neusmiljeno, objestno in pravzaprav bolestno preganja vse zločince po vrsti. Na sled mu pride tudi zagonetni doktor Schneider, ki zlorablja svoj zdravniški poklic. Prekaljeni detektiv med preiskavo odkrije, da je vpletena v nečedne Schneiderjeve posle tudi njegova žena (Eleanor Parker).
Trdemu uvodu bodo sledili še: filma režiserja Henryja Hathawaya Kličite Sever 777 z Jamesom Stewartom in Poljub smrti z debitantom Richardom Widmarkom (oba iz leta 1947), Langov 11 grande caldo (1953) s surovim Leejem Marvinom, Wylderjev Drevored somraka (1950) z znamenito trojico Holden-Swanson-Von Stroheim in nazadnje Hitchcockov Tat (1957) s Henryjem Fondo. Prava poslastica torej za vse nedeljske ljubitelje filmov!
PRIGIONE — Fangelse — Zapor, Švedska 1948.
V nedeljo, 22. januarja, ob 21.30, na TMC.
Dramatični film. Telemontecarlo predvaja že nekaj tednov ob nedeljah izvirni ciklus začetnih del velikega švedskega mojstra Ingmarja Bergmana. Zapor je po mnenju filmskega zgodovinarja Georgesa Sadoula najzrelejši film iz tega obdobja. Poročeni scenarist Birger Malmsten ima kratko izvenzakonsko razmerje s »prostitutko« Doris Svedlund in tako izve za njeno žalostno zgodbo. Dekle zanosi in njen izkoriščevalec Stig Olin jo prisili k splavu; nesrečnica si iz obupa vzame življenje. V tem črnobelem filmu iz leta 1948 so že nakazane vse smernice in stalnice kasnejšega Bergmanovega avtorskega iskanja in prikazovanja duhovnih stisk posameznika v sodobni odtujujoči družbi. Njegov protagonist in alter ego Malmsten značilno ugotavlja: »Življenje je le grda krivulja razpeta med življenjem in smrtjo«.
VIDEO NOTES
Oddaja: __________-____
P o st aj a: lOc:,,	' ;. /jl-OL,- ■„
Ura:_________________
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1	_____________________
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica: La donzella guerriera
15.00	Aktualno: 7 dni v parlamentu
15.30	Športna oddaja
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La famiglia (dram., It. 1987, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gas-sman, Stefania Sandrelli, Andrea Occhipinti)
22.55	Dnevnik in filmske novosti 23.10 Dnevnik - posebnosti dnevnika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Show Boat (kom., ZDA 1951, r. George Sidney, i. Kat-hryn Grayson, Ava Gardner)
10.45	Risanka: Šguadrone tuttofare
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.05	Aktualno: Spaziolibero
17.25	Dnevnik - športne vesti
17.50	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Nan.: Le strade di San Francisco
22.30	Dnevnik, nato kviz II sicario
23.00	Variete: Chiappala chiappala
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Dramma nello specchio
(dram., ZDA 1945, r. Richard Fleischer, i. Orson VVelles)
RAI 3_________________________
10.45	Hokej na ledu: Merano-Milano 11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Io inse-gno... tu impari
15.00	Informativna oddaja: Ameriška šola o narodnostnih manjšinah
15.30	Rokomet: Imola-Prato (iz Prata) 16.05 Dokumentarec: Popotovanje po
Italiji
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Nanizanka: Max Headroom 22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Televizijske poroke za duše-samotarke
Na Canale 5 se nadaljuje niz popoldanskih oddaj z Marto Flavl (na sliki). Na sporedu so od ponedeljka do sobote, ob 15. uri. Naslov Agenzia matrimoniale seveda ni izbran po naključju, saj gre za pravo poročno agencijo. Že na začetku je Costanzo - tokrat v vlogi producenta - napovedal, da v oddajah ne bo očetovsko poučnega tona, postale pa naj bi nekakšna posredna raziskava o navadah Italijanov. Med jamstvi izvirnosti so tudi »pristni« udeleženci.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00
0.	K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: I pompieri (kom., It. 1985, r. Neri Parenti,
1.	Paolo Villaggio)
22.20	Nan.: Top secret
23.20	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta,
1.50	Mannix
RETE 4______________
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.45	Film: Vite perdute (dram., It. 1958, r. A. Bi-anchi, i. Virna Lisi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: La magnifica preda (vestern, ZDA 1954, r. O. Preminger, i. Robert Mitchum, Mariin Monroe)
22.15	Filmska rubrika: Ciak
23.00	Film: Mio zio Benia-mino - L'uomo dal mantello rosso (kom., Fr. 1969, r. E. Molinaro, i. Jacgues Brel)
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.50 Missione impossibile
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nan.: Cingue ragazze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Film: Venerdi 13 (srh., ZDA 1980, r. S. Cun-ningham, i. Betsy Pal-mer, Adrienne King)
1.05	Rubrika: Premiere
1.15	Nan.: Samurai
ODEON________________
7.00	Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 7.30 Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Alien - zona di guerra (fant., ZDA 1986, r. Danny Bilson, i. Tim Thomerson)
22.30	Film: La prima notte del dottor Danieli, in-dustriale, col comples-so del giocattolo (kom., It. 1979, r. Gian-ni Grimaldi, i. Lando Buzzanca)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: L'amore di Miss Leona (dram., ZDA 1980, r. Joseph Hardy, i. Lynn Redgrave)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC Nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
20.30	Košarka A2
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
	
RTV Ljubljana 1	RTV Koper
8.30	Počitniški spored: 8.35 Mačkon in njegov trop - Zgaga, 9.00 Periskop - Črna gora, 9.45 Kam, kje, kako med počitnicami, 9.50 Rastoče težave Jadrana Krta,
10.45	Safari v mestu - Zračni napadi in metuljkini grmi
11.10	Risanka
11.15	Film: Slepi potnik na luno (mlad., ZDA, r. Andrew V. McLaglen, i. Lloyd Bridges, Je-remy Slate)
16.10	Podarim-Dobim, Žrebanje
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike, Da ne bi bolelo - Vsakdanji stres
18.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Žaba, nato nadaljevanka Poleti pesem
19.05	Risanka, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Krokarija (Pavao Pavličič, r. Snježana Tribuson)
21.10	Aktualno: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.00	Popularni operni zbori
13.30	TVD Novice
13.40	Ameriški football: Superbowl -finale NFL (iz Miamija), vmes TV novice
16.45	Šport spektakel: košarka in am. football NČAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Tenis: Australian Open (iz Melbourna)
22.30	TVD Novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.00	Košarka: NBA Today, Atlanta Hawks-Detroit Pistons
RTV Ljubljana 2________________
16.30	Poskusni satelitski prenosi
17.45	Najvišji rudnik sveta
18.15	Svet športa, nato 19.30 Dnevnik
20.05	Po sledeh napredka
20.35	Umetniški večer: Shakespeare na tv - Beneški trgovec (r. Jack Gold, i. Warren Mitchell)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca;
8.40	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Glasbeni listi, V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi;
15.00	Roman: Moj Kras (13. del); 15.12 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.) 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe na pihala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih revij;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in od-mevi;16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Ljubljanski jazz ansambel;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Popevke; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.0 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Pozdravljeni otroci; 16.00 Pripoved;
16.33	Mi in vi; 17.00 Blitz; 17.33 Avtorska glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Mali koncert; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1
i
i

Čistokrvni žrebci so pač dragi
Petdnevni festival Magic Millions, ki je posvečen konjskim dirkam in prodaji eno leto starih čistokrvnih dirkalnih konj z Zlate obale (v Avstraliji med pokrajinama Oueensland in New VVales) je letos zabeležil izjemen uspeh. Cena čistokrvnih konj se je namreč dvignila kar za 40%. Organizatorji so tako zabeležili za več kot 30 milijonov dolarjev prometa ob prodaji 436 žrebičkov, ki so stali v povprečju 70.000 dolarjev proti lanskim »skromnim« 51.000 dolarjem. Leta 1986 povprečna cena še ni bila višja od 31.000 dolarjev.
Najvišjo vsoto je letos iztržil žrebiček, katerega oče je znani čistokrvni konj Sir Tristam. Japonski podjetnik Masao Matsu-ka je zanj namreč odštel kar 650.000 dolarjev. Naj dražji avstralski žrebec ostaja vsekakor tisti, ki so ga lani prodali na tradicionalni velikonočni dražbi v Sydneyu, saj so zanj odšteli okrogel milijon dolarjev.
Višanje cen kaže, da postajajo konjski športi na avstralski celini čedalje popularnejši, po drugi strani pa lahko razumemo tudi, da predstavljajo velike naložbe vedno manjšo žrtev za avstralske podjetnike, ki si tako veselje lahko privoščijo.
Navadni smrtniki bomo morali na kaj takega še počakati. Vlagali bomo pač na stolpce totocalcia in... upali.
LA FAMIGLIA —- Družina, It.-Fr. 1987.
Tv premiera v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30, na RAI 1.
Dramatični film. Italijanski režiser Ettore Scola (Maccheroni) je ta teden prisoten na malih ekranih kar z dvema filmoma, ki sta si hkrati sorodna in zelo različna: s to obetavno tv premiero in z že preizkušeno farso Brutti, sporchi e cattivi iz leta 1976 (v soboto, ob 22.45, na Canale 5), ki zlobno in groteskno uprizarja bedno življenje družinske skupnosti iz najrevnejšega rimskega predmestja. Družina pa je obširen, eleganten in vrtinčast prikaz devetih desetletij iz bogatega rodovnika rimske meščanske družine, pravi »proustovski« tok dogodkov, obredov, spominov, razmerij, ki jih rekonstruira iz salonske perspektive družinski patriarh, 88-letni upokojeni profesor Carlo (Vittorio Gassman). Blesteč in prefinjen družinski album dopolnjujejo Meme Ferlini, Fanny Ardant, Massimo Dapporto, Stefania Sandrelli, Ottavia Piccolo, Philippe Noiret, Renzo Palmer...
\
VIDEO NOTES
Oddaja:___________,---S|
Postaja:_______________
Ura: ____________ , -——
V___________________ J
■	1 T A L 1 J	A N -čS K E	T V		M R E	E Ž E ■
					
RAI 1	RAI 2			RAI 3	
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica: Pojoči oreh
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Nočni rock: Bobby McFerrin 23:00 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. Mario Volpe)
10.20	Risanka: Sguadrone tuttofare
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine (1. lekcija)
11.35 Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Dokumentarec: Živali sonca
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Torna El Grinta (vestern, ZDA 1975, r. S. Millar, i. John Wayne, Katharine Hepburn)
22.20	Dnevnik, na"to kviz II sicario 22.50 Variete: Chiappala chiappala 23.15 Dnevnik - zadnje vesti
23.40 Glas. oddaja: International DOC 0.35 Film: Diario di un curato di campagna (dram., Fr. 1950)
10.30	Hokej na ledu: Fiemme-Fassa 10.55 Smučarski tek (iz Lavaroneja) 11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaji: Otroški laboratorij, 15.00 Zgodovina olivnega olja
15.30	Popoldne z opero: Attila (Giuseppe Verdi)
16.20	Hokej: Vercelli-Castiglia
16.45	Smučarski tek: it. prvenstvo
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.20	Nanizanka: Schimanski sul luo-go del delitto
22.50	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delVarcobaleno
23.50	Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Glasbenik, ki sam nadomešča orkester
Spet je na vrsti srečanje z velikani sodobne lahke glasbe. Po Jimiju Hendrixu in Bobu Marleyu bo nocojšnji gost Nočnega rocka (ob 20.30 na RAI 1) Bobby McFerrin (na sliki). McFerrin je najuglednejši sodobni izvajalec stila scat. Seat je v bistu oponašanje glasbenih inštrumentov z lastnim glasom, v čemer je bil pravi mojster Louis Armstrong. Bobbv McFerrin, ki mu pravijo »človek-orkester«, je gotovo najbolj talentiran med učenci Jona Hendrixa.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 Due come noi
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4______________
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.45	Film: Bandite si... ma d'onore (kom., Fr. 1962, r. Jean Cherasse, i. Louis De Funes)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	TV film: Assassinio allo specchio (krim., VB 1985, r. Dick Low-ry, i. Bette Davis, John Mills, Helen Hayes)
22.20	Dok. oddaja: Big Bang
23.05	Film: Non c'e fumo senza fuoco (dram., Fr. 1972, r. Andre Cayatte, i. Annie Girardot)
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: D'Artagnan
20.30	TV film: Don Tonino -
Delitto al night club (krim., It. 1988, r. F. Gasperi, i. Gigi Sam-marchi, Andrea Ron-cato)
22.40	Kviz: Per la strada
23.10	Variete: Megasalvi-show
23.25	Nogomet: za Pokal Pele, Italija-Urugvaj
1.25	Rubrika: Premiere
1.35	Nanizanka: Samurai
ODEON_______________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nan.: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: La diga sul Paci-fico (dram., ZDA 1958, r. Rene Clement, i. An-thony Perkins, Silvana Mangano)
22.30	Film: La corsa della lepre attraverso i cam-pi (krim., Fr. 1972, r. Rene Clement, i. Jean-Louis Trintignant, Lea Massari)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Programma Ci-cogna (kom., ZDA 1982, r. William Wiard, i. Suzanne Pleshette)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Chicago story
21.50	Aktualno: Galileo
22.40	Aktualno: TMC nocoj
23.05	Rubrika o motorjih
23.40	Športne vesti
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Dok.: Pustolovščina
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Oddaja o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Ouando arriva il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MR E ŽE
RTV Ljubljana 1_______________
8.30	Počitniški spored: Videospot,
8.35	Mačkon in njegov trop -Velika ljubezen
9.00	Periskop: Črna gora
9.40	Otroški spored: Kam, kje, kako med počitnicami, 9.45 nadaljevanka David Copperfield (1. del), 10.35 dokumentarec Družina Šimpanzov (1. del), 11.15 Lonček kuhaj - Piškoti
11.20	Risanka
11.30	Film: Prevara (vestern, Kan. 1984, r. Števen Hilliard Štern, i. Kirk Douglas, James Coburn)
16.30	Dnevnik
16.45	Košarka: Žalgiris-Cibona (prenos iz Kaunasa)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Tedenski zabavnik
19.10	Risanka, Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Ciklon Tracy (5. del)
21.50	Dnevnik
22.00	TV most: Ljubljana-Zagreb-Be-ograd, reforma ZKJ
23.30	Video strani
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.10	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	TVD novice
22.40	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2_____________
17.00	Satelitski poskusni prenosi
18.45	Naša pesem '88: Zborovodje vi (11. odd.)
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: Mladina
20.40	Svet na zaslonu
21.25	Videogodba
22.05	Zabavni torek
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Moj Kras (14. del); 15.11 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Gost v studiu (Janez Povše, r. Mario Uršič); 18.40 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40_ Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Sepetov ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Odskočna deska: Klementina Pleterski (violina); 21.05 Radijska igra: Kandidat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.15	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na Radiu Koper; 13.45 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri;
17.40	Aktualno; 18.00 Glasbene šole;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.33 Pesem tedna;
15.00	O avtomobilizmu; 16.00 Kriminalka; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Filmska glasba; 18.00 Bub-bling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Zimzeleni; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
1
Los Lobos
LA PIŠTOLA Y EL CORAZON
Skupina Los Lobos je pred nedavnim doživela izreden uspeh s staro uspešnico La Bamba, ki jo še sedaj oddajajo po vseh radijskih postajah. Fansi tega ansambla so v albumu pričakovali vsaj eno pesem, ki bi spominjala na ta hit. Vendar zdi se, da so Los Lobos vse prej kot komercialni ansambel. Zelo so navezani na lastno zemljo, na Mehiko, ki jo opevajo v svojih novih songih. Za vse privržence bo to pravi šok, Los Lobos pa so dokazali, da jim je glasba bolj pri srcu kot goli finančni dohodek, s čimer se bistveno razlikujejo od večine drugih ansamblov.
Album je sestavljen iz devetih pesmi, vse so aranžirane in prirejene na mehiški način, torej s tradicionalnimi instrumenti, kot so harmonika, violine, kitare, campani-tas in brocas. Treba je pojasniti, da so Los Lobos v svoji zvrsti pravi mojstri in virtuozi, kar je zelo izrazito prav v tej njihovi zadnji LP plošči z naslovom La pištola Y El Corazon. Treba je omeniti tudi, da imajo Los Lobos za seboj zelo bogato ustvarjalno kariero. Izdali so namreč že štiri LP in seveda dva CD, vendar le malo poslušalcev pozna njihovo zgodovino, ki je mogoče veliko bolj zanimiva, a tudi manj komercialna od obdobja, ko so zasloveli z lahkotno in spevno La Bambe.
Vsekakor ploščo priporočamo vsem, ki ljubijo to zvrst glasbe, kajti mehiške narodne melodije, ki so na tem LP prisotne, bodo marsikomu ostala v srcu.
Pesmi so: La Guacamaya, Las Amarillas, Si Yo Ouisiera, (Sonayas) Mananitas, Mic-hocanas, Estey Sentado Aqui, El Gusto, Que Nadie Šepa Mi Sufrir, El Canelo, La Pištola Y El Corazon.
DIARIO Dl UN CURATO Dl CAMPAGNA — Le Journal d'un cure de cam-pagne — Dnevnik podeželskega kaplana, Francija 1951.
V torek, 24. januarja, ob 0.35, na RAI 2.
Dramatični film. Francoski cineast Robert Bresson (1907) je malo poznan večini gledalcev, a zaseda pomembno mesto v zgodovini filma, ne toliko zaradi uspešnosti del, kot zaradi izredno natančnega iskateljskega in etičnega odnosa pri filmskem snovanju. Ta natančnost se pojavlja v vseh filihih, tako v zadnjem »neuspelem« (glede publike) delu Denar iz leta 1983, kot v tej prizadeti priredbi istoimenskega romana Georgesa Bernanosa. S skoraj notarsko natančnostjo naniza Bresson tragično zgodbo duhovnika, ki zaradi svoje predanosti evangeljskim načelom povsem propade. Pri tem režiser nadgradi in dopolni literarno strukturo s svojim vizualnim svetom in tako s čisto povednostjo slike povrne vso psihološko kompleksnost izvirnega teksta.
VIDEO NOTES
Oddaja: T-: ..;,L ...___:_-
Postaja: —-_|_•.	..■:
Ura:___________________
V________________________J
1 T A L 1 J	A	N S K E	T V		M R E	E Z E ■
						
RAI 1		RAI 2			RAI 3	
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66 (vodi Loretta Goggi)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Dokumentarec: Kvarkov svet
14.45	Pravljica: Lingua di serpente
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola,
15.30	Block Notes
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Rally - Sogni di gloria (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma, Lorraine De Selle)
22.30	Dnevnik
22.40	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Športna sreda: boks in odbojka 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Gervaise (dram., Fr. 1956, r. Rene Clement, i. Maria Schell)
10.45	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
15.30	Šp.ortna oddaja: Oggi šport
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: Spaziolibero
17.25	Tednik o kulturi: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Uno scomodo testimone (krim., ZDA 1981, r. Peter Yates, i. Sigourney Weaver)
22.15	Dnevnik, nato kviz II sicario
22.45	Variete: Chiappala chiappala
23.10	Dnevnik, in International DOC
0.25 Film: In corsa con il diavolo (dram., ZDA 1975, r. J. Starrett)
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana - Passaggi (pripravlja Mariella Serafini Giannotti)
14.00	Deželne vesti
14.30	Nogomet: mednarodni turnir (iz Viareggia)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Wargames - Giochi di guerra (fant., ZDA 1983, r. John Badham, i. Matthevv Broderick, Dabney Coleman)
21.25	Dnevnik - zadnje vesti
21.30	Film: Wargames (2. del)
22.25	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.40	Dok. oddaja: Drobci
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Skoraj istočasno z začetkom svetovnega prvenstva v rallyju nam prva italijanska televizijska mreža ponuja tudi niz tv filmov, ki so postavljeni prav v to zanimivo in razgibano športno okolje. Niz predvideva osem enournih pustolovščin in ima naslov Rally. Režiral ga je Sergio Martino, med nastopajočimi pa sta Giuliano Gemma in Eleonora Brigliadori. Prvi epizodi, z naslovom Sogni di gloria, bomo lahko sledili že nocoj na RAI 1 z začetkom ob 20.30.
■ ZASEBNE TV POSTA JE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Missione eroica -I pompieri 2 (kom., It. 1987, r. Giorgio Capi-tani, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi)
22.40	Aktualno: Canale 5 News
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Barretta,
1.35	Mannix, 2.35 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.40	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30	Film: Inganno (dram., It. 1952, r. Guido Brig-none, i. Nadia Gray)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il
mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: La pista degli elefanti (pust., ZDA 1954, r. VVilliam Die-terle, i. Elizabeth Tay-lor, Dana Andrews)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.30	Film: Dov e Jack? (pust., VB 1969, r. James Clavell, i. Tommy Steele, Stanley Baker)
2.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Casr Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishovv
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti • e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto le Moko (kom., It. 1949, r. Carlo L. Bragaglia, i. Toto)
22.00	Kviz: Per la strada
22.30	Variete:'Megasalvi-show
22.45	Film: L’assassino ti sie-de accanto (srh., ZDA 1981, r. Steve Miner, i. Amy Steel)
0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nan.: Samurai, 1.35 L' asso dei detective
ODEON
7.30 Nan.: Mr. Monroe 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda 10.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Ritualš
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Black Cobra (krim., ZDA-It. 1986, r. S. Massi, i. Fred Willi-amson, Eva Grimaldi)
22.30	Film: Crazy Joe (krim., It. 1973, r. Carlo Lizza-ni, i. Peter Boyle)
24.00	Nan.: Un salto nel buio, 0.30 T.H.E. Cat
TMC_______________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nad.: SceriffoLobo
16.00	Film:	Buonanotte,
amore mio (krim., ZDA 1972, r. Peter Hyams, i. Richard Boone) •
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I ragazzi di Step-ford (dram., ZDA 1986, r. Alar Levi, i. Barbara Eden, Don Murray)
22.15	Dok.: Tajnosti in skrivnosti - Hitler esoterico
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nad.: Orient Express
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________|
8.30	Počitniški spored: videospot,
8.35	Mačkon in njegov trop Prezimovanje pri policaju Zgagi,
9.00	Periskop - Makedonija,
10.15	Kam, kje, kako med počitnicami, 10.20 nadaljevanka David Copperfield (2. del)
11.15	Dok.: Družina šimpanzov
11.40	Risanka
11.45	Film: Snežna vila Juki (ris., Jap., r. Tadashi Imai)
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Svet na zaslonu
18.05	Divje rože: Narcise^
18.10	Spored za otroke: Čudežna kitara, nato lutke Čiribu
19.05	Risanka
\19.15 TV Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Sophiejina odločitev (dram., ZDA 1982, r. Alan J. Pa-kula, i. Meryl Streep)
22.45	Dnevnik in Svet poroča
23.55	Video strani
| RTV Koper_________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
14.10	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	Dnevnik
22.40	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2________________
17.30	Satelitski poskusni prenosi
18.30	Mariborska kronika
19.00	Moja krajevna skupnost: Šentjernej
19.30	Dnevnik
20.05	Glasbeni dokumentarni film: L'-amour de la vie (Arthur Rubin-stein)
21.40	Znanost v Jugoslaviji
23.10	Satelistki poskusni prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Moj Kras (15. del); 15.13 Kviz: V našem zaporu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; ; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13h;
13.30	Čestitke; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Nataša Kerševan izvaja skladbe Pavla Šivica;
21.05	S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Zlatorog; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Literarni nokturno in nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Vremenska napoved in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh in pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki;
14.33	Pesem tedna; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi;
17.00	Show business; 18.00 Bubblingj
18.33	Prijatelj DJ; 19.00 Glasbena obzorja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
MODA TA HIP
O čaru orhideje
»Moški jo lahko daruje samo ženski, ki jo je intimno spoznal...« Tako narekuje priročnik za playboye v zvezi z orhidejo, eno najskrivnostnejših in zagonetnih rož, ki so jo prvi vzljubili Angleži v viktorijanskem času. Pravzaprav je to mitološka roža: pripovedka razlaga, da se je rodila iz krvi dečka Orbisa, ki so ga raztrgale divje živali, ker je nadlegoval Bakhosove svečenice. Atanazij Kircher, učenjak iz 17. stoletja, je vedel povedati tudi, da rastejo orhideje v hribovnatih področjih na točkah, kjer se ob polni luni parijo živali. V raznih dobah in pri raznih narodih je orhideja torej razburjala domišljijo in vzbujala bolestna čustva.
Orhideje rastejo po vsej zemeljski obli, v bližini morja in na 4000 metrih višine, razen na tečajih in v puščavi. Poznanih je preko 20 tisoč vrst te čarobne rože. V sami okolici Rima so našteli 64 vrst iz družine orhidejevk. Enrico Coleman, Anglež po očetu, sicer pa rojen v Rimu leta 1846, je orhidejam posvetil ves svoj prosti čas tako, da je izrisal 88 akvarelov. Listi so po njegovi smrti izginili, pred kratkim pa sta jih strokovnjaka za slikarstvo 19. stoletja spet odkrila v državnem kabinetu. Tako je lahko izšla dragocena knjiga, po kateri bodo lahko segli občudovalci orhidej. Neprimerno in nekulturno pa bi bilo, ko bi se rodila nova moda: stikanje za orhidejami po rimskem podeželju...
SOPHIEJINA ODLOČITEV — Sophie’s choice, ZDA 1982.
• V sredo, 25. januarja, ob 20.05, na RTV-Lj 1.
Dramatični film. Režiser Alan J. Pakula (Klute, Vsi predsednikovi možje), si je zagotovil filmske pravice Styronove uspešnice, še preden je knjiga izšla. VVilliam Styron predstavlja hkrati nežno, bolestno in prešerno zgodbo treh mladih ljudi. Pripovedovalec Stingo, mladi pisatelj z ameriškega Juga, spozna nori par zaljubljencev: jroljsko ubežnico iz nacističnih taborišč Sophie in nevrotičnega newyorškega Zida Nathana. Med tremi se rodi močno in živahno prijateljstvo. Nesrečna Sophie (odlična Meryl Streep) se razkrije čustvenemu in resnobnemu pisatelju (samemu Styronu). Ganljivo mu izpove svoje moreče izkušnje iz preteklosti in iz samouničevalne zveze z Nathanom. Streepova je za to vlogo prejela oskarja, izredna pa sta tudi njena soprotagonista Kevin Kline in Peter MacNicol.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja: ________yl_:___
Postaja:	.c. . : :	|
Ura:___________________
\_______________________J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Kvarkov svet 14.45 Pravljica: Lajkonik
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualnosti: Italijanska kronika
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: L inafferrabile Primula N era (pust., ZDA 1964, r. James Neilson, i. Patrick McGoohan)
22.05	Dnevnik
22.10	Dokumentarna oddaja: Kvark
23.00	Aktualno: Aspettando Lascia o raddoppia
23.10	Košarka: Aris Solun-Scavolini
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Professione avventurieri (kom., Fr. 1973, r. Claude Mulot)
10.20	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Inf. oddaja: Mladi in najmlajši
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka:	L'impareggiabile
giudice Franklin
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Quattro storie di donne - Carla (r. Dini Risi)
21.55	Dnevnik in politična tribuna
22.35	Kviz: II sicario
22.55	Variete: Chiappala chiappala
23.20	Dnevnik - večerne vesti
23.45	Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Un marito per Tillie (kom.,
ZDA 1972, r. Martin Ritt)
RAI 3
10.15	Hokej na ledu: Fassa-Varese (prenos iz Canazeia), Asiago-Al-leghe (iz Asiaga)
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Odkrivajmo svet
15.30	Popoldne z opero: Attila (Giuseppe Verdi)
16.15	Košarka: ženske, Athena Unicar-Sidis Ancona (iz Cesene)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.05 Film: Mona Lisa (dram., ZDA 1986, r. Neil Jordan, i. Bob Hos-kins, Cathy Tyson, Michael Cai-ne)
23.45	Rubrika: Filmske novosti
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Manhattan Transfer v brazilskem ritmu
TMC nam tudi ta teden ponuja srečanje z dobro lahko glasbo: nocoj, ob 22. uri, bo namreč na sporedu posebna oddaja o priznani skupini Manhattan Transfer (na sliki). Severnoameriški vokalni kvartet se je zadnje čase sicer že nekajkrat predstavil na malem ekranu. Tokrat pa bo pozornost v glavnem usmerjena na LP ploščo Brasil. Med drugim bo v oddaji tudi intervju z brazilskim pevcem in skladateljem Djavanom, avtorjem večine posnetih skladb.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.00 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e marito, 20.30 TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Baretta,
1.30	Mannix, 2.30 Ma-sguerade
RETE 4 _____________
7.40	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.30	Film: Le avventure di Mandrin (pust., It. 1951, r. Mario Soldati, i. Raf Vallone)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film The Ele-phant Man (dram., ZDA 1980, r. David Linch, i. Anthony Hopkins, John Hurt)
22.40	Riflettore (2. del)
23.40	Film: Il primo cerchio (dram., Danska 1972, r. Aleksander Ford, i. Vera Chekova)
1.35	Nanizanka: Vegas
ITALIA t___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Film: Ninja la furia
umana (pust., ZDA 1983, r. Sam Firsten-berg, i. Sho Kosugi)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvi-show
23.05	Film: Venerdi 13 - Ca-pitolo finale (srh., ZDA 1984, r. Joseph Žito, i. Kimberly Beck)
0.45 Rubrika: Premiere
1.55	Nanizanka: Samurai
OPEON_______________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Lamore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori daran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Fischia il sesso (kom., It. 1974, r. Gian Luigi Polidoro, i. Rita Tushingham)
22.30	Film: Mazzabubu... guante corna stanno guaggiu (kom., It. 1971, r. Mariane Laurenti, i. Carlo Giuffre)
_____TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Tempo di furore (dram., ZDA 1955; r. Jack Webb, i. Janet Leigh, Peggy Lee)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News,
20.30	Aktualna oddaja: Mednarodni prenosi
22.00	Glasbena oddaja: Manhattan Transfer -Brasil Special
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Športna oddaja: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Padi-glioni lontani
21.30	Dok.: Il grande oceano di Capitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
RADIJSKI VAL
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
8.30	Počitniški spored: Mačkon in njegov trop - Roparji diamanta,
9.00	Periskop - Gusarji na Cresu,
10.00	Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 nadaljevanka David Copperfield (3. del)
11.05	Dokumentarec: Brezno skalnih kengurujev (1. del)
11.20	Risanka
11.30	Film: Cindy (mlad., ZDA 1978, r. VVilliam A. Graham)
16.30	Dnevnik
16.45	Dokumentarec: Ljudnica - raziskovalni tabor v Hrastovcu
17.25	Po sledeh napredka
17.55	Mali koncert
18.15	Spored za mlade: To je igra, Slovenski ljudski plesi z Goriškega, iz Benečije in iz Rezije
19.05	Risanka, TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, Tednik
21.00	Nadaljevanka: Zbledeli blišč
21.50	Dnevnik
22.00	Film: Kapetan Mikula Mali (voj., Jug. 1974, r. Obrad Gluševič, i. Petre Prličko, Tonči Vidan)
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
14.10	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2_______________
17.00	Satelitski poskusni prenosi
18.20	Prisluhnimo tišini
19.00	Partizanske smučine
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka: Jugoplastika-Maccabi
21.30	Oči kritike
22.00	Dokumentarec: Ptice na Kosovu
22.40	Video na Slovenskem
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; §.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj Kras (16. del); 15.13 Pri nas na obisku;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor Bath Camerata; 18.00 Srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole; 18.25 Glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.03 Big band RTV-Lj; 18.30 Pesmi slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mihe Kralja; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.15 Literarni nokturno in nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.35 Ansambli narodnozabavne glasbe;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05- Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15,00 Vse za dopust; 17.00 Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Veliki orkestri; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
i

§
Paul za ruske fanse
Če perestrojka še zadeva na ovire zaradi okostenelega birokratskega aparata in notranje opozicije, je glasnost v Sovjetski zvezi že postala status quo. To smo lahko prav vsi videli ob najrazličnejših priložnostih, nazadnje tudi ob katastrofalnem potresu v Armeniji.
Tokrat naj bi na svoj račun prišli predvsem sovjetski oboževalci zahodne pop glasbe. Nocoj bo namreč Paul McCartney kot prvi pevec z Zahoda po telefonu odgovarjal na vprašanja sovjetske mladine. Bivši Beatle bo častni gost radijske oddaje v ruščini angleške BBC, ki jo v SZ posluša kar 18 milijonov ljudi. Sovjetsko izdajo zadnje McCartneyeve plošče v založništvu državne diskografske hiše Melodija so navdušeni ljubitelji glasbe pokupili v nekaj dneh. Videli bomo, na kakšen način se bo sovjetska mladina obrnila na McCartneya. Kot je med drugim poudaril odgovorni za ruski spored pri BBC John Tuša, bo predvsem zanimivo odkriti, kakšna vprašanja bodo postavljali sovjetski osemnajstletniki.
Naj še povemo, da je BBC začela oddajati v ruščini že leta 1946, vendar so sovjetske oblasti od leta 1963 do jamuarja 1988 onemogočile sprejem z motilnimi oddajniki.
KAPETAN MIKULA MALI, Jug. 1974.
V četrtek, 26. januarja, ob 22. uri, na RTV-LJ 1.
Mladinski film. Zgodba se dogaja med vojno v Dalmaciji. Ded Mikula Veliki hoče na stari barkači rešiti begunce, ženske, otroke in starce pred okupatorji. Njegov pomočnik je vnuk Mikula Mali, ki mu s pomočjo svojih mladih prijateljev preskrbi nadomestni del in tako barka lahko odpluje. Toda Nemci ujamejo kapetana Mikulo Velikega... V napetem in zabavnem, obenem vojno-mladin-skem filmu, pritiče igralski levji delež otrokom-naturščnikom, Petre Prličko pa je res posrečen kapitan Mikula. Hrvaški režiser Obrad Gluščevič (1913-80) je avtor večjega števila uspešnih dokumentarcev (Ljudje iz Neretve) in tudi pet celovečernih filmov, ki slikajo dalmatinsko okolje. Od teh sta najbolj znana mladinska filma Volk samotar (1972) in Kapetan Mikula Mali, po katerem je nastala prav tako uspešna tv nanizanka.
C	A
VIDEO NOTES
Oddaja:___________ :
Postaja:_______________
Ura: ______________... ■ ~
V_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAi 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Glasbena oddaja: Discoring (vodi Kay Sandvik)
15.00	Izobraž. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi (vodi Gian-carlo Magalli)
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. VVarren Beatty, i. Warren Beatty, Diane Keaton, Jack Nicholson)
22.30	Dnevnik
22.35 Film: Reds (2. del)
23.40	Variete: In bocca al lupo Italia 0.10 Dnevnik in vreme
0.25 In bocca al lupo Italia (2. del)
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Un treno e fermo a Berlino (dram., ZDA 1965, r. R. Handrich)
10.35	Risanke in rubrika Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
15.30	Športna oddaja: Oggi šport
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Fate il vostro gioco 22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Glas. oddaja: International DOC 0.45 Film: Banditi a Milano (krim., It.
1968, r. Carlo Lizzani)
| RAI 3_____________________________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Inf. oddaja: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Inf. oddaja: Marija Terezija in reforme Milanske države
15.00	Informativna oddaja: Mladina spoznava Evropo
15.30	Popoldne z opero: Attila (Giuseppe Verdi)
16.25 Inf. oddaja: Drobci 16.40 Aktualno: Spaziolibero
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Telefono giallo (vodi Corrado Augias)
21.55 Dnevnik - večerne vesti
23.15	Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Danes
0.05 Dnevnik, nato jahanje 0.25 Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Včeraj
STAJE
Varietejska voščila za domače smučarje
V nedeljo se začne svetovno prvenstvo v smučanju, Claudio Lip-pi pa bo skušal razočaranim italijanskim smučarjem in smučarkam vliti nekaj poguma z oddajo In bocca al lupo Italia. Voščila za dobro uvrstitev bodo Albertu Tombi in tovarišem izrekle znane televizijske osebnosti in filmski zvezdniki, poleg njih pa tudi nekateri dobitniki zlatih kolajn v Seulu. Nekoliko neobičajni Lippijev variete bo na sporedu nocoj, ob 23.40 na RAI 1.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE5_____________
8.30 Nanizanki: Uria fami-glia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.00 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Chi trova un amico trova un tesoro (kom., It. 1981, r. Sergio Corbucci, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Aktualnosti: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-
stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta, 1.45Mannix
RETE 4_______________
7.00 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch
9.45 Film: II cavaliere dalla spada nera (pust., It. 1956, r. Luigi Capuano, i. Marina Berti)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Riflessi in un oc-chio d'oro (dram., ZDA 1968, r. John Huston, i. Marlon Brando, Elizabeth Taylor)
22.35	Nanizanka: Spenser
23.35	Film: Guerra tra poli-zie (krim., Fr. 1980, r. Robin Davis, i. Claude Brasseur)
1.35 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
14.55 Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25 Glasbeha oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30 Nogomet: Pokal Pele, Italija-Argentina
22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Megasalvi-show
23.15 Film: Venerdi 13 - Il terrore continua (srh., ZDA 1985, r. Danny Steinmann, i. John Shepard)
1.00 Rubrika: Premiere 1.10 Nanizanka: Samurai
ODEON_______________
7.30 Nan.: Mr. Monroe 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Ninja scontro finale (krim., Filip. 1987, r. VVallace Chan, i. Paul Torcha)
22.30	Športna rubrika
24.00	Nan.: Un salto nel buio, 0.30 T.H.E. Cat
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45 Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Un week-end (pust., ZDA 1977, r. Simon VVincer, i. Rebec-ca Gilling)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15 Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Conto alla rove-scia (fant., ZDA 1968, r. Robert Altman, i. James Caan)
22.20 Nanizanka: Il teatro di Ray Bradbury
22.50 Aktualno: TMC nocoj
23.05 Nogometne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45 Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Padi-glioni lontani
22.30	Inf. tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Rubrika: Il salotto di Franca
1.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4 ____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
I
1
■ SLOVENSKE MREŽE ■' V
ŽARIŠČU I
RTV Ljubljana 1______________|
8.30	Počitniški spored: Mačkon in njegov trop - Benči milijonar, 9.05 Periskop - Strip, 9.55 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta
11.00 Dokumentarec: Brezno skalnih kengurujev (2. del)
11.20	Risanka
11.30	Film: Hugo povodni konj (ris., ZDA 1975, r. W. Feigenbaum)
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45 Mozaik. Tednik (pon.)
17.35 Glasbeni ropot
18.20	Spored za otroke in mlade: Drej-ček in trije Marsovčki (4. del), Zlati dež (3. del)
19.05	Risanka, TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dok.: Naš edini svet (3. del)
20.15 Nadaljevanka: Detektiva iz Miamija (4. del)
21.50 Dnevnik
22.05	Film: Ženska, ki jo je ljubil (dram., ZDA, r. Charles Jarrott, i. Jane Seymour, Anthony An-drews, Olivia De Havilland)
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open (pon.)
18.50 Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	TV Novice
22.40	Košarkarska rubrika: Sottoca-nestro (ured. Luca Corsolini)
23.10	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
RTV Ljubljana 2_______________
17.00	Satelitski poskusni prenosi
19.00	Domači ansambli: Alpski kvintet 19.30 Dnevnik
20.05 Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra SF (Horvat, Lipovšek) 20.55 Skupščinska kronika _
21.25 En avtor en film - B. Žižič 21.50 Film: Šogunovi samuraji (Jap.) 23.20 Mali nogomet (finale)
• RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.10	S koncertnega in opernega^ repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: 'Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Moj Kras (17. del); 15.13 Naši kraji in ljudje; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, lti.OO, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 11.05 Za starejše občane;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Kvartet godal; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Oddaja za pomorščake; 22.00 Žrcalo dneva; 23.15 Literarni nokturno in nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Notranje-politična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanje-poli-tični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Iz kulturnega sveta; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Lepe popevke;
18.00	Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Iz operet; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
Neustrašni Samemo
Sanremo, oziroma njegov zloglasni festival, je že pred durmi. Prepozno je, da bi si nabavili zadostno količino alternativnih televizijskih programov in si tiste dnr ogledali kaj drugega, saj se navsezadnje morda tudi Berlusconi zaveda, da tako zahrbtnemu sovražniku ne more biti kos, in bo zato svoje najboljše adute verjetno prihranil za primernejše priložnosti.
Ob tem nedvoumnem dokazu kolektivne nemoči se bomo verjetno vsi do zadnjega držali starega pravila, da se premočnemu sovražniku raje pokoriš, kot pa bi se mu postavljal po robu. Skratka: sredo, četrtek, petek in soboto bomo vsi obsedeli pred televizorjem in sledili »velikanom« ter novim nadam italijanske pesmi. Tisti »srečneži«, ki bodo predstavi sledili v gledališču Ariston, bodo privilegij slano plačali: sedež v prvi vrsti jih bo stal 140.000 lir, ta cena pa bo v soboto celo podvojena.
Gre pa poudariti, da ti gospodje pravzaprav še niti ne vedo, kaj bodo v Aristonu sploh videli. Le dober mesec pred začetkom festivala, ki ga mnogi pevci v intervjujih zelo dosledno zaničujejo, a se ga potem prav tako dosledno udeležujejo (predstavlja namreč odlično in hkrati poceni reklamo), se še ne ve, kdo naj bi ga vodil. Gotovo je le, da bo Arbore odgovoren za dogajanja v Palarocku, kjer bodo nastopali tuji pevci, Piero Chiambretti (na sliki), pa bo po cesti spraševal mimoidoče za mnenje o festivalu.
Naj še povemo, da bomo letos »osrečili« tudi ljudi širom po svetu, saj bomo celoten festivalski aparat izvozili še v Tokyo, New York, Toronto, Rio in Frankfurt.
II
1
1
RIFLESSI IN UN OCCHIO D ORO — Reflections in a Golden Eye — Odsevi v zlatem očesu, ZDA 1967.
V petek, 27. januarja, ob 20.30, na Rete 4.
Dramatični film. Najznamenitejši popotnik ameriškega filma po Orsonu VVellesu, John Huston je posnel v Italiji ta tipično ameriški film. Sugestivni naslov prikriva tesnobno, mračno in strastno zgodbo, ki se dogaja za bodečo žico vojaškega oporišča. Elizabeth Taylor je mlada žena jalovega majorja Marlona Branda, ki se dolgočasi ob nezanimivem življenju v kasarni. Zato se nemirna žena predaja sentimentalnim pustolovščinam s polkovnikom Brianom Keithom in z navadnim vojakom, ki jo voyeursko občuduje... Kultivirani Huston je po tekstu ameriške pisateljice Carson McCulters sestavil skoraj patološko zgodbo, a njegova psihološka analiza motenih, zatrtih in samouničevalnih osebnosti je brezhibna in privlačna.
: \
VIDEO NOTES
Oddaja:j. -Olrjv j.' . ■
Postaja:_________________
Ura: j_____:_____________
V__________________________J

Množice, pobesnite! Nocoj ob 0.05 bo po Telemontecarlu nastopil zvezdnik med zvezdniki — Michael Jackson, ki ga mnogi imajo za glasbeni fenomen osemdesetih let. Lepega Michaela si boste lahko ogledali v oddaji, ki je posvečena lanski poletni turneji, v okviru katere se je pojavil tudi v Italiji.
Michael Jackson je gotovo edinstvena osebnost današnje rock scene, seveda ni in tudi ne more biti vsem simpatičen, saj gre za izrazitega narcisa; velik del javnosti tudi ne more razumeti nekaterih njegovih življenskih odločitev. Michael je na svojo zunanjost naravnost udarjen: prestal je več lepotnih kirurških posegov, da bi spremenil svoje poteze, ki so značilne za temnopoltega človeka, poleg tega pa se je še podvrgel terapijam, ki naj bi mu pobelile kožo. Želel bi dočakati poldrugo stoletje življenja, zato svoje noči baje preživi v pnevmatični komori. Spolnosti se izogiba kot riba kopnega, lani pa je izjavil, da bi le rad postal oče. Ljubezenskim težavam se je hotel izogniti z umetno oploditvijo, dekleta pa raje sploh ne bi spoznal. Ker bi nas sredstva javnega obveščanja takoj seznanila s takim rojstvom, sklepamo, da iz te moke pač ni bilo kruha...
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto: Križmančič, Magajna, AGI, ADN Kronos in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov.